Pcsfr f7vs številka 10 vinarjev.
Štev. 249.
v uiidm. v ponefleilek, зо. омга isia
Leto KL1V.
~ Velja po pošti: г
Za ubIo i t to naprej . . K 36'— za en meseo „ . . „ 2'20 ■a Nemčijo oeloletno « „ ae--ia r stalo Inozemstvo . ,, 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— sa en mesoo „ . . „ 2'— 1 opravi prejemati mesetne „ i'80
5== Sobotna izdaja: =
sa oelo leto
K V-
sa Nemčijo oeloletno . „ 8'— ta ostalo inozemstvo. „ 12'—
SLOVENEC
Enostolpna (istlivrsU (72 mm široka ln 3 mm visoka ali n]e
sa enkrat
prostor)
po 31v
xa dva- ln večkrat pri večllh naročilih primeren popust po dogovora.
Enostolpna petltvrsta po 80 vin.
Izhaja vsak dan izv emši nedelje ln praznike, ob k url pop.
Bedna letna priloga vosnl red
„jr Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. в/Ш. Rokopisi se ns vračajo; nefranklrana pisma se ne ss sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74 =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |s v Kopitarjevi nlloi št. I. — Hačua poštne branllntoe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.811, bosn.-herc. št. 7563. — Dpravnlikega telefona št 188.
Minisirski predsednik dr. pl. Koerher.
Cesarjeva lastnoročna pisma.
Dunaj, 28. oktobra 1916. Jutrajšna »Wiener Zeitung« priobči sledeča cesarjeva lastnoročna pisma:
Ljubi baron Burian!
Obveščam Vas, da odpuščam milostno tajnega svetnika dr. Ernesta pl. Koer-berja na podlagi priloženega lastnoročnega pisma o priliki njegovega, imenovanja za Mojega ministrskega predsednika od mesta Mojega skupnega finančnega ministra.
Istočasno Vas pooblaščam začasno z vodstvom Mojega skupnega finančnega ministrstva kakor tudi z vrhovnim centralnim vodstvom Bosne in Hercegovine.
Dunaj, dne 28. oktobra. 1916.
Burian, 1, r.	Franc Jože!, 1. r.
Ljubi dr. pl. Koerber!
O priliki Vašega imenovanja za Mojega avstrijskega ministrskega predsednika Vas odpuščam milostno od mesta Mojega skupnega finančnega ministra in Vam izrekam s tem Moje popolno priznanje in Mojo najsrčnejšo zahvalo za v Vašem namešče-nju in še posebej kot voditelj bosensko-hercegovinske deželne uorave udejstvova-no v izredni dobri službi.
Dunaj, 28. oktobra 1916.
Burian 1. r.	Franc Jofei 1. r.
Ljubi princ Hohenlohe-Schillingsfiirst.
Od Mojih avstrijskih ministrov predloženo Mi prošnjo za odpustitev od službe jemljem na znanje in naročam Mojemu avstrijskemu ministru do nadalje z vodstvom zadev. Isločano Vas obveščam, da sem imenoval današnji dan dr. Ernesta pl. Koer-berja za Mojega avstrijskega ministrskega predsednika in zrem njegovim predlogom glede ustvarjenja novega ministrstva.
Dunaj, 28. oktobra 1916.
Hohenlohe, 1. 1. Franc Jožef, 1. r.
Ljubi dr. pl. Koerber!
Imenujem Vas za Mojega avstrijskega ministrskega predsednika in zrem Vašim predlogom glede ustvarjanja novega ministrstva.
Dunaj, 28. oktobra 1916.
