Nekaj jezikoslovnih posebnostij v Kranjski Gori. Nekaj jezikoslovnih posebnostij v Kranjski Gori. (Zapisal Tine Brdtiik.) T^pie je resnično, da imajo ljudje 4jL> vsake fare, da, vsake vasi, svoje «F posebnosti v govorici, tem goto veje je to po takih krajih, ki leže ob mejah. Kranjska Gora je tak kraj. Ta fara meji namreč na koroško in goriško stran. Goriška ni sicer mnogo vplivala na narečje ondotnih stanovnikov, pač pa je s Koroškega marsikaj prešlo med sosednje Kranjce. Vzrok obojni prikazni je v tem, da je zveza z goriško stranjo dosti manj živahna, nego s koroško. Pot do goriških Slovencev v Trento je težaven, peščen in kamenit prehod, zgolj le za utrjene pešce, a pot na Koroško je starodavna cesarska cesta, speljana »čez Koren« v Beljak in dalje. Akoravno pa so najbližnji sosedje slovenski Gorotanci, vendar se je zaneslo ravno s Koroškega in deloma tudi z nemškega Štajarja dokaj nemških tujk v Kranjsko Goro. To pa zaradi tega, ker možaki hodijo čez leto »v Nemce« (koroške in štajarske) dr varit. Tudi marsikak pastir, ki ga pošljejo slovenski stariši za kako leto »v Nemce«, zatrosi, povrnivši se, med vrstniki in otroki marsikatero tujko. A kljubu temu se čuje mnogo pristnih slovenskih be-scclij, ki utegnejo slovenskega jezikoslovca zanimati, bodisi zaradi pomena, bodisi, ker so take oblike redke. Zanimivo pri tem je zlasti še to, da rabijo stanovnikom za nekatere pojme zgolj le iz tujščine vzeti izrazi, za druge pa imajo ravno take besede čisto slovenske, katere se sicer med večino slovenskega naroda slišijo le izposojene ali potujčene. V naslednjih vrstah podajam nekaj takih posebnostij prepuščajoč strokovnjakom, ko bi hotel ta ali oni kdaj nadrobneje pisati o njih. AbnjeJc, eka, pokrov pri peči, tudi pokrovki pravijo tako; pri »mečkah« (mertergi, Mehltruhe) pa je le pokrov. AhliseJc, ska, oklešček, odsekan in okleščen del ali konec veje ali vrha. A slaven, neumen in smešen. Atja, oče, gen. sing.: atju, dat.: atju, acc: atja, atjo, voc: atja, atjo, loc: atju, instr.: z atjam, atam, nom. plur.: atji. »Bark sem ga!«, maram zanj (ironično). Barva, (sic!) Farbe. Bižov, (bižol), fižol. Breme. »V breme so se prijeli«, oklenili so se drug drugeg*a. Brina, smreka. Brincelj, smrekov vrh. Cita, e, samost., naglica, (Lat. prislov cito.) Ccljad, i, otroci, starosl. čedo, otrok. Compe, čomp, krompir. Gvešpi, ov, mošk. sp. Zwetschken. Ovešen, na, Draht, V »Ljubljanskem Zvonu« IX. 2, 99, 100 izvaja dr. K. Strekelj ta samostavnik po Matzenauerju in Sandersu iz Zieheisen = Zugeisen — Drahteisen. Gvič, a, krik. Drvnica, drvarnica. Dvajste, 20, triste, 30, Hiredi, 40, petred, 50, šestred, 60, sedemred, 70. Fajndati, sovražiti, s kom skregan biti, (n. feinden). Faze, faž, butare za kurjavo; (laško: fascina, fascio, lat.: fascis.) Frata, e, prostor v gozdu, kjer je vse posekano. Grolca, e, jagoda pri molku. Hriber, bra, kjer svet visi na dve strani. Ivelca, ilovica. Jedno, ena (ženska), n. pr. jedno te čaka. »Jerico se držati«, grenko, žalostno se držati. JešJcati, (in sem spadajoči) nazaren-slcvati, marijati: Jezus, Ježeš, Nazaren-ski, Marija (kadar se bolj začudi Na-Marija) izrekati. Jezva, e, gajžlja, bič. Kdjati, geniren, n. pr.: Ali te roka (ker je ranjena) v nič ne kaj a? Kamardči? Cul sem le stavek: V kamarače te bom dejal, med kolena te bom dejal, stisnil. „DOM IN SVETi' 1890, štev. 3. 