PRIMORSKI dnevnik Je 2ačel. izhajati v Trstu '3. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal ^ tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pn Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Ner je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 33 (13.863)
Trst, sobota, 9. februarja 1991
Po včerajšnji nesklepčni seji zveznega predsedstva
Slovenska skupščina kmalu o razdružitvenem postopku
Zaradi protihrvaških manifestacij se Tudjman in Mesič nista udeležila zasedanja, Kučan pa ga je predčasno zapustil
BOGO SAMSA
Ur j^tJBLJANA — Razširjene seje zveznega predsedstva sdno ni bilo, v Ljubljani pa so za 20. februar napovedali )>pSedanje skupščine, ki bo razpravljala o dokumentu v6°?0Pek o razdruževanju«. S tem dokumentom bo Slo-ocN)? načelno in praktično pričela izvajati plebiscitne Uri t itve o samostojnosti. Tako bi lahko strnili temeljne l^0.°vitve včerajšnjega jugoslovanskega političnega dne, p,.,?.1 prinesel najmanjšega znaka sprave, prav nasprotno, Uov ie tt° nove zaostritve, pa tudi do prvih znamenj Ve9a razmerja političnih sil.
seje je včeraj zelo podrobno poročal Slovenjo P.ret?sednik Milan Kučan. Gibanje žensk za Jugoslavi-ga ■ reia po Srbiji vrsto protihrvaških mitingov. Za včeraj
a. nannvpHaln na nlatnin nmH v\/ovnn nala^n v	_
^-'napovedalo na platoju pred zvezno palačo v Beogradu ^jer bi morala potekati razširjena seja predsedstva. Si+Vna fjesla in program so bili uperjeni proti genocidu Itp °v na Hrvaškem, hrvaškim fašistom, proti Hrvaški, ki tpjf.Pje orožje namesto kruha. Vse to naj bi se imenovalo htv ji? >>za mir' lobodo in kruh«. Zaradi te napovedi je 2aa^o vodstvo sklenilo, da ga v Beograd ne bo, zato na nanju nista bila navzoča Tudjman in Mesič.
g0r^a samem začetku zasedanja je Makedonec Kiro Gli-Ua r V Predlagal, naj se seja preloži, ker ni možna legitim-pt| azPrava ob odsotnosti ene republike. Takoj ga je pod-p.jjP^dscdnik Bosne in Hercegovine Alija Izetbegovič s onimi argumenti. Predsednik Kučan pa je izrekel
polno solidarnost s Hrvaško in njenim vodstvom, saj ni pogojev za miren pogovor o usodi Jugoslavije, medtem ko zunaj zborujejo ženske.
Takrat se je na parkirišču zbralo že okrog deset tisoč žensk, ki so se z avtobusi pripeljale iz raznih krajev Jugoslavije, največ iz sosednjega delavskega območja Rakovice. Glavna gesla smo že omenili, poleg njih pa so bila še: Zaprite Boljkovca in Špeglja, Armada naj gre do konca in podobno. Vse je potekalo v strahotnem ledenem mete-žu, ob nizki temperaturi in strupeno mrzli košavi - beograjskem vetru, podobnem naši burji.
Pod vodstvom vdove nekdanjega predsednika albanskih komunistov Rahmana Morine, Bratislave Bube Mori-na so formulirali tudi zahteve, da je treba doseči odstop Tudjmana, Mesiča in predsednika zvezne vlade Markoviča. Zahteve so kasneje predale Joviču, ki se je zahvalil za njihovo pomoč predsedstvu in JLA za podporo.
S tem pa smo že nekoliko prehiteli dogodke, saj je med tem burnim in mrzlim mitingom Milan Kučan še povedal, da se Slovenija nikakor ne strinja s sklepi zadnje seje predsedstva, ki je razpravljalo o armadnem političnem poročilu. Predsedstvo ni ne obsodilo tega poročila, niti se ni ogradilo od njega. Toda treba je odgovoriti na vprašanje, kdo je odobril in kdo dovolil špioniranje civilnih oblasti po vsej Jugoslaviji in kdo to vohunsko dejavnost nadzoruje. Trije člani zveznega predsedstva niso nič vedeli o Jovičevi NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Proti njegovi kandidaturi tokrat v glavnem le manjšina
Achille Occhetto izvoljen Za prvega sekretarja DSL
Jcehetto
(Telefoto AP)
RIM — Nad strehami uradov v Ulici Botteghe Oscure se je včeraj dvignil oblaček belega dima in naznanil izvolitev Achilla Occhetta za prvega sekretarja nove Demokratične stranke levice. Dobil je izredno široko podporo, pa čeprav zanj niso glasovali vsi iz komponent, ki so napovedale svoj glas za Occhetta. Zanj je glasovalo 376 delegatov (po napovedih bi moral dobiti 395 glasov), proti jih je bilo 127, 17 pa se jih je vzdržalo. Occhettovo volilno bazo so sestavljali delegati, ki znotraj večine pripadajo tajnikovemu centru in pa reformisti Giorgia Napolitana. Toda v tej večini so tudi dokaj različni pogledi, ki zadevajo predvsem zunanjo politiko.
Po neuspehu na prvem glasovanju v Riminiju se je Occhetto umaknil, da bi vsedržavni svet okrog druge kandidature morda našel večje soglasje. Toda srečanja med različnimi komponentami v zadnjih dneh so pokazala - tako je povedal Massimo D Alema, ko je včeraj dopoldne ponovno najavil kandidaturo Occhetto - da drugih kandi-
datov ni in da je edini logični kandidat za tajnika Occhetto kot začetnik ter avtor preobrata in kasneje rojstva DSL. Na podlagi teh izjav je Occhetto pristal na kandidaturo, pa tudi vodja reformistov Napolitano, ki še ni »prebavil« obtožb iz vrst »occhettovcev« o nelojalnosti takoj po neuspeli izvolitvi v Riminiju, je izjavil, da predstavlja kandidatura Occhetta naraven zaključek preobrata. Ob tem pa je Napolitano tudi opozoril kandidata, naj spoštuje statut stranke in naj ne zamenjuje leaderstva z osebnimi stališči. Z drugimi besedami naj bi to pomenilo, da je Napolitano od Occhetta zahteval, da spoštuje kolektivni način dela. Vodja reformistov tudi meni, da je treba zdaj takoj začeti razpravo o vseh nasprotjih, ki obstajajo znotraj večine, pri čemer pa Napolitano ni skrival, da so razhajanja med dvema dušama večine povsem možna. Occhetto je včeraj dobil tudi glasove Bassolinove struje,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Bo Irak posegel po kemičnem orožju?
Kopenski spopad v puščavi lahko izbruhne vsak čas
V Washingtonu potrjujejo, da je v puščavi vse nared za kopenski spopad med multinacionalno vojaško silo in iraškimi četami. Tak razplet vojne je bilo sicer pričakovati, saj je Irak pokazal, da ga še tako ostra letalska ofenziva ni vrgla na kolena. Največji strah kopenske vojne pa predstavlja grožnja po uporabi kemičnega orožja, za katerega Sadam Husein trdi, da ne bo štedil z njim	(Telefoto AP)
Evropski svet pripravil . dogovor o zaščiti manjšin
NA 2. STRANI
□ □ □
V Dolini oblikovali prvo svetovalsko skupino DSL
NA 5. STRANI
□ □ □
Polarni mraz povzročil vrsto nevšečnosti v prometu
NA ZADNJI STRANI
V Prešernovem duhu razmislimo o naši stvarnosti v širšem in ožjem okviru
Skupni proslavi Dneva slovenske kulture
TRST, GORICA — Letošnja osrednja tržaška proslava ob Dnevu slovenske kulture, ki sta jo sinoči v Kulturnem domu skupno organizirala Slovenska prosveta in Zveza slovenskih kulturnih društev, je bila globoko zasidrana v sedanjost. Na novosti, ki seveda ob izzivih prinašajo tudi veliko neznank in težav, je najprej opozorila slavnostna govornica Ivanka Hergold. Opozorila je na velike spremembe, ki se dogajajo v svetu, na vojno v .Zalivu, do katere nihče ne more biti brezbrižen, vendar pa je večji del govora posvetila slovenskemu narodu, za katerega je bilo leto 1990 prelomnega značaja.
Sinočnjo prireditev v Kulturnem domu je uvedla Dekliška pevska skupina »Vesela pomlad«, medtem ko so
recitatorji Boris Kralj, Minu Kjuder in Mira Sardoč (foto Križmančič) podali izbor Prešernovih pesmi, ki ga je pripravil in povezal Marij Čuk, predstavo pa je režiral Sergej Verč. »Prešernov dan nas je ponovno sklical, da potrdimo svojo pripadnost slovenski kulturi, se z Zdravljico pridružimo slovenskim ljudem doma in po svetu in da v njegovem duhu razmislimo o naši stvarnosti v širšem in ožjem okviru«. S temi besedami je v Gorici prof. Lojzka Bratuž uvedla svoje misli na sinočnjem osrednjem Dnevu slovenske kulture, ki so ga pod pomenljivim geslom »...de zbudil bi Slo-venšho celo, da bi vrnili k nam se časi sreče...« v goriškem Kulturnem domu pripravili Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete in Slovenska prosveta. Govornica je pozvala k večji
skrbi za slovenski jezik, s katerim dokazujemo svojo narodnostno istovetnost in se kot narod ohranjamo.
NA 5. STRANI
Borbina nagrada Borisu Podrecci
LJUBLJANA — Letošnjo nagrado Borbe za dosežke v arhitekturi v Sloveniji je dobil Boris Podrecca. V motivaciji, ki jo je soglasno odobrila republiška komisija za nagrado Borbe je rečeno, da je Podrecca med drugim mojstrsko obnovil ter rešil pred propadom cerkev sv. Donata v Pi-
Cheney in Powell sta že odpotovala v Savdsko Arabijo za zadnji »tehnični pregled«
Ameriški predsednik Bush je potrdil: Kopenska ofenziva samo še stvar časa
WASHINGTON, DAHRAN — Glasnik Bele hiše Mariin Fitzwater je včeraj izjavil, da je kopenska ofenziva samo še »stvar časa«. Tako naj bi se izrekel predsednik Bush po pogovora z obrambnim ministrom Cheneyem in šefom vrhovnega štaba oboroženih sil Colinom Powellom, preden sta odpotovala v Savdsko Arabijo. Skratka, v puščavi je vse nared za kopenski spopad, ki bo po mnenju izvedencev pa tudi laikov, izredno oster in krvav. Cheney in Powell bosta opravila še zadnji »tehnični pregled bojišča«, nato pa bosta o splošnem položaju multinacionalne vojaške sile poročala Bushu. Na dnevnem redu je tudi obširno poročilo komandanta ameriških oboroženih sil generala Schwarzkopfa, ki bo naredil obračun več kot dvajsetdnevne zalivske vojne. Bombni napadi multinacionalne vojaške sile pa se medtem nadaljujejo skoraj brez prestanka.
Bagdadski radio je na ta račun včeraj objavil daljšo dokumentacijo o napredovanju vojne. Spiker je kot že nič kolikokrat ponovil, da so kljub nenehnim sovražnikovim napadom »iraške sile še nedotaknjene in pripravljene na kopensko ofenzivo, katere cilj je popolno uničenje ameriš-
Minirana mejna črta
DAHRAN — Strategi, ki pripravljajo načrte za kopenski spopad, so prepričani, da vsa zadeva ne bo ravno tako »neboleča«, kot zagotavljajo v Washing-tonu. Veliko oviro predstavlja že puščava sama, poleg tega pa je iraška vojska dobesedno posejala z minami vse obmejno območje s Kuvajtom. Večina min je italijanske izdelave in polkovnik Goff, ki poveljuje tretji oklopni diviziji meni, da so »med najbolj trdovratnimi«, zato jih bodo skušali demontirati s posebnimi napravami, ki jih doslej niso še nikoli uporabili.
kih in sionističnih okupatorjev«. Bagdad pa je ponovno dvignil glas tudi v OZN; tamkajšnji ambasador je De Cuel-larju izročil dve pismi: v prvem zahteva preiskavo o bombardiranju neke predelovalnice mleka, ki jo je ameriško letalstvo popolnoma porušilo s pretvezo, da v njej izdelujejo kemično orožje. V drugem pismu pa Sadam Husein opozarja svetovno javnost, da sovražnikova letala ne ciljajo samo na strateške objekte v Iraku, temveč tudi na civilne, kulturne in verske, zato bo morala multinacionalna sila plačati Iraku pravično odškodnino.
Iz Bele hiše pa prihajajo poleg »pozitivnih« ocen o poteku vojne tudi zaskrbljujoče vesti o zaostritvi odnosov med ZDA in Jordanijo. Jordanija naj bi namreč ne bila več zanesljiva, saj se je kralj Husein s svojim proiraškim govorom javno opredelil za Sadama Huseina. Washingtonska uprava je zato že napovedala, da bo revidirala ameriško pomoč Jordaniji; do konca leta bi ji morala nakazati približno 60 milijonov dolarjev. V zvezi z diplomatsko politiko pa je Bagdad včeraj tudi uradno potrdil prekinitev odnosov z Italijo, ki jo je napovedal v prejšnjih dneh. V četrtek pa bo iranski zunanji minister Velajati pripotoval v Rim, kjer ga bo sprejel De Michelis. Iranska mirovna pobuda si namreč vztrajno utira pot tudi v širšem pogledu, potem ko sta jo podprli Francija in Sovjetska zveza. Iranska tiskovna agencija Ima je medtem sporočila, da je sin pokojnega ajatolaha Homeinija potrdil nevtralnost Irana v vojni, »ki jo je ustvaril imperializem«. Vendar pa je Sejed Ahmad Homeini opozoril, da bi Iran lahko spremenil stališče v primeru, da bi se tudi Izrael udeležil oboroženega spopada. Homeinijev sin je tudi opozoril, da bi »hitra rešitev zalivske vojne oziroma prehitra zmaga ZDA nad Irakom lahko ustvarila nova, nevarna trenja in nesporazume v islamskem svetu«. Irak bi namreč zmago lahko tolmačil kot nevarnost, da se ne bi nikoli več rešil ameriške nadvlade. Novo mirovno pobudo pa spet pripravlja Nemčija. Minister Genscher se namreč že odpravlja na Bližnji vzhod, kjer naj bi »pripravil teren« za začetek mirovnih pogajanj.
Trije palestinski gverilci ubiti ob napadu v Izraelu
Lelio Lagorio ni za »popuste« Sadamu Huseinu
RIM — Podpredsednik zveze socialističnih strank Evropske skupnosti posl. Lelio Lagorio je včeraj za italijansko strokovno revijo »Parlamentarne informacije za obrambo« izjavil, da »se mednarodna socialistična internacionala ne bo odpovedala načelu odklona enostranske prekinitve ognja v Zalivu dokler se Irak ne bo umaknil iz Kuvajta«.
»Prekinitev bombardiranj s strani protiiraške koalicije bi le koristila Sadamu Huseinu, da preuredi svoje obrambne sposobnosti,« je še dejal Lagorio ter dodal, da bi »vsak popust iraškemu diktatorju pomenil tveganje, da se slednji povsem opomore in se nato prikaže kot zmagovalec pred vsem arabskim svetom, kar bi bilo zelo negativno za celotno protiiraško koalicijo.«
rwi f •	w •
Tudi neuvrščeni o zulivski krizi
BEOGRAD — V torek bo v Beogradu posvetovalni sestanek zunanjih ministrov petnajstih neuvrščenih držav. Sestanek bo v glavnem posvečen zalivski krizi, saj bodo zunanji ministri Indije, Indonezije, Irana, Kube, Gane, Namibije, Zimbabveja, Cipra, Nigerije, Alžirije, Šrilanke, Venezuele, Egipta in Argentine izmenjali mnenja o tem nevarnem kriznem žarišču. Srečanje bo koordiniral veleposlanik Dragoslav Pejič, ki je včeraj o dogodku seznanil domače in tuje novinarje na tiskovni konferenci v zunanjem ministrstvu.
V pogovora s predstavniki sredstev obveščanja je Pejič večkrat poudaril, da je sestanek le posvetovalnega značaja, vendar bodo zunanji ministri skušali poglobiti vzroke, ki so 15. januarja privedli do dejanskega izbruha vojne v Perzijskem zalivu. Veleposlanik je tudi dejal, da namen sestanka sploh ni iskati rešitve te krize, kar je zaenkrat seveda še nemogoče, pač pa hočejo neuvrščene države dati svoj tehten doprinos vsem dosedanjim in bodočim naporom, da bi v Zalivu končno zavladal mir.
Pejič je tudi potrdil, da bo kakršna koli pobuda, ki bo na sestanku sprejeta, spoštovala vse resolucije varnostnega sveta OZN, še zlasti pa resolucijo št. 660, ki brezpogojno zahteva umik iraških čet iz zasedenega Kuvajta.
Center Simon Wiesenthal obtožuje
Vrsta nemških tvrdk dajala plin Sadamu
LOS ANGELES — Center Simon VViesenthal iz Los Angelesa je včeraj spročil javnosti vznemirljivo vest, da so v sredini osemdesetih let nekatere nemške tvrdke »izkoristile« tragično izkušnjo iz druge svetovne vojne ter zgradile plinske celice podobne tistim, ki so jih uporabljali nacisti med svojo uničujočo dejavnostjo v koncentracijskih taboriščih, te celice pa naj bi prodajali Sadamu Huseinu. Med plini, ki jih uporabljajo v teh celicah je predvsem žal učinkovit in preizkušan zyklon-B iz nacističnih taborišč.
Najbolj osumljena tvrdka, ki naj bi prodajala plinske celice Iraku je Rhema-Labortechnik iz Hofheima, katero so zaprli pred štirimi leti in ki je delala v okviru večje tvrdke Karl Kolb.
Od 207 tvrdk, ki so v prejšnjih letih prodajale svoja tehnološka in kemična orožja Iraku, je kar 87 nemških, ki so vse v glavnem imele svoje sedeže in tovarne v Samari, ki je podobna večjemu mestu. Uradno so proizvajale pesticide, dejansko pa so pripravljale smrtonosne pline, s katerimi je med dragim Sadam Husein med iransko-iraško vojno pokončal pet tisoč Kurdov.
TEL AVIV — Včeraj so v zgodnji jutranjih urah trije gverilci, ki so n. skrivaj prišli iz Jordanije, z r0^nlej. bombami napadli avtobus poln i2*3 ^ skih vojakov, ki so nato reagiral1
ubili napadalce.
r	«ah
Dogodek, katerega je treba P°ve na z umetnim ustvarjanjem napetost! Bližnjem vzhodu, se je zgodil v i2r3aI1 ski puščavi Negev pri mestecu ^ na pol poti med Eilatom ob Rde morju in Jeruzalemom.	b
Trije Palestinci so se poskrili ,u puščavski cesti, nato pa so, ob PrlI1v0j-avtobusa z vojaki redne izraelske ske, ki je napredoval z relativno nl ^ hitrostjo, odvrgli nanj nekaj r0 bomb, ki so lažje ranile štiri Potn.or. ter zbežali. Poskrili so se v bliži111 J danske meje, vendar pa so takoj r segli vojaki sami z aktivno P3111 ta-letalcev bližnje vojaške baze, ki s j. koj staknili atentatorje ter jih P° j šem obojestranskem streljanju ud1 Vodja izraelske vlade Šamir i^ '^e-elski obrambni minister Arens s jala, da spada včerajšnji napad v jo
..	r-« /-»niPTlOSD
»odprte jordanske naklonjeno: Iraka«.
Medtem so se v Amanu vrstil® 0) v nifestacije samih žensk (na slik
prid Sadama Huseina.
m3'
p| 1'
ki -aPI
Evropski svet pripravil dogovor o zaščiti manjšin
BENETKE — Komisija Evropskega sveta za razvoj demokracije naj bi danes v Benetkah pod predsedstvom Antonia La Pergole, ki je bil pred časom tudi minister za odnose z ES, sprejela posebno evropsko konvencijo za zaščito manjšin. Pri delu komisije sodeluje dvajset držav Evropskega sveta, kot pridružene članice pa še Jugoslavija, Bolgarija, Poljska in Romunija ter ZDA, SZ in Kanada kot opazovalke. O konvenciji za zaščito manjšin bodo potem razpravljali zunanji ministri držav članic, dokončno pa naj bi jo ratificirale posamezne države.
Konvencija zadeva pravice nacionalnih, jezikovnih in verskih manjšin, ki »prispevajo k pluralis-
tičnemu značaju posameznih držav, njihova zaščita pa je eden bistvenih pogojev za mir, pravico, stabilnost in demokracijo«. S konvencijo naj bi manjšinam zagotovili ohranjanje kulturne, jezikovne in verske identitete, nadzor nad izvajanjem določil te konvencije pa naj bi opravljal evropski odbor za pravice manjšin. Na ta odbor naj bi se obračale posamezne države, manjšinske skupnosti in tudi posamezniki.
Sporazum, predlog sta sestavili Italija in Poljska, lahko podpišejo tudi nečlanice Evropskega sveta in s tem v zvezi velja povedati, da je pri izdelavi besedila konkretno sodelovala tudi Jugoslavija.
Naraščanje napetosti v SZ pred referendumom v Litvi
MOSKVA — V Sovjetski zvezi je vse več znakov, ki kažejo na veliko napetost. Tako je vodja konservativne skupine »Sojuz« polkovnik Alksnis v intervjuju za VVashington Post izjavil, da bi moral Gorbačov proglasiti izredno stanje ali pa odstopiti. Po Alksnisovem mnenju obstaja neka paralela med poljskimi dogodki leta 1980 in sedanjim stanjem v SZ. Zato bi moral po njegovem mnenju Gorbačov razpustiti vrhovni sovjet in vse republiške sovjete, z odborom »nacionalne rešitve pa naj bi nato vladal v SZ vsaj deset let«.
Vse to pa še povečuje napetost pred današnjim referendumom o neodvisnosti v Litvi. Moskva ga ne priznava, vojaške oblasti pa so že napovedale, da bodo v vseh treh baltskih republikah začele z vojaškimi manevri. Zaradi tega so v Litvi precej zaskrbljeni, saj je tam še povsem svež spomin na noč 13. januarja, ko je sovjetska vojska ubila 14 oseb.
Da je položaj v SZ vse bolj negotov, pa pričajo tudi dokaj ostre izjave sovjetskih diplomatskih predstavnikov, ki Zahod opozarjajo, da SZ ne priznava »internacionalizacije« Baltika in ne »sprejema lekcij od nikogar«.
Razdružitev
izjavi ameriškemu veleposlaniku Zim-mermanu, da armada razpolaga z dokumenti o oboroževanju Hrvaške. Predvsem pa vsebuje politično poročilo JLA obveze vseh starešin in’bilo je prebrano pred vsemi pripadniki vojske. Poročilo zahteva politično organiziranost v ZK - gibanju za Jugoslavijo in zahteva obnovo nekdanjega socialističnega sistema, zavrača pa demokratično voljene organe.
V takih razmerah se zastavlja vprašanje, ali je razgovarjanje o skupni usodi in skupnih predlogih sploh še smiselno. Vse manj so realne izbire o konfederaciji, zato pa je treba govoriti o možnostih razdružitve. Na sestanku predsednikov vseh izvoljenih organov Slovenije so se zato v sredo dogovorili, da bodo 20. februarja predlagali slovenski skupščini v odobritev dokument o razdruževanju. Takrat bosta predsedstvo in vlada prišla pred poslance s podrobnim poročilom o razgovorih in s konkretnimi predlogi.
Kučan je še govoril o kazenskih postopkih proti hrvaškim predstavnikom in* funkcionarjem. To sploh ni kazensko pravno vprašanje. Resnično vprašanje je, zakaj je kaka republika, to pa ni samo Hrvaška, temveč tudi Slovenija, menila, da se lahko brani, čuva svojo suverenost in varnost državljanov samo tako, da se oboroži. To je odgovornost predsednika, vlade, predvsem pa izvoljenih skupščin. Seveda je to politično vprašanje, ki terja resen odgovor. Treba je odstraniti razloge, drugače se bo zaostritev nadaljevala in napetost bo naraščala.
Dopoldne pa sta o isti temi govorila novinarjem predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in zunanji minister Dimitrij Rupel, ki sta hkrati predsednika dveh konkurenčnih zelo po-
membnih strank vladne večine, slovenskih demokristjanov in slovenskih demokratov. Oba sta poudarila isto vprašanje, ki je očitno že bilo usklajeno s stališči, ki jih je zvečer na tiskovni konferenci povedal predsednik Kučan.
Slovenija ni kar tako za odcepitev, obratno, skupaj s Hrvaško sta ponudili konfederativno pogodbo. Toda sedaj je vedno manj možnosti za sporazume, za dogovor o prihodnosti, zato se je treba pogovarjati o mirnem razhodu. Slovenija bo plačala, kar je dolžna. Računi dokazujejo, da od skupnega dolga nesporno odpade na Slovenijo 1,8 milijarde dolarjev, treba pa je še razdeliti tri milijarde dolga. To je treba storiti, drugače bo proizvodnja še nadalje upadala in nihče ne bo mogel vrniti nobenega dolga.
Peterle je dejal, da nevarnost spopada še ni mimo, vojaške grožnje in napetosti pa povzročajo ogromno materialno škodo, saj bo na primer dohodek od turizma docela splahnel. To pomeni še dodatno siromašenje.
Zunanji minister Rupel pa je govoril o številnih mednarodnih stikih, dogovorih in obiskih. Ustanovili so več slovenskih predstavništev, v kratkem ga bodo tudi v Rimu. Spreminja se ozračje in vedno večje je razumevanje tujine za slovenska stališča.
• Occhetto
medtem ko je Tortorella za tako imenovano fronto za »NE« izjavil, da še niso izpolnjeni potrebni pogoji, da bi tudi manjšina glasovala za edinega kandidata za tajnika DSL.
