PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni tDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Cena 600 lir - Leto XLI. št. 216 (12.248) Trst, sobota, 28. septembra 198 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tol /rVICM» --------- 0- -š ^ C X' > ^ c o c 2 o _ d m fr x z C 2 fr O S p 2> • ir" o " 'r-t jr*! Fi c I ?_ T-Ì Ni-: ■vi O •■0 Na včerajšnjem dolgem zaupnem pogovoru v Beli hiši Sevardnadze izročil Reaganu predloge Gorbačova za novembrski vrh v Ženevi WASHINGTON — Kremelj je postregel Beli hiši z novim načrtom o zajezitvi jedrske in vesoljske oborožitvene tekme. Gre za dolgo pismo Gorbačova, ki ga je sovjetski zunanji minister Sevardnadze včeraj izročil Reaganu med dveurnim pogovorom v navzočnosti celega glavnega štaba washingtonske administracije: šefa diplomacije Shultza, obrambnega ministra Weinbergerja, kabinetnega vodje Donalda Regana in predsedniškega svetovalca za državno varnost McFarlana. Vsebine pisma niso razodeli, so pa povedali, da bo uradno lahko znana šele po začetku ženevskega sestanka med Gorbačovom in Reaganom, na katerem bo sovjetska delegacija svoje predloge tudi formalno postavila. Po časnikarskih ugibanjih sodeč naj bi se moskovski načrt oslanjal na že znano tezo, po kateri je SZ pripravljena drastično (okrog 40-od-stotno) skrčiti jedrske zaloge v zameno za ustavitev ali bistveno omejitev ameriških raziskav v okviru načrta SDI (protijedrski vesoljski ščit). Shultz je po srečanju v Beli hiši in pred strogo osebnim sestankom s Ševardnadzejem dejal časnikarjem, da vsebine pisma, ki ga je Gorbačov poslal Reaganu, seveda ne more razodeti, da pa je ameriški predsednik sprejel sovjetski načrt »z naklonjenostjo« in zdaj čaka, da ga sovjetska delegacija podrobneje obrazloži na novembrskem vrhu v Ženevi. Politologi ne verjamejo, da gre v pismu Gorbačova samo za »barantanje» med SDI in sovjetskimi raketami, kajti Reagan je še predvčerajšnjim poudaril, da za kaj takega ni dovzeten. Sicer pa je tudi Shultz ponovil novinarjem, da njegov predsednik noče odstopiti od zamisli o vesoljskem ščitu, ki da je »edinstvena priložnost za zagotovitev miru na svetu«. Medtem ko se je sevardnadze pogovarjal z Reaganom in Shultzom ter je nad Washingtonom razsajal orkan Gloria, ki se je kmalu nato pomaknil v newyorško smer, je komisija za energijo in raziskave pri evropskem parlamentu s pičlo večino glasov zavrnila predlog o sodelovanju držav EGS pri ameriških raziskavah v okviru strateško obrambnega načrta SDI. • - (dg) Nikolaj Rižkov nasledil Tihonova MOSKVA — Agencija Tass je javila, da je predsednik sovjetske vlade Nikolaj Nihonov odstopil, in to iz zdravstvenih razlogov. Nasledil ga je 56-letni Nikolaj Rižkov, ki je na glasu »sodobnega voditelja«, torej kot nalašč za uveljavljanje novega gospodarskega toka v režiji Gorbačova. Tihonov je bil predsednik ministrskega sveta od 23. oktobra 1980, potem ko je šele leto prej postal polnopravni član politbiroja. Delet ? S sklei 5 i-J LJUBLJANA ga sveta avto _____ runam- je - Julijske krajine, ki je bila na povabilo predsednika skupščine SR Slovenije Vinka Hafnerja na dvodnevnem uradnem in prijateljskem obisku v Sloveniji, je sinoči sklenila obisk. Delegacija, ki jo je vodil predsednik deželnega sveta Luigi Manzon, je včeraj obiskala tovarno oblačil Mura v Murski Soboti, dvojezično o-snovno šolo v Prosenjakovcih, zdravilišče v Moravskih Toplicah in vinsko klet v Ljutomeru. Ob koncu obiska sta predsednik skupščine SR Slovenije Vinko Hafner in predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Luigi Manzon podpisala skupno poročilo, v katerem sta obisk ocenila pozitivno, kot nadaljevanje bogatih stikov na vseh področjih med dejavniki obeh dežel in prispevek k nadaljnjemu razvoju sodelovanja. Naglasila sta možnosti krepitve sodelovanja med obmejnimi področji tudi s skupnimi naložbami in višjimi oblikami, posebno pozornost sta namenila tudi zaščiti okolja v tem delu Evrope. Delegaciji sta posebno poudarili pozitivno vlogo narodnostnih manjšin kot mostu sodelovanja med narodi Italije in Jugoslavije, pri čemer sta izrazili ž>eljo, da bi bil čimprej izglasovan zakon o globalni zaščiti Slovencev v Italiji in naglasili pozitivno vlogo deželnega sveta FJK v teh prizadevanjih. Ob petinsedemdeseti obletnici roj/stva Odkrili spominsko ploščo Cirilu Kosmaču v Portorožu Predstavitev nove sezone Slovenskega stalnega gledališča Iskanje novih poti do občinstva za preraščanje finančne stiske PORTOROŽ — »Ti kraji niso bogati s spominskimi obeležji slovenskim pesnikom in pisateljem... Z mislijo na pisatelja Pomladnega dne, Balade o trobenti in oblaku, Tantadruja bo tudi ta turistični kraj bolj slovenski, bolj naš, bolj človeški.« Tako je med drugim dejal predsednik Društva slovenskih pisateljev Tone Partljič ob sinočnjem slovesnem odkritju spominske plošče na hiši pisatelja Cirila Kosmača v Portorožu ob 75-let-nici njegovega rojstva. Napis na plošči v slovenščini in italijanščini spominja, da je Ciril Kosmač živel in u-stvarjal v hiši, zgrajeni v značilnem istrskem slogu dober lučaj od morja, od leta 1956 do smrti, ki ga je doletela prav na današnji dan pred petimi leti. Pobudo za to kulturno gesto je dala Matična knjižnica Piran z njeno ravnateljica Marjano Lenassijevo na čelu, pri njeni izvedbi pa je sodelovala tudi Kulturna skupnost piranske ob- čine. Udeležence spominskega, skorajda intimnega večera je najprej pozdravil predsednik Zveze pisateljev Jugoslavije, pesnik Ciril Zlobec, ki je govoril tudi v imenu SAZU. Besedo je za njim imel Tone Parljič, nakar je s svojo dramsko priredbo Balade o trobenti in oblaku nastopil igralec ljubljanske Drame Jurij Souček. Mojstrsko je oživil nekatere izmed naj-( značilnejših Kosmačevih likov, kakor je to storil že nekajkrat tudi v našem zamejskem prostoru. Pred zbranim občinstvom, sredi katerega smo med drugimi opazili akademika Josipa Vidmarja, pisatelja Ivana Potrča, pisateljico Branko Jurco, srbsko pesnico Miro Alečkovičevo in ravnatelja oddaj Radia Trst A Filiberta Benede-tiča, je naposled govorila tržaška pisateljica Ivanka Hergold. Spomnila je predvsem na neraziskane plati Kosmačevega življenja in dela ter na vrsto vprašanj, s katerimi se je tudi osebno spopadla pri urejanju del iz Kosmačeve zapuščine, (mb) TRST — Na včerajšnji tiskovni konferenci, ki je bila v tržaškem Časnikarskem krožku, so predstavniki Slovenskega stalnega gledališča predstavili repertoar za sezono 1985/86. Slovenskim in italijanskim novinar-jem je najprej spregovoril predsed- nik SSG Bogo Samsa, ki je poudaril, da vstopa naša gledališka ustanova v novo sezono z novimi načrti in pričakovanji. Optimizem je Samsa utemeljil tudi z rezultati lanskoletne sezone, ki je kljub izjemnim težavam dosegla izjemne uspehe, predvsem po »zaslugi« komedije »Matiček se ženi«, ki je dosegla kar 53 ponovitev in imela izjemno število gledalcev. Predsednik SSG seveda ni mogel mimo današnjih, bolečih, problemov SSG. Dal je priznanje deželni upravi FJK, ki je sanirala dolgove vseh treh osrednjih gledaliških ustanov, hkrati pa je Samsa dejal, da Dežela, zahteva od SSG, da mora proračun popolnoma uravnovesiti. To seveda nikakor ni preprosto. »Storili smo vse«, je dejal Samsa, »kar je bilo v naši moči, da proračun uravnovesimo, izvedli smo zelo resne žrtve pri tehničnem in upravnem osebju, ki smo ga drastično, do skrajnih možnosti zmanjšali, medtem ko smo igralski zbor občutno skrčili že v prejšnji sezoni. Proračun predvideva maksimalno štednjo. Nič več ni mogoče skrčiti, razen v skrajno škodo Ustanove, ki ne bi več mogla izpolnjevati svojega poslanstva.« NADALJEVANJE NA 5. STRANI Včeraj v Gradezu začetek III. deželne konference Za novo deželno politiko o izseljenstvu GRADEŽ — V tem mestu sredi lagune se je včeraj začel ‘II/. deželni kongres o izseljenstvu, katerega se udeležuje 254 delegatov iz vseh krajev sveta. Prišli so — in med njimi je tudi 32 zastopnikov Zveze beneških izseljencev -— da bi razpravljali o novih prijemih do vprašanja izseljenstva, ki se je, od prve tovrstne konference pred šestnajstimi leti, temeljito spremenilo. Sicer pa je ta nujnost po preobrazbi deželne politike v tem sektorju prišla do izraza že v uvodnem poročilu pristojnega deželnega odbornika Turella, ki je med drugim tudi nekajkrat omenil pomembno vlogo, ki jo imajo slovenski izseljenci in njihova Zveza. NA 3. STRANI OD JUTRI SPET SONČNA URA RIM — Jutri stopa ponovno v veljavo sončni čas. Nocoj, preden gremo spat, bomo torej morali premakniti kazalce na urah za 60 minut nazaj,- To naj bi pomenilo, da bomo to noč spali uro več, v resnici pa bomo šli spat nekoliko kasneje, ali pa bomo jutri, iz navade na legalno uro, vstali malo prej. čeprav sta po vsej Italiji vreme in temperatura še naprej poletna, je povratek k sončni uri po 182 dneh daljših večerov znak, da je poletja konec. Istočasno kot v Italiji, se bodo k sončnemu času vrnile tudi druge evropske države, ki so pred šestimi meseci premaknile kazalec za uro naprej. Izjemi sta Velika Britanija in Irska, Kaj se dogaja na češki meji? DUNAJ — češke oblasti so sinoči obvestile avstrijsko zunanje ministrstvo, da bodo verjetno danes ponovno odprli mejni prehod med obema državama pri Petrzalki, nedaleč od Bratislave. Mejni prehod so včeraj na češkoslovaški strani zaprli in, kot poročajo avstrijski obmejni organi, ob meji so se pojavili številni n-boroženi vojaki, na cesti med prehodom in Bratislavo pa so vojaški tovornjaki in oklopna vozila povsem o-nemogočili promet. V Avstriji ugibajo, kaj se dogaja onkraj meje, v pričakovanju pojasnil, ki so jih Čehi napovedali za danes. Postavljata se hipotezi terorističnega napada z ugrabitvijo talcev in 'pa poskusa bega čez mejo, morda prav tako z ugrabitvijo kakega talca. Napovedal jih je zunanji minister Gratz v OZN Ostre sankcije avstrijske vlade proti južnoafriškemu režimu DUNAJ — »Siti smo argumentov, češ da je mogoče zagotoviti trajen mir edinole z vojaško močjo,« je v svojem, govoru pred generalno skupščino OZN v New Yorku dejal avstrijski zunanji minister Leopold Gratz. Ko je govoril o politiki apartheida je Gratz dejal, da ga Avstrija vseskozi zavrača, ker »sloni na rasni diskriminaciji, s čimer negira temelje civilizacije in dostojanstvo človeka«. Zunanji minister je hkrati obrazložil tudi celo vrsto sankcij, ki jih je istočasno sprejela vlada na Dunaju, da bi v skladu z resolucijo varnostnega sveta svetovne organizacije in v sodelovanju z nekaterimi zahodnoevropskimi demokracijami prisilila režim v Pretorii k prekinitvi terorističnega nasilja nad črnskim pebival-stvom Južne Afrike. Gratz je ostro kritiziral tudi južnoafriško politiko zoper Namibijo, pri čemer je spomnil na resolucijo Združenih narodov, ki naj bi zagotovila namibijskemu ljudstvu neodvisnost, ki pa je, žal, še vedno neizpolnjena. Ko je govoril o gospodarski krizi nerazvitih dežel, je Gratz poudaril, da je to eden izmed najpomembnejših problemov današnjega sveta, ki ga je treba z resnimi ukrepi začeti takoj reševati. »Resne socialne in politične posledice problematike zadolževanja pa naj ne sodijo le v pristojnost bank«, je dejal Gratz. Avstrijska vlada je sklenila takojšnjo prepoved u-voza »kruegerranda« in ostalih južnoafriških zlatnikov v Avstrijo v soglasju s kreditnim aparatom v Avstriji: odslej odpadejo kakršnekoli avstrijske investicije v javna južnoafriška podjetja: zmanjšali bodo športno in kulturno sodelovanje: južnoafriškim športnikom Avstrijci ne bodo več izdajali vstopnih vizumov, niti ne bo Avstrija štipendirala Južnoafričanov ali jim s kakršnimikoli subvencijami pomagala. Poleg tega odslej ne obstaja več državna garancija za izvozne kredite, medtem ko avstrijska podjetja se vnaprej ne bodo odzivala na razpise Južne Afrike za nuklearne projekte. Izvoz kompjuterske opreme, kakršna bi lahko koristila južnoafriški policiji ah armadi, je od včeraj prepovedan. BARBARA GORIČAR > Dosje o potopitvi ladje Greenpeacea je »izginil« PARIZ — Obrambno ministrstvo je včeraj uradno zanikalo trditev tednika »L’Express«, češ da operativni oddelek vojaške obveščevalne službe DGSE ljubosumno čuva strogo zaupne listine z orisom atentata na ladjo »Rainbow Warrior« mirovnega gibanja Greenpeace. Minister Quiles je povedal, da so tajni dokumenti nenadno izginih, kar je seveda še prililo olja ognjeviti polemiki. Menda si nihče več ne dela utvar glede možnosti popolne objasnitve afere: socialisti so, kot znano, s stisnjenimi zobmi sprejeli na znanje Fabiusovo »razlago« (o odgovornosti bivšega ministra Hemuja in bivšega šefa DGSE Lacostea), skeptični so tudi komunisti, a opozicija kljub hudim besednim napadom na vlado prav tako ne kaže posebne volje po zaostritvi politične vihre.- Predsednik neodegolistične stranke RPR Jacques Chirac je npr. izrecno /---------------------------------- poudaril, da afere Greenpeace ne namerava izkoristiti v »pohtikantske namene«, sicer pa »Le Matin«, ki navadno odraža stališča sociahstov, piše, da so se že pričeli »veliki manevri«: proti ministrskemu predsedniku Fabiusu na eni in proti morebitnemu bodočemu (povolilnemu) sobivanju socialistov z zmernimi silami na drugi strani. V Elizejski palači pa še vedno molčijo: predsedstvo republike meni, da je Fabiusova razlaga o dogodkih na Novi Zelandiji že dovolj jasna. Pristojne oblasti Francije in Nove Zelandije so medtem umestile skupno šestčlansko strokovno komisijo, ki naj prouči upravičenost in razsežnosti odškodninskih in siceršnjih pro-tivrednostnih zahtev Lot posledice potopitve ladje gibanja Greenpeace. Kar že, da bo wellingtonska vlada zahtevala od pariške kakih 10 milijonov dolarjev, (dg) Evropski svet proti tlačenju etničnih manjšin v Bolgariji PARIZ —- Parlamentarna skupina držav Evropskega sveta v Strasbourgu je sprejela projekt resolucije, v kateri najostreje obsoja nespoštovanje pravic etničnih manjšin v Bolgariji. To ugledno zborovanje predstavnikov 21 evropskih držav meni, da oblasti v Sofiji s tem kršijo določila helsinškega dogovora. Projekt resolucije zahteva od bolgarske vlade, naj preneha z nenehnimi pritiski na turško manjšino. Parlamentarna skupina Evropskega sveta je izrazila svojo globoko zaskrbljenost tudi zaradi pritiskov, katerim so v Bolgariji izpostavljeni makedonska manjšina in muslimanski Bolgari. Od sofijskih oblasti so prav tako zahtevali, naj dovolijo skupini diplomatov in novinarjev, da obišče Bolgarijo in se na kraju samem prepriča o odnosu bolgarskih oblasti do etničnih manjšin, (dd) Nov gozdni požar pri Dubrovniku uničil 700 hektarov kultur DUBROVNIK — Velikega gozdnega požara pri Dubrovniku še niso lokalizirali. Pod nadzorom je le nekaj delov požara, ki se razprostirajo na dolžini približno 10 in širini enega kilometra. Po prvih še neuradnih ocenah je na območju Rijeke Dubrovačke do Zatona in Petrova sela zgorelo 700 hektarov rastlinstva in nekaj kmetijskih kultur. Zgorelo je tudi šest družinskih poslopij, 13 raznih vozil in dve cerkvici, žrtev na srečo ni bilo, pet reševalcev pa je bilo pri gašenju ranjenih, (dd) CIUDAD MEXICO — Včeraj, več kot teden dni po katastrofalnem potresu, ki je prizadel Mehiko, so reševalci lahko izvlekli izpod ruševin še sedem živih ljudi. Med temi so tudi trije dojenčki, ki so celih sedem dni kljubovali smrtni nevarnosti in srečno dočakah reševalce. Po vsej verjetnosti pa so to zadnji osamljeni primeri, da koga izvlečejo izpod ruševin še pri življenju. Večina tujih reševalnih ekip, ki so specializirane za reševanje pokopanih, zapušča Mehiko, marsikdo z grenkim občutkom, da bi bilo ob boljši organizaciji mogoče rešiti mnogo več življenj. Po prvem nujnostnem posegu skušajo sedaj podrobneje oceniti škodo, ki jo je prizadel potres. Glede števila mrtvih so številke še vedno protislovne. Časopis Excelsior meni, da je bilo smrtnih žrtev več kot 9 tisoč, uradne ocene pa so vsaj za polovico manjše. Prav tako protislovni so podatki o številu poškodovanih poslopij. Ocene, ki se zdijo najbližje resnici, navajajo število 7 tisoč bolj ali manj poškodovanih poslopij. Za rekonstrukcijo bo Mehika potrebovala vsaj milijardo dolarjev mednarodnih posojil. Postavlja pa se vprašanje, kako bo zadolžena država lahko ta denar kdaj vrnila. Na sliki: reševalci nosijo trupla iz zrušene bolnišnice (AP) \ PELLICCERIA Sedaj je sezona za prave nakupe : kupi sedaj, plačal boš novembra. Ne odlašaj! To je zanesljiva naložba. NOVELLA PELLICCERIA te pričakuje: TRST - UL PALESTRINA 10 Fantastična predsezonska kolekcija modelov 85/86 v poletni predprodaji s 30 o/o POPUSTA Varese, Ul. Cavour 3 — Como, Drev. Masla 61 — Monza, Ul. Italia 50 Odbornik Tur elio na III. izseljenski konferenci v Gradežu Dežela namerava posodobiti gledanje na vlogo izseljencev Reka Reka spet »ušla« MARKO WALTRITSCH GRADEŽ — Ob udeležbi 254 delegatov društev izseljencev iz naše dežele, ki so prihiteli v mesto sredi lagune iz vseh dežel sveta, se je pričela včeraj zjutraj v Kongresni palači v Gradežu tretja deželna konefrenca o izseljenstvu. Do nje prihaja v trenutku, ko je treba, po mnenju zastopnikov deželne vlade in tudi vseh izseljenskih društev, priti do temeljite preobrazbe v odnosu do izseljenstva, saj je čas zato dozorel. Dve sta bili doslej konferenci o izseljenstvu, pred šestnajstimi in šestimi leti. Na njih so politiki dali podlago za deželno področno zakonodajo. V deželnem svetu so bili odobreni zakoni, ki so dajali takratnim časom prvi in primeren odgovor. Dandanes pa so se stvari spremenile. To so v svojih govorih poudarili tako deželni odbornik za izseljenska vprašanja Vinicio Turello kot tudi predsednik deželne vlade Biasutti in podtajnik v zunanjem ministrstvu Fioret. To so že v prvih včerajšnjih posegih poudarili delegati izseljenskih društev, brez dvoma bo to prišlo še bolj do izraza v današnji in jutrišnji razpravi ter tudi v zaključnem dokumentu, ki ga bodo udeleženci konference sprejeli jutri, v nedeljo. Do teh novih stališč je prišlo po obširni razpravi med deželno upravo in društvi izseljencev, je dejal Turello, ki je tudi podčrtal dejstvo, da so imeli veliko pogovorov z vsemi organizacijami ne glede na njih politično opredelitev ali kako drugo razliko, ter pri tem izrecno omenil slovenske izseljence iz videmske pokrajine. Nekajkratna izredna omemba vloge, ki jo imajo slovenski izseljenci in njihova zveza, je seveda razveselila številne delegate Zveze beneških izseljencev, ki so prišli na to konferenco. Razjezilo pa jih je to, da niti gradeški župan Reverdito, niti Biasutti in niti Fioret jih niso izrecno «nenili, saj so govorili le o furlanskih in julijskih izseljencih. Zastopnikov Zveze beneških izseljencev je na konferenci v Gradežu 32. Petnajst jih je prišlo iz raznih evropskih dežel, sedem iz Argentine, štirje so iz Avstralije, šest pa iz Kanade. Nekateri