Naročnina mesečno 25 Din, ta inozemstvo 40 Oin — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din LredniStvo je » Kopitarjevi ol. 6/111 SLOVENEC Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 ir 10.349 za inserntc; .Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prufrn-Dunn j 24.797 U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 20r>0. — nočna 2996. 2994 m 2090 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Nova pota naše agrarne politike Vedno bolj čutimo tudi pri nas svetovno gospodarsko krizo. Zlasti pa je pri nas občutna agrarna kriza, ker smo v prvi vrsti agrarna država. Najbolj je razvidna agrarna kriza iz nizkih cen kmetijskih proizvodov. Dočim so industrijski proizvodi padli v zadnjih dveh letih le bolj malo v ceni, je padec cen kmetijskih pridelkov izredno velik. Še septembra 1928 je znašal indeks cen Narodne banke za kmetijske proizvode (brez živine in proizvodov 132, lani septembra je padel □a 102.9, letos v septembru na 78. Istočasno je indeks industrijskih proizvodov nazadoval od 96 v septembru 1928 na 90.2 v septembru lani in na 78.2 v septembru letos. Cene kmetijskih pridelkov so danes znatno nižje kakor pred vojno, seveda če vpoštevamo razvrednotenje dinarja po vojni. Padec cen jc svetoven gospodarski pojav, ki ga v raznih državah bolj ali manj čutijo, Skušajo ga pač preprečiti z najrazličnejšimi ukrepi, ker ga smatra vsaka država za svoj problem. V Nemčiji zvišujejo carine, v Češkoslovaški ravno tako. Nadalje namerava Češkoslovaška vpeljati za mline obvezno meljavo domačega žita (70%), le 30% vsega žita za mletje se sme uvažati. Romunija daje izvozne premije. Agrarne države srednje Evrope sc skušajo organizirati. Komaj je poteklo nekaj časa od konference v Ženevi za ukinjenje previsoke carinske zaščite, že je več držav zvišalo uvozne carine, pa je pričakovati še nadaljnjega zvišanja. Tudi pri nas smo v težkem položaju. V letih dobre letine nam čez domačo potrebo preostaja mnogo pšenice in koruze. Toda vedno težje je prodati le presežke. Uvozne države zvišujejo carine, industrijske države streme z uspehom za povečanje lastne kmetijske proizvodnje in tako se postavljajo našemu agrarnemu izvozu vedno večje ovire. Vse kaže, da bo težko vzdržati tekmo na svetovnem trgu z veliki agrarnimi državami. Računati pa seveda moramo s tem, da bo treba presežke vsekakor prodati. Letos se izvoz ne razvija ugodno: v septembru smo izvozili samo 20.682 ton pšenicc, lani pa 62.490 ton. Še večji pa je padec vrednosti izvoza. Iz vseh teh razlogov je razumljivo stremljenje, da si skušamo obdržati predvsem notranji trg, na katerem lahko dosežemo višje cene kot pri izvozu. V ta namen so zvišane uvozne carine za žita, koruzo,, krompir, itd. Ta podvojitev uvoznih carin ima predvsem namen onemogočiti tuj uvoz k nam. Poročali smo že, da smo lani uvozili 19.326 ton koruze za 48.2 milj. Din, nadalje ovsa za 1.6, ječmena za 17.7 milj. Din. Koruza jc prihajala iz severno ameriških Združenih držav v Dalmacijo. Pomislimo samo, kakšno dolgo pot je morala narediti, pa kako blizu so Dalmaciji žitnice naše države. Druga posledica povišanja uvoznih carin pa bodo višje cene žita. Že sedaj so naše žitne cene nad svetovno pariteto. Vprašanje pa je, če bodo višje ccne šle v korist producentov. Ni nam znano, kakšne so zaloge v rokah producentov in koliko je žc nakupila trgovina. Če so producenti svoje blago že prodali, potem ne bodo imeli od povišanja cen nikakega haska. Na drugi strani pa pomeni zvišanje cen obremenitev našega konimna, ki bo moral tako prispevati k reševanju kmetijske krize. Posebno bodo prizadeti naši kraji, ki bodo morali zadostiti svoji potrebi, ki znaša do 5000 vagonov letno, po višjih cenah, Ta manipulacija žitnih cen bo sicer prinesla višje cene producentom In trgovini, na drugi strani pa škodo konzumu in o izvozu pri takih cenah nc bo govora. Mislimo, da bi bilo istočasno v še večji meri potrebno, da sc znižajo bremena, ki jih mora nositi naš kmet, pa tudi ves ostali konzum. Predvsem so tu naši karteli, Vedno čujemo o padanju cen kmetijskih pridelkov, na drugi strani pa se cene industrijskih izdelkov veliko počasneje znižujejo, čc ne ostajajo n. pr. pri nekaterih predmetih celo neizpremenjene. 