KocrSer 1. r.	Franc Jožef 1. r,
XXX
Imamo novega moža in starega znanca na krmilu našega državnega ustroja. In ta mož je dr. pl. Koerber, svoječasni ministrski predsednik. Zanimivo je, da je bil Koerber ministrski predsednik v precej burnih in važnih časih, toda gotovo so veliko težji časi sedaj v teh težkih momentih in treba bo Stiirghkovem nasledniku res gigantske sile, da razvozlja zapleten Gor-dijski vozel. Vsa avstrijska javnost zre sedaj na tega moža in se s skrbjo vprašuje, ali bo Koerber oni pričakovani mož, ki bo uresničil upanja, katere se stavijo vanj. Kdo ve? Nemško avstrijsko časopisje pozdravlja z velikimi fanfarami po časopisju novega moža. Tudi o socialnih demokratih se zdi, da so ž njim zadovoljni. Čehi ga pa že zdaj opominjajo, naj ne pozabi Koerber, da ni vsejedno kako o njem češko ljudstvo sodi in misli. »Narodni Listy« ga poživljajo, naj vrne zopet Čehom dva resortna ministra, ki tvorita češko posestno strujo in naj dovoli časopisju večjo svobodo. Tudi Poljaki tvorijo danes v monarhiji večji in važnejši faktor, kakor so kdaj preje, novega ministrskega predsednika sicer pozdravljajo, upajo pa, da bo zadovoljil njihove narodne želje in bo zadostil njihovim zahtevam po poljskih ministrih. Poljski klub se bo sestal koj, ko bode kabinet kompletno sestavljen, da zavzame proti novemu ministrstvu svoje stališče. Značilno za položaj posebno glede razmer je, da ne pride v kabinet noben minister, ki bi bil kaj vezan glede dogovorov o nagodbi z Ogrsko.
Glede četvero cesarjevih lastnoročnih pisem naj omenimo sledeče zanimivosti. Z današnjim lastnoročnim pismom se uvaja za prejšnji izraz »v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele« novo ime »Avstrija«, avstrijski«. Dalje glede Buriana, ki
je prevzel poleg svojega resorta vsaj začasno še ministrske posle skupnega zunanjega ministra, kar pomeni, da uživa Burian pri kroni popolno zaupanje in da so bila brezuspešna vsa' prizadevanja opozicije v ogrskem državnem zboru, da bi ga strmoglavili.
Vsekakor stojimo z dr. pl. Koerberjem pred novimi dogodki in pred' novim kur-zom v avstrijski notranji politiki,
XXX
Novi ministrski predsednik dr. Ernest pl. Koerber je rojen dne 6. novembra 1850 v Tridentu kot sin majorja. Svoje študije je dovršil v Theresianumu in na dunajskem vseučilišču, V službo je stopil najprej pri dunajskem deželnem sodišču, pozneje pa je prišel v trgovsko ministrstvo. Minister je postal pod Gautschom in sicer je imel trgovinski portfelj. V kabinetu Clary je bil notranji minister. L. 1900., 18. januarja je bil imenovan za ministrskega predsednika in za ministra notranjih zadev. Začel je pogajanja med Čehi in med Nemci. Zanimiv je njegov izrek: »Parlament mora nacijo-nalne boje vsaj toliko zožiti, da ostane poleg prosta pot za duševni in gospodarski razvoj države; država mora živeti.« 31. decembra 1904 je odstopil in se umaknil v privatno življenje, dokler ni bil poklican v februarju 1915 kot namestnik Buriana za skupnega finančnega ministra.
Člani novega dr. pl. Koerberjevega kabineta.
Po informacijah »Reichposte« bo novi kabinet sledeče sestavljen:
Predsedništvo: Dr. p I. Koerber.
Notranje zadeve: Baron pl, BIey-1 e b e n.
Deželna bramba: Baron pl, G c o r g i,
Uk in bogočastje: Vitez Hussarek.
Pravosodje: Dr. Franc Klein.
Javna dela: Dr. Trnka.
Finance: M a r e k.
Železnice: Baron B a n h a n s.
Železnice: Baron Banhans ali S c h I e y e r.
Poljedelstvo: Vitez pl. Gorski.
0
»Neue Freie Presse« objavlja vsebino razgovora njenega dopisnika dr. Pavla Goldmanna z maršalom Hindenburgom v velikem glavnem stanu.
O položaju
je reke! Hindenburg: Stoji tako dobro, kakor le mogoče; vse bo šlo tudi naprej dobro.