med njimi bodo segli v razpravo. Ob vstopnih vratih v kongresno palačo so zastopniki te Zveze delili udeležencem njihov, list Emigrant, podobno kot so to delali s svojimi listi zastopniki drugih izseljenskih organizacij. V pripravi na konferenco so člani Zveze beneških izseljencev imeli v raznih krajih osemnajst posvetov, ki jih je finansirala deželna uprava. V svojem analitičnem poročilu se je odbornik Turello najprej dotaknil zgodovinskih aspektov izseljevanja iz naše dežele. Le malo je bilo vrnitev le tja do leta 1969, potem pa smo beležili številčno večanje vračanja v primerjavi z odhodi. Vračanje izseljencev smo beležili veliko po potresu. Tudi v Furlaniji Julijski krajini se je opazilo naraščanje števila malih industrijskih ter obrtnih podjetij, vendar so gorati kraji, med temi tu M slovenski, še vnaprej žrtev obubožanja, saj se ljudje selijo iz zapuščenih gora v dolino. Zaradi tega bo morala dežela narediti vse, da se to stanje popravi. Zato bo treba narediti vse, da se o možnostih za gospodarski razvoj v deželi obvesti izseljence, ki bi lahko domov prinesli v tujini pridobljeno znanje in bogastvo. Kar je zanimivega iz Turellovega poročila je to, da nameravajo poenotiti pojem izseljenca, tako da bi izseljenci v tujih državah in tisti v drugih deželah Italije, dobili pri nas enakovreden status. Kaj to pomeni? Dandanes ima izseljenec nekatere finančne ugodnosti za nakup stanovanja in tudi začetek kake gospodarske dejavnosti, če se s tujine vrne domov. Enake ugodnosti naj bi dobili tudi tisti, ki so se izselili v Milan, Turin ali kak drugi italijanski kraj. Za nas je pomembno še nekaj. Dežela bo tudi v naprej podpirala vse organizacije izseljencev, je dejal Turello, tudi tiste, ki imajo nekaj posebnega in izrecno omenil slovensko izseljensko organizacijo. Pomembno pa je to, da bo dežela tudi v tem oziru podpirala organizacije izseljencev, ki delujejo na italijanskem ozemlju. Gre torej za precej možnosti, ki se odpirajo tudi beneškim izseljencem in njihovi Zvezi, pa čeprav ima ta Zveza že nekaj društev v dragih krajih Italije. Zahteve izseljencev so enotne, je dejal odbornik. Dežela jih bo skušala po svojih močeh uresničiti. To tudi v vidiku širše razprave o izseljenstvu, do katere bo prišlo kmalu v vsedržavnem merilu, kjer bo sklicana državna konferenca o emigrantskih vprašanjih. SEŽANA — Reka Reka, znana po tem, da je v stoletjih večkrat »uhajala« iz struge v podzemlje, je pred dnevi spet »izginila«. Pri Gornjih Vremah, tri do štiri kilometre pred Škocjanskimi jamami je poniknila. Zaradi zelo nizkega vodostaja se vse vode stekajo v požiralnik, ki je nastal pred leti, a ga ni nihče zaprl. Reka Reka je od nekdaj bila muhasta in njéga dni so ji te »muhe« s pobegi v podzemlje preprečevali mlinarji, ki so z debli in večjimi skalami in grmičevjem mašili luknje in niso dovolili Rek, da bi jim »ušla«. Mlinarjev ni več, sušno vreme prispeva svoje k znižanju vodostaja Reke in ko je ta res minimalen. Reka pri Gornjih Vremah »izgine«. Viktor Saksida, znani sežanski jamar, poznavalec življenja (in umiranja) reke Reke pravi: »Reka izgine in še bo izginjala če ne bo dovolj vode v njej. Tako kot lani trikrat — letos je prvič proniknila — tudi letos poginjajo še tiste ribe, ki so v tej reki lahko živele. Reko je treba ozdraviti, vodo očistiti — torej preprečiti zastrupljanje, ki smo mu priča že dvajset let. Zdaj v okolici Reke smrdi, ribe črkujejo...« DUŠAN GRČA Protest celovškega antifašističnega komiteja Koroške nemškonacionalne sile bodo proslavile 70. obletnico »južne meje Koroške in Tirolske« CELOVEC — Nemškonacionalne in neokonzerVativne sile na Koroškem letos ne bodo obujale spominov samo na 65. obletnico »Koroških obrambnih bojev« in plebiscita. Skupaj z avstrijskimi »bojevitimi študentskimi združenji« in podobnimi južnotirolskimi silami bodo letos prvič obhajali tudi 70. obletnico »obrambe južne meje Koroške in Tirolske«. Medtem ko slavi demokratična Avstrija 40. obletnico zmage nad fašizmom in 30. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, slavi nem-škonacionalni tabor vojaške spopade v Dolomitih in na Soški fronti leta 1915. V času, ko miroljubne sile obsojajo imperialistično svetovno vojno, poveličujejo »Kaerntner heimat-dienst«, »Abwehrkaempferbund« in drugi vlogo tedanjih prostovoljnih strelcev, ki so se navduševali za celotni nemški rajh. Celovški antifašistični komite je te dni pozval vse demokratične sile, naj protestirajo proti zborovanju teh reakcionarnih sil, ki v današnjih kriznih časih oživljajo sovraštvo do drugih narodov in poveličujejo vojno. Nadvse pa je demokratično javnost razburila vest, da je prevzel ves koroški politični vrh pokroviteljstvo nad tem zborovanjem, ki bo v soboto, 5. oktobra, v Celovcu, pod naslovom »Kaernl-ner freiheitskommes«. Svoj pokroviteljski plašč nad tem zborovanjem so namreč zgrnili deželni glavar Leopold Wagner (SPOE), njegov namestnik Stefan Knafl (OEVP), deželni svetnik Joerg Haider (FPOE) ter celovški župan Leopold Guggen-berger (OEVP). Zveza slovenskih organizacij, socialistična mladina, deželna organizacija KPA in druge organizacije zahtevajo od politikov umik pokroviteljstva in zavrnitev političnih namenov te prireditve. Hkrati pa pozivajo na manifestacijo proti tem reakcionarnim silam, ki bo istega dne v Celovcu. Napredne avstrijske sile v teh zborovanjih ne vidijo samo ponovnega uveljavljanja nemškonacional-nih sil v Avstriji, temveč tudi poskus širšega sodelovanja neokonzer-vativnih in nacionalističnih sil v prostoru Alpe-Jadran, saj poleg ko-roških nacionalistov sodelujejo tudi nemški nacionalisti z Južnega Tirolskega in iz drugih avstrijskih zveznih dežel. Tradicionalne proslave koroškega plebiscita (vsako leto 10. oktobra) so za te sile le ugodna priložnost za zbiranje moči, ki jo hočejo pokazati tudi prihodnje leto ob volitvah za državnega predsednika. Glasove nacionalnega tabora hoče na teh volitvah združiti predstavnik koroškega desno-ekstremističnega tabora psihiater Otto Scrinci. VINKO WIESER Pravoslavni mladinci iz Trsta na »Vukovem saboru« v Beogradu TRST — Pred dnevi se je mudila v Beogradu, kjer je sodelovala na »Vukovem sabora« — t.j. na dnevih velikega srbskega pisca in filozofa Vuka Stefanoviča Karadžiča, mladinska delegacija srbske pravoslavne občine iz Trsta. Vodila sta jo pop srbske pravoslavne cerkve v Trstu Ilija Ivič in podpredsednik srbsko - pravoslavne občine Sergio Popovič. Tržaško odposlanstvo pravoslavne skupnosti sta sprejela med dragimi tudi ;ritriarh srbsko - pravoslavne cerkve German in predsednik občinske skupščine Beograda Bogdanovič. Na svečani akademiji, ki je bila v nedeljo, 15. t.m. ob 18. uri v svečani dvorani beograjske patriarhije in kateri so poleg patriarha Germana prisostvovali tudi politični predstavniki SR Srbije, Komiteja za kulturo mesta Beograda in vidni predstavniki beograjskega kulturnega življenja, so mladinci tržaške pravoslavne skupnosti. med katerimi so bili zastopani poleg Srbov tudi Slovenci, Hrvati in Italijani, izvajali recitacije v slovenščini in italijanščini. Slovenka Pame-a Cappellini iz družine Borisa Zajca, je recitirala v slovenščini Gregorčičevo pesem »Naše gore«, v italijanščini pa »Nedeljsko pridigo« srbske pesnice Desanke Maksimovič. Tokrat je bilo prvič po vojni, da je srbsko - pravoslavna občina iz Trsta vzpostavila kulturni most prijateljstva med SFRJ Jugoslavijo in Italijo oziroma med našo deželo in SR Srbijo, kar lahko samo prispeva tudi k boljšim odnosom v narodnostno mešanem Trstu na stišču evropskega zahoda in vzhoda. Za to priložnost je tudi tržaški župan Ricchetti poslal Komiteju za kulturo SR Srbije in organizatorjem »Vukovega sabora« pozdravno brzojavko. (jk.) E. Fermi Aranžerji Programaterji Finančni izvedenci Uradniško knjigovodstvo Stenografija in strojepisje Tajništvo Slikarstvo TRST - Ul. Lazzaretto 24 Tel.: 732800 - 732423 Ul. Coroneo 1 Tel.: 732042 TECNOFOTO Ul. Conti 12 Tel. 772-298 Trg sv. Jakoba 14 Tel. 741-485 BARVNE FOTOGRAFIJE o SE ISTI DAN DIAPOZITIVI V 2 URAH informacije SIP uporabnikom % Menjava telefonske številke f % Družba SIP obvešča, da bo v ponedeljek, 30. septembra 1985, menjala telefonsko številko približno 3.500 abonentom tržaške občine na področju griča Sv. Vida. Interesenti so bili že obveščeni. Nova telefonska številka bo označena skupno s staro v oklepaju v telefonskem imeniku 1985/86. Za nadaljnje informacije se lahko poslužite št. »12« (informacije v zvezi z naročniki — brezplačna služba). GRUPPO IRI ŠTET ÒOCKT3 /TaMns per ! EScfCUtO delle Telecomunicazioni p.e. 'vv MIŠKO KRANJEC Povest o dobrih ljudeh 110. »Prva je ta, da je zdaj že prava pomlad, ki se bo počasi spremenila v poletje. Meni pa je že minil zdavnaj čas, ko bi moral oditi po svetu. Namenil sem se, da preživim samo zimo tu. Toda kje je. že zimski čas? Jaz pa se obiram kakor kak nebogljenec, ki ga je strah sveta. Mislim tudi, da sem se nekoliko razvadil v tem miru. Nič več se mi ne ljubi, ni je stvari, ki bi me še mikala. Vse je postalo strašno dolgočasno in samo to se mi še hoče, da bi preležal v senci to poletje pa naj bi bilo kakorkoli.« 1 Katica ga je spet prijela za roko, kakor bi se bala, da ji pobegne. Okrenila je glavo proti njemu, kakor bi ga hotela videti. Vendar ga njene oči ne vidijo, samo mehkobo njegovega glasu sliši. Tedaj ga je vprašala šepetajo: »Povejte, Peter, ali ste res razbojnik, kakor pravijo o vas ljudje, ali pa kar tako govore?« Čutila je, kako se je njegova roka zganila v njeni, toda ni videla, kako so se mu oči začudile, ko so se zazrle vanjo. Potem je vprašal prav tako tiho, kakor je ona vprašala njega-. »Povej, Katica, kaj bi rekla, če bi ti dejal, da sem jaz res Peter Koštrca in da sem res velik razbojnik?« Na njenem bledem licu se je razlilo nekaj toplega in prijateljskega, ko je rekla: »Saj že zdavnaj vem, da ste Peter Koštrca. Mene ne boste nikdar prevarali. Samo ne vem, če ste res razbojnik in kakšen razbojnik ste. Vendar bi rada vedela kaj več, ko vsi toliko govorijo o vas, pa mi le nihče ne ve nič posebnega povedati, ne dedek ne mamica.« »Kaj si že oba spraševala o tem?« »Da,« je prikimala. »Saj vendar smem?«. »Gotovo! A kaj sta ti rekla?« »Mamica je rekla, da ste pošten človek. Sploh ne verjame, da bi bili kdaj kaj napravili. Dedek pa pravijo, da ste navaden lažnivec, ki bi rad bil za strašilo svetu; da ste sicer kaj malega napravili, ker vas orožniki preganjajo, ne pa kaj velikega; samo delali ne bi radi, temveč vam je ljubše pohajkovanje.« Peter se je smehljal. »Oh, Jožef Koštrca je bil vedno dobričina, ki je rad modroval o vseh stvareh na svetu, o tistih, ki jih je razumel, kakor tudi o tistih, o katerih njegova pamet ni mnogo vedela. Zdaj bi pa rad vedel, kaj misliš ti o Petru Koštrci?« »O vas, mislite?« »Oh, Katica!« je vzkliknil, »kako si nestrpna! Govoriva o Petru Koštrci. Ali sem Peter Koštrca res jaz ali kdo drug, je v tem primeru brez pomena. Govoriva o tistem Petru Koštrci, ki ga imajo ljudje za razbojnika, dedek pa za lažnivca in bahača.« »Ne vem, Peter, kaj bi rekla. Pravzaprav ne vem nič o njem. Vem samo, da je nam napravil mnogo hudega in da tistega še vedno ni popravil in najbrž nikdar ne bo.« Peter se je ugriznil v ustnice. Tako jasne so bile njene besede in tako polne očitkov; zazeblo ga je. Nekam otožno je rekel: »Petru Koštrci ni še nihče malih ljudi očital kakih grehov, temveč so ga imeli vsi radi.« Premišljal je, ker se mu je zdelo, da to ni zadostno opravičilo za dejanje Petra Koštrce, za njegovo vsilitev v Korenovo družino. In res je po premolku skušal tudi to pojasniti, ko je rekel: »Morda pa je Peter Koštrca v tem primeru napravil res nekaj takega, česar ne bi smel. To se naposled lahko vsakomur zgodi; še tako dober človek bo kdaj kaj zagrešil; bodi ker česa ni premislil bodi ker se je stvar sama tako razvila,’ da se zdi, da je oni namenoma napravil kaj grdega.« »Ali boste popravili to?« je vprašala. Njen glas je bil še vedno odločen. Ta trenutek ga je obšlo, da se je vprašal, kakšno dolžnost ima govoriti s tem dekletom o tem? Ali bo njej dajal odgovor za svoja dejanja? Vendar je to vprašanje samo splavalo mimo njegovih misli, zakaj že trenutek kasneje je bil spet nekam otožen. »Kadar napravi Peter Koštrca kaj nelepega, kadar napravi komu kako krivico,« je rekel prav tako odločno, kakor je ona vprašala, »tedaj tisto tudi popravi. Ali hočeš še kaj?« Zdelo se je, da se bo tista vez, kj se je poslednje čase spletla med njima, pretrgala. Ne Peter ne Katica nista govorila s tisto prijaznostjo, kakršna je bila zadnje čase v navadi med njima, pač pa nasprotno, z neko osornostjo in zahtevnostjo. V Četrtek se je sestal glavni svet Kmečke zveze Zaradi politične krize deželne vlade dosti problemov v tržaškem kmetijstvu V četrtek se je sestal glavni svet Kmečke zveze, ki je obravnaval nekatere pomembne točke, ki se tičejo samega delovanja zveze, dotaknil pa se je tudi aktualnih problemov, ki zadevajo našo širšo skupnost. V okviru svojega rednega delovanja je glavni svet obravnaval priprave na redni občni zbor zveze in ugotovil, da priprave potekajo v redu. Dalj časa so se odborniki zaustavili pri problemu ustanovitve deželne kmečke organizacije, ki naj bi koordinirala delovanje posameznih pokrajinskih kmečkih zvez, ki bi ohranOe samostojnost, kot jo imajo doslej. Precej pozornosti so člani sveta namenili problemu, ki se pojavlja v zvezi z zbiranjem podatkov o proizvodnji mleka. Zaradi presežkov mleka je EGS sklenila, da proizvodnja mleka v državah članicah skupnosti, ne sme preseči tiste iz leta 1983. Pri tem se je v absurdnem položaju znašla Italija, ki je pri proizvodnji mleka deficitarna in ga mora več kot 50 odstotkov uvažati. Očitno je italijanska delegacija v EGS glasovala za ta u-krep v škodo lastnega kmetijstva. Problem se da do določene mere re šiti v okviru prostih kvot. Državna in deželna vlada sta namreč pred ča- som razpisali posebne premije za tiste živinorejce, ki bodo svoje molznice poklali. Tako se je v celotni mlečni proizvodnji v Italiji ustvarila precejšnja praznina na določenih področjih in KZ si bo prizadevala, da te proste kvote lahko izkoristijo predvsem v goratin predetih, kamor spada tudi kraško da bi se v teh področjih lahko živinoreja bolj razvila. KZ bo tudi nudila svojim članom vso pomoč pri navajanju podatkov o proizvodnji mleka. Med problemi, ki zadevajo našo širšo skupnost, so obravnavali tudi probleme v zvezi s postavitvijo sinhrotro-na in pa krizo deželne vlade. Glede nove lokacije sinhrotrona so si bili člani sveta enotni, da ta rešitev ni sprejemljiva, saj se je Center za znanstvene in tehnološke raziskave popolnoma samovoljno odločil za novo lokacijo, ne da bi o tem na kakršenkoli način predhodno obvestil prizadeto prebivalstvo. KZ se zavzema, da se sinhrotron postavj na prvotno predvidenem področju in da se pri tem ugotovijo vsi pozitivni in predvsem negativni vidiki, ki bodo prizadeh okoliško prebivalstvo. Pri tem bi si morali vsi prizadevati, da se negativni učinki odpravijo, prizadetemu prebivalstvu pa zagotovijo ustrezne protivrednosti, ki bi omogočile nadaljnji skladen razvoj tega področja. Tudi kriza deželne vlade ima precejšnje negativne posledice za kmetijstvo. Tako ostaja nerešeno vprašanje imenovanja načelnika kmetijskega nadzomištva, še bolj pa je pereč problem v zvezi s pokrajinskim seznamom kmetijskih podjetnikov. Pri tem so najbolj prizadeti slovenski kmetovalci, ki jih je v tržaški pokrajini največ. Problem je predvsem pohtičen, ker dežela noče upoštevati zahtev, da bi bil postopek pri izdelavi tega seznama dvojezičen. Dvojezičnosti nasprotujeta predvsem Trgovinska zbornica in pa deželna vlada. S tem, da tega seznama kmetovalcev ni, imajo naši kmetje številne adminstrativne težave, ko morajo predložiti razne dokumente. V zvezi s temi problemi je KZ zaprosila za sprejem na deželnem od-bomištvu za kmetijstvo, vendar je zaradi krize ta odpadel, kar le še podaljšuje reševanje perečih problemov. Glavni svet je izredno pozitivno ocenil letošnjo izvedbo Kmetijskih dne-vov. Sodelovanje vseh šestih tržaških občin namreč vzbuja upanje, da bo odslej za kmetijstvo več posluha in da bodo občine s skupnimi napori reševale obstoječe probleme. Edini dve temnejši plati Kmetijskih dnevov sta bili odsotnost predstavnikov dežele in pa pokrajinsko nagrajevanje osmič, ki je potekalo le v italijanščini, kar je bilo v ostrem nasprotju s prireditvijo, ki je bila v celotni dvojezična. Ob koncu so člani sveta obravnavali tudi nov zakon o gozdarstvu v Sloveniji, ki se tiče tudi dvolastnikov, in pa nove predpise v zvezi z gradbenimi odpustki in protipožarno varnostjo. O vseh teh zadevah bo KZ svojim članom nudila vso pomoč. Ljudski praznik KPI pri Sv. Sergiju Danes bodo pri Sv. Sergiju odprli obnovljene prostore krajevnega Ljudskega doma. Na slavnostni prireditvi, ki se bo začela ob 17. uri, bo nastopil tudi TPPZ Pinko Tomažič, govoril pa bo Gastone Gensini, član centralnega komiteja KPI. V okviru otvoritve novih prostorov bo tudi ljudski praznik, ki se bo nadaljeval jutri. Oba večera bo ples s skupino Barbanera. KPI ima pomisleke nad pariško razstavo Zakaj je tržaški župan dobesedno prekinil tiskovno konferenco o predstavitvi pariške razstave »Trouver Trieste« in s tem preprečil poseg mnogih časnikarjev? To se v tiskovnem sporočilu sprašuje kulturna komisija pri tržaški federaciji KPI, ki izraža domnevo, da ne gre prekinitve pripisati tehničnim razlogom, kot se izgovarja uprava, ampak županovi zadregi zaradi razvoja debate, ki se je dotaknila nekaterih spornih točk v programu razstave. Županovo zadržanje po mnenju KPI razkriva tudi spore, ki so nastali znotraj občinske večine prav o vsebini pariške razstave, ki bi morala objektivno prikazati Trst kot stičišče različnih kultur ter v tem okviru postaviti tudi v primemo luč odnose med italijansko in slovensko kulturo z deležem, ki jo je le-ta prispevala tržaški zgodovini. Vse to bo po mnenju komunistične kulturne komisije razvrednotilo pomen pobude, ki vsekakor predstavlja edinstveno priložnost, da bosta Pariz in širša mednarodna javnost spoznala Trst in njegovo zapleteno zgodovino. Komunisti vsekakor upajo, da ne pomeni Ri-čhettijevo zadržanje na tiskovni konferenci rdečo luč za nadaljnje soočanje o razstavi in so zato pripravljeni na poglobljeno izmenjavo mnenj o tej pobudi, ki je že močno odjeknila v javnem mnenju. Ob predaji letalonosilke Garibaldi ZKMI OPOREKA IZBIRAM VLADNE VOJAŠKE POLITIKE Za ponedeljek napovedana uradna predaja letalonosilke Garibaldi vojaški mornarici ni'naletela samo na ostre kritike s strani tržaških pacifistov, pač pa je bila tudi povod za polemično oceno italijanske vojaške pohtike, ki da ni v skladu — kot meni tukajšnji Center pobud za mir v okviru ZKMI — z načeli, proglašenimi v republiški ustavi. Mladi komunisti so izdali včeraj poročilo za tisk, v katerem med drugim opozarjajo na vrsto problemov, ki jih predaja »Garibaldija« spet posivi ja v ospredje. Tako med drugim pravijo, da bo predaja letalonosilke edina priložnost za italijanske parlamentarce, da bodo nekako prisotni, saj po že utečeni praksi parlament sploh ni seznanjen z izbirami vojaške pohtike. Najbolj očiten primer kršenja ustavnih določil je bil sicer že takrat, ko so namestilj ameriške jedrske rakete v Comisu: glede na to, da je njihova morebitna uporaba izključna domena ameriškega predsednika, je bila na ta način italijanskemu ljudstvu odvzeta možnost — in pravica — da odloča med mirom in vojno. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi s križarko Garibaldi, menijo mladi komunisti: vlada je namreč na lastno pest sklenila spremeniti nosilko helikopterjev v letalonosilko, in to za takšna letala, ki so sposobna navpičnega vzleta. To pa so letala, ki jih uporabljajo za prenos jedrskih konic. Skratka, iz »obrambne« je Garibaldi postala »napadalna« križarka, kar pa je menda v skladu — po mnenju ZKMI — z vedno bolj napadalno pohtiko Italije na mednarodnem področju. To pa naj bi bila posledica sklepa NATO pakta, da poveri Italiji nalogo »sredozemskega žandarja«. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da so se izdatki v vojaške namene v zadnjih petih letih povečali za več kot 300 odstotkov, saj so prešli od 5.922 milijard leta 1980 na 16.380 milijard leta 1985, medtem ko so istočasno, zaradi inflacije, krčili izdatke za zdravstvo, socialno skrbstvo, šolstvo itd. Takšna politika — se nadaljuje poročilo mladih komunistov za mir — pa postavlja v dvom tudi vladno pohtiko za sanacijo ladjedelstva, kot dokazuje dejstvo, da je »Garibaldi« stala doslej kakih 1000 milijard lir, kar predstavlja dve tretjini celotne vsote, ki jo je vlada namenila sanaciji la-djedelskega sektorja v vsej državi. V znak protesta proti takemu stanju bodo mladi komunisti organizirali na dan predaje letalonosilke, v ponedeljek, 30. septembra, ob 17.30 v Časnikarskem krožku okroglo mizo na temo: »Oboroževalna tekma, vojna industrija, demokracija: primer Garibaldi«. Na tržaški univerzi širok posvet o industrijski politiki Pred novim vzponom industrijskih velikanov? .Včeraj in danes dopoldne poteka na tržaški univerzi deveti vsedržavni posvet o gospodarstvu in industrijski politiki, ki je letos prvič v Trstu in ki postavlja pod drobnogled industrijski razvoj v osemdesetih letih. Ali prestrukturiranje industrijskega sistema v razvitih državah vodi k novim ohgopolom? Na vprašanje so včeraj odgovarjali tudi izvedenci iziroma poznavalci industrijskega ustroja Združenjih držav Amerike, Japonske in zahodnoevropskih držav, popoldne pa so se zvrstili referati o italijanski industrijski izkušnji, B. Contini, G. Alzana, G. Mussati, C. Castehano in P. Bianchi so govorili o strukturnih preobrazbah italijanskega industrijskega sistema, o nadzoru nad podjetji, o inovacijah, o internacionalizaciji proizvodnih sistemov in o novi dinamični konkurenci. Danes dopoldne bodo udeleženci posveta poslušah referate pod skupnim naslovom »Finančni in kreditni sistem«, ki bodo posebej obravnavah prerrvičninsko tržišče in nadzor nad podjetji, odnose med bankami in pciijetji ter spremembe v tako imenovani bančni industriji. Za pozno dopoldne je predvidena razprava, v katero bo posegel tudi podpredsednik deželne finančne družbe Friuha Vladimir Nanut, zaključke dvodnevnega posveta pa bo posredoval profesor Romano Prodi. Včerajšnjega odprtja simpozija, na katerem sodelujejo gospodarstveniki, industrije! in ekonomisti iz vse Italije in tujine, so se udeležili predstavniki deželne in krajevnih uprav, političnih sil, bančnih in gospodarskih ustanov in tržaške univerze. Predsednik državnega inštituta za industrijsko rekonstrukcijo IRI Romano Prodi, pa se simpozija aktivno udeležuje kot glavni urednik revije L’industria, ki je pobudnica tradicionalnih vsakoletnih srečanj o gospodarstvu in industrijski pohtiki. Tržaško srečanje je organizirala deželna finančna družba Friuha pod pokroviteljstvom avtonomne dežele Furlanije - Juhjske krajine, tržaške univerze, Tržaške hranilnice in zveze deželnih finančnih družb ASSOPIR, sodelovali pa so še deželna Zveza in-dustrijcev. Banca del Friuli, Banco di Napoli, Istituto bancario S. Paolo di Torino, Deželni konzorcij ljudskih bank in Nuovo Banco Ambrosiano. Predsednik družbe Friuha inž. Vittorio Zanon je v včerajšnjem pozdravnem nagovoru udeležencem pojasnil, zakaj si je finančna družba ene najmanjših in najbolj emarginiranih italijanskih dežel naložila breme organizacije tega pomembnega posveta. »Želimo prispevati k razjasnjevanju in soočanju mnenj, zamisli, analiz in projekcij o novem redu, ki se uveljavlja v industrijskih sistemih,« je dejal inž. Zanone in dodal, da bodo spoznanja in znanstvene spodbude, ki bodo izšle s posveta, gotovo koristile finančnemu in upravnemu delovanju industrijskih podjetij, tudi v naši deželi. Že prvi dan posveta pa je, čeprav previdno, pokazal na že razvidno preusmerjanje svetovnega industrijskega reda k novim industrijskim velikanom in torej na opuščanje vodilne vloge malega in srednjega podjetja, ki je konec sedemdesetih let nadomestilo v krizo zašle nadnacionalne korporacije. Z neslutenim razvojem novih tehnologij in informatike se torej ponovno uveljavlja korporacija, ohgopol, ki je sposoben visokih vlaganj v tehnološko presnovo in raziskovanje in ki se je s krizo osvobodil odvečne delovne sile. Vprašanje je seveda, če so prvi znaki novega trenda dovolj zanesljivi za dolgoročne napovedi in prispevek k razjasnitvi tega problema bo gotovo dal tudi tržaški industrijski posvet, (vb) • Delegacija sindikalnih organizacij podjetja Mediano se je včeraj srečala z deželnim odbornikom za industrijo Francescuttom in mu posredovala hudo zaskrbljenost, ker pristojno ministrstvo še vedno ni odobrilo tako imenovanih »solidarnostnih delovnih pogodb«, ki jih je obrat Mediano sklenil z delavci. Odbornik Francescutto je sindikahstom zagotovil svojo pripravljenost za nujni poseg pri ministru za delo SPEKTAKULARNE PONUDBE najmanj 1.500.000 m za tvoj rabljen avto ~ 8.000.000 SE v 48 obrokih brez obresti prvo leto CE KUPIŠ ORION ALI ESCORI escori ali orlon na bencin ali diesel 1600. Izredna opremljenost escori laserja s stereo radiokasetofonom in izredna eleganca oriona. NUOVA CONCESSIONARIA TRST — Ulica Caboto 24 — Tel: 826181 Kljub sušnemu obdobju so rezerve vode na Tržaškem še na zadovoljivi ravni Sušno obdobje, ki povzroča po vsej Italiji in tudi v nekaterih pokrajinah naše dežele težave pri dobavi vode, nima zaenkrat na Tržaškem hujših posledic. V pogovoru z inž. Roccom, ki je pri podjetju Acega zadolžen za vodne rezerve, smo se lahko prepričali, da je poraba vode večja kot običajno v tem času (to zaradi še vedno visoke temperature), gladina vode v zajetjih je nizka, vendar m še dosegla zaskrbljujočih vrednosti. »Zahvahti se moramo predvsem potenciranju črpalnih naprav na potoku Sabhči,«.nam je povedal inž. Rocco. Še pred dvema letoma so za potrebe Tržačanov črpali vodo le iz Timave in potoka Sardos, lani pa so načrtovano potenciranje na tretjem izviru opravili, tako da smo z vodnimi rezervami, kljub dolgemu sušnemu obdobju, še vedno na dobrem. Če pa ne bi prišlo do teh novosti, bi nam slaba predla, kajti v bližini Brestovice je jugoslovanska vodovodna služba potencirala svoje naprave, tako da je količina vode, ki priteče v Italijo po strugi Sardosa, letos bistveno nižja. Jasno pa je, da zadovoljive razmere ne morejo trajati večno. Če ne bo dežja, bodo rezerve v nekaj tednih pošle in treba bo varčevati z vodo. Toda v nekaj tednih se vremenska slika, še posebno jeseni, lahko bistveno spremeni. Danes in jutri odprta meja pri Botaču Danes in jutri bo v Botaču v Dolini Glinščice že tradicionalni prosti prehod državne meje, ki sodi v okvir sporazuma o prijateljstvu in sodelovanju med dolinsko in sežansko občino. V obeh dneh bo prehod možen med 9. in 17. uro. Obiskovalcem priporočamo, da imajo pri sebi osebni dokument ter da se ne oddaljijo od označene Steze prijateljstva. Razpis prostih mest v okviru KZE Krajevna zdravstvena enota je objavila dva javna natečaja za 1 vodilnega farmacevta in 1 inženirja. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 12. ure 21. oktobra. Poleg tega sta objavljena tudi natečaja za deset mest zdravnikov-asistentov na kirurgiji in dve mesti zdravnikov-asistentov v oddelku za preventivo in javno zdravstvo. Rok za dostavo prošenj zapade 28. oktobra ob 12. uri. Podrobnejše informacije nudi personalni oddelek KZE v Ulici Fameto 3 vsak dan razen sobote od 9.30 do 12. ure. Shod moti sožitje v naših krajih Napredni župani zaskrbljeni zaradi manifestacije arditov Predstavitev nove sezone SSG Danes in jutri bo v Trstu ter pred fojbo v Bazovici shod Vsedržavne federacije italijanskih arditov, ki je ena izmed tolikih organizacij nekdanjih vojakov z desničarsko in nostalgično usmeritvijo. Shod bo baje zelo omejen zaradi pritiskov državnih organov, ki niso hoteli, da bi dan pred napovedanim obiskom predsednika Cossige (namesto njega bo y ponedeljek v Trstu predsednik vlade) fašisti in nacionalisti izkoristili to priložnost za večjo nostalgično manifestacijo. Shod vsekakor bo, čeprav ne bo imel vsedržavnega značaja, kot so pričakovali organizatorji, ki so marali za pokrovitelja zborovanja sprejeti le rimsko sekcijo tega združenja. Iz letaka, ki so ga izdali ob tej priložnosti, lahko človek razbere, da je organizacija arditor šovinistično in protijugoslovansko nastrojena, kot dokazuje samo dejstvo, da ne priznava za prestolnico Evrope Strasbourga, ampak italijansko Reko... V zvezi s shodom arditov se je včeraj delegacija županov iz Milj, Doline, Devina - Nabrežine, 'Repentabra in Zgonika srečala s predstavniki vladnega komisariata. Na srečanju so župani izrazili zaskrbljenost zaradi manifestacije arditov, ki ne koristi sožitju v teh krajih, saj ima namen podpihovati nacionalizem in protisto- vensbo sovraštvo. Župani so zahtevali od pristojnih varnostnih teles jasna jamstva, da ta pobuda ne bo motila vzdušja mirnega in demokratičnega sožitja, delavnega in mirnega življenja po kraških vaseh ter italijansko -jugoslovanskega prijateljstva, katerega priča je v teh dneh prav odprta meja v Glinščici. Podkomisar in prefekt Sabella in namestnik prefekta Mazzurco sta zagotovila okoliškim županom kvalificirano prisotnost sil javnega reda, tako da se bo manifestacija odvijala v najavljenih terminih. 7. oktobra prva seja nabrežinskega sveta Novoizvoljeni devinsko-nabre-žinski občinski svet se bo prvič sestal v ponedeljek, 7. oktobra. Tako je včeraj sklenil občinski odbor, ki v pričakovanju izvolitve novega župana in nove uprave že štiri mesece in pol vodi redne upravne posle v občini. Prihodnji teden bo torej odločilen za izvolitev nove devinsko-nabrežinske uprave. NADALJEVANJE S 1. STRANI Samsa se je zato ponovno obrnil na Deželo in seveda na italijansko vlado, ki naj omogočita delovanje o-srednje ustanove Slovencev v Italiji. Samsa pa je tudi javno pozval slovenske in italijanske podjetniške kroge in dejal: »Prav zato izkoriščamo današnjo priložnost za javen poziv za sponsorizacijo osrednje kulturne u-stanove Slovencev v Italiji. S pozivom se obračamo k našim slovenskim zamejskim podjetniškim krogom, da na tak način podpro svoje osrednje kulturno žarišče. Obračamo pa se tudi na gospodarske kroge italijanske narodnosti, saj je Slovensko gledališče važen dejavnik kulturnega povezovanja in s tem ustvarjalec sožitja in sodelovanja.« Po apelu predsednika SSG je o novem repertoarju spregovoril ravnatelj Miroslav Košuta. V uvodnih besedah je tudi on poudaril težaven finančni položaj SSG, ki se odraža tudi v repertoarni politiki. Omejene možnosti seveda ne pomenijo, da se SSG odpoveduje umetniškemu iskanju, nasprotno, nova stvarnost deluje tudi kot izziv za večje uspehe. Osrednje vodilo SSG ostaja tako tudi letos iskanje novega občinstva. Trud za vedno širši krog obiskovalcev je že lani obrodil svoje sadove, v novi sezoni pa se bo odražal tako pri izbiri repertoarja, kot pri iskanju novih »igralnih« prostorov; to so predstave na odprtem, gostovanja v okolici, iskanje neobičajnih ambien-tov itd. Tu je nadalje sam repertoar, ki predvideva več gostovanj, baletno predstavo itd. Košuta je nadalje poudaril, da bo šla velika skrb mladim. Po dolgih letih bo tako SSG postavilo na velikem odrur mladinsko igro »Pavliha in Mica«, ki bo del abonmajskih predstav. Preden preidemo k samemu repertoarju, naj zapišemo, da je letos u-metniški vodja dobil posvetovalni organ, umetniški svet, ki je pomagal pri oblikovanju programa, kar je seveda tudi novost. SSG je moralo letos v abonmaju skrčiti eno »veliko« predstavo v lastni režiji, (od štirih na tri) kljub temu pa bo v abonmaju 7 predstav. Prva predstava bodo Goldonijeve »Primorske zdrahe« v izvedbi SSG in v režiji Borisa Kobala. Sledilo bo gostovanje Drame SNG iz Ljubljane z delom Pavla Kohouta »Marija se bori z angeli«. Igra za »otroke in odrasle« »Pavliha in Mica« Auranda Harrisa bo tretja predstava. Izvedlo jo bo SSG v režiji Maria Uršiča. Prav tako bo SSG v režiji Dušana Mlakarja uprizorilo komedijo Noèla Cowarda »Hudomušna prikazen«. Mestno gledališče ljubljansko bo gostovalo z dramo A. Millerja »Lov na čarovnice« v režiji Francija Križaja. Tretja »velika« predstava SSG bo Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« v režiji Jožeta Babiča. Abonmaj- ski repertoar se bo zaključil z Borovimi »Raztrganci« v uprizoritvi Drame SNG iz Maribora in režiji Voje Soldatoviča. Bogat bo izvenabonmajski repertoar, ki predvideva kar 10 predstav. Ker bomo jutri, v nedeljo, objavili celo kulturno stran PD posvečeno repertoarju SSG, naj sedaj zapišemo le, da bo prišla k nam v goste priljubljena zagrebška Komedija, da bo Primorsko dramsko gledališče odigralo na našem odru Cankarjevega-Tomizzove-ga Idealista in da bo gostoval balet ljubljanske Opere. Več o repertoarju bodo naši bralci lahko, kot smo že zapisali, izvedeli jutri, (am) 0 Ponedeljkovo svečano izročitev nove letalonosilke Garibaldi italijanski vojni mornarici bo neposredno prenašala tudi deželna RAI za ce-. lotno državno ozemlje. Prenos bo realiziran s številnimi kamerami in se bo začel ob 10.50 ter bo trajal do 11.40. razstave V občinski galeriji na Trgu Unità bo od 1. do 8. oktobra razstavljal svoja dela slikar Gualtiero Furlan. Otvoritev razstave bo 1. oktobra ob 18. uri. V pritličnih prostorih TKB v Ul. F. Filzi 6 razstavlja Jasna Merkù svoje keramične reliefe. Zahteva po preverjanju glede spoštovanja slovenščine Pismo tajništva Slovenske skupnosti partnerjem na Občini in Pokrajini V sredo zvečer na pobudo KZ Nov sestanek na Padričah o lokaciji sinhrotrona Predstavitev knjige o istrski stvarnosti Kulturni krožek »Istria« bo v četrtek, 3. oktobra, začel novo sezono s predstavitvijo publikacije »Istra : razmišljanja za dialog«, pri kateri so s prispevki sodelovali mnogi u-gledhi italijanski in slovenski zgodovinarji ter družbenopolitični delavci. Razpravo v Časnikarskem krožku (Korzo Italia 12), ki se bo pričela ob 18. uri, bo uvedel prof. Jože Pirjevec s tržaške univerze. Posvet o uporabi jedrske tehnike v umetnosti in arheologiji V ponedeljek, 30. t.m., ob 10. uri, bodo na sedežu nadzomištva za am-bientalne, arheološke in umetniške dobrine F-JK na Trgu Libertà 7 o-tvorili mednarodni posvet o novih možnostih uporabe jedrske tehnike v arheologiji in umetnosti. Posvet so skupno organizirali dežela F-JK, tržaška in videmska univerza, nadzomištvo za ambientalne, N arheološke in umetniške dobrine ter videmski center za dokumentacijo in raziskave. Glavni namen posveta je ta, da bi odkril nove perspektive pri raziskavah na področju arheologije in umetnosti. Od včeraj je Tržaški tehnični konzorcij v novih prostorih v Ulici Mac-chiavelli 14, za katere si je prizadeval vse od svoje ustanovitve, leta 1978. Doslej se je namreč »stiskal« v enem samem' prostoru v Ul. Cicerone, novi prostori pa bodo omogočili fizično in organizacijsko razširitev njegovega delovanja. Kot je' v pozdravnem nagovoru na slovesnem odprtju novih prostorov dejal predsednik konzorcija Peter Zupan, je upati, da se bo z novimi pro- Pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti v Trstu je na svoji redni seji v sredo, 25. septembra, nadaljeval z obravnavo političnega položaja, ki se po odprtju krize v deželnem odboru nujno odraža tudi v 'drugih krajevnih ustanovah, in to zlasti na Tržaškem. SSk v svojem tiskovnem sporočilu omenja, da so poleg tega nastopili še drugi dogodki, med temi vsiljen je namestitve sinhrotrona izven Področja za znanstvene raziskave na Padričah, kar bi povzročilo novo okrnitev manjšinskega teritorija. Spričo tega in drugih pojavov je pokrajinsko tajništvo SSk poslalo vodstvom strank KD, LpT, PSDI, PLI in PRI, članom upravne koalicije na tržaški Občini in Pokrajini, pismo, v katerem zahteva preverjanje izvajanja programa zlasti glede spoštovanja slovenščine na raznih razstavah, revizije urbanističnih načrtov področij za ljudske gradnje (PEEP), področja bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu in končno glede nameravane zasege področja med Padričami in Bazovico za postavitev sinhrotrona, piše nadalje v sporočilu SSk. V pismu, ki ga je SSk poslala strankam večine na tržaški Občini in na Pokrajini, je omenjena tudi razstava o Trstu, ki bo v Parizu od letoš- stori začelo novo obdobje dela, da se bodo slovenski obrtniki v čimvečjem številu vključili vanj in končno novi sedež v središču mesta sprejeli za svoj dom. Za sedaj so preuredili prostore v prvem nadstropju stavbe, v prihodnje pa bodo nadaljevali s prenovo in uredili tudi razstavne prostore za slovensko obrtno ustvarjalnost v Italiji. (Na sliki: z včerajšnjega slovesnega odprtja novega sedeža Tržaškega tehničnega konzorcija). njega novembra do prihodnjega marca. Načrtovana razstava, žal, ne nudi celovitega in vernega prikaza tržaškega mesta, riasti ne kulturnega deleža, ki ga je prispevala in še prispeva slovenska narodna skupnost. »Pričakovali smo, da bo ožji odbor ki mu je tržaška občina poverila nalogo, da izvede načrt, pokazal večjo odprtost in občutljivost«, se zaključuje tiskovno sporočilo Slovenske skupnosti. »Plava trava zaborava« drevi v Repnu Vse je pripravljeno za nocojšnjo večerno zabavo v Repnu s »country« ansamblom PLAVA TRAVA ZABORAVA. Koncert s plesom se bo začel ob 20.30 v repenskem občinskem športno - kulturnem centru. Kot smo že napovedali, je to izredno zanimiv in kvaliteten ansambel in organizatorja KD Rdeča zvezda in KD Kraški dom vabita staro