Po objavi rezultatov, ki so v dobršni meri popravili škodo iz Riminija, je bil Occhetto vidno zadovoljen. Izjavil je, da si bo prizadeval za zmanjšanje kon-
kurenčnosti na levici in bo Pr®arS]iil1
srečanja s tajniki laičnih in ^eVlCgflie& strank. Z dragimi besedami 10 predvsem s socialisti in socia rati, pa tudi z republikanci- jž DSL pa je tudi poudaril, da j® pr3' vrst levice slišati na njegov raCs0 fci'e cej bolj ostre besede, kot p3
kritične, a civilne izjave For

,stf5
Vendar pa je bilo včeraj n mogoče že slišati nekoliko 1133 (^apf1'1 stališča. Socialisti De Micheh3' ^ j« in Di Donato so sicer lzi3V1 'rgj j®3 bila izvolitev Occhetta že vil.apstajaiCI na, da pa problemi še naprej ^ Istočasno pa so pozitivno clC<! ■apol*,a žanje med tajnikom DSL in pil t3* nom. »Iskreno razočaran« P3 J, ^ 0C nik PSDI Cariglia, ki je de]^Ko chetto ne bi smel ponovno , ng za voditelja nove stranke. » ^^da1 P
po-
titi na področju zunanje P°V ža Pa še poudaril Cariglia. Zanim3ll ^
zaloputnila vrat pred DSL, ^ ^Opo ne namerava niti za mil1111
^	ttoin » dg-
htiko, ki jo bo pod (Jccu toCii nova stranka, pa so pokaz3 ^atare ^ mokristjani. Tako levica z p0ud3^ „ kot večina z Vitalonejem s ^ ^»g-da je treba pazljivo spre®« L, pd £ politično linijo bo zavz,f %aj1tev3‘ ta1 mer je posebej Matarella z jasnosti. Polemičen pa ie aVtor>01^ da vodje senatne skupin® komunistov LibertinijS' ^ ^0j;,
ejal.
id)1’;
je Occhetto pustil In9^ ešno
Najboljše želje za P di 0d P jg Achille Occhetto prejel1 glav3 sednika Cossige. Drz^"hett°v° je n3 bil tudi tisti, ki je z nOvin3i]pa0' litvijo seznanil PrisotI\pin
Kvirinalu. Morda je s
. kot je 1
že vel1*!
storU med svojim <*^j> Britaniji - za preobrat,	p.
Achille Occhetto.
,elj3*
Od obmorskih nižinskih predelov pa do Trbiškega
Se vedno sneg in mraz
VIDEM — Če izvzamemo včerajšnji nastop dežja v nižinskih predelih Fur-anije-Julijske krajine tja do morja, še zrneraj velja, da je vsa dežela pokrita z razmeroma debelo snežno odejo. V ribo vitih predelih je vreme povzroči-
0	vefjg težave predvsem v odročnej-
1	krajih, tako na primer v Srednjem 'v Nadiški dolini), kjer je zmanjkalo
sicer pa se je za kratek čas ena-0 zgodilo celo v Vidmu. Kljub obilnemu snegu so bili včeraj glavni pre-azi prevozni (le Mokrinje so bile zapr-e)r seveda pa so obvezne avtoverige. temperatura je praktično povsod še ze^° nizka, tako so namerili p ®rai na Belopeških jezerih 13 stopinj elzija pod ničlo, na Trbižu minus 10 tn na Nevejskem sedlu minus 6, med-®m ko je bila snežna plast visoka od centimetrov pa do dobrih dveh netrov. Še bolj mraz je bilo na Juž-em Tirolskem, kjer so izmerili 22 sto-\?i P°d ničlo, pa tudi na Piancavallu
'19 poet ničlo.
, neženje in mestoma tudi megla sta ®]pak spravila marsikje v zagato av-^ nbiliste. Zgodilo se je več lažjih D z90d, do poznega včerajšnjega po-. dneva pa hujšega ni bilo. Na služ-u mesta in v šole je prišlo precej 50j 1 z zamudo, ponekod pa so včeraj p 6 sPloh zaprli, tako na primer v J^normlu pokrajini, kjer se je na-g o neobičajno veliko snega.
Cej.ne9 oziroma led sta povzročila pre-nat nJ,e zamude v železniškem prometu -5, ®"ki vlaki z izhodiščem v oddaljenih vij./. . dalije so pripeljali z nekajurno, l!4r 1 Iz notranjosti Jugoslavije pa celo ^esturno zamudo. Tudi pri letal-m prometu so imeli več preglavic. a danes so napovedali spet poslab-
(Foto Mario Magajna)
5<tnje
vremena z novimi padavinami.
Poklon protifašističnim borcem
ti. mio je 11. februarja 1945: črnosrajčniki in nacisti so povlekli iz videmskega zapora 23 partizanov in zagrešili pokol kot odgovor na malo poprejšnjo akeno doijmljubov, ki so rešili izza rešetk več političnih ujetnikov, partizanov, duhovni-
kov in pripadnikov zavezniških sil.
bo
v - .	- egp od-
druženje bivših borcev poziva javnost,
naj z udeležbo na komemoraciji odločno potrdi voljo vseh družbenih in politič mh demokratičnih sil, da se učinkovito zoperstavijo vse češčim poskusom, s katerimi natanko opredeljeni krogi izkrivljajo zgodovino in postavljajo v dvom lediščino odporniškega gibanja. »Ostro je treba obsodi-
L16 lč
podlagi tiskovnih vesti zdi, da jo bodo~ravno vw____________________
legitimizirati, kakor piše v napovedi videmskega VŽPi-ANPI o nedeljski svečanosti. ** Isto tako - piše še v tiskovni noti - je želeti, da bi bilo konec ponavljajočega knminaliziranja vseh tistih, ki so se zavestno postavili proti nemškemu okupa-torju in niegovim fašističnim kolaboracionistom in ki so izpolnjevali ukaze ter pozneje plačali celo tudi za to, česar niso storili. Nanje pogostokrat zaničljivo kažejo s prstom ravno taki, ki nimajo čiste vesti.
ganizacik teh dneh
nanovo skušali braniti in
Biasutti: Zakon
• • • ••
o imigraciji spremeniti!
TRST — Predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti se je obrnil na podpredsednika italijanske vlade Claudia Martellija in ga pozval, da bi vlada spremenila nekatere norme v zakonu o imigraciji. Spremeniti bi morala predvsem tista določila, ki zadevajo status delovne sile, ki prihaja iz Slovenije in Hrvaške in ki je zaposlena v Italiji. To delovno osebje ima namreč stalno bivališče v Sloveniji ali Hrvaški, po zakonu Martelli pa bi ga moralo imeti v Italiji, kar je pogoj za njihovo zaposlitev v italijanski državi. »Če to velja za delovno silo, ki prihaja iz daljnih držav izven Evropske skupnosti, je obrazložil predsednik deželne vlade F-JK, ni korektno, da bi ta določila veljala tudi za te osebe, ki so v bistvu čezmejni delavci. Gre za problem, ki sta nam ga predoči-li na nedavnih srečanjih predstavniki Slovenije in Hrvaške.«
Priložnost za ta poseg je bila konferenca Država-Dežele, ki je bila v četrtek v Rimu in katere so se udeležili tudi številni ministri Andreottijeve vlade. Na njej so razpravljali o številnih problemih, ki gredo od zaščite okolja (F-JK je v ožjem izboru dežel, ki bodo na osnovi pripravljenih načrtov prejele finančne prispevke) do energetskih in radiotelevizijskih problemov.
LA ROSA El
VAS
VABI
NA OGLED NOVE BOGATE KOLEKCIJE ’91
*°*KE - Ul- stagni 15 — Tel. (0481) 777575 0rajšnja otvoritev v VIDMU - Drev. Venezia 388
Reklami cigaret in alkohola bo prej ali slej odzvonilo!
PIRAN — Če drugega ne, treba stranki Zelenih Pirana priznati, da znajo vzbuditi pozornost in da so na vse načine pripravljeni doseči cilje, za katere se borijo. Tokrat občinski skupščini v Piranu predlagajo, da naj ta razpravlja o delu temeljnega javnega tožilca v Kopru Primoža Trebežnika in oceni, ali lahko opravlja delo, za katerega je bil izvoljen.
Zeleni Pirana so namreč že avgusta lani koprskemu temeljnemu javnemu tožilstvu predlagali, da uvede postopek zoper TV Koper - Capodistrio, zoper Radio Koper - Capodistrio, zoper Tobak Ljubljana in zoper Istrabenz Koper zaradi gospodarskega prestopka. Ze takoj šestega avgusta je javni tožilec Primož Trebežnik obvestil Zelene Pirana, da je ovadbo zoper Tobak Ljubljana koprsko tožilstvo odstopilo tožilstvu v Ljubljani, kjer ima Tobak svoj sedež. Za ostale tri pa je tožilec napisal, da trditev v ovadbi ni mogoče preveriti. Zeleni Pirana so namreč omenjene organizacije ovadili zato, ker naj bi te reklamirale alkoholne pijače in cigarete. Koprski javni tožilec je Zelene Pirana prosil naj navedbe o domnevnih spornih reklamah precizirajo - kdaj, v katerem času so se pojavile reklame, za katere izdelke in s kakšnim reklamnim sporočilom. Tri dni kasneje so zeleni Piranan predlagali tožilcu, da naj si priskrbi potrebna potrdila o plačilnih za reklame kar pri službi družbenega knjigovodstva.
Ker je od tedaj minilo že kar nekaj časa in se ni v zvezi s tem nič zgodilo,
so Zeleni Pirana sklepali, da temeljni javni tožilec svoje dolžnosti »ne opravlja kot mu veleva zakon«.
Zeleni menijo, da mora javni tožilec preganjati storilce kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov in ne more zahtevati od državljanov, četudi organiziranih v politični stranki, da zbirajo podatke. »Zaradi tega naj se njegovo delo v zvezi s temi konkretnimi primeri oceni.« Če bi se izkazalo, da svojih obveznosti ni izpolnil, naj se mu izreče nezaupnica in naj se ga razreši, še vztrajajo Zeleni Pirana.
Javni tožilec Primož Trebežnik nam v zvezi z vsem tem danes še ni hotel dati izjave, saj uradno o vsem tem še ni ničesar vedel. Drugo vprašanje, ki se ob tem pojavlja je, kaj lahko občinska skupščina v zvezi s tem primerom sploh sklene, če vemo, da tožilce imenuje (in razrešuje) republiška skupščina. Zeleni Pirana bodo najbrž skušali prepričati ostale piranske odbornike, da bi kasneje piranska poslanka v republiški skupščini sprožila to vprašanje, ali pa bodo skušali to vprašanje (če se jim bo zdelo tako pomembno) skušali sprožiti preko poslancev iz vrst Zelenih Slovenije.
Neglede na to, koliko je očitek Zelenih Pirana koprskemu tožilcu upravičen, pa dogodek sam po sebi kljub vsemu kaže, da že vejejo novi, bolj demokratični časi, v katerih bo tudi z zakonom skregani reklami cigaret in alkohola prej ali slej odzvonilo. Vse ostalo so nianse.	g g
Palača Apollonio: še eno važno zgodovinsko odkritje
PIRAN — Konzervatorji piranskega Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine so pri svojem delu v piranski palači Apollonio (iz konca 17. stoletja) v Župančičevi ulici odkrili dragocene stenske poslikave, stropne štukature, kamnite portale in dva vodnjaka ter še nekaj drugih posebnosti, kar vse kaže, da gre še za eno dragoceno stavbo, v mnogočem podobno piranski Tartinijevi hiši, ki jo bo treba temeljito prenoviti, v njej opraviti potrebna restavratorska dela in zanjo poiskati primeren program.
Anton Mikeln, v. d. direktorja piranskega zavoda za spomeniško varstvo, nam je pojasnil, da je to bila palača ene od najbolj znanih piranskih družin. Baročna stavba je že vsaj deset let s posebnim odlokom zaščitena kot kulturni spomenik. Hiša je bila ves čas znana kot arhitekturna posebnost, saj je njen baročni videz upodobljen že na sliki Angela de Costera iz leta 1706 (slika visi v piranski stolnici). Novost so stenske poslikave iz konca 18. in 19. stoletja, ki v mnogočem spominjajo na poslikave v Tartinijevi hiši, po prvih ocenah pa domnevajo, da so jih izdelali isti beneški ali beneško šolani slikarski mojstri. Najdba pa je še en dokaz povezanostin Pirana z Benetkami tudi na kulturnem področju.
Za zdaj so piranski konzervatorji na ometih opravili samo nekaj sond. Palača Apollonio je bilka namreč v zadnjih letih počitniški dom Zveze slepih Slovenije, ki je letos in prihodnje leto nameravala temeljito prenoviti to hišo in 'namesto sob s 60 ležišči pridobiti več počitniških stanovanj. Z deli so že začeli in tudi že temeljito prenovili streho. Tu pa so morali dela zaustaviti, kajti strokovnjaki piranskega Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine menijo, da v tej stavbi nikakor ne bi smeli urediti počitniških apartmajev, kot so si to zamislili pri Zvezi slepih. Ker je stavba last Zveze slepih, bodo morali v piranski občini v zelo kratkem času premisliti, kaj bodo zdaj, a še eno leto bi jo lahko zapisali kar reprezentančno palačo.
Gre za objekt, v katerem je več kot 1.200 kvadratnih metrov (bruto) površin. Pri Zvezi slepih so se pripravljeni pogoditi in dobiti v zameno primerno velik in uporaben objekt kje drugje v Piranu ali celo v Izoli (manjši del nekdanje piranske bolnišnice ali pa celo transfuzijsko postajo v izoli), za kar pa bi morala občina Piran nekje poiskati denar. Poleg tega pa bi morali najti tudi ustrezen program za tako kulturno bogato stavbo. Za zdaj v Piranu še ne vedo, kaj naj bi pravzaprav bilo v temeljito prenovljeni in restavrirani palači (za restavratorska dela bodo skušali pridobiti tudi republiška sredstva). Neuradno smo lahko slišali za predlog, da bi tak prostor prišel prav piranskemu muzeju. Vse pa bo odvisno od de-narja.	BORIS ŠULIGOJ
^ Špetru .. odložili Prešernovo Proslavo
'»D
Dan slovenske kulti ga morali proslav
n1, je Ki, 1 «•* moran prosta skeKaZlo0 Z Preložen na petek 22 J^Ub^erp0 /Zredno slabe vremi K breško SO Se Posebei Pri:
Serrirectnehi0venii0 in niene ‘ zat0 sklenili, daj, 9 0slavo odložijo na i
^‘okra^ v uPanju, di jim
t>Hh?rarh Di-i’011 .nakl°njeno.
"s **- PraP, *!TdUve ostaja nespi V^loWk b° Potekal v zi Na-*6 **k°vne in glasbe kletke |PreI bo otvoritev r<
>C?<lalne£alovec' nato Pa r vlade Peteri Predsednik s'
Primorska se mora rešiti mrtvila in osame
ILIRSKA BISTRICA — Demografsko in gospodarsko umirajočih predelov Primorske od Trente preko Brkinov do notranjosti Istre ne bo nihče uspel rešiti vsakega za sebe, temveč le v okviru temeljitega načrta za boljšo prometno povezanost in gospodarski napredek vsega predela od zgornje Savske doline do notranjosti Istre.
Omenjena misel je glavno sporočilo idejne študije "Primorka ", ki jo je konec minulega tedna v Ilirski Bistrici na pobudo tamkajšnje stranke Zelenih predstavila projektna skupina za razvoj Primorske pod vodstvom Bogdana Vrana. Po njihovem mnenju je Primorska kljub temu, da je že približno 40 let del Jugoslavije, zaradi slabih in neustrezno načrtovanih cest ves ta čas ekonomsko in prometno izolirana od Slovenije. Bogdan Vran hkrati meni, da večdesetletnega zaostanka ne bodo zmanjšale tudi nove avtoceste. Te so načrtovane predvsem v smeri vzhod-zahod in bodo zato imeli koristi od njih predvsem osrednji in vzhodni deli Slovenije ter seveda sosednja Italija. Primorska bi si gospodarsko lahko opomogla le s sodobno cestno povezavo od Kranjske gore do Kopra. Ta, predvsem turistična cesta, bi z odcepi
omogočila tudi razvoj sedaj pozabljenih, manj razvitih, demografsko umirajočih, a gospodarsko, posebno turistično, še kako zanimivih območij. Da bi se ti predeli lahko učinkovito vključili v slovensko gospodarsko preobrazbo in v svetovne poslovne tokove, poleg prometnic nujno potrebujejo tudi učinkovit informacijski in komunikacijski sistem ter oprijemljive spodbude za razvoj zasebnega podjetništva.
Zaradi dolgoletnega životarjenja in množičnega odseljevanja najbolj produktivnih ljudi je namreč podjetnost v najbolj potrebnih predelih Primorske povsem zamrla. Tudi zato in zaradi tega, ker samo s pomočjo vladnih programov ne bomo bistveno zmanjšali breposelnosti, je treba tistim, ki imajo-ideje in so pripravljeni delati, po mnenju Bogdana Vrana z vsemi silami pomagati pri uresničevanju podjetniških zamisli. V ta namen naj bi na Primorskem čimprej ustanovili konzorcij, preko katerega naj bi turistične in drugo gospodarstvo v sodelovanju z vladnimi inštitucijami pomagalo pri nastajanju malih družinskih podjetij. Ta bi s svojimi alternativnimi speciali-
ziranimi turističnimi, športnimi, storitvenimi, obrtnimi, kulturnimi in drugimi programi dopolnjevala ponudbo velikih turističnih centrov ter poslovnih sistemov, hkrati pa prodajala številne, doslej še neizkoriščene ali celo pozabljene naravne, etnografske, zgodovinske, kulturne in druge posebnosti.
Predstavniki iniciativne skupine Primorska so našteli kar nekaj možnosti, ki bi jih v okviru načrta gospodarskega razvoja Primorske lahko izkoristili ilirskobistriška in sežanska občina. Čimprej naj bi oblikovali in začeli načrtno uveljavljati brkinsko in kraško blagovno znamko za tamkajšnjo kulinarično in ostalo ponudbo. Spodbujati je treba preobrazbo kmetij v družinska podjetja, ki bi se specializirala za ponudbo domače hrane, pripravo izvirnih pijač, konjerejo in podobno. Obnovili naj bi žage in mline ter izkoristili možnosti lovstva ter organiziranega pohodništva v snežniško pogorje. Boljše bo treba izkoristiti naš podzemski in rastlinski svet ter številna kulturna bogastva, od arhitektonskih in etnografskih posebnosti do zapuščine in imena enkratnih umetnikov, kot sta bila Avgust Černi-
goj in Srečko Kosovel. Hkrati naj bi oživili domače obrti in njihove izdelke skupaj z značilnostmi kulturne krajine s posredovanjem specializiranih lastnih in že uveljavljenih turisitčnih podjetij bolj domiselno in učinkovito ponudili na trgu kot dopolnitev naših klasičnih turističnih programov.
Bistričani so navdušeno sprejeli ponujene pobude in jih dopolnili s svojimi jrredlogi. Jože Rolih je omenil, da uveljavljanje podjetništva najbolj ovira pomanjkanje samozavesti in samoiniciativnosti tukajšnjih ljudi. Ker je bistriška občina skoraj v celoti manj razvita in demografsko ogrožena, ta predel nima dovolj denarja za uveljavljanje svojih zamisli. Zato nujno potrebuje republiško pomoč in sodelovanje podjetij, ki bi bila pripravljena bistriško ponudbo vključiti v svoje programe. Predsednik SKZ Ivan Boštjančič pa je opozoril, da s turizmom Bistrica ne bo uspela vse dotlej, dokler ne bo dokončno razrešila svojih žgočih ekoloških problemov, med katere po mnenju Zelenih sodi tudi slabo prepustna in skozi naselja speljana cesta od Postojne do Rupe.
JANEZ ODAR
Kljub sneženju včeraj na Tržaškem ni bilo hujših težav
Južni zračni tokovi so odgnati rezek mraz in razdivjano burjo
Težavno rojevanje novih tržaških uprav
Carbone: Naš kandidat za župana je Seghene
Vremenske napovedi prejšnjih dni so se dejansko uresničile in že predvčerajšnjim zvečer je pričelo snežiti. Ponoči je naletavalo tako v mestu kot na Krasu, včeraj zjutraj pa se je vreme odtalilo in v mestu je začelo deževati. Na Krasu je še vedno rahlo snežilo, vendar so južni zračni tokovi pričeli prevladovati nad severnimi in v popoldanskih urah se je nad planoto dvignila celo megla.
Vremenski potek je tako preprečil večje težave, do katerih bi prav gotovo prišlo, če bi mraz ne pojenjal. Jug je že v jutranjih urah stalil led in sneg tudi na tistih mestnih ulicah, ki jih občinski uslužbenci niso uspeli počistiti. Šlo je predvsem za najbolj strme ceste (in teh je seveda v Trstu precej), kamor je bilo težko priti z vozili. Od včeraj pa se je položaj normaliziral tudi v teh mestnih predelih. Precej drugače pa je bilo na kraški planoti, kjer je snežna odeja kar vztrajala, saj se je ponekod temperatura še naprej sukala okoli ničle.
Kljub tanki plasti snega, pa je tudi na Krasu cestni promet potekal brez hujših zastojev. Občinski in pokrajinski delavci ter podjetje ANAS so posipali sol po vseh glavnih okoliških cestah, tako da ni bilo ledu. Tudi po Krasu je bilo nekaj manjših težav po manj prometnih ulicah, kjer je še vedno ledenelo. Vsekakor so avtobusi po Krasu in po najbolj izpostavljenih mestnih predelih vozili povsem redno, tako kot so redno začeli voziti tudi avtobusi na progi št. 36, ki so morali v prejšnjih dneh prekiniti vožnje.
Ceste so bile normalno prevozne tudi do mejnih prehodov pri Fernetičih in na Pesku, vendar so zabeležili-izjemno malo prometa. Več težav je namreč bilo v Sloveniji, kot na primer na cestah za Ljubljano in za Reko. Tu so bile snežne padavine močnejše, ceste pa slabo plužene in posoljene, tako da so le redki tovornjaki ali avtomobilisti prišli do meje.
Največje težave so bile v železniškem prometu, čeprav se to morda čudno sliši. Dejstvo pa je, da so vlaki vozili z izjemno velikimi zamudami, kar je treba pripisati slabemu vremenu po vsej Italiji. Vlaki, ki so prišli iz Turina, Milana, Rima in južne Italije so imeli od šest do osem ur zamude. Vlaki iz Jugoslavije in manj oddaljenih krajev so imeli do tri ure zamude, krajevni vlaki pa so beležili od 30 do 40 minut zamude. To je treba pripisati predvsem dejstvu, da so zmrznile kretnice, ledena skorja pa je prekrivala tračnice, tako da so morali vlaki voziti počasneje. Z običajnimi urniki so vlaki odpotovali iz Trsta.
Vsekakor pa se zdi, da je najhujše vsaj za sedaj mimo. Po napovedih bi se moralo južno vreme nadaljevati, saj bo z jugozahodnimi vetrovi k nam dotekal toplejši zrak. To pome-
ni, da bo snežilo le v višjih legah, kjer je v teh dneh zapadlo že veliko snega. Otoplitev pa bo odpravila težave, ki jih je povzročil nenavaden mraz. Gasilci so morali tudi včeraj večkrat poseči, saj je marsikje uhajala voda iz počenih cevi. Nekatere stanovanjske hiše so prav zaradi tega ostale brez vode (kot na primer novi bloki zavoda IACP v Ul. Molino a Vento, kjer so stanovalci že dva dni brez vode), ali pa so se ustavile naprave za ogrevanje. Precej škode pa je predvsem na strehah napravila tudi burja, ki je v prejšnjih dneh divjala z ledenimi sunki in razjezila tudi marsikaterega voznika, kateremu je na parkiranem avtomobilu pustila svoj nezaželeni »spomin«.
Na sliki (foto Križmančič) dodobra zasnežena cesta, ki pelje proti mejnemu prehodu na Pesku.
Pogajanja za oblikovanje novega tržaškega občinskega in pokrajinskega odbora še niso obrodila nič oprijemljivega. Včeraj so se spet sestale delegacije stare upravne večine KD, PSI, PSDI, PRI in PLI ter SSk, ki je bila v sedanji mandatni dobi doslej v opoziciji, vendar se je sestanek zaključil, ne da bi dosegle sporazuma. Nerazčiščeni so predvsem odnosi med KD in PSI, zaradi česar je bilo sklenjeno, naj se ti stranki ločeno srečata, preden pride do ponovnega skupnega sestanka vseh šestih strank, kar se bo predvidoma zgodilo v četrtek, 14. t. m. Za novost pa je včeraj poskrbel deželni odbornik Gianfranco Carbone, dejanski prvi mož tržaške PSI, ki je nekako ob robu pogajanj, katerih se neposredno ne udeležuje, objavil daljšo izjavo o političnem položaju na Tržaškem. A pojdimo po vrsti.
Glavni vozel predstavlja še vedno izvajanje sporazuma iz leta 1988 o tako imenovanih »štafetah«, po katerem bi moral demokristjana na čelu Občine Trst naslediti socialist, socialista na čelu Pokrajine pa demokristjan. V vrstah PSI se uradno vse do včeraj niso zedinili glede kandidata za novega tržaškega župana, kar je seveda hudo pogojevalo vsako nadaljnje dogovarjanje. Po drugi strani pa KD postavlja zahtevo po razčiščenju političnega položaja v širšem okviru, pri čemer ima v mislih seveda predvsem tiste javne uprave, kot je Občina Milje, v katerih je PSI v večini s KPI. Mimo tega KD načelno izjavlja, da namerava spoštovati sporazum o »štafetah«, seveda pa ni težko razumeti, da se ne bi upirala ohranitvi »statusa quo«, se pravi ohranitvi demokristjana na čelu tržaške občinske uprave.
V tem merjenju moči med KD in PSI manjše stranke dosedanje upravne večine, se pravi PSDI, PLI in PRI, skušajo predvsem ohraniti svoje položaje, zato poudarjajo, da je treba pri sestavljanju novih odborov spoštovati načelo enakega dostojanstva vseh partner-
jev. SSk je k pogajanjem za sestavo novega občinskega in pokrajinskega odbora pristopila v upanju, da bo mogoče v sedanjem času, ki ga v Evropi opredeljuje želja po vsestrankem odpiranju in sodelovanju, mogoče pre' makniti z mrtve točke tudi odprta vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. V tem smislu je predložila vrsto programskih zahtev in poudarila, da bo v upravno večino stopila le' če ji bo zagotovljen enakopraven p°' ložaj.
To so stališča,- ki so prišla do izraza na včerajšnjem srečanju med delegacijami šestih strank. Kot rečeno, pa le k vsemu temu včeraj dodal novo noto deželni odbornik Carbone v daljši izjavi za tisk. Carbone najprej zavrača trditve, češ da je PSI neenotna glede svojega kandidata za župana. Sicer priznava, da so se v vrstah stranke okrog tega vprašanja pojavila različna stališča, kar je normalno za vsako demokratično stranko, a izjavlja, daj® socialistični kandidat za tržaškega župana Augusto Seghene.