Na drugo vpratšanje:
In kako dolgo še?
je odgovoril Hindenburg: Odvisno je to od naših sovražnikov. Vem le, da se moramo toliko časa vojskovati, dokler se ne izvo-juje odločitev. Generalni kvartirni mojster pl. Lundendorf je pristavil: Ne mislimo na mir in smo absolutno odločeni, da bomo vojsko nadaljevali, kar kažejo popolnoma jasno tudi vsi ukrepi zveznih vojnih vodstev.
O Avstro-Ogrski.
Hindenburg je vprašal tudi, kako mnenje vlada v Avstriji. Na odgovor, da se sodi dobro in zaupljivo, a da se, kakor povsod, želi konec vojske, je odgovoril: To vsi želimo. Avstrijski narod izpolnjuje v tej vojski svojo popolno dolžnost, in je doprinesel vse težke žrtve, ki jih je moral doprinesti. A prinesti se morajo še nove žrtve, da ne bodo ostale dosedanje brez uspeha.
O Rusih.
Na vprašanje, če se ne bodo izčrpale ruske množice, je odgovoril Hindenburg: Se že izčrpavajo, zato skrbe pred vsem ruski vojskovodje. Seveda doraščajo ljudje tudi v Rusiji, a tudi mi imamo dovolj ljudi. Nemčija razpolaga z nadomestilom v izobi-lici; tudi v Avstro-Ogrski rezerve še niso izčrpane. Nove ruske armade so ravno tako dobre in ravno tako slabe, kakor so bile stare. Najbolj odlikuje ruske vojake njih slepa pokorščina. V vojaškem razvoju je napredovalo le rusko topništvo. Ker so je izurili francoski in japonski častniki, ki mu deloma tudi poveljujejo, je postalo sposob-
nejše. A naše in avstrijsko topništvo tudi zdaj nadvladuje rusko.
O položaju na zahodu
se je izjavil Hindenburg: Bojna črta na zahodu stoji trdno liki bomba; četudi tu in tam pridobi sovražnik z velikanskim nastopom topovstva in streliva nekoliko na prostoru, prebil ne bo. Trideset let bi morali še napadati, če bi imeli dovolj ljudi.
Na Erdeljskem,
tako je rekel Hindenburg, gre izvrstno. Rumuni grejo nazaj in dobe svoj plačilni dan. Pozdravljam veselo Vaš nastop, ker ž njim smo prišli iz stoječe vojske.
Nemški državni zfcor.
Berlin, 28. oktobra. (K. u.)
Posl. Spahn (centrum) izjavi v imenu meščanskih strank, da se strinja s predlogo o novih kreditih, ki tvori novo sredstvo za dosego trajnega miru. (Pritrjevanje.) Poslanec Eberl (soc. dem.) ugotovi z obžalovanjem, da ne moremo še upati na skoraj-šen mir, da se nasprotno hoče še vedno obstoj nemške države omajati. Ker obstoje stvari tako, smatrajo soc. demokrati tudi danes nujno potrebno, da dovole potrebna sredstva, da obvarujejo deželo na vseh bojnih črtah pred napadom sovražne premoči. Soc. demokrati pa zahtevajo, da vlada vse stori, da premaga težkoče glede preskrbe z'Živili in da dalje podeli delavcem v vojni industriji uspešno varstvo. Soc. demokrati zahtevajo končno, da vlada ne zamudi ugodnega trenutka za sklep skorajšnjega miru, ki spoštuje življenjske koristi drugih narodov in nas obvaruje pred zlom vojne. (Živahno odobravanje na levici.)
Posl. Bernstein (soc. dem. delavska skupina) kritizira politiko vlade, ki ne more prenrečiti vojne. Ta vojna jc vojna im-perijalizma in militarizma. Soc. demokra-ška delavska skupina ni v stanu kot načelna nasprotnica vojne prevzeti odgovornosti za nadalievanje vojne in zato odklanja vojne kredite.
Posl. Bassermann (nac, lib.) predlaga takojšnje drugo in tretje branje predloge, da dokaže tako državni zbor svojo trdno voljo za brambo domovine in za zmagoslavno dokončanje vojne.
Pri glasovanju se sprejmejo krediti z vsemi glasovi proti glasovom soc. demokratske delavske skupine.
Nato preide zbornica v razpravo o odpravitvi varnostnega zapora. Vsi govorniki zahtevajo tozadevne pravne garancije.