in mlado naj polnoštevilno pristopi k tej skupni pobudi, (db) • Jutri, 29. septembra, bo v Ljudskem domu pri Korošcih festival kio-munističnega tiska, ki ga bodo odprli ob 15. uri. Ob 18.30 bo shod, na katerem bo govoril miljski župan Bordon. Na pobočju hriba Sv. Mihaela, nad cesto, ki pelje iz Boljunca proti Borštu, je včeraj zjutraj ogenj spet u-ničil travo in nizko grmičevje. To področje je bilo že večkrat podvrženo takemu uničenju in tudi tokrat kaže, da je bil požar podtaknjen. Ognjeni zublji so se razplamteli tik nad cesto že pred 6. uro. Na kraj požara so kmalu zalom prihiteli gasilci iz Milj in nekateri člani prostovoljnega gasilskega društva Breg, s terensko črpalko pa so pri gašenju požara pomagali tudi člani AVAB iz Trsta. Požar ni povzročil velike gmotne škode, saj je bilo pobočje precej redko poraščeno z visokim rastlinjem. Segel je skoraj do vrha nizke vzpetine, kjer so se plameni zaustavili zaradi brezvetrja. S pomočjo treh črpalk in štirih terenskih vozil je bil ogenj pogašen po poltretji uri skupnega dela. Trčenje pri Ricmanjih: trije lažje ranjeni Trije lažje ranjeni je obračun včerajšnje prometne nesreče pri Ricmanjih. Malo po 16. uri je 31-letna Costanza Fabiani Blasetti iz Ul. Porta 76 upravljala svoj mini minor, v katerem je sedela tudi njena sorodnica 61-letna Rosanna Ferraris vd. Blasetti iz Rima, po cesti, ki pelje iz V sredo je bil na Padričah ponovni sestanek o vprašanju lokacije sinhrotrona. Sestanka, ki ga je tokrat sklicala Kmečka zveza, so se med drugimi udeležili predsednik Kraške gorske skupnosti Miloš Budin ter tržaška občinska svetovalca Stojan Spetič (KPI) in Darij Jagodic (PSI). Na sestanku je tekla beseda o odločitvi Konzorcija za upravljanje področja za znanstvene raziskave na Padričah, da se ponovno poveri tehnikom pregled obeh lokacij. Prisotni predstavniki vaških organizacij in slovenski politični predstavniki so ponovno naglasili škodo, ki bi jo sprememba lokacije povzročila. Dejali so, da se ne sme podleči že starim izsiljevanjem, češ da smo Slovenci »proti napredku«. Nasprotno, so poudarili prisotni, mi smo za napredek in za razvoj znanosti. Ta razvoj pa ne more mimo upoštevanja vrednot, kot so okolje, ljudje, narodnost. Ob tem je padla tudi jasna zahteva, da se prizadetim in ne samo njim jasno obrazloži, kaj bo pravzaprav sinhrotron, če lahko pomeni kakšno nevarnost za okolje in ljudi in seveda to, kako si znanstveniki in drugi zamišljajo razvoj novih struktur. O tem se še vse premalo ve. In še to vprašanje moramo iz srečanja zapisati : je res tako težko z moderno Ricmanj proti Dom ju. V enem od o-vinkov je mini minor iz še nepojasnjenih razlogov skoraj čelno trčil v nasproti vozeči ford taunus, v katerem sta se peljala Piero Hrovatin iz Ul. Pasteur (voznik) in 42-letna Branka Sulli iz Ul. Manna 20 (sopotnica). Materialna škoda na obeh vozilih je precejšnja, na srečo pa so ranjenke (Fabianijeva, Ferrarisova in Sul-lijeva) dobile v trčenju le lažje udarce. Vse tri so z rešilcem RK prepeljali v bolnišnico, kjer so jim zdravniki nudili prvo pomoč in jih odslovili. Nov prometni režim pri Sv. Roku Zaradi začetka gradbenih del v o-kviru obnovitvenega načrta pri Sv. Roku so bile uvedene nekatere spremembe v prometnem režimu na tem področju. Tako je Ulica Pescheria zaprta za promet in pešce v višini hišne številke 4, poleg tega pa je prepovedan promet po Ulicah Pescheria, San Rocco, Torretta in Sale, na Ulici Pescheria pa je tudi prepovedano parkiranje na obeh straneh ulice. SUŠA ZAGODLA NAŠIM GOBARJEM Slovenska gobarska družina obvešča svoje člane in prijatelje, da odpade jutrišnji izlet, ker zaradi dolgotrajne suše ni gob. tehnologijo pripraviti prvotni teren za postavitev sinhrotrona? Na to vprašanje bodo morali seveda tehniki dokumentirano odgovoriti. Podiplomske štipendije za ekonomiste in pravnike Tudi za diplomante oziroma diplomirane na tržaški univerzi velja natečaj, ki ga je razpisala lombardij-ska Zveza industrijcev: gre za dvajset študijskih štipendij, po 7 milijonov in pol lir, za sodelovanje pri programu usposabljanja na področju industrijske kulture. Gre za drugi tak natečaj, ki se ga lahko udeležijo vsi, ki so diplomirali iz prava, ekonomije ali političnih ved, oziroma, bodo opravili diplome na teh fakultetah v letošnji jeseni. Pro gram bo potekal šest mesecev, v obdobju od januarja do junija prihodnje leto. Prošnje morajo zainteresirani poslati do 22. oktobra, podrobnejše informacije pa dobijo na tržaškem sedežu Zveze industrijcev — Associazione degli industriali. Trg Škorklja 1, tel. 62305. razna obvestila Repentabrska občinska nprava sporoča, da bodo od 1. oktobra dalje občinski uradi odprti vsak delavnik od 9. do 12. ure. Tehnični urad pa vsako sredo in soboto z istim umikov. Godbeno društvo Prosek organizira tečaj za mlade godbenike. Vpisovanje v Soščevi hiši še danes, 28. t. m., od 18. do 19. ure. Slovensko dobrodelno društvo v Trstu bo delilo tudi letos omejeno število denarnih prispevkov za nakup šolskih potrebščin za slovenske dijake. Reflek-tenti naj vložijo prošnjo na Slovensko dobrodelno društvo, Ulica Machiavelli 22/11. Uradne ure so ob sredah od 16. do 18.30. Otroški pevski zbor Glasbene matice pod vodstvom Novele Carli sporoča, da bo prva pevska vaja v torek, 1. oktobra, ob 17.30 v Dijaškem domu. Vabljeni vsi stari in novi pevci. Prosimo, da se sestanka udeležijo tudi starši, da se zmenimo za umik. ■ Sporočamo žalostno vest, da je po krajši bolezni umrl ’ naš dragi Stanko Kante Pogreb dragega pokojnika bo danes, 28. t.m., ob 16. uri iz hiše žalosti v Preserju št. 18 na pokopališče v Komen. Žalujoči: žena Dailica, hčerki Tatjana in Marija z družinama, sinovi Ivo, Mladen in Jožko z družinama ter drugo sorodstvo. Preserje, Sežana, Žirje, Nova Gorica, Ljubljana, 28. septembra 1985 Tržaški tehnični konzorcij od včeraj v novih prostorih Požar na hribu Sv. Mihaela med Boljuncem in Borštom # Zlata poroka na Kolonji Pri Rokinovih na Kolonji bo danes veliko slavje. Karmela in Stanko Fer-luga iz Ul. Fleming 17 praznujeta namreč 50 let skupnega življenja, v katerem je bilo veliko težkih pa tudi veliko prijetnih trenutkov. S Kolonje on, od Ferlugov njegova družica, sta skozi najrazličnejše življenjske preizkušnje v dobrem počutju dosegla ta pomemben skupen življenjski jubilej, ob katerem jima od srca voščijo vse najboljše hčeri, zeta in vnukinje. Čestitkam in voščilom se pridružuje tudi Primorski dnevnik. KD Lonjer - Katinara in ŠD Adria priredita danes in jutri PRAZNIK GROZDJA V LONJERJU Vabljeni! KD Rdeča zvezda in KD Kraški dom priredita zabavo in ples z ansamblom Piava trava zaborava v občinski telovadnici v REPNU danes, 28. septembra, ob 20.30. Vabljeni! ^®fSčE Kulturni dom SEZONA 1985-1986 Anton Tomaž Linhart TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI komedija v dveh delih (petih slikah) danes, 28. septembra, ob 9.30. * * * Ettore Petrol ini CHICCHIGNOLA komedija v treh dejanjih danes, 28. septembra, ob 19.30. kino koncerti čestitke gledališča CANKARJEV DOM Velika dvorana V ponedeljek, 30. t. m., ob 10.00, 12.00 in 16.30: Mladinska filharmonija B. Peščan iz Beograda. Dirigent A. Kolar. Sejna dvorana V torek, 1. oktobra, ob 11.00: Tisk. konf. za Mednarodni bienale VIDEO CD 85. Sprejemna dvorana Še jutri, 29. t. m.: Mala plastika — s 7. jugoslovanskega bienala v Murski Soboti. L preddverje Do 2. oktobra: Razstava likovnih del slovenskih izseljencev. Srednja dvorana V torek, 1. oktobra, ob 19.30: I. Cankar »Za narodov blagor«, premiera. Režija Miran Herzog. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Danes, 28. t. m., ob 19.30: P. Ulbrych - T. Mann »Nikola Šuhaj«, muzikal po motivih romana I. Olbrachta. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 28. t. m., ob 20. uri: F. To-mizza »Idealist«, dramatizacija romana I. Cankarja Martin Kačur v režiji Jožeta Babiča. Predstava za red S petek, B in S sobota ter za izven bo v veliki' dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici. Eden 15.00 — 21.00 »Hot super love -Radiosamente femmine« in »Operazione sesso nella casa di piacere di Las Vegas«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 17.00 — 22.00 »La gabbia«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Exeelsior 16.30 — 22.00 »Dietro la maschera«. Režija: Peter Bogdanovič. Nazionale Dvorana št. 1 15.20 — 22.00 »Scuola di polizia - N. 2«. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Missing in action«. Film za vsakogar. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Sharon’s baby«. Mignon 16.30 — 22.15 »Tex e il signore degli abissi«. Giuliano Gemma. Grattacielo 15.30 — 22.00 »Perfect«. John Travolta, Jamie Lee Curtis. Capitol 16.00 — 21.30 »Amadeus«. Film za vsakogar. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »L’attenzione«. Igra Stefania Sandrelli. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.30 — 22.00 »Reuben Reu-ben«. Alcione 16.00 — 22.00 »Vivi e lascia morire«. Igra Roger Moore. Ariston 17.00 — 22.00 »Coca-cola Kid«. Režija: Dušan Makavejev. Radio 15.30 — 22.00 »Affamate di caldo sesso«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Prireditve in sporočila kulturnih druitev in organizacij KD F. Venturini - Glasbena šola za harmoniko in klavir. Vpisovanje ob sobotah od 14.30 do 15.30 v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju, tel. 281-196. SKD Tabor - Opčine vpisuje v tečaj rekreativne telovadbe v drušOrenemu baru ali pri g. Luciji, tel. 211-161. Prvo srečanje bo v torek, 1. oktobra, ob 17. uri v Prosvetnem domu. ZSKD obvešča, da se bo zborovodska šola začela v četrtek, 3. oktobra, ob 16. uri na Glasbeni matici v Trstu. Vabimo vse, ki jih zanima delo z zbori, da se telefonsko javijo na ZSKD (tel. št. 040/767-303). KD Lipa organizira rekreacijo za odrasle. Vpisovanje in sestanek bo v ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 v Bazoviškem domu. VERDI Danes ob 20.30 bo na sporedu ko'n-cert orkestra in zbora gledališča Verdi, ki bo sta pod vodstvom dirigenta G. Kuhna, in pevovodje A. Giorgija izvedla Beethovnovo Deveto simfonijo. Koncert bodo ponovih jutri ob 18. uri. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča, tel. 631-948. KARMELA in STANKO FERLUGA praznujeta danes 50 let skupnega življenja. še na mnoga leta jima želita Ivanka in Ivan. Ob priliki otvoritve novega gostinskega objekta čestita svojemu odborniku GIULIANO in ženi SUZANI KD Krasno polje - Gročana. včeraj-danes Danes, SOBOTA, 28. septembra VENČESLAV Sonce vzide ob 6.59 in zatone ob 18.52 — Dolžina dneva 11.53 — Luna vzide ob 18.57 in zatone ob 6.06. Jutri, NEDELJA, 29. septembra MIHAEL Vreme včeraj: temperatura zraka 22,9 stopinje, zračni tlak 1026,3 mb narašča, veter severovzhodnik 28 km na uro, vlaga 54-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 21,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: 26. septembra: Mariangela Zito in Denny Sacchetti; 27. septembra: Isabella Marchini, Stefania Zini in Aaron CannareUa. UMRLI SO: 26. septembra: 82-letna Anita Kumar, 92-letna Barbara Kaucic, 74-letna Caterina Versic, 79-letni Vincenzo Bracco, 82-letna Antonia Versa, 49-letni Dario Viola, 85-letna Anna Fer-luga; 27. septembra: 87-letna Valeria Barbo, 90-letni Adriano Parenzan, 85-letni Ernesto Celli, 42-letna Mirella A-pollonio, 72-letna Ondina Bobig, 84-letna Rosa Paulich, 56-letni Elio Ceibe, 83-letni Antonio Radin, 55-letni Ferruccio Bislenghi, 73-letni Vebo Barbiere, 86-letna Raffaella Casertano. Sekcija K P I J. Pegan iz zgoniške občine iskreno čestita svojima članoma ZDRAVKU in SONJI ob skupni poroki. Danes se poročita SONJA LEGIŠA in ZDRAVKO KANTE Svojemu nogometašu in izvoljenki čestita ŠZ Gaja Danes se poročita SONJA LEGIŠA in ZDRAVKO KANTE Obilo sreče in razumevanja na novi življenjski poti jima želi učno in neučno osebje dolinskega didaktičnega ravnateljstva DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Ul. deUTstria 35, Miramarsld drevored 117, Ul. Combi 19, Sesljan, Bazovica, Žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Sesljan, Bazovica, Žavlje. mali oglasi ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: teL 228-124; Bazovica: teL 226-165; Opčine: teL 211-001; Zgonik: teL 225-596; Nabrežina: teL 200-121; Sesljan: teL 299-197. OKTOBER ’85 Tel. 775-275 PRODAMO hišo v Ankaranu, nedokončano. takoj vseljivo. Tel. št. 003868/ 21947, ugodna cena. KUPIM ročno ah. motorno črpalko za pretakanja vina. Tel. 040/200-621. PRODAM hišico, 80 kv. m z garažo, v bližini Rocola. Tel. 040/228-390. PRODAM rulotko znamke roller, letnik 1977, za 3 osebe z verando in z novimi pripomočki. Tel. 040/229-285. PRODAM nezazidljiv teren v Gabrovcu. Tel. 040/229-281. PRODAM 13 let staro stanovanje v Gorici, 85 kv. m, garaža in klet TeL 0481/33156 ali 21265. 18-LETNO DEKLE išče kakršnokob zaposlitev v jutranjih urah. Tel. na št. 040/228-646. GOSTILNA TUL v Mačkoljah bo zaprta zaradi popravO od 1. oktobra 1985 do 1. januarja 1986. IŠČEM prvo zaposhtev kot brivski vajenec. Tel. 040/227-412. • CCT so državni efekti oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka. • Kupon je leten: prvi, ki zapade 1.10. 1986, znaša 14,60%. • Naslednji šestmesečni kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev plus premija. Ta znaša 0,75 točke. • Varčevalci jih lahko podpišejo proti gotovini ali z obnovitvijo pri okencih zavoda Banca d’Italia in kreditnih zavodov po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije. • Imajo širokp tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo. Ponudba občinstvu PRODAM golf GTD turbo diesel 55.000 km, v odličnem stanju, letnik november 1982. TeL 040/227-284. PRODAM autobianchi 112, 70 hp, letnik 1979, 60.000 km, v dobrem stanju. Tel. 040/227-284. PRODAM kamper fiat 238 letnik 1978. Telefonirati po 20. uri na št. 040/ 812-956. 54-MOŠKI išče kakršnokoli zaposhtev. Tel. 040/211-221 ah 003866/32226. NUDIM pomoč iz matematike. Telefonirati popoldne na št. 003865/21972. UPOKOJENEC s prostim časom bi se rad zaposlil 2-3 dni v tednu ali po dogovoru. Tel. 227-138. PRODAM ford fiesta 1100 L, letnik ’79. v odhčnem stanju. Tel 825-656 v večernih urah. FRIZERSKI SALON NIRVANA Sesljan 41/D vabi cenjene kliente, svojce, prijatelje, vaščane in kolegice na otvoritev novih prostorov, ki bo danes, 28. septembra, ob 16. uri. od 1. do 3. oktobra Emisijska cena 98 % Rok Prvi šestmesečni kupon Efektivni donos 1. leto 10 let 14,60% 15% s'". «••Jp np menjalnica 27. 9. 1985 Ameriški dolar 1.795.- Kanadski dolar 1.310,— Švicarski frank 820.— Danska krona 181,— Norveška krona 222,— Švedska krona 220.— Holandski florint 596,— Francoski frank 217 — Belgijski frank 32,— Funt šterling 2.530.- Irski šterling 2.070,— Nemška marka 671,- Avstrijski šiling 95,— Portugalski eskudo . ... 9.— Japonski jen 7,— španska pezeta 10.- Avstralski dolar 1.230.— Grška drahma 12,50 Debeb dinar 5,10 Drobni dinar 5,10 iii BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA SAN'K A s. r. a. T FU» T - ULICA F.'f-lt.ZI 1Q - — film - film - film ureja kinoatelje SOTTO TIRO »Under Fire« 1983 V žarišču Režija: Roger Spottiswoode. Igrajo: Nick Nolte, Gene Hackman, Joan-na Cassidy, Jean-Louis Trintignant. Rai 2, danes, 28. septembra, ob 20.30. Nikaragva, julija 1979. Sandinisti in somozisti bijejo zadnji boj. Zadnji streli, zadnje eksplozije, zadnji uboji, ki naznanjajo konec vojnega kaosa in diktature. Se spominjamo na podobne sekvence iz Vietnama in Kampučije, ki sta jih učinkovito prikazala Cimi-nov film Lovec na jelene in Joffejev Killing Fields. Trije ameriški novinarji se znajde^ jo pod dilemo: izvrševati zgolj svoj poklic in se zadovoljiti z objektivnim poročanjem o tamkajšnjih dogodkih ali pomagati pravičnemu boju gverilcev, tudi s kršenjem svojih novinarskih dolžnosti? Na tem eksotičnem južnoameriškem prizorišču je tudi prostor za romantičen ljubezenski trikotnik med fotoreporterjem Nick Nolte-jem in očarljivo tridesetletno ženo Geneja Hackmana, Joanno Cassidy. Film je spektakularen in ima dober ritem. IL VERDETTO »The Verdict« - 1982 Razsodba Režija: Sidney Lumet. Ograjo: Paul Newman, Charlotte Rampling, James Mason. Rai 3, v sredo 2. oktobra, ob 20.30. Istega dne, ob isti uri, je na Berlusconijevi mreži Canale 5 film Harry and Son (Harry in sin), ki ga je režiral Paul Newman, ki igra v njem tudi glavno vlogo. Newman je režiral več filmov, vendar ti niso režisersko kdo ve kako dovršeni ali osebni. So pa po svoje zanimivi, ker prikazujejo precej izrazito Newmanov pogled na svet: njegovo patriarhalno pojmovanje družine, njegovo navezanost na tradicionalne ameriške vrednote itd. Harry je vdovec, ki mora uskladiti svoje življenje s potrebami že doraslih sinov. Največ preglavic mu dela dvajsetletni Howard, ki sanjari, da bi postal pisatelj. V Razsodbi pa je Newman zapiti in osameli odvetnik, nekdanji briljanten diplomat iz Harvarda, ki je na robu propada. Pred njim je zadnja šansa, odločilna pravda, ki ga bo rešila ali dokončno uničila... JAGODE V GRLU (kritike iz 29. 8. '85) Farassino nadrobno analizira zgradbo Karanovičevega filma, ki ima, kljub svojemu ležernemu in komedijskemu ustroju, »resne in sociološke podmene«. In piše: »Čeprav se delamo, ko da ne vemo, kako se bo končalo, in sledimo filmu kot nekakšnemu zaporedju ločenih izrezov in človeških portretov, lahko uživamo nekatere melanholične in groteskne epizode in sposobnost režiserja, da nam predstavlja vulgarnosti, notranje praznine in mladostna domotožja«. Gabriele Porro ugotavlja precej rutinsko (kot tudi drugi manj pozorni opazovalci) na milanskem Giornu, da povezuje Karanovič, s svojim petim dolgometražcem, »veliki hlad« s »snidenjem starih prijateljev«. Da veže grenko obdobje prvega potrošništva, v slogu italijanske komedije, z objokovanji rodu, ki je zrasel z Beatlesi in Marcusejem v času razvoja »rdečega« gospodarstva, ki je pa z leti propadel, pod težo družbenih in družinskih neuspehov, zaradi nespremenljivosti in otopelosti okolja. ŽIVLJENJE JE LEPO radiotelevizija italijanska televizija L'amore il pomeriggio »L'Amour l'après-midi« - 1972 Ljubezen popoldne Režija in scenarij: Eric Rohmer. Igrajo: Bernard Verley, Zouzou, Fran-coise Verley. Rai 3, v četrtek, 3. oktobra, ob 22.05. Ta film zaključuje Rohmerjev ciklus šestih »moralnih povesti«. Moški protagonist, ki je skozi ostale zgodbe poskusil in preizkusil vsa ljubezenska stanja v svojem razmerju do ženskega partnerja (zaljubljenosti in neza-Ijubljenosti, ljubosumja, lagodnosti itd.), je tù dosegel, kar je vedno i-skal: pravo ljubezen do zakonite žene. Nič ne more proti temu nekdanja prijateljica Chloe, ki mu dvori v njunih popoldanskih srečanjih. beležke NEKAJ ČASOPISNIH ODMEVOV NA PRIKAZ JUGO-FILMOV NA LIDU Bralcem PD smo obljubili, da bomo posebno obravnavali odziv na jugoslovanska filma, ki sta bila letos na beneški Mostri. del Cinema. Oba filma smo seveda že predstavili, v dopisih iz Puljskega festivala: tako Draško-vičevo Življenje je lepo, ki so ga beneški selektorji izbrali za tekmovalni program, kot Karanovičev Jagode v grlu, ki so ga kazali v »popularnem« sporedu Benetke mladi. Tu bomo povzeli še nekaj odlomkov iz bolj pomenljivih kritik, ki so izšle med festivalom na glavnih italijanskih časnikih. Mislimo, da je od vsem pokazal največ pozornosti za jugoslovanski film rimski dnevnik Repubblica. Najprej je predstavil oba jugoslovanska filma in avtorja v predfestivalski prilogi (24. 