'Že večkrat smo opozarjali na vsevkupnemu gospodarstvu škodljivo politiko kartelov. Vzemimo samo kartel sladkornih tovarn. V tem kartelu sta tudi dve državni tovarni sladkorja. Vse tovarne spravljajo letno milijonske dobičke, pri tem pa plačujejo kmetom prav nizke cene za sladkorno peso. Poleg vsega tega pa je skoro ves kapital teh tovarn v inozemskih rokah in inozemski delničarji vlečejo težke milijone na dividendah. Tu bi bilo treba znižati ali trošarine, raje pa uvozne carine, da tako prisilimo sladkorne tovarne k znižanju cen. Tovarne tudi izvažajo v letih dobre kampanje sladkor v inozemstvo. Če ga izvažajo z dobičkom, potem bi bilo nujno potrebno znižanje cen na domačem trgu. Čc ga pa izvažajo z Izgubo, plačujejo to izgubo naši konzu-mentl pri visokih cenah na notranjem trgu. Pozdravi^! pa moramo dejstvo, da je uvoz pr-dukcijskih sredstev (strojev itd.), v kolikor jih ne izdelujemo v državi, prost. S tem pospešujemo našo obrtno in industrijsko delavnost, nadalje omogočamo nove investicije. V nasprotju s konzumnim blagom (manufaktura) ne pomeni uvoz produkcij- Ministri na Sušahu Gospodarske potrebe Sašaka in Gorskega Kotorja Sušak, 4 nov. z. V zvezi s prihodom ministrov na Sušak je župan izdal proglas na meščane in jih pozval, da razobesijo zastave. V ponedeljek zvečer se je na kolodvoru ob prihodu ministrov zbrala množica ljudstva. Navzoči so bili delegati vseh eblasti in društev iz Priroorja. Pri sprejemu je žmpan Ružič v kratkem go-vo-v pozdravil ministre. Odgovoril mu je minister ■ng. Sernec. Poleg Serneca so prišli ministri Preka, Maksimovič, Demetrovič in Švegel. Odili so na županovo stanovanje, kjer jim je bila prirejena večerja. Med večerjo je župan Ružič nazdravil Nj. Vel. kralju. Danes ob 9 je bila v mestni posvetovalnici izredna slavnostna seja mestnega zastopstva. S te seje sc je odposlal Nj. Vel. kralju in predsedniku vlade pozdravni brzojav. Župan Ružič je pozdravil ministre in naglasi), da je to prvič, da pride ljudstvo v stik z ministri. Ker vlada želi, da bo poučena o potrebah ljudstva, zato pozdravlja ministre. Nato je župan Ružič govoril o raznih potrebah mesta, posebno o potrebi, da Sušak prevzame položaj, ki ga ie svoječasno imela Reka. Ministrom je priporočal rešitev raznih važnih mestnih vpra- šanj: carinska skladišča, železniške zveze z Mar-tinSčico, ureditev bakarskega pristanišča, vprašanje zveze Slovenije z morjem, Šolsko vpraSanje, zgraditev socialnih stanovanj in zgradbo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, postnega poslopja in drugo. Po govoru mestnega zastopnika Kolombe je govoril minister Juraj Demetrovič, ki se je zahvalil za lep sprejem. Naglasil je, da so ministri prišli po kraljevi naredbi in mu bodo o vsem poročali. Ob 11 je bila v kinu širša konferenca ministrov in delegatov iz občin sušaškega okraja. Za predsednika zborovanja je bil imenovan profesor Spinčič, ki je pozdravil ministre. Prvi je govoril dr. Dinko Trinajstič. Banski svetnik Milan Banič je naglasil, kako je ljudstvo tega kraja sprejelo novo stanje in se navdušeno izrazilo za Nj. Vel. kralja. Župan Kraljeviče Capponi je poudarjal potrebo ureditve ladjedelnice. V imenu Gorskega kotaj-ja je govoril svetnik Steiner o gozdovih in domači lesni industriji. Banski svetnik Rivo Secchi iz Senja je navdušeno govoril o kraljevem aktu 6. januarja. Profesor Vukovič je spopolnil Steiner-qev govor. ff Vse gre na bolje a Zanimive i zla ve Neudorlerja in Drinhoviča Belgrad, 4. nov. m. Del ministrov je na svojem potovanju prišel v Bjelovar, kjer so bili zelo svečano sprejeti. V imenu prebivalstva jc govorilo več. oseb. nakar so imeli govore ministri Neudorfer, Kumanudi in I>r in kovič. Posebno sta vzbudila jx>zornost govora obeh hrvatskih ministrov, ki sta zelo značilna. Minister broz jx>rtfelja Neudorfer jc izvajal tole: »Vsi veste, da sem bil član bivše Hrvatske seljačke stranke od njenega začetka in veste, kaj smo v tej straniki pomenili šibenilk, Preka in jaz. Počakati smo, da vidiiimo kak učinek bo imel manifest od 6. januarja in akt od 6. oktobra. Ko smo uvideli, da je edino prava pot, ]k> kateri gremo in po kateri moremo iti, smo imeli toliko poguma, da smo preraeli tn naš posel. Sedeti v zapečku, zabavljati in psovati, to more vsakdo. Ne bomo tla Ije čakali. Rezultati bodo pokazali, tla je to prava pot. Ne bo preteklo 20 let, ko lx>mo to doživeli. Zgodovina bo 7>okuzaIa, kdo je imel prav. Če jc med Vami šc kdo, ki misli, du to ni prava pot, ta jc na napačni poti. Ta država jc naša, za katero se '' moramo boriti in dati zanjo svoje življenje. Ne dajte sc varati po kaki zunanji akciji. Vse je laž. Čini sem se lotil tega posla, so prišli odposlanci naših bivših prijateljev Stjepana Košutiča in so me prosili, da bi se Košutič in Kmjevič lahko vrnila v domovino. Pri tem moram iizijiovedati zelo grobo besedo: »Tej ci-ganščini sc mora napraviti konec«. Vi morate biti zavedni in Mi po tistih potih, po katerih smo šli mi, to je govoriti se mora resnica. To kar mislimo, to smo Va.m tudi od srca povedali. Sedaj so se razmere, hrvala Bogu, obrnile na bol je. Vse gre na bolje... M;i ne govorimo skozii okno. mi ne lovimo kroglic, gremo med ljudstvo, da se poučimo o njegovih željah in težnjah. Mnogo jc teh želj. Ministrski svet je na kraljevo zahtevo sklonil, da gremo med ljudstvo in da ga čujemo. c V nadailjnem govoru je minister odgovarjal na razna aktualna vpraSanja, ki so jii:h navzoči stavili. Minister Kumanndii jc v svojem govoru govoril o gospodarski kriizi in o korakih, ki