= Velja po pošti: es
ca celo :cto napre).. E 30--aa n mesec „ .. „ s-50 za Nemčijo osloletno. „ 34'— xa ostalo mo-einntvo. „ -40-—
V	Ljubljani na dom: Za oelo .sto napre].. K 28-— b? en meaeo „ ..K 2-30
V	»Dravi projeman masaCno,, 2*—
B Sobotna izdaja: Ea oe o lete ..... K 7 — sa Nemčijo coiole no. „ 0*— ■a ostalo bnzemitvo. „ 12 —
Po *amezva Številka 12 vinarjev«
Siev. 253.	v uitM, t toncseijet, fine 5. nreDtri isu.	Leto XLV.
Enoatolpna petttviata (72 mm Široka ta 3 mm vtcoka alt nje
prostor) sa enkrat .... po 30 v aa dva- in večkrat . „ 23,, pri večjih naročilih primeren pop ost po dogovora.
f'1 .....Poslano:
Enosiolpna petiivrsta po 60 v
Izhaja vsak dan Isvzemšl na-dslje inprasnifee ob 3. ari pop.
Bedna lelna priloga vozni red.
.__r Oreinišivo je t Kopitarjevi nllol itev. 6/BL
Bo .opisi se ne vračajo; nelranktrana plsm se ne s sprejemajo. — Uredniškega telefona Stev. 74 ca
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol St, 6. — Bačon poštne branilnos avstrijske št. 24.797, ogrBke 26.511, bosn.-fcero. it. 7563. — Upravaiškega telefona št 168.
ZiMa Me Kranjske.
Deželni odbor kranjski je poslal Njegovemu Veličanstvu povodom sijajnih zmag na laškem bojišču sledečo brzojavko: ,
►Njegovemu cesarskemu in kraljevemu Apostolskemu Veličanstvu cesarju Karolu Dunaj.
Z navdušeno radostjo praznuje vojvo-dina Kranjska slavno zmago, ki so jo pod Najvišjim poveljstvom Vašega Veličanstva izvojevale naše hrabre čete nad verolom-nim sovražnikom, ki je svoje poželjive oči ttpjrl v. našo deželo in skozi dve in pol leta s težkimi udarci hotel predreti njene meje.
Pa tudi v najtežjih vojnih časih ni omahovalo nikdar naše neomajljivo prepričanje, da naš Najvišji vojni gospod ne bo zapustil svoje vsikdar zveste kronovi-ne in nas bo obranil sovražnega vpada.
Roparska roka, ki se je že stegala po svojem plenu, je sedaj mogočno odbita in naše zmagoslavne armade neso daleč v sovražno deželo zmagoslavno orožje Vašega Veličanstva.
Mora je odvzeta od naših prsi. Naše ljudstvo pozdravlja polno plamteče ljubezni svojega Odrešitelja z navdušeno hvaležnostjo, nanovo utrjeno v svojem zgodovinskem, prepričanju: Resnično, Božja roka je s habsburško hišo!
K zmagoslavnemu godu Vašega Veli* čanstva se združujejo vsa srca kranjske deie'e v iskreni molitvi:
Bog ohrani, Bog obvari vsikdar v la-voru zmagoslavja Vaše Veličanstvo, našega mogočnega ln dobrotljivega vladarja!'
Deželnega« glavarja namestnik: "Dr. Lampe.«
Dalje je poslal deželni odbor brzojavno generalnemu polkovniku pl. Boroeviču nastopno častitko:
»Vojvodina Kranjska z burnim navdušenjem čestita Vaši Ekscelenci, zmagoslavnemu vojskovodji. Skozi dve leti in pol so nakopičene množice verolomnega sovražnika naskakovale meie naše krono-vine. A udar na udar, naskok za naskokom presilnega sovražnika se je razbil ob prsih naših hrabrih čet pod ženialnim vodstvom Vaše Ekscelence, dokler se je močna roka nezlomnega branitelja dvignila sama k maščevalnemu odločilnemu udarcu, v prvem napadu roparja premagala in daleč notri v sovražni deželi slavo avstrijskega orožja obnovila za vse čase z veliko sijajno zmago.
Vojvodina Kranjska je bila od počet-ka neposredna priča nad vse požrtvovalnega in junaškega borehja, ki bo v svetovni zgodovini živelo kot krasen zgled zvestobe do cesarja in do domovine.
Sklani vrhovi našega vsem viharjem kljubujočega Krasa bodo za vse čase kot orjaški nerazrušni spomenik oznanjevali nem'nljivj spomin svojega slavnega branitelja in o povestnici kronovine Kranjske bo za vse bodoče čase ime Vaše Ekscelence kot našega rešitelja slavljeno med največjimi junaki domovine.
_ Bog daj Vaši Ekscelenci še nadalje svojo pomoč do zmagovitega konca.
Deželnega glavarja namestnik: Dr. Lampe.«
Odgovor generalnega polkovnika pl. Bo-roeviča.
Dr. Lampe je prežel sledeči odgovor:
Globoko glnjen vsled časteče me izjave deželnega odbora sem posebno srečen, ker sem nekoliko pripomogel, da sovražnik ni mogel stopiti na tla vojvodine Kranjske, — Gen. polkovnik pl. Boroevič.
Pismo iTGorice.
Izvirno poročilo »Slovencu«.)
29. oktobra zvečer, lorem spati, pišem pismo pri-jal	n domovine ,in tujine.
i več pod stopnjicami, kakor sv	li ne študiram več tuljenja in
tri	škili granat, marveč lepo se-
lil	najboljši, to jc najmanj ve-
ri	.okri sobi, hvalim Boga in se
•u	iVim čudom!
Kako ne? Saj sem prišel kot nepoboljšljiv optimist v pomilovalen zgled pri vseh znancih, in zdaj doživljam v resnici svoje najbolj smele sanje. Oči si manem in mencam in še se komaj prepričujem, da je dejansko res, kar se je zgodilo zadnje dni, po čemur je tako koprnelo sleherno goriško srce že poltretje leto!
Posrečilo se mi je dospeti med prvimi nevojaki ravzlic velikim oviram danes v našo Gorico. Ni več taka, kakršno bi si jo želel vsakdo izmed nas, a naša je in naša ostane na veke! Ta nepopisna zavest prevladuje vse drug- občutke.
Težko je bilo preriti se v Gorico, ker je dohod zabranjen, pot pa taka, kakršna je drugi dan po »slavnem odhodu zmagovitih« Cadornovih armad s Skabrijela, Rafu-ta in Sv. Marka. Okoli Lijaka je že vse polno granatnih lijakov na cesti in okoli po njivah in travnikih, malih in ogromnih, starih in svežih, polnih vode in blata. Od Ajševice naprej pa je čedalje huje. Prelepi gozd Panovec nudi klavern pogled, kjer ga je še kaj; okleščeno, razcefrano leži vejevje in debelo drevje vse vprek. Okoli Tivolija pa so vsi griči, nekdaj tako P vko odeti z naravnim in pitanim dre v' in grmovjem, povsem goli in razriti, pc un in lukenj, rovov, zakopov, jarkov, sza in žičja. Cele ogromne granate, . drugo orožje in orodje,, uniforme, konjska trupla povsod.
Cesta okoli, Tivolija je velik globok jarek, poln hlata in vode. Za silo je ta ali ona globlja jama zamašena s tramovjem in železnimi drogi, toda malone vsak avtomobil se vdere v globino, po eno- ali večurnem naporu se izkoplje s pomočjo prednika ven, da potem pomaga nasledniku iz istega blata. Zdaj se pogrezne kak trenski voz. Tako čakajo tri vzporedne vrste v dolžini 4 do 5 km časih cele ure. Nasproti prihajajo laški ujetniki v nepreglednih trumah, večinoma ob cesti, ker na cesti ni niti za posameznika prostora med avtomobili, topovi, trenskimi vozovi, tovornimi mulami in vso drugo pisano gnječo.
Pogled na Gorico je — žalosten. Tam po Rožnem dolu (Rožni dolini) bo marsikdo iskal mesta, kje je stala njegova hiša, okoli »Rdeče hiše« sama podrtija, malo boljša je mestna bolnišnica. Tudi goriški grad se je izdatno izpremenil. Na palači knezonadškofijskega malega semenišča je mnogo novih odprtin, streha in stolp vsa v luknjah, boljši je kapela. Za gradom bo treba vse hiše zidati iznova.
Vsi dohodi v mesto, vsa križišča cest in ulic so zabarikadirana z tramovjem, betonom, vrečami, sodovi polnimi zemlje; vse vogelne hiše so izpremenjene v trdnjavice s skrbno zadelanimi strelnimi linami. Žičnega omrežja je povsod toliko, da moraš pazno stopati, sicer obtičiš v njem. Ulice in ceste vse prepete z zavesami iz trsja, ob hišah toliko telefonskih žic in drugih električnih napeljav, da se jim komaj ogib-Iješ. Po mestu je tudi napeljana ozkotirna železnica do postojank in toliko rovov, da prideš pod zemljo v strelski jarek. Vse to pa je tako lepo in trdno izvršeno, da se celo vojaki in častniki čudijo. Lahi so utrdili zogromnimi žrtvami Gorico tako, da so hoteli braniti vsako posamezno hišo in ulico. Tekli pa so v soboto zvečer tako naglo, da so se nekateri izmed njih pozabili celo obuti in obleči, zakaj čevljev, obleke, orožja, orodja, živeža, celo strojnih pušk, skladnic streljiva, granat, min in druge peklenske šare leži povsod kupoma, ogromne množine.
Po mestu samo vojaštvo. Hiše vse odprte, po ulicah kupi sipin in groblje kamenja in opeke, Težka je sodba, koliko je uničene Gorice. Glede stavb sem mnenja, da bo treba več ko dobro polovico pozidati prav iznova, drugi trde, da najmanj tri četrtine. Glede hišne oprave bo pa hujše, tudi kar je ostalo po granatah, je uničil dež tekom dveh let, ker streh pa ni celih.
Kdo bi mogel popisati vse podrobnosti? Šolski in S. Gregorčičev Dom sta prav dobra na videz, Kopačeve hiše je ostal en vogel, Draščekove na Korzu komaj pritlični zidovi, kneznadškofova palača je spredaj zrušena, Montu je zadaj des-
no krilo v razvalinah, v Gosposki ulici je vpčina hiš v razsulu, malo boljše je na Travniku. Korzo nudi še stari pogled ka-. kor pred laško okupacijo. Cerkve so vse močno trpele, najboljše se je ohranila sv. Ignacija na Travniku, ki ima vsaj streho dobro, dasi nosi znake težkih poškodb.
Sicer je povsod ista slika, poleg gro-belj *n pogorišč stoji kakšno poslopje, ki ima le manjše poškodbe. Ta hiša ima ospredje zelo hudo pokvarjeno, a je sicer ohranjena, da se bo dalo popraviti jo z malimi stroški, druga je navidezna cela, znotraj pa popolna razvalina.
Prenitela me je noč, in močno se je oglašala žeja. Spomnil sem se, da so naši bije dobili v Gorici štiri Goričane po odhodu Lahov, med njimi znanega lekarnarja Ljubiča (Gliubich). Napotim se k njemu v Rabatišče, da bi se napil vode. Vodovod je bil suh, kronberške£a so naši Lahom zaprli, ker je ostal rezervar vedno v našem ozemliu, soškega pa so Lahi ustavili. Iz vodnjakov pa se nisem upal piti; kdo ve, kakšna voda je v njih?
Po dolgem zvonenju in ropotanju mi res pridejo odpret pri lekarnarju. Moje in njih veselje pri svidenju ni bilo malo, Povedati smo si hoteli mnogo in zelo mnogo, toda ubogi ljudje so bili izmučeni dovolj od dogodkov zadnjih dni, da sem se kmalu poslovil, izpivši jim vso pitno vodo.
Pri njih sem izvedel, da je bilo v Gorici do nedavnih dni okoli 2000 Goričanov, nekaj so jih Italijani spravili v zaledje, nekaj jih je odšlo samih iz vedne nevarnosti. Ti preostali so se primeroma dobro počutili, izvzemši vedno bojno nevarnost. Bede ni bilo, ker reveži so dobivali živež brezplačno, drugi za zmerne cene in na listke. Meso goveje je stalo 3 do 4 lire, prešičje 5 do 6 lir, olja, kave, riža, testenin ni bilo premalo, hujše je bilo s sladkorjem (3 lire kilo) in petrolejem. Kruh je bil črnikast, mleka ni bilo dobiti, limone so dobivali Goričani pri kupovanju kruha zastonj, zadnji čas pa so stale že po 30 centesimov, Za našo krono so dajali Lahi 60 centesimov.
Zadnje dni so odgnali Lahi vse naše ljudi s silo v Italijo, med njimi oba duhovnika kaplana Juga in župnika dr. Raube-la, celo dr, Gresiča, ki je bil na nogi lahko ranjen, so odpeljali s seboj. — Mestnega zdravnika dr. Pitamitza pa so internirali že 1. aprila, ko so izvedeli, cla je odlikovan od naše vlade. Le kakim 40 do 50 ljudem se je posrečilo skriti ali laške karabi-nerje preslepiti, da so morali sami prej zbežati. Prvo polovico so morda Lahi res spravili v Italijo, druga pa, ki je hodila peš, je naletela na naše čete pri Vidmu in se utegne vrniti v Gorico. Izprva so sc laški vojaki vedli zelo dostojno, kasneje pa so kradli in ropali tudi laškim Goriča-nom vse, kar so le dosegli.
Po osmih sem se napotil proti domu v gosti temi. Ako bi ne imel svetilke, nc bi našel pota. Posebno sem imel opraviti vso pot s podganami, ki jih je povsod toliko, da ovirajo po noči hojo. Domov pri-šedši sem imel dolgo posla z raznimi sti-kači, ki so brskali po hiši. Ko sem jih srečno prepodil in vrata nekoliko zadelal, sem si poiskal najbolj suh in zaveten prostor v svojem stanovanju, -'a bi povžil s seboj prineseno večerjico in nekoliko počival.
Toda kaj poka in treska iznova? Ma-ri so Lahi napadli Gorico iz zasede? Planem na ulico in vidim tri velike požare v bližini. Suzanova hiša vsa v plamenih, ena na Travniku in Perisuttijeva na Kornju. Ker je bilo v teh hišah, posebno v oni na Travniku, obilo streljiva, celo težkih granat, jc pokalo in gromelo ko ob hudem obstreljevanju mesta. Drobci granat in kamenje je letelo iz gorečih hiš daleč okoli. Dva vojaka je smrtno ranilo.