8. ’85) s posebnim člankom. Potem pa sta tudi obširno pisala o teh glavna kritika rimskega lista, Tullio Kezich in Alberto Farassino. (kritike iz 30. 8. '85) Tullio Kezich pa je opredelil Dra-škovičevo človečansko in politično metaforo kot »Bunuelovski pekel na splavu Jugoslavije po Titu« in jo tako o-cenil: »Avtor redkih filmov, gledališčnik in teoretik režije, Draškovič naredi iz te metafore, predsobo za pekel, ki je polna kritikov in besa, nasičena s trivialnimi pesmimi, agresivnostjo in sarkazmom; v zasedbi odličnih igralcev (v stranski vlogi natakarja nastopa Ljubiša Samardžič, ki je dobil v Benetkah zasluženo nagrado 1. 1967) izstopa boleča, in hkrati predrzna podoba mlade Sonje Savič, ki si res zasluži sloves nove zvezde beograjskega filma«. Kezich je za vzorce citiral Zavat-tinija in Bunuela, v smislu »filma kiutosti« pa Loseya in Stroheima. Poudaril je še »zlasti nevzdržno antropološko namero, zmožnost razstreliti slovanski duh v mešanico, kjer igrajo s črevesjem v rokah in z obrnjenim želodcem, kjer hočejo kričati, se tepsti in se prepustiti poslednjemu krohotu o družbeni krivičnosti«. Beneška žirija ni podelila glavne ženske nagrade; je pa dala posebno priznanje trem igralkam; Armenki Ga-Iji Novents, Grkinji Themis Bazaka in Sonji Savič, o kateri pravi vedno Kezich (v komentarju k nagradam iz 7. 9.), da je bila od vseh treh najboljša in da ima takšne igralske kvalitete, da bo postal zanjo jugoslovanski filmski prostor prej ali slej pretesen. Morando Morandini piše na Giornu: »Jugoslovanski film je bil v preteklosti pretežno žalosten, v znamenju ne le eksistencialnega, marveč tudi socialnega pesimizma, ki je bil prisca ten le še v redkih drugih delih iz dežel Socialističnega vzhoda. Jugoslovanski film je bil v preteklosti tudi pogosto kritičen, brez pridržkov, do .stanja stvari’ v Federaciji. Vendar nismo še videli nikoli tako mračnega in nasilno kritičnega jugoslovanskega filma, kot je Živote je lep... Življenje je lepo se začenja s kadenco komedije, postaja groteskna drama in se v epilogu preveša v tragedijo... Se slabo počutimo in imamo globok občutek neugodja, ker nasilnež, ki ponižuje vse ostale, ,ima dušo’. Ni tipična baraba iz ameriških filmov, pač pa človek s formatom in trpečnostjo junaka ruskih romanov«. Kritik Stampe iz Turina, Stefano Reggiani, je učinkovito komentiral radikalno sporočilo tega filma: »Ko ne bi vedeli, da so v Jugoslaviji že izvedli revolucijo, bi si lahko mislili, da jo ravnokar pripravljajo«. Zaključimo naš kratek pregled z ugotovitvijo Al-fia Cantellija, ki je napisal na milanskem Giornale nuovo: »Kot je v navadi jugoslovanskega filma, polemika proti inštitucijam je vedno indirektna in tudi v Draškovičevem filmu je precej nedoločena«. Zato se vprašuje Cantelli (ki je po rodu iz Gorice), če ne zanimajo režiserja, bolj kot ideologija, druge teme, ki jih vsebuje film: »ljubezen, nasilje, pravica, osvoboditev, smrt«... D. D. Prat kanal 10.00 Parola d’ordine - film 11.40 Trio Drač - risanka 11.55 Vremenska slika 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Domenica in paradiso - TV film 12.30 II leopardo che cambiò le sue macchie - dok. 13.30 Dnevnik 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute 14.00 Prisma 14.30 Športna sobota 16.30 Posebnosti iz parlamenta 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Gli occhi del cervello - aktualnosti 18.05 Izžrebanje loterije 18.10 Nabožna oddaja 18.20 Prossimamente - napoved programov za prihodnje dni 18.40 Trapper John - TV film 19.35 Almanah in Vremenska napoved * 20.00 Dnevnik 20.30 XXI. Mostra intemazionale di musica leggera - prenos z Riva del Garda 23.30 Dnevnik 1 - Zadnje vesti 23.40 Casi clinici - dok. Drugi kanal 10.00 Dnevnik Evrope - aktualnosti 10.30 Prossimamente - napoved programov za prihodnje dni 10.45 Non si sa mai - TV priredba 12.30 Dnevnik 2 - Start 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Zdravniški nasveti 13.30 Dnevnik 2 - Lepa Italija 14.00 Odprta šola 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Izžrebanje loterije 14.40 Tandem - popoldanski program 16.30 L’estate azzurra - TV film 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 II cavallo del re - H drago del fuoco - Amor di strega - risanke 17.55 I figli dell’ispettore - T film 18.30 Dnevnik 2 - športne vesti 18.40 Le strade di San Francisco -TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Dnevnik 2 - šport 20.30 Sotto tiro - film Igrata : Nick Nolte in Gene Hackman 22.35 Dnevnik 2 - Vesti 22.45 Cyrano a Varadero. - glasbeni program 23.40 H brivido dell’imprevisto - film Tret|i kanal 16.00 šola in vzgoja: Zemeljska skorja 16.30 šola in vzgoja: Otrokovo prvo leto življenja 17.00 Ladri di biciclette - film 18.25 L’altro suono 19.00 Dnevnik 3 - Vesti 19.35 Geo - Antologia: 20.15 Prossimamente - napoved programov za prihodnje dni 20.30 Apocalisse secondo Giacchino -dok. 22.05 Dnevnik 2 - Vesti 22.40 Lulù Smith - TV priredba 23.35 Jazz Italia ’85 jugoslovanska televizija L|ubl|ana 8.00 Poročila 8.05 Otroška matineja: Račka - 2. del lutkovne predstave 8.20 Nepomembno in pomembno -9. del nanizanke 8.35 Zlati čeveljčki 9.00 Miti in legende - Biblijski miti: Stvarjenje sveta Adam in Eva - nanizanka 9.15 Tmjulčica - 1. del predstave 9.45 Mladi svet: Rad imam gimnastiko 10.15 Periskop 10.45 Računalništvo H. - 4. del 11.10 živi planet: Svetovi zase - 10. del 12.05 Ljudje in zemlja 12.50 Poročila 15.25 Mario - mladinski film 17.00 Niš PJ v rokometu 18.40 človek in bog - 4. in zadnji del 19.05 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme SP ’86 19.55 Nogomet - kvalifikacije za SP ’86 21.50 Zrcalo tedna 22.10 Kliči za umor - film 23.55 Poročila Kopar 14.15 TV Novice 14.20 Detektiv v copatah - TV film 15.00 Film 16.15 Komike - Stanlio in Ollio 16.40 Risanke 17.00 Nogomet 17.45 Rokomet 18.30 Velike nesreče - dok. 19.55 TV novice 19.00 Detektiv v copatah - TV film 19.30 TVD stičišče 19.50 V soboto z nami 20.30 Scugnizza opereta 22.00 TVD vse danes 23.00 Nogomet 23.45 Zdravnik in pacient - rubrika o medicini Zagreb 8.50 TV v šoli 16.15 Narodna glasba 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.03 PJ v rokometu 18.30 To je to - dok. oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Nogomet 21.50 TV dnevnik 22.05 Pasji vojaki - film zasebne postaje SLOVENIJALES DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN CANALE 5 8.30 Alice - TV film 9-00 Flò - TV film 9.30 L’anima e il volto - film 11.30 Lou Grant - TV film 12.30 II pranzo è servito - kviz 13.30 Napoved programov W.30 Special Miss Italia ’85 15.30 Mezzanotte d’amore - film 17.30 I confini dell’uomo - dok. 18.00 šport 19.30 Love Boat - TV film 20.30 Miss Italia ’85 22.30 Dallas - TV film 23.30 Premiere 23.50 I guerrieri delle Filippine -film RETEQUATTRO 8.30 Mi benedica padre - TV film 9.00 Destini - TV novela 9.40 Lucy Show - TV film 10.15 Risate di gioia - film 12.15 I Ropers - TV film 12.45 Ciao Ciao - risanke 14.15 Destini - TV novela 15.00 Piume e paillettes - TV novela 16.00 I fidanzati - film 17.30 Lucy Show - TV film 18.00 I Ropers - TV film 18.30 Ai confini della notte - nadalj. 19.00 I Ryan - nadalj. 19.40 Febbre d’amore - nadalj. 20.30 Sole rosso - film 22.40 Retequattro per voi 22.35 II tesoro dei Condor - film 0.55 L’ora di Hitchcock - film ITALIA 1 8.30 Quella casa nella prateria -TV film 9.30 Fantasdlandia - TV film 10.30 Operazione ladro - TV film 11.30 Sanford and Son - TV film 12.00 Quincy - TV film 13.00 Wonder woman - TV film 14.00 Basket 16.00 Bim Bum Barn - 11 tulipano nero - risanka Le avventure della dolce Katy _ riscLrxkci 18.00 Musica è! - variete 19.00 II gioco delle coppie - kviz 19.30 Happy Days - TV film 20.00 Kiss me Licia - risank a 20.30 I ragazzi del computer - TV film 21.30 La banda dei sette - TV film 22.30.Manimal - TV film 23.30 Grand Prix 00.30 Deejay Television TELEFRIULI 12.25 Buongiorno Friuli 12.30 Victoria Hospital - nadalj. 13.00 Hanna & Barbera Show 13.30 Andrea Celeste - TV novela 14.30 Nogomet 16.30 Scacco matto - TV film 17.30 Povera Clara - TV novela 18.30 L’ispettore Dante - TV film 19.30 Andrea Celeste - TV novela 20.30 Scacco matto - TV film 22.30 Vesti 22.45 II falco e la colomba - film TELEPADOVA 7.30 Vultus five - risanka 8.00 Sam, il ragazzo del West 8.30 TV film 9.30 Film 12.00 II ritorno del Santo - TV film 13.00 L’incredibile Hulk - TV film 14.00 do 16.00 Šport 18.00 II ritorno dell’Uomo Tigre risanka 18.30 Sam, il ragazzo del West TV film 19.00 Due annj di vacanze - film 20.30 L’uomo di Santa Cruz - film 22.30 Arabesque - TV film triveneta 11.00 Avventura - film 12.35 Weekend 14.30 Finalmente l’alba - film 16.30 TV film 17.00 Dražba preprog 20.30 Corea in fiamme - film 1.00 Triveneta non stop radio RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.(K), 17.00 Poročila; 7.20 - 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček -Narodnozabavna glasba; 8.10 - 10.00 Poletni mozaik: Kulturni dogodki; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike: »Vike Viking«, četrti in zadnji del, vmes: Lahka glasba; 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Na počitnice, vmes: Glasbeni pot puri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Popoldanski program: Za ta letni čas (ponovitev); 14.40 Včeraj, danes, jutri; 16.00 Ena bolha me grize; 16.20 Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Dramska vetrovnica: Janez Povše: »Za plačilo U prinašam slovo«. Ljubezenska kriminalka v 8 epizodah; 18.40 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 0.00 - 4.30 Nočni program Radia Koper; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Microchip, Pesem tedna; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Glasbena starinarnica; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.00 Otvoritev programov; 6.30 Koledar; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 7.00 Dobro jutro; 9.03 Ultra light; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.00 Gulp; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Pičice na i; 14.35 Popoldanski glasbeni program; 14.45 Glasbeni weekend; 16.33 Film in glasba; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Disco magic; 18.00 Bili so popularni; 18.33 Vse iz New Yorka; 20.00 Zaključek programov. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Zeleni val; 9.00 Zeleni val weekend; 10.15 Glasbeno - govorni program; 11.00 Glasbena srečanja; 11.45 Magična svetilka; 12.25 Osebnosti: Coco Chanel; 13.20 Master; 15.00 Šoto il sole, sopra la luna; 16.30 Doppiogioco; 17.30 Autoradio; 18.00 Objekiv Evropa; 18.30 Musicalmente; 19.20 Freezer; 20.25 Cantautori; 20.30 H pastone; 21.05 Z kot zdravje; 22.00 Drevi La Bohème; 23.05 Telefonski poziv - nočni program. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 8.05 Otroštvo: kako, zakaj...; 8.10 Napoved programa; 8.45 Tisoč in ena popevka; 9.45 Oddaja za odrasle; 10.00 Oddaja o motorjih; 11.00 Long Playing Hit; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.30 Hit Parade; 15.00 Prostor za povest; 15.50 Hit Parade; 16.35 Izžrebanje loterije; 16.40 Oddaja o poljedelstvu; 17.00 Z Matteom Riccijem na Kitajskem; 17.30 In diretta dalla laguna; 19.40 Prijetne melodije; 21.00 Simfonični koncert; 22.50 Prijetne me-lodije; 23.30 Nočni spored. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 22.00 Poročila; 5.10 Mikrofon na vasi; 5.30 Prva jutranja kronika - Promet, obvestila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.06 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 S poti po Jugoslaviji; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.05 Na današnji dan; 12.10 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak EP; 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Pera Ugrina; 20.00 23.00 Slovencem po svetu - Domovina je ena - Mladi mostovi - Naši kraji in ljudje; 22.20 Iz naših sporedov; 22.50 Literarni nokturno - Simon Jenko: Pesmi 1865 ; 23.05 Od tod do polnoči. Cevovod naj bi potekal preko sovodenjske občine Spremembe glede trase plinovoda za alžirski plin Jugoslaviji Govor bo o cerkvenih ustanovah V Gradežu tridnevni posvet italijanskih zgodovinarjev Plinovod po katerem bosta Slovenija in Jugoslavija dobivali plin iz Alžirije bo po vsej verjetnosti, na zadnjem odseku med Sočo in državno mejo potekal po ozemlju sovodenjske občine. Pred dnevi so bili na županstvu funkcionarji družbe Snam, prav pred kratkim pa tudi sodelavci Petrola. O gradnji plinovoda — gre za visokotlačni plinovod, ki naj bi ga dogradili že do donca leta 1988 — se pogovarjajo že precej let. Na jugoslovanski strani je plinovod v dobršni meri že tudi dograjen, zataknilo pa se je menda prav pri določitvi trase na območju ob meji. še do nedavna je namreč kazalo, da je najbolj primerna točka za to med goriškim pokopališčem in letališčem. Izgleda pa, da je zdaj ta lokacija vprašljiva zaradi gradnje večjih gospodarskih objektov (avto-porto) in zaradi stopnje pozidave na območju industrijske cone. Gradnja visokotlačnega plinovoda namreč zahteva določene tehnične rešitve in ni najbolj priporočljivo, če so cevi speljane skozi gosto obljudeno, ali kako drugače pozidano območje. Od tod menda odločitev, da se preuči možnost iskanja alternativne trase in lokacije za merilno postajo, ki bi jo zgradili tik ob meji. Sicer ni glede tega še nobene odločitve. V tej fazi gre namreč šele za zbiranje informacij. Plinovod naj JUTRI V AVDITORIJU Odprtje trodeželne razstave fotografije V deželnem avditoriju bodo jutri, ob 11. uri odprli razstavo fotografij, v okviru 13. trodeželnega natečaja, ki ga je razpisal fotografski krožek CIFT v Gorici. Razstava bo odprta do 12. oktobra. Svoja dela je tokrat predstavilo 150 ljubiteljskih fotografov iz Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske krajine, komisija pa je morala oceniti 600 del. Odbrala jih je 109 in sicer v dveh kategorijah : čmo-bele fotografije in barvni diapozitivi. V kategoriji čmo-bele fotografije so se najboljše uvrstili avtorji iz Slovenije, sa j so jim prisodili tri 'prva mesta (Milenko Pegan iz Nove Gorice, Karlo Pesjak iz Ljubljane in Rajko Bizjak iz Šempetra). Komisija je izrekla posebno pohvalo Carlu Bevi-lacqui iz Krmina in Egonu Trovyju iz Trsta. Posebno nagrado za mlade avtorje bo prejel Branimir Ritonja iz Maribora. V kategoriji barvnih diapo-zitovov je uvrstitev naslednja: 1. mesto Daniele Camelutti iz Humina, 2. mesto' Marino Cuzzit iz Koprivnega, 3. mesto Fulvio Merlak iz Trsta. Pohvala za Alda Pa Viotti ja iz - Vidma in Graziana Sora vita iz Humina. Nekako v okvir prireditve sodi predvajanje diapozitivov, ki bo drevi na goriškem gradu, ob 20.30 v prostorih Pro loco. Predstavili se bodo člani kluba Dynamic iz Gradca. • V Tržiču bo danes dopoldne slovesnost ob odprtju osnovne šole s celodnevnim poukom. Celodnevni pouk so uvedli v šoli v Ulici Duca d’Aosta. bi na sovodenjskem območju potekal nekaj časa vzporedno z avtocesto, potem pa bo državne meje ob robu letališča. Na novo naj bi ga zgradili na odseku od Gonarsa do meje, medtem ko je cevovod iz južne Italije že vkopan. Nakazuje se možnost, da bi plinovod na italijanskem delu u-porabljali tudi za porabo v gospodinjstvu, seveda z ustreznimi tehničnimi rešitvami. Sicer ne bi imelo smisla postaviti merilno postajo tik ob meji. Poleg psihiatrije tudi splošni problemi zdravstvene službe V deželnem avditoriju se je včeraj dopoldne pričel dvodnevni mednarodni strokovni simpozij o psihiatriji. Pripravila ga je goriška Krajevna zdravstvena ustanova pod pokroviteljstvom deželne uprave, goriške pokrajine in goriške občine. Poleg priznanih italijanskih strokovnjakov je na simpoziju napovedana tudi udeležba psihiatrov iz Zahodne Nemčije in Slovenije. Namen dvodnevnega zborovanja je, kakor je bilo slišati iz uvodnega poročila vodje psihiatrične slu,-žbe pri goriške KZE dr. Realdona, osvetliti trenutno stanje in potrebe na področju psihiatričnega varstva, NOVA GORICA — Računalništvo in druge informacijske tehnologije postajajo ena izmed najvažnejših sestavin sodobnega življenja in razvoja in tega se mora zavedati vsaka država, ki hoče ostati ali pa postati del razvitega sveta. Tako so poudarili udeleženci mednarodnega posvetovanja o računalniški tehnologiji in njeni uporabi, ki je prejšnje dni bilo v novem izobraževalnem središču za računalništvo v Novi Gorici. Tega so razvili in ga postopno otvarjajo v prenovljenih prostorih in objektih nekdanjega turističnega in rekreacijskega centra »Argonavti«, ki je pred leti spričo najrazličnejših razlogov propadel. V novem izobraževalnem središču je bila najprej seja delavskega sveta organizacije za proizvodnjo računalniških sistemov in inženiring za te sisteme, »Iskra - Delta«, ki je prispevala že okoli 80 milijard starih dinarjev za prenovo objektov in njihovo usposobitev za nov namen. Generalni direktor omenjene delovne organizacije Janez Škrubej je dejal, da bodo v Novi Gorici poleg prirejanja tečajev, seminarjev in drugih oblik izobraževanja za jugoslovanske in tuje strokovnjake, priredili tudi najrazličnejše druge ma- analizirati uspehe in meje novih pristopov glede zdravljenja duševno prizadetih oseb. Kakih dvesto udeležencev simpozija so včeraj pozdravili go-riški župan Scarano, predsednik pokrajine Cumpeta, član upravnega odbora KZE Giorgio Dellago, ki je govoril v imenu odsotnega predsednika Calzolari ja, deželni odbornik za zdravstvo Renzulli in dr. Realdon, ki je imel tudi uvodno poročilo, čeprav je tema simpozija povsem jasno opredeljena na področje psihiatrije, je bilo uvodoma veliko besedi, prav zaradi prisotnosti deželnega odbornika Renzullija, namenjenih splošnim problemom reorganizacije zdravstvene službe. Sicer pa se v ta okvir uvršča tudi reorganizacija psihiatrične službe. Renzulli je brez ovinkov povedal, da z ohranitvijo obstoječega stanja ni mogoče zmanjšati stroškov, še manj pa zagotoviti kvalitetnih uslug. Zatem je obrazložil načrt, ki ga je pripravila dežela in ki naj bi omogočil kolikor toliko zadovoljivo rešitev zdravljenja in postopnega vračanja v družbo umsko motenih