jiiih je vlada podvzela o agrarni banki, o gozdarskem zakonu, o zboljšanju uiprave, o izenačenju zakonov, o glavnih ciljih manifesta od 6. januarja ini akta 3. oktobra. Poslednji je govorili minister dr. Mate •Drinikovič, iki je med drugim navajal: >Kot Hrvat, kli je vse svoje življenje delal za uresničitev hrvatskih ciljev, sem mnenja, da n.iso storili dobro tistii, ki niso prišli na to zborovanje. Vsaikdo naj si zapomnili, tla ne prihajamo na ta zborovanja, da iščemo kako odobritev ali da iščemo in lovimo kake krog- Gospodarski položaj Bele krasne Govor bonskega svetnika g. Nemaniča v Karlovcu V Karlovcu je pozdravil gg. ministre banski svetnik in bivši poslanec gosji. Nemanič s sledečim nagovorom: Gcsjjodje ministri! Čast mi je, tla Vas kot banski svetnik črnomeljskega s reza najiskreneje jKiadravljam. Naš srez je з 3. oktobrom priklojrljeai savski banovini. Tu je tako imenovana Bela krajina. Prejo nas je ločila Kolpa, sedaj nas mejijo Gorjanci. Bela krajina je bogata naravnih krasot, a njen gospodarski položaj jc siromašen. Njeno prebivalstvo so bavi z vsemi gosj>cdnrskimii jkiiio-gami, največ z vinogradništvom, ki pa ne tlonaša zadnjo čase nobenega dohodka zaradi teike vinogradniško kriie. Da to krizo ublažimo, smo ustanovili vinogradniško zadrugo in zgradili potrebno klet, zanašajoč se na )>od,porc države in banovino. Niti od prvo niti od druge nistno dobili ničesar. skih sredstev samo enkratne obremenitve naše plačilne bilance, pač pa plodonosno naložbo, ker se 7. novimi stroji poveča naša domača produkcija in dosledno zmanjša uvoz. Zaradi tega prosimo goepoda kmetijskega ministra, da nam z izdatno j>odporo pomaga. Enako prosi, mo tudi kraljevo bansko uj>ravo. Z lakonom sc nam jc zagotovila železniška zveza z morjem skozi poljansko dolino na Vrhovsko. Prosimo gosjKKle ministre, tla se za lo zadevo zavzamejo in da se začne tudi tukaj z delom, kakor smo čitali o drugih progah, ki jili začno graditi v najkrajšem času. Zelo nam je potrebna tudi železniška zveza Črnomelj—Scvcrin. S tem bomo dobili ubogi domačini zaslužek, eljnti. Vsi ti neuspehi prihajajo od tod, ker se noben del našega naroda ni mogel sani vpreti nc na sever, ne nn vzhod, ne na zahod. Današnja državna tvorba je potrebna za ohrano našega naroda. Brez naše skupnosti in brez skupnega delovanja ne more obstojati naša država, ker bi vsak poskus posameznih delov imel isti neuspeh, kakor pri naših prednikih. Zato je norost politika tistih, ki mislijo, da bi mogli z našo razdelitvijo uresničiti narodne ideale. Jugoslavija in jugoslovanstvo pomenita medsebojno podporo in istoventnost ciljev, edinstvo obrambe in skupnega napredka v sedanjosti in bodočnosti. Kot Hrvat sem samo ponosen, da sem delal kar sem mogel storiti za ustvaritev te države, za katero so mnogi v preteklosti delali... Radi tega smo vsi, brez razlike imena, vere in poklica, hvaležni kralju za manifest od 6. januarja in za dela, ki so sc doslej ustvarjala. Če bi teh ne bilo, ne vem, kako in s kakšnimi sredstvi bi prišlo do pomirjenja in dela. Naša država je produkt stoletja, prelite krvi požrtvovalnih ljudi. Zato tisti, ki ne marajo ali nočejo sodelovati v delu na konsolidaciji, grešijo proti sebi in svojemu ljudstvu. Tisti, ki mislijo, da bi se dalo stanje, ki se je ustvarilo s kraljevim manifestom, spremeniti, se motijo. To stanje mora trajati do takrat, dokler vsi deli našega naroda in vsi kraji naše države ne bodo razumeli, da se je v tej državi uresničila i velika Hrvatska i velika Srbija. To je naša skupna hiša, ki jo imamo vsi radi in ki jo bomo vsi brez razlike branili. To je naša skupna hiša, v kateri se bo spoštovalo vse tisto, kar je dobro, spoštoval tudi ponos in delo, skupna hiša, v kateri bomo vsi enaki z istimi pravicami in dolžnostmi. To je pravo jugoslovanstvo, ki nima nič skupnega z onim strankarskim jugoslovanstvom. To smo Vam hoteli povedati, ne toliko radi Vas, ki ste prisotni, marveč radi onih odsotnih in sicer zato, da jih prepričate, da se bo tisto, kar smo dejali, tudi uresničilo na korist in srečo države in slavo kralja. Slava ustvarja velike in mogočne države, močne na znotraj, ugledne na zunaj. Jaz verujem v Boga, da bo tudi to uspelo.