Pristanek na socialističnega župan3 pa po Carbonejevem mnenju ne dovoljuje demokristjanom, da zahteva] ^ hegemonsko prisotnost v tržaških krajevnih upravah, se pravi pretirano V1 soko število odbornikov. Po drug strani pa socialistični prvak izra.Z: mnenje, da so manjše stranke dosl J imele v tržaških krajevnih uprava večjo težo od tiste, ki bi jim šla n osnovi volilnih glasov.	•
Carbone poudarja, da kriza KPI oZ . roma DSL objektivno krepi bistveno sodelovanja med KD in PSI, Milj® P so krajevni dogodek. Deželni odt>c> nik dodaja, da PSI teži k ohranitvi v lilnega zavezništva z LpT, kar pa bo vplivalo na občinske odbore, ker ^ ne postavlja vprašanje vstopa Liste tržaško večino. Zavezništvo pa se la . ko nadaljuje le, če bosta imeli stranta podobne poglede na prihodnost Trs
Pomembna pridobitev za vso Furlanijo-Julijsko krajino
Nova delniška družba SEED za razvoj odnosov Zahod-Vzhod
V Trstu so včeraj uradno ustanovili delniško družbo za industrijski razvoj, storitve in tehnično pomoč SEED, ki je nastala iz potrebe, da pospeši vsestransko gospodarsko sodelovanje med našo deželo in državami Vzhodne Evrope. Nova družba je nastala na pobudo deželne vlade, družb IRI in SPI ter tržaškega centra Bic, ustanovno listino pa so včeraj dopoldne podpisali predstavniki teh ustanov, ki so se tudi sporazumeli za izvedbo prvih pobud novoustanovljene družbe. Deželno vlado sta na včerajšnji slovesnosti zastopala odbornik za finance Dario Rinaldi in njegov kolega za industrijo Ferruccio Saro, tržaški center Bic pa pooblaščeni upravitelj Francesco Zaccigna in njegov ravnatelj Bruno Zaccigna.
Med glavne pobude SEED sodi vsekakor finančna pomoč za industrijski razvoj madžarske dežele Pecs, o kateri so se pred kratkim sporazumeli predsedniki dežel mednarodne delovne skupnosti Alpe-Jadran. Veliko pozornost pa bo posvečala gospodarskemu sodelovanju s Slovenijo in Hrvaško. V tem okviru bo pomagala uresničiti nove centre Bic v teh dveh republikah, vzela pa bo v pretres tudi možnosti gospodarskega razvoja dalmatinskega otoka Visa, kar pred-
stavlja veliko novost v ekonomskih odnosih med našo deželo in Hrvaško. SEED ima v programu tudi daljno-ročno ekonomsko sodelovanje s Sovjetsko zvezo, kjer prav tako načrtujejo tudi centre Bic, ti pa morajo biti v skladu s sovjetsko gospodarsko zakonodajo.
Odbornika Rinaldi in Saro sta v izjavi za tisk zelo ugodno ocenila ustanovitev te nove zelo pomembne delniške družbe, kar po njunem mnenju znova potrjuje mednarodno vlogo Furlanije-Julijske krajine na relaciji Zahod-Vzhod. Rinaldi je glede tega postavil v ospredje tudi pomembnost pred nedavnim odobrenega zakonskega odloka, ki bo pospešil ekonomski razvoj obmejnih območij naše dežele od Trbiža do Milj. Deželni svet mora vsekakor na tem področju odobriti še nekatere izvršilne norme. Glavnica SEED znaša trenutno 300 milijonov lir, v kratkem pa se bo ta kapital zvišal na tri milijarde lir z enako udeležbo IRI-SPI, Dežele in centra Bic.
Za predsednika nove družbe je bil imenovan Aldo Tosolini, njen upravni svet pa sestavljajo Lucio Kravos, Bruno Salotto, Mario Vetri in Francesco Zacchigna.
Raziskava SWG o vprašanju rezervoarjev za utekočinjen plin
Tržaška družba SWG je po naročilu Mestnega jamstvenega odbora pripravila široko zasnovano javnomnenjsko raziskavo o vprašanju gradnje rezervoarjev utekočinjenega plina GPL v Miljskem zalivu. Kot znano, Mestni jamstveni odbor odločno nasprotuje načrtom podjetij Monteshell in Seastock, da bi gradili rezervoarje utekočinjenega plina na območju bivših rafinerij Aguila in Esso. Člani odbora so že pred časom začeli zbirati podpise proti načrtu Monteshell, s peticijo pa med drugim zahtevajo, da bi prizadeto prebivalstvo z referendumom odločalo o tem vprašanju.
Za raziskavo družbe SWG, ki so jo včeraj predstavili na tiskovni konferenci, so intervjuvali 704 osebe iz miljske in tržaške občine. Raziskovalec Roberto Weber je dejal, da so rezultati dokaj zanimivi: »Velika večina vprašanih, in sicer kar 65% jih meni, da bi o gradnji rezervoarjev utekočinjenega plina morali odločati občani z referendumom. Samo 38,6% vprašanih se je odločno izreklo proti gradnji rezervoarjev, 27,2% podpira načrte družbe Monteshell, neopredeljenih je kar 31,7%, 2,5% pa bi se pri glasovanju vzdržalo.« Weber je še opozoril, da kar 40,5% vprašanih, ki so stari od 18 do 24 let, podpira gradnjo rezervoarjev, 73,4% pa jih je že slišalo o načrtih za gradnjo rezervoarjev.
Te rezultate je komentiral poslanec VViller Bordon, ki je opozoril, da kar dve tretjini vprašanih meni, da bi morali občani sami odločati o razvojni politiki v tržaški pokrajini z referendumom. »Poleg tega bi se o tem vprašanju morala izreči tudi občina Dolina. Upravno sicer ta občina nima neposrednih pristojnosti pri nameravanih gradnjah, vendar namerava Monteshell postaviti rezervoarje v neposredno bližino meje z dolinsko občino, kar bi predstavljalo precejšnjo nevarnost za številne občane te občine,« je dodal Bordon, ki je še opozoril, da je prebivalstvo še premalo informirano o nevarnostih, ki bi jih prinesla gradnja rezervoarjev za utekočinjeni plin. (w)
Okrogla miza na pobudo Mladinskega odbora SKGZ
Zgodovinsko ozadje vojne
Mladinski odbor SKGZ je v četrtek priredil v Gregorčičevi dvorani zanimiv večer na temo »Zgodovinsko in politično ozadje vojne v Zalivu«. Razprave so se udeležili tudi nekateri študenti iz bliž-njevzhodnih držav, ki so lahko občinstvu pojasnili svoja stališča do vojne in orisali ozračje, ki se je ustvarilo v njihovih državah.
Najprej je prisotne pozdravila predsednica Mladinskega odbora Damjana Kralj, ki je potem prebrala tudi resolucijo o vojni v Zalivu. Zgodovinski pregled Bližnjega vzhoda je podal novinar Fabio Gergolet. Svoj pregled je začel z razpadom turškega cesarstva in s prihodom angleških in francoskih kolonizatorjev. Še posebno je podčrtal obdobje, ki je sledilo kolonijam. Tako je v letih 1922/24 Društvo narodov, predhodnik sedanje OZN, porazdelilo in ločilo Bližnji vzhod. Ob tej ločitvi pa je tako imenovana »arabska enotnost« izgubila na svoji teži. Pred ločitvijo so bile razlike predvsem upravnega značaja, ljudstva pa je vezala skupna pripadnost. Po ločitvi pa so ljudstva ločile državne meje. Posamezne države so še vedno ostale pod vplivom prejšnjih gospodarjev in bile tesno vezane s prestolnicami bivših kolonizatorjev, to je Parizom in Londonom, kar je seveda imelo zelo daljnosežne posledice.
Gergolet je v svojem prikazu med drugim omenil dejstvo, da je bil Kuvajt zaradi svoje izjemno pomembne strateške lege do leta 1961 britanski protektorat. Irak pa je nanj vedno gledal kot na območje, ki sodi pod njegov neposredni vpliv.
O zalivski vojni in stanju na Bližnjem vzhodu so spregovorili tudi gostje, in sicer Ali Zarej iz Irana, Palestinec iz Cis-jordanije Hasan Safe, libanonski šiit Mohsen Safidi in Mohamed Abukalaf iz Jordanije. Vsak izmed njih je podal svoje poglede in izkušnje, edini pa so si bili glede ocene vojne. Soglašali so namreč, da je vojna na Bližnjem vzhodu takšna zaradi želje Zahoda. Poudarili so tudi očitek, da so arabske države diktatorske in dejali, da je Zahod tisti, ki je pripomogel k nastanku takšnih držav. To pa je storil zato, ker je hotel imeti takšne sogovornike, ki bi mu omogočili najboljše varstvo njegovih (zahodnih) koristi. V tem kontekstu se je pojavil Sadam Husein, ki je bil najprej zaveznik zahodnih držav. Ko je napadel Iran, ki je bil takratni veliki »sovražnik«, so Huseinu dali vso politično podporo in seveda ogromne količine orožja, ne glede na to, da je bil že takrat hud diktator.
Gostje so si bili, kljub nekaterim različnim pogledom, edini tudi glede tega, da je ključ za rešitev bližnjevzhodne krize palestinsko vprašanje. Sedanja vojna pa nikakor ni vprašanje mednarodnega pravnega reda, ampak gre za vojno, ki so jo sprožili izraziti gospodarski interesi,
kot se je to že velikokrat zgodilo. Konec koncev - so dejali - je Zahod doslej »zamižal« ob marsikateri agresiji, ali pa ob obtožbah preprosto ni ukrepal.
Na sliki (foto Križmančič) razPr* j, K> ci na okrogli mizi o zalivski v° jj) v jo je Mladinski odbor SKGZ Pr,r četrtek v Gregorčičevi dvorani-
Mladinski odbor SKGZ zahteva prekinitev spopada v Zalivu
Mladinski odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je na svoji zadnji seji med drugim obravnaval tudi dramatični položaj v Perzijskem zalivu in s tem v zvezi sklenil javno izraziti svoje mnenje z naslednjim sporočilom:
MO SKGZ podpira vsako trezno politično rešitev, ki bi privedla do prenehanja spopadov med Irakom in zavezniškimi silami, ki se borijo v skladu z resolucijo OZN, in do rešitve položaja, ki je nastal po vojaškem vdoru Iračanov v Kuvajt, po javno izrečeni priključitvi in nasprotovanju vsakemu umiku iz teh dežel v nasprotju z resolucijami OZN in z vsemi diplomatskimi poskusi za rešitev spopada.
MO SKGZ meni, da je umik iraških čet iz Kuvajta nujno potreben pogoj za tako politično rešitev, ki bi pomenila prekinitev vojne, ki je bila sicer neizbežna.
MO SKGZ jasno nasprotuje politiki Sadama Huseina, ki je povzročila veliko trpljenja tam živečim narodom, od Kurdov do Palestin-
cev, od Kuvajčanov do Izrael® Iračanov samih.	,„nVorne
MO SKGZ obsoja neodg^ s{,0-poskuse vpletanja Izraela v ^za pad, s čimer bi se vojna razširili na ves Bližnji vzh°a\ jStvo;
MO SKGZ obsoja Mdl “ tinskj da je s takim početjem P ,ja id
narod žrtev Huseinovih ya v
stremenj, saj jih le-ta z* povsem druge namene. .;ran, k°' MO SKGZ je torej angažir doSe. Ukor je to v njegovi mo® -go naslednjih ciljev:	nop3^3'
1.	omejitev dosedanjefl3 jz
2.	takojšnji umik iraških če taKOj
vajta in kot posledica
3.
“""C
nost za uvedbo nov 9
vičnejšega staI9a j nujne.”V
vzhodu, začenši pr pravic V neizbežnem priznanju e lestinskega naroda; varnost1 .er
4.	sklic konference ° mlju, N sodelovanju v Sredozen nsk® naj bodo na osnov* vs str3*1 ga priznanja prisotne




Letošnja osrednja tržaška proslava globoko zasidrana v izzivih in težavah sedanjega časa
Zelja ob letošnjem dnevu slovenske kulture: Edinost, sreča, sprava naj k nam nazaj se vrnejo!
, Ranašnji čas je na svetovni, evrop-iKl 'n slovenski ravni prepoln novosti, 1 zakrivajo tako zastrašujoče neznan-6 kot bodrilne izzive, da ne bi iz se-anjosti, pa čeprav skozi Prešernove Pasmi, izhajala tudi letošnja osrednja Zaška prireditev ob dnevu slovenske Ulture. Še pred vseslovensko spravo ,a se Slovenska prosveta in Zveza ; “venskih kulturnih društev
. —-am	um društev dogovo-
da priredita v Trstu skupno prebavo, dogovor pa sta udejanili tudi le-
Sinočnjo prireditev v tržaškem Kul-rriem domu, ki ga ob tej priložnosti Verjetno tudi zaradi ne preveč naklo-Jenih vremenskih razmer - ni obiska-.? Pteštevilčno občinstvo, je pod vod-vom Franca Pohajača uvedla Dekliš-p® Pevska skupina »Vesela pomlad«, .nagovoru Ivanke Hergold, s kate-je hotela prisotne spodbuditi h ratkemu premisleku o nekaterih t arah, ki se nas vseh tičejo«, so reci-mrji Mira Sardoč, Minu Kjuder in v ris Kralj po zamisli Marija Čuka in rn režiji Sergeja Verča podali izbor tih ^ znanih Prešernovih pesmi, kate-■in začetek in konec je označevala ^avljica.
ht^azmišljanje o sedanjosti se je v za-“vnem nagovoru Ivanke Hergold ]tn . Pri starodavnem mitu o člove-Pti 1cPrvi z^at;i dobi, mit, ki se je rodil W Sumercih, nekdanjih prebivalcih jjev, ki dandanes tvorijo ozemlje Zor ^endar pa je prvenstvena po-r:a n°st Ivanke Hergold veljala temu prprt v katerem se nam »tako rekoč svo? 0^m* spreminja svet, zemljevid dobiva novo podobo, vse je v Pl tajanju oziroma rušenju«. Seveda p Soldova omenja vojno v Zalivu, P®d komunističnega Vzhoda in bo-
Spetič naslovil 'fsto vprašanj na ministre
S)
Pa aVenski senator Spetič je te dni Vp P^dstavmke vlade naslovil več Pja j®11! Ministra za deželna vpraša-Pipef,.2® zunanje zadeve je vprašal za skp .1® v zvezi z načrti tržaške občin-lo f Prave, da skrči na polovico števi-liOvijj0tlskih svetov s spremembo nji-m z združitvijo. To po ^torj eVein mnenju utegne spremeniti SlltotiitlOStna ravnotežja, kar je v na-Z obvezami, ki jih je italijanska Prevzela z Londonskim memo-j1 o® in z Osimskim sporazu-“ j® celo v nasprotju s predlogi Iptetrt "laccanicovega zakona, o ka-Hto 5, Prav sedaj razpravlja senat.
sPrašuje vlado, ali ne na-^0vani 0Poz°riti Občino Trst na spo-S (jg navedenih obvez in na nuj-Spp..9ovora s slovensko manjšino. Vi 2 sprašuje ministra Maccanica Vvii t informacijo, ali je res, kar je fisijo ?rz®aki župan Richetti pred ko-
Vtnj v Usfavna vprašanja med avdi-"vezi z zakonom za zaščito ^ manjšine. Richetti je na-
%
..........-
^ skih V°r^ 0 Pravici slovenskih ra-s 6rincSVetova^cev' da se izražajo v >ov T®1 jeziku na sejah rajonskih f- 94 V ak°r določa 27. člen občin-Vki svavilnika, ki ga je tržaški ob-v ef sprejel v začetku 70. let, se thVotisk V^ru uresničevanja določil Ri bori3 sporazuma, ki jih je po-Sr elti j ^ fudi Osimski sporazum. iiLbaie izjavil, da je pravica
V-P prj.0Venskega jezika bila v za-
ok, .slQvej!!tna v vseh okrožjih, kjer so venske,, kl rajonski svetovalci in je hJVe Zf) Prava pošiljala na seje presni6 nepari0Venski iezik- To Prakso W J ha kr ?,ma Prekinila in omejila I)st a Pri s; a rajona in deloma na 9iha Pastir T' *vanu, kar je zbudilo i*. Qkraii?tovanja in proteste v dru-litk1, da sP Richetti je na avdicijah Hi 'v jj,; le to zgodilo na osnovi tt4 Vtijc lstra za deželna vprašanja veriVcCa'.Zato Spetič sprašuje minis-P) 5 resnico9’.91116 tržaški župan pola ^tevg ' ln v pritrdilnem prime-4, .razp0j 0d ministra, naj mu nudi V r asPila “asedilo danih navodil v k^Vocjn l Zvezi s pravnimi viri ta-' kajti Spetiču se zdi, da so Vr hami asProtju tudi z nedavnimi k 6®a sodijo stva in še posebej us-QaVo ie „ a'
z4 r?lPistrom Petič poslal tudi vpraša-VanjVsodhf „Za rrotranje zadeve in VtJi1 Proti „ V zvezi z vandalskimi S^kitn bor PQ®enik°m padlim par-Vti?4 tržaško!? m slovenskim napi-Vi , Pourisri m ln goriškem Krasu.
vi4!0' ker l9, da se je to zgodilo «VknlkoVcem ° °blasti predolgo nu-S v,nikohmpP°tuho in jih niso de-JVvrfdo, ali^Panjale. Spetič spra->4 Pol!' 0rganene namerava opozoriti So^fda Pre90na v naši deželi ’žl‘j4 rVs° Doi,SpOŠtujei° zakone in
atakOobčm,m0tenia mirnega uocutljivem ozemlju.
gati Zahod, ki je vpleten v uničevalni vojni spopad.
V tem času pa je tudi »narod, katerega del smo, doživljal svoje "očiščenje in pomlajevanje"«. Tudi po oceni Hergoldove je bilo komaj minulo leto za Slovence prelomnega značaja, po samoodločbi o suvereni in samostojni državi pa je sedaj vprašanje, »kakšno pot bo mogla ubrati mlada država«.
Zaključni del govora je Ivanka Hergold posvetila »bežni osvetlitvi tukajšnjega manjšinsko slovenskega okrožja«. Zaradi sprememb oziroma »optičnega zasuka v matični domovini« se je spremenilo tudi gledanje slovenske oblasti na Slovence po svetu in v zamejstvu. Odpravljene so bile nekatere krivice (npr. desetletno preziranje katoliške strani v zamejstvu), upati pa je, da bo nadaljnji razvoj dogodkov vodil
k uveljavitvi manjšine kot suverenega subjekta, »ki bi mu šlo za "biti" vseh njenih članov, ne pa samo za "imeti" nekaterih«.
Pust, ljubezen, vojna - na teh motivih je bil grajen izbor Prešernovih pesmi, ki ga je pripravil in dialogično povezal Marij Čuk, za odrsko postavitev pa je poskrbel režiser Sergej Verč. »Potovanje«, na katerem so recitatorje spremljali pianist Aljoša Starc in razni tonski zapisi, se je začelo z razglasitvijo rezultata plebiscita v Sloveniji, zaključilo pa z upanjem, da se »v ozadju, čisto zadaj, tam daleč, daleč vendar svetlika jasno nebo«. In da bodo le uresničene znamenite Prešernove želje, zapete v Zdravljici.
BREDA PAHOR
Dekliška pevska skupina »Vesela pomlad« (na sliki levo) je na sinočnji prireditvi v Kulturnem domu zapela slovenske ljudske pesmi ter pesmi Ubalda Vrabca in Vaclava Feliksa. Na sliki zgoraj slavnostna govornica Ivanka Hergold (Foto Križmančič)
Osrednjo prireditev ob prazniku slovenske kulture na Tržaškem si bo mogoče ogledati tudi na televizijskem zaslonu, in sicer danes ob 15. uri na TV Koper-Capodistria. Družba Ponteco je namreč v sodelovanju s koprsko televizijo v celoti posnela sinočnjo prireditev v tržaškem Kulturnem domu, ki je nastala po zamisli Marija Čuka in v režiji Sergeja Verča.
Tudi na Tržaškem so obeležili oblikovanje Occhettove politične sile
V Dolini prva svetovalska skupina DSL Težave in ambicije nove levičarske stranke
Dolinski je prvi občinski svet na Tržaškem, ki ima uradno v svoji sredi svetovalsko skupino' Demokratične stranke levice. Rojstvo nove skupine je na sinočnji seji naznanil načelnik Giuseppe Mauro, vanjo so se vključili vsi dosedanji člani KPI, svetovalec Willy Worus, ki formalno še ni pristopil v novo stranko, je pa napovedal da bo vsestransko podpiral njeno svetovalsko skupino. Rojstvu nove stranke je čestital župan Marino Pečenik z željo, da bi delovala za utrditev demokracije v Italiji in v svetu, čestitkam, če
jih lahko tako imenujemo, pa so se pridružili predstavniki vseh svetovalskih skupin.
Rojstvo nove stranke so na sinočnji skupščini obeležili tudi pokrajinski delegati, ki so na nedavnih kongresih KPI podprli stališča tajnika Occhetta. V uvodnem poročilu je tajnik Nico Costa izpostavil polemike in težave, ki so spremljale dolgotrajen proces nastajanja DSL in sam kongres v Riminiju, glavno skrb pa bo treba po njegovem sedaj posvetiti vlogi in delovanju
nove stranke, ki mora biti zares nova. Dosedanjim oklevanjem in slepomišenju je treba narediti konec, treba je gledati naprej in ne več nazaj. Costa, ki bo izvoljen za pokrajinskega tajnika DSL, je brez dlak na jeziku priznal, da smo na Tržaškem že priča pravi ločitvi in odcepitvi ter dejansko nastajanju nove komunistične stranke. »Nekateri so to ločitev imeli že dalj časa v načrtu, saj so bile izkaznice novega gibanja že natiskane dan po kongresu v Riminiju,« je še dodal govornik, po mnenju katerega so se taki poskusi odcepitve vedno klavrno izjalovili.
V razpravi je prodrla linija, da dogajanj ne gre dramatizirati, a tudi ne podcenjevati, zato je treba takoj postaviti ostro in jasno ločnico med DSL in tistimi, ki so ubrali druge poti. Beseda je tekla tudi o statutu in o vlogi Slovencev v novi stranki, o kateri je spregovoril Miloš Budin. Slednji je postavil v ospredje tudi politično aktualnost Kluba slovenskih naprednih izvoljenih predstavnikov. Glede našega včerajšnjega poročanja o pristopu občinskih svetovalcev k DSL moramo pojasniti, da miljski svetovalec Fulvio Zuppin ni pristopil v novo stranko, ampak v Gibanje za obnovo komunistične stranke.
Na sliki (foto Križmančič) sinočnja skupščina v dvorani v Ul. Madonni-na.
Na srečanju z vsemi stanovskimi organizacijami Sklad za Trst zagotovil višji prispevek za kmetijstvo
Na sedežu deželnega sveta je v torek bila posvetovalna seja komisije Sklada za Trst, katere so se poleg predsednika Sklada Calandruccia, deželnih svetovalcev Brezigarja, Tersarja, Budina in Vattovanija in za vladni komisariat gospe Defranceschi, ki vodi tajniške posle Sklada, udeležili tudi predstavniki vseh treh pokrajinskih stanovskih organizacij kmetov, za Kmečko zvezo tajnik Bukavec, za Zvezo neposrednih obdelovalcev ravnatelj Rubert in za Zvezo veleposestnikov ga. Peščina.
Stanovske organizacije kmetov so predstavnikom Sklada za Trst izročile in tudi obrazložile skupno stališče v zvezi z razdelitvijo finančnih sredstev Sklada za Trst za obdobje 1991-1993. V svojem dokumentu podpisane organizacije izražajo zadovoljstvo, da je komisija Sklada sprejela tudi predloge tržaškega kmečkega sveta glede razvojnih programov v smislu zakona št. 26/86 za triletje 1991-1993, obenem pa poudarjajo, da tržaško kmetijstvo zaradi svojih specifičnih značilnosti (gospodarskih, socialnih, prostorskih in etničnih) zahteva tudi, da se ga upošteva enako kot druge gospodarske sektorje v okviru družbeno-gospodarskega razvoja tega območja. To pa pomeni, da mora biti kmetijstvu zajamčeno enako ravnanje tudi kar zadeva razdelitev finančnih sredstev Sklada, toliko bolj ob dejstvu, da se je razvoj drugih gospodarskih sektorjev vedno negativno odrazil na krajevno kmetijsko stvarnost. Vedeti je namreč treba, da so prevečkrat povsem neupravičene razlastitve samo po tej vojni odvzele kmetijstvu več kot 2.200 ha najboljše zemlje.
Glede na izjave, da namerava komisija Sklada za Trst za potrebe kmetijstva nameniti le eno milijardo lir za prihod-
nje triletje od skupne razpoložljivosti Sklada v višini 180 milijard lir, izražajo kmečke organizacije svoje ogorčenje in zaskrbljenost spričo tako omejenih sredstev, zlasti še v sedanjem kritičnem trenutku. Nujnost bolj uravnovešenega družbeno-gospodarskega razvoja teritorija je še toliko večja predvsem danes spričo novih perspektiv razvoja, ki se tržaški pokrajini ponujajo z znanstveno-tehnološkim, finan-cijskim, industrijskim in turističnim središčem. V tem kontekstu mora namreč kmetijstvo izraziti vrsto lastnih dopolnilnih gospodarskih pobud k izvenkmetijskim dejavnostim. Predvsem je treba zajamčiti razvoj živinoreje, ki je temeljne važnosti tudi za ohranitev kraškega okolja. Ustrezen razvoj mora biti zagotovljen tudi žlahtnim kulturam kot je vinogradništvo in vrtnarstvo z zagotovitvijo ustreznega dohodka kmetijskim podjetjem. Enako velja za agroturizem.
Na koncu svojega skupnega stališča vse tri kmetijske stanovske organizacije predlagajo, naj bi glede razpoložljivosti Sklada za Trst in glede na nujne potrebe tega primarnega sektorja bilo v korist tržaškega kmetijstva namenjenih ne manj kot 3 milijarde lir za triletje 1991-1993.
Iz izmenjave misli je izšla nadalje tudi zahteva stanovskih kmečkih organizacij, da bi komisija Sklada za Trst pri razdeljevanju sredstev upoštevala strokovno sodelovanje kmetijskih organizacij.