Med razpravo je prišlo do viharnih prizorov. Posl. Dittmann (soc. dem. delavska skupina) je prinesel v razgovor slučaj, ko se ni dovolilo nekemu v varnostnem zaporu se nahajajočemu uredniku, da bi obiskal svojo bolno ženo in se udeležil njenega pogreba.
Dalje je omenjal govornik še celo vrsto drugih slučajev med temi tudi slučaj, da so bile žene in dekleta v varnostnem zaporu zaprte skupaj s prostitutkami.
Državni tajnik dr. Helfferich povdarja potrebo varnostnega zapora, toda. zloraba se nc more opravičiti in zato bo odrejena preiskava. V slučaju urednika se je ugotovilo, da je živel ločen od svoje žene, toda nikdar se ne more ravnanje oblasti odobravati.
Posanec Paasche (nac. lib.) izjavi, da je vihar ogorčenja nad takimi dogodki popolnoma razumljiv. Govornik bi pričakoval, da bi povedal državni tajnik jasno in odločno, da se nikakor ne smejo trpeti taki in podobni slučaji. Samo taka izjava bi pomirila ljudstvo, (Odobravanje.)
Državni tajnik dr. Helfferich se čudi nad izvajanji poslanca Paascheja, ko je vendar obljubil, da če so ti slučaji resnični, bo uvedena najstrožja preiskava.
Alzaški poslanec Haus navaja slučaje, kjer je bilo alzaškim poslancem dano na izbiro, ali naj odlože mandate ali pa jih internirajo.	/
Posl. Fehrcnbach (centrum) izjavi, da je poslanec Paasche govorii v smislu cele zbornice. Nc vlada pravo, ampak vladajo nasilstva, katera se ne dajo upravičili ne z vidika humanitete, ne prava. Upa, da je današnji dan vplival kot čistilna nevihta.
Tam, kjer se jc grešilo, se mora popravitL (Odobravanje.)
Posl. Scheidemann (soc, dem.) predlaga, naj se odpravi obsedno stanje, ki je edino krivo teh razmer.
Tudi poslanec Miiller Meidingen'(napr. str.) se izrazi v tem smislu.
Posl. Leydn (Poljak) zahteva, da se ne konča šele jutri, ampak že danes z na-silstvi.
Predlogi glede varnostnega zapora se odkažejo posebni komisiji.
Prihodnja seja ponedeljek.
Novi pruski vojni in državni minister.
Berlin, 30 .oktobra. Veliki glavni stan:
Cesar je vojnemu ministru generalnemu poročniku Wildovu Hohen-hornu poveril vodstvo enega armadnega zbor ana zahodu; poveljnika 14. rezervnega zbora generalnega poročnika pl. Stelna Je pa imenoval za kralje-skega pruskega vvojnega in državnega ministra. Povod izpremembl je bila potreba, da mora biti minister, ki odločuje o vojaških ukrepih doma, o vedno večjem obsegu vojaških ukrepov, glede na merodajne potrebe armade na bojišču zelo Izkušen kot vojskovodja.
Pollske vesli.
Otvoritev nemške šole v Varšavi.
Varševa ,27. oktobra. (K. u.) Včeraj opoldne se jo vršila o priliki otvoritve nove nemške šole v poslopju starega poljskega naučnega ministrstva velika slovesnost. Šola ima namen, podati nemški koloniji, ki je bila vsled barbarskega preganjanja potom ruskih oblasti in vsled izselitve v prvem vojnem letu zelo oslabljena, središče. Slavnost je otvoril generalni guverner pl. B e s e 1 e r z govorom, v katerem je izrazil upanje, da bo tvorila ta otvoritev vir lepega in bogatega razvoja za nemški živelj in nemško stvar v tem tujem mestu.
Govorice o posebnem mira z Rosijo.