Na Sv. Gori pa se dvigajo rakete v raznih barvah, ko grome zadnje laške granate v Gorici, dasi so Italijani že 50 kilometrov za Gorico. O svetogorska Mati, iz naših src se dvigajo še višje in bolj goreče rakete hvaležnosti, da si nam otela da-movje in tako strašno maščevala tujčevo zavratnost. Krasen dom si imela na Skal-nici, a še lepšega Ti postavi hvaležni slovenski narod na starem, preslavnem mestu.. ,
Kar nič nisem truden ali zaspan, rad bi šel proti Solkanu in Sv. Gori po noči, toda zašel sem v globoke granatne lijake, polne vode, tudi proti kolodvoru ne morem radi žičnih ovir, ki jih v temi težko ločim, zato se vrnem domov. Ko preženem stikače iz hiše in si pripravim ležišče, pa je začel veter loputati z vrati, ki se ne dajo več zapirati in razmetati razbita stekla z oken, da žvenketa venomer v moji hiši in po vsi ulici. Vmes pa grome granate in dež tako ljubeznjivo kaplja povsod s stropa, izvzemši v tem-le kotu, kjer pišem. A veselega razpoloženja mi take malenkosti ne morejo skvariti več, ko sem po petnajstih mesecih na svojem domu!
Kakšen pa je ta moj dom? Ko me za-zebe, da ne morem pisati, pa blodim z ročno svetilko po obširnem poslopju, kleti in podstrešju; celo na vrt sem šel pogledat v dežju po noči. Zavzel sem se, ko sem ugotovil, da je ostala moja Sara vsa v hiši, lc malenkosti so izginile, V naši hiši so se pod laškim gospodstvom naselili tuji neznani ljudje, kar niso prinesli sami, izposodili so pri nas in drugih dveh sostanovalcih v hiši in si lepo uredili spalnice jv kleteh, kuhinjo pod stopnjicami, obednico v veži. Spoznal sem, da so morali odriniti med večerjo, ker niti skjed niso izpraznili. Vrt so mi obdelali, da bi ga najboljši vrtnar ne mogel urediti boljše, pohištvo so varovali preji dežjem in i vso hišo. držali zelo-snažno. Imeli so čelo malo zalogo živil, ki. so.jo posetniki med menoj razkopali iri porabili. Chianti je tekel prs;d mojim dbhodom. tudi po tleh i Kaj bi da! jja požirek pijače v ti žeti!
Dežuje čedalje huiše. streljanje rta Travniku ne ponehuje nič, na cesti trušč avtomobilov, trenskih voz, korakajočih čet, isti krik in vik, kakor ob izbruhu laške vojne! Kmalu bo dan, potem pa na noge, da odpravim vsaj pol tistaga, kar bi hotel. Najbolj želim, da bi mr.gcj kako ohraniti,, kar je nioiega in moii skrbi izročenega nadaljnje izg/ibe, ker nepovabljenih obiskovalcev tudi v nočnih urah ne morem vseh odganja i.
S solzami vescln ce vrnete, goriški rojaki, proti domu, bridke solze žalosti vas čakajo doma. Vojna je slepo uničevanje vsega tudi daleč bojiščem! Veliko si prihrani razočaranja vsakdo, ki ne pričakuje nič več svojega, ko je odšel od clo-ma. Ne zapuščajte sereh, das: tujih, dokler sc ne prepričate, kako je doma, V mojem tako prostranem stanovanju je edini prostor, ki si ga upam prirediti za bivališče po. žimi — ped stopnjicami, ako se mi posreči napraviti novo okno in'vrata!
In vendar vlada na vseh obrazih nepopisno veselje. Domo%ina prosta, sovrag je strt! Ta nepričakovani čudež in obrat v trpljenju goriškega ljudstva! Gorica in nje divria okolica vstane z božjo pomočjo lepša in bolj naša iz razvalin. Prestali smo najhujše, ne plašimo .se manjših nadaljnjih težav. Kvišku srca, prijatelji, in na skorajšnje svidenje v novi slovenski Gorici! Dobro jutro!	DRAB.
Cesar v Gorici.
Lep dan je bil ponedeljek, 29. oktobra, še lepši jc bil prizor, ki se je nudil brž popoldne v Gorici na Travniku. Skoz Raštelj je prijezdil na. čelu generalov in drugega odličnega spremstva sam cesar ob zvoku cesarske himne. Travnik ves tlačen — laških ujetnikov. Cesar je sprejel okrajnega, glavarja barona Bauma in nekaj gospodov okr, glavarstva, Ijubezniivo se razgovarjal ž njimi, z generaloma Bo-roevičem in Zeidlerjcm, deželnim glavarjem proštom Faiduttijem ter si da! predstaviti kot zastopnici v Gorici preostalih domačinov dve — nuni ttršulinkj, ki sta sc znali Italijanom tako skriti, da jih niso mogli s seboj vzeti. (V mestu jc ostalo na isti način kakih 40 ljudi, ki jih pa niso mogli v naglici dobiti za nenadni cesarjev sprejem.) S spremstvom si je ogledal cesar Gorico in okoli štirih odjezdil do Rajte, kjer je sedel na avtomobil. Sočutje je zrcalilo ljudomilemu vladarju z obraza ves čas in zastopnikom mesta in dežele je cesar zagotavljal cesarsko milost napram tako hudo orizadeti .Gorišk;
Osvoliojeaa Gorica v ZiM.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Vest o tako nepričakovani ?n tako sijajno izpeljani zopetni osvojitvi Gorice in po sovražniku zasedene goriške nadškofije je vzbudila povsod radost, in veselje, nepopisno radost in veselje šc posebej pri to!« izkušenih sirom sveta raztresenih goriških beguncih. Toda gotovo v nobenem srcu ni zavladalo tako zadoščenje in tako veselje kakor v srcu goriškega prevzv. g. knezonadškofa dr. Frančiška B. Sedeja v Zatičini. V štirih cineh mu je bila vsa škofija povrnjena nazaj.
Takoj, ie 28. o k i o b r a jc prevzvišeni knezonadškof poslal na kabinetno pisarno Njega Veličanstva sledečo brzojavko:
Veličanstvo!


»Vaše c. in kr. apostolsko
Ob veseli novici o zmagoslavnem prekoračenju naših in zveznih čet čez Sočo si usoja spoštljivo podpisani knezonadškof goriški v imenu svoje duhovščine in ljudstva pokloniti Vašemu Veličanstvu kot Najvišjemu vojnemu gospodu in vojskovodji na soškem bojišču svoja najiskrenejša in najspoštljivsjša voščila in častitke kakor tudi najsrečnejšo neizbrisljivo zahvalo radi osvoboditve hudo skušane goriške nadškofije.
Božji blagoslov naj spremlja nadaljne vojne operacije in plemeniti trud Vašega Veličanstva v dosego skorajšnjega, častnega in stalnega svetovnega miru!
Bog obvaruj in ohrani najmilostljivej-šega, preljubljenega Očeta in prejasno, preljubljeno in pobožno Mater naše goriške dežele!«
Dan potem, 29. oktobra, je došel iz dvornega vlaka ta-le brzojavni odgovor:
»Njegovo c. in kr. apost. Veličanstvo	^
se zahvaljuje Vaši Ekscelenci prav iskreno-^™^ za pokloniene mu lojalne izjave o priliki >M osvobojenja Gorice in želi, da bi si zvesto	j)
in težko skušano ljudstvo nadškofi)© uži-<<?sjrs£j>i vajoč blagoslov častnega in stalnega miru 1 • kmalu opomoglo po žrtvah, ki jih je domovini izkazalo ter svojo krasno deželo k prejšnjemu procvitu povzdignilo,«
Na Najvišje povelje grof Podzer,
Najprisrčnejše se v dneh osvoboditve mojih primorskih dežela spominjam vseh junaštev, ki so jih izvedli "od binkoŠti 1915 poveljniki in čete proti Italiji, Najz^estejše se spominjam tistih neštetih junakov, ki so morali zmago plačati s ceno svojega življenja.
Vsemogočnemu hvala! Kri teh junakov ni tekla zastonj. Moje in mojih zvestih zaveznikov bojne sile stoje globoko v sovražni deželi. Pri stražnih ognjih v Fur-
laniji se moji obrambni sili vzbujajo ponosni spomini; spomini na davno minule dobe slave, v katerih korenini vojaška mladost mojega nepozabnega ujca, cesarja in kralja Franca Jožefa, ki jih ni nikdar mogoče ločiti od imen mojih prednikov Karla in Alberta in od spomina na Radeckega. Duh teh velmož, ki živi za vse čase v moji obrambni sili, spremljaj nas dalje na poti uspehov, po kateri edino morejo dobiti moji narodi mir, ki ga ves svet želi.
Bog z nami!
Baden pri Dunaju, 2. novembra 1917.
Karel m. p.
ostane vedno le pozorišče druge vrste.
Italijani so tega nazora Angležev gotovo ne vesele, kakor tudi glavni mogotci sporazuma gotovo niso veseli dogodkov v Italiji, ki' naj bi jim bila pomagali, zdaj ji morajo pa sami pomagati.
XXX
Humin so vzeli naši voji s treh strani. Bila je to silna utrdba; najmočnejša, ki je zapirala prehod čez Til-ment. V mirnih časih so Italijani izdali veliko denarja, da so ga utrdili! Človek bi si mislil, da so ga zdaj med vojsko še bolj utrdili, da ga niso, ker niso računali, da bodo hodili rakovo pot. Mislili so, da pridejo po Dunajski cesti vsaj v Ljubljano, če M pa morali nazaj, no, gaj bi jih bili prejeli strelski jarki pri Soči in kaverne tam na Krasu in v gorah. V treh dneh je Humin padel. Prvi so vdrli v pas teh strašnih utrdb Jugoslovani: štajerski Slovenci.
XXX
*!fo?schach
■^Jfircrrsch'
.....• .
sL./' i
^Flta-Pafi	_
■~jniet> š> '\Pj'/djro Matborgef " £ \J 2$ufrio) - --^ -
o Hemve^-fa i,



n/tzgno
rv
Tolmezzo',.„>
• Ift H
/flPGemoni
j hA 5!]
*.W/m/s
'fdfe/-)
O f w,r-
lojnim
Naši so zasedli dozdaj 4200 štirija-ških kilometrov italijanske zemlje. Devet distriktov z glavnimi mesti Palma-nuova, Tolmezzo, Čedad, Tarčent, Vi--,<• v^,, dem, Latisana, Codrupo, San Daniele fftfecft ® de Frioile in Humin tvori naš etapski * prostor.
Izvzemši distrikta Porfogruara je cela stara furlanska vojvodih a očiščena od italijanskih čet. Na levem bregu Tilmenta ne stoji več nobena oborožena italijanska četa.
XXX
Tarv/s
^ffafo/ Pregil-Paft

, o - fy
tefoo o\
i
Civifrjlc/
n? ~
/remtnlaceoji*.
dFnc /i i »Coc/ro/po) Igvar/andV-
0
JajraSo
Praznik Vseh svetih je imel prevzvišeni gospod knezonadškof- dr. Fr, Sedej slovesno pontifikalno zahvalno sv. mašo v častitljivi samostanski cerkvi v Zatičini. Kdo,bi mogel popisati čustva hvaležnosti, ki sa se tedaj iz srca goriškega metropoli-ta-fcegunca dvigala proti Bogu, posebno ob trenutku, ko je »Te Deum laudamus« zazvenel iz njegovih prs in so se zahvalni pesmi pridružili begunci iz Goriške, ki so se za to priliko krog svojega ž njimi vse pregnanstvo trpečega višjega _ pastirja v najobilnejšem številu iz daljne in ožje oko-'ice zbrali! Bila je zahvala za dan, ki ga je res Gospod naredil.
Pri prijateljskem krožku, ki je v samostanskih prostorih opoldne združi] vso kolonijo goriških duhovnikov v Zatičini z zatiško samostansko družino, je prevzv. g. opat P. Bernard Widmann v navdušenih besedah prevzv. g. knezonadškofu nazdravil s preveselim dogodkom, ki so se pravkar tako čudovito odigrali na tleh goriške škofije. Že prihaja angelj v Egipt ter govori: »Vstani in idi v deželo Izrael; kajti mrtvi so, ki so otroke preganjali!« Sicer izgleda zemlja kakor dom izvoljenega ljudstva po makabejskih bojih: razrušeno, poteptano, s krvjo napojeno je vse daleč naokoli. Toda Gospod vojskinih trum je z nami, to so sijajno pokazali pravkar minuli dnevi; z nami bo tudi kot Bog miru ter bo pomagal zidati in popravljati, ko bomo zopet doma. Prevzv. g. knezonadškofu je Previdnost božja odkazala posebne naloge na enem najvažnejših pozorišč sedanje svetovne vojske!«
Iskreno se je g. knezonadškof na te besede zahvalil in zopet opozoril, kako naš prejasni vladar osebno vodi boje na tleh goriške nadškofije, ki je sedaj po njegovem prizadevanju osvobojena ter gleda boljši bodočnosti nasproti!
Cesarska pesem je s čustva najvišje lvaležnosti do Boga in vladarja zaključila ta nepozabno lep spominski dan!
Cesar Karel armadi.
Dunaj, 3. novembra. (Kor. ur.) Vojni tiskovni stan:
Cesar je izdal sledeče armadno povelje:
Italijani so poslali pred dve in pol leti svojo milijonsko armado monarhiji za hrbet. Izvedla naj bi bila smrtni sunek, a moji junaški borci pri Soči so v enajstih krvavih bitkah zmagovito kljubovali vsakemu navalu. V treh poletjih, ne da bi nas bil jugozahod skrbel, smo lahko bili silne bitke na vzhodu, nedavno smo lahko z močjo temeljem pogojev, ki jih je ustvariia in ohranila obrambe, kateri enake ni, pripravila tisli odločilni udarec, ki je prive-del do dvanajste bitke.
Zemljevid k naši ofenzivi na Laškem.
sls S9 naši vzeli Ho. Tiiieoiu.