oseb. Napovedal je tudi ustanovitev v Kr-minu deželnega centra za izobraževanje kadrov ki naj bi delali na področju psihiatrične oskrbe. Simpozij se bo nadaljeval danes dopoldne, popoldne pa bo okrogla miza, ki bo pomenila nekakšen zaključek dvodnevne razprave. nifestacije za razširjanje in ovrednotenje računalništva. V novem centru se bo lahko naenkrat usposabljalo 300 strokovnjakov za računalništvo. Zanje in za predavatelje so zagotovili najboljše življenjske in delovne pogoje. V centru imajo na primer 24 moderno opremljenih in urejenih učilnic, ki ima vsaka terminal in druge priključke za računalništvo. V centru imajo nadalje 92 dvoposteljnih sob za slušatelje in 10 apartmajev za predavatelje. V poslopju izobraževalnega središča imajo 13 tisoč kvadratnih metrov površin, zunanjih površin pa je skupaj 20 tisoč kvadratnih metrov. Na slednjih bodo zgradili razne objekte v sklopu športno-rekreacijske-ga kompleksa, ki bo na voljo tudi prebivalcem Nove Gorice. Kot že napisano je v gradnjo in ureditev izobraževalnega centra »Iskra - Delta« doslej vložila okoli 80 milijard starih dinarjev. Za dokončanje objekta in nabavo vse opreme ter za ureditev zunanjih površin pa bo potrebno še dodatnih 10 milijard starih dinarjev. Dodati pa je treba še nekaj milijard starih dinarjev, ki sta jih za ureditev svojih prostorov in dejavnosti v izobraževalnem centru vložili Interna banka agroživilskega komplek- Gradež postaja zanimivo kongresno središče še zlasti v predsezoni in posezoni. Deželna vlada je namreč zelo koristno vložila veliko denarja v gradnjo kongresne palače, hotelirji in gostinci pa so seveda zadovoljni ker njim v goste prihajajo številni ljudje tudi v še do pred leti zanje mrtvi sezoni. Danes na drugem mestu poročamo o konferenci o izseljenstvu. Pred kakim tednom smo poročali o kongresu nemških in avstrijskih zdravnikov, potem še o kongresu italijanskih esperantistov. V oktobru bo v Gradežu vsedržavni kongres sindikata UIL-Post. Za posvete manjšega značaja pa uporabljajo prostor občinske knjižnice Falco Marin. Sredi prihodnjega tedna pa bo italijanski posvet strokovnjakov socialne in verske zgodovine, ki se letos odvija tretjič. Na kongresu bodo razpravljali o akademijah in cerkvenih kulturnih ustanovah v Italiji med tridentinskim koncilom in iluminizmom. Za nas bo posvet pobliže zanimiv ker bodo govorili tudi o tukajšnjih ustanovah in tudi zato ker na njem sodelujejo slovenski znanstveniki. To sicer ni na tem področju nič čudnega, saj smo v zadnjem času pri nas imeli že nekaj posvetov s sodelovanjem slovenskih strokovnjakov s te in druge- strani meje. Pobudniki posveta v Gradežu so inštitutu za zgodovino na fakulteti Magistero univerze v Trstu, inštitut za socialno in versko zgodovino iz Gorice ter inštitut za socialno in versko zgodovino iz Vicenze. Posvet se bo pričel v torek, 1. ok- sa VERA iz Vipavske doline in hotelska ter gostinska organizacija iz Nove Gorice. V pogovoru za »Primorski dnevnik« so generalni direktor »Iskre-Del-te« Janez Škrubej, njegov pomočnik za regijo Boris Nemec in predsednik Slovenskega društva Informatica Milan Mekinda poudarili, da bo izobraževalni center v Novi Gorici spričo svoje lege ob meji, načrtno pospeševal stike in sodelovanje z računalniško industrijo in dejavnostjo v Italiji. Italijanski strokovnjaki naj bi tudi redno bili gostje nove izobraževalne ustanove. Uveljavljali pa bodo tudi razne pobude za sodelovanje s slovenskimi strokovnjaki za računalništvo v obmejnih krajih Italije. Pogreb Milana Pelicona V štandrežu je bil včeraj pogreb Milana Pelicona. Velika množica vaščanov, prijateljev in znancev, partizanskih soborcev je pokojnika pospremila na zadnji poti. Na pokopališču je pel moški zbor KD Oton Župančič. tobra, ob 9.15. Vršil se bo v občinski knjižnici Falco Marin, kjer je precej velik prostor za take posvete. Prof. Fulvio Salimbeni s tržaške univerze bo otvoril posvet. Potem bosta poročala prof. Gino Benzoni iz Benetk in prof. Fulvio Salimbeni iz Trsta. Popoldne bodo poročali Giorgio Montec-chi iz Benetk, Mario Infelise iz Padove, Ugo Rozzo iz Tortone, Angela Nuovo iz Benetk, Michele Cassese iz Milana. V sredo bodo dopoldne poročali Claudia Di Filippo Bareggi iz Milana, Achille Olivieri iz Verone, Sandra Olivieri Secchi iz Padove, Stefania Ferlin Malavasi iz Padove, Angelomiche-le De Spirito iz Salerna, popoldne pa Luigi Tavana iz Gorice ter Giuseppe Mellinato, sodelavec revije »Civiltà cattolica«, ter Marijan Brecelj iz Nove Gorice. Ferruccio Tassin iz Gorice, Pietro Zovatto iz Trsta. Zadnji dan, v četrtek, 3. oktobra, pa bodo poročali Danilo Zardin iz Milana, Antonio Cestaro iz Salerna, Luciano O-sbat iz Salerna, Giuseppe Viscardi iz Salerna, Cataldo Naro iz Caltanisette. Posvet bo zaključil znani zgodovinar italijanskega katoliškega gibanja Gabriele De Rosa iz Roma. Popoldanskemu zasedanju v. sredo bo predsedoval prof. France Dolinar predstojnik teološke fakultete univerze v Ljubljani. Marijan Brecelj pa bo poročal o frančiškanski knjižnici na Kostanjevici pri Gorici. JUTRI V PRIREDBI SPD Osnovnošolci na obisku pri Kraških krtih Slovensko planinsko društvo pripravlja jutri, v sodelovanju z jamarskim klubom Kraški krti zanimiv jesenski izlet v naravo za osnovnošolce. Zbrali se bodo do 9. ure pred sedežem KD Skala v Gahrjah ter se nato peš namenili proti Vrhu, si ogledali jamarski dom ter se seznanili z jamarsko tehniko spuščanja in dviganja po vrvi, opremo itd. Pobuda je namenjena predvsem u-čencem slovenskih osnovnih šol v Gorici in neposredni okolici, njihovim učiteljem in staršem, veseli pa bodo, če bodo udeleženci tudi iz drugih krajev. Izlet bodo vodili odborniki planinskega društva, zraven pa bodo tudi nekateri učitelji. Udeleženci se bodo vrnili v Gabrje med 14. in 14.30, razhod do 15. ure. darovi in prispevki V počastitev spomina Jožefa Lavrenčiča, daruje Društvo slovenskih lovcev F-Jk 50 tisoč lir za ŠD Mladost. Za ŠD Sovodnje daruje Jožef Če-ščut 100 tisoč lir, Anna Marrica 50 tisoč lir. Za dograditev Kulturnega in športnega središča na Vrhu je Emil Cotič iz Redipuglie daroval 50 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Mir kotu Hmeljaku, daruje najemnica gostilne Mara z možem Jankotom 100 tisoč lir za ŠD Sovodnje. koncerti V palači Attems drevi ob 20.30 kom cert furlanskih pesmi v izvedbi vokalnih solistov in ob klavirski spremljavi. Gre za skladbe v priredbi Gio-vannija Mazzolinija, goriškega skladatelja, ki se posebej ukvarja s študijem furlanskih ljudskih in umetnih pesmi. Jamar Silvan Lakovič se še vedno izpopolnjuje V nonem centru Iskra-Delta v Novi Gorici 300 strokovnjakov za računalništvo ima možnost istočasnega usposabljanja Ko sva leta 1974 skupaj obiskovala jamarski tečaj v organizaciji Kraških krtov, je bilo že vsem jasno, da je Silvan Lakovič zdaleč najboljši. Bil je najdrznejši in znal je dobro izkoristiti svoje fizične sposobnosti. Njegova jamarska pot se je v letih nadaljevala. Dve leti po prvem tečaju je naredil drugega, tokrat pri jamarskem klubu Bartarelli iz Gorice. Tu se je izučil plezalne tehnike in drugih alpinističnih vrlin, ki so povezane z jamarstvom. Nato je bil tudi vaditelj pomočnik na raznih tečajih. Letos pa so ga poklicali k reševalni službi. V ta namen pa je moral opraviti posebni tečaj v Trentu, kjer so ga izučili v reševanju ponesrečencev v jamah. Povedal nam je, da so na tečaju v prvi vrsti poudarjali tehniko plezanja do najbolj težko dosegljivih točk. Poleg tega so pilili tudi jamarsko tehniko na najviši ravni; vsak član reševalne skupine vodi v akciji pet ali šest policajev, sam pa ima vezo z radijsko postojanko. Ko je reševanje posebno težavno, zlasti v gorah, imajo reševalci na razpolago tudi vojaški helikopter. V izredni sili je predvideno, da člane reševalne akcije peljejo na kraj nesreče s samim helikopterjem, drugače pa se poslužujejo tega sredstva za takojšnji prenos ranjencev v bolnišnico. V zvezi s tem imajo vsako leto posebne vaje. Letos bodo 7. in 8. septembra vadili s helikopterjem na Kaninu. Druge vaje pa imajo na letališču v Cosarsi, kjer se učijo hitrih posegov, skakanja s helikopterja v krajih, kjer le ta he more pristati. Poleg tega vadijo tudi ročne znake, s katerimi vodijo helikop- ter, da se jim čimbolj približa ali pristane na kritičnih krajih. Silvan nam je tudi povedal, da je reševanje prostovoljna služba in da mora biti sam vedno na razpolago, za večdnevno odsotnost z doma pa mora dobiti dovoljenje. Kar se pa jamarske dejavnosti tiče, ga ta zaposluje od jeseni do pomladi. V tem času redno hodi v jame dvakrat tedensko. Pred časom je bil na dvodnevni ekskurziji v Idriji. Na tej ekskurziji so se spustili v Hobečkovo brezno pri Črnem Vrhu. Ta jama je 336 m globoka, najvišja stena pa 90 m visoka. Poleg te stene so še tri druge manjše. Jama se na koncu nadaljuje pod vodo in se izliva v Divje jezero pri Idriji. Glede na podvodno tehniko v jamah Silvan to zvrst že trenira skupaj z nekaterimi italijanskimi prijatelji. V načrtu ima tudi zamisel, da bi postal speleo sub. Nakupil si je že nekaj opreme, toda za sedaj poskuša samo v morju. »Dokler ne bom v morju 100 od sto obvladal tehnike, se v jame ne bom podal,« pravi. »Težav je mnogo. V prvi vrsti z dihanjem. Ko dihaš pod vodo, dvigajo^ zračni mehurji blato, kar onemogoča vidljivost. Poleg tega ne smeš v sifonih sneti maske, ker lahko naletiš na strupen plin, ožji sifoni pa lahko oškodujejo opremo. Zaradi vseh teh razlogov mislim, da je varnost prva stvar.« VPR.: Povedali so mi, da si skupaj z nekom pripravil film o jamah... ODG.: Da. Skupaj s prijateljem iz Vidma in Čente sem pripravil dokumentarno oddajo o jamah v F-JK. Ta film bodo predvajali po 5. kanalu v oddaji »Jonathan«. Vse skupaj smo pripravljali šest mesecev. S tem filmom smo hoteli pokazati, da ni advantura samo ekskurzija v Afriko ali Južno Ameriko; tudi pri nas so kraji, ki terjajo veliko tehnične sposobnosti, da pridemo do njih. Posneli smo jame: Noè pri Nabrežini, Vigant pri Villanovi, Kraljico Krasa, brezno Debeljak pri Trstu, jamo Uragano v Reziji, nato še drugo jamo pri Praprotu in še brezno Gorgazzo v Cansigliu. VPR.: Kaj pa imaš v nadaljnjih programih? ODG.: Še ne vem. Kmalu bom zopet začel trenirati. Proti koncu septembra bom šel za pomežnega inštruktorja v Dolino Nadiže. Tu bi radi navdušili domačine, da bi ustanovili jamarsko društvo. Poleg vsega tega pa sem vezan na dejavnost svojega matičnega društva Kraških Krtov. MARKO JARC kino Gorica VITTORIA 17.30—22.00 »La rosa purpurea del Cairo«. Barvni film. Režija: Woody Alien. CORSO 18.00—22.00 »Scuola di polizia n. 2 — prima missione«. Trae EXCELSIOR 18.00-22.00 »Whitness, il testimone«. Nova Gorica SOČA 18.30 »Topli bratje«. 20.30 »Kolo sreče«. 22.30 »Zgodba o dekletu »O». SVOBODA 20.30 »Conan 2«. DESKLE 19.30 »Diva«. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al redentore. Ul. F.lli. Rosselli 23, tel. 72340. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Rita, Ul. don Dosco 175, tel. 32515. , POGREBI 11.30 Alma Contin iz videmske splošne bolnišnice v mrliško vežo glavnega pokopališča. Ob današnjem liko fu na kulturno-športnem središču Prizadevnost Vrhovcev je končno rodila pomemben uspeh VLADO KLEMŠE Desetega julija 1983 so člani Gospodarske zadruge na Vrhu položili temeljni kamen nastajajočega kulturnega in športnega središča. Danes, po približno dveh letih, bodo s primernim kulturnim programom in družabnostjo proslavili pomembno zmago: pod streho so namreč spravili društveno dvorano in druge prostore, medtem ko so tri športne objekte na odprtem, igrišče za mali nogomet, odbojkarsko in košarkarsko igrišče in balinarski stezi uredili že pred meseci; igrišče za odbojko pa celo že lani in torej že dalj časa, kot pravijo, odlično služi namenu. Danes bo na gradbišču praznik, likof, kot temu pravimo po domače, na katerem bodo člani zadruge vrbovski skupnosti in širši javnosti predstavili uspeh dosedanjih prizadevanj in seveda zaprosili še za pomoč in sodelovanje v prihodnje. Izgradnja kulturnega in športnega središča je zdaj namreč približno na pol poti in bo treba zato še nekaj časa, predvsem pa precej denarnih sredstev, da bodo načrt v celoti u-resničili. O poteku gradnje, prizadevanjih, takih ali drugačnih težavah, največ pa o uspehih, smo se te dni, tik pred likofom pogovarjali z domačini, ki pobudo vodijo in usmerjajo od vsega začetka, to je s predstavniki Gospodarske zadruge Vrh, pa tudi s skupino vaščanov, ki je največ prispevala v obliki prostovoljnega dela. »Kako ocenjujete opravljeno delo od začetka gradnje do zdaj, ste zadovoljni, ste si obetali več, ste ra- čunali da bodo objekti zgrajeni v tako kratkem času? Vprašanje smo zastavili predsedniku Gospodarske zadruge Leopoldu Devetaku. »Priznati moram, da v začetku nismo imeli tako velikih načrtov, mislili smo samo na ureditev kioska in majhne plošče, kjer naj bi se odvijale poletne prireditve. Sagra je bila pravzaprav razlog v začetku, da smo se lotili gradnje tega objekta. Hoteli smo ta praznik prirediti bolj v centru vasi. Larga je bila precej- od rok. Prvotni načrt smo kmalu začeli širiti, spreminjati in tako naprej. Končno smo realizirali to, kar se danes vidi. Veliko več od prvotne zamisli. »Koliko je vrbovska skupnost prispevala v denarju, koliko druge gospodarske in druge ustanove, Kraška gorska skupnost, sovodenjska občina, pa tudi posamezniki in raznih krajev, ne bi govorili. Pač pa bi posebej poudarili koliko je bilo prostovoljnega dela, saj je to dovolj zgovoren podatek.« »Doslej so Vrhovci opravili nad 4.200 ur prostovoljnega dela na gradbišču. Ni vštet v tem čas za opravljanje raznih prevozov, reševanje raznih formalnosti in drugih zadev.« Podatke ima točno zabeležene Lucijan Čemic, tajnik zadruge. Občasno je na objektu delalo od 50 do 60 ljudi, zelo aktivna je skupina kakih 15 do 20 ljudi. Med temi je kar nekaj takih, ki so kar precej sobot in nedelj žrtvovali za skupnost. »Če je treba koga omeniti, potem to prav gotovo zaslužita Dominik Grillo in Pepe Cotič. Prvi je za objekt prispeval nad 330 delovnih ur, nad 300 ur pa Cotič.« Sicer pa je treba dati priznanje vrbovskim zidarjem, ki so doslej, skupinsko, največ prispevali, bodisi s tem, da so brezplačno dali na razpolago orodje in opremo, bodisi, da so opravljali razne prevoze itd. »Najbolj težak je bil pravzaprav začetek, potem so se stvari odvijale ■'jxivsem naravno, same od sebe. Saj veste, eno delo kliče drugo; skratka, treba se je znajti, organizirati, poiskati prave rešitve«. Tako ocenjuje prehojeno pot Dominik Ju-ren, član zadruge, sicer pa po poklicu zidar. Na gradbišču je že nekaj dni za- pored zelo živo, zlasti proti večeru, saj je treba izkoristiti ugodno vreme, poleg tega pa je bilo treba prostor primemo pripraviti in počistiti za današnji praznik. Tako smo prejšnji dan, ob obisku, prestregli kar lepo število »udarnikov«, ki so ravnokar nameščali varovalno ograjo ob . balinarskih stezah in urejali o-kolico. Mario Devetak, David Černič, Angel Frandolič, Dominik Juren, Branko Juren, Jožef Cotič, Oskar Devetak. To je le nekaj imen od skupine tistih petnajst ali dvajset domačinov, ki se lahko pohvalijo, da so kulturni in športni center zgra- dili. Skupaj smo sedli ob kozarcu domačega vina in se potem pomenili še o tem in onem, zlasti pa o novi cesti, ki bo grajena mimo središča pa o vprašanju, kako zagotoviti dodatna finančna sredstva za dokončanje objekta. »Blagajna je skoraj povsem prazna in brez denarja ne bo mogoče nadaljevati z delom. Precej denarja bomo rabili za opremo doma, dvorane, drugih prostorov«, brez ovinkov pove Oskar Devetak, ki je tudi blagajnik zadruge. »Vrhovci, pa ne samo Vrhovci so doslej veliko prispevali v sklad. Prav tako razne organizacije in ustanove. Odločilna je bila pomoč v obliki prispevka Kraške gorske skupnosti, vendar bomo morali spet potrkati za nadaljnjo pomoč. To, če hočemo dom dograditi v naslednjih dveh letih«. Glede ceste velja zabeležiti, da bo tudi ta predvidoma ograjena že v prihodnjem letu, saj je občinska uprava že razpisala dražbo in bodo dela v kratkem oddana v zakup. Ni dvoma pa, da bo nova nabirka naletela na največji odziv, saj je bil do zdaj zbrani denar zares hitro in gospodarno uporabljen, o čemer se bodo Vrhovci in vsi, ki so tako ali drugače prispevali, lahko prepričali ob današnjem likofu. Želja, da bi na Vrhu zgradili u-strezen sedež za kulturno in športno delovanje je stara pravzaprav že kakšno desetletje. Prvi načrti, ki pa so bili potem opuščeni, so bili izdelani leta 1977. V tem času so bili člani zadruge zadolženi z nakupovanjem in urejanjem zemljišča, spoznali pa so, da se lahko zanesejo le in predvsem na lastne sile. Prvi osnutek načrta za današnji športni in kulturni center je zadrugi brezplačno pripravil geometer Cvetko Kocjančič, medtem ko je vodstvo del v kasnejši fazi, ko je bil prvotni načrt znatno razširjen, prevzel geometer Jordan Vižintin, ki je pooblaščen tudi za urejanje vseh formalnosti v zvezi z dovoljenji za uporabo. Kako potreben je bil tak objekt za vrbovsko skupnost dokazuje že dejstvo, da so igrišča na odprtem stalno zasedena, letos se je tu odvijal celo del prireditev ob športnem mesecu na Vrhu, ustanovil se je balinarski odsek KD Danica itd. Skratka novi objekt naj bi zapolnil vrzel, ki je že desetletja pogojevala kulturno in športno dejavnost v kraju. Pevci in recitatorji so se vedno doslej morali stiskati po raznih zasebnih sobah, skednjih, v najboljšem primeru v šolskih prostorih. Isto velja za tiste, ki se ukvarjajo s športom. Prav zato ima današnji praznik na Vrhu še poseben pomen. Na likof vabijo člani zadruge vse, ki so bodisi z denarnimi prispevki, bodisi s prostovoljnim delom ali kakorkoli pomagali pri gradnji, da se današnje slovesnosti udeležijo. Posebno vabilo seveda velja Vrhovcem. PROGRAM današnjega slavja je naslednji: ob 9. uri — turnir v balinanju ob 15. uri — tekmovanje v odbojki ob 16. uri — nastop pevskega zbora KD Danica PRILOŽNOSTNI GOVOR IN DRUŽABNOST Ni me zlato, kar se sveti v dveh velikih prestolnicah Kako so se naši mladi učili angleščine in ruščine Marko Lutman v parku Kremlja FABIO GERGOLET Turistična in industija prostega časa sta eni izmed redkih, ki ne poznata krize, nasprotno, njihova poslovna u-spešnost se iz leta v leto veča. Načinov kako preživeti počitnice je nešteto, ker je brezmejna človekova iznajdljivost in fantazija pri iskanju originalnih možnostih. Nesmiselno bi jih bilo naštevati, saj bi bili pred podobno nalogo kot če bi morali definirati mavrične barve, ki so si z svojimi odtenki medseboj res podobne, vendarle pa različne. Želeli pa smo narediti skromen prerez o izmirah naše mladine. Pogovarjali smo se z nekaterimi mladinci iz Gorice in okolice in skušali bomo v seriji člankov