Politični korespondenci se poroča z italijanske meje: Iz Lugana se je širila govorica o pogajanjih glede na poseben mir med Nemčijo in Rusijo na način, ki postane lahko vzor lahkomišljenosti, s katero se širijo taka poročila. Trdilo se je, da se je peljal ruski veleposlanik na Kvirinalu pl. Giers v salonskem vozu skozi Lugano v Lucern, kjer da se bo pogajal s knezom Biilowom o posebnem miru. Giersa pa nikakor niso mogli videti v Luganu, ker se nahaj zdaj v Rusiji, vsled česar se je sodilo, da se poteguje za mesto ruskega zunanjega ministra. Nekdanji nemški držav, ni kancler pa biva žc več mesecev v severni Nemčiji; poročilo, da bo prišel v Lu« cern, je torej neutemeljeno. Od govorice, da se pripravlja poseben mir med Rusija in Nemčijo, ni torej ostalo drugega, kot le en salonski voz. V njem pa ni bilo nobe. nega potnika, v njem se je bila prej pe< Ijaia mati rumunske kraljicc, vojvodinji Marija Koburška iz Francije čez Švico v zgornjo Italijo; od tam se je pa vračal pra« zen salonski voz nazaj.
'Frcmdenblatt poroča 29. t. m,: Ne< kaj dni se govori o posebnem miru z Rusijo. Kakor poizvemo na merodajnem mestu, te govorice niso utemeljene,
л
t Rusi v zadnji svoji ofenzivi izgubili 1,797.522 mož in 85.981 častnikov. 4
Berlin. (K. u.) Zadnji izkaz kijevsl« osrednje službe glede na izgube poroča;, Ruske skupne izgube od 1. junija 1916 objavljajo, da so izgubili Rusi od 1. junija 1916 padlih, pogrešanih in ranjenih mof 1,797.522; častnikov pa 85.981. Izgube letalcev so se povišale na 49. Med padlimi častniki se nahajata 2 generala, 6 polkovnikov brigadnih poveljnikov, 8 polkovnikov in podpolkovnikov polkovnih poveljnikov. Največ so zopet trpeli jczdeci s Kav кага in sibirski zbor,
Rusom primanjkuje streliva. Popolo d' Italia.. opozarja, da govori nemško uradno poročilo o napadih ruske pehote, ne da bi jih bili pripravili s topništvom. List se boji, da manjka sporazumu streliva in če ga manjka, je Rumunija izgubljena. Če se posreči osrednjima velesilama. da se založe z žitom, jc izgubil sporazum uspehe gospodarske vojske, ki jih je pridobil v drugem letu vojske.
Nameravana ruska protioienziva.
Radical«, Libre Parole« in »Eclair<-objavljajo brzojavke iz Bukarešta, po katerih se nameravajo Rumuni istočasno braniti v Dobrudži in v Karpatih. Pariško časopisje zato sodi, da je že prišla ruska pomoč, ker bi morali sicer Rumuni takoj izprazniti Valahijo, da uidejo dvojnim kleščam Falkenhayna in Mackensena. »Pro-gres« pravi, da je zastavil car svojo besedo, da bo z vsemi silami poizkušal rešiti Rumunijo.
Bojni odmor v Galiciji.
•'Baseler Nachrichten« poročajo iz Petrograda: Ruski .vojaški kritiki pripravljajo javnost na daljši odmor v Galiciji, a o Rumuniji ne pišejo niti besede.
Sneg je vse zakrivil...
Petrograjski »Denj« poroča: Sneg je v gozdnih Karpatih zabranil pravočasno in zadostno pomoč Rumunov s strani Rusov. Ta okolnost je tudi koristila nemškim četam na zahodu.
Velik uspeh naših čel pri Dornavairi in Oršsvi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 28. oktobra. Uradno sc poroča :
Bojna skupina generala konjenice nadvojvoda Karla.
Boji južno od Szurduk in od Vdres-tcrony (Rdeči stolp) prelaza trajajo dalje.
Jugovzhodno Predealskega prelaza so vrgle avstrijske in nemške čete sovražnika iz močno utrjene višinske postojanke v dolino Faranszuga.
Na ogrski vzhodni meji smo odbili rumunske protisunke.
Vzhodno od Dorne Vatre smo vdrli na 4 km široki bojni črii v ruske postojanke. Sovražnik nam je prcpusiil 8 častnikov, 514 mož in 2 strojni puški. Njegovi poizkusi, da bi zopet pridobil iztrgano postojanko, niso uspeli .