89 Kapus, usa, zelje kiselo. Govori se: Kiseva jed. (Laško: Capuccia, Hauptchen-salat.) Kasen, zni (sing.), obresti, Zins. Klada, e, na tla podrto drevo. Ko j ? namesto: kaj ? — Vselej pa: Kaj si star? ali kaj let si star? Konjcelj, kobilica, Heupferd (Locusta). Krotvati, klatiti sadje. Kvobek, klobuk. V ki, precej. Ki, kar. N. pr. 1'ki pridem, precej pridem; ki sam prinesi, kar sam prinesi. Luža, e, blato na cesti. Mdrnjati, govoriti. ešfe (•Ua.I $ t^psc do sedaj popisano predstav-^L5 ljanje brez ozira na vpliv naše 3*- volje moremo imenovati čutno predstavljanje, zato, ker se neposredno naslanja na čutno zaznavanje, to pa na posredovanje čutil in čutnih živcev. Katere predstave se obnavljajo v zavesti in kako se združujejo in raz-družujejo, to je odvisno od kakovosti predstav samih, ki so že v duši, in od vplivanja novih zaznav. Oboje pa ima svoj poslednji vzrok v vplivanju zunanjih predmetov na naša čutila in na čutne živce. Čutno predstavljanje je torej neprestani tok ali vedno menjavanje, združevanje ter razdruževanje predstav v zavesti, ki se vrši brez vplivanja volje po naravnih zakonih predstav. Čutno predstavljanje še ni nikako mišljenje. Ono se nahaja tudi pri živalih in je najvišji pojav živalskega notranjega življenja, rečemo lahko : živalske duše, ako hočemo to. kar oživlja živalsko telo, tudi imenovati dušo, dasi je ta živalska duša bistveno različna od človeške. Pri Med, predi., = nad; med-se, navkreber; pod-se, navzdol; tarna, tam; tama-le, tam-le; gorta, hinauf; tota-le (ženska), dieses (Weib) da; tota beži, gehe hin. Medenca (sic!j, knoflja. Meša, maša. Mesta, žganjci. Mihel^ a, plur. miheli, čmrlj. M6, morem, n. pr. ne mo vsega sam, ne morem vsega sam. Nagnjivati se, hud postati, zameriti. NaplaMti besedo, na pol povedati ali eliptično govoriti, n. pr. ko bi rekel: »Bi že povedal, toda . . .« Nammdnsko, medmet, izraz začudenja. (Konec.) človeku se nahaja čutno predstavljanje čisto tako, kakor smo je zgoraj popisali, samo v sanjah. Takrat človeški um in volja ne delujeta, in predstavljanje se vrši samo po mehanskih zakonih obnavljanja in združevanja. Zato nastajajo v sanjah včasih jako čudne in smešne ter brezmiselne zveze in skupine predstav. Domišljije tu ne brzda ne um ne prosta volja, zato ustvarja v duši podobe, ki se morajo razdreti in razpršiti, ko se prebudimo in se zopet prične delovanje višjih duševnih močij. Kadar je človek vzbujen, takrat se njegovo čutno predstavljanje ne more nikdar popolnoma odtegniti vplivu volje. Vendar je pa ta vpliv lahko večji ali -manjši. Včasih se zgodi, da je jako majhen, da se kdo nekako prepusti samo svoji domišljiji. Tedaj pravimo, da ničesa ne misli, ali da sanja ob belem dnevu. Na podlagi čutnega predstavljanja se razvije pri človeku mišljenje. Človek ima namreč zmožnost, da more prosto poseči v tok čutnega predstavljanja, ki se vrši po vplivanju zunanjih predmetov in po zakonih obnavljanja in združe- "V Čutno predstavljanje pa mišljenje in zakoni mišljenja. (Modroslovna razprava. Piše dr. Ivan Svetina.) je. „DOM IN SVETS' 1890, štev. 4. 