Naše operacije napredujejo po načrtu. Od izliva Bele do morja je črta ob Tilmentu naša. Generalni polkovnik Krobatin preganja svražnika; Italijani krijejo tam svoje umikanje proti Piave z močnimi četami. Ob srednjem in zgornjem Tilmentu Italijani urejajo ostanke obeh poraženih armad. Višji štabni častniki, ki smo jih ujeli, ko je položilo 60.000 mož orožje, dvomi, da se posreči iz čet druge in tretje armade sestaviti za boj sposobne čete, ker so preveč de-moraiizirane. Obe soški armadi sta izgubili polovico svojih topov. Na zasedeni Benečiji popravljajo tehnične čete železnice, mostove, ceste. V večjih krajih že uraduje.jo povsod naše oblasti. Dasi je bojna črta v enem tednu napredovala za 50 km, preskrba ni nikjer obtičala. Če greš na Benečansko, se ti zdi, kakor da potuješ skozi velike italijanske tabore.
XXX
Na zahodnem bregu Tilmenta se Italijani upirajo, da nam zabranijo prehod čez Tilment. Razkropljene oddelke in posamezne vojake zbirajo Italijani na desnem bregu reke. Pošiljajo jih v kritja. Čete, ki prihajajo od Soče in ki so se pripeljale z vežbališč, nastopajo; tudi ostanki artiljerije so pričeli streljati. Na trajni odpor ni misliti. Da bi se Italijani na zahodnem bregu Tilmenta branili, se zelo dvomi. Od Tilmenta je reka Livenca le še 28 km oddaljena, a ta črta ni primerna, da zadrži avstrijsko armado, ker je prekratka. Pač je pa primerna Meduna, da začasno ovira napredovanje južnega krila. Bolj ugodno obrambno postojanko tvori za umikanje reka Piave, katere tok znaša od karnijskih alp do Jadranskega morja 220 km. Italijanski ujetniki pripovedujejo, da sta Francija in Anglija obljubili pomoč in do bodo njih čete že pri Piave nastopile. Od Tilmenta do Piave znaša razdalja 14 km. Armade Kroba-tlna, Krausza, Belovva, Henriciueja in Wurma morajo šele Tilment prekoračiti.
X X X
Angleški listi, ki so poučeni o načrtih angleškega poveljstva, pravijo, da je siccr italijanska ravan pripravna za veliko bitko tudi pozimi, a glavni mejdan ostane Francija, italijansko bojišče
Na ozkem pasu tam ob Soči se je bila 30 mesecev obrambna vojska ki ji ni primere. Za vsak štirijaški meter so se divje bili. Vsaka vasica, vsak vrh je prestal svojo mučeniško trdo dobo. Vi'. Skromna cesta od Sv. Ivana v Devin, 'fo/)2w>iz Jamelj v Selo je stala Italijane nešteto ljudi. Hotelo se jim je po Grmadi, Tt/h tej zvesti čuvarici Trsta, ki ga je skrb-Ja/ca/, 110 branila in varovala do zadnjega. Tiho je sedaj tam, kjer je prej gromelo ^ponoči in podnevi. Utihnile so tiste strašne baterije pri izlivu Soče. Od daleč se še včasih sliši daljno gromenje: pri Tilmentu se strelja. Kamor se oko ozre: razdrapana zemlja; ni hiše, ki bi bila na tem strašnem mejdanu dvanajstih soških bitk ostala cela. Prej cveteči kraj, zdaj le tu in tam še kaka podrti-na. V tej puščavi posledici stoječe moderne vojske se pa že pojavlja novo življenje. Krdela avtomobilov vozijo ž njim četam tam pri Tilmentu, kar potrebujejo. Delavski oddelki že popravljajo mejdan 12 soških bitk. Italijani so nam pustili veliko večino odpustkov. Dragocenosti se nahajajo vmes, ki nam bodo še prav dobro služili — proti njim. Pred vsem topovi, strelivo, vseh vrst orožje; čisto novega blaga veliko. Zarubili smo jim cel tovorni vlak 15 30'5 cm topov, ki so jih najtože šele prioeljali. Lahi so tako hitro bežali, da
Bi
so popustili dragoceni tovorni vlak, le lokomotivo so dopeli in odkurili. Veliko skladišče sukna, čevljev, moke, riža in kave so pustili. Železnice v Krmin in Gradišče se popravljajo. Zadnji topovski boj je divjal na tej naši slovenski kraški zemlji ponoči od 27. na 28. oktobra.
XXX
Koliko časa bi Francozi in Angleži potrebovali, da bi prišli Italijanom na pomoč? V Italijo vozita Mont Ceniš in Riviera železnica. Na vsaki teh črt prepeljejo vsak dan komaj 40 do 50 vlakov, ki morejo prevoziti.komaj 1 divizijo. V desetih dneh morejo prepeljati na italijanski mejdan 20 divizij. V 17 ali 18 dneh je mogoče, da pride na italijansko bojišče med Piave in Tilment 20 francoskih divizij.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Danaj, 3. novembra. Uradno:
Položaj pri Tilmentu se ni izpremenil.
Število ujetnikov je prekoračilo 200 tisoč, plen topov se je zvišal nad 1800. Zanesljivi podatki se morajo pridržati natančnemu štetju.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 4. novembra. Uradno. Pri Til men tu se močnejše bore.
Bojni položaj dovoljuje še le danes pregled, kaj da so izvedle v dvanajsti soški bitld pri skupini generala pehote Alfreda Kraussa zvezne čete in njih voditelji.
Osvojitev 2600 metrov visokega gorovja Kanin in 1668 m visokega Stola (južno ov nka Soče pri Žagi); neprestano prodiranje v pustih gorah brez potov južno od doline Bela, ki ga ni zadržal ne sovražnik, ne neugodno vreme in tudi ne sovražne uničbe; osvojitev vrha na Beli (Resiuta) v zgornjem delu doline Bela in zavzetje utrjenega tabora Humin - Osoppo so zagotovile gor navajanim četam, med njimi pešpolkom št. 14 in 59, tirolskim cesarskim lovcem, štajerskima slrelskima
polkoma štev. 3 in štev. 26 in cesar«
skim strelcem nov slavni list v povestnid največjih vojska.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Nad 200.000 Italijanov ujetih. — Nad 1800 topov zaplenjenih.
Berlin, 3. novembra. Veliki glavni stan.- »
Nobenih večjih bojev.
Do zdaj smo našteli nad 200.000 ujetnikov in nad 1800 topov zaplenili.
Plena strojnih pušk, metalcev min« avtomobilov, prtljage in drugega vojnega orodja nismo še mogli niti približno do« gnati,
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 3. novembra zvečer. Z nobenega bojišča se ni poročalo, da bi s« bilo kaj posebnega zgodilo.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 4. novembra. Veliki glavni stan:
Pri Tilmentu streljajo s topovi z menjajočo se močjo.
XXX Italijansko uradno poročilo.
2.	novembra. Čez Tilment 90 na obeh straneh streljali s topovi. Ogenj strojnih pušk je pregnal sovražne patrulje, ki so napredovale na desni breg reke. Drugod nič važnega.
3.	novembra. Sovražnik je včeraj ojačil svoj pritisk na levo krilo naše ftr< te pri Tilmentu. Napadalne preizkuse na desni breg reke smo zadržali.
X X X
Amerikanci sodelovali pri italijanskih
»	porazih.
Naše hrabre armade so zajele v ofenzivi proti našim krvnim sovražni« kom več ameriških oddelkov.	L
Kako se umikajo Italijani.
Geni. Iz Lugana: Italijanska armft-: da se umika brez vsakega načrta. Angleški in francoski Častniki Lahov ne morejo urediti/Vojaki pravijo, da jih je sovražnik tako nepričakovano napadel in je bil umik tako nenadoma ukaza®, da so vaja/ki kar brez orožja bežali is svojih postojank.
Podrobnosti o porazu Italijanov.
Vojni tiskovni stan, 2. novembra. (Po*
ročilo vojnih poročevalcev.) Poraz Italija« nov se kaže v vedno strašnefši podobi Ker sp vzeli naši Humin (Gemona) in ker je padlo utrjeno mostišče Pinzano, je ves vzhodni breg Tilmenta naš. Lepo vreme je operacije pospeševalo.
Levo krilo italijanske vojske ni izpolnilo svoje dolžnosti.
»Az Est« javlja iz Rotterdama: Vojni poročevalci poročajo z italijanskega boji-šča: Levo krilo italijanske armade ni izpolnilo svoje dolžnosti; vojaki so prekmalu svoje postojanke zapustili.
Vedno večji plen pri Tilmentu.
Berlin, 3. novembra. Wolf poročaj Kakor se je poročalo, še je v Italiji plen ujetnikov in topov izdatno zvišal. Zaman poizkušajo sovražne brzojavke znižati velečino in važnost te zmage in se ne upajo lastnemu narodu priznati neizmernost velikanskega italijanskega poraza,
Hindenburg o porazu Italijanov.
Hindenburg je brzojavil predsedniku nemškega državnega zbora: Krasne naše čete na zahodu več mescev junaško, ne-zrušljivo bijejo siloviti požrtvovalni boj proti obupnemu navalu Francozov in Angležev. Nemške divizije skupno z Avstr'jci so zavidane od vseh tovarišev dovedle do poloma italijanske vojske. Vojska bo stb-rila svojo dolžnost in priborila temelje krepkemu, trajnemu miru.
XXX
Angleško poročilo o pričetku 12. soške bitke.
Berlin, 3. novembra. »Lokalartzel-ger«: Dopisnik »Dialy Maila« v italijanskem glavnem stanu je poročal: Pri obstreljevanju, s katerim so uvedle č0te osrednjih velesil bitko pri Soči, so uporabljale skoraj izključno kroglje, ki razvijajo plin in povzročajo solze. V vlažni megli je plinska stena ostala na tleh; Italijani bi bili morali pokriti obraze z maskami proti plinu in iskati kritja. V zmedi, ki jo je povzročila megla plinov, niso zapazili, da sovražnik ni cele črte enakomerno obstreljeval. Skozi to vrzel v steni plina je prebil nemški armadni zbor in je iz vpadališča napadel krilo brambe.
XXX
Italijanski ujetn'ki v Nemčiji.
Berlin. »B. Z. ara Mittftg«javlja iz Mo-nakova: Skozi Monakovo so peljal, z vlaki na Virtemberško in Badensko ž« nad 7000 italijanskih ujetnikov.
Beda italijanskih beguncev,
Lyon. Srednjo Italijo preplavljajo begune' s severa. Ničesar niso za nje pripravili. V šolah bivajo, leže na golih tleh, ker ni slame.
X X X Angleži in polom Italije.
Berln, 3. novembra. (K. u.) Wolff: Zmaga nemških in avstrij. čet ob Soči jn polom Italijanov je Angleže strašno popa-ril. Najširši krogi so presenečeni. M slili so namreč, da Avstrija ni več sposobna izpeljati ofenzivo v tako velikem slogu. Kar je Italija izgubila na prostoru, ki ga je priborila v enajstih soških bitkah, Anglija posebno težko čuti, ker je, kakor je »Morning Post« pohvalila Italijo 22, septembra, bila do zdaj ed ni zaveznik, ki je iztrgal osrednjim velesilam .zemljo v Evropi,
Angleže Italijani skrbe.
Rotterdam, 3. novembra. »Daily Chro-nicle« javlja iz Rima: Pričakovat', se mora, da se bo italijanska armada še bolj umaknila kakor se je, dokler ne končajo varnostnih ukrepov na drugih bojnih črtah. Italijanski listi napovedujejo, da se bo odločba svetovna vojska v Italiji, ker hočejo podžgati zaveznike na hitrejšo pomoč in do večjih naporov. V resnici se pa boje, da narod ne izgubi potrpežljivosti, če izve resnico. »Daily News« je v skrbeh zarad" položaja italijanske bojne črte na južnem Tirolskem.
Francozi in Angleži pošiljajo Italijanom topove.
Curih, 3. novembra, »Corr ere della Sera« poroča, da pošiljajo v Italijo Francozi in Angleži topove, da se zopet "-svobodi domača zemlja,
Angleži proti pomoči Italiji.
Bern, 2. novembra, Več londonskih listov še vedno naglasa, naj se zahodni mejdan ne slabi Italiji v kor st. Če Anglija umakne svoje čete iz Francije, da pomaga Italiji, doseže Hindenburg, kar namerava. Italiji se more le pomagati, če se podvoje napadi na francoskem mejdanu.
Anglija ne pošlje vojakov v Italijo.
Berlin, 3. novembra. »Daily Mail« poroča: Anglija ne pošlje v Italijo čet; razbremeniti jo namerava z novimi napadi na zahodnem bojišču.
' . - . x x x ; ; . .
Orlando pr efektom.
Lugano, 3, novembra. (Kor. ur.) Ministrski predsednik Orlando je pisal prefek-tom, da upa od armade, ko bo okrevala od strašnega navala, da bo osvobodila tla domovine in privedla italijanske zastave k zmagi. V teh bojih bo šlo za biti afi za ne biti celega naroda. Orlando poziva na slogo, disciplino in zaupanje.
X X
v
General pl. BeIow.
mm Dal razde flev Avstrije zdaj izsiii?
»Journal de Geneve« (zelo prijazen sporazumu) vprašuje tiste, ki še vedno upajo, da se bo Avstrija razdelila, katera armada naj razdelbo izsili. Vojaki so po-trebn', da se dežela razdeli. Če se ne morejo naslanjati na močne armade, diplomati tega ne dosežejo. Avstriji se zdaj, ko ji že prej ni bilo treba računati z rusko armado, ni treba vojaško ničesar bati. Italija, ki ji je mogel sporazum njeno pomoč večkrat zelo drago plačati, mora od zaveznikov presiti pomoči In jo bo morala — plačati. List »Le Genevois« je pa skoraj zadovoljen, ker je bila Italija premagana. Očita ji njene grehe in pravi: Italija se bo za svojo politiko »svete sebičnosti« strašno pokorila.
Poraz Italijanov v Tripolisa.