Na koncu je komisija Sklada upoštevala in delno sprejela predloge organizacij in zagotovila, da bo za obdobje 1992-1993 povišala prispevek Sklada za Trst za kmetijstvo od sedanjih 500 na 750 milijonov lir.	,jk>
Odpadlo predavanje slovenskega premiera Lojzeta Peterleta
Predsednika vlade republike Slovenije Lojzeta Peterleta včeraj ni bilo v Trst. Priti bi bil moral na povabilo dekana fakultete za politične vede prof. Domenica CoccoPalme-ria, da bi predaval na temo »Slovenija med Evropo in post-Jugoslavi-jo«, nenaklonjene vremenske razmere pa so ga ustavile v Ljubljani. Prireditelji so vsekakor dejali, da bodo skušali predavanje znova prirediti v najkrajšem času.
pismo uredništvu
Farsa v SSk
Spoštovano uredništvo!
Farsa v notranjosti Slovenske skupnosti se nadaljuje. Stranka je še vedno brez političnega vodstva in nesposobna jasnih stališč celo do bistvenega vprašanja, ki ga postavlja Scottijev odgovor. Prijatelj Opelt, ki je svoj »j’-accuse« na račun tistih, ki ga v stranki še vedno imajo le za figuro, nerodno zatajil, je le pospešil proces razdvajanja in razhajanja v stranki.
Maverjevo pismo odgovornemu uredniku PD nedvoumno dokazuje, da je strankin tajnik žrtev »stockolmske-ga sindroma«. Bojazen, da bo razvoj dogodkov okrog Sesljanskega zaliva vplival na stranko, kot v Dolini naftovod, je prisotna in opravičljiva.
dr. Boris Gombač
t
V 95. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, nona in pranona
Srečka Adamič vd. Legiša (Felicijaj
Pogrebni obred bo danes, 9. t. m., ob 12. uri v šempolajski cerkvi.
Žalostno vest sporočajo sinovi in hčerke z družinami ter ostalo sorodstvo.
Prečnik, Nabrežina, Trst, Rim, Piran, Švedska, 9. januarja 1991
“j" Sporočamo, da bo pogreb
Ane Faj por. Pertot
danes, 9. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Konto-vel.
SVOJCI
Kontovel, 9. februarja 1991 •
Zapustila nas je naša draga žena, mama in nona
Gabriela Savi Briscik
Pogreb bo v ponedeljek, 11. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v proseško cerkev.
Žalostno vest sporočajo mož Pepi, hči Anica, vnuka Alessandra in Dante skupno s sorodstvom in prijatelji.
Trst, 9. februarja 1991
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob 1. obletnici smrti našega dragega
Alberta Carlija
se ga z ljubeznijo spominjajo
žena Silvana, Sonja in Paolo z družinama ter Dino, Franco in Tanja
Trebče, 9. februarja 1991
Ob smrti drage žene Ljube Žerjal izreka tov. Miru ter vsem svojcem iskreno sožalje
sekcija PDS-DSL občine Dolina
Slovenski upokojenci proslavili praznik kulture
Profesor in pesnik Vinko Beličič o veljavnosti Prešernovega vzora
»Hoditi s takim vzornikom pred očmi se pravi hoditi v lepšo in srečnejšo prihodnost slovenstva«.
Tako je sklenil svoje misli o Prešernu na proslavi dneva slovenskega kulturnega praznika, ki jo je v sredo zvečer v Gregorčičevi dvorani priredilo Društvo slovenskih upokojencev v Trstu, profesor in pesnik Vinko Beličič, potem ko je še prej ob orisu pesnikove življenjske stiske in umetniške veličine iz vsebine njegovih poezij povzel nekj misli tudi za današnjo rabo.
Gosta je pozdravil predsednik Društva slovenskih upokojencev Evgen Dobrila in ga predstavil (zaradi snežnega neurja žal bolj skromnemu številu udeležencev) predvsem kot profesorja slovenščine na slovenskih srednjih šolah v Trstu v prvem povojnem času, ko je naši šolski mladini, dotlej oropani materinščine v šolah, z ljubeznijo posredoval lepoto in bogastvo slovenske besede, obenem pa je Dobrila slavljenje Prešerna uokviril v težak trenutek, ki ga živi svet ob gromu smrtonosnih raket in bomb, prav tako pa tudi v usoden čas, ki ga živimo Slovenci v matici in zamejstvu.
Govor prof. Beličiča bi zaslužil celovito objavo, a v tem poročilu naj povzamemo le nekaj njegovih stavkov. Prešernov čas romantike je označil kot čas, »ko sta imela besedo srce in fantazija; ko so čustva kar brizgala v jokih in vriskih, v skrivnostnih zgodbah in silnih domovinskih čustvih. Prešeren je poveličeval bratstvo v svobodi in časti, vnemal rojake za čast domače dežele, sanjal je o narodih-sosedih, ki se bojo imeli radi, pa o rojakih, ki bojo drug drugemu pomagali živeti. Te sanje segajo do nas - in docela naravno je, da si je nova Slovenija njegov verz »Žive naj vsi narodi« izbrala za himno.
Govornik je nato razvil misli o iskanju sreče v Prešernovih poezijah in o želji, »da bi vsak človek izoblikoval plemenit značaj v blagor sebi in drugim«, o tem, da »je bil Prešeren vse naprej kot pridobitnik, vedel pa je kako materialističen je svet« in nadaljeval: »V tem pogledu se ni svet od Prešernovih časov nič izboljšal - izvirni greh bo spremljal človeštvo do zadnjega. Mar ne vidimo okoli sebe, kako cvetejo goljufije, laž, oportunizem? Kako ljudem ne gre v glavo, da bi kdo delal kaj brez plačila? Naša kulturna zgodovina pa ve, da smo Slovenci z idealizmom in ne za plačilo
prišli nekam, kjer nam je častno bivati.«
Profesor Beličič je še drugače povezal Prešerna z današnjostjo, ko je dejal: »Vsakoletne Prešernove proslave bi se že zdavanj izrodile - saj kaj pa naj o pesniku še povemo novega? - ko ne bi bil Prešernov dan tudi priložnost za besedo o sodobni slovenski kulturi: o njeni stopnji in stanju, o njeni veljavi za prihodnost.«
»Tukaj pa je beseda tvegana, ker jo lahko zastavimo z več vidikov. Najprej: kaj komu kultura pomeni? Če naj bom skrajno nazoren, bom rekel: kultura je kot med ali marmelada ali maslo ali kak drug namaz na kruhu, zato da je kruh okusnejši. Brez nje bi bil svet en sam konglomerat posameznikov. Še najlažje bi jo primerjali nekaki začimbi življenja. Trojen je namen resnične kulture: lepota, smiselnost in etičnost življenja.«
»Slovenci smo kulturen narod in to zelo radi poudarjamo. Še bolj smo kulturno organizirani. Velikemu svetu se kar ne damo zatemniti na kulturnem področju - saj na kako gospodarsko, politično ali vojaško tekmovanje ne moremo misliti. Toda vrhunsko kulturno delo terja sposobne ljudi, terja denarja in predpostavlja cilje. Slovenci bomo vedno v vrvežnem spraševanju, kaj lahko dosežemo s svojimi sredstvi. Ne moremo si skrivati, da nas je manj kot dva milijona in da smo revni. Zelo na široko smo zajadrali po vojni - in jaz se bojim, da s premalo vetra. Rajši manj načrtov, programov, ciljev, pa tiste doseči, uresničiti! Manj plodov, pa tisti kar najbolj kvalitetni, da nam bodo vsem v čast in v veselje. Slišim o hudih trenjih med vlado in kulturniki v Sloveniji, kjer teče boj za gospodarski obstanek. Brez trdnega gospodarstva in vsakdanjega kruha bo kultura obvisela v zraku in shirala«.
Proslavo društva upokojencev so dopolnili gledališki igralec Stane Starešinič z naravno podajanima Uvodom h krstu pri Savici in Orgljarčko ter gojenca šole Glasbene matice Barbara Briščik, ki je na kitaro zaigrala Vila -Lobosa Preludij v e-molu in Narvaezo-ve Variacije na narodno temo, in harmonikar Dario Savron, ki je zaigral Bentzonovo moderno skladbo In the zoo op. 164 ter Lecuonoco temperamentno Malagueno.
J. K.
Matilda Bogateč je včeraj slavila 90. življenjski jubilej
Danes ni nobena redkost, če kdo dočaka starost, ki je bila še nedolgo nekaj izjemnega. Veliko je osemdesetletnikov, vedno več pa je tudi praznovanj v čast devetdesetletnikom in devetdesetletnicam. Kljub temu pa je takšen rojstni dan vendarle doživetje, ki ga moramo zabeležiti. Še toliko bolj je praznik vreden objave, če gre za življenje, ki je bilo bogato in polno
zanimivih dogodkov, uspehov, tudi neuspehov, sreče, a tudi solz. Tako bogat je tudi življenjski obračun, ki ga je včeraj v krogu svojcev proslavila 90-letna Matilda Bogateč.
Bogateč je sicer tipični kriški priimek, vendar slavljenka ni popolna Križanka, saj se je rodila 8. februarja 1901 v družini Štoka v Tomaju. V Križ pa je prišla še zelo mlada, v vasi je dobila delo in pozneje tudi moža. Poročila je namreč Guerrina Bogatca in zato jo Križani imajo za svojo. V zakonu je imela pet otrok, od katerih so trije še živi. Med vojno so Nemci, kot nešteto naših ljudi, odpeljali v Nemčijo tudi njenega moža. Matilda pa je vedno upala, neutrudno delala za družino in po svojih močeh pomagala osvobodilnemu gibanju. Po vojni se je njen mož srečno vrnil domov, otroci so se poročili, mati Matilda pa je ostala zavedna Slovenka in redno obiskovala naše prireditve, tako v Križu kot pozneje v Nabrežini, kjer živi pri sinu.
Čestitkam sinov Dane, Ade in Guerrina ter vnukov in ostalih sorodnikov se pridružuje tudi Primorski dnevnik, ki ga je slavljenka zvesto prebirala vse od prve številke, (m. m.)
koncerti
Societa dei concerti -
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 bodo v gledališču Rossetti nastopili G. Oppitz, D. Sitkovetsky, E. Brunner in D. Gerin-gas.
Gledališče Verdi
V	ponedeljek, 11. februarja, bo na
sporedu izreden RECITAL ameriške pevke SHIRLEV VERRETT ob spremljavi pianista WARRENA GEORGEA WlLSO-NA. Na sporedu skladbe Brahmsa, Nina, Masseneta, Debussyja in Verdija.
V	ponedeljek, 11. t. m., ob 18. uri se bo v mali dvorani gledališča Verdi pričela dejavnost VIDEO CLUBA s predstavitvijo koncerta iz leta 1977 v Musikvereinu na Dunaju. Wiener Philharmoniker orkester bo pod vodstvom Karla Boehma izvajal Mozartova koncerta št. 19 in 30 za klavir in orkester. Pregled VIDEO FILMOV o Mozartu se bo zaključil v ponedeljek, 25. t. m„ s skladbo REOUIEM pod vodstvom Leonarda Bernsteina.
Berite
»Novi Matajur«
razna obvestila
SKD Slavec organizira PLESNI TEČAJ standardnih in latinskoameriških plesov za nove ljubitelje plesa. Vpisovanje vsak dan na tel. št. 815207 - Patricija v popoldanskih urah.
Narodna in študijska knjižnica -
Odsek za slovenski jezik obvešča, da deluje JEZIKOVNA POSVETOVALNICA v Ul. sv. Frančiška 20, tel. (040) 774333 vsako sredo od 16. do 18. ure.
Slovenski kulturni klub razpisuje ob dnevu slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ za mlade ustvarjalce. Svoje prispevke lahko oddate referentom SKK na višjih šolah do vključno 13. t. m. ali na sedežu v Ul. Donizetti 3, I. nadstr. danes, 9. t. m., od 15. ure dalje ali v ponedeljek, 11. t. m., od 20. ure dalje.
V. zimske igre Sklada Mitje Čuka
bodo v nedeljo, 3. marca, v Žabnicah. Prijave za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo na sedežu Sklada, Proseška ul. 133, vsak dan od 8.30 do 12.30. Informacije po tel. 212289.
gledališča
VERDI
Operna sezona 1990/91 Jutri, 10. t. m., ob 16. uri ponovitev Verdijeve opere NABUCCO. Dirigent Piergiorgio Morandi, režiser Pasguale D'Ascola.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
Simfonična sezona 1990/91 Danes, 9. februarja, ob 18.00 (red S) bo na sporedu koncert ORKESTRA GLEDALIŠČA VERDI pod vodstvom Donata Renzettija. Na sporedu skladbe Borodina in Stravinskega.
GLEDALIŠČE ROSSETTI Nocoj ob 20.30 ponovitev predstave Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine STADELMANN Claudia Magri-sa. V glavnih vlogah nastopata T. Schi-rinzi in B. Valmarin. Režija E. Marcucci. V abonmaju odrezek št. 5. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Predzadnja predstava. Ponovitev jutri ob 16. uri.
LA CONTRADA Gledališče Cristallo Danes, 9. t. m., ob 20.30 bo na sporedu premiera dela F. Garcie Lorce CRISTO-BAL Y PERLIMPLINO. Prevod Vittorio Bodini. Režija Nino Mangano.
Gledališče Ul. Ananian Danes, 9. t. m., ob 20.30 bo na sporedu delo Elene Ouerini VIVA LA' E PO' BON. Šesta predstava v abonmaju.
razne prireditve
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizetti 3, vabi danes, 9. t. m., na DRUŽABNI VEČER s predvajanjem filma Indiana Jones 3 - Lultima crociata in prosto zabavo ob glasbi in prigrizku. Začetek ob 18.30.
Nabrežinska godba bo ob pustu obiskala naslednje vasi: danes, 9. t. m., od 15. ure dalje Medjo vas; jutri, 10. t. m., Slivno, Mavhinje, Cerovlje, Prečnik, Šempolaj in Praprot; v ponedeljek, 11., in torek, 12. t. m., Sesljan, Vižovlje, Trnovco in Nabrežino.
Pustni odbor Mačkolje vabi otroke na VESELO PUSTNO RAJANJE, ki bo danes, 9. t. m., ob 17. uri v srenjski hiši.
Športna šola Trst vabi na tradicionalno OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki bo jutri, 10. t. m., od 15. do 19. ure v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu. Za ples bo igral ansambel Zvezde, za zabavo bo zasedal "prvi in zadnji kongres čarodejk".
ŠD Mladina - Resco organizira TRADICIONALNO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE jutri, 10. t. m., od 15. do 19. ure v prostorih Doma A. Sirka v Križu. Zagotovljena zabava in loterija za otroke. Brezplačen vstop staršem oz. odraslim.
SKD Vigred vabi na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki bo jutri, 10. t. m., od 15. do 18. ure v društvenih prostorih. Polnoštevilno vabljeni malčki.
KD F. Venturini priredi OTROŠKO PUSTNO RAJANJE jutri, 10. t. m„ z ansamblom Pomlad in v torek, 12. t. m., z ansamblom Vrtnica od 14. do 18. ure v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju.
Radijski oder - Marijin dom pri Sv. Ivanu pod pokroviteljstvom SSO vabi na drugo srečanje na vrvicah ZLATA RIBICA, lutkovno gledališče "Papilu" - Ankaran jutri, 10. t. m., v dvorani v Ul. Bran-desia 27, Trst. Prva predstava ob 11. uri, druga ob 17. uri.
Ob slovenskem kulturnem prazniku
prirejata Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev PREŠERNOVO PROSLAVO, ki bo v ponedeljek, 11. t. m„ v Peterlinovi dvorani v Ulici Donizetti 3 v Trstu. V okviru kulturnega programa, v katerem bo nastopil Dekliški zbor Glasbene matice pod vodstvom Stojana Kureta, bo govoril prof. Peter Močnik ter bodo izročene nagrade literarnega in fotografskega natečaja Mladike ter nagrade Mladi oder '90. Začetek ob 20.30.
SKD Barkovlje prireja PUSTOVANJE v torek, 12. t. m., od 15. ure dalje.
KD L Grbec - Skedenj prireja TRADICIONALNO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v torek, 12. t. m., ob 16. uri s sodelovanjem animatork ZSKD.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Aliče, r. Woody Allen, i. Mia Farrow, William Hurt. EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Mamma, ho perso Taereo, r. Chris Columbus, i. Macaulay Culkin, Joe Pešci. EKCELSIOR AZZURRA - 16.30, 22.00 II mistero Von Bulow, r. Barbet Schroe-der.
NAZIONALE I - 15.00, 22.15 Highlander II - H ritorno, i. Sean Connery, Chris-topher Lambert.
NAZIONALE II - 16.00 Uno sconosciuto alla porta, r. John Schlesinger, i. Michael Keaton, Melanie Griffith. NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Miliardi, i. Carol Alt, Billy Žane.
NAZIONALE IV - 15.40, 22.15 The Hot Spot, il pošto caldo, r. Dennis Hopper, i. Don Johnson, Jennifer Connely, □ GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Nikita, i.
A. Parillaud, J. Hugues Anglade. MIGNON - 16.30, 22.00 Darkman, r. Sam Raimi, □
EDEN - 15.30, 22.00 I super stalloni in azione dl Miami Špice II, porn., □□ CAPITOL - 16.30, 22.00 Atto di forza, r.
A. Schwarzenegger.
LUMIERE - 16.00, 22.15 Linea mortale, i.
Kiefer Sutherland, Juha Roberts. ALCIONE - 18.00, 22.00 Taxi Blues, r. Pavel Longuine.
Prepovedano mladini pod 14. letom i -18. letom H 1
SAZGO in ŠK KRAS vabita na
PUST 91
V ZNAMENJU MIRU
danes, 9. t. m., v mali dvorani ples z ansamblom L. FURLAN v veliki dvorani ples z ansamblom NOČNI SKOK jutri, 10. t. m., v veliki dvorani žur s skupino ŠANKROCK v mali dvorani D. J. show
v ponedeljek, 11. t. m., v veliki dvorani ples s skupino CALIFORNIA v mali dvorani D. J. show
v torek, 12. t. m., v veliki dvorani ples in predstavitev nove kasete skupine HAPPY DAV
v mali dvorani ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET OBVEZEN OSEBNI DOKUMENT...	VABLJENI!
Organizacija: ARS NOVA
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 9. februarja 1991
APOLONIJA
Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 17.22 - Dolžina dneva 10.05 - Luna vzide ob 3.56 in zatone ob 12.09.
Jutri, NEDELJA, 10. februarja 1991
SHOLASTIKA
PLIMOVANJE DANES: ob 0.19 najnižja 11 cm, ob 5.25 naj višja 21 cm, ob 13.28 najnižja -39 cm, ob 20.56 najvišja 19 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 3,9 stopinje, zračni tlak 1009,5 mb, narašča, veter severovzhodnik 8 km na uro, vlaga 94-odstotna, nebo oblačno, padlo je 7,4 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 6,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giovanni Giaretta, Tommaso Perini, Simone Sava, Filippo Gratton, Gianpaolo Volpi, Gianluca Vol-pi, Filippo Bua, Carolina Battista.
UMRLI SO: 75-letna Fiordalisa Doria, 84-letna Caterina Gracco, 65-letni Gino Masolini, 79-letni Ladislao Trost, 92-letni Giuseppe Mosetti, 84-letna Gabriella Ri-avez, 88-letna Giovanna Oblak, 89-letna Irma Gollo, 72-letna Armanda Bosisio, 67-letni Luigi Germani, 49-letni Guerri-no Braulin, 62-letni Spiridione Ferluga, 41-letni Sandro Marži, 86-letna Xenia Martelanc, 84-letna Oronza Locatelli por. Do, 82-letni Salvatore Marzari, 92-letna Albina Riosa.
OKLICI: polagalec ploščic Stefano Forcolin in prodajalka Tiziana Zattera, železničar Claudio Benedetti in gospodinja Giuliana Micolini, uradnik Alessan-dro de Pol in uradnica Luciana Žiberna, uradnik Massimiliano Trimboli in uradnica Cristiana Ruggiero, delavec Gualti-ero Carini in uradnica Simonetta Taucer, elektronski tehnik Danilo Gabrovec in prodajalka Rita Dagri, šofer Gianni Voch in izložbena aranžerka Melita Očkerl, tehniški risar Giovanni Reggio in uradnica Sabina Verzier, avtoelektrikar Edo-ardo lenco in prodajalka Alessandra Pa-pagno, finančni stražnik Antonio Zabba-ra in delavka Anna Maria Zorat, finančni stražnik Antonio De Nicolellis in natakarica Valentina Giacomuzzi, uradnik Dario Cattarini in uradnica Caterina Schia-vulli, finančni brigadir Giuseppe Gri-maldi in tajnica Giovanna Cicirelli, industrijski izvedenec Ugo Cernecca in postajenačelnica Donatella Gandin, uradnik Fabrizio Švigelj in prodajalka Manuela Krainz, zidar Edi Furlan in kuharica Marta Pongrac.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 4., do sobote, 10. februarja 1991 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 19, Ul. Fla-via 89 (Žavlje)..
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere z receptom.
Od 19.30 do 20.30
Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 19, Ul. Giu-lia 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1.
SLUŽBA KZE
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
razstave
V	TK Galeriji V Ul. sv. Frančiška $
razstavljata svoje fotografije GIOVANč' LUISONI in TONE STOJKO.	^
Urnik: od torka do petka 9.00-13-14.00-19.00.
V	Studiu Bassanese - Trg Giotti 8/ bodo danes, 9. t. m., odprli razstavo ilu tracij EMANUELEJA LUZZATTIJA ‘ naslovom OD VOLTAIRA DO MOŽA* TA. Razstava je odprta ob delavnikih 17. do 20. ure.
Na Gradu sv. Justa - Bastione fiori10^ je do 20. februarja na ogled razstava naslovom DIEGO DE HENRIOUEZ - G tografije za muzej. Razstavo so or9a^na rali Dežela F-JK, Pokrajina Trst, Obč Trst in Vojaški zgodovinski muzej-nik: od 10. do 15. ure.
V	Občinski razstavni dvoranf ^ Trgu Unita je na ogled razstava
šev in temper slikarja CLAUDIA L SUJA.
V	razstavni dvorani Letoviščar*^ ustanove v Miljah je na ogled razs slikarke MIME SEMEC. Razstava bo g prta do 16. februarja ob delavnikih 0 do 14. ure, ob nedeljah je zaprto.
V	gledališču Miela na Trgu Ducarai. gli Abruzzi je na ogled fotografska stava PAOLA RAPALLINA.
prispevki
V	spomin na Berto Verginella
Adelina 15.000 lir za ŠD Vesna in lu: lir za MPZ Vesna.	. se-
V	spomin na brata Stankota daruj6 gp
stra Emiljana Bogateč 30.000 lir zaj/ri-Mladina, 30.000 lir za ANPI-VZPI iz ^ ža, 30.000 lir za Sindikat upokojene Križa in 20.000 lir za vzdrževanje sp° nika v Križu.	_
mali oglasi
OSMICO je odprl v Koludrovci OSMICO je odprl v Borštu Ben Žerjal (Diko).	Ri Jet"
FIAT 131 - 1300 SUPERMIRAFIU* ' ju nik 81, bele barve, v dobrem prodam. Tel. 224407.	-• {Ja^'
VINOGRADE dajem v najem Prl koljah. Tel. 231859.	n;zke
PODARIM zelo simpatične psmk6 rasti. Telefonirati 200865.	kcjje
PROFESORICA nudi —■'’=',r,p 16 ■'atl

latinščine in italijanščine. 1aJi 728601 ob urah obedov (ob 1
IŠČEM delo kot šofer, imam m6dIl!L s
uri).
no vozniško dovoljenje za prikolico in vse dokumente za v Italiji.
tovorni nje
Tel. ob sobotah od m ure n«
ure in ob nedeljah od 10. do št. (003867) 82193.
3-SOBNO STANOVANJE v Bj^pO5' dajem v najem zakoncema, 0 gfiDlP lena, 420.000 lir mesečno. Tel7iran d PEK z večletno prakso isnecianf^ lavec) išče zaposlitev.
POTREBUJEM lekcije
ije «
knjigovodstva ter ostalih P ^	■
Tel. 228475 v popoldanskih “V* ncihs„. PRODAM camper fiat 238 n® v d ali plinski pogon, letnik1 ’	,
brem stanju. Tel. (0481) 4822 ■ ^ PRODAM avtomobil alfa rom6 ote'l0]e. rifoglio verde, 1500, letnik 86, P Je1 nih 43.000 km, v dobrem sta fonirati 225857.	■ gO®1 m.
PRODAM motor yamaha tenei stanj pljen septembra '88, v odh	.
Tel. po 17. uri na št. 211850- arj.
x ci. pu ir. uii na at.	* iP
PRODAM skoraj nov traktor i gco , s., pogon na štiri kolesa, sp. 531 ji prevoz goseničarjev. Tel. (	krz?cjO
PO UGODNI ceni prodam nov 228->
plašč - lisica groenlandia- 0 30.
od 12. do 13. ure ali od 19 ad°'jraj® DELO išče pridna in Poštenf:rejših ,J $t-moč v gostinstvu, nega s tel in podobno. Dogovor P	jpp
(003867) 81615.	. 5 t. 0'
NA OPČINAH smo našli •	^ ,.,ri
127 PE
t2082-
Danes praznuje 70. rojstni dan MIRO ŽERJAL iz Boljunca. Vse najboljše mu želijo žena Lidija in Valter z Luciano ter vnuka Patrick in Daniel.
Danes praznuje 60. rojstni dan PINO ŠKRINJAR. Iskreno mu čestita Halo z družino.
Danes praznuje rojstni dan MARIJA ISKRA. Vse najboljše, veliko razumevanja ji želijo vsi njeni.
ključev. Tel. 212730.
NOV AMORTIZER za fiaL 42: za 45.000 lir. Tel. na st. (u _
menjalnica
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN	TRST
Ameriški dolar..... 1097,75	1070. -
Nemška marka.......	752,20	745-
Francoski frank....	220,87	217.-
Holandski florint ...	667,67	660.-
Belgijski frank....	36,559	35,50
Funt šterling...... 2178,70	2150,-
Irski šterling..... 2001,-	1960,-
Danska krona.......	195,49	191.
Grška drahma.......	7,033	6,50
Kanadski dolar.....	947,35	900.
TUJE VALUTE
FIXIaS
MILAN
Japonski jen ... Švicarski frank . Avstrijski šiling Norveška krona Švedska krona . Portugalski eskudo Španska peseta Avstralski dolar Jugoslov. dinar ECU.............
1544,75
—JT.1; ■	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
dCIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
040,6/?°1 TeleL- f$:s'1
Senčila
Sindikalni izlet
Recite kar hočete, sindakalni izleti so krasna stvar. Kar je res, je res: v našem podjetju se zavemo, da imamo sindakat, šele jeseni, ko Predsednik pridrvi v oddelek in svečano oznani, da se je od sindakalne članarine, ki jo plačujemo vsak mesec, nabralo ravno za en izlet, seveda če vsak zraven primakne še določeno vsotico.