123 Nekaj jezikoslovnih posebnostij v Kranjski Gori. (Zapisal Tine Brdnilc.) (Konec.) Peter, tra, oder za slamo, krmo. Vihati se, drsati se. Pogača, vsak bel kruh. P dima, e, žoga, (n. Ballen). Pošobdnca, kruh, spečen iz tistega testa, ki se nazadnje »pošoba« — po-strže. Pošobati, obrati (kost), postrgati. Poverh dati, s palico dati, koga napoditi. Prdngati, za procesijo iti (o sv. Telesu), In. prangen, skazovati se, bliščati). Prajtel, teljna, butara, ki se Cvetno nedeljo prinese k blagoslovljenju. Pništah, priištof. a, die Weste; (n. Brusttuch). Lajbč, lajbelc pa je vpovrš-nja, gorenja kratka suknja. V Smart-nem pri Kranju pa zaznamujejo narobe. ,Lajbč' je Weste, ,pruštah, pruštof pa gorenje oblačilo ali ,rekeljc'. Resen, prisl. resno, zares, v resnici. Ribanca, kisla repa. Roja, e, majhna voda, luža. Rožno pogledati, debelo, zavzeto pogledati. Rušati, drgniti, mencati. Rušje, a, nizko, mehko grmovje, stelja v gozdu. „Sedeč" je vsak gospodar, da ima le svojo hišo. SJcrenja spodnja čeljust. Smrinje, brinje. Sčepeti, skleti. Sivanca fsic!), Nahnadel. Šivilja fsic!), Nahterin. Škodovati se, jadikovati, nekako tako-le: O, škoda, da mene ni bilo zraven; o škoda, da sem tako naredil. Špičice, vžigalni klinčki. Trepa, verriickte Person. Trepasi, trapast. Dr. K. Strekelj v »Lj. Z.« IX. 5, 294, 295 izvaja obojno po Lexerju iz srednjevisokonemškega trappe, einfaltiger Mensch, Tropf. Uho, plur. ušeta ali ušete. Vasvdt, prid., oslat. Venahti, Božič, (Weihnachten). Zanetiti: ogenj je zanečen. Tako od gl. zmotiti: zmočen. Zdeti se, sich einbilden, n. pr. sem se zdeva (zdela), ich habe mir einge-bildet, dass ich hiibsch bin. Zaradi lepe, nove obleke se tudi lahko reče: Saj se bom še zdel. Zec, zajec. Zebrati, moliti. Ževčen (želčen) je človek človeka, ki ga že dolgo ni videl, ževčen je tudi jedi, ževčna pa je tudi jed človeku lappetitlich). Zober, bra, pogovarjanje. Nekaj vzgledov za naglas: Sem pi-sova (pisala); ali ste že spisali ? Sem pozab va, sem kupva, sem se jezova, sem letova, sem govoriva. Izprememba samoglasnika: Ka-rito, (korito), ker o ni naglašen, tako tudi kasivo, (kosilo); toda »smo že skosli«, ker je o v tej izreki naglašen. Zato se govori :v Grem Podkoren; mi smo Karenci. Cuje se med glagoli pogostokrat taka-le zveza: Bež', poglej! bež', prinesi! t. j. pojdi in poglej, pojdi in prinesi! Glagol pravim se glasi in sprega v sedanjiku: prajm, prafš, praji, prajva, praj&e, prajta, prajte, prajmo, prajte, prajjo. Zato se tudi govori: popra/ti, pristdjti, namesto popraviti, pristaviti. Jako zanimivi so neke vrste samostalniki in pridevniki. Le oglejmo si jih na tem mestu vkupno! Nenavadni imenovavniki nekaterih Lastnih imen: Bost = Boštjan, Franc = Frančišek, Lojza = Alojzij, Tona = Antonij, V6ren= Lavrencij. Brezen je mesec marc. Se bolj čudni so nekateri hišni priimki za ženski spol. Ženska končnica ca: Vavčarca, (Vavčar skrčeno iz Lavtižar), Senčca (Senca). Ženska končnica ejca ali ica, strsl. t (jat): Makejca (Makovec), Solejca (Šolo- 124 Čutno predstavljanje pa mišljenje in zakoni mišljenja. vec), Liikejca (Lukec), Urbaniea (Urbani), Smrinjekica (Smrinjek), Biidine-kica (Budinek), Markejca (Markec), Bajsica iBajs), Bvaželjnica (Bvaželj), Klemenjakica (Klemenjak). Ženska končnica ica: Rogarica (Rogar), Pecarica (Pečar), Petrašica (Petraš). Ženska končnica ha: Pleska (Pleš), Robička (Robič) , Jernej ka (Jernej ec) , Sivka (Sivec), Jiirežka (Jurež), Petacka (Petac), Bricka (Brce). Ženska končnica Ija: Cošlja (Cošelj), Merklja (Merkelj), Boblja (Bobek). Ženska končnica nja: Bukšnja (Bukš), Kadernja (Kader), Kajžnja (Kajž), Vocnja (Vole), Knapnja (Knap). Ženska končnica ova; Markova (Marka). Govori se: V Kranjski Gori (ker je vas v dolini), dalje Podkorenom; torej iz Kranjske Gore, iz Podkorena. Ako vprašaš onostran gore koroškega soseda, namenjenega v Kranjsko Goro: kam greš ? — odgovoril ti bode: Grem v Kranj. V Kranjski Gori pa spet onim, ki so doma zunaj »Gorenjske doline«, pravijo: Kranjci. Kranjska Gora se je včasih imenovala : Mati Božja na Belem Produ, nemški je: Kronau; »Krainberg« je dve uri oddaljeni koroški Strmec blizo cesarske ceste. Ljudje (Vaštanje) se sami in sosedje jih nazivljejo Barovce (Borovci), žensko ime je: Barovšica (Borovšica), prid. barovski (borovski). Sosednja vas je Log (Vog). Ljudje so : Važani, žensko: Važanka, prid. voženski. Druga vas je Rute. Imena in pridevniki se glase: Rutarji, Rutaršca, rutarski. Spet vas: Podkuže (iz Podkluže, Unterklausen); oblike: Križarjani, Križarca, križarski. Na gorskem robu je vas: Srednji Vrh. Druge oblike se vidijo skoraj nesorodne: Serjani, Serjanka, serjanski. Vas: Podkoren (Wurzen) se deli v Spodnji in Zgorenji Koren. Tam so Karenci (Ko-renci), ki imajo svoje Karenšiee, fantje so karenski. Ža »Koren« so čita v starih matrikah: Radix. je.) Ako zaznavamo več predmetov iste vrste ali pa isti predmet večkrat, potem je vsaka posamezna predstava, ki nastane iz dotične zaznave, bolj ali manj natančna in živa slika tistega predmeta, ki smo ga zaznavali. V njej se nahajajo bistveni in nebistveni znaki dotičnega predmeta. Bistvene znake imenujemo one predmetove lastnosti, ki se nahajajo na vseh predmetih iste vrste, ali na istem predmetu vsak čas. Bistvene znake jih zovemo zato, ker so za predmet tako važni, da nikdar ni in ne more biti brez njih, sicer bi ne bil več isti predmet. Nebistvene znake pa imenujemo one predmetove lastnosti, ki se nahajajo le na enem ali na nekaterih predmetih iste vrste, na drugih pa ne, ali pa jih tudi predmet včasih ima, včasih pa ne. Ako Čutno predstavljanje pa mi {Modroslovna razprava. P (Dal, "jfJSisleči duh pa s svojim umnim - in prostim delovanjem izobraža p o j m e, dalje si ustvarja idej e, katerih ne zajema iz čutnega zaznavanja, ampak iz globočine svojega lastnega bitja. Primerjajoč potem pojme in ideje med sabo in z zunanjimi predmeti sodi in sklepa ter združuje svoje sodbe in sklepe v večje skupine, v dokaze in znanstvene sestave. Kako se vse to vrši, tega ne bom tu na drobno razpravljal; le to hočem nekoliko natančneje popisati, kako človeški duh na podlagi čutnega zaznavanja in predstavljanja izobraža prve svoje pojme. To namreč je v tesni zvezi z namenom tega spisa, ker bomo v izobražanju prvih pojmov gledali prehod iz čutnega predstavljanja do mišljenja. Čutno predstavljanje pa mišljenje in zakoni mišljenja. (Modroslovna razprava. Piše dr. Ivan Svetina.)