Carigrad, 3. novembra. (K. u.) Agence Telegraphique Milli javlja iz Tripolisa: Italijani so 12, t. m. izpadli s premočnimi silami iz Tripolisa. Naše, čete so nad polovico sovražne sile ugonobile. Dan pozneje se je sovražnik umikal v neredu v Tripolis. Izpraznil je vse postojanke, ki jih je bil 12, septembra zasedel. Na bojišču je popustil veliko mrtvih, med njimi enega pol-kovnega poveljn ka, več častnikov in nekaj znanih poveljnikov. Zaplenili smo ob tej priliki veliko Orožja in prateža. Med bojem so razstrelile naše strojne puške sovražno letalo.
X X X • VpHv poraza Italijanov na rusko vojsko.
Stockholm, 3. novembra. Agentura poroča iz Kišineva: Ko so vojaki na jugozahodnem pozorišču izvedeli o italijanskih porazih Italijanov, so se spuntali. Kričali so: Proč z vojskol Izgubljena je! Proč z zločinskimi vladami! Vojaki so oplenili trgovine ln osvobodili kaznence. Na jugozahodnem mejdanu zboruje vojaška zveza, ki bi rada vlado prisilila, da sklene hitro mir.
Kara alte ..Slovenca."
Vusio m Brvi.
Zagrebške »Novine« pišejo: Znani sovražnik tržaških in istrskih Slovencev in Hrvatov, bivši tržaški duhovnik, a sedaj odgovorni urednik lista, »Die junge Monarchie« Vusio je izdal v svojem listu nekak oklic na Hrvate, v katerem napada deklaracijo »Jugoslovanskega kluba« v državnem zboru z dne 30. maja, katera cla zelo diši po ireden-tizmu. Vusio, podmolkli itali.janaš, povdarja v oklicu, da se moramo mi Hrvati boriti za hrvatsko državno pravo in za hrvatsko ime. Slovenci in Srbi nimajo svoje zgodovine, oni niso narod in 7 ozirom na to se ne morejo Hrvati združiti z njimi.
Kako je to lepo, da se Vusio toliko zavzema za hrvatstvo. A kaj on misli o združitvi Dalmacije, Istre, Bosne in Hercegovine s Hrvatsko? V teh krajih bo našel skupno s Seidlerjem dalmatinsko, istrsko, bosensko - hercegovsko državno pravo. Po Vusiu bi ostala Hrvatom samo zagrebška županija s hrvatskim državnim pravom!
Vusio, Vusio, volkovi te bodo odnesli, a mi se bomo vseeno zedinili kljub tvojemu centralistično - italijanskemu paiii izmu! Na koncu dodojemo tudi to. da se Vusio podpisuje pred Hrvati: »Blagorod Vusio Makaranin«. Gospod Vusio pač nima pravice govoriti v imenu hrvatskega naroda. Mi Slovenci, Srbi in Hrvati živimo in pademo z deklaracijo »Jugoslovanskega kluba«. — Različni Vusiji pa naj molče!
Boli oa zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 3. novembra. Veliki glavni stan: Dež in megla sta omejevali boje pri vseh armadah. Na Flandrskem je sovražnik močno obstreljeval mesto Dixmuidcn in sosedne črte.
Ponoči od 1. na 2. novembra smo ! že dalje časa nameravano premestitev naših čet od Chemin des Dames izvedli, ne da bi nas bil sovražnik motil. Ves naš pokret smo prikrili sovražniku, ki je še do včeraj opoldne živahno obstreljeval postojanke, ki smo jih bili popustili.
Pri prekopu Rena - Marne smo ob poizvedovalnem sunku odvedli severo-ameriške vojake.
XXX
Naši letalci so ponoči od 1. do 2. novembra napadli z bombami London, Chathan, Gravesena, Ramsgate, Mar-gate in Dunkirchen. Iz močnih požarov smo sklepali da so naše bombe dobro učinkovale.
Naši bojni letalci so pomnožili v zadnjih dneh svoje zračne zmage in sicer poročnik Muller na 32, namestni narednik Buckler na 23, poročnik Boehme na 21, poročnik Bongartz na 20.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 4. novembra. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega.
Ob Yseri in severnovzhodno od Tperna na Flandrskem so mestoma močnejše streljali; razvli so se manjši boji pehote; pri Passchendaele smo z napadom izboljšali naše črte; na več točkah smo odbili angleške delne napade.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
Živahno so streljali s toppvi ob prekopu Oise Aisne in pri Ailette. Uspešne borbe naših prednj'h črt s francoskimi poizvedovalnimi oddelki. Na vzhodnem bregu Moze so podnevi živahnejše streljali. Zvečer je naša obramba zadržala med Samogneux • Bezonvaux napad Francozov, ki so ga pripravljali pri gozdu Chautne,
Zadnji letalni napad na Anglijo.
London, 1, novembra. (Kor. ur.) Reuter javlja uradno: Sovražna letala so priletela v sredo zvečer med 10, uro 45 minut in 11. uro 30 minut na jugovzhodno obal; letela so proti Londonu.
London, 3. novembra. Letalci, ki so napadli London, so širili oblake dima, ki so jih obdali in jim otežkočili opazovanje.
London, 1. novembra. Uradno: Po zadnjih policijskih poročilih je bilo ob zadnjih zračnih napadih ponoči na 1. t. mes, v vseh okrajih ubitih 8, ranjenih pa 21 oseb. Škode ni veliko.
Angleška že rabi ameriški denar.
Haag, 4. novembra. Angleška je dobila od Amerike 435 milijonov dolarjev predujema. To je največji znesek, k: ga je Amerika doslej posodila ententi.
Mirovni pokret v Angliji.
Haag, 1, novembra. Londonski list »Cominon Lense« je pisal: Če Lloyd George ne sklene hitro miru, postane najnepo-ijudnejši človek na Ai 'eškem. Padec Hu-ghesa v Avstraliji mu bodi svarilo. Severna Anglija je ogorčena nad Lloydom Geor-gejem.
T&MSKO UBADNO POROČILO.
Berlin, 4. novembra. Veliki glavni stan:
Tudi všerai se je nadaljeval že več dni trajajoči topovski boj med Vardarjem in Dojranpkim jezerom. Do zda; so izvedli le Angleži delne napade, ki so jih bolgarske straže odbile.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 4. novembra. Veliki glavni stan:
Položaj se ni izpremenil. Na cesti Ri-ga-Wenden smo pri Segevoldu razkropili ruske poizvedovalne oddelke.
;a v
Kerenskij za Rusijo.
Dopisnik lista »Associated Press« je imel razgovor z ministrsk'm predsednikom Kerenskijem. Na vprašanje, če stoji Rusija sedaj izven vojske, je Kerenskij odgovoril, da je to smešno vprašanje. Rusija se zelo udeležuje vojske. Bojevala se je že, ko se je Angleška že pripravljala in Amerika šele opazovala. Ljudje, ki trdijo, da je Rusija izločena, imajo kratek spomin. Mi smo se bojevali od začetka in smo sedaj izmučeni. Imamo pravico zahtevati, da zavezniki vzamejo na svoja rr . : , . najtežji del bremena.
Izgredi v Rusiji.
Petrograd, 5. novembra. (K. u.) Agentura: Iz Žitomira se poroča, da so izbruhnili nemiri na posestvu poljskega kneza Sangiška. Knez je bil umorjen.
Oplenjene švedske gomile pri Poltavi.
Stockholm, 5, novembra. (K. u.) Slavne gomile švedskih junakov pri Poltavi so oolenjene. Zlati venci, ki so jih tam položili 1909 ob dvestoletnici bitke pri Poltavi, so ukradene.
Japonci v Vladivostoku.
Kodanj, 3. novembra. Japonski konzul v Vladivostoku zbira močne delavske oddelke, ki so se že nastanili večinoma povsod v pristanišču.
Razna prečila.
Poročilo proračunskega odseka v zbornici,
Dunaj, 3, nov. Poročilo proračunskega odseka o sodelovanju kontrolne komisije državnih dolgov pri finančnih operacijah, sestavljeno od dr. Ellenbogena, je že natisnjeno. Proračunski odsek je sprejel tri sklepe: 1. znano nezaupnico. 2. Vlada se poživlja, naj ne jemlje posojil pri av-stroogrski banki, da ne pomnoži množine bankovcev. 3. Poročila državne kontrolne komisije na cesarja naj se natisnejo in predlože zborničnim članom.
Dr. Wekerle pri cesarju.
Dunaj, 3. novembra. Ministrski predsednik dr. Wekerle se je predstavil danes cesarju. Ministrski predsednik je izdelal poročilo o volilni reformi, o proračunu, o drugih zakonskih načrtih, o sklicanju delegacij in o drugih tekočih zadevah.
Budimpešta, 3. nov. Po današnji av-dijenci ministrskega predsednika dr. We-kerla pri cesarju, je obiskal zunanjega ministra grofa Czernina, da se posvetuje s skupnimi ministri kakor tudi z avstrijskim ministrskim predsednikom o vprašanjih, ki so v zvezi z delegacijami.
Nemški državni zbor.
Berlin, 3. novembra. (. u.) Prihodnja seja poslanske zbornice se vrši v četrtek, dne 15. t. m.
Slamslni Koncert v deželnem o edal m
V proslavo godu Njegovega Veličanstva cesarja Karla I. smo doživeli v soboto v deželnem gledališču lep pevski večer. Nabito polna hiša je poslušala stoje cesarsko himno in pogledi vseh so bili uprti na oder, kjer je stala v zelenju odeta, bajno razsvetljena soha našega cesarja. —. Aranžma je preskrbel jako okusno gledališki mojster Waldstein.
Koncert je imel tri dele: salonski orkester, altovski mezzosopran Cirile Med« vedove in gospo Irmo Polakovo iz Zagreba.
Salonski orkester je bil še precej dober, koncerten seveda salonski orkester sploh biti ne more in tudi ni bil. »Obero-na« mora igrati popolen orkester, vse drugo je slab surogat. »Prodana nevesta« je občinstvu ugajala in se je orkester potrudil, posebno v prednašanju seksteta.
Cirila Medvedova je za nas nova. Globok alt s prožno višino, ki razpolaga s po^ polnoma izšolano egalizacijo glasu. Pre-. hodi so izenačeni, registri ublaženi. Moč glasu je srednja, bolj nesoča v piano kot v forte. Nastop eleganten, naraven, prikupen, toaleta okusna. Nobenih nesalon-skih manir, preje preveč ponižna, kot samozavestna. Občuteno je pela vse, duša je bila v vsakem tonu, a največ jo je bilo v legato partijah — Klaičev »Tiček«; ti-čica je bil klasičen, najboljša točka celega večera sploh. Posebnega, apartnega ali potenciranega tehničnega znanja ni zahtevala nobena pesem, ki jo je pela. Težkoče so bile srednje in te je prav docela obvladala. Redkokdaj sem slišal pevko, ki bi tako srebrno čisto izgovarjala. Razumeli smo vsako črko. Kot »Dalila« bi želel malo več temperamenta, v Sattnerjevem »Zaostalem ptiču« več menjave v tempu* Prognoza: ko dobi potrebno rutino, bo na srednjih odrih lahko uspešna prva moč, gotovo pa prvovrstna druga sila, za Ljubljano pa bo akvizicija, kot boljše ne bomo lahko dobili.
Irma Polakova je iz rodu subret in od tod se tudi rekrutira njeno pevsko koncertno znanje. Mezzoforta nismo slišali, forte je močan in poln, a nekako rezek, kot bi ne imel glasurnega »šmelca«, prav lep pa je falzet, bodisi v višini ali pa v nižini. Tudi tehnično je falzet Polakice najbolje izšolan del njenega glasu. Nastop siguren, a premalo resen — za serijozen koncert, in dodatek o gospodu kalinu in preblagorodnemu gospodu vrabcu kotTso-^ progu se poda v koncert prav tako, kakor zakrpan frak, od natakarja izposojen in oblečen za elitni ples. Iz svoje kože pač nihče ne more, zato se je tudi ta dodatek publiki najbolj dopadel. — Če Nemci igrajo za slavnostni večer »Špansko muho«, mar naj jim mi sledimo? Pa brez zamerel — Adamičev »Planinec« je bil prav dober, Ružičeve »Njene oči« so bile indisponira-no pete, arija Mimi je bila tehnično sijajna, Michaelina arija iz »Carmen« pa globoko občutena.
Ravnatelj pl. Faller je spremljal sigurno na srednje dobrem glasovirju.
—d—d—,
Osvobojeno Goriška. *
Občinarjem županstva Vogersko. Vesela novica! Naš dedni, sovražnik, vero-lomni Lah, je pregnan daleč za svoje stare meje. Njihovi izstrelki nas ne bodo več begali in morili na naših domovih, poljih in vinogradih. Prišel je tudi zanj dan plačila, Vrnili se bomo z božjo pomočjo zopet in v doglednem času z družinami in vsem, kar nam jc še ostalo, domov, Da ne bomo čakali pa splošne vrnitve z rokami križem se Vas poživlja, da se prijavite z dopisnico in takoj vsi oni vinogradniki, kateri želite obrezali svoje trte še to jesen. Z delom, katerega lahko opravimo danes, ne čakajmo za jutri in to še posebno zaradi tega, ker nas čaka doma posla, da je joj. Za legitimacijo so potrebni sledeči podatku Ime, priimek, rojstno leto, kraj, hiš. štev., občina, zadnja pošta in okrajno glavarstvo sedanjega bivališča. Poudarja se še enkrat, da se bo šlo tu le za začasno povrnitev neobhodno potrebnih delavcev in. ne celih družin. Naj se torej nihče ne prenagli. Kadar bo prišel čas za splošno povrnitev, se gotovo ne bo zamudila prilika Vas primerno obvest ti. Priporoča se Vam torej, da pridno citate časnike. Pošiljamo Vam vsem prisrčne pozdrave ter kličemo} Na veselo svidenje doma! — Županstvo občine Vogersko, sedaj v Zdenski vasi, pošta Videm-Dobrepolje.