Potem zbobna sestanek, na katerem se dodobra skregamo, kam bi šli. Silva takoj predla-9a San Marino ali pa Miinchen, kjer se da, kot sama pravi, sijajno šopati. Potem pojasni, da šo-Pati pomeni nakupovati, kajti beseda pride od angleškega izraza shoping. Predsednik je proti, ^j po zakonu lahko organizira samo strokovni 'zlet, ker samo tak lahko bistveno razširi naša ^rokovna, samoupravna in siceršnja znanja. Re-'arent Polde ob taki razlagi skoraj omedli, saj je Pil na vseh dosedanjih strokovnih sindakalnih 'zletih in dobro ve, da je njihov glavni namen Pftje, petje, nakupovanje in morebiti še kakšen niter seksič s sodelavko. Pri vseh teh stvareh pa j6 do sedaj prednjačil prav predsednik sindaka-'a, zdaj pa nas pumpa s »strokovnimi samoup-'avnimi in siceršnjimi znanji«, mojbog!
Po dveh urah burnih razprav, ko se sestanek ‘e prevesi v vsesplošno vpitje in glasno prepri-Cevanje, predsednik zatuli, da stvar prespimo in ^ dokončno dogovorimo na sestanku naslednji dan. »Ob koncu jutrišnjega dne se spet dobi-d10.« pribije.
Naslednji dan Silva z raketno hitrostjo kroži °d oddelka do oddelka in agitira za Miinchen. “tam je vse tako poceni, videorekorderji, kr-~d°; bluzice, mandarine, kar hočete, in ravno daj so razprodaje, mi je povedala Zofka iz t-antraleksporta, oni so bili že tam na sindakal-ein, vam povem, tudi do devetdeset procentov
popusta...«, prehiteva sama sebe, da se ji skoraj zaleti. »Naša carina pa sploh ne dela problemov, garantiram!«
Na sestanku se neverjetno hitro odločimo za Miinchen, Silvina propaganda je bila očitno silno uspešna. Oči ji žarijo od uspeha, čeprav je vidno utrujena. »Kar se pa strokovnosti izleta tiče, khkh,« se pomembno odkašlja predsednik, »vam jamčim, da bo res strokoven, saj je Miin-chen veliko mesto in ni hudič, da ne bi imeli kakšnega strokovnjaka tudi tam!« Veselo zaploskamo modri misli in že hitimo v banke in v nogavice po nemške marke.
V Miinchen odpotujemo seveda samo tretjina članov sindikata, kajti računovodstvo je skregano s prodajno službo, ta pa z reklamnim oddelkom, Lojzka z Milanom in njegovo mafijo, Mihov klan s Sašovo bando in zakaj bi še na izletu gledali drug drugega, saj se še v službi komaj pozdravljamo. »Da pa avtobus ne bi bil pol prazen, smo na izlet povabili še nekaj zunanjih članov,« pove predsednik sindakata, ki je hkrati tudi od turistične agencije plačan vodič. V avtobusu se začne živahna razprava in po njej vsi vemo, da so od zunanjih članov prisotni teta, stara mama in mrzli stric po očetovi strani predsednika sindakata, direktorjeva ljubica z dvema prijateljicama, šef komerciale pa je okrepil svoje moštvo z dvema sinovoma in njunima dekletoma. Seveda potujejo tako rekoč zastonj, saj je izlet sindakalen. Zasedejo sprednji del avtobusa (čredni nagon pač - če so skupaj, so močnejši) in ko začne zadnji del nekaj mrmrati v stilu »kline, pa tak sindikalni izlet, mi vse leto plačujemo članarino, na izletu pa je polovica ljudi, od kdo ve kod«, se oglasi predsednik sindikata: »Ah, kaj bi se sekirali, saj je
Jože Petelin
tako vse skupaj naše, samoupravno, zakaj ne bi privoščili tudi drugim, saj smo vsi, kako bi rekel, hehehe, naši, kajneda, tovariši, saj ste tudi vi že zagotovo šli s sindakatom kakšne druge firme na izlet na isti način, a takrat pa niste nič robantili, saj vas poznam, hhehehe, dajmo, rajši zapojmo kakšno poskočno, domačo, za dobro voljo, da bo veselo kot se spodobi, juuuuuuuuu-uhuhu!«
Za tolažbo iz sprednjega dela pripotuje steklenica viskija, ki se obnaša kot narodna pesem: gre od ust do ust in pred Miinchnom so tudi največji mrmrači malce okajeni in potolaženi. Ob vstopu v mesto se po mikrofonu oglasi vodič z znamenitim stavkom, ki bo prišel v anale svetovnega turizma: »Tovariši, dobro se ozrite skozi okno, levo - Miinchen, desno -Miinchen!«
To pa je bilo tudi vse, kar je povedal in s tem je svojo funkcijo kot vodič v celoti in do kraja opravil. Kot ose smo se zapodili v veleblagovnice in na črno zamenjane marke v pol dneva pretopili v kakšno tono in pol najrazličnejše robe, ki jo je požrešno pogoltnil pritljaž-nik.
Ko smo se presrečni in sijočih lic vrnili domov, nas je za slovo še enkrat osrečil prijetni bariton predsednika sindakata: »Kot vidite, je izlet docela uspel. Še posebej, ker sta carino plačala samo kurir Jakec za večji otroški avtomobil in tovariš Jože za gramofon, medtem ko ste bili tisti z videorikorderji, pelemantli, vrtalnimi stroji in fleksarcami spretnejši in uspešnejši. Ni kaj, dobro smo trgovali in takšnih lepih izletov si še želimo. Mislim, da smo vsi skupaj kar precej prispevali k mednarodnemu sožitju med narodi in k človeškemu prijateljstvu kot takemu!«
/7
Tedenski pregovor:

Če se pust na soncu greje, se letina
med dobre šteje.
(slovenski)
Spominski datumi:
□	Pred 70 leti: 9.2.1921 so fašisti v Trstu napadli tiskamo časopisov II Lavoratore in Delo v Ulici Delle Zudecche, naslednji dan je bila zato v Julijski krajini splošna stavka
□	Pred 70 leti: 11.2.1921 so fašisti z bombami napadli delavce v tržaški ladjedelnici in razdejali delavski dom. Enega delavca so ubili, nekaj pa je bilo ranjenih. Delavci so iz protesta stavkali 23. 2.
□	Pred 45 leti: 15. 2.1946 so v Monoštru organizirali Antifašistično fronto Slovanov v Porabju kot sekcijo istoimenske organizacije za Madžarsko.
□	Pred 80 leti: 11.2.1911 so v Trstu ustanovili Narodno hranilnico in posojilnico, ki je bila ukinjena 1.6.1919.
□	Pred 80 leti: 12.2.1911 je bila ustanovljena goriška Sokolska župa.
K'
Osebnosti:
□	9. 2.1871 se je v Doslovčah pri Brezni-ci rodil pisatelj in duhovnik Fran Šaleški Finžgar, ki je umrl v Ljubljani 2.6.1962.
□	11.2.1976 je v Ljubljani umrl družbe-no-politični delavec Boris Ziherl, ki se je rodil v Trstu 25. 9.1910.
□	15. 2.1976 je v Trstu umrl profesor in prevajalec Ivan Šavli, ki se je rodil na Selih pri Podmelcu 6.5.1907.
A
^gledališča

}rJUBLJANA uPera SNG
|GV GALLUSOVI DVORANI CD nocoj, 9. 2„ ob 19. uri: opera Aida ' luseppe Verdi), dir. Lovrenc Arnič, rež. Jacgues Karpo (ponovit-6 '2., 13., 16. in 18. 2.).
farjev dom
let. TIKOVI DVORANI v nedeljo, 10. 2., ob 20. uri: predstava 4. t ."'ka študentov AGRFT - Življenje plejbojev (Dušan Jovanovič), 3 Samo Strelec (pon. 15. in 17. 2. ob 20. uri, 18. 2. ob 20.30).
e*Uval
pjf VITEŠKI DVORANI KRIŽANK v nedeljo, 10. 2., ob 20. uri: Kat?*era 'n slovenska praizvedba predstave Sanjska igra (Franz j/ M, rež. Aleksander Juro.
^nta SNG
2dt°C0-i'	2.. ob 19.30: Don Juan na psu - fusnota pod parolo
Vir rv v zdravem telesu (Dušan Jovanovič), rež. Dušan Jovano-tiPonovitve 13. in 15. 2. ob 19.30, 14. 2. pa ob 19. uri). je v Ponedeljek, 11. 2., ob 19.30: Zločin in kazen (Fjodor M. Dosto-i. Ski-Andrzej Wajda), rež. Žarko Petan.
* a drama
(m Ponedeljek, 11. 2., ob 20. uri: Blagi pokojniki, dragi možje y 0 Nicolai), rež. Boris Kobal, nastopa Polona Vetrih.
'0rek, 12. 2., ob 20. uri: Zalezujoč Godota (Drago Jančar), rež. k., 0 Sosič, scenografija Miloš Jugovič.
[^ibsko gledališče
Jano0c°i. 9. 2., ob 19.30: Krokar (Edgar Allan Poe-Janez Pipan), rež. \,G6LZ Pipan.
Usfl?Co!' 9- 2., ob 19.30: Lažnivka (Jean Jacgues Bricaire-Maurice \j Albe), rež. Dušan Mlakar (ponovitvi 13. in 15. 2.).
^o&ik rtek, 14. 2., ob 19.30: Ivona, princesa Burgundije (Witold Mal Dr°wicz), rež. John Paul Cook.
,a scena
(pon^M 12. 2., ob 15.30: Avdicija (Žarko Petan), rež. Katja Pegan
Lutk°;itev 14- 2.).
Na ^ gledališče
Paljp. VELIKEM ODRU danes, 9. 2., ob 11. in 17. uri: Korenčkov
V	j/.pvetlana Makarovič), rež. Slavko Hren.
S*vtkn LTURNICI v torek, 12. 2., ob 17. uri: Pravljica iz vitrine -Vl spomini (Matjaž Loboda), rež. Matjaž Loboda).
GORICA
V	vtaV® Gorica
"^dinv DVORANI KD v četrtek, 14. 2., ob 17. uri: premiera NkyiSke.Podstave Le po kom se je vrgel ta otrok? (Eva Janiko-4 ofe tj,rež. Emil Aberšek (ponovitvi za abonma lipovega lista 15.
V	vBl'n 18. uri).
'eliten IKl DVORANI KD v petek, 15. 2., ob 17. uri: abonma aa Polžka - Prizori iz življenja stvari (Andrej Novak), rež.
Boris Kobal, gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana (ponovitvi 16. 2. ob 11. in 16. uri).
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	ponedeljek, 11. 2., in v torek, 12. 2., ob 20.30: Scacco Pazzo (Vittorio Franceschi), rež. Nanni Loy, igrata Alessandro Haber in Vittorio Franceschi, gostuje Coop Nuova Scena.
ČEDAD
Gledališče Ristori
V	četrtek, 14. 2., ob 20.45: Scacco Pazzo (Vittorio Franceschi), rež. Nanni Loy, igrata Alessandro Haber in Vittorio Franceschi, gostuje Coop Nuova Scena.
VIDEM
Palamostre
Nocoj, 9. 2., ob 20.45: Ma non e una cosa seria (Luigi Pirandello), rež. Alvaro Piccardi, s skupino Mario Chiocchio nastopata Ugo Pagliai in Paola Gassman.
V	četrtek, 14. 2., ob 21. uri: v okviru Teatro contatto - Toto, principe di Danimarca (Leo De Bernardis), rež. Leo di Bernardis s skupino Teatro Di Leo (ponovitve 15. in 16. 2.).
CODROIPO
Občinsko gledališče (Ul. 29. oktobra)
V	petek, 15. 2., ob 21. uri: Ti amo, Marisa! (Giuseppe Manfridi), r. Marco Sciaccaluga, igrajo Carlo Delle Piane in Federica Granata, glasba Lina Patruna.
PARMA
Kraljevo gledališče (Teatro Regio)
V	četrtek, 14. 2., ob 20. uri: opera Evgenij Onjegin (Peter Iljič Čajkovski), dir. Vladimir Delman (ponovitev 16. 2.).
LJUBLJANA Cankarjev dom
V	KOSOVELOVI DVORANI v torek, 12. 2., ob 19.30: koncert sopranistke Lidije Horvat in pianista Vladimira Mlinariča (Mozart, Brahms, R. Strauss, Ravel, Schdnberg, Škerjanc, Delibes).
V	GALLUSOVI DVORANI v petek, 15. 2., ob 20, uri: koncert Simfonikov RTV Slovenija, dir. Josef Helperin, violinista Saško Gavrilov in Željko Haliti (Šnitke, Terzakis, Sibelius).
Festival
V	VITEŠKI DVORANI KRIŽANK v sredo, 13. 2., ob 19.30: koncert violinista Črtomira Šiškoviča in pianista Igorja Laska (Bach, Mozart, Ravel, Prokofjev).
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	petek, 15. 2., ob 20.30: recital mezzosopranistke Gail Gilmore ob klavirski spremljavi Charlesa Spencerja (Berlioz, Poulenc).
VIDEM
Auditorium Zanon
V petek, 15. 2., ob 21. uri: v okviru Videmske koncertne sezone -simfonični koncert z Orkestrom Gledališča Verdi iz Trsta, dir. Do-nato Renzetti (Borodin, Stravinski).
GORICA Kulturni dom
Nocoj, 9. 2., pustovanje odpade.
Jutri, v nedeljo, 10. 2., ob 11. uri, in v ponedeljek, 11. 2., ob 10.30: v okviru ciklusa Lipizer - komorni orkester Opera Giocosa F-JK predstavlja Bachovo skladbo Cantata del caffe in Simfonijo igrač Leopolda Mozarta, dir. Severine Zannerini.
V	ponedeljek, 11. 2., ob 20.30, in v torek, 12. 2., ob 11.30: Kresna noč - kotalkarska revija društva Vipava-Rupa-Peč; prir. ZSŠDI.
V	torek, 12. 2., ob 15. uri; otroško pustno rajanje (prireditelj ZSKD); pustovanje zvečer odpade.
V	četrtek, 14. 2., ob 20.45: v okviru Gorica Kinema 91 - film Najel sem kilerja, rež. Aki Kaurismaki; prireditelj Kinoatelje.
V	petek, 15. 2., ob 19. uri: tečaj osnovne mentalne dinamike; prireditelj Accademia CRS IDEA (nadaljevanje 16. in 17. 2. od 9. do 13. in od 15. do 20. ure).
jazz in rock
LJUBLJANA Cankarjev dom
V	LINHARTOVI DVORANI v ponedeljek, 11. 2., ob 20. uri: Jazz fest - pevka Yldiz Ibrahimova in Antoine Herve Trio.
V	GALLUSOVI DVORANI v torek, 26. 2., ob 20. uri: Jazz fest -trobentar Arturo Sandoval & His Band.
GORICA Gledališče Verdi
V	četrtek, 14. 2., ob 20.30: igra trio Enrico Rava, Philip Catherine in Heyn Van De Geyn.
V	četrtek, 21. 2., ob 20.30: koncert kvarteta Kennyja Wheelerja in Franca d Andree.
V	četrtek, 28. 2., ob 20.30: igra duo Paolo Fresu in Furio Di Castri.
PORDENON Gledališče Verdi
V	sredo, 13. 2. (in ne v četrtek, 14. 2., kot je bilo prvotno najavljeno), ob 21. uri: koncert kantavtorja Ivana Fossatija.
TREVISO
Palaverde
V	ponedeljek, 18. 2., ob 21. uri: koncert Francesca Guccinija.
Horoskop
od sobote, 9. februarja, do petka, 15. februarja 1991
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21. 3. - 19. 'I|	4.) — VI IN DELO:
Vstopate v precej ■ ustvarjalen in plo-k''ri Ji,c*en delovnik. Mer-Ptecpi P ,er in Mars so vam fLn .onieni- Ponudila se i tesni^^.nkratna priložnost za NarsijtOrev vaših načrtov. Poželi , ooste napredovali in fhja jpas'užen uspeh. Precej-verjetnost ugodnih in novosti. VI IN a°ste v Naredite vse zato, da t trebui Tonioč osebi, ki vas
4 Sob°ta in Fe°trtnekdneVa b°S'
V ^ BIK (20. 4. - 20. 5.)
rr VI IN DELO: V J tokrat napoved za Vas n' Prav ugod-Poln»a- Glede na neu-
tia^reda rJu na^rte. Kritična 5 riIt'ehnii;obra sreča pa se bo MhP 14 5 \nS,em rojenim od bftj^ IN DRUGI: Pos-' stP«nnerj bolTJT nepristranski
1 P 0 n e d e);	? 0 d n a dneva
aeI]ek m torek.
DVOJČKA (21. 5. *•—f*	-20. 6.) — VI IN
DELO: Jupiter in Merkur, ki se prav-kar nahajata v sorodnih ozvezdjih, vam bosta spodbudila ustvarjalnost in povečala delovne zmožnosti. Dobra sreča vam bo precej naklonjena. Izkoristite ugodne okoliščine, ki se vam bodo ponudile, in napredovali boste. Sobota in petek bosta bolj muhasta. VI IN DRUGI: Razveselili se boste nepričakovanega srečanja. Ugodna bosta sreda in četrtek.
RAK (21. 6. - 21. 7.)
— VI IN DELO: Obeta se vam pri-w (j j eten in pester de-lovni teden. Nebo vam je precej naklonjeno. Prijazna Venera bo spodbudno vplivala na hiter in uspešen izid vaših pričakovanj. Čaka vas nekaj ugodnih sprememb, ki jih boste prav gotovo veseli. Ponedeljek in torek vam bosta nekoliko manj po godu. VI IN DRUGI: Ljubljena oseba vam pripravlja nenavadno presenečenje. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
LEV (22. 7. - 22. 8.)
— VI IN DELO:
Nebo vam je prisl lahko
{j V jazno, zato si
^ pričakujete delovno sproščen in ustvarjalen teden. Uspešno boste kos tudi težavnejšim nalogam. Vaša samozavest in prizadevnost vam bosta prav prišli. V sredo ali četrtek možnost slabšega razpoloženja. Za rojene od 27.7. do 1.8. so možne kakšne nevšečnosti. VI IN DRUGI: Pre-
senetila vas bo oseba, ki ji po-rpate. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja.
polnoma zaur
DEVICA (23. 8.
-22. 9.) — VI IN |(l^ DELO: Napoved za I IX vas ni najugodnej-■ ** ša. Nasprotovanje Venere in Marsa vam lahko prinese neprijetno presenečenje. Obstaja možnost zapletov ali nepričakovanih stroškov. Posebno preudarni in previdni naj bodo rojeni od 28.8. do 7.9. Vsem ostalim bodo zvezde bolj naklonjene. VI IN DRUGI: Vaše razpoloženje lahko negativno vpliva na odnose v dvoje. Ugodna bosta ponedeljek in torek.
TEHTNICA (23. 9. -22. 10.) — VI IN II DELO: Napoved je za vas še kar na-prej ugodna. Teden vam bo minil v prijetnem razpoloženju. Okoliščine vam bodo šle na roko in uspelo vam bo narediti precej več, kot ste načrtovali. Ostalo vam bo tudi nekaj časa za razvedrilo. Ponedeljek in torek vam bosta z neprijazno Luno manj naklonjena. VI IN DRUGI: Nekdo, ki vas ljubi, pričakuje od vas več pozornosti. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
ŠKORPIJON (23.
■Tl 10. - 21. 11.) — VI
IN DELO: Pred |	vami je tokrat ne-
navaden teden. Čaka vas namreč nekaj prijetnih in uspešnih dni, kakor tudi kakšen neprijeten dogodek, ki lahko negativno vpliva na vaše razpoloženje. Posebno previdni naj bodo rojeni od 27.10. do 8.11. Vsaka lahkomiselnost vas lahko drago stane. VI IN DRUGI: Pomoč, ki jo potrebujete, boste našli v prijatelju. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek.
_ STRELEC (22. 11.
-21. 12.) — VI IN
DELO: Teden vam JL	bo naklonjen, ven-
dar kljub vsemu obstaja nevarnost nepričakovanih zapletov ali sitnosti pri delu. V dejanjih bodite previdni, ker vam sovražni Mars lahko prekriža načrte. Precej bolj naklonjene bodo zvezde rojenim od 3. do 15.12. Možnost nepričakovanega zaslužka. Muhast bo petek. VI IN DRUGI: Vaše obnašanje nekomu ni prav nič po volji. Ugodna bosta sobota in četrtek.
KOZOROG (22. 12.
^ rt	-19- 1-) — VI IN
Ukr	DELO: Vstopate v
T	delovno zanimiv in
*	razgiban teden.
Precejšnja	je verjetnost vese-
lih novosti na denarnem področju. Bodite kar se da pozorni: ponudila se vam bo enkratna priložnost, ki vam lahko tudi spremeni dosedanji način življenja. Sreda in četrtek vam bosta manj naklonjena. VI IN DRUGI: Nepričakovano srečanje vas bo spravilo ob živce. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
M'
AV
VODNAR (20. 1. -18. 2.) — VI IN
DELO: Zvezde so vam kar naklonjene. Uspeli boste v neki pomembni zadevi, ki vam veliko pomeni. Spremljala vas bo dobra delovna forma. Čas je primeren za izpeljavo tudi zahtevnejših načrtov. Rojenim od 20. do 23.1. bo Saturn sovražen. Obstaja nevarnost neprijetnih presenečenj. VI IN DRUGI: Čaka vas prijeten dan z nekom, ki vas ima rad in vas potrebuje. Ugodna bosta sreda in četrtek.
RIBI (19. 2. - 20. 3.)
^ ^	— VI IN DELO:
Obeta se vam zani-jf \. miv in sproščen ^	^ delovni teden.
Zvezde so vam pretežno naklonjene, tako da Kakšnih večjih ovir ni pričakovati. Precejšnja je možnost ugodnih vesti in novih delovnih priložnosti. Rojenim od 23. do 27. 2. lahko neprijazni Mars kaj ponagaja. Možnost nesporazuma ali manjše nezgode. VI IN DRUGI: Ne verjemite vsemu, kar vam bo nekdo povedal. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek.
Spet ekološka katastrofa zaradi prometne nesreče
Cisterna z 32 tisoč litri bencina je zgrmela v pritok Soče Ušnico
Protest in zahteva borčevskih združenj
Odločno je treba zavrniti fašistične provokacije
Predstavniki združenj bivših partizanov in bivših političnih deportirancev, članov združenj ANED, ANPI, ANPPIA in AVL, so včeraj dopoldne obiskali goriškega župana Scarana ter mu, poleg[ ustnega protesta v zvezi s provokacijo misovskega senatorja Pisanoja 26. januarja v Gorici, izročili tudi daljše pismo.
V	dokumentu, ki so ga podpisali Milovan Bressan, Silvano Bacicchi in Mario Merni predstavniki borčevskih in antifašističnih organizacij ugotavljajo, da se je misovska pobuda, kakor je bilo sicer mogoče predvidevati, sprevrgla v javno žalitev demokracije in vseh, ki so se za to vrednoto bojevali.
Predstavniki borčevskih in antifašističnih gibanj nadalje ugotavljajo, da blatenja odporništva, ki je osnova italijanske republike in vseh demokratičnih institucij, ni mogoče prezreti ali zamolčati, ampak terja takojšen in odločen nastop vseh ustanov in izvoljenih organov na Goriškem.
V	pismu so navedeni tudi številčni podatki o doprinosu Goriške (v sedanjih mejah) za zmago demokracije. V osvobodilnem gibanju je aktivno sodelovalo 3.668 oseb, od katerih jih je več kakor četrtina izgubila življenje. 781 oseb je bilo deportiranih v nemških uničevalnih taboriščih, več kakor polovica le teh se jih ni vrnila.
Predstavniki borčevskih organizacij opozarjajo tudi na dejstvo, da so bile na nedavnem zborovanju v Palače hotelu izrečene žalitve na račun oboroženih su kar meji že na kaznivo dejanje.
Pismo, ki ga je delegacija izročila županu Scaranu so poslali tudi Predsedniku pokrajinske uprave, načelnikom svetovalskih skupin v občinskem svetu, Pre' fektu in Kvestorju.
V	delegaciji na županstvu so bili Milovan Bressan, Mario Merni, Silvino Poletto in Angelo Punteri.
Bachova komična kantata jutri v Kulturnem domu
Sneg in led na cesti sta včeraj povzročila hudo nesrečo in ekološko katastrofo v Soški dolini. Okrog 8.40 je nedaleč od zaselka Podselo nekaj kilometrov nad Doblarjem cisterna s prikolico zgrmela v potok Ušnico. Iz cisterne, ki je prevažala 32 tisoč litrov super bencina je večji del goriva iztekel v potok in ga močno onesnažil. Šofer je ostal skoraj nepoškodovan: dobil je samo lažje udarce na glavi. Reševalci so si včeraj ves dan prizadevali, da bi bencin zaustavili pred sotočjem s Sočo, ki je slab kilometer južno od kraja nesreče. Nesreča je na moč podobna drugi, ki se je pripetila lansko poletje pri Plaveh, ko je prav tako cisterna s prikolico zgrmela v Sočo in razlila več tisoč litrov goriva. Takrat je bil šofer pri priči mrtev.
Včerajšnja nesreča se je pripetila med srečavanjem s tovornjakom, ki je peljal v nasprotno smer. Cesta je na odseku iz Podsela proti Tolminu precej ozka. Cestišče je bilo močno zasneženo. Voznik cisterne s prikolico, 44-letni Darko Zadnik iz kraja Pregar-je pri Ilirski Bistrici, je vozil v smeri proti Tolminu. V cisterni podjetja Av-totransport Ilirska Bistrica je prevažal super bencin za črpalke v Soški dolini. Na ovinku v desno je srečal tovornjak, ki je vozil v nasprotni smeri. Zadnik se je umaknil na desno, toda ko je bil drugi tovornjak že mimo, je prikolica začela drseti z roba ceste in zgrmela v potok Ušnico kakih 15 metrov pod cesto. Za sabo je potegnila tudi tovornjak.
Vozilo je obtičalo v nizki vodi potoka. Pri drsenju je s prikolice odtrgalo pokrov in, ker je obtičala nagnjena na desni bok, je iz nje izteklo več kot polovico bencina. Prav tako je gorivo iztekalo tudi iz cisterne na tovornjaku. Včeraj popoldne so ocenjevali, da je izteklo vsaj 17 tisoč litrov goriva, torej več kot polovica vsega tovora.