« Nato so bile prirejeno živahne manifestacije Nj. V. kralju. Po končanem zborovanju so ministri potovali preko Zagreba v Belgrad. Iranski oblastni odbor se je lotil tega važnega vprašanja in izdelal načrt, kako bi prcekrbel deželo z vodo. Zamislil je vodovod, ki bi oskrboval z vodo 4б vasi. Prišla bi iz zdravih, dobrih studencev brez filtnirnih naprav in visoko ležečih priprav. Zelo i>ozd,ravljani misli, ki jih je jx>dal načelnik mesta Karlovca (govoril je o elektrifikaciji okoliških srezov), in prosimo gospode ministre, da nam tudi v tej točki jxmiagajo. Črnomelj je z elektriko za silo preskrbljen. Mesto Metlika in vsa okolica pa sveti s petrolejkami. Metlika je sicer imela malo električno centralo, toda ta jo lani pogorela. Nato je stopilo mesto Metlika v dogovor t. občinskim svetom mesta Karlovca, da hi dobivalo električni tok iz Ozlja. Pogodba je sklenjena za vsoto 600.000 Din, toda pri banski upravi v Zagrebu je ta zadeva naletela na neke težkoče in zato prosimo gospode ministre, da napravijo pri savski banski upravi potrebne korake, tla se to pereče vprašanje čim preje ugodno reši. Nadalje Vas prosimo, gospodje ministri, da sporočite gospodu ministru javnih tlel, da uvrsti lansko leto izločene ceste v vrsto banskih ccst I. in II. razreda, s čimer se bo občina olajšala težkega bremena. Enako prosim tudi, da se vprašanje kuluka stavi z dnevnega reda, ker tukajšnji davkoplačevalci že itak plačujejo za vzdrževanje banskih cest 42% doklade na vse direktne in indirektne | davke. Glede davka, gospodje ministri, Vas prosimo, ! da brzojavno i>ozovete davčno upravo v Črnomlju, da pri terjanju milo postopa in ne zaračunava zamudnih obresti vsaj 14 dni j>o j»rojemu plačilnega naloga. Isto velja za eksekucijekc stroške. S tem zaključujem .gospodje ministri, svoj govor s prošnjo, da naše želje in potrebe sporočite Nj. Vel kralju in ministrskemu predsedniku. Nj. V. kralj in kraljica potujeta Belgrad, 4. nov. m. Nj. Vel. kralj in kraljica sla z jahto »Dragor« danes prispela v Kladovo, kjer ju je prebivalstvo navdušeno sprejelo. Od tam sta odjx)tovala v Jabukovac. Dr. Korošec na Hvaru Dubrovnik, 4. nov. z. Bivši minister dr. Korošec, ki je doslej bival v Dubrovniku, je odpotoval na livar, kjer ostane nekaj dni, nato sc vrača v Lapar. Hrvatski kmetje v Sumadiji Belgrad, 4. nov. ni. Po Šumadiji jx)lujejo hrvatski kmetje iz Zagorja. Srbski kmetje jih povsod navdušeno sprejemajo in dokazujejo bratsko ljubezen do hrvatskih bratov. Pojutrišnjem jjri-spejo v Belgrad, kjer se jim pripravlja veličasten sprejem. Predlogi zveze industrijcev Belgrad, 4. nov. AA. Zveza industrijcev v. predelavo železa in kovin jo jKislala gg. predsed-niku ministrskega sveta in ministrom gospodarskih resorov dolgo vlogo v svrho zaščito domače kovinske industrije. Vloga so bavi z javnimi deli v zvezi z morebitnim posojilom v inozemstvu. Čo pa se morajo dela hitro izvršiti in jo za to potrebno obrniti se na tuja podjetja, predlaga zveza to-le: 1. Čc so dela odstopijo v inozemstvo, se ne smejo dati nikaki popusti, ki so protivijo zakonski zaščiti domačo industrijo, 2. čo so v primeru sklenitve posojila v Inozemstvu sklenejo dela, naj so postavi določba, da so smejo uvoziti samo oni predmeti, ki jih domača industrija no izdeluje. 3. čo so morajo sirovinc in polfabrikafi Izvažali iz inozemstva, je treba postaviti določilo, da se brezpogojno prepusti kasnejša oty.lel.iva in dodelava domočim podjetjem. Dunajska vremenska napoved. Nastopile lio hladnejše vreme s |)a. štev. 233. Ukrajinci prosili papeža za pomoč Vodilni ukrajinski politiki v ječi Lvuv, 4. novembra, ff. Politična policija jo aretirala predsednika ukrajinskega parlamentarnega kluba dr. Leviokega, nadalje poslanca dr. Marti n-čaka in glavnega urednika ukrajinskega lista »Di-lo« Mudrija. Kadi bližnjih volitev se pripravlja še strožje postopanje proti Ukrajincem in proti ukrajinski narodni stranki, kateri se grozi s procesom radi rovarenja proti državi. Ukrajinski unijatski nadškof knez Sceptyeki se je vrnil iz Varšave ne da bi bil sprejet od predsednika vlade maršala Pilsudskega. Visoki cerkveni knez nosi znake velike duševne utrujenosti, vendar na zunaj ne pokaže, da je položaj Ukrajincev poslal brezupen. V prestolici je skušal pre-|>ričati vse odgovorne kroge o tragiki, ki ga bo rodilo nerazumevanje ukrajinskih teženj. Nikjer ni našel podpore. Ukrajinci so mu mislili prirediti veličasten sprejem, toda j>oljske oblasti so vsako obiranje preprečile. Narodu se je polastil obup. Rim, 4. novembra. x. b. vatikanskih krogov poročajo, da so v Kimu živeči Ukrajinci brez razlike verske pripadnosti, torej katoliki in pravoslavni poslali na državno tajništvo spomenico o preganjanju Ukrajincev od strani poljske vlade. Spomenica je namenjena za papeža samega, ker so si Ukrajinci svesti, da je vsaka druga pomoč izključena. V spomenici naglašajo, »da poleg civilnega prebivalstva tudi ukrajinska duhovščina nosi posledice poljske strahovlade. Ljudstvo je bilo oropano ne samo pravic, ki jih osigura mednarodno pravo, Šolsko vprašanje in katoličani Šolsko vprašanje je eno najvažnejših za katoličane in vzbuja mnogo zanimanja ravno v sedanjem času, ko se v šolski zakonodaji v raznih državah vrše različne dalekosežne spremembe. Na Angleškem je Sir Charles Trevelyan, minister za narodno vzgojo, predložil parlamentu načrt zakona, ki predvideva obvezen šolski pouk do izpolnjenega 15. leta. Ta reforma bo močno povečala stroške za vzdrževanje šolstva. Za javne šole je država pripravljena prispevati 60% odvišnjih stroškov, privatno