Kako je v Lokovcu na Goriškem. Dne
17. oktobra t. 1. sem bil v svoji domači vasi Lokovcu in sem našel položaj tak-le: Mokrinova hiša je porušena in požgana, kakor tudi vse hiše v dragi. Našo — znano Mrakovo hišo — so zadele tri granate, ampak le v streho, ki je krita z opeko in se zato ni vnela, marveč je le razbita; v hiši so vseeno stanovali častniki in moštvo in tudi konje so imeli v njej. Druge hiše v sosedstvu so večinoma porušene in je ostalo golo razsuto zidovje; slamo so


večinoma snedii konji, tramovje in drugo lesnino so znesli v kritja. Dobroznana gostilna pri Winklerju je popolnoma uničena; cerkev je bila tudi zadeta, fa^-ovž in šola sta po granatah le malo trpela, toda vojaki so znesli vso opravo v kritja. — Naš slavni Bolnik ali Vojnik je bil kakor mogočna trdnjava, kakor tudi Učje; polje so granate popolnoma razkopale; gozdi, mlado drevje je vse posekano ter izruvano. V spodnjem koncu Lokovca, ki je v zemljevidu zaznamovan z imenom Kolenec, so tudi vse hiše več ali manj porušene in je polno grobov. Hotel sem dalje časa ostati na domu, a bilo je prenevarno: Italijani so vedeli, da je tamkaj nameščeno neko poveljstvo ter so vedno pošiljali granate. Na dan, ko se jc začela 12. soška ofenziva, sem bil že v Cerknem, odkoder sem ss vrnil v Kar.diio-Brod št. 39. Sedaj ie naša hrabra armada že globoko na Italijanskem in naša Goriška ie zopet prosta. Na skorajšnjo veselo svidenje na domačih tleh. '*>	Franc Humar.
Iz Vipolž. Za Vse Svete se odpravim fe kolesom proti Brdom. Pririnem se srečno .čez lesen rnost v Stračicah pri Pod-gori. Peljem se po široki gladki poli sko.ii Ločnik. Do Moše srečam kakšnega vojaka, a od tam do Vipolž nobenega človeka. Bil sem gotov, da ne najdem nobenega doma. Pred vasjo mi pove neka ženska, da so vsi doma, ki so bili prej. Kmalu se prepričam, da je res. Ljudje so sc jokali, ko so nas zagledali. Vsak povprašuje po svojih. Povem jim, kar vem in znam. Hiše so vse cele. V zadnjem trenutku so Italijani zažgali hišo, kjer je bila prej trafika. Posestva, kjer je bil kdo domačih tam, so dobro ohranjena, drugod pa je po večini uničeno. Ravnotako so hiše, ki so bile brez gospodarja, popolnoma prazne, V svoji hiši najdem samo operacijsko mizo in nekaj smrdečih cunj. Po več hišah je napeljana elektrika in so še svetilke notri, seveda ne gorijo. Centrala jc pri občinskem vodnjaku. Sicer oa je vse premreže-no z raznimi žicami, ki gredo na vse strani. Po ct-J.ih Brdih so napeljane lepe ceste. Za vzdrževanje teh jc bilo določenih ogromno število civilistov iz Italije, vsakih 10 m eden, da jc pometal. Domačini pošiljajo vsem svojcem srčne pozdrave v težkem pričakovanju, da bi bili kmalu v njih sredi.	Mirko.
Za Gorico. Iz Trsta poročajo 2. t. m.: Včeraj zjutraj je dospel namestnik baron plem. Fries v spremstvu dvornega svetnika barona Glanza v osvobojeno Gorico, kjer je prisostvoval zahvalni službi božji, katero je opravil deželni glavar Fajdutti v cerkvi pri uršulin-ikah, ki so tekom obstreljevanja in osvojitve po Italijanih pogumno vztrajale v mestu. V pogovoru z deželnim glavarjem Fajdattijem, okrajnim glavarjem baronom Baumom in vladnim komisarjem za Gorico grofom Dandinijem so se .temeljito pretresale najnujnejše pomožne odredbe, na kar so si ogledali po-tsamezne mestne dele in Grad. Namestnik baron plem. Fries in deželni glavar Fajdutti sta se nato peljala po Furlaniji do Krmina. Prebivalstvo je namestniku opisavalo svoj obupni položaj začasa italijanske zasedbo in represalije, ki jih je izvršil sovražnik povodom svojega bega.'Kakor pol i lične in občinske oblasti v Gorici sta začeli poslovati tudi že okrajni glavarstvi v Gradiški in Tržiču. 'Akcija za obnovitev, Iii se bo morala zaenkrat omejiti na prvo pomoč, se bo uvedla vzajemno z vojaškimi oblastmi, iv sporazumu s katero se bo doloiil tudi čas za vrnitev beguncev.
— Maribor in zavzetje Gorice, -Straža« poroča : Včerajšnjo nedeljo, dne 28. oktobra, je ob poldeseti uri predpold. s kne-zoškofijske palače v Mariboru veselo za-plapolaia cesarska zastava. Z višjega mesta je došla prevzvišenemu knezoškoiu radostna vest, da je solnčna Gorica pravkar prišla zopet v našo posest, Knezoškof so nemudno veleli, cla se naj v stolni cerkvi brž to omeni v pridigi in po slovesni službi božji ob 10. uri zapoje Te D e u m 1 a u -d a m u s v zavalo ljubemu Bogu za tako očividno pomoč, s katero spremlja naše rabre čete. Prepomenljiva novica se je na-gloma raznesla po mestu. Sleherni, ki jo je izvedel, je bil vzradoščen in nehote nam je prikipel iz srca vzfklik: Hvala, vala Bogu
Bog daj srečo vnaprej! «■• Iz Gorice. Lekarnar Blubicb, ki je ob italijanskem begu ostal v Gorici, je pripovedoval »Pester Lloydovomu« poročevalcu, da so imeli Italijani v Gorici vedno samo elitne čete. Mesto so Lahi obožavali; italijanski kralj je bil dvakrat v Gorici in na njegovo povelje so mesto slovesno posvetili Bogu in ji nadeli ime »Santa Gorizia« — Sveta Gorica. Slovesnost se je ob velikem Škofovskem sijaju vršila v cerkvi sv. Ignacija. Tudi milanski nadškof je obiska) Gorico in opravil ondi sv. mašo. Še v Četrtek popoldne so bili Italijani v Gorici docela mirni, a v petek so že imeli povelje, ua se umaknejo in v soboto zjutraj se je umikanje spremenilo v beg. V divjem neredu so začeli pleniti trgovine in italijanski trgovci sami so
metali svoje vlago v cestno blato, samo da bi ga ne dobil sovražnik. Po goriških ulicah tulijo sedaj zapuščeni psi in skačejo velike podgane in miši. Italijai-ska artiljerija, ki jc krila umikanje svojih čel, jc mesto brezobzirno obstreljevala.
Županstvo Prvačina naznanja pp ukazu glavarstva vinogradnikom beguncem, naj se javijo pri dosedanjem županstvu v Kandiji 42 pri Novem mestu, da gredo domov obrezavati trte. Oddaljeni naj si dobe dovoljenje pri svoji tamošnji oblasti.
Primorske novice.
Odbor za ustanovo goriških Slovencev v spomin dr. J. E. Kreka vljudno prosi goriške begunce in Goričane sploh, da se zlasti v teh veselih dneh zopetne osvojitve Goriške spominjajo našega dobrotnika pokojnega dr. J, E. Kreka in z denarnimi prispevki pospešujejo dobrodelno ustanovo v njegov spomin. Zlasti prosimo gg. duhovnike, učitelje, župane,, občinske tajnike in druge vplivne osebe, da med našim ljudstvom agitirajo in pobirajo prispevke, da bo ustanova čim veličaetnejša. Odbor v Ljubljani, Dunajska cesta 38.
Safedalea presv. Srca Jezusovega za Trst In cklico ima svoj redni mesečni sestanek v Marijinem Domu ulica Risorta 3 v četrtek dne 8. novembra ob pol 11. uri predpoldne. Kor so na razgovoru važne stvari, so nujno vabljeni in dobrodošli tudi čc. gospodje duhovniki iz drugih slovenskih delcanij trž.-koperske škofije. — Predsednik.
Umrl .io v rezervni bolnici v Leo-bnu na j etiki Kari Štekar, roj. 1894, doma iz Gornjega Cerovega, pristojen v Števerjan; služil je kot strelec pri 1. gorskem domobranskem polku 4. Pokopan je na centralnem pokopališču v Leobnu. Dopisnica j p na razpolago pri Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani.
— Zopet smrt med begunci. Dne 31. oktobra je umrl v Goričivasi pri Ribnici Andrej Sever, bivši kmet in posestnik Na vrhu št. 279 pri Rihenbergu, v starosti 77 let. Mož je bil vobče spoštovan, pristen Goričan.
Iščejo se. Išče se gospa Gaijer iz St. Petra, pri Gorici 12. Bivala jo zadnji čas v Prvačini pri Gorici. Kdor bi o'njej kaj vedel naj blagovoli sporočiti Rožiliji Mavri. Črnomelj 172, Dol. -r Evgen Pe-trovčič, stanujoč pri g. M. Novak Vi-danovci'49, p. Ljutomer, išče svoje stariše Karla Pctrovčiča iz Ravne pri Batih 51. Komur je znano, kje se nahajajo, naj poroča na zgoraj navedeni naslov. — Strgar Andrej, IV./32. M. K. d. G. Sch. 2, išče družino Strgar iz vasi Ma-cloni 148. Županstvo Bate. Kdor kaj ve o njej, naj blagovoli sporočiti na Zgoraj navedeni naslov. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
Koroško svonsia.
To je bilo presenečenje! Od ncciešje na ponedeljek je sovražnik zginil z naših gora. O predoru pri Pontablju še nismo nič vedeli in zato izprva niti nismo mogli verjeti, da se je sovražnik umaknil. Tudi ujeti Italijani so docela presenečeni. Umikajoči se sovražnik je požigal svoje lastne kraje (Timau, Cleolis, Paluzza itd,), toda naši domači lovci so mu bili hitro za petami ter so preprečili pač marsikatero opustošenje, V noči na ponedeljek je deževalo kakor bi se bil utrgal oblak, tudi se je neprestano bliskalo in grmelo; vmes pa bobnajoči ogenj naše artiljerije. Dne bila po umikajočem se sovražniku, Dne 30. t. m, je zapadlo po hribih pol metra snega.
Dnevne novice*
-)-' Nemškonacicnaina blaznost. V
:;čsterreichisc.he 7\grar-Zeitung« od 27. oktobra piše neki H. R, o notranji kolonizaciji na Ogrskem ter objavlja sklepe raznih ogrskih kmetijskih društev, znanih osebnosti in državnikov k temu vprašanju. Naj na Ogrskem sklepajo, kar hočejo, dokler se drže v okviru dostojnosti in dokler ne segajo preko mej, kr jih stavi pamet in narava temu stremljenju. Nas to zaenkrat ne zanima. Pač pa nas mora zanimati sklep omenjenega članka, kjer pravi pisec: »Da se je pri naseljevanju predvsem ozirati na vojne invalide in vdove po padlih, je splošno prepričanje. Czettler pa spominja na neko drugo potrebo, ki pri nas v Avstriji ni prav nič manj važna kot onstran Litve. To je naseljevanje g r a n i č a r s k i h mark z državi zvestim prebivalstvom. Skrbeti se mora, da pride po vojni opuslošena zemlja ob j m e j a K v .prave roke, kajti posamezne faze vojne so nas poučile, da more brambi domovine kmetijsko ljudstvo, ki državni misli ni brezpogojno zvesto, napraviti veliko težav,r. —. Vojna divja pri nas povsod le na slovanskih tleh in torej
pisec Slovanom direktno odreka državno zvestobo. In zato naj bi se ljudstvo izrinilo, no, morda kar naravnost v Ameriko ali pa v grob? In to vse zato, da Nemci zasedejo mejo. A1 i nimamo ravno Slovani doslej vsled vojne največ škode? Največ je nas v državi, največ s tn o mi prelili krvi za Avstrijo in zato smemo tudi mi kaj reči. Omenjeni pisec in drugi taki sanjači naj vendar pomislijo, da smo mi najbolj upravičeni zaklicati, da Avstrija jc naša / avstrijska in ne nemška, in čc poudarjamo, da je Avstrija avstrijska, tedaj naj vendar razumejo, da mora biti AvStfija vseh narodov. Kdaj bo tem buticam vendar se zdanilo, da samo Nemci niso Avstrija? Vsem, ki imajo kak vpliv na merodajnih mestih, kličemo, naj bodo čuječi pred eventualnim uresničenjem takih bedarij in naj pazijo, da tudi nam Slovencem v škodo Avstrije ne sezidajo mosiu do Adrije z državno pomočjo. Obžalujemo gori omenjeni list, da je dal v svojih predalih prostora takim bedarijam,
-f- Državni zbor. Zbornica se sestane zopet v torek, dne 6. t. m. Na dnevnem redu je 14 točk, po večini gospodarske vsebine. Seja načelnikov strank se vrši v torek pred sejo. Na ti sc bo razpravljalo tuclj o volitvi v delegacije. V ponedeljek in torek bodp imeli najvažnejši odseki posvetovanja. Med drugimi tudi vinski odsek.
-f- Na bogoslovnem učiiišču v Ljubljani se prično predavanja 16. novembra. Zglaševanje je dan poprej. — Vodstvo.
-f- Občno vzgojeslovje z dušeslovn in uvodom. Sestavil Viktor B e ž e k. V Ljubljani, .1916. Založba »Slovenske. Šolske Matice«. Odobreno z odlokom min. za b. in nauk z dne 9. oktobra 1917, št, 31.836. Ker smo Slovenci dobili to odlično knjigo, bi bilo pač čas, da bi v Ljubljani prenehali s poučevanjem nemške pedagogike.
-f- Ubogi koroški Slovenci, Tanzen-berg na Koroškem, Slednjič smo prišli tako daleč, da se nahaja v tukajšnjem bogoslovju en sam Slovenec. Prvega, drugega in tretjega letnika sploh ni, ker jih je pobrala vojska, v četrtem jih je 24, od teh en sam Slovenec, dva sta Tirolca, en Bavarec, eden iz renske provincije, eden iz pruske Šlezije, eden iz avstrijske Šle-zije, eden je Nemec iz Češke, eden iz Gornjega Štajerja, drugi so vsi domačini. Če pomislimo, da so Slovenci po številu prevladali svoje dni v bogoslovju, potem se ta vrzel, ki je sedaj nastala, še bridkeje občuti. Na vsak način pa naj izve naše ljudstvo za svojo dolžnost in prosi za Več vpoklicev, kajti če pri nas ta dotok zastane, potem je v nevarnosti vera in narodnost,
—	Odlikovana sta bila na vzhodnem bojišču med drugimi s hrabrostno svetinjo Slovenca, četovodja Jožef Černivec, Duplje pri Tržiču in Anton Skok, Jobuje pri Bačj, Tolmin.