Na kraj nesreče so kmalu prihiteli gasilci iz Nove Gorice in potapljači, ki so se spustili v ledeno vodo, da bi zaustavili bencin pred sotočjem s Sočo. Sprva so odprli pregrade manjšega
jezu na kraju, kjer se Ušnica iztekla v Sočo. To so naredili z namenom, da bi znižali vodno gladino pritoka in tako preprečili, da bi se kasneje bencin pretakal v Sočo. Hkrati so začeli s prečrpavanjem bencina, ki je ostal v cisternah. Prečrpavanje izteklega bencina je bilo težje, prav tako so kmalu opustili poskuse, da bi ga razgradili s pomočjo kemolina. Včeraj popoldne so gasilci jemali v poštev možnost, da bi bencin na površju sežgali, kar bi po njihovi oceni povzročilo še najmanjšo škodo. Ekološka škoda pa je vsekakor nastala. V jezercu ob koncu Ušnice je gojišče z 11 tisoč ribjimi mladicami. Mnoge so včeraj že poginile. Iz Soče so začeli jemati vzorce vode, zaenkrat pa še ni vesti o onesnaženosti reke, ki bi utegnila ogroziti zajetja pitne vode.
Zaradi nesreče je bila včeraj cesta proti Tolminu zaprta prometu. Pri tem pa ne moremo mimo ugotovitve, da gre za zelo nevarno cesto. V krajšem razdobju je to že tretji tovornjak, ki zgrmi v Sočo ali, kot tokrat, v njen
pritok. Kar dvakrat je pri tem šlo za cisterne z gorivom, ki lahko povzroči ekološko katastrofo izjemnih razsežnosti. Že po podobni nesreči lani poleti je bil govor o morebitnih omejitvah transportnega prometa, ki naj bi zmanjšale možnost podobnih nesreč. Ukrep, o katerem gre po včerajšnji nesreči resno razmisliti, bi morda bila prepoved vožnje tovornakov s prikolicami, saj so ti nestabilni priveski še najbolj nevarni za take nesreče.
Na sliki (foto Marinčič) prevrnjena cisterna v pritoku Soče Ušnici.
Odpadel obisk
Napovedanega obiska predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta v Gorici ni bilo. Ob 18.45 je bila predvidena njegova udeležba na odprtju fotografske razstave o družbenih spremembah v Vzhodni Evropi, na gradu. Ob 20.30 pa naj bi Peterle govoril na javnem srečanju v pokrajinski sejni dvorani.
Glasbeno društvo Lipizer prireja jutri peto glasbeno matinejo v tej sezoni. V Kulturnem domu bo ob 11. uri nastopil orkester "Opera giocosa" pod vodstvom Severina Zannerinija s pevci ter izvedel Bachovo komično cpero La cantata del caffe. Vloge bodo peli sopranistka Giovanna Costa, baritonist Martin Srebrnič, tenorist Luca Dordolo.
Gre za prijetno in v nekem smislu lahkotno glasbeno delo, ki ga je veliki skladatelj napisal leta 1732, ob priložnosti velike družabnosti, kjer so se sestali člani družine Bach.
V uvodnem delu nedeljske matineje bo ansambel Opera giocosa izvedel Simfonijo igrač, skladatelja Leopolda
Mozarta, očeta slavnega VVolfganga Mozarta.	. .
Matineja sodi v okvir abonamajsk sezone društva Lipizer, vendar pa 5 na razpolago tudi proste vstopnice 1 sicer v turističnem uradu IOT.
razna obvestila____________I
KD Oton Župančič vabi v torek, 12.*-m., ob 15. uri na VESELO OTROSR^ PUSTNO RAJANJE v domu Andrejo Budala.
SPD Gorica obvešča, da bo 17. f?bry arja zadnji dan smučarskega tečaja-nedeljo, 24. t. m., pa bo društveno	.
vanje, ki bo veljalo tudi za mem°r Renca Faganela. Prijave sprejemata Berdon in Ivan Plesničar.
V Kulturnem domu predstavili pobudo deželnih odborov za mir
Odvetniški kolegij bo branil oporečnike, ki nočejo v vojno
Včeraj popoldne je bila v goriškem Kulturnem domu tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki Deželnega centra za informiranje o oporekanju vojni predstavili novo pobudo. Center, ki so ga ustanovili aktivisti deželnih odborov za mir ter raznih združenj (ACLI, CePaS, Sinistra Giovanile, na Goriškem je pristopil tudi PO SKGZ), je v dogovoru z devetimi odvetniki iz naše dežele oblikoval informativno središče za nudenje informacij vsem, ki nameravajo oporekati vojni tudi mimo in preko sedanje italijanske zakonodaje, ki dovoljuje oporečnikom civilno služenje namesto rednega vojaškega roka.
Dejavnost informativnega središča so predstavili odvetnika Roberto Ma-niacco in Luigi Genovese ter podpredsednica deželnega sveta Augusta De Piero Barbina skupaj z drugimi predstavniki odborov za mir. Pobuda je v tesni zvezi z vojno v Zalivu, je pojasnil odv. Maniacco in podčrtal, da je po mnenju mirovnikov ta vojna povsem ilegalna. Napad na Irak nikakor ni "mednarodni policijski poseg", ker ne poteka pod neposrednim nadzorstvom Varnostnega sveta OZN in ker je njegova razsežnost taka, da presega omejene značilnosti policijskega posega, pač pa gre za pravo "totalno" vojno. OZN pa po njeni ustanovni listini ne bi smela sprožati vojn, saj je nastala prav z nasprotnimi cilji, da bi zagotavljala reševanje mednarodnih spo-
rov po mirni poti. Zato, je dejal, je vojna ilegalna iz zornega kota mednarodnega prava. Kar zadeva notranje italijansko pravo, pa je vojaški poseg izven meja države v kričečem nasprotju z 11. členom Ustave, ki določa, da Italija zavrača vojno. To ustavno določilo, je dejal Maniacco, je nespremenljivo (razen z ustavnim zakonom), niti ga ni mogoče obiti ali podrediti mednarodnim dogovorom.
Iz povedanega sledi, da je po mnenju mirovnikov, povsem legitimno stališče vseh, ki nočejo na noben način sodelovati v vojni. To nesodelovanje se lahko izrazi na različne načine: z davčnim oporekanjem stroškom za vojno, z nespoštovanjem ukazov (tako za vojake kot za morebitne civiliste, ki bi bili zaradi vojne ponovno vpoklicani v vojsko), ki temeljijo na krištvi Ustave, tako tudi z izjavami o popolni nerazpoložljivosti sodelovanja pri tej vojni.
Vsem, ki bi se odločili za take oblike civilne neposlušnosti, bodo odvetniki nudili brezplačno pravno pomoč, saj so uverjeni, da je pravica na njihovi strani. Informacije bodo interesentom nudili po telefonu (040/307722). K pravnemu kolegiju so pristopili sledeči odvetniki: Paolo Bevilacgua, Marco Di Maria, Luigi Genovese, Francesco Donolato, Roberto Maniacco vsi iz Gorice, Roberta Bandelli iz Tržiča, Guido Jesu in Renzo Terzi iz Vidma ter Luigi Locatello iz Pordenona.
Napoved vremena se je uresničila Prve izdatnejše snežne padavine
govorne za vzdrževanje cest. J^a sednem novogoriškem območju a bilo večjih težav, (izjema je seV fta cesta v Soški dolini, ki je bila zarsta zaradi prometne nesreče) tudi ^eS Podnanos - Razdrto je odprta za
Promet-	t .. neSre-
Ni poročil o težjih prometnih n čah.	.
Na sliki (foto Pavšič) Čiščenje ce Brass sredi dopoldneva.
Urnik trgovin
^ AH
Združenje ASCOM obvešča'
bodo trgovine v prihodnjem
tednu?"
Vremenoslovci se tokrat niso ušteli. Če je bilo v sredo na Goriškem snega bolj za spoznanje, kakor smo zapisali, ga je v četrtek ponoči zapadlo od osem do deset centimetrov, v višjih predelih pa še kakšen centimeter več. V krajih ob morju je v petek zjutraj in dopoldne tudi deževalo. Tak razvoj vremena je znatno olajšal delo usluž-
bencem državnega podjetja za ceste in občinskim uslužbencem, saj se je sneg kmalu stopil. Nekaj več težav je bilo v osrednjem delu Goriške, zlasti v prvih jutranjih urah, medtem ko so bile glavne ceste že sredi dopoldneva skoraj povsem normalno prevozne. Zelo počasi se je odvijal promet v Gorici, kjer je, kot se zdi, sneg presenetil od-
slovale po sledečem urniku: v P?f ^ul' Ijek, 11. t. m. bodo vse trgovine 'torgK, tativno) lahko odprte ves dan, v apot4 12. t. m., obvezna popoldanska za vse trgovine.
____________kino____________
Gorica	il <( s
CORSO 15.30-22.00 »Highlander Connery in C. Lambert.	0 j a'
ho Per
,rcista
VERDI 18.00-22.00 »Mamma, ereo«.
VITTORIA 17.30-22.00 »L' es° .olll Prepovedan mladini pod 18. 1
Tržič	canze
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Le va natale«.	^erifla'
COMUNALE 18.00-22.00 »Raha
Sedem oseb ranjenih v trčenju med tovornjakoma pri Krminu
Komisija za statut
Na županstvu se je v četrtek zvečer prvič sestala komisija, ki pripravlja osnutek statuta Občine. Komisijo sestavljajo Armando Obit, Gianluigi De-vetag, Emilio Baiocchi, Dario Drufuca, Luigi Coana, Renato Fiorelli, Bernard Špacapan, Anna Maria Boilleau, Agos-tino Majo in Roberto Busolini. Na prvi seji so z veliko večino glasov imenovali odvetnika Agostina Maja za koordinatorja komisije, ki naj bi v štirih mesecih pripravila osnutek statuta občine v smislu določil državnega zakona št. 142.
Komisija je na svoji umestitveni seji pripravila tudi program dela. Tako so že določili serijo sestankov, da bi pripravili prvi osnutek dokumenta, ki ga bodo nato dopolnjevali in usklajevali.
Po zakonu št. 142 morajo občinski sveti statut odobriti do 12. junija letos.
Sedem oseb je bilo laže ranjenih v prometni nesreči, v četrtek zvečer, v križišču državne ceste št. 56 in Ulice Ara Pacis v Krminu. Trčila sta tovornjak iveco, ki ga je upravljal 22-letni Giuseppe Riolo iz Vidma in vojaški tovornjak, ki ga je upravljal 19-letni Massimiliano Rivolta iz Coma.
Vse kaže, da je prišlo do trčenja, ko je Riolo iz stranske ulice Ara Pacis pripeljal na državno cesto in ko je po tej, iz videmske smeri, pripeljal vojaški tovornjak.
V nesreči sta bila laže ranjena oba šoferja, lažje poškodbe, s prognozo ozdravitve v petih do desetih dneh pa so utrpeli tudi vojaki, ki so se peljali na vojaškem vozilu.
Vsem so prvo zdravniško pomoč nudili v goriški splošni bolnišnici. Zapisnik o nesreči je sestavila prometna policija.
Neobičajne vremenske razmere zaradi snega in popoldne snežne plundre pa so včeraj botrovale številnim, na srečo lažjim prometnim nesrečam.
Utopljenec še brez imena
Truplo moškega, ki ga je naplavila Soča in so ga našli pred dnevi pri Turjaku, še vedno nima imena. Z obdukcijo so ugotovili, da je umrl zaradi utopitve, vendar preiskovalci še vedno tavajo v temi kar zadeva istovetnost. Moški je bil visok okrog 173 centimetrov, star okrog štirideset let. Pri njem so našli nekaj predmetov, na podlagi katerih bi lahko sklepali, da gre za duhovnika ali zelo vernega človeka.
Kotalkanje ob pustu
V ponedeljek, 11. 2., ob 20.30 in v torek, 12. 2., ob 11.30 bosta v telovadnici goriškega Kulturnega doma - enkrat za širše občinstvo in drugič za naše šole - izvedeni predstavi, ki sodita v praznovanje kulturnega dneva istočasno pa se močno dotikata pustnega razpoloženja.
Z naslovom »Med kulturnim praznikom in pustom« pripravljata namreč KŠD Vipava s Peči ter Gledališka skupina Gorica, pod pokroviteljstvom ZSŠDI in ZSKD, pravi zaokroženi večer kotalkarskih nastopov in ustrezne povezovalne besede.
Skoraj 40 kotalkarjev se bo predstavilo s svojim znanjem, članici Gledališke skupine Adrijana in Laura Furlan pa bosta vsebinsko uvedli pestro in slikovito prireditev.
»M11

nia 4 a 3«.
Nova Gorica	. 2o-oC
SOČA (Kulturni dom)
»Erik«. Ob 22. uri »Seksualn Nočni kino.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 lovec«.	m°bile '
DESKLE 19.30 »Servis za avto moške«.
DEŽURNA LEKARNA V <7^75 . tel
Bassi Rita - Ul. Don B
32515'	K. vtRŽiCV
DEŽURNA LEKARNA v j47 -
S. Antonio - Ul. Roman3 40497.
Stališče pokrajinskega tajništva SSk
Kritike in predlogi stranke o Scaranovem dokumentu
Kot napovedano je pokrajinsko taj-istvo Slovenske skupnosti te dni raz-Pfavljalo o izjavah goriškega župana carana na avdiciji pri ožjem odboru senatne komisije v zvezi za za-sj°.nsko zaščito Slovencev v Italiji. V juadu s sklepi pokrajinskega sveta ranke, ki jih je ta organ sprejel na Dok S^i P° izvolitvi prejšnji petek, je in *raPnsko tajništvo strnilo pripombe n zahteve v sledečo izjavo:
^Sk meni, da ni imel župan Scara-® Antonio pravice govoriti v imenu jPTave občine Gorica, ker se ni pred-^ dno posvetoval ne z občinskim od-SSk0rn ne z obtinsKim svetom. Zato ‘r zahteva, da župan prizna, da je p .v°ril v lastnem imenu, če pa vztraja n? trditvi, da govori v imenu uprave, edlaga SSk, kot enakovredni par-®r v večini, ki vodi goriško občinsko Pravo, naslednje popravke:
m j ' (Homogenost zaščite). Ne spreje-v,Vn° principa razlikovanja med Slo-trnu.'. Ki bivajo v goriški in tržaški skleni dnimi' Ki bivajo v videm-Pri ^Krajini, pristajamo na postopnost kr,Uvajanju zaščitnih norm v tej po-
"Jrni;
7,, ' (Evidentiranje občin in krajev). Ven 'Vamo' žuPan izjavi, da Slo-hiest1 Prebivajo v Podgori in v centru 24Kta Gorice (ker ni jasno zapisano v ^ddskem predlogu Maccanico);
Ufo j (-iavna uporaba jezika). Kar se dvojezičnosti v javni upravi, SSk
zahteva, da imajo Slovenci pravico občevati z vsemi uradi v svojem jeziku in pravico, da zahtevajo dvojezične dokumente. Zato mora imeti goriška občinska uprava, ko druge javne uprave, možnost, da zaposli več prevajalcev za slovenščino. To ne bi predstavljalo v primerjavi z drugimi obveznostmi javnih uprav posebne birokratske obremenitve:
4	- (Šolstvo). SSk zateva, da se ustanovijo za slovenske šole samostojni šolski okraji;
5	- (Socialni in ekonomski razvoj). SSk zahteva, da župan prekliče stavek, kjer pravi da imajo Slovenci v Gorici zajetne prispevke, ki so jih prejeli z druge strani meje, ker to ne drži, zlasti za del Slovencev, ki ga izrecno predstavlja SSk.
6	- (Podpora kulturnim dejavnostim). Prav tako zahteva SSk, da postaneta obe glasbeni šoli, Istituto di Musiča in Glasbena Matica - Center E. Komel konservatorija;
7	- (Preštevanje slovenskega prebivalstva). SSk je proti vsaki obliki preštevanja manjšine, ker smatra da zaščita manjšine ni vezana na njeno številčno moč;
8	- (Prednost pri zaposlovanju). SSk ne zahteva privilegijev za Slovence, pač pa zahteva, da so v javnih upravah zaposlene tudi osebe z znanjem slovenščine".
Stališče vodstva goriške Zveze slovenske katoliške prosvete
v q eza slovenske katoliške prosvete felwri?i je na seji, v ponedeljek, 4. ki aariar razpravljala tudi o zapisku, tVpjj J® pristojni senatni komisiji, v s Postopkom sprejemanja zaščit-t«o .^kona za slovensko narodnos-(“o 14uPnost, izročil župan Scarano. .ravi 50 na seji sprejeli tudi sle-izjavo:
. V?
. ezi s dokumentom, ki ga je go-til župan dr. Antonio Scarano izro-kstfnatni komisiji glede zakonske sl°venske narodnostne skup-%s.v Italiji, širši odbor Zveze slo-5eji katoliške prosvete, zbran na ‘n pfge 4. februarja, izraža začudenje 9q fSenečenje nad izjavami goriške-(>ri^tnana' posebno še, kar se tiče ,fi kni, E in vloge slovenske kulture Žup Urn*h struktur na Goriškem. sQj pr ^ove izjave so nesprejemljive, 'kb k, Qzu/e/0 slovensko kulturno Po« °t utrjen in zaprt prostor in žu-Priznava samostojne vloge
slovenskim kulturnim ustanovam ko trdi, da so kulturni sedeži nastali z izdatnimi prispevki, ki so jih prejeli z druge strani meje in se tudi boji za usodo večinskega naroda.
Odbor Zveze zahteva od goriškega župana, da spremeni svoje stališče in da seznani senatno komisijo o realnem stanju in vlogi slovenskih kulturnih ustanov na Goriškem."
Koncert Agimus
V dvorani pokrajinskega muzeja n. gradu bosta danes ob 17.30 nastopili klarinetist Alessandro Biserni in pianistka Roberta Contrastini. Koncert sodi v okvir letošnje glasbene sezone združenja AGIMUS. Glasbena poustvarjalca, diplomanta konservatorija "G. Frescobaldi" v Ferrari, bosta izvajala skladbe Brahmsa, Hindemitha in Martinuja.
na
a
Besedilo sporazuma o sožitju med Gorico in Novo Gorico
SPORAZUM
Predsednik Skupščine občine Nova Gorica, župan občine Gorica in občinski upravi iz Nove Gorice in Gorice, ki so se sestali v Gorici, dne 6. februarja 1991 v prisotnosti predsednika Avtonomne dežele Furlanije-Ju-lijske krajine Adriana Biasuttija in predsednika vlade Republike Slovenije Lojzeta Peterleta
POUDARJAJO,
da so skoraj trideset let trajajoči odnosi med občinama prispevali in še prispevajo k gospodarski, družbeni in človeški rasti obmejnega prebivalstva.
POTRJUJEJO,
voljo in duh sodelovanja, solidarnosti, miru, ki prevevata obe skupnosti ter ju vzpodbujata k doseganju še pomembnejših ciljev na področju skupnega družbenega in civilnega napredka.
UGOTAVLJAJO,
da so se odprle nove obetajoče priložnosti za skupno rast zahvaljujoč veličastnim političnim in gospodarskim spremembam v Evropi, ki so pripomogle k tistemu premeščanju ideoloških in nacionalnih pregrad, za katere sta Nova Gorica in Gorica s svojimi trdnimi, intenzivnimi in miroljubnimi odnosi sodelovanja že v preteklosti dajali zgled.
CENIJO
politični in idejni pomen novih vzpodbudnih predlogov in možnosti za sodelovanje, ki bodo še bolj ošibili tradicionalni pomen besede "meja" in okrepili tiste individualne in kolektivne vrednote, ki nas bodo privedle k evropski viziji naše skupne kulturne in civilizacijske dimenzije.
V skladu s sporazumom, ki so ga dne 26. februarja 1987 podpisali predstavniki obeh skupnosti
SE OBVEZUJEJO,
da bodo neposredno ali preko mešanih komisij ustanovljenih med občinama udejanjale tiste oblike gospodarskega, tehničnega in kulturnega sodelovanja, s katerimi je mogoče rušiti pregrade, ki še ovirajo široko, urejeno in skupno uporabo prostorskih, gospodarskih in infrastrukturnih virov obmejnega območja ob spoštovanju njegovega okolja ter ponuditi obmejnemu prebivalstvu priložnost za iskreno in polno spoznavanje obeh identitet; to naj ne bo omejeno na anonimne stike pogojene zgolj s sebičnimi potrošniškimi in trgovskimi interesi, ki ne prispevajo k premeščanju še vedno prisotne nekomunikativnosti med obmejnima skupnostima.
POUDARJAJO,
da se ti dve skupini programskih izhodišča lahko udejanita v naslednjih ciljih, za katere sta pristojni obe občinski upravi:
-	reševanje vseh vprašanj v zvezi z onesnaževanjem voda na obeh straneh meje z gradnjo skupne čistilne naprave;
-* skupna urbanistična politika na področju zaščite zelenih površin in prostorskega planiranja, pri čemer služi za izhodišče tudi sodelovanje v okviru mednarodnega natečaja "Europan 2";
-	izdelava "skupnih katalogov", s katerimi bi predstavili in osvetlili možnosti gospodarskega, kulturnega in turističnega razvoja na obmejnem območju;
-	operativno združevanje na področju določenih dejavnosti skupnega interesa kot so: klavnica, prehrambena industrija, proizvodnja, konzerviranje in trženje živinorejskih in poljedelskih proizvodov, predvsem vina, zelenjave in sadja;
-	razvoj cestnih povezav in medmestnega prevoza čez mejo s preučevanjem možnosti za gradnjo skupnih stez za pešce in kolesarje;
-	pospeševanje in širjenje že obstoječih kulturnih, rekreacijskih, športnih in ljudskih srečanj in iskanje novih prodornejših oblik za spoznavanje, preučevanje in vrednotenje ljudske, sociološke, zgodovinske, umetnostne, muzejske, knjižne, arhivske m folklorne dediščine obeh skupnosti s tem, da se omogoči obojestranski dostop do nje s posebnim ozirom na zemljepisno in zgodovinsko stvarnost, ki združuje ali je v preteklosti združevala obe strani (reka Soča m njene ambientalne, hidrogeološke in gospodarske značilnosti; prva svetovna vojna; prisotnost ali vpliv pomembnih osebnosti; nastanek zgodovinskih, literarnih, umetnostnih gibanj, itd.);
-	skupne pobude v korist mladih kot odgovoren in občutljiv odziv na njihove socialne, kulturne in eksistenčne zahteve;
-	opremiti stalne zbirke v muzejih in galerijah z napisi v štirih jezikih, med njimi z italijanskimi in slovenskimi;
-	odkrivanje vrednot krajev, stavb, spomenikov, simbolov in znakov zgodovinskega pomena, ki so bili prisotni v skupni ljudski ali verski tradiciji kot kraji za srečevanje m verske obrede (cerkvice, svetišča in poti do njih, kapelice, božje poti, od katerih marsikatero prekine mejna črta).
Polega tega
SE OBVEZUJEJO,
da bodo na področjih, za katera občini nista pristojni, zaprosili diplomatske službe in državne oblasti, da bi hitro in konkretno odpravile obstoječe ovire z naslednjimi cilji:
-	takojšnja gradnja avtocestne povezave Razdrto - Gorica s preureditvijo cestnega kraka Gorica - Vileš v avtocesto;
-	druge oblike hitrejšega prehajanja meje s tem, da se za imetnike prepustnic na mejnih prehodih 1. kategorije predvidi poseben pas, da se mejni prehod na Erjavčevi cesti prekategorizira v mednarodni mejni prehod ali vsaj podaljša urnik in odpre tudi ob nedeljah in praznikih,
-	gospodarska in industrijska kooperacija v obmejnem območju s posebnim pravnim režimom za zaposlovanje delavcev s stalnim bivališčem v obmejnem območju,
-	internacionalizacija železniških postaj Gorica in Nova Gorica,
-	carinjenje blaga in uporaba skupnih infrastruktur in carinskih con za trgovino, proizvodnjo in kulturne dobrine,
-	odnosi in izmenjave šol različnih stopenj z uvajanjem tečajev slovenskega in italijanskega jezika,
-	izmenjava informacij, znanstvenega sodelovanja in raziskovalnega dela na področju zdravstva s funkcionalno združitvijo bolnišničnih kompleksov, ugotavljanja stopnje onesnaženosti zraka, vode in tal ter na področju civilne zaščite s skupno uporabo goriškega letališča; pri tem naj bi dosegli tudi razširitev sedanjega zračnega prostora v turistične in športne namene.
IZRAŽAJO ŽELJO IN POTREBO,
da bi pripravljenost in voljo, ki sta ju danes vzajemno pokazali obe občini v sodelovanju s celotno skupnostjo ob meji in s prispevkom italijanske in slovenske manjšine bili uvod k premoščanju vseh obmejnih, gospodarskih, tehničnih in prostorskih ovir in predvsem uvod k popolnemu in odprtemu zbliževanju brez vsakršnih predsodkov med prebivalci, ki na tej evropski meji delajo in živijo v upanju ter v znamenju solidarnosti in miru.
Gorica, 6. 2. 1991
Predsednik občine Nova Gorica Sergij Pelhan
Župan Gorice dr. Antonio Scarano
W\VF nasprotuje vsakršni pozidavi na območju odlagališča ob Soči
? varlt^a sekcija Svetovnega sklada ' 'Jklani',Q narave (WWF) zelo odločno ?! Prji® Vse načrte, ki so jih na Obči-Jer jf a^i glede izrabe prostora, h* 6tiala ai odlagališče odpadnega ok 6 So n na desnem bregu Soče. Sta-55 liki erodstavniki združenja v pisni ^raj, Poročili goriškemu županu si tetrip V Vednost pa tudi načrtoval-j‘ P«* Jaa Parka, arh. Codellia. WWF Va za saniranje tega področ--.___ r lako, da bi območju vrnili
j)® Gg!;? Popoldne in jutri bodo ,le skem obratovale nasled-.
^ttlr A nske črpalke
ti$So Manzano
vAGIp _Trg Municipio PžlC ' Kil- Lungo Isonzo
T°Tai
Acjp 'Drevored S. Marco vJP - iti Kil- Valentinis KMim ' Novembra
li>0 . D
fOl Urevored Venezia Giu-
j^An
Armata
ffJ—
s,r&^NUber,a
- na glavnem trgu na državni cesti štev. 56
<£»EN»C.
na državni cesti
>GS>-Ul.Gorizia
VCAguileia
1 m°stu preko Idrijc
prejšnji videz in da bi na njem zasadili spontano vegetacijo.