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Pri armadi generalnega polkovnika pl. Tersztyanszky močan boj s topovi, Osamljen ruski sunek južno od Za-iurcev smo odbil iz velikimi izgubami za sovražnika.
Dunaj, 29. oktobra. Uradno:
Bojna črta generala konjenice nadvojvoda Karla. Zahodno od Oršove smo vzeli s presenetljivim napadom višine, ki nad-vladnjejo kraju. Južno od V6r8storony (Rdeči stolp) prelaza, severno od Kara-polunna in južno od Predeala so pridobile avstrijske in nemške čete z ljutiml boji na prostoru. Na erdeljski vzhodni bojni črti nič važnega.
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Zahodno od Lučka in pri Stohodu ljut sovražen topovski ogenj. V kali smo preprečili pri Szelvovu poizkaše-ni napad ruske pehote. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 28. oktobra- Veliki glavni
stan:
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Po dvadnevnem uničujočem ognju na odsek zahodno od Lacka je napadal Rus včeraj pri Zalurcih. Napad sc je popolnoma zrušil s težkimi izgubami za sovražnika.
Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla, Na obeh straneh Dorne Vatre so vdrle avstrijske čete v ruske postojanko; z naskokom so vzele več višin; ujele so 8 častnikov in 500 mož.
Na erdeljski vzhodni boini črti se nadaljujejo boji v obmejnih dolinah. .T'ižno od Braševa so naše zvezne čelo vzelo eno rumunsko višinsko postojanko s presenetljivim sunkom in razširile илрсћ z ostrim zasledovanjem do doline Partmga. V oslalem se položaj nI bistveno izpremenil.
R o j n a črta maršala Mackensena.
Folo/aj se nI izpremenil. Berlin. 29. oktobra. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Rusi so živahno obstreljevali skoraj celo bojno črto pri Stohodu; najtesnejše je postalo obstreljevanje zahodno od Luoka. V našem zapiralnem ognju se je zrušil ruski napad podvzet iz gozda vzhodno od Szelwova.
Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla.
Na erdeljski vzhodni bojni črti nič novega. Južno od prelaza Tdmšis smo z napadom prišli v Azugo. Če tudi se je sovražnik vztrajno branil, smo napredovali proti Kampolungn in bolj zahodno od tam.
Vojna skupina maršala p 1.
Mackensena.
V severni Dobrudži so naleteli dozdaj naši zasledujoči oddelki le na mal odpor. Vsa znamenja kažejo, da se sovražnik vihravo umika. Uieli smo 500 razkronljencev in zaplenili nekaj mu-niciiskih skupin in bagaž.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 28. oktobra. Generalni štab javlja:
Ob obali Črnega morja vlada mir. — V Dobrudži se nadaljuie zasledovanje sovražnika. Naši oddelki so ugotovili, da se sovražnik povsod v največji naglici in v neredu umtka v smeri pontonskih mostov pri Harsovi, Braili, Isakči in Tulči. Most pri Harsovi je bil razdejan. Naši namaknfeni oddelki so dosegli črto Ostrovo—okoliš južno Ba-badasa. Tekom zadniih dveh dni smo zafeli nad 800 u'elnikov ter uplenili sedem to^ov, pet municijskib. voz, en munici*ski park in mnogo vozil. — Ob Donavi mestoma s'relfanje s puškami.
Zasedli smo otok vzhodno cd Sillslre.
♦ ♦ *
Zadnje dni so naše čete dosegle lene uspehe v kotu treh deže'a, pri Dornavairi in južno od Braševa. Pri Dornavatri pomeni vpad v sovražno glavno postojanko vs'ed širine napravljene vrzeli dragoceno izpopolnitev prej v odseku Neatfra pridoblje-nega ozem'ia. Južno od Bra«eva so našfe čete v dolini Prahove na cesti oroti Sinaji vzele vzhodne višine Dri Azutfi. Dolino Pra,-hovo obdaja;o na zapadu mogočre platin^ do 25C0 m v;sr>ke, na vzhodu oa do 1900 m visok gorski hrbet. Cesto, ki pelia skozj dolino, so že v mirnih časih /aorli z večini zaporednimi sti'"imi ulrdbami;tako pri Predea'u in Azudi. Te utrdbe so med vojsko ге izcoof'mli. M»d niimi igrajo posebno vlogo utrdbe га Clab-'cetu Tauru1nu in Clabucetu Azu^i; te naj bi preprečile prekoračeni potoka Azuga.