podati okvirno sliko raznih možnosti, saj le ti na določen način’ predstavljajo najbolj tipične primere. Eden izmed najbolj razširjenih načinov aktivnega preživljanja počitnic je študij jezika v Angliji. To možnost sta izkoristila tudi 16-letni Vanek Battello in 15-letni Mitja Rupel, oba iz Gorice, oba dijaka klasičnega liceja Primož Trubar. Povabili smo ju v našo redakcijo, da nam predstavita izkušnje iz njihovega sicer kratkega a izredno pestrega bivanja na Otoku. Vanek Battello je odšel v Anglijo, ker ga je tam poleg študija angleščine najbolj zanimala dobro organizirana izvenšolska dejavnost. Tako se je med študijem stalno bavil tudi s športom, nogometom, plavanjem, tenisom, hodil je na razna srečanja in zabave, kar je vse popestrilo tamkajšnje življenje. Stanoval je, kot je sicer že običaj, pri angleški družini nedaleč od Londona k pouku pa je hodil v specializirani inštitut. Pogoji dela so bili zelo dobri, saj je bil učni kader na nivoju in učni pripomočki pritnerni. Škoda le, pravi Vanek, da so bili vsi študenti v njegovi skupini Italijani. Tako so vsi med prostim časom lomastili kar v italijanščini in niso bili tako strašno motivirani k še večjemu dojemanju jezika. Sicer nam je po- Vanek Battello vedal, da je bilo bivanje vedno prijetno, večkrat so zahajali na poldnevne ekskurzije v London, tako da je tritedensko bivanje minilo kot bi pihnil. Tudi Mitja Rupel se je kot Vanek naučil temeljev angleškega jezika na popoldanskih prostovoljnih tečajih or-raniziranih na nižji srednji šoli Ivan Trinko. Nekaj si je tudi sam doma pomagal s ploščami in kasetami, vendar je pravo ogrodje dobil šele letos v Angliji. Povedal nam je, da je bil tudi on na jugovzhodu otoka, kjer je največ tečajev jezika, saj je tam manj dialektalnih vplivov in domačini imajo jasnejšo izgovorjavo. Mitja je spadal med srečnejše, saj so mu pri študiju veliko pomagali tudi v družini pri ka.teri je živel. Vselej so govorili njemu dostopno angleščino in so se potrudili, da mu razložijo kar ni razumel. Ob začetku in na koncu tečaja so imeli test s pomočjo katerega so jih določali v različne »jakostne skupine«, saj so v homogenih celotah hitreje dojemali snov. Mitja pravi, da je zelo pozitiven aspekt tačaja prav v tem, da ne dajo toliko prednosti pisanemu ampak govorjenemu jeziku. Zato so v glavnem pilili Mitja Rupel izgovarjavo in večali besedni zaklad. Nedvomno je imel Marko Lutman iz Gorice zelo originalno zamisel saj je preživel zanimive in obenem koristne počitnice. Združil je koristno z udobnim in z Ivanom Sirkom, tudi iz Gorice, . se je napotil za nekaj tednov v Moskvo kjer se je ves predal študiju ruščine. Obiskali smo ga in z njim malce pokramljali o tej njegovi nedvomno nenavadni odločitvi. »Kateri je bil vzrok, ki te je pripeljal do tega, da si se odločil za Moskvo?« »Dva sta bila odločujoča dejavnika, ki sta privesila tehtnico na to, da sem se odločil za Moskvo. Želel sem si ogledati to mesto in vsaj okvirno spoznati sovjetsko stvarnost (če je sploh to mogoče spričo velikosti ozemlja in časovno omejenim bivanjem), najvažnejše pa je to, da se moram v najkrajšem roku naučiti ruščine, saj je še edini izpit, ki mi je preostal na fakulteti. Ruščino pa sem namreč izbral kot izbiren predmet, saj sem vedno gojil določen interes do tega jezika.« »Poznamo kakšen je sistem učenja jezika na Zahodu, v Nemčiji, Veliki Britaniji in v Franciji, Kako to izgleda v Sovjetski zvezi?« »Mogoče v sistemu takšnem kot je ni bistvenih razlik, saj obstajajo nekateri pedagoški prijemi, ki so za u-čenje jezika pač uspešnejši od drugih in teh se dandanes držijo povsod po svetu. Nek drugi aspekt pa je v Sovjetski zvezi bistveno drugačen. Mi vemo, da je pri nas navada ta, da večina prebiva pri družinah in zahajajo na pouk v različne šole ali inštitute. Mi pa smo vsi živeli (ne le samo Italijani, ampak tudi drugi tujci) v nekem hotelu, kjer smo spali, jedli in študirali. Jasno je pristop bistveno različen, razlogi ki domačinom narekujejo ločitev tujcev od domačinov pa so nam vsem znani. Kar mi je bilo dejansko najbolj žal, je to, da smo v raznih študijskih skupinah ločeni po narodnosti. Italijani so študirali v skupinah z Italijani, Nemci z Nemci itd. Pedagoško, pa tudi drugače se mi ne 'ždi to preveč uspešna rešitev.« »Vendar kljub temu niste imeli verjetno večjih težav za izhod po mestu?« »Seveda ne, vendar smo bili oddaljeni uro 'vožnje s podzemsko železni- co iz centra mesta, nočnih voženj pa v Moskvi ni. Poleg tega je bilo težko dobiti taksista, neverjetno, ki bi bil pripravljen nas peljati domov, rekoč, da pač stanujemo predaleč. Bili smo torej prosti, vendar pod določenimi okviri, eden izmed teh je bil tudi ta, da smo se lahko gibali le v okvirih mesta. Nismo namreč smeli na vlak, da bi se odpeljali, npr. na podeželje.« »Kakšno se ti zdi življenje v Sovjetski zvezi?« »Rekel bi normalno. Ni vsega blišča in tudi bede, ki je pri nas, materialnih dobrin je manj, vendar ni revščine. Imel pa sem čuden občutek, kot da so ljudje vedno žalostni. Mogoče zaradi tega ker so zdaj pri njih uvedli omejitev prodaje alkohola in ker so ekonomske težave s katerimi se spopadajo tudi tam zelo velike. Jasno sliko bo podalo že dejstvo, da se vse diskoteke zapirajo ob 23.30 in potem dejansko nima človek kaj početi. Mi imamo različen sistem vrednot in potreb, edino kar je zato zato bi bilo zanimivo le vedeti primerjavo med njihovim in našim doživljanjem stvarnosti oz. (ne) podpiranja sistema v katerem živimo (jo).« Nogomet: v kvalifikacijskem srečanju za SP Danes Jugoslavija - NDR Od jutri na Nizozemskem EP v odbojki Italijani v boju za kolajno BEOGRAD — Jugoslovanska nogometna reprezentanca bo drevi ob 19. uri v Beogradu igrala kvalifikacijsko srečanje za SP v Mehiki proti NDR, katero so »plavi« že v gosteh premagali. Zvezni trener »plavih« Miloš Milutinovič je včeraj popoldne objavil začetno postavo, v kateri so trije debitanti (Ljukovčan, Bursač in Nikolič). Napadalec Crvene zvezde Milko Djurovski bo tako sedel na rezervni klopi. V jugoslovanskem taboru vlada optimizem. Skoraj vsi po vrsti so izjavili, da bodo danes zmagali. Zadovoljen je tudi zvezni selektor, ker je stadion C. zvezde za to srečanje že razprodan in prav na pomoč občinstva je Milutinovič tudi računal, saj je reprezentanca v glavnem mlada in zato tudi nujno potrebuje oporo svojih navijačev. Po drugi strani pa Vzhodni Nemci niso dali izjav. Na dlani pa je, da v Beograd niso dopotovali kot »turisti« in da bodo i- grali na vse ali nič, da bi se »plavim« oddolžili za domači poraz. Jugoslovani bodo morali danes zmagati, saj bi bili nasprotno že danes skoraj izločeni iz finalnega dela v Mehiki. Današnji postavi. JUGOSLAVIJA: Ljukovčan, Gudelj,' Kapetanovič, Gračan, Elsner, Rada-novič, Nikolič, Škoro, Bursač, Baž-darević, Zl. Vujovič. VZHODNA NEMČIJA: Miller, Kreer, Zotzsche, Rohde, Sanger, Lie- LESTVICA 4. SKUPINE Bolgarija 7 5 1 1 12:3 11 Jugoslavija 6 3 2 1 6:4 8 Francija 6 3 1 2 7:4 7 Vzh. Nemčija 6 3 0 3 12:7 6 Luksemburg 7 0 0 7 2:21 0 OSTALI SPORED: Jugoslavija -NDR (danes) ; Francija - Luksemburg (30. 10.); NDR - Bolgarija in Francija - Jugoslavija (16. 11.). bers, Minge, Bilz, Kirsten, Ernst in Thom. Sodil bo Sovjet Miminošvili. TV prenos: po TV Ljubljana ob 19.00, posreden prenos po TV Koper ob 23.00. Nogomet: EP »under 21« Poraz »plavih« Jugoslavija — NDR 2:3 (0:2) STRELCI: v 31’ Dali, v 45’ Glovva-tzky, v 68’ Djukovič, v 70’ Pančev, v 87’ Grether. SUBOTICA — V včerajšnjem 5. kolu kvalifikacij EP za reprezentance pod 21. letom je Jugoslavija doma nerodno izgubila proti NDR, pa čeprav je imela terensko premoč skozi vse srečanje. S tem porazom so si »plavi« zapravili poslednjo priložnost za uvrstitev v finalni del tega EP. LESTVICA 4. SKUPINE: Bolgarija 6, NDR in Francija 5, Jugoslavija 3. AMSTERDAM — Jutri se bo začelo, trajalo pa bo do 6. oktobra, 15. evropsko odbojkarsko prvenstvo. Dvanajst ekip v moški in ženski konkurenci se bo na Nizozemskem potegovalo za naslov prvaka stare celine, med temi so tudi obe italijanski in pa moška jugoslovanska reprezentanca. V moški konkurenci Sovjetska zveza tudi letos ne bi smela imeti enakovrednega nasprotnika. Sedemkrat zaporedni prvaki bodo v podskupini z Grčijo, Švedsko in Italijo, v nadaljnje kolo pa napredujeta prvi dve ekipi. »Azzurri« želijo na tem EP o-svojiti kolajno, vsak drug izid bi zanje pomenil korak nazaj. Če bo šlo za srebro ali bron, je več ali manj odvisno od moči ostalih vzhodnoevropskih tekmecev, saj Italiji že priznavajo premoč na Zahodu, čeprav se tudi tam kvaliteta odbojke naglo vzpenja. Premagati Sovjetsko zvezo so bolj: ali manj pobožne sanje, saj imajo Prandijevi varovanci z njo obračun 32 porazov in 3 zmag v uradnih tekmah, zmage pa nikakor niso bile pomembne. Drugačni so cilji Jugoslovanov, ki igrajo v podskupini z Nizozemsko, Francijo in Bolgarijo. »Plavi« trdijo, da so zmožni uvrstitve v finalni del, le Bolgari so zanje menda pretrd oreh. Optimizma ne manjka, vsekakor drži, da bi bila osvojitev drugega mesta v podskupini daleč največ kar si lahko Jugoslavija pričakuje od prvenstva. V tretji podskupini so Poljska, ČSSR, Španija in Romunija. »Azzurre« v podskupini z Nizozemsko, Madžarsko in Romunijo gotovo nimajo lahkega dela, kljub temu želijo izboljšati sedmo mesto iz Erfurta (NDR) 1983. Uvrstitev v finalni del bi bila hkrati največji uspeh Italijank v zadnjih tridesetih letih, saj so le leta, 1951 bile šeste ob sicer manj številčni konkurenci. Ostale u-deleženke: skupina A Bolgarija, NDR, Grčija in ČSSR; skupina B SZ, ZRN, Francija in Poljska. Košarka: danes in jutri v organizaciji Servolane Leasest Jadran (v vlogi favorita) na turnirju Del Negro Teden pred uradnim začetkom italijanskega drugoligaškega košarkarskega prvenstvo bodo jadranovci o-pravili še zadnjo »poluradno« preizkušnjo. žagarjevi varovanci bodo med udeleženci letošnjega enajstega memorialnega turnirja »Del Negro«, ki ga vsako poletje prireja tržaška Servolana. V preteklih izvedbah so na turnirjih nastopala tudi prvoligaška moštva (npr. Pallacanestro Trieste in Gibona), v zadnjih dveh letih pa so se organizatorji opredelili za manjšo razsežnost turnirja. Letos bodo na parketu telovadnice, v Ulici Monte-cengio zaposlena naslednja štiri moštva: Servolana Leasest, Jadran, I-talmonfalcone in San Daniele. Razen Jadrana so ostale ekipe tretjeligaši, saj Rodo vse igrale v prvenstvu C-2 lige. Servolana ima sicer še nekaj upanja v repesažo v C-l ligo. Zdi se namreč, da bo vodstvo videmskega Udine Nord razpustilo ekipo, kar dopušča Škedenjcem še nekaj možm> sti povratka v višjo ligo. Glede ostalih moštev ni večjih novosti: tržiški tretjeligaš bo letos i-gral z nekoliko oslabljeno postav o, Posnetek s prijateljske tekme Jadran — Slovan Ljubljana saj sta ekipo zapustila Oeser (prenehal z igranjem) in mladi Banello, ki je prestopil v vrste videmskega prvoligaša Fantoni. Moštvo San Daniele pa je novinec v ligi, zato o njem nimamo podrobnejših podatkov. Znano pa je, da bo za to ekipo letos igral Zaggia, bivši član številnih deželnih tretjeligašev (v zadnjih dveh sezonah pri videm- skem Udine Nord). Jadran se bo turnirja Del Negro udeležil s popolno postavo, tako da bo trener Žagar lahko preveril različne variante v sestavi peterk ih preveril uigranost svoje vrste ter u-činkovitost novih taktičnih kombinacij v napadu in v obrambi. Na memorialu Del Negro starta Jadran v vlogi nespornega favori- ta, čeprav je morda umestno pojasnilo, da rezultat in končna uvrstitev sploh ni tako pomembna. Ostaja vsekakor dejstvo, da si gledalci od dru-goligaša pričakujejo, da bo brez težav »pospravil« manj renomirane tekmece. Prijateljska tekma z ljubljanskim Slovanom je pokazala, da so jadranovci dosegli že zadovoljivo stopnjo splošne forme. Jasno pa je, da imajo naši košarkarji še mnogo rezerve, ki jo bpdo skušali optimalno dozirati na prvenstvenih tekmah. Danes in jutri si bomo lahko še zadnjič ogledali Jadran v predprven-stvenem formatu, kajti že prihodnjo nedeljo bodo naši začeli prvenstvene dvoboje z gostovanjem v Montecati-niju. (Cancia) SPORED TURNIRJA DEL NEGRO Danes, sobota, 28.9. 19.00: Servolana Leasest - Italmon-falcone; 20.30: Jadran - San Daniele Jutri, nedelja, 29.9. 18.00: finale za 3. mesto; 19.30: finale za 1. mesto; 21.00: nagrajevanje ekip in posameznikov. Vse tekme bodo v telovadnici v Ul. Montecengio. kratke vesti - kratke vesti V prvi ženski italijanski košarkarski ligi Tržačanke pred težko oviro Šah: dvoboj za svetovni naslov Karpov in Kasparov zopet remizirala MOSKVA — Anatolij Karpov in Gani Kasparov sta remizirala tudi v deveti partiji šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka. Včeraj sta namreč nadaljevala prekinjeno partijo iz dneva prej in se sporazumela za delitev točke v 52. potezi. Trenutni izid je 5:4 za Karpova, deseto partijo pa bosta šahista igrala danes. O SP v Mehiki 13. decembra SAO PAULO — Predsednik mednarodne nogometne zveze, Brazilec Ha- velange je izjavil, da bodo dokončno odločitev o sedežu svetovnega prvenstva sprejeli 13. decembra, ko bo v Ciudad Mexicu sestanek »mehiškega« organizacijskega odbora za SP in samim Havelangeom. Elkjaerju preklicali kazen MILAN — Danski nogometaš in član Verone Preben Elkjaer, ki ga je disciplinska komisija izključila zaradi nešportnega obnašanja na prijateljski tekmi proti Kaiserslauthernu meseca avgusta, bo lahko igral že to nedeljo proti Juventusu. Disciplinska komisija je namreč sprejela priziv Verone. »Trofeja Baracchi« TRENTO — Danes bo že 44. kolesarska dirka na kronometer za dvojice za »Trofejo Baracchi«. Danes starta tudi prvenstvo prve ženske italijanske košarkarske lige, na katerem nastopa tudi tržaška e-kipa SGT - Latte Carso, lani Lfdi-san. Ekipo sestavljajo v glavnem iste igralke, ki so se že v lanski se; zoni uvrstile v ‘samo končnico prvenstva. Ekipo je sicer zapustila ameriška »zvezda« Pollardova, ki jo je nadomestila druga Američanka, 22-let-na Janet Harrisova. SGT - Latte Carso se bo v uvodni tekmi prvenstva spoprijel z novincem v ligi Geas Sesto S. Giovanni, ki u-vršča Američanko Valerio Štihovo, ki je svoj čas v eni sami tekmi dala 88 točk tor tako postavila svojevrsten svetovni rekord. Pa tudi osta- le igralke Sesta so solidne, tako da se bodo marale Tržačanke zelo potruditi, če bodo hotele streti nasprotnice. Laude ne bo na VN Evrope DUNAJ — Avstrijski pilot Niki Lauda je izjavil, da še ni nared po poškodbi roke in se zato ne bo udeležil VN Evrope v formuli 1, ki bo 6. t.m. v Brands Hatchu. Judo: Japoncu zlata kolajna SEUL — Japonec Nobutoshi Hika-ge je osvojil zlato kolajno na SP v Judu. Priboril si jo je v kategoriji do 78 kg. Drugi je bil Dhemigen (NDR>, tretji pa Čestakov (SZ). domači šport Danes Sobota, 28. septembra 1985 KOŠARKA TURNIR DEL NEGRO 20.30 v Trstu, Ul. Montecengio: Jadran - San Daniele KLUBSKO PRVENSTVO SLOVENIJE ZA STAREJŠE PIONIRJE 10.00 v Sežani: nastopa tudi reprezentanca ZSŠDI NOGOMET UNDER 18 15.00 v žavljah: Zaulé - Zarja CICIBANI 15.30 v Dolini: Breg - Ponziana A; 15.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Opici-na - Zarja; 15.30 na Proseku: Primorje - Supercaffè NAMIZNI TENIS PRIJATELJSKA TEKMA 16.00 v Zgoniku: Kras - Umag (članice in naraščajnice) Jutri Nedelja, 29. septembra 1985 KOŠARKA TURNIR DEL NEGRO 18.00 v Trstu, Ul. Montecengio: nastopa tudi Jadran 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu: Vesna - Stock; 15.00 v Bazovici: Zarja - Arrigosport 3. AMATERSKA LIGA 15.00 na Proseku: Primorje - Primorec; 15.00 na Padričah: Gaja - Kras; 15.00 v Trstu, igrišče Campanelle: Chiarbola - Breg; 15.00 v Doberdobu: Mladost - S. Lorenzo; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Azzurra; 15.00 v Tržiču, občinski stadion: Romana - Juventina NARAŠČAJNIKI 11.15 v Dolini: Breg - Domio NAJMLAJŠI 9.15 na Proseku: Primorje - CGS ZAČETNIKI 9.00 v Dolini: Breg - Fortitude; 12.00 na Proseku, igrišče Ervatti: Portuale - Primorje NAMIZNI TENIS DEŽELNI TURNIR 8.30 v Tržiču (Palestra Verde v U- lici Nuova): kvalifikacije mlajši in starejši pionirji; 10.00 kvalifikacije under 16; 12.00 kvalifikacije dvojice; 14.00: kvalifikacije tretjekategornikov: 17.00: člani in članice. À ----------- Rokometaši in odbor ŠK Kras čestitajo Flaviju in Patriciji Trampuž ob rojstni drugoro-jenčka MATIJE Danes v 1. kolu odprtega klubskega prvenstva Slovenije V Sežani tudi mlada selekcija ZSŠDI Namizni tenis: deželni turnir v Tržiču Kras z množičnim zastopstvom Danes bo v sežanski telovadnici na sporedu prvo kolo odprtega klubskega prvenstva Slovenije za starejše pionirje (letnika 1971/72), ki se ga bo udeležila tudi selekcija ZSŠDI. Na tem prvenstvu sodeluje dvanajst ekip, ki so razdeljene v tri skupine: vzhod, center in zahod. Reprezentanca ZSŠDI bo nastopala v zahodni skupini skupaj s sežanskim Kraškim zidarjem, Novo Gorico in ljubljansko Olimpijo. V Sežani bodo danes na sporedu polfinalne tekme, ki bodo potekale po sledečem sistemu: A:B in C:D; nato pa se bosta pomerila zmagovalec prve tekme s poražencem druge tekme, zmagovalec drugega srečanja pa s poražencem prvega. Ekipo ZSŠDI bosta vodila trenerja Furlan in Vascotto, moštvo pa bo spremljal tudi Valter Vatovec. Za ZSŠDI bodo nastopili tile igralci: Ivan in Gorazd Bajc, Cupin, Pertot, Smotlak, Arena, Ažman in Oberdan (Bor) ; Sterni in Danieli (Kontovel); Stanisa in Paulina (Sokol). SPORED — 10.00: Kraški zidar -ZSŠDI; 11.15: Nova Gorica - Olimpija; 15.00: zmagovalec prve tekme -poraženec druge tekme; 16.15: zmagovalec druge tekme - poraženec prve teikme. Košarka: v promocijski ligi Tri naše ekipe Pokrajinski odbor italijanske košarkarske zveze je izdal komunike, v katerem navaja posamezne ekipe, ki bodo letos ttkmovale v promocijskem prvenstvu, ki se bo začelo v nedeljo, 27. oktobra. Pravico do nastopa v letošnji promocijski ligi imajo naslednja moštva: Alabarda, Libertas, Scoglietto, Bor Radenska, Stella Azzurra Fruttetna, Ferroviario, Kontovel Electronic Shop in Santos. Iz prvenstva prve divizije so v promocijsko prvenstvo napredovali Breg, Lavoratori del Porto in Saba. Po re-pesaži pa je bila v ligo spet sprejeta ekipa miljskega Interja. Letos bo torej dvanajstčlanska liga, v kateri bodo tekmovale izključno tiste ekipe, ki imajo po pravilniku italijanske košarkarske zveze pravico do nastopa. Koledarski spored tekem bodo objavili v kratkem. Tenis: McEnroe s težavo SAN FRANCISCO — Američan John McEnroe se je z dokajšnjo težavo uvrstil v četrtfinale teniškega turnirja v San Franciscu. Premagal je namreč Angleža Johna Lloyda s 6rl, 6:7, 7:6. Jutri (nedelja) bo v Tržiču prvi izmed treh deželnih namiznoteniških turnirjev v vseh starostnih kategorijah, na katerem si bodo igralci nabirali točke za nastop na sklepnem državnem prvenstvu. Omenjeni turnir