Torej nobenega mestnega parka, sprehajalnih stez, atletskih stez in parkirnih prostorov, kakor predvideva eden od možnih načrtov. Nobenega gledališča na odprtem za tisoč do tisoč dvesto gledalcev, nobenega nogometnega igrišča, atletskih stez in nobenega parkirišča, kakor predvideva drugi načrt. Pri WWF ne sprejemajo niti tretje možnosti, to je, da bi celotno območje preuredili v športni objekt, tu zgradili higienske in druge naprave in seveda, nujno potrebno parkirišče.
O teh možnostih uporabe prostora, ko se bo izčrpalo sedanje odlagališče in ga bodo tudi zaprli, je bil govor pred kratkim, tudi v občinskem svetu.
Goriška sekcija WWF ugotavlja, da območje odlagališča sodi v celoti v področje bodočega Soškega parka. Zato je treba stremeti, da se uresničijo osnovne smernice, zaobjete v deželnih zakonih, ki uravnavajo to področje: ovrednotenje in varstvo naravnih zanimivosti. Tega pa ni mogoče narediti s tem, da nekdanje odlagališče preurediš v teater, športni objekt ali kaj drugega. Odlagališče že samo na sebi po-
meni zelo grob poseg v naravno okolje, ki mu je treba zato zdaj povrniti prvotno podobo. To je mogoče doseči s saniranjem površine, nanosom zemlje in gramoza ter peska ter zasaditvijo drevesnih in drugih rastlinskih vrst, ki uspevajo v neposredni okolici. Uvajanje kultiviranega parka bi bilo v nasprotju s tem.
Trenutek za to je zelo primeren, saj je v pripravi načrt za Soški park.
Ob tem se seveda postavlja vprašanje, nanašajoče se na trenutno situacijo. Je obstoj odlagališča kompatibilen z urbanistično namembnostjo prostora?
Ni namreč točno znano ozadje zadeve, kdaj in kako je prišlo do ureditve odlagališča za odpadni material v rečni strugi, vendar na prvi pogled sodeč, tak objekt najbrž ne sodi na območje ki je v občinskem in deželnem regulacijskem načrtu označeno kot zavarovano območje.
Se bo tudi to vprašanje rešilo na enak ali podoben način, kakor se je rešilo vprašanje zahodne obvoznice? Vsekakor se nakazuje v občinskem svetu zelo ostra razprava. Morda že na prihodnji seji, napovedani za ponedeljek.
Rok za bone do 28. t. m.
Avtomobilisti, ki so prvič vložili prošnjo za dodelitev bencinskih bonov, bodo le te lahko dvignili do 28. februarja. Tako sporoča Trgovinska zbornica. Odločitev so sprejeli na seji 5. t. m. na podlagi ugotovitve, da je bilo do 26. januarja predloženih nekaj nad devet tisoč prošenj za dodelitev nakaznic za bencin, oziroma plinsko olje. Vseh teh prošenj do predhodno določenega roka 16. februarja, ne bodo utegnili rešiti in je zato podaljšanje pravzaprav nujno.
Trgovinska zbornica obvešča, da bodo tako vsi tisti, ki so vložili prošnjo do 26. januarja in ki izpolnjujejo pogoje, lahko prevzeli nakaznice tudi za prvi letošnji kontingent do vključno 28. februarja.
V glavnem gre za prošnje za drugo ali tretje vozilo ali pa za prošnje, pri katerih je bila predložena dokumentacija pomanjkljiva.
Trgovinska zbornica ni posebej navedla, če velja podaljšanje roka za dvig bonov tudi za stare upravičence. Le ti bi morali, seveda v kolikor še niso za to poskrbeli, nakaznice prevzeti do 16. t. m.
Nadškof Battisti o politiki z veliko in malo začetnico
Videmski nadškof monsinjor Alfre-do Battisti je te dni v Gorici odprl nov učni ciklus nadškofijske politične šole. Battisti je govoril na temo Kako naj kristjani doživljajo politiko. V svojem izvajanju se je dotaknil nekaterih žgočih tem političnega dogajanja v Italiji, ki zanimajo tako vernike kot laike. Ne da bi se spuščal v obravnavo specifičnih tekočih vprašanj (čeprav niso manjkali dovolj konkretni namigi na zalivsko vojno in vpletenost Italije v vojaški spopad, na zadevo Gladio in institucionalno reformo), je Battisti načel vprašanje pretežno iz etičnega zornega kota.
Uvodoma je z evangelskim citatom poudaril potrebo po ločevanju med državo in cerkvijo: »Cezarju, kar je Cezarjevega, Bogu, kar je božjega!«. Odtod izvira načelo o strogem ločevanju med vero in politiko. To pa ne pomeni, da ne bi morali kristjani pri političnem delovanju spoštovati etičnih načel, ki jim nalagajo dolžnost pojmovanja politike kot delovanja v korist skupnosti in ne kot kakršnokoli upravljanje oblasti.
Battisti je nato ločil med Politiko (z veliko začetnico), ki je dolžnost vsako-
gar, da sodeluje in prispeva v družbenem življenju. Za kristjane to pomeni gotovo dolžnost pokornosti oblasti, vendar po koncilu tudi vse več dolžnost kritike oblasti, informiranja in samostojnega ocenjevanja dogodkov. Prav na teh načelih temelji v primeru zalivske vojne upravičenost stališč, ki zavračajo udeležbo v vojni in dolžnostim, ki jih nalaga zvestoba državi, zoperstavljajo ugovor zaradi vesti. Ob tej pa obstaja tudi politika z malo začetnico, tista vsakodnevna strankarska politika, ki je danes vse več v sponah lotizacije in boja strank zgolj za oblast, ne pa za delovanje v prid skupnosti.
Ta politika je v krizi, je ocenil Battisti in zato pozval kristjane naj se v strankah (v vseh strankah) angažirajo za to, da bi politika spet pridobila potrebno etičnost in moralno napetost, ki naj omogoči zasledovanje družbenih koristi in ne zgolj strankarskih interesov.
Gosta je na večeru predstavil urednik tednika Voce Isontina Lorenzo Boscarol, ki je tudi predstavil program novega učnega ciklusa politične šole škofije.
Na sliki (foto Marinčič) videmski nadškof Alfredo Battisti
Sestanek za Svetovni slovenski kongres
Kinoatelje, SKPD Mirko Filej, SMREKK in skupina Izvir so pristopili k pobudi za ustanovitev Iniciativnega odbora za Svetovni slovenski kongres na Goriškem.
Pred sklicanjem ustanovnega zbora vabijo še vse ostale, organizacije in posameznike, ki bi želeli pristopiti k pobudi, na delovni sestanek, ki bo v ponedeljek, 11. februarja, ob 18.30 na sedežu Kinoateljeja v Križni ulici (Ul. Croce) 3.
(
Včeraj na svetovnem smučarskem prvenstvu v nordijskih disciplinah
Stefania Belmondo »bronasta«
TESERA (TRENTO) — Sovjetinja Jelena Vjalbe je premočno zmagala v smučarskem teku na 15 km (klasična tehnika) na svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah, ki se te dni odvija v Italiji. Domačinka Stefania Belmondo pa je bila odlična tretja.
Zmaga sovjetske tekačice ni bila nikoli v dvomu: najhitrejša je bila od starta do cilja. Že na prvem vmesnem času (1,7 km) je bilo jasno, da odlična Jelena gre naproti velikemu slavju, osvojitvi zlate kolajne. Z včerajšnjim zlatim odličjem je tudi potrdila, da je daleč najboljša tekačica v tej sezoni.
Na drugo mesto se je uvrstila Nor-vežanka Trude Dybendhal, ki pa je morala biti veliko bitko z Italijanko Stefanio Belmondo, kateri je pripadla bronasta kolajna. Po pravem polomu s prvega dne moške vrste je torej v italijanskem taboru zavladalo upravičeno veselje. 22-letna Stefania Belmondo je namreč prva Italijanka, ki je slavila v nordijski disciplini.
Po osvojitvi bronaste kolajne je Bel-mondova povedala: »Priznam, da sem zelo nervozno dočakala start, a zatem, med tekmo samo, sem se le sprostila. Ko me je Sovjetinja Vjalbejeva prehi-
Jelena Vjalbe
tela, se nisem potrla, temveč sem se mirno držala svojega načrta. Proti koncu tekme sem uvidela, da lahko osvojim celo srebrno kolajno. Za las
pa mi ni uspelo. Vseeno sem zelo zelo vesela.«
Razočarala je Norvežanka Inger Helene Nybraaten, ki je bila v ožjem krogu favoritinj za eno od kolajn. Bila pa je le 17.
VRSTNI RED TEKA NA 15 KM (KLASIČNA TEHNIKA)
1. Vjalbe (SZ) 44'58 '5; 2. Dybendhal (Nor.) po r03"9; 3. Belmondo (It.) po 1'32"9; 4. Pedersen (Nor.) po 1'42"4; 5. Mata (Fin.) po 1'42"9; 6. Westin (Šve.) po 2'07"9; 7. Kaširskaja (SZ) po 2'08"6; 8. Nagejkina (SZ) po 2'09"5f 9. Lukkari-nen (Fin.) po 2T4"2; 10. Gorlin (Šve.) po 2'20"4.
LESTVICA ZA SP (15 KM): 1. Vjalbe (SZ) 120; 2. Belmondo (It.) 83; 3. Westin (Šve.) 59; 4. Nagejkina (SZ) 56; 5. Nyb-raten (Nor.) in Jegerova (SZ) 52.
LESTVICA PO 2. DNEVU POKALA NARODOV: 1. SZ 796; 2. Norveška 729; 3. Švedska 627; 4. Italija 552; 5. Nemčija 233.
Danes sta na vrsti dve preizkušnji: ob 10.30 bo tek na 15 km za moške, popoldne pa bo na vrsti tek na 15 km za kombinacijo.
KOLAJNE
Z S B
Sov. zveza	110
Švedska	100
Norveška	0	11
Italija	0	0	1
V sredo v Trstu
Stefanel - Partizan
TRST — Ljubiteljem košarke se v sredo, 13. t. m., obeta zanimiv večer. Pri tržaškem Stefanelu bo namreč gostoval beograjski Partizan, ki je trenutno na 2. mestu lestvice v 1. jugoslovanski ligi. Prijateljsko srečanje med Stefanelom in Partizanom bo ob 20.30 v tržaški športni palači, vstopnice pa bodo naprodaj od 19.00 naprej neposredno pri blagajni »palasporta«. Cena je poenotena in znaša 10.000 lir.
Drevi Leonard - Morris
NEW YORK — Po 14 mesecih bo sloviti ameriški boksar Ray Sugar Leonard spet na ringu. Drevi se bo za svetovni naslov WBC pomeril z rojakom Terryjem Norrisom. Leonard ima 35 let, Norris pa 13 manj.
Teniški turnir v Milanu
Italijan Caratti igra v polfinalu
ASSAGO (Milan) — Italijan Cristia-no Caratti nezadržno nadaljuje svojo pot na teniškem turnirju v Milanu. P°' tem ko si je privoščil nič manj k°: Čehoslovaka Ivana Lendla, je včeraj zlahka odpravil še Šveda Kultija (6;3, 6:1) in se uvrstil v polfinale, v katereffl se bo srečal z Nemcem Steebom. Sled' nji je v četrtfinalu s 6:3, 7:6 (7:4) pre' magal Kricksteina.
V drugem polfinalu se bosta pome' rila Sovjet Volkov ter Šved Gunnat' son. Prvi je s 6:4, 6:4 premagal Avstralca Casha, drugi pa s 6:0, 7:6 (7:5) Šveda Gunnarsona.
Malta - Portugalska za nogometno EP
LA VALLETTA — V okviru kvalik' kacij za evropsko nogometno prvenstvo se bosta danes srečali Malta 1 Portugalska. Po nezasluženem porazd. ki ga je doživela 23. januarja proti Gr čiji, bo skušala Portugalska izbojeva ^ izdatno zmago, še zlasti ker je Pricf kovati, da bo v tej 6. skupini odloča ^ razlika v golih. Poleg omenjenih tre reprezentanc igrata v tej skupini Finska in Nizozemska.
Na včerajšnjem ženskem smuku za svetovni pokal v Garmischu
Chantal Bournissen
GARMISCH (Nemčija) — Štiri leta po svoji presenetljivi zmagi v Val d'I-seru, je Švicarka Chantal Bournissen včeraj osvojila svoj drugi smuk za svetovni pokal v karieri. Bournissenova, ki je letos že zmagala na superveleslalomu v Meiringenu, je izkoristila odsotnost »kraljice« Kronbergove, ki mora po padcu na svetovnem prvenstvu v Saalbachu počivati štiri tedne, ter Nemke Katrin Gutensohn-Knopf in je izboljšala svoj položaj na skupni lestvici za svetovni pokal, na kateri je trenutno tretja.
Lep uspeh je dosegla Jugoslovanka Andreja Potisk, ki je zasedla 14. mesto in z njim tudi svoje prve točke v svetovnem pokalu. Skromne so bile Italijanke: prva med njimi je bila Marghe-rita Parini, ki je pristala šele na 40. mestu.
Vrstni red: 1. Bournissen (Švi.) 1'37"01; 2. Merle (Fr.) 1'37"08; 3. Wal-linger (Av.) 1'37"45; 4. Sadleder (Av.) T37"57; 5. Gartner (Kan.) 1'37"82; 6. Ze-lenskaja (SZ) 1'37"84; 7. Haas (Av.) 1'37"88; 8. Ginther (Av.) 1'37"97; 9. Le-bedeva (SZ) r37"98; 10. Bouvier (Fr.) 1'38"01; 11. Laroche (Kan.) 1'38’TO; 12. Seizinger (Nem.) 1'38'23; 13. Voght (Nem.) 1'38"27; 14. Potisk (Jug.) 1'38 44; 15. Zurbriggen (Švi.) 1'38"49; 40. Parini T40 T9; 42. Moretta 1'40"25; 46. Marzo-la (vse It.) 1'43"25.
Skupni vrstni red smuka za SP: 1.
Kronberger (Av.) 73 točk; 2. Gutensohn-Knopf (Nem.) 72; 3. Merle (Fr.) 70; 4. Bournissen (Švi.) 60; 5. Wallinger (Av.) 49.
Skupni vrstni red za SP: 1. Kronberger (Av.) 276 točk; 2. Merle (Fr.) 112; 3. Bournissen (Švi.) 97; 4. Guten-
sohn-Knopf (Nem.) 87; 5. Ginther (Av.) 86; 6. Schneider (Švi.) 72; 7. Wiberg (Šve.) 69; 8. Salvenmoser (Av.) 68; 9. Gerg (Nem.) 67; 10. Masnada (Fr.) 66; 11. Fernandez-Ochoa (Šp.) 63; 12. Mai-erhofer (Av.) 62; 13. Wachter (Av.) 59; 14. Wallinger (Av.) 54; 15. Stoeckl (Av.) 51.
Moški smuk odpadel
VAL D1SERE (Francija) — Bojazni so se izkazale kot utemeljene. Moškega smuka za svetovni pokal včeraj zaradi slabih vremenskih razmer niso mogli izpeljati. Snežiti je začelo že predvčerajšnjim in sneg je padal vso noč. Organizatorji so sicer trmasto, iz ure v uro, odlagali odločitev v upanju, da se bo vreme uneslo. Naposled pa so se le vdali v usodo in so tekmo odložili, za kar bi se bili lahko odločili že zjutraj.
Danes je v Val d lseru na sporedu še en smuk, jutri pa veleslalom. Tamkajšnji organizatorji so izkoristili včerajšnji popoldan, ko se je zjasnilo, in so
začeli odstranjevati na novo zapadli sneg. Delo naj bi dokončali ponoči. Potem ko so včeraj popoldne progo pregledali, so sklenili, da bodo danes ob 12.15 smuk izpeljali, jutri pa še superveleslalom. Vsekakor bo tekma le v primeru, da bodo pogoji res primerni. Po nedavni nezgodi Avstrijca Ger-nota Reinstadlerja, ki se je smrtno ponesrečil v Wengnu, so namreč precej poostrili kriterije glede varnosti na progah.
Nadalje so se odločili, da bo smuk v Val dJseru dokončno odpadel, če ga danes ne izvedejo. Isto velja tudi za jutrišnji superveleslalom.
V letošnji sezoni so odpadli dva slaloma, dva smuka ter po en veleslalom in superveleslalom. Eden od smukov je odpadel v Wengnu, zaradi smrti Reinstadlerja, drugi pa je bil včerajšnji.
Trmasto naprezanje organizatorjev v Val d lseru je nekje tudi razumljivo. V tem kraju bodo namreč prihodnje leto zimske olimpijske igre in seveda naj bi sedanja tekmovanja služila za njihovo reklamizacijo.
Za prijateljsko nogometno tekmo Italija - Belgija
Melli in Lentini med »azzurri«
RIM — Tudi za prijateljsko tekmo proti Belgiji, ki bo v sredo ob 20.15 v Terniju, se je selektor italijanske nogometne reprezentance Azeglio Vicini odločil za nekatere novosti, ki mu jih pač narekuje samo domače prvenstvo. Doma bodo ostali Baggio (poškodba), Vialli in Maldini (ki nista še povsem okrevala), Berti (težave s kondicijo), Donadoni (težave z zdravjem), Serena (mesto naj bi prepustil mlajšim) in Ferri (iz disciplinskih razlogov, saj je bil izključen za 4 kola). V reprezentanci pa sta se prvič znašla mlada Melli (Parma) in Lentini (Torino). Ostali, ki so bili sklicani, so: Ba-resi in Costacurta (Milan), Bergomi in Zenga (Inter), Casiraghi, De Agostini, Marocchi, Schillaci in Tacconi (Juven-tus), De Napoli, Crippa in Ferrara (Napo-li), Eranio (Genoa), Giannini (Roma), Lombardo in Vierchowod (Sampdoria).
Dirka tris
AVERSA (Caserta) — Zmagovita kombinacija dirke tris je 17-2-7. Dobitnikov je bilo 62, prejeli pa bodo po 17.954.000 lir.
SK DEVIN
soorganizator 4. prehodnega Pokala treh dežel, ki bo v nedeljo, 17. t. m., na Kobil, organizira avtobusni izlet z odhodom iz Sesljana ob 6. uri, ob 6.10 iz Nabrežine, 6.15 iz Križa, 6.20 s Proseka in 6.30 z Opčin. Vpisovanje in iniorma-cije na tel. 200236.
SK BRDINA
organizira 17. t. m. ob Pokalu treh dežel izlet na Koblo. Odhod vlaka ob 6.45 iz Sežane, povratek ob 18.15. Možnost vpisovanja za tekmo ali samo za izlet. Na razpolago bo učitelj za začetnike. Popust za družine. Informacije po telefonu: Opčine tel. 212859, Trst tel. 765693, Padriče tel. 226271, Devin-Nab-režina tel. 299573, na sedežu društva Proseška 131 - Opčine v ponedeljek in sredo od .19. do 20. ure.
Drevi ob 21.00 v Trstu v košarkarski C ligi
Jadran TKB - Bassano
Na krilih dveh zadnjih solidnih in prepričljivih nastopov so Jadranovi košarkarji znatno popravili tudi razmerje med danimi in prejetimi koši, ki je bilo doslej revno tudi zaradi majhnih razlik, s katerimi so Vatovčevi fantje osvajali zmage.
Trenutno delijo modri bojevniki 4. mesto z Roncadami, ki so v teh uvodnih fazah povratnega dela zabeležile znaten padec v storilnosti v primerjavi s prvim krogom tekem. Roncade bodo v tem kolu sprejele v goste moštvo Di Lenardo Solesino, eno izmed štirih ekip (skupaj z Bas-sanom, Jesolom in Latte Carsom), ki so za petami ravno Roncadam in Jadranu TKB. In drevi bodo jadra-novci zaposleni prav z Bassanom, ki je v minulem kolu za dve točki klonil pred Roncadami in to kar na domačem terenu. Prvi neposredni spopad med Bassanom in Jadranom TKB so modri sklenili v svojo korist, čeprav velja omeniti, da je to bila za srčne bolnike nepriporočljiva tekma, ki so jo naši osvojili peščico sekund pred iztekom podaljška v takih okoliščinah, ko je že vse kazalo, da bo razplet diametralno nasproten.
Tako je treba vzeti na znanje, da košarkarji Bassana niso od muh, kot je razvidno iz golega dejstva, da so zbrali 18 točk. Bassano je v primerjavi z Jadranom bolj "domače" moštvo, ki na svojem igrišču navadno ne prepušča točk in ki igra z nekoliko slabšim učinkom v gosteh. Gre pa
za uporno in zelo bojevito postav0' kateri je nekaj dobrih posaine2 . kov. To velja posebno za bekov ^ par, ki se opira tudi na igralne kušnje v višjih ligah.	. na.
Jadranovo moštvo pa bo drevi stopilo okrnjeno. Dean Oberdan, ^ se je poškodoval na mladinskem ^ Čanju s Stefanelom, zanesljivo ne ^ igral. Vprašljivo pa je tudi, ce ^ lahko igral kapetan Valter S°sl 'eij. je v soboto proti Sotecu igral v kem slogu. Merlin pa zaradi slu nih obveznosti že tretji teden ne nira in njegov učinek ne rnor.frnaji. tak, kot je bil na prejšnjih tem" . Treba bo tudi spetpreverjati ®lsetjh mladincev, oziroma šestih sei-ekipe. Morebiti so titanske nosti poraza, ki so ga Jadranov1 u dinci v sredo utrpeli proti irieST1epri' tekmecu Stefanelu, zapustile je jetne posledice, čeprav upam0' ^gZ0. mlajše Jadranovo pokolenje ze ^ relo do take mere, da lahko 9 0. naprej in se na vsak nadaljnj ^gJl. pad pripravi z ustrezno mero centracije.	T[^g in
Srečanje med Jadranom . . ortni Bassanom bo drevi v Tržaški F palači s pričetkom ob 21.
Na sliki (foto Magajna): ia£j0(I)aj vec Oberdan med metom na radi či tekmi z Jesolom drevi poškodbe ne bo igral.
Prekinjena nogometna amaterska prvenstva
Naši nogometaši se lahko mirno pripravijo na pust. Danes in jutri jih namreč ne bodo »bremenile« običajne prvenstvene obveznosti in skrbi. Deželni odbor Italijanske nogometne zveze/Vsedržavnega združenje amaterjev iz Furlanije-Julijske krajine se je namreč po posvetovanju s pokrajinskimi in krajevnimi odbori odločil, da ta konec tedna prekinejo vsa amaterska nogometna prvenstva. Tak ukrep je bilo tudi pričakovati. Slabo vreme z obilnim sneženjem in deževjem, ki je zajelo vso našo deželo, pač ne omogoča normalnega poteka srečanj. Poleg tega vremenske napovedi tudi za, prihodnje dni niso nič kaj obetavne. Če upoštevamo še težave, ki so bile s treningi že med tednom, je odločitev povsem na mestu.
Odločitev deželnega odbora FIGC se nanaša na promocijsko prvenstvo, na L, 2. in 3. ligo, na moško deželno in pokrajinsko prvenstvo under 18 ter na žensko D ligo. Za prekinitev mladinskih prvenstev so se odločili že dan prej, o čemer smo poročali v naši včerajšnji številki. Pokrajinska nogometna zveza je sicer omenila samo mlajše cicibane in začetnike, vendar so potrdili, da sklep velja tudi za ostale.
Na sliki (foto D. Križmančič): zasneženo igrišče v Bazovici.
6.k^@)
G
šport11
3b 21'4*5
* **
llge; r5ve' !08ateC
Za slogašice mikaven dvoboj na Opčinah (borovke pa spet v gosteh)
| domači šport
Pozor na mladinke Conada
Za nastope Bora Elpro Cunja in Sloge Koimpex v po-Vratnem delu ženske odbojkarske C-l lige vlada resnično Vebko zanimanje. To je tudi povsem razumljivo. Obe še-sterki pripadata »prvi jakostni skupini«, dosegli sta odlične Rezultate in se jim tudi v preostalih trinajstih tekmah obeta °1 za sam vrh lestvice. Izhodiščni položaj je za borovke (1. Sestoj nadvse zavidljiv, a tudi slogašice niso povsem odrezane iz tega konteksta, ne glede na to, ali jih boj za napre-ovanje mika ali pa se podzavestno zadovoljuje že z dose-enim ciljem obstanka v ligi.
Dejstvo je, da so moči pri vrhu tako zelo izenačene, da 6 možen še vsak preobrat in nemara drži, da bosta napre-ovali ekipi, ki se bosta najbolje odrezali v neposrednih 'obojih. Teh pa je toliko, da ni še nič odločenega.
V drevišnjem prvem povratnem kolu se nova poslastica eta predvsem navijačem slogašic. Slovenske odbojkarice bodo namreč pomerile z novopečenim mladinskim prva-0tn Trevisa Conadom iz Villorbe. Pokrajinski naslov, s terirn se ponašajo mlade igralke iz bližine Trevisa (v anski ekipi sta tudi dve nekoliko starejši odbojkarici), ni rauh, če vemo, da so v finalni tekmi premagale Moglia-■p 1 ki je lani osvojil nič manj kot naslov državnega prvaka, udi v C-l ligi se je Conad doslej odlično obnesel, čeprav i na domačih tleh, kot na gostovanjih. Bil bi celo prvi ^npaj z borovkami, a je doživel dva povsem nepričakova-spodrsljaja s Cervignanom in Fincantierijem. V dvobojih n boljšimi pa je kar petkrat zmagal, Slogo Koimpex je preniagal s 3:1.
sn ^rener slogašic Peterlin je takole ocenil drevišnjega na-°tnika: »Igralke Conada so sicer nizke rasti, a zelo dobro ladajo tehnične elemente, podajačica je odlična, njihova a hitra, servis pa tvegan. Treba bo ostro servirati, da
onesposobimo njihov napad, v protinapadu pa jih bomo skušali presenetiti predvsem z visokimi udarci.«
Nekatere Slogine igralke žal ne bodo nastopile v najboljši formi, Ukmarjevo in Milkovičevo je pestila gripa, Pertotovo pa je blokiralo slabo vreme, a ima za sabo le en trening. Dodatna težava je v tem, da je Peterlina doletela diskvalifikacija zaradi seštevka opominov. Sloginega trenerja je ta ukrep posebej razočaral, kajti je predvsem posledica poteka zloglasne tekme v Latisani, kjer je sodnik močno oškodoval naše odbojkarice. »Resno razmišljam o tem, da bi odstopil s položaja predsednika deželnih trenerjev«, nam je dejal Peterlin, ki je zgražan nad slabim sojenjem v tej ligi.