Rumunsko-rusko umikame v Dobrudži se nadaljujejo. Zas'edova'c; so že pričli do 50 km južno od Tu'če-in 70 km ju?'-r> od Galaca. Pri Babadagu (35 km ju*no od Tulce), na severnem bregu potoka Taita, so ruska ojačeuia zavze'a posto'anke v rcc'i da bodo tu umika:oče se črte ustavile in v tem odseku branile prehod čez soodnio Donavo. Ker so zasledovalci sovražniku tik za petami, bo v najbli?n:em času naj-
brže prišlo do novih spopadov.
+ * *
Harsova.
Harsova, tudi Hirsova, šte:e okoli 3000 prebivalcev in je glavno mesto istoimenskega okrož<'a 12 občin v departementu Konstanca. Polovico prebivalcev tvorno Turki. Leta 1809. so Rusi mesto utrdi'i. Turki pa so H.a 1822. obdali mesto z utrdbami in oh-Hanim jarkom. Harsovo so Rusi leta 1828. obkolili, brez uspeha ob-strel'evali, udala oa se je vsled preda'0 Braile. Topot je Harsova komaj prišla v poštev kot utrjeno opiraHŠče. pač pa kot zadnja prilika Premaganih, da se pred zasnovala rešijo čez Donavo, ki se pod Harsovo deli v dve strugi, ki obdajata 20 kilometrov široko močvirje.
Rnsko uradno poročilo, 27. oktobra. Majhne nemško oddelke, ki so napadli naše postojanke južno Rige, smo zavrnili. Pod zaSJito težkega artilerijskega ognja je sovražnik, močan nekako en bataljon, napadel naše postojanke v okolišu vasi Goldo-vičev (? Moldovičev) na vzhodnem bregu Sčaie. Naše Čete so prisilile sovražnika, da se je umaknil na zapadni breg. V Karpatih smo z ognjem preprečili sovražne napadne poizkuse južno ocl Rafajlove ter vzhodno in zapadno. od Vorohte. — Rumunska severna in sedmograška fronta: Na zapadni meji Moldave so Rumuni nenadoma napadli in zavzeli vas Pojano (16 vrst seve-rozapadno od Okne) ter vrh Piatra Runcul (1(5 vrst jugozapadno Okne). Ob severni meji Viaške so Rumuni zaustavili sovražno ofenzivo in so utrdili svoje postojanke. Na obeh straneh reke Jiu se nadaljujejo srditi boji. — Do-bruška fronta: Sovražnik 'h nadaljeval
napade na fronti. Rumunske in ruske čete se bojujoč umikajo severno od črte Harsova—Casapkioj.
• * *
Rumunsko uradno poročilo.
27. oktobra. Severna in severoza-padna fronta: Pri Felgyesu in Bekasu smo zavrnili srdit sovražni napad. Pri Hegvesu je artiljerija sestrelila sovražno letalo. V vaestiški dolini je sovražnik srdito napadal, a smo ga odbili. V uzuški dolini se nadaljuje naše prodiranje. Zajeli smo enega Častnika, 82 mož in eno strojno puško. V ojtuški dolini mir. Ob meji v buzenški dolini, pri Bratoceji in Pretolu je položaj ne-izpremenjen. Sovražnik je srdito napadel pri hribu Clabucetu Azugei. Jugozapadno od Predeala se vrši boj. V okolišu Dragoslavele smo v dolini, ki je bila pokrita z mrtvimi sovražniki, odbili zelo srdit sovražni napad. Zapadno od Alute smo zavrnili sovražne napade. V Jiulu smo se umaknili proti južnem izhodu prelaza. — Južna fronta.. Ob Donavi in v Dobrudži nič izpre-membe.
* * *
Rumunski zločini na Sedmograškem.
Berlin, 