šolstvo bi pa moralo ves po-višek stroškov nositi popolnoma iz lastnih bremen. Angleški škofje so vložili energičen protest radi te neenakosti. V bistvu katoličani niso nasprotniki šolski reformi, ker odobravajo vsako izboljšanje ljudske vzgoje, toda ne morejo odobravali neenakih in očividno krivičnih bremen, ki jih misli vlada zvrniti na njih bremena. V spomenici pravijo škof'e med drugim: Sveta Stolica zelo energično in brzzizjemno povdarja sledeče načelo: Prva dolžnost in pravica vzgajali otroke pripada staršem. Po svobodnem pristanku staršev je šele šola pooblaščena, da vzgaja zaupane ji otroke. Država, ki ie dolina -poštovali svobodo svojih državljanov, je dolina respektirati tudi svobodno odločitev roditeljev, da zaupajo svoje otroke javnim ali privatnim šolam. Kdor zaupa svoje otroke privatni šoli, se mu zato od strani države ne smejo nalagati nikaka višja bremena. V Češkoslovaški je šolski problem radi tega aekoliko kompliciran, ker vsi katoličani ne zagovarjajo iste taktike v obrambo šolskih pravic. Tudi se niso mogli do sedaj v tem pogledu zedi-nibi. Vendar zahteva večina zidanje katoliških šol, ki naj bi jih vzdrževala driava. Seveda je uresničenje tega programa še precej daleč. Zato zahtevajo za enkrat katoličani samo izboljšanje verskega pouka v državnih šolah in večji vpliv vere na vzgojo mladine. Pristaši lajičnega in brezverskega šolstva se seveda tem zahtevam upirajo. Razen tega so češke katoličane jako vznemirile nekatere izjave prosvetnega ministrstva, iz katerih bi se dalo sklepati, da obstoja namera podržaviti verske šole na Slovaik^m, ki *o si jih Slovaki zgradili še pod Madjarsko in ki jih je doslej država podpirala z vsakoletnim, sicer jako malenkostnim zneskom. Češkoslovaški katoličani bi odpravo privatnih šol smatrali za casus belli. Slovaški škofje so ustanovili posebno organizacijo z naslovom »Apostolat za katoliško šolo« in so izdali posebno pastirsko pismo, v katerem vernikom pojasnjujejo odločilen pomen šolstva za versko življenje. Sklenilo se je tudi ustanoviti katoliško učiteljišče iz katerega bi izha;ali dobri katoliški učitelji. Vrhu tega se bo poglobil in razširil učni program na vseh osnovnih katoliških šolah, da bodo v vsakem oziru na višku in popolnoma sposobne po kvaliteti konkurirati z državnim šolstvom. Zelo akutno je šolsko vprašanje tudi na Gr-Skem, kjer je nedavno vladna odredba hudo zadela grko-katolike, ker zahleva, da sme o otroci grških državljanov obiskovati samo državne šole. Grško-katoliške šole so imele seveda učni jezik grški, za učitelje Grke in učni načrt, ki je bil odobren od grških šolskih oblasti. Posebna vladna komisija, ki je obiskala vse grško-katoliške privatne šole je morala ugotoviti, da v vsakem oziru ustrezajo državnim šolskim zahtevam. Bile pa so kljub temu zaprte vse privatne šole, češ, da stoje pod vplivom »tuje sile«, kar naj bi bil Vatikanl Na protest sv. Stolice, ki ga je vložil atenski nadškof Filippuccl je vlada odgovorila, da so bili njeni ukrepi potrebni, da se zaščiti nacionalni helenski duh I Grški episkopat je nato dokazal, da se vrši vzgoja popolnoma po vladnih smernicah in v izrazilo nacionalnem duhu, kar je potrdila tudi omenjena komisija. Edina razlika je vera, kar bi pa države, ki proglaša enakopravnost vseh ver in ne priznava tako zvane državne religije, ne smelo ovirati. V vatikanskih krogih sodijo — kar »mo pojasnili tudi v »Slovencu« — da je ves boj iesceni- ampak celo onih, ki izvirajo iz božjega prava. Vse ukrajinske prosvetne in gospodarske ustanove so bile porušene. Edini, ki imajo od tega dobiček, so boljševiški propagatorji, ki trosijo nezadovoljnost in v splošnem obupnem stanju, v katerem se narod nahaja, lovijo svoje žrtve. Boljševizem, ki je največji nasprotnik krščanstva, se seduj predstavlja kot zagovornik in sicer kot edini zagovornik ukrajinskega ljudstva. Vsi drugi molčijo, svetovni li.sk ne poroča o preganjanju, ki so vrši v srcu Evrope. Okrog ukrajinskega 'prašnnja se je napravila umetna tišina kot svo.;e dni okrog izumiranja armenskega naroda. Posredovanje Vaše svetosti pri poljski vladi v prilog Ukrajincev bi morda imelo ta uspeh, da se enkrat napravi konec sanioljubnini grozodejstvom, katere povzročajo poljski vojaki med Ukrajinci, morda celo brez vednosti centralne vlade.