—	Duhovniške vesti s štajerskega. Prestavljeni so naslednji čč. gg, kaplani: Jožef Kavčič iz Šoštanja k Sv, Juriju pod Taborom, Jožef Potočnik iz Sv, Jurija pod Taborom v Šoštanj, Ivan Razbornik iz Ča-drama na Kebelj, Anton Plevnik iz Zreč v Čadram; Jurij Cvetko, ki je bil zaradi bolezni na začasnem dopustu, je nameščen kot kaplan v Zrečah. Č. g, Josip Jeraj, kaplan v Žalcu, je bil dne 26. oktobra promo-viran za doktorja bogoslovja.
—	»Ob vojski«. V štirih slikah. Spisal f dr. J. Krek, Na razna vprašanja o zadnjem delu nepozabnega dr. Kreka »Ob vojski« se sporoča, da: izide delo v najkrajšem času natisnjeno. Igro bo založilo Katol. slov. izobraževalno društvo v Št, Janžu.
—	Umrl je v Gradcu 74letni zdravnik dr. Filip Tertsch.
Učiteljske izpremembe. Namesto obolelega nadučitelja Franca Črnlgoj bo supli-rala na Karolinški zemlji pri Ljubljani abs. učit. kand. Marija Sekula; namesto vpoklicanega in pogrešanega nadučitelja Ivana Franke je iipenovan v Dobrniču prov-učitelj Pavel Ločnik; namesto obolele učiteljice Marije Zurc bo suplirala v Žužemberku suplentinja Vida Krašovec in za suplentinjo v Trebnjem je imenovana suplentinja Albina Ahačič,
Iz italijanskega ujetništva pošiljajo iskrene pozdrave z željo na skorajšno vrnitev v domovino: Narednik Ivan Bajec, Vipava; četovodja Jožef Kamnikar, Rudnik; nadstrelci Anton Femec, Litija; Anton Kuhar, Kamnik; Valentin Dijak, Gorje; pod6trelci Anton Možina, Litija; Ivan Žni-daršič, Cerknica; strelca Ivan Grobolšek, Litija; Avgust Peternel, Ljubljana, Ujeti so bili vil, soški bitki in so doslej zdravi.
Iz Italije smo prejeli: Podpisani smo
?red kratkim prišli v italijansko ujetništvo, ozdravljamo vse Slovence z upanjem na skorajšnje svidenje. Kad. asp. Ernerik Ap-!enc iz Ljubljane; Karel Bcnini iz Pcdgore p. G,, Karel Javdršek iz Šiške; Lojze Ku-mer iz Idrije, France Pavlič in Gradca, Rudolf Soklič iz Ljubljane in Andrej Žele iz Hrastja pri št, Petru — vsi enoletni prostovoljci.
—	Izprememba poštnih okrajev. Vasi in selišča: Goričane, Hleve, Križate, Muz-ga, Gorenje Koseze, Peč, Podgorica, Pre-terž, Reka, Tlačnica, Topole ter Volovji Dol občina Peč na Kranjskem, ki so spadali doslej v poštni okraj Vače pri Litiji, spadajo odslej k poštnemu okraju Moravče. . • ■ -
—	Privatna ženska realna gimnazija v Zadru. Dobrotvorno društvo hrvatskih šol namerava začetkom novembra otvoriti v Zadru privatno žensh° nižjo realno gimnazijo.
—	Bogoslovnice pičlo zasedene. V mariborskem bogoslovnem s-emenišču so se pričela predavanja, a bogosiovcev je zelo malo. V prvem letniku sta dva, v drugem samo eden, v tretjem jih je sedem in v četrtem letniku deset gg. bogosiovcev. — Tudi v Ljubljani jih ne bo veliko več, a -se predavanja še niso pričela, ker so prostori delopia oddani za stanovanja okrevajočim častnikom.
—- Hrvatsko časnikarsko društvo v Zagrebu ustanovi svoj pokojninski fond. V ta namen je darovala »Prva hrvvatska šte-dionica ' 50.000 K,
—	Srčne pozdrave pošiljajo iz ruskega ujetništva slovenski ^an^je iz bohinjske okolice: Ravnik Ivan, Rožič Ivan, Berton-celj Franc, Čuden Ivan.- Korošec Ivan, Korošec Anton, Šest Martin, I.ukežič David in Švab Franc iz Leč.
—	Železnica OguHn-Knin. Iz Žadra poročajo: Do konca leta bo otvorjena proga dalmatinske železnice do Vrhovin pri Piitviških jezerih; do konca prihodnjega leta pa bo gotova cela proga.
Pet prašičkov je hotel odpeljati. Že llkrat predkaznovani Jožef Sa j o vic, dninar iz Zaloga, se je potikal okoli Koscove hiše na Skaručni in ogledoval pod streho kozolca 100 kron vreden voziček, ki je izginil v naslednji noči. Štiri dni kasneje zvečer po tem dogodku je prišel obdolženec v ŠuštaršlčevO gostilno, spil nekaj vina iti šel z dovoljenjem gostilničarke na pod spai. V naslednji noči je slišal mizarski pomočnik Rok BerliČ Šuštaršičevega psa močno lajati. Ta je vstal in se podal na Suštaršičevo dvorišče . in zalotil tam Sajovics, ki je zbežal z dvorišča; Berlič je skočil ?a njim, a ga ni mogel ujeti. Zbudil je gostilničarko, s katero sta šla skupno gledat na dvorišče ter našla tam voziček, katerega je tat pripeljal seboj. Poleg vozička sta bila dva zaboja, po obdolžencu ukradena v Zapužah. V enem zaboju je imel že spravljena dva Šuštaršičeva 300 K vredna prašička, drug zaboj je bil še prazen in pripravljen za ostale tri manjše prašičke, vredne 200 K. Da ga ni Berlič odpodil, odpeljal bi bil vseh pet prašičkov. Storilca so imeli kmalu v pesteh, vsaj ga je isti pot, ko je ogledoval pod kozolcem spravljeni voziček, opazoval gospodar Jožef Kosec in ga takoj spoznal, ker mu je bil že od preje znan, da je to obdolženec Sajovic, Vse tajenje in zvijanje mu ni nič pomagalo, ker so bili dokazi njegove krivde docela podani. Premišljeval bo šest mesecev v težki ječi svojo ponesrečeno tatvino.
Izpraznitev tabora vojnih ujetnikov v Tobolskem. Osrednja poizvedovalnica za vojne ujetnike na Dunaju javlja: Dansko poslaništvo naznanja, da bo — kakor poroča petrogradska brzojavna agentura — tabor vojnih ujetnikov v Tobolskem (Sibirija) izpraznjen. Častnike bodo poslali najbrž v Habarovsk, moštvo pa v Tomski Vojni ujetniki prosijo, da bi bila rečena izpraznitev v' avstrijskih listih objavljena njih svojcem in da ne bi ti pisali, dokler ne dobe pisanja od njih, kje se bodo odslej nahajali.
Zamenjani invalid Josip Antonič, ki se je ravnokar vrnil iz ruskega ujetništva, išče svoje starše Antona Antonič iz Bre-stovice štev. 17, pošta Tržič na Primorskem. Njegov naslov je: Josip Antonič, k. u. k. Reservespital Nr. 2, Abt. V., Bar. 40, Pardubice, Češko.
—- Stotnik zabodel narednika. Dne 3. t, m. je neki narednik 1. honvednega polka v vozu električne železnice glasno pso-val in nadlegoval ljudi. Stotnik 68. peš-polka Bimpf (?) ga je svaril, naj miruje, a narednik je bil vedno bolj nasilen. Stotnik je potegnil orožje in je narednika zabodel v prsi. Narednika- so umirajočega odn?s!i proč.
X X X
BiuI.Ln sv. Mohorja v Celovcu je
ravnokar pričela razpošiljati družbene knjige za leto 1917- Cenjeni udje prejmejo letos naslednji književni dar:
1.	Koledar za, leto 1918.
2.	Življenje svetnikov. 1. zvezek. Podobe iz narave. 2, zvezek.
i. Ptički brez gnezda. (Slov. Večerni c 71. zv.) •
"Družba se bo potrudila, da p. n-udje prejmejo knjigo kolikor mogoče hitro, in sicer večinoma po pošti.
Letošnje knjigo sc bodo razposlale po fledečem redu:
L Krška škofija.
g, Razni kraji.
3.	Ljubljanska škofija.
4.	Goriška nadškofija.
5.	Tržaško-koprska škofija.
6.	Lavantinska,škofij a.
Vsak družbenik naj prejme svoje knjige v tisti župniji, v kateri se je vpisal.
Na poznejše spremembe stanova-lišCa se pri tolikem številu družbenikov ni moglo ozirati.
Za prihodnje let6 bo družba izdala 6 knjig in je letnino zvišala na 3 krone. Tega koraka ni treba obširno opravičevati. Ali se mora število knjig primeroma skrčiti, ali pa. cena zvišati. Vsi stroški so se neprimerno zvišali in to bo trajalo še po vojski. Primeroma se je tudi dosmrtnina zvišala na 50 kron.
V načrt prihodnjega leta so se sprejele sledeče knjige:
1.	Dr. A. B. J e g 1 i č, škof ljubljanski: V bo) za temelje krščanske vere!
2.	Dr. L. E h r 1 i c h, prof. bogosl. v Celovcu: Katoliška Cerkev, kraljestvo božje na zemlji.
3.	Dr. J. Lovrenčič: Brstje iz vrta Isovenskega pesništva.
4 Dr. H. V e d e n i k : Kako si varujemo ljubo zdravje.
5.	Slovenske Večernice 72. zvezek.
6.	Koledar Dražbe sv. Mohorja za leto 1919.
Zaradi pomanjkanja knjigoveškega blaga naj se naročijo le mehko vezane (broširane) knjige.
Dražba sv. Mohorja v Celovcu.
7 pogrebnih pesmi za mešani zbor,
zložil Anton Foerster, op. 91. Cena 1 K 80 vin. Ta zbirka je izšla v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani kot ponatis iz Cerkvenega glasbenika. Že skladateljevo Ime nam jamči, da bo našla ta skladba med slovenskimi pevskimi zbori mnogo odjemalcev.
Ocena v Cerkvenem glasbeniku nam pove, da je zbirka za naše zbore povsem prikladna.
Svetobor. Povest iz konca enajstega stoletja. Spisal Peter Bohinjec. Cena 2 K 80 vb. Založila Katoliška Bukvama. Ta krasna povest iz slovenske zgodovine bo našla mnogo vernih čitateljev, saj se čita tako prijetno, da te naveže nase z vso silo in knjige ne moreš odložiti, dokler |e nisi prečital. Škoda, da se dobi knjiga samo broširana, vezati jo pri današnjih razmerah ni mogoče.
1	X X X
'+ Odlikovanje. Najvišje pohvalno priznanje z meči std dobila poročnik 4. bos. herc. p. Florijan Gostič in poročnik črnovoj. stot. 14/39 Edvard Lampe.
—	Odlikovan je bil narednik Gregor Prosen, doma iz Lesec pri Bledu, z železnim križcem s krom* na traku hrabrostne svetinje in s srebrnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje. Sedaj pa je zopet predlagan v odlikovanje in sicer za veliko hrabrostno svetinjo*
—	Umrl je č. p. Bernardin Frois, prior usmiljenih bratov v Gradcu. 2. t. m. jc v koru molil jutrnice za mrtve, pa ga je zadela srčna kap in je bil na mestu mrtev. Pokojnik je bil rojen 8. aprila 18J8 v Be-zau na Predalskem. Redovno obljubo je naredil 7. oktobra 1883. Prior je postal 1. 1893 in kot je ostal delaven ter vzoren redovnik do smrti. R. I. P.
—	Železniška nesreča. Preteklo sredo ponoči je zavozil na kolodvoru v Brodu na Savi brzovlak v osebni vlak. Štiri osebe so mrtve, veliko je pa ranjenih. Trije železniški vozovi so popolnoma razbiti.
—	»Lokalna korespondencija«. Pod tem naslovom bo pričela izhajati v Zagrebu dne 2. novembra dnevna korespondenca, ki bo prinašala vse vesti: politične, ekonomske, družabhe, osebne itd.
—	»Neue Marburger Zeitung« nameravajo izdajati v Mariboru. Pisava glavnega urednika »Marburger Zeitung«, ki se preseli h Krlikovim, je nekaterim še premalo radikalen.
Reški mestni patk, ki je bil zadnja leta dokaj zanemarjen, bodo docela preuredili, popravili pota, posekali suho drevje in nasadili novo. Dela, ki bodo trajala pol leta, izvršujejo z ruskimi ujetniki.
—	Nesreča na gorah. Minolo nedeljo je padel na gori Rax 20 m globoko enol. prostovoljec Margulič, sin celjskega tovarnarja. Težko poškodovanega so prenesli v garnizijsko bolnišnico na Dunaju.
—	Dar. G, kaplan Janko Dolenec je daroval za ubožne učence v Vrbovem pri Ilirski Bistrici 100 K. Šolsko vodstvo se mu najlepše zahvaljuje. — Vodstvo.
Gospodarske fceležke.
— Pri nadrobni prodaji kro umirja avstrijske letine 1917, to je kadar se prodaja v množinah pod enim meterskim stolom porabnikom, se do preklica ne sme preseči za en kilogram zdravega, primerno suhega krompirja brez prsti m kali, izvzemši rogijičarje, cena 30 vin. L a nadrobno prodajo krompirja določena najvišja cena se tudi pri vseh drugih prodajah krompirja avstrijske letine ne sme preseči.
Cene za čevlje. Glasom ministrske odredbe z dne 20. avgusta 1917, drž. št. 352, ki vsebuje predpise glede izdelovanja ln cen kož, usnja in strojnih jermenov, ne smejo izdelovalci čevljev pri izračunavanju cen počenši s 15. novembrom 1917 vzeti za podlago višjih cen, nego so navedene v seznamu I, ki je priložen naved*ni odredbi. Izt s odredbe in seznama I je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
Zvišanju izrabe žita. Uradu za ljudsko prehrano se je zdelo potrebno mlevske izdelke, ki so bili v začetku nove letine določeni na 82 odstotkov za pšenico in 85 odstotkov za rž, zopet na prejšnjo mero, to je na 90 odstotkov. Sedanje cene za moko ostanejo neizpremenjene.