bó istočasno veljal kot kvalifikacija tretje kategorije (moški in ženske), mlajših naraščajnikov (moški in ženske) in naraščajnikov (moški in ženske). Krasovo zastopstvo bo v Tržiču zelo množično, saj bo tam nastopilo več kot štirideset igralcev v »belo-rde-čem« dresu. Za marsikaterega od teh bo to prvi uradni nastop v letošnji sezoni in prav ti igralci, ki bodo brez dvoma vložili ves trud in pokazali vse doslej pridobljeno znanje na treningih, bodo Krasovim trenerjem dokazali, če je v njih viden napredek v primerjavi z nastopi v prejšnji sezoni. Danes (sobota), pa bo v Zgoniku prijateljska tekma med ženskima članskima in naraščajniškima vrstama Krasa in Umaga. Srečanje z vrstnicami iz. Istre bo Miličevi in soigralkam služilo predvsem kot priprava na prvenstvo A lige. (Z.S.) Polet v četrtfinalu Od četrtka dalje poteka na raznih balinarskih stezah v tržaški pokrajini vsakoletni večerni balinarski turnir za dvojice, ki ga prireja balinarski klub Poldo Edi mobili. Na zelo kakovostnem tekmovanju, na katerem lahko poleg igralcev C kategorije nastopajo tudi B kategorniki, je v včerajšnjih izločilnih srečanjih edina Poletova dvojica Skupek - Si-moneta v velikem slogu osvojila o-be srečanji (11:5, 11:6) in bo danes ob, 16. uri na igrišču balinarskega kluba Neven, v Ul. Frausin igrala v četrtfinalu. V 2. AMATERSKI LIGI Vesna in Zarja na domačih tleh Vprvem kolu nogometnega prvenstva tretje amaterske lige Za uvod že derbija na Proseku in Padričah V drugem kolu druge amaterske lige bosta tako Vesna kot Zarja opravili krstni nastop na domačih tleh. Težjo nalogo čaka nedvomno Vesno, ki bo gostila Stock, se pravi ekipo, ki sodi v ožji krog favoritov za končno zmago. Po uvodni zmagi lahko igrajo Križani mimo, zato lahko tudi poskrbijo za prijetno presenečenje. Zarja, ki je še brez točk, igra proti ekipi Arrigosport (to je bivši Verme-gliano), ki je lani izpadla iz 1. amaterske lige. V prvem kolu je furlanska enajsterica doma zgubila s Foglia-nom. Očitno je tudi letos v težavah, kar bi morali tudi zarjani izkoristiti. SPORED 2. KOLA Fogliano - Libertas; S. Luigi - Be-gliano; Muggesana - Campi Elisi; Vesna - Stock; Zarja - Arrigosport; Isonzo - S. Sergio; Domio - Vivai Bu-sà; Opicina - Fortitudo. N. TENIS — MLADINSKE IGRE Tudi naši danes na deželnem finalu Danes popoldne bo v Trstu deželni del mladinskih iger v namiznem tenisu. Pravico do nastopa v tej fazi imajo samo tisti igralci, ki so na pokrajinskem prvenstvu zasedb najvišja mesta. Tekmovanja se bosta udeležila tudi domovka Sanja Ferlan in kra-sovec Jan Budin. Ferlanova je zmagala tako v občinski kot v pokrajinski konkurenci in ne glede na današnji rezultat je zanjo že nastop na deželnem delu mladinskih iger lepo ’ priznanje za trud. Tudi Budin je maja letos postal pokrajinski prvak med najmlajšimi, tokrat pa njegova naloga proti deželnim vrstnikom ne bo lahka. .Na tekmovanje pa odhaja dobro pripravljen in optimistično razpoložen ter trdno odločen, da doseže eno prvih dveh mest, ki vodita na državni finale. (MAL in Z. S.) Jutri bo na Tržaškem start nogometnega prvenstva 3. amaterske Uge, za katerega vlada pri nas veliko zanimanje, saj bodo vse naše ekipe (Breg, Gaja, Kras, Primorec in Primorje) igrale v isti skupini. Naj takoj povemo, da sta že v prvem kolu na sporedu kar dva derbija in sicer na Proseku Primorje - Primorec, na Padričah pa Gaja - Kras, Brežani pa bodo šb v goste h Chiarbob. V četrtek, 26. t.m. smo v našem dnevniku zabeležbi vse novosti v taborih nasprotnikov naših ekip, ki igrajo v skupini M. Tudi v vrstah slovenskih društev je prišlo do sprememb. Zato smo se ohmih do predstavnikov naših klubov, da nas seznanijo o le-teh, predvsem pa da nam povedo, če so zadovoljni, da igrajo vsi v isti skupini ter kakšne so letošnje ambicije in seveda, kdo je favorit za končno zmago. Stani Kalc (Gaja); »Po enoletnem posojilu je odšel le Dubani, od Zarje pa se je vrnil Gabrielb. Po treh sezonah pa bo z nami ponovno igral Viviani. Novi pa so Zemanec (Costalunga), Somma in Della Riva (Pon-ziana). Potrjeni trener Kozina bo zato lahko računal še na kar zadovoljivo število nogometašev, ki letos zelo resno delajo. Prav zaradi tega upom, da se bomo boljše odrezab kot lani, ko smo zasedli peto mesto, kar pomeni, da moramo prib vsaj do četrtega mesta na končni lestvici. Glede favorita mislim, da ga v tej skupini ni, ker bo prvenstvo zelo izenačeno. Derbiji med našimi ekipami bodo gotovo pritegnib navijače.« Igor Čuk (Breg); »Uradno ni našega kluba zapustb še noben nogometaš, čeprav p>o vsej verjetnosti z nami ne bodo igrab Paniconi, Ferfolja, Gher-bez in Azzobn. Potrjeni trener Zanon bo p»oleg lanskih nogometašev imel na razpolago še N. Crevabna (Olimpia) in F. Crevatina (Domio). Možno je tudi, da se bo k nam vrnil Klun (Kras). Gotovo pa je, da bosta med člansko ekipo uvrščena tudi dva mladinca, to sta S. Olenik in Sancin. S tem, da so vse naše ekipe v eni skupini, bo prvenstvo mnogo bolj zanimivo in ob robu igrišč bo zato mnogo več ljudi. Skratka, povrnili se bomo za nekaj let nazaj, ko je imel nogomet več privržencev. Kar se tiče naše ekipe upamo na čimboljšo uvrstitev, kar p»omeni, da računamo na uvrstitev na zgornjem delu lestvice. Kot glavne favorite za končno zmago, p*a vidim San Nazario, Gajo in San Marco.« Andrej Race (Kras) : »še vedno imamo nekaj odprtih vprašanj. Upam, da jih bomo kmalu reših. Zaenkrat smo pwleg novega trenerja Elbnija, ki bo nadomestb Bandinija, dobih le tri nogometaše, Adamicha (Fossalon), Granato (Fratese) in Cinqueja (Domio). Odšb p*a so Petebn (CGS), P. Terčon (Zarja), Volo (Opicina), Lakota (Stock). Košuta in Klun sta u-radno še naša. Po enoletnem posojilu se k San Marcu vrača vratar Ben-venub, k nam pa se od Monfaleone-ja vrača Škabar. Pozibvno je, da je zveza uvrstila naše ekipe v eno skupino, kar pomeni, da bo na tekmah mnogo več ljudi, če bomo rešib vse težave lahko računamo na visoko u-vrsbtev. S sedanjim igralskim kadrom pa ne bomo šb preko sredine lestvice. Favoriti so po mojem Gaja, Primorje in San Nazario.« Albert Čuk (Primorec) : »Letos smo korenito spremenili moštvo. K nam so prišb A. Husu (Primorje), Bat-tisteba in lannarebi (Chiarbola), Caretta, Florean in Facchin (Giarizzo-le) in Coppola. V poštev za člansko ekipo pa bosta gotovo prišla še mlada Canziani in Kokorovec, kot tudi I. Milkovič, ki se je vrnil po enoletnem posojilu pri Primorju. Dodati moram, da je precej nogometašev zapustilo naš klub. Subini in Ritossa se po enoletnem posojilu vračata k svojima kluboma, Modesb, Finessi in Bruni pa nameravajo končab z no-, gometno kariero. Skratka precej smo pomladih moštvo in zato upam, da se bomo boljše odrezab kot lani, ko smo mnogokrat imeb težave, da sploh zberemo enajst nogometašev za tekmo. Letos tega problema trener Aldo Kralj gotovo ne bi smel imeti. To, da igrajo vse naše ekipe v eni skupini je res dobro, saj bo mnogo derbijev. Glede prvenstva mislim, da bo imela glavno besedo dvojica San Marco, Gaja.« Darij Kante (Primorje); »Kljub temu, da so ekipo zapustili le trije nogometaši, I. Milkovič in Kozlovič, ki se po enoletnem posojila vračata k svojima ekipama ter A. Husu (Primorec) je k nam prišla kopica nogometašev. Pridružili so se trenerju Mikušu, ki je lani vodil Opicino Su-percaffè, letos se pa po dveh sezonah ponovno vrača k nam. Z Mikušem so prišb Samese, Milani, Lombardo, Manzin in Starci (Opicina Supercaf-fè) ter S. Obvo (Opicina). Njim se bosta pridružba še Pertot, ki se vrača od Aurisine ter Livij Caharija, ki bo po enoletnem počitku spet igral. Letošnje prvenstvo bo nedvomno zelo izenačeno, vendar tudi zelo naporno prav zato ker igrajo vse naše ekipe v isti skupini. Derbi bodo pač vedno napeti in izenačeni. Vsekakor pa sem osebno zelo zadovoljen, da igramo skupaj. Primorje lahko seveda računa na napredovanje le, če se nekoliko ojači. V nasprotnem primeru pa med favoriti prištevam trojico San Marco, Gajo in San Nazario. (Bruno Rupel) SPORED 1. KOLA: Primorje - Primorec; Chiarbola -Breg CUS - Union; Gaja - Kras; Aurisina - Campanebe; S. Marco -San Nazario. Prvenstvo se začenja tudi na Goriškem. Juventina bo startala z gostovanjem v Tržiču proti Romani. Če je tržiška ekipa ohranila ogrodje iz prejšnjega leta, zares ni videti, kako OKTOBER ’85 Buoni del Tesoro Poliennali. • BTP so državni efekti oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka; ustrezni kuponi se sprejemajo v plačila pri plačevanju neposrednih davkov. • Nudijo letne obresti v višini 12,50%, ki se izplačujejo v dveh šestmesečnih obrokih. • Letni nudeni donos je sorazmeren donosu ostalih obveznic na tržišču. • Nove triletne zadolžnice se nudijo občinstvu v popis proti gotovini ali v obnovitev BTP, ki zapadejo 1. oktobra 1985. • Varčevalci jih lahko podpišejo proti gotovini ali z obnovitvijo pri okencih zavoda Banca d'Italia in kreditnih zavodov po e-misijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije. • Pri predložitvi zapadlih efektov vnovči prinositelj 2,50 lire za vsakih 100 lir obnovljene nominalne vrednosti. • Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo. Ponudba občinstvu V V podpis od 1. do 4. oktobra obnovitev od 1. do 11. oktobra Emisijska cena 97,50% Rok 3 leta Obrestna mera 12,50% Dejanski letni donos 14% BTP Investicija oproščena davkov vedno na razpolago varovancem, ki se. letos predstavijo kot homogena in sobdna ekipa. Društvo se je letos ojačilo z nekaterimi dobrimi igralci. Iz Gradišča se je vrnil Travagin, od Azzurre so dobih vratarja Kuštrina, Obva od Mosse ter Vitaleja od Piedimonteja. Poleg teh pa sta najavljena prihoda Tegasa in Sermina. Skratka, dobra ekipa za prvenstvo, ki bo najbrž eno najzanimivejših zadnjih let. Težko pa je napovedati, kako se bo zaključilo srečanje med Sovodenj-ci in goriško Azzurro, to predvsem zaradi neznanke Azzurre, ki je letos zamenjala več igralcev. Povedati je treba, da so se Sovodenjci letos dokaj ojačili z vključitvijo nekaj mlajših igralcev, ki so že na predprvenstve-nih tekmah dokazali, da nanje lahko trener Marson računa stoodstostno. Sicer bomo po prvih srečanjih laže ocenih stvarnost sovodenjske ekipe, ki ima vsaj na papirju dobre možnosti, da se bo v tem prvenstvu izkazala. Mladost bo prvo prvenstveno srečanje igrala v šlovrencu proti ekipi, ki je med glavnimi kandidati za napredovanje. Težko si je torej mishti, da bodo Kraševci iztržili pozitiven rezultat, saj je postava še v preizkusni fazi. POPRAVEK V članku o Borovi ženski odbojkarski ekipi z dne 26. t.m. se je vrinila neljuba napaka. Tvrdka, ki bo spon-sorizirala ekipo, se imenuje Friulex-port in ne Zupančič Friulexport, kot je bilo pomotoma napisano v zadnjem odstavku prispevka. obvestila REKREACIJSKI ODSEK ŠK KRAS prireja v športno-kulturnem centru v Zgoniku rekreacijsko telovadbo za odrasle. Prvo srečanje za ženske bo v torek, 1. oktobra, ob 21. uri in za moške v sredo, 2. oktobra, ob 21. uri. TPK SIRENA . vabi vse svoje člane, ki imajo jadrnice na društvenem zemljišču, naj čim-prej poskrbijo za trdne priveze svojih plovil. Društvo odklanja vsako odgovornost za škodo, ki bi nastala zaradi vremenskih neprilik. ŠZ DOM obvešča, da bodo treningi minibasketa v telovadnici Kulturnega doma ob torkih od 15. do 16. ure in pa ob petkih od 14.30 do 15.30. Prvi trening bo v torek, 1. oktobra. ŠZ DOM obvešča vse mlade košarkarje letnikov 1973-1974 (propaganda), da bodo treningi v telovadnici Kulturnega doma ob torkih od 18. do 19. ure in pa ob četrtkih od 16. do 17. ure. Prvi trening bo v torek, 1. oktobra. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obvešča svoje tečajnike, da bo zadnja praktična alpinistična vaja jutri, 29. septembra, v črnem kalu. Zbirališče ob 8. uri v Bazovici. ŠZ BOR sporoča, da bo v kratkem začel z izpopolnjevalnim plavalnim tečajem za otroke. Vse informacije med uradnimi urami v Borovem športnem centru (tel. na št. 513-77). NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA ŠZ BOR obvešča, da so redni treningi za osnovnošolsko in srednješolsko mladino ob torkih in petkih od 17. do 19. ure \ telovadnici na liceju. Vabljeni tudi začetniki. Rekreacija za mlajše in starejše ob istih dnevih od 19. do 21. ure. Tel.: Raseni, 745-092. SK DEVIN prireja smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Za začetnike osnovnošolce bo tečaj brezplačen. Za informacije telefonirati na št. 200-236 ali št. 200-771. PLANINSKA ODSEKA ŠK DEVIN IN ŠD SLOGA prirejata v soboto, 5. oktobra, enodnevni izlet v Rogaško Slatino in okolico z obiskom steklarske šole. Cena izleta 23.000 lir. Informacije pri odbornikih društev. MEBLOVI ABONMAJI V PRODAJI Abonmaji združene ženske odbojkarske ekipe Meblo, ki letos nastopa v drugi 1-talijanski ligi, so v prodaji pri matičnih društvih: ŠZ Bor, ŠD Breg, ŠD Kon-tovel, ŠZ Sloga ter ŠD Sokol. Cena letošnjega abonmaja je ostala nespremenjena, za enajst domačih tekem je 20 tisoč Ur. Mladina izpod 16 let bo imela prost vstop. OD ŠZ BOR obvešča, da se je pričelo vpisovanje otrok, ki bi radi gojiU odbojko, in sicer dečki (letnik 1970 in mlajši) ter dekUce (letnik 1973, 1974 in 1975). Vpisovanje je v tajništvu ŠZ Bor, Vrdei-ska cesta 7. tel. 51377, vsako popoldne. ŠD KONTOVEL organizira ob torkih in četrtkih v telovadnici Silvestri (Naselje sv. Nazaria) sledeče tečaje: ritmično telovadbo za dekUce od 5. do 9. leta starosti (prvo srečanje bo 2. oktobra ob 16. uri, vabljeni tudi starši); moderni ples (disco dance) istega dne ob 19. uri in telovadbo za ženske istega dne ob 20.30. EC PRIMORJE vabi vse mladince, ki bi se radi uk-variali z nogometom, da pristopijo k društvu. Za prvenstvo cicibanov pridejo v poštev rojeni do 1.7.1975, začetnikov od 1.7. 1973 do 30. 6. 1975, najmlajši od 1.7.1971 do 30.6.1973. Vsak torrir, sredo in četrtek od 17. do 19. ure na igrišču na Proseku. Naročnina: mesečna 10000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Zo SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st . viš. 23 mm) 43 000 lir. Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst, Ul. Montecchi 6 - tej. 775275. tlx 460270 EST iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI TRST UL Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L J ZU m tiskaj Trst član italijanske zveza časopisnih založnikov REG 28. septembra 1985 Nekateri Skrunil je umetnine verske vsebine so za humor CAMERINO (Macerata) — Včasih tudi občinski možje zakopljejo bojno sekiro, da bi pokazali svojo humanost in smisel za zdrav humor in prijaznost. Marsikdo ni mogel pred dnevi verjeti, da je demokrist j anski župan v Camerinu pri Macerati Emanuele Grifantini poklonil komunistični svetovalki Veri Santarelii tri rdeče vrtnice. Seveda niso pomenile sprave z opozicijo, še manj pa kako bolj človeško izpoved, temveč županovo priznanje umetniškim sposobnostim bivše odbomiče za šolstvo. Santarellijeva namreč med občinskimi sejami večkrat riše karikature župana, ki jih nato razstavlja na občinski oglasni deski ob primemo popopranem komentarju. S svojo gesto poklona treh vrtnic je torej Grifantini ovrgel trditve, da politiki nimajo smisla za humor. Bržkone pa je župan Camerina le prava izjema, bela muha v poplavi občutljivih in jezičnih politikov. Morda bi nekaj podobnega, če se preselimo v inozemstvo, našli v Franciji, kjer je pokojni general De Gaule vsako jutro najprej prelistal časopise in se nasmejal nad svojimi -karikaturami in dovtipi, ki jih ni bilo malo. Predsednik vlade Craxi (pa smo že spet doma) tega ne zmore: predsednika Da Repubblica Scalfara toži zaradi fotografije svojega (zaspanega) obraza, ki jo je objavil ta list. Angleži radi pozabljajo Dowsingova vandalstva LONDON — Tri stoletja po smrti Williama Dowsinga so znamenja njegovega ikonoklastičnega vandalstva v Angliji še dobro vidna. O pokojnem sicer uradno nihče ne govori rad, tako se njegovega imena oprezno izogibajo tudi potovalne agencije in turistični vodiči: letoviščarji, ki si radi ogledujejo arhitektonske in zgodovinske znamenitosti, se torej zaman sprašujejo, kako to, da je toliko angelov in svetnikov v starodavnih cerkvah v Sufjolku in bližnjih grofijah brez glave. Dowsing je bil po poklicu skrunilec vseh umetnin verske vsebine, ki so po puritanski logiki bile predmet malikovanja za babjeverneže in groba žalitev božje podobe. Puritanci so se fanatično sklicevali na drugo božjo zapoved »ne skruni božjega imena«, ki so jo tolmačili kot prepoved čaščenja svetih podob, in so divje opustošili ogromno umetniško premoženje Anglije, kot ga niso menda v drugi svetovni vojni niti nacistična bombardiranja. William Dowsing je bil v bistvu funkcionar v službi Cromwella, ki ga je dobro plačeval za vsako skrunitev. V grofiji Suffolk ni praktično ene same cerkve, v kateri ne bi bilo sledov njegovega kladiva, sicer pa je Dowsing opravljal svoj »poklic« tudi n Cambridgeshireu, kjer so se dragocena okna kapele King’s Collegea cambriške univerze, ki so jih barvno poslikali historiorisci, rešile pred njegovo razbijaško slo samo po zaslugi Cromwello-vega prijatelja, pesnika Johna Miltona. Sicer pa kaže, da je bil Dowsing dovzeten tudi za »podkupninske kuvertice«, tako da je bil marsikdaj plačan za to, da ne stori onega, za kar ga je poprej plačal Cromwell. Zgodovinarji trdijo, da pravzaprav Dowsing ni bil samo plačanec, ampak naj bi njegovi nenavadni vnemi pri odbijanju glav kipom, paranju slik in prebijanju usteklenih historiatov botrovala zavest, da opravlja pravo religiozno poslanstvo. Tako se na primer nikdar ni lotil »laičnih« podob na cerkvenih oknih, kakršne so ustvarjali grboslovci. Zanimivo je tudi to, da je kipom odbil samo glavo, trupa pa se ni dotaknil. Dowsing je vihtel svoje kladivo z enakim fanatizmom, s kakršnim je Cromwellova vojaščina bila boje proti lealistom kralja Karla II., ki je bil leta 1649 prav tako obglavljen kakor je Dowsing obglavljal angele in svetnike. Koliko je ta posel Dowsingu nesel, zgodovinopisci niso obelodanili, (dg) MUguet Dm Cmrvantmm 37. DON KIHOT ITAL PETROLI s.r.l. Str. di Fiume 216 - Telefon 040/941441 - 941442 TRST prodaja raznovrstnih goriv za ogrevanje: kerozin, plinsko olje, lahko kurilno olje, premog, drva CISTERNE - PECI - GORILNIKI - SONČNI KOLEKTORJI MONTAŽA IN VZDRŽEVANJE INSTALACIJ Trgovina čevljev in usnjenih izdelkov SUPERGA ^canguro LUMBERIACK SpA JBB CALZATURIFICIO Frciu NOVI MODNI ARTIKLI ZA JESEN IN ZIMO ^GROZDJE ZA VINO 1 SUPERORTOFRUTTICOLO - Trg Cagni 1 ( zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21 SAMO IZBRANO BELO IN ČRNO GROZDJE TEČAJI ZA PROGRAMERJE BASIC in tečaji: strojepisja stenografije registriranja podatkov I B M SOLSKI ZAVOD V TRSTU OD LETA 1919 enenkel Ul. Battisti 22 - Telefon 761989 MONTAŽA, PRODAJA IN POPRAVILA AVTORADIEV VSEH ZNAMK PRI : TRST UL.E.TOTI 12 TEL.040-763366 y / y/'/y. 'T Cr V