« V Vatikanu ne poročajo, kakšne korake namerava Sveta Stolica ukreniti v prilog te spomenice. Diplomatski krogi pri Sveti Stolici pa so mnenja, da bo tudi tokrat najvišja moralna oblast sveta povzdignila svoj glas, kakor hitro bo zvedela, dn so človečanske pravice teptane. Varšava, 4. novembra, ff. Na zunanjem ministrstvu so bili oficiozno obveščeni o neki spomenici, katero so v inozemstvu bivajoči Ukrajinci poslali na Sveto Stolico. Poljski vladi je zelo neprijetno, da je ukrajinsko vprašanje dobilo mednaroden značaj, še bolj pa, da so postali nanj pozorni katoliški krogi vsega sveta, ki so vedno vi- Berlin, 4. okt. as. V nemškem državnem zboru jc imel danes državni kancler dr. Briining velik govor, v katerem jc navajal: Inozemstvo, [xi tudi tuzemstvo, posebno |ki nemško gospodarstvo, je pričakovalo, da bo nemški finančni program stopil v veljavo v najkrajšem času. Del brezposelnosti v Nemčiji je pripisovati krizi zaupanja. V vseh delili Nemčije so pripravljeni ustvariti možnosti za nove kredite, samo če bi se vedelo, da se more finančni program vlade tudi izvršiti. Na vsak način se mora preprečiti, da bi se nemški narod in nemško gospodarstvo sedaj mlaja,lo raz- | |K>loženju, ki|l se nc striinja z delovanjem za rešitev Nemčije. Radi jiopolnonia spremenjenih gospodarsko-poliličnili razmer mora Nemčijn stremeti za tem. da doseže priključitev k sve- Pariz, 4. nov, as. Velika zunanjepolitična debata na jesenskem zasedanju francoš':e poslanske zbornice bo razpravljala, sodeč po vloženih interpelacijah, predvsem o vprašanu revizije nrrovnih pogodb. Danes ie pred to razpravo citati v francoskih listih veliko debato, v kateri posebno oticiel-ni »Petit Parisien« noglaša veliko nevarnost francoskih žrtev za razoroževanje. List naglaša, da je bila francoska vojska reducirana že za 50% v razmerju s predvojnim časom. Namesto 810.000 mož ima Francija sedaj pod orožjem 522.000 mož, od teh 205.000 v kolonijah. Vojno brodovje se je reduciralo za 25%. Večje redukcije z ozirom na negotovost in zamotane razme e v Evropi, posebno pa na ležkoče z Italijo in Nemčijo, niso mogoče, Pariz, 4. novembra, as. Današnja seja je bila olvorjena z običajnimi ceremonijami. Poslanec Boulsson je prefital seznani vloženih interpelacij ran od voditeljev grike pravoslavne cerkve, ki ee ne boje protinarodne propagande, ki je itak docela nemogoča in izključena pač pa visokega ugleda in odličnosti grško-katoliškega šolstva, ki ga je v veliki meri vodila Irancoska misijonska šolski družba. deli .v Poljski katoliško državo in zažčitnico za-paduo Evrope pred brezbožnim boljševizmom. V nekaterih krogih zelo očitajo maršalu Pilsudskemu, da ni hotel niti sprejeti nadškofa Sceptyckega. Poljska se ima mnogo ziihvaliti maršalu Pilsudskemu, toda njemu manjka tako sodijo, pravilne razsodneeti v težavnih položajih. Ako bi se pred desetimi leti ne bil podvrgel nasvetom francoskega generala Weyganda, bi Poljske danes ne bilo, in če se danes ne bo pustil svetovali, zna Ukrajina postati grobokop poljske države. Isti krogi tudi ne odobravajo politike, katera se izvršuje v Galiciji zozlrom na volilni boj. V Pfemislu, Sviencaniju, Koninu, Stanislavovu in Lvovu so bile uničene ukrajinske volilne liste. Ta pritisk bo prisilil Ukrajince v pasivno polilično življenje in, kar je mnogo hujše, do tega, da si budo iskali zaveznikov, kjer. koli jih bodo dobili. Iz nepotrjenih virov se čuje, da se je nedavno nvudil v Varšavi visolci cerkveni knoz, katerega je poslala v poljsko prestolioo francoska vlada, da vpliva pomirjevalno. Taka misija se zdi mogoča, ker bi ne bila prva v zgodovini zadnjih deset let (potovanje škofa Baudrillarta v Prag" leta 1922. — op. ured.) iu ker Ima Francija interes na tem, du ostane Poljska močna in konsolidirana. V slučaju, da bi se spustila v kakšne avanture, bi v Franciji brez dvoma zmagala sedaj še slaba stru-ja, ki svetuje zvezo z Nemčijo in izobčenje Poljske iz interesnega kroga francoske zunanje politike. lovnemu gospodarstvu. Marsikatere reči, ki so za Prusijo lahkega značaja, so težavne za južne dele Nemčije. Najvažnejša stvar pa ostane znižanje gospod«rsikilh cen, predvsem pa znižanje cen za živila in za predmete male trgovine. V to svrho namerava vlada znižati realne davke. Tudi je potrebno, prevesti politiko za zgradbo stanovanjskih hiš od državnega na čisto privatno gosjioda.rstvo. Za to svrho so potrebne odrcdibe vlade, ki naj podpirajo znižanje najemnin. V tem pogledu je najvažnejše vprašanje uradniških plač. Vlad« je prepričana, da bo mogla svoj program uresni-i čiti v najkrajšem času. Tudi itz govora delovnega ministra dr. Stegervvald« je bilo razbrati optimistično razpoloženje vlade. Dr. Stcger-\vald računa s tem, da brezposelnost v I. 1931 ne bo narasti«. in je ministrski predsednik Tardieu na stavljeno vprašanje izjavil, da bo vlada smatrala interpelacije glede zunanje politike iu za zrakoplovstvo za nujne ter cla bo takoj nanje odgovorila. Obenem pa je predlagal, cla se seje odgode do srede. Desnica je bila za tako odgodilev. Z levico pa je glasovala vsa Loucheurjeva skupina in več članov cen-Iruma, ki spada tudi v Tardieujevo koalicijo. Poslanec Bouillon je izjavil, da ni pripravljen na utemeljitev svoje interpelacije, ker je pustil spise doma in brez njih ne more govoriti. Slično izjavo je pedal Iudi prihodnji mterpelnnt Marin o ve skupine Scapini. Radikalni socialist Albert je izjavil, da je v prav enakem položaju, kakor njegova