Draga. Za vasi Stari Kot in Novi Kot ter Podplanin je deželna vlada dovolila samostojno aprovizacijo. To se je prosilo že dalje časa. Posamezne vasi imajo zdaj nad 2 url dč Svojih občinskih središč, kjer se deli moka. Po zimi velikanski zameti, viharji, pot skozi gozd, v hribe, je grozno oteževalo ljudem še tisti kilogram, ki se jim je določil. Dovoz je bil doslej Ortenek-Draga, Odslej pa bo za omenjene vasi Ra-kek-Prezid, cesta, ki je tudi pozimi vedno odprta. Ljudstvo je za to naredbo zelo hvaležno vladi. Zaslugo za to pridobitev ima neumorno delavni deželni poslanec g, Škulj,
Novi zlati rudniki na Uralu, Kakor poročajo inozemski listi, je skupina ameriških inženirjev odkrila na severnem Uralu v gorenjem toku reke Pečore zlate rudnike ter bogate žile platine in volframa. Na pomlad se bo delo nadaljevalo in bodo odprli rečene rudnike.
Ogrska in preživljanje Avstrie. Budimpešta, 1. novembra. »Az Est« poroča, da se bo vršil v kratkem . kronski svet. Ogrska vlada je namreč odklonila zahtevo avstrijske vlade, ki je hotela, da bi Ogrska zvišala razen popolne preskrbe vojaštva dobavo živil prebivalstvu za sto odstotkov, kot neizpeljivo.
Oddaja bombažnih tkanin in pletenin. Izšla je vladna naredba o prisilni oddaji vseh bombažnih in polvolnenih tkanin in pletenin, izvzemši razkošno blago kakor čipke, vezenja itd. Prodajalcem na drobno je dovoljeno, da si prldrže 20 odstotkov svojih sedanjih zalog za direktno prodajo kortsunu»tom, pri čemer se jim bo držati veljavnih predpisov. Obrtniki, ki rabijo bombažne tkanine samo za podlogo ali sicer za postranske potrebščine, si smejo pridržati polovico zalog. Nova naredba zadeva tudi blago, ki je bilo po i. januarju 1916 uvoženo iz inozemstva ter je bilo glasom prejšnjih naredb prosto. Stranke, ki po novi naredbi pravočasno in popolnoma izvrše svojo oddajno dolžnost, se nimajo bati kazenskega preganjanja, ako se med sedaj oddanim blagom nahaja tudi tako blago, ki bi ga bili morali že preje napovedati in oddati. Drugače se bodo v vseh slučajih strogo izvajale kazenske določbe zakona z dne 24. jul. 1917.
Prisilna oddaja jajc na Koroškem. Iz Celovca poročajo: Deželno predsedništvo je odredilo, da mora v času od 1. januarja do 31. avgusta 1918 vsak lastnik kokoši od vsake kokoši dati po dve jajci na mesec zbiralnici. Cene jajcam bo deželna vlada določevala.
Na ogrskih kolodvorih ne smejo prodajati sadja in vode. Tako je odredil ogrski trgovski minister v soglasju z notranjim ministrom. Ponovno so namreč že ugotovili, da je uživanje sadja in vode na kolodvorih povzročilo legar in grižo.
Prvi pogreb s tramvajem v Pragi. Praška cestna železnica je vsled velikega pomanjkanja konj priredila en voz za prevažanje trupel na pokopališče. Voz je razdeljen v dva dela, v vsakem delu je prostora za dve do tri krste. Sprednji in pa zadnji del voza je določen za pogrebno osobje in sorodnike. Te dni so prepeljali prvi dve trupli s tem vozom na pokopališče. Pogreb se je vršil popolnoma v redu. K sv, Križu naj bi bilo tudi tako!
Odvetniki izvzeti iz vojne pomožne službe. Domobranski minister pl. Czap je izjavil deputaciji odvetniških zbornic, da so odvetniki izvzeti iz vojne pomožne službe.
— Hud udarec za kadilce. Saško glavno ravnateljstvo železnic je od 1. novembra naprej popolnoma prepovedalo kajenje v vlakih.
Krušne izkaznice za potnike. Pri os-srednji krušni komisiji se bodo izdajale za potnike mesto dosedanjih dnevnih izkaznic potne izkaznice. Potne izkaznice dobe potniki, ki kot samopreskrbljevani nimajo Izkaznic, dalje potniki, ki pridejo iz ozemlja, kjer niso vpeljane izkaznice ali kjer izkaznice drugih krajev ne veljajo. Predložiti pa morajo uradno potrdilo, da so se oglasili v stalnem bivališču in da jim je ustavljeno prejemanje kruha in moke. Na te izkaznice se dobi 28 dkg kruha ali 2 dekagrama kruha in 5 dekagramov moke in sicer se dobi za sedaj kruh v vojni prodajalni, Prešernova Ulica, moka pa v vseh prodajalnah za moko.
Naznanilo. C. kr. namestniški svetnik v Trstu naznanja: Na podlagi zakona z
dne 17. avgusta 1917, št. 176 pritiče ne-imovitim članom onih avstrijskih državljanov, kateri so bili vsled vojnih dogodkov v inozemstvu prisiljeno zadržani, ali tje odpeljani in moštvu trgovske mornarice, kateremu ni bila mogoča vrnitev iz nevtralnih dežel, dokler vojska traja, oziroma do poprejšnjega povratka dotičnega vzdr-žavatelja družine, podpora iz državnih sredstev v meri podpore, ki pripada k aktivni vojaški službi vpoklicanim svojcem. Osebe, katere imajo pravico do podpore na podlagi gori imenovanega zakona, naj se oglasijo pri c. kr. namestništvenem svetniku (oddelek: begunska podpora) ulica Sanitd 10/1 vrata št. 3 v sledečem vspo-redu: Začetnica: A, B, C, 28. okt. od 8. do 12, ure predpoldne; C, D, E, 29. okt. od 3. do 5, ure popoldne; F, G, H, J, K, 30. okt. od 8. do 12. ure predpoldne; L, M, N, O, P, 31. okt. od 3. do 5. ure popoldne; Q, R, S, 2. nov. od 8. do 12. ure predpoldne; R, S, T, 3. nov, od 8. do 12. ure predpoldne; U, V, W, Z, 4. nov. od 8. do 12. ure predpoldne. V dokaz naj se s seboj prinese: 1. Domovinski list, 2. družinska pola, 3. morebitna pisma ali druga dokazila. _
Smešno, a resnično Iz vofskinih časov.
Tam na deželi živi nekje ženica, ki ima že od rojstva to nesrečo, da je čo-tasta. Potožila je vojakom, kako težko hodi. Tedaj ji je dal eden ta-le moder svet: Dobi naj v vasi najbolj debelega mačka, naj ga odere in speče ter se po hrbtu z mačjo mastjo namaže, pa ne bo več čotasta. S težkim srcem je iskala po vasi najbolj pi'anega muca in ga dobila s težavo za 2 kroni. Odria in spckla ga je na ognjišču. Ko je bil muc pečen, ji je vojak povedal, da ima muc najbolj zdravilno moč v repu. Zato je rep obdržala zase ter se namazala. Nič ni pomagalo, ona je še čotasta, vojak pa je imel izvrstno mačjo pečenko.
K vojaškemu raportu prideta dva vojaka, obtožena, da sta na polju kradla. Oba sta tajila. Po dolirem času je prvi priznal, drugi pa. ne. Oba sta biia obsojena. Po končani obravnavi pravi drugi prvemu: S takim oslom pa ne grem nikoli več krast, kot si ti
umerita dbpcve mi vo;sko?
Iz \Vashingtona poročajo, da je ameriško obsambno ministrstvo sklenilo pozvati predsednika Wilsona, naj skliče izredno sejo kongresa, da se napove vojska Avstriji in sklene pomoč Ital ji. (Kdai naj pa ta ameriška armada poseže vmes?)
Nemiri v Felrogroflo.
Amsterdam, 3. novembra. »Times« poročajo z Petrograda: Milica v mestu reda ne more več vzdržati, V nedeljo so izbruhnili veliki nemiri. Več oseb so obesili. V mnogih mestih in pokrajinah so razglasili oblegovalno stanje.
Izid »lie sporama.
Berlin, 3- novembra, »Norddeutsche Allg. Ztg.« piše: Italijani beže. Angleško in francosko časopisje obeta pomoč, kakor ieta 1914 Belgiji, kakor leta 1915 Srbiji, kakor leta 1916 Rumuniji in 1917 Rusiji, Preden so Še prišle francoske divizije v Italijo, že širijo običajne strašne povesti med svet. Pišejo: Komaj so stopile nemške čete na ital janska tla, se ne bore le strastno 7. italijansko armado in ne zaplenujejo Ie italijanskih topov, marveč more dojenčke, starce in onečaščajo žene. Do popolnosti so napredovale nečedne izmišljotine angleškega in francoskega časopisja. Seveda: te 'zmišljotine so najceneiša in naj-lagodnejša pomoč Angležev in Francozov njih poraženim. Sovražno časopisje bo polno, to je mogoče, bodoče tedne izmišljotin strašnih povesti. Pribijemo: Nemška armada je vojskuje tako, kakor se vodi vojska, a ozira se na silno preh valstvo. Sporazumu gre pri takih povestih le za to, da hujska Italijane proti Nemcem,
Lloftilaoske novce.
ij Katehetsko predavanje bo v sredo, 7, novembra, ob šestih zvečer v posvetovalnici Katol. tiskarni: a) Palestina. Nujni podatki, potrebni vsakemu katehe-tu, b) Jutranja in večerna molitev mladine,
lj Velika umetnica Klara Musil v LJubljani. V četrtek, dne 8, novembra, bomo pozdravili v Ljubljani umctnico, kakršne le redkokdaj pridejo v provlncijalna mesta. Slavna operna pevka sopranistinja, ena prvih koloraturnih pevk, bivša prima-dona dunajske ljudske opere in raznih nemških dvornih gledališč, Klara Mu-s 11 priredi v deželnem gledalšču koncert. Njene slave so zadnja leta bile polne Rusija, Skandinavija in glavna mesta Amerike. Za letos ni sprejela nikakega enga-gementa pri dvornih operah, dasi so ji b'le i v samih svetovnih mestih na razpolago
bajne plače, Zahotelo se jI je, da potuje po svoji avstrijski domovini, Klara Musil je rodom Čehinja, in tako jo je srce privedlo tudi v naše mesto. Spored tega znamenitega koncerta priobčimo jutri, za danes omenjamo le še, da se predprodaja vstopnic prične že jutri v torek pri blagajni dež. gledališča vsak dan od 3. popoldne dalje.
lj Odlikovan je bil z Najvišjim pohvalnim priznanjem z meči poročnik topniškega polka Pavel Lindtner,
Skrbstvo za slepce, Za vojake, ki so v vojski oslepeli in se začasno zdravijo v ljubljanskih vojaških bolnišnicah, je pomorski linijski poročnik g. M, W i c k e r-h a u s e r ves čisti donos predavanja, ki ga je bil dne 20. oktobra priredil v deželnem gledališču v Ljubljani o potapljalnih čolnih ter y neomejenem vojskovanju z njimi, v znesku 355 K 60 vin, oddal garnizijskemu zdravilstvenemu šefu g, generalštabnemu zdravniku dr- Edmundu Geduldiger-ju, da jih porabi za podpiranje ubogih oslepelih.
lj Slavni hrvatski virtuoz, mladi Zlat* ko Balakovič bo v ponedeljek 12. novembra v Ljubljani koncertiral. Vstopnice se bodo od jutri naprej dobivale v trafiki v, Prešernovi ulici 54,
lj Dobro si bode zapomnila, kedaj da je bila Gorica zopet naša. Neka tukajšna, baje omožena ženska je prišla, ko je zvedela da je Gorica zopet v avstrijski posesti okolu 10, ure polna navdušenja v Predovi-čevo ^stilno, da si da s kapljico vina duška svojemu veselju. Da bi bilo veselje tem popolnejše, pridružil se ji jc neki neznani desetnik, s katerim je bila ženska židane volje, ter sta pila do 4 .ure popoldne. Ker pa vojak ne razpolaga s toliko denarjem, da bi zamogel tako ceho poravnati, stisnila mu je v roke svojo denarnico, v kateri se je nahajalo kakih 200 K, Da je množina zavži-tega vina zelo vplivala na veselo žensko, je umljivo, kajti to priliko je porabil vojak, da je z denarjem vred izginil, A tudi natakarica je zahtevala svoje. Ko vinjena ženska ni hotela izročiti dežnika v zastavo, vrgla je svojo zlato uro z verižico po mizi, kar pa natakarica ni marala sprejeti. Prej tako vesela ženska je povsem podivjala, pobijala je kozarce, razbila svetilko in šipe pri oknih, končno so morali poklicati stražnika, da bi jo ukrotil. A stražnik je slabo naletel, kajti zagrabila ga je za vrat in ga tako trdo držala, da mu je moral na pomoč priti neki vojak, da ga je oprostil. Šele ko je drugi stražnik prišel na pomoč, posrečilo se je hudo žensko na ta način ukrotiti, da so jo za noge in roke zvezali in naložili na mesarski ročni voziček, nakar sta jo na veliko veselje mnogobrojnega občinstva dva fantiča odpeljala v varno zavetje.
lj Železniška nesreča. Na kolodvoru v Spodnji Šiški so v nedeljo popoldne nalagali na železniški voz neko pripravo za prestavljanje signalov, ki je pa padla na 18 let starega ključavničarja Alojzija Inti-har, stanujočega Reber št. 3. Pretresel se je močno po celem telesu ter zadobil poškodbe na hrbtu in na levi nogi in je moral v bolnišnico.
lj Posredovalnica »Zadruge krojačev itd. v Ljubljani«, Gosposka ulica štev. 5, nujno rabi krojaške pomočnike, pomočnice, vajence in vajenke. Gg, članom in članicam se naznanja, da se zglase v zadružni pisarni glede potrebe delavskih moči, oziroma vajencev in vajenk,
lj Izgubila se je v soboto zvečer od Katoliške tiskarne do frančiškanskega mostu, črna svilena pompadura z legitimacijo in nekaj denarjem. Pošten najditelj se prosi, naj jo oda na naslov legitimacije ali v Katoliški tiskarni, II, nadstropje,
lj Najdeno. V četrtek popoldne se Je našla v bližini frančiškanskega mostu manjša vsota denarja, Izgubitelj se naj oglasi v. uredništvu,
Ij Našel se je žepni zapisnik z legitimacijo, oboje zavito v kuvertu. Dobi se v, Kolodvrski ulici 8 pri Žnidaršiču.