Igralke Bora Elpro Cunja pa bodo drugič zapored igrale v gosteh. Tokrat se bodo pri Vicenzi pomerile z Gamate-xom, ki ima na lestvici enako število točk od Dola, s katerim so se plave pomerile v prejšnjem kolu. Je pa med Dolom in Gamatexom precejšnja razlika v razpoloženju. Medtem ko je Dolo nad svojimi nastopi razočaran, se Ga-matex na vse kriplje bori za obstanek v ligi, kar je bil tudi glavni cijj te ekipe. Zato je pričakovati, da bodo Kalčeve varovanke naletele tokrat na bolj zagrizenega nasprotnika, ki jim sicer po tehnični plati ni dorasel, a utegne biti nevaren, saj je na primer drugouvrščeni Pandacolor tu zmagal šele po petih nizih.
Borovke so v tem tednu trenirale boljše kot v prejšnjem, odigrale so tudi trening tekmo z OMA. Še največ skrbi vnaša oddaljenost gostovanja, kar povezujejo z izredno neugodnimi vremenskimi razmerami. Na pot se bodo morale podati zgodaj in upati je, da bodo v Pojano Maggiore dospele dovolj sveže in razpoložene za boj.
V Trstu so borovke drevišnjega nasprotnika po dobri igri premagale z gladkim 3:0.
IME EKIPE	T.	Skupno Z. P.		Točke	Doma Z. P.		V gosteh Z. P.		Seti	Vrsta rezultata					
										3:0	3:1	3:2	2:3	1:3	0:3
®°r Elpro Cunja	7	5	2	10	2	2	3	0	18:10	2	2	1	1	1	0
C°nad Villorba	7	5	2	10	4	1	1	1	17:14	0	2	3	0	2	0
Pandacolor	7	4	3	8	2	3	2	0	17:16	0	1	3	2	1	0
Pisana	7	4	3	8	3	0	1	3	16:15	0	2	2	1	2	0
Ghemar	7	3	4	6	3	0	0	4	14:14	1	2	0	2	1	1
V,cenza Tre	7	3	4	6	2	2	1	2	13:17	0	1	2	2	0	2
^e&nedy Videm	7	2	5	4	0	1	2	4	13:16	1	1	0	2	3	0 .
Koimpex	7	2	5	4	1	2	1	3	11:18	0	1	1	2	2	1
Zaradi izenačneosti pri vrhu ni bilo to prvenstvo še nikoli tako zanimivo kot letos. Vse kaže, da bodo o napredovanju odločali prav neposredni dvoboji med osmerico boljših. Borovke so svoje prvo mesto izbojevale prav na račun petih uspehov v teh tekmah. Zanimivo je, da je enak uspeh dosegel tudi Conad, ki pa je kar dvakrat izgubil s slabšimi tekmeci. Pripravili smo tabeli z rezultati medsebojnih obračunih in z lestvico. Pozor na Kennedyja, ki bo v povratnem delu kar šest tekem odigral doma!
Latisana - Kennedy	3:2
Conad - Sloga	3:1
Sarmeolo - Latisana	2:3
Vicenza - Bor	0:3
Bor - Kennedy	1:3
Conad - Vicenza	3:2
Sarmeola - Conad	2:3
Sloga - Bor	2:3
Bor - Latisana	3:1
Ghemar - Sloga	3:0
Conad - Kennedy	3:2
Latisana - Conad	3:1
Pandacolor - Ghemar	3:2
Bor - Pandacolor	2:3
Ghemar - Kennedy	3:1
Vicenza - Ghemar	3:2
Conad - Bor	1:3
Sloga - Vicenza	3:2
Ghemar - Latisana	3:1
Conad - Ghemar	3:1
Kennedy - Sloga	1:3
Sarmeolo - Vicenza	1:3
Sloga - Pandacolor	2:3
Vicenza - Kennedy	0:3
Bor - Ghemar	3:0
Pandacolor - Kennedy	3:1
Latisana - Sloga	3:1
Vicenza - Latisana	3:2
* * *
In še redki spodrsljaji... Cervignano - Conad	3:1
Dolo - Ghemar	3:1
Fincantieri - Latisana	3:1
Fincantieri - Conad	3:0
DANES
SOBOTA, 9. FEBRUARJA 1991
KOŠARKA
MOŠKA C LIGA
21.00	v tržaški športni palači: Jadran TKB - Bassano
PROMOCIJSKA LIGA
16.30	v Trstu, na 1. maju: Bor Radenska
-	Kontovel; 20.00 v Nabrežini: Sokol - Ci-cibona
DRŽAVNI KADETI
20.00	v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco
-	Kontovel
DEŽELNI KADETI
18.00	v Tržiču, Ul. Rossini: POM - Dom
NARAŠČAJNIKI
16.00	v Dolini: Breg - Intermuggia;
18.00	v Repnu: Kontovel - Bor
PROPAGANDA
15.00	v Trstu, na 1. maju: Bor - Polet
ODBOJKA
ŽENSKA C-l LIGA
18.00	na Opčinah: Sloga Koimpex -Conad Villorba; 20.30 v Pojani Maggiore, Ul. Alighieri: Gamatex - Bor Elpro Cunja
1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Ronkah, Ul. Fratelli Cervi: ACLI - 01ympia; 20.00 na Opčinah: Sloga
-	SanfAndrea
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
17.30	v goriškem Slovenskem športnem centru: 01ympia - San Luigi; 18.00 v Ločniku, Ul. Venier: Šanson - Soča:
19.00	v Dolini: Breg - Bor Friulexport: 20.30 v Trstu, na Alturi: Altura - Sloga Sagor
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
19.30	v Žavljah, Ul. D Annunzio: Zaule Rabuiese - Sokol
DEKLICE
15.30	v Trstu, Monte Cengio: CUS B -Kontovel
NARAŠČAJNIKI
18.00 v Trstu, na Alturi: Pallavolo TS -Sloga
ROKOMET
ŽENSKA C LIGA
18.00 v Trevisu: Coletti - Kras
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA B LIGA
15.00	v Zgoniku: Kras Corium - Carda-no al Čampo
MOŠKA B-2 LIGA
17.00	v Brescii, Ul. Repubblica Argentina: Volta - Kras
Danes v ženski B ligi
Krasovke
favoritinje
't^^^kem namiznoteniškem prven-atti Q hge se bo v 12. kolu Kras Cori-Carap^^eril s postavo Cardano al 23Qnik Tekma ho na sporedu danes v 'iirio telovadnici. Naj takoj opozo-°b 15 sPremembo ure - začela se bo
V p '
>ke etn delu prvenstva so se kra-N| hhle iz Cardana kot zmagoval-{6t)(W^re^ 50 morale odkriti teren, Stija p-je treba pristaviti, da tamkaj-sg 'P® ni bila popolna ter da je u vsek ,razrner vskočila neka igralka, v Prvp or ni zrela za drugoligaš-5* bil hstvo. Rezultat 5:2 zato takrat 'Peit ealen, kajti Bassaninijeva in ^ sta nudili dober odpor.
f(1^cempke hodo morale igrati brez Ne N Vanja nasprotnic, čeprav so 1)^ ^hrinN^iem mestu lestvice. Biser-(Novjj ,e|;a' Tanja Ravbar in Monika tje °do danes nedvomno favori-o i 'rr>QrpfVolem terenu in prav zato si ' Pesjg j^hovoliti, da bi nasprotnice
kakš:
no točko domov.
<Že v
Moška B-2 liga
^aši v gosteh
zmagovalna ekipa je z eno bv«? ha ni1* *.ligi' vendar Pa odhaja NvS Brelc-f Psovanj ekdrugo-1*! v _ esen. Krašovci bodo tek-L Nr, Prvotm postavi Mersi, Igor s*, C6rja v Nilič, torej brez trenerja S)Wasovri Pi' ki ie pripomogel, da kni^bika, odPravili močnega na-bti .o, da g adkim 5:0. Seveda priča-z nse krasovi fantje vrnejo iz N',VeHdar°V*m Parom prvenstvenih
:2ali5:3)a
SIS* j6
~ ' >Mai ije za
litt1a''I1jerjlllJC treba priznati da proti
^	a?r^. tj3 z drugačnim rezulta-
rulr haše eJ;!l Prav' da si tudi tretji »he izi„?e.Narjan Milič pridobi bšrjNprav i za nastopanje v B-l Ns iemu treha priznati da proti 'iSh! v6lijjj, thočnemu nasprotniku Na vtektne iInožnosti. Vsa teža dre-k ersiifl • zato na ramenih Kris-Vi ptla trn I9°ria Miliča, ki jima k 9 v zrna119 odl°enost in visoka 5?bra Eu kl i° Pogojuje tudi
bjliai4 v zrna!!9 odločnost in visoka
Sa a^4 tehn^ j° pogoiuie tudi * N adUti hnična pripravljenost.
bi m 950^6 moške postave, s rt'varI9sProtniv9^ Premagati dreviš-ne o*\ki Ji sledi na lestvi-'Saj zao9srt°aZa Asovega napre-taja za njim za 6 točk.
(J. J.)
Odločitev deželne odbojkarske zveze glede na zelo slabo vreme
Tekem v deželnih ligah ne bo!
Deželna odbojkarska zveza je včeraj sporočila, da so, glede na izredno slabo vreme v teh dneh, tekme v deželnih prvenstvih ženske in moške C-2 Hge, ženske in moške D lige ter prvenstvo dečkov prekinjene.
Vsa Italija je vklenjena v ledeni oklep in huda zima ni prizanesla tudi naši deželi. Zato so odgovorni pri deželni odbojkarski zvezi odločili za prekinitev tekem, saj je več krajev težko dostopnih in zato bi spravilo razna društva v velike težave glede prevoza.
Za sedaj seveda ni znano, kdaj bodo vsa današnja in jutrišnja srečanja nadoknadili.
Na sliki (foto Magajna); s prvenstvene tekme dečkov v Repnu med ekipama Sloge in Pall. Tri-este.
JUTRI
NEDELJA, 10. FEBRUARJA 1991
ODBOJKA
1.	MOŠKA DIVIZIJA
10.30	v Marianu, Ul. Cavour: Intrepida
-	Naš prapor; 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Altura
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
11.00	v Dolini: Breg - Bor Friulexport
DEKLICE
9.00	na Opčinah: Sloga B - SanfAndrea; 9.30 v Trstu, Monte Cengio: CUS A
-	Breg; 9.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Friu-lexport B - OMA
KOŠARKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00	v Trstu, šola Morpurgo: Plurrtfžers
-	Prosek
DEČKI
9.00	v Trstu, šola Caprin: Santos - Bor; 10.30 v Nabrežini: Sokol - Stefanel
PROPAGANDA
9.30	v Gorici, telovadnica CONI: Gori-ziana - Dom; 11.30 v Trstu, Ul. Frescobal-di: Orient Express - Breg
ROKOMET
MOŠKA C LIGA
11.00	v Zgoniku: Kras Trimac - San Dona •
____U'
________domače košarkarske vesti
DEKLICE
VIRTUS - SOKOL	3:0
(15:3, 15:6, 15:12)
SOKOL: Pertot, Caharija, Legiša, Ban, Ferlan, Švara, Antonič.
Zaradi odsotnosti bolne podajačice Golemac niso mogle sokolovke (v antici-pirani tekmi 10. kola) nuditi drugouvrščenemu Virtusu boljšega odpora. V tretjem nizu so z nekoliko preurejeno postavo vsekakor igrale bolj učinkovito. Fer-lanova je s servisi pripomogla k temu, da je ekipa skoraj v celoti nadoknadila zaostanek 14:6, a presenečenja ni bilo.
NARAŠČAJNICE
SOKOL - OMA	0:2 (4:15, 8:15)
SOKOL: Švara, Antonič, Kralj, Radetič, Vižintin, Peric, Šemec, Kobal, Tinta, Jerman, Briščak.
OMA je bila objektivno močnejši nasprotnik, kljub temu pa bi ji lahko sokolovke nudile boljši odpor. Zal pa so igrale slabše kot v prejšnjem kolu: zgrešile so preveč servisov in tudi podaje niso bile dovolj natančne.
MELARA - SLOGA	1:2
(15:13, 16:17, 12:15)
SLOGA: Feri, Kalc, Kufersin, Milkovič, Natalicchio, Race, Stocco, Švagelj.
V četrtem kolu so mlade slogašice osvojile svojo prvo zmago, ki je bila za skoraj vse igralke tudi prva v "karieri", zato je bilo tudi veselje po tekmi veliko. Zmaga slogašic bi bila lahko še izdatnej-
ša, saj so vodile vseskozi tudi v prvem nizu, a jih je na koncu izdala trema. Tudi v drugem setu so naše igralke visoko povedle, a domačinke so jih ujele in celo prehitele na 16:15, a so slogašice obdržale mirno kri, osvojile niz in nato še odločilnega. (INKA)
Zadovoljiv nastop Borovih telovadk
Mlade Borove telovadke so v soboto sodelovale v Ljubljani na prvem letošnjem kontrolnem tekmovanju za prvo, drugo in tretjo selekcijo, ki je veljalo za prvenstvo Slovenije v športno ritmični gimnastiki. Nastopilo je 29 tekmovalk iz vse Slovenije, med katerimi so se zelo dobro odrezale tudi naše gimnastičarke. Nastopile so v drugi selekciji, kjer se je v zelo kakovostni konkurenci najbolje odrezala Kristina Ferluga z osvojitvijo petega mesta. V nastopu s trakom je dosegla celo tretjo najboljšo oceno, s katero je prehitela vrsto drugih kvotiranih tekmic. Na dobro uvrstitev je računala tudi Irina Žagar, ki pa je imela v svojem nastopu smolo in je zaradi padca orodja pristala na 8. mestu. Za obe tekmovalki lahko rečemo, da sta na tem tekmovanju pokazali viden napredek, tako v tehniki, kot izvedbi, kar velja zlasti za Ferlugovo. (-boj-)
Kontovelec J. Budin na skupnih pripravah
Kontovelov košarkar Jan Budin se je mudil na dvodnevnem skupnem treningu najboljših naraščajnikov naše dežele in Tridentinske Južne Tirolske, ki je bil v četrtek in včeraj v Gradežu. Skupni treningi, ki sodijo v okvir državnega programa Barcelona "92, jih je vodil sam trener mladinske državne reprezentance Mario Blasone.
1. MOŠKA DIVIZIJA
BREG ADRIATHERM B -SUPERBASKET	58:76 (28:33)
BREG ADRIATHERM B: Koren 5 (1:3), Mokor 4, Gobbo 8, Žerjal 16 (2:5), Salvi 6 (0:1), Martini 4 (0:2), M. Bandi 7 (1:1), Pin-tarelli, V. Bandi 8, Mingot.
Druga Bregov postava je v 1. košarkarski diviziji spet izgubila, pokazala pa je napredek, in to zlasti v obrambi. Naši pa še vedno imajo velike težave v napadu, zlasti proti »coni«. Kljub temu pa lahko ocenimo Bregov nastop kot povsem zadovoljiv. Od posameznikov pa je bil najboljši Patrick Žerjal. (D. Čok)
DEŽELNI KADETI
BOR - FERROVIARIO 93:82 (52:34)
BOR: Bajc 20, Grbec 4, Filipčič 38 (6:12), Škabar 7 (1:2), Schiulaz 2, Umar, Corbatti, Brus 12 (2:5), Križmančič 8 (0:2), Giacomini.
PON: Corbatti (19), Brus (39). TRI TOČKE: Filipčič 4.
Borovci so po pričakovanju premagali ekipo Ferroviaria, čeprav so nasprotniki zelo motivirano igrali. Že od vsega začetka so gostje skušali vzeti vajeti igre v roke, a jim ni uspelo. Borovci so povedli s hitrimi protinapadi in uspešnimi meti, kar je spravilo s tira goste.
V drugem polčasu so gostje sicer reagirali, naši pa se niso pustili presenetiti in so tudi zasluženo zmagali. (M. C.)
KADETSKI TURNIR ALPE-JADRAN
EMMEZETA -
BOR INDULES	66:59 (43:27)
BOR INDULES: Bajc 6 (0:1), Posega 18 2:5), Filipčič 8 (2:6), Grbec 2, Tomšič 15 (4:8), Brus 4 (2:5), Križmančič, Galoppin, Samec 6.
TRI TOČKE: Tomšič 1.
Preden so Borovi kadeti stopili na igrišče, so vedeli, da jih čaka zahtevna tekma in možnost prestopa v nadaljnji del tega turnirja. Na prvi tekmi v Trstu so naši namreč zmagali z 9 točkami prednosti. Že v začetnem delu tekme so Vi-demčani skušali uveljaviti svojo fizično moč in povedli z 12:2, nakar so plavi s prenaglo igro skušali doseči koš in ob polčasu zaostajali kar za 16 točk. V drugem polčasu sta bili ekipi enakovredni. Proti koncu polčasa pa so se naši približali nasprotniku na pet točk. Zadnje sekunde so bile res dramatične in igra je postala zelo živčna. Borovci so izgubili le za sedem točk in se zaradi skupnega seštevka na obeh tekmah uvrstili v nadaljnjo fazo tega turnirja. (M. C.)
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna predna-ročnina 200.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mati oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
sobota, 9. februarja 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijansKe zveze časopisnil] založnikov FlEG
Zima je včeraj Italijo dobesedno razdelila na dva dela: na severu še sneg, na jugu pa dež
Snežni metež popolnoma ohromil promet Na avtocesti 50 kilometrov dolga kolona
Hude težave v Sloveniji zaradi
novega snega
RIM — Napovedi vremenoslovcev so se včeraj uresničile in izredno oster mraz, ki je pestil nekatere predele Italije in Evrope, je začel nekoliko popuščati. V višjih legah je sicer še snežilo, ponekod so imeli prave snežne meteže, v nižinah pa je začelo deževati in dvignila se je tudi megla.
Najhujše težave so brez dvoma doživljali v Srednji Italiji, v Toskani in Emilii Romagni. Močno nočno sneženje je škorenj dobesedno presekalo na dva dela, omenjeni deželi pa sta bili skoraj popolnoma odrezani od sveta. Na Avtocesti sonca na odseku med Firencami in jadransko riviero (na sliki AP) se je včeraj zgodaj zjutraj ustvarila petdeset kilometrov dolga kolona avtomobilov, na južnem odseku pa so namerili dobrih dvajset kilometrov vrste. Sneg je presenetil številne voznike, ki niso pravilno ocenili težav, katerim gredo na proti in zastoj je bil neizbežen. Po posegu gasilcev in cestnega podjetja ANAS se je položaj nekoliko pomiril šele proti poldnevu, v zgodnjih popoldanskih urah pa je bil promet že tekoč.
Odjuga, ki so jo najprej občutili v južnejših krajih države, je sicer odpravila sneg, vendar je povzročila nove nevšečnosti. Zlasti v mestih, kjer so sneg samo kopičili, ker ga pristojne službe niso odvažale, je prišlo do manjših poplav. Voda je zalila številne kletne in pritlične prostore. O takih težavah poročajo predvsem iz Umbrije, medtem ko je led v Liguriji močno oviral delo v genovskem pristanišču.
Skratka, polarni val, ki ga večina sploh ni pričakovala, se je letos dobesedno selil iz dežele v deželo, prav zaradi tega neobičajnega premikanja pa so bile težave toliko večje. Če je bilo potovanje z avtomobilom skoraj nemogoče, ni bilo veliko bolje na železnici. Vlaki na dolgih progah so imeli
od šest do osem ur zamude, tovorni terminali pa so delovali z velikimi težavami zaradi poledenelih kretnic. Precej oviran pa je bil tudi letalski promet. Napovedi za prihodnje dni niso najbolj optimistične, kaže pa, da se bodo razmere povsod postopoma izboljšale. Mraz in sneg res povzročata hude težave, vendar nam ponudijo tudi neponovljivo idilo, kakršno so včeraj lahko občudovali v Benetkah. Sneg je prekril romantične gondole (spodnja slika AP), ledene plošče pa so v pravem nordijskem slogu plavale po kanalih.
Odkrili razbitine grškega herculesa
ATENE — Helikopter grške reševalne službe je na obronkih gore Othris v višini kakih 1800 metrov odkril razbitine vojaškega letala hercules C 130, ki ga pogrešajo od torka, ko je nenadoma izginilo z zaslonov vojaških radarjev. Na kraj nesreče, nekje med mesti Lamia in Volos, sedaj prihajajo reševalne skupine, ki pa baje še niso našli preživelih. Vremenske razmere so se v zadnjih urah nekoliko izboljšale, vendar je v tisti višini temperatura krepko pod ničlo, tako da oblasti dvomijo, da je sploh kdo preživel nesrečo. Hercules je prevažal kakih 60 ljudi. V začetku so omenjali med morebitnimi vzroki nesreče tudi atentat, potem ko so odkrili razbitine letala pa prevladuje mnenje, da je hercules padel zaradi slabega vremena: v goro je zadel kakih 30 metrov po vrhom.
LJUBLJANA — Slabo vreme Z obilnimi snežnimi padavinami J® včeraj močno oviralo promet po vse) Sloveniji. Največ novega snega ] zapadlo v severozahodnem delu so' sednje republike, in sicer do eneg® metra. Zaradi snega je bila včeraj zaprta cesta od Nove Gorice do Tolmina, Tolmin pa je bil zaradi Pr°' metne nesreče dalj časa odrezan o sveta tudi iz druge smeri. Nov sne9 in plazovi so bili tudi vzrok za časno zaprtje mejnega prehoda o Ljubelju, posebej oviran pa je ^ . promet na cestah od Ljubljane Pr° Celju, na celotnem področju Gorenj ske in na magistralni cesti Ljubija®
- Novo mesto - Zagreb.
Kljub temu, da so bile snežne P^. davine napovedane, pa je sneg lu tokrat presenetil ljubljanske kotne. nalce. Ceste v glavnem mestu Sl°v , nije so bile slabo očiščene, Pr°nlii, je bolj tekoče potekal le na gl3'!?,, cestah, na večini drugih pa je prlC jalo do velikih zastojev.	.a.
Tudi drugod po Jugoslaviji je s bo vreme povzročilo precej teZie. Avto moto zveza Jugoslavije je v raj sporočila, da je bii promet P^ vsod precej oviran, dodatne ®eV^0i-nosti pa je ponekod v Bosni in J vodini povzročal ledeni dež. ^eC |Z. cest je bila povsod mokra in SP° -t ka, v Istri pa je bila vidljlV zmanjšana na 50 do 100 metrov.
Informativni center AMSJ 1 opozarja, naj se vozniki ne na pot brez ustrezne zimske °vire'[a. je obvezna na večini cest v Ju90l, v viji. Verige so obvezne predv^m j Sloveniji in na cestah skozi rj. Kotar in Liko. Za tovornjake s P aj kolicami je bil v Sloveniji v prepovedan promet preko g°J o) skih mejnih prehodov, kot tud .ju. cestah, ki so vodile proti Prekm

Bodo Kurdi po koncu vojne končno dobili svojo državo?
BAGDAD — Kurdski narod je eden najbolj zapostavljenih sploh v sodobni zgodovini človeštva, vendar pa danes spet zadobiva svojo težo, toda žal le zaradi obstoja na najbolj »vročem« in ogroženem področju zalivske vojne in ne zaradi svoje socialne in narodnostne vrednosti, ki bi ga pač moral imeti vsak narod sveta.
In vendar je Kurdov 25 milijonov. V zadnjem obdobju so »zasloveli«, ker je iraški diktator Sadam Husein prav na njih poskusil svoja kemična orožja, da bi jih iztrebil, sedaj pa se spet, kot že večkrat v zadnjem stoletju, predstavljajo kot jeziček na tehtnici zelo občutljivih političnih in socialnih ravnovesij na Bližnjem vzhodu.
Po vsej logiki bi morali Kurdi Že zdavnaj imeti svojo samostojno državo, ki jim je bila od časa do časa tudi obljubljena. Ta država, kjer imajo Kurdi absolutno večino, bi morala obsegati severozahodne predele Iraka, jugovzhodna področja Turčije in zahodne pokrajine Irana. Večina Kurdov namreč živi v Turčiji, saj sestavljajo četrtino celotnega prebivalstva. Tam jih je od 12 do 15 milijonov, v Iraku jih živi štiri milijone, v Iranu pa jih je od šest do osem milijonov. Kurdi nadalje živijo še v Siriji, kjer jih je približno milijon, v SZ pa jih je 300 tisoč. Diaspora Kurdov jih je pripeljala tudi v Evropo, kjer jih je več sto tisoč, čeprav je razumljivo zelo težko izračunati njihovo točno število.
Kurdi izhajajo iz goratih krajev sedanjega sev
Iraka, jezikovno pa spadajo v isto indoevropsko skupaj, kot Perzijci in Afganistanci. Po veri so v glavnem m
mani suniti.
.d-
Od začetka zalivske vojne so se vedno držali v °“®|0 ju in proglašali nevtralnost, saj je v njih še ve^°teri®1
živ spomin šok Sadamovega kemičnega orožja, s jih je »zalagal« med iraško-iransko vojno.	j^ta
Kurdi so žrtve mnogih »zgodovinskih izdajstev«- sUi 1923 so jim v Lausannu razveljavili sporazum v ^erfoVne katerega so leta 1920 podpisale vse takratne sve ^ <,a. velesile s turškim cesarstvom in ki je predvidev^jjg. mostojno kurdsko cesarstvo. To je bila največja iz9 na priložnost kurdske zgodovine.	-e bilo
Takih priložnosti, ki so se zanje slabo končale,) aC)a nato še nekaj. Leta 1947 se je sovjetska Rdeča aU [ra-odločila, da zapusti Kurdistan in ga dejansko um _, y.0 nu, vendar pa Kurdi še omenjajo prelomno let0. T^ro 50 sta Iran in SZ podpisala prijatejsko pogodbo, .s ka ^ je Sovjeti nehali podpirati ta narod. Tri leta kasne] kurdska »birokratska kalvarija« nadaljevala s p ^ se-med Irakom in Iranom, ki jim odvzema vse praV.a[Ca v daj pa Kurdi spet upajo. Ob morebitnem porazu .n0st zalivski vojni naj bi jim Turki celo priznali samos L■ pa Kaj bo to le ena od tolikih izgubljenih priložnos ^eI,e prvič, da bodo Kurdi končno uresničili svoje upr sanje o samostojni državi?

Izredna ponudba
0utp s&n misd
s kestjo lu krei kod1
DUkE
INDUSTRIJSKA CONA -Strada Monte d’Oro 334 (Dolga krona)	^(,237
Tel.: 820334-5-6 Telex-
grandi marche J^rnopark'"1^
ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19. ure