pred-govornika, da se pa z ozirom na resnost položaja noče braniti z izgovori. V svojem govoru je ostro kritiziral zunanjepolitično dvoumnost levice, ki je pri vseh glasovanjih nastopala za Briand o vo zunanjo politiko. Devalvacija Vre? Pariz, 1, novembra, as. >L'Information finan-cierec objavlja govorice, po katerih namerava Mussolini z ozirom na gospodarsko krizo v Italiji devalorizirali italijansko Uro. Novi stabilizacijski kurz lire naj bi bil enak francoskemu Iranku. Napad na fašističnega podčastnika Trst, 4. nov. z. Preteklo noč je bil napaden pri vasi Log podčastnik milice Corretti, ki se jc prej imenoval Kuret, Vsi fašistični listi pišejo o lem napadu zelo obširno in naglašajo, da so ta napad izvršile slovenske teroristične organizaci.e in sicer na istem mestu, kjer je bil lani v decembru Kuret že napaden. Listi naglasa,o, da sc je napad izvršil po istih metodah, po katerih se je izvršil napad na Sottosantija. Iz tega razloga pišejo, da je napad izvršila ista slovenska teroristična organizacija. O napadu samem so znane še sledeče podrobnosti: Kuret se je z družino podhl okoli 10 iz gostilne ter šel proti Logu. Ko se je Logu približal, so nenadoma padli iz teme streli. Bilo je več napadalcev. Toda nikogar niso mogli izslediti. Kuret je bil ranjen, vendar ne težko. Ranjen pa je bil tudi njegov 5 let stari sinček. Tržaški listi pripominjajo, da je lo že drugi napad na Kureta; zaradi prvega napada je bil obsojen Marušič na smrt, Kosmač pa na 16 let ječe. Pri prvem napadu je bil naravnost čudež, da je Kuret ušel. Listi obširno popisujejo lanski napad nanj. Socialistom zaplenjeno orožie Dunaj, 4. nov. as. Danes so se po vsej Avstriji vršile hišne preiskave pri socialnode-niokratskih organizacijah. Policija, orožništvo in tudi vse vojaške garnizije so bile v popolni pripravljenosti. Vodstvo socialdemokratske organizacije je že včeraj zvedelo o teh odredbah in poživlja svoje člane k miru. Posebno so na Dunaju natančno preiskali prostore socin I nodeimokra tskega Sch utzbu ndu, strankinega doma in tiskarne »Arbe.iter Zeifung«, ki so jo preiskali od kleti do podstrešja. Vladni organi so po doseženem sporazumu med strankami transport i rali zaloge orožja v Gradiščan-silci. Tudi v Linzu so se vršile stroge- preiskave pr.i socialnih demokratih ter je policija v varstvo svojih organov nastavila pred poslopjem španske jetzdece. Uradno se poroča, da je zvezna vlada prejela vesti, da je republikanski Schutzbuno skt-ival orožje in m uničijo. V dveh lokalih dunajskega Schiitizbunda so našli mnogo pušk in municije, več boksarjev in plinskih mask. V ModiLngu so našli v socialnodcmo-kratskem konsumnem društvu dve strojni puški. V Linzu pa so našli v nekem liotelu 5f pušk in munioije za 30.000 strelov. Dunaj, 4. novembra, as. Uradno se objavlja, da so pri današnjih preiskavah našle avstrijske oblasti naslednje predmete v posesti republikanskega Schutzbunda: 4075 pušk in karabink, 20 strojnih pušk, okoli 360.000 komadov municije, 56 revolverjev, 160 ročnih granat, 935 vojaških lopat in sekiric in mnogo drugih vojaških predmetov. Razen tega so oblasti zaplenile tudi popolno radio oddajno postajo. Dunaj, 4. novembra, as. Razširja se vest, da se bo na podlagi preiskave po orožju uvedlo kazensko postopanje proti raznim socialnodemokrat-skim funkcionarjem in voditeljem radi prepovedane nošnje orožja. Dunajski župan Se itz je s posebnim pismom protestiral proti hišnim preiskavam in izjavil, da so te preiskave sposobne, spraviti avstrijsko upravo v luč in gospodarsko zadrego. Pangalos pred sodiščem Atene, 4. novembra. AA. General Pangalo« je izjavil pred preiskovalnim sodnikom, da sc ni udeležil poskušenega prevrata, ki ga spravljajo v zvezo z njiim, in da ga ne odobrava. Pri zaslišanju jc navajal svoje očitke parlamentarnemu režimu. Pabsl se vrne Dunaj, 4. novembra, ae. Uradno se poroJa da j'e bila prepoved izgona majorja Pabsta razveljavljena, ker je državno pravdništvo umaknilo svojo pritožbo. Nov potresni sunek Rim, 4. nov. as. Danes ponoči so se ponoviti potresni sunki v srednji Adriji, ki so bili tako močni, da se ljudje, ki so zbežali na prosto, niso mogli vrniti v svoje hiše. Dela za popravljanje razrušenih hiš se niso mogla nadaljevati radi slabega vremena. Včeraj so v Senigaliji potegnili izpod ruševin še dve smrtni žrtvi. Škoda v Anconi se ceni od 25 do 50 milijonov lir. JVooi fugosl. poslanik v Sofiji Sofija. 4. novembra. A A. Novi jugoslovanski poslanik v Sofiji Vukčevič je posetil davi bolgarskega ministra za zunanje zadeve Burova in mu izročil svoje akreditivne listine. Gg. Burov in Vukčevič sla ostala eno uro v razgovoru. Po izročitvi akreditivnih listin je poslanik Vukčevič posetil generalnega tajnika ministrstva za zunanje zadeve Dobreva. Betgrajske vesli Belgrad, 4. novembra. AA. Na zasedanju prb pravljalne konference za razorožitev, ki bo nada-ljevla delo konference V aprilu mesccu 1929, bo našo državo zastopala delegacija iz gg.: dr. Laze Markoviča kot delegata, brigadnega artilerijskega generala Nenadoviča in kapetana vojne ladje Marjanoviča kot vojaških strokovnjakov ter iz našega poslanika v Bernu llija šuiiienkoviča, ki je stalni član dclegacije. Belgrad. 