I j Izgubila se je v sredo 31. oktobra ročna torbica z denarnico in krušno izkaznico od Karlovske ceste do Dolenjske ceste, Ker je družina brez kruha, se prosi, naj pošten najditelj odda v trgovini gosp. Grila, Karlovska cesta 30,
lj Tisti dežnik, ki je bil pred šestimi tedni zamenjan v Katoliški Bukvami pred Škofijo, se prosi, da bi se vrnil istotam.
lj Meso na rumene izkaznice C štev. 1301 do konca. Mestna aprovizacija bo oddajala strankam z rumenimi izkaznicami C št, 1301 do konca v cerkvi sv, Jožefa v torek, dne 6. t, m. popoldne meso. Določen je ta-le red: Od 2. do pol 3. ure št, 1301 do 1500, od pol 3, do 3. ure štev. 1501 do 1700, od 3. do pol 4. ure št, 1701 do 1900, od pol 4. do 4. ure št. 1901 do 2100, od 4. do pol 5. ure št. 2101 do 2300, od pol 5. do 5. ure št. 2301 do 2500, od 5. do pol 6. ure št. 2501 do konca, 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tričetrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. Kg stane 2 K.
lj špeh za Vili in IX. okraj. Mestna
aprovizacija bo oddajala strankam VIII. in IX, okraja špeh v torek, dne 6, t. m. na Poljanski cesti št, 15. Določen jc ta-le red:
VIII. okraj: v torek, dne 6. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure št. 1 do 200, od 9. do 10. ure št. 201 do 400, od 10. do pol 11. ure št. 401 do konca. — IX. okraj: od pol 11. do 11. ure št. 1 do 100, od 11. do 12. ure št. 151 do 350 in od 12. ure dalle št. 351 do konca. Vsaka oseba dobi četrt kg, kg stane 8 K 80 vin. Poleg nakazil za mest pri-neiste s seboj tudi mesečne maščobne izkaznice.
Pazite na nakazila za krompir! V urad mestne aprovizaclje na Poljanski cesti prihajajo stranke po duplikate nakazil za krompir, ki jih je izdala in razdelila mestna aprovizacija. Eni so nakazila, ki so jih pravilno pre>li, izgubili, drugi so jih pometali proč ali sežgali, ker so prejeli tudi od deželne vlade izkaznice za krompir in mislili, da so edino te izkaznice važne in veljavne. Mestna aprovizacija opozarja, da je treba varno hraniti taka nakazila, kakor izkaznice, da so pa zlasti važna njena nakazila za krompir. Občinstvo naj torej nanje pazi. Duplikatov mestni apro-vizacijski urad ne izdaja.
lj Glede Fis!c teže špeha. Nekaj strank se je v zadnjem času pritožilo, češ, da niso prejele pravične teže š~eha. Opozarjamo vse, da stoji tehtnica pri oddaji špeha vedno pripravljena. Takoj ko sprejme stranka iz mesarjevih rek š*eh, naj ga dobro pogleda. Če misli, da je teža špeha, ki ji po nakazilu pripada, prepičh, raj zahteva, da se šneh stehta, kar ji bo do-tični mesar takoj ugodil. Tiste stranke pa, ki nosijo špeh z ulice ali celo doma nazaj, naj se ne "vrečajo s pritožbami o prepičii teži v mesnico, ker jim uslužbenci ne bodo tehtali špeha in se na take naknadne pritožbe ne more ozirati. Vzrok temu so slabe izkušnje. Tako se je pripetilo že par-krat, da os stranke poslale po špeh otroke, ki so manjše koščke izgubili v mesnici ali pred njo. Čez uro ali drugi dan so se prišl ematere pritožit, da so dobiie toliko in toliko dekagramov premalo. Vsak naj torej prejeto blago takoj pregleda in se naj takoj pritoži, če se mu ne zdi teža v redu.
or. Rrel M iriSoSazec.
»Dalje.)
»Vidiš, Janez, tako-le življenje imajo ubogi ljud;e; v vedni smrtni nevarnosti so pred kamenjem, plazovi in propadi — drobnica pa ravno tako.«
»Hvala Bogu, da nisva izbrala poti ob Pihavcu, morda bi bilo naletelo ono kamenje ravno na naju!«
»Poprej sem ti hotel še povedati, kako spravljajo Trentarji seno domov s teh strmin in še mnogo drugih, ki so še bo:j oddaljene, višje in tupatam tudi nevarnejše. Ubogi ljudje imajo namreč premalo travnikov v dolini, in ako hočejo prerecati drobnico črez zimo, to je navadno od začetka ali srede novembra pa dokler sneg ne skopni, clo konca majnika, si morajo nažeti trave še po teh sočnih višinah. Sena natlačijo v velike rjuhe po cent, nekateri celo po drugi cent, si ga naložijo v »škufo«, io je tako, da jirn počiva breme na plečih in vratu, glavo skoraj do oči pa vtaknejo v nekako kapo, prirejeno in povezano s konci rjuhe ali pa iz drugega kosa pritrjeno na rjuho, pa hajdi ob palici polagoma proti domu, cesto 4—5 ur daleč
črez meli ob prožnih strminah in zijajočih sto in stometrskih prepadih po stezah, katerih pa ni skoraj zapaziti, zdaj vprek, zdaj navzgor, pa zopet zelo navzdol. Rečem ti pa, da še celo turisti z lačnim nahrbtnikom in cepinom v roki ne stopajo tako gotovo! Tako znosijo Trentarji na stotine centov sena.«
Nenadoma zagledava Luknjo, pa saj je tudi čas! Megle, prej kakor cunje raz-obešene tupatam ob čereh, so se jele polagoma stirati in spoprijemati in ob desni so se visoki zidovi Triglava, tvoreči nad nama dolgo enakomerno polico, bolj in bolj zastirali, da je bilo videti le še površne obrise. Sicer pa je bilo še vedno lepo modro nebo nad nama. Dobre volje nama tudi ni manjkalo v tem zdravem, čvrstem vzduhu.
Začela sva kar v-ickati, in Janezu je zelo ugajal prekrasni, c^cc1^ rr^očni odmev od bližnjega Pibs."-a, a Upadla mu je zelo tudi Zakrajslregi rUvnofantastna pesem »Filozofija in želodec«.
»Tudi Pihavec jo nora deklamirati z mano!
Nad — Kobaridom — predla — se — je — tenja — mraku, — ko, — ah, — tikaje — se — po — suknji —
izvem, — izvem, — da — šel je — ves — co Luknji — dovtip — življenja!«
»Izvrstno!«
Aa ukanju je bilo kmalu konec. Paziti je bilo treba na noge in previdno sva stopala ob par skalah, vseh razjedenih in preperelih, v strmi prod v Koritu, ki nama je drčal izpod nog, .hoteč naju same ljubezni občutno posaditi na tla. Stopala sva na kraljestvo Pihavca. Ped visoka trava, prepledena s celimi šooki sočnih, rešenih potočnic in drugih cvetk, opojenih in solznih od megle, nama je pojila črevlje in hlače, še par minut po produ in kamenju navzgor in evo -- na Luknji sva, 1179 metrov visoko.
Prostora je tu jedva za dobro osebo. Na desno se dvigajo kakor zid trme triglavske skale, na levi se vzpenja dokaj zložno Pihavec, tu najlažje dostopen, za nama se spušča prodno in dalje spodaj od plazov zagreteno Korito, pred nama pa silni pred med stenami Pihavca in Triglava daleč, daleč tja doli v Vrata.
Postala sva na Luknji le malo, zakaj bilo je že polšestih. Posrkala sva malo črne kave, ki najbolje tolaži žejo po planinah in zavila po skozinskoz prodni stezi navzdol tik cb sterah Triglava- Tedaj pa si Janez ni mogel kaj, da ne bi vnovo se spomnil z vco hvaležnostjo rajnega Za-krajskega in njegove divnoužitne "pesmi o »Filozofiji in želodcu«, a zdaj io je prikrojil po svoje, obrnivši se mogočno proti Luknji:
:>Nad Vrati predla se je tenja megie, ko, ah, obeduje s'e vprek, izvem, izvem, da je žel ves po Luknji Janez K..k!«
(Dalie)
Srijem grof Stanislav Lubiensky, Velika župana Ivan Adamovich (županija Virovi-tica) in Ladislav pl, Labaš (županija Bje-lovar) ostaneta na svojih mestih.
Otrok se odda
na izrejo proti dobri plači tudi na deželo. Pismene ponudbe na upravo lista pod „OTROK".
Išče se v Gorici
za trgovino z mešanim blagom, če je mogoče z liccnco. Pismene ponudbe pod »Gorica« na upiavo lista.
Ponudbe poštni predal št. Ljubljana.
Gospodična iz boljše rodbine s trgovskim tečajem najraje v kaki pisarni ali kot blagaj-
ničarka v kaki trgovini. Ponudbe pod „L. P." na upravo lista,
mmmmmwMmmmmmmmm&
Razjreuo S3 slnžba
„ ll i lii
Ponudbe do 1. dcccm^ra na: župni urad Strmec nad Vrbo. (Koroško)
Kupim dobro posuIant^hnSne in zdravo jabolk in hruSek
po 2 k, preiensrte
bera vremenu na podih 1.1, d sušiti) pa po 80 v Itg. Cenjene ponudb«?, z navedbo množino in vzorci, se prosi ph tvrdko FK "N Kos, IJu-bljan*>, Sodna ulica 7.
Gospodifiina, stara 18 let, vešča slovenskega in nemškega jezika, želi vstopiti v iluZ< fc«» kot
lafakarica -m
najraje v kakem mestu. Naslov pove uprava „Slovcnca" pod štev. 2786, ako znamka za odgovor.
9* S
spregane «
9
Sprafme se
liri, ttfjn
in lian
ridarji in mizarji proti plači od 90 h naprej, in tesarji od 1 K naprej od ure. Delo je trajno v Mu&Siani pri i»ara-fcrh. Vpraša se: Fi.O.RUAH STRAUJZ, Sv. S»aSra- €s$Sa 23.
sns
Kje, pove upravništvo Slovenca pod št. 28.4.
HIŠ® SS

G ® ® W
1 As iS	JSBK S

sprejmem v svojo odvetniško pisarno. Vstop takoj ali po dogovoru. Prednost imajo gospodje s kvalifikacijo za gasšcpanže 'pri zbornih sotilstih.
odveinik v ijubljani.
aU	aroueegv°a?0d' " ^ Iti®
Svoj naslov naj odda upravi lista pod šifro »Vioiina«.
Imenovanja velikih županov na Hrvatskem.
Te dni bodo imenovani veliki župani, in sicer za županljoZagreb poslane3 Ljuba Babič-G'?.kki; za županijo Varaždin grof Franc I ner; za županijo Modruš-Reka sodnega ; ora predsednik dr. Križ; za županijo Lika-Krbava senator mesta Pe-trovaradin Vidman; za županijo Požega senator dr. Vasilij Belcšcvič; za županijo
Na prodaj je 14 manjših parcel v izmeri od ICO do 170 sežnjev, deloma njiv, deloma travnikov, ki so namenjene za stavbi šče in je pot že odmerjena, j Ktipci naj sc tekom osmih dni dopo-ludne ogir.si:o p. i g. Alojziju Kccrnur v od-vetn š'\i" pisarni g. dr. Pegana v Ljubljani, Duna.ska cesta št. 38.. Ev.*popoludne v kon-1 zumu, Kongresni trg št. 2.
Tvrdka
F. ČUDEN
v LJubljani,
PreSerncva ul. st. 1. Priporoča £e svojo
vaiškss	mp, zlatnine in
sreferalne. Kupa.e
star® zlato in srebro
in vzame po visokih cgBah v zameno. Naznanja, da cenikov za leto 19 8 ne moro razpošiljati, ker istega blaga po vzorcih ni. Izvolite se osebno ogla3iti in potrebno preskrbeti, kolikor časa še zaloga traja.
m
Br?z zdravn'ške preisltave.
Takojšnja veljav?.
Vclia v polnem oUseo sadi za silili smrti v
Nikakih drugih pristojbin.
• ®

t £

Za zmago in srečen izid svetovne vojne mora imsti vojna uprava velikanska sredstva na razpolago; edino ona
nam zagotavlja obstoj države in domo- . njm\U nfirtatatlHll ^ ^	D® t0 ^	5
vine, krepi zunanjo veljavo in nam pri mil UVflld puj^dLOjlIi dosežemo, moramo ne samo go^	|g
tovino, ki jo imamo, ampak tudi prihranke prihodnjih let, o katerih vemo, da so nam zagotovljeni, žrtvovati za	H
vojno-posojilno zavarovanje.	S
To nam olajša podpisovanje vojnega posojila s tem, da razdeli dajatev gotovine na dvanajst let Obenem je to	g
pametna skrb, ker se izroči posojilo z obrestmi vred v slučaju predčasne smrti- podpisanca njegovim potomcem	^
brez vseh bremen. Če pa podpisovatec doživi dobo zavarovanja, dobi sam za se kupljeno posojilo z obrestmi vred.	g
Za vpokilcance lahko podpišejo svojci ozir. jih zavarujejo.	|
Zavarovanje do K 5000'- brez zdravniške preiskave, z zdravniško preiskavo pa po posebnih predpisih	g
v vsaki poljubni višini. — Obsežni prospekti in nasveti se dobijo brezplačno pri nas, kakor tudi po vseh naših	■
posredovalnih zastopih, pri zastopnikih, pri vseh glavnih založnikih tobaka, po trafikah in pri vseh damah in go-	^
spodih, ki se prostovoljno pečajo s propagando vojnega posojila.	g
Glavno zastopstvo „HNKERa Gradec, Raubergasse 20.	S
Sprejemni prostor v pritličju: Raubergasse 29 (Rtmgzjcva trgovska blagovna posredovalnica)	y
Glavno zastopstvo za Kranjsko: Ljub Jana Prisojna ulica 1.	|
G'avni zastopnik: Leojio'd Grunfe-d.	S