4. novembra. AA. Minister za promet je odobril polovično vožnjo vsem rezervnim letalcem, ki se udeleže skupščine oblastnega odbora rezervnih letalcev v Ljubljani 9. t. m. Belgrad. 4. novembra. A A. Minister zunanjih zadev je izdal eksekvatur Boneeiu 13ar-sellu, častnemu konzularnemu agentu kraljevine Španije na Sušaku. i Petanjek nima sokricenv Belgrad, 4. novembra. AA. Danes se je vrnil v Belgrad inšpektor Rudolf Pojič, ki je prisostvoval pregledu blagajne zagrebške občine, kjer je izvršil poneverbo blagajnik Bogoslav Petanjek. Po-neverjena vsota je bila ločno ugotovljena in znaša 2,199.140 Din 18 par. Preiskava je nadalje do-I gnnla, da nepošteni blagajnik ni imel sokrivcev * med ostalim uradnišlvom. Nemčija bo znižala davke Velik gospodarski govor kanclerja Briininga Nov režim v Romuniji Senzacijonetna odkritja londonskega „Times4' — Kralj Karol za odpravo poliličnih strank London. 4. novembra, os. »Times« poročajo od svojega balkanskega poročevalca v Bukarešii zelo zanimiva odkritja, ki še niso bila do sedaj znana politični javnosti niti doina niti v tujini in ki bodo brez dvoma vzbudila goreče zanimanje po vseh zunanjih ministrstvih v Evropi. »Timesc pišejo, dn si je Karel že natančno izdelal načrt za način vlade, katero namerava vpeljati izza časa, ko je kot emigrant bival v inozemstvu. Tako je med drugim spoznal, da so pol. stranke napreku Romunije najbolj kvarljive. Njegov cilj je torej bil zbrati najbolj vidno osebnosti v romunskem političnem življenju, jih poklicali v vlado fer jih tam prisiliti, da pozabijo na svoje strankarsko obeležje. Ko se je vrnil v Romunijo, je spoznal, da je položaj še mnogo slabši kol si g« je v tujini predstavljal. Žito nima nikake vrednosti, življenjske cene so zelo visoke, romunski lunet je na robu piopid« in če se ne bo takoj kaj ukrenilo, bo prišla »kriza, ki zna Romunijo pretresti v najglobjih temeljih. Kralj Karel ne veruje, d« bi se sinajske ideje, katere predlagajo mednarodno sodelovanje poljedelskih držav, v bližnji bodočnosti uresničile. On pričakuje hitrejše odpomoči od znižanja davkov in ed ceraih poljedelskih kreditov. To pomeni pa, da se bo inoral državni proračun skrčiti z brutalno silo. Vlada mora odsloviti najmanj tretjino svojega uradništvn. Takega ukrepa pa ne bo storila nobena vlada, ki sloni na strankarskih organizacijah. Kar se pa tiče poljedelskih kreditov, so seveda odvisni otj "inozemskega posojila. Inozemstvo pa nima zaupanja v slabo vlade, katere stranke premetavajo po svoji ljubi volji. Zato je kralj prišel do zaključka, dn je boljše, da strankarsko življenje za enkrat preneha. Kralj Karel je najprej poskusil svojo srečo z Manili jem. Toda ta vladarju ni hotel slediti, Tstotako so se liberalci pod vodstvom Vin- tile Bratianu postavili v neko hladno rezervo napram vladarju. Koncentracija vodilnih politikov torej ni bila mogoča, dokler je Maniu v vladi. Maniu je to tudt-čutil in rajši kakor da bi ga vrgli iz vlade, je odstopil sam, ne, kakor pišejo »Timee«, da bi izginil iz političnega življenja, ampak da bo lažje skočil iz zasede Medtem se je položaj od dne* do dne slabšal. Vajda Vojvod, prijatelj Maniujev, se je pokazal nezanesljivega ket notranji minister, ker ni mogel preprečiti krvavih nemirov, bi so se dogajali v Besarabiji. Železnice, katere je vodil drugi prijatelj Maniujev, Vindringhm, so kazale vsak dan večji deficit. Slednjič je kralj dobil iz Pariza obvestilo, da Maniu ne trživa zaupanja za-padnoevropskih bankirjev. Kralj je poskušal pridobiti zase ministra Mihalake, toda zaman. Oktobra meseca je Maniu zaprosil za avdienco v Sinaji in ko se je vračal od kralja, so vsi vedeli, da ne bo več dolgo vladal. Dva dni pozneje je predložil svojo demisijo. Iz tega sledi, da se je kralju med tem posrečilo pritegniti nase Mahalakeja, ter tako razrušiti Maniujev vpliv v stranici. Pot je bila očiščena, kralj je lahko nadaljeval svoje delo v smislu prvotnega načrta. Vsekakor izgleda, da kralj samo čaka ugodnega trenutki, da jx>kliče na čelo svoje vlade jKislanika v Londonu Titulesca, ki ne pripada n-obeni stranki in ki bi sestavil vlado brez sodelovanja kake stranke. Sedaj je že vlada v Romuniji navezana na parlament. Jutri se bo svobodila strankarskega vpliva tudi dejansko in Romunija bo poskusila s pomočjo novega režima rešiti najvažnejša vprašanja, ki jo tlačijo. »Times« pristavljajo, da na klub temu v Romuniji še nI vse zrelo za brezparlamen-tnrni režim, ker M:miu ni bil nikdar poražen in ker vse pričakuje, kdaj se bo zopet vrnil nazaj na politično areno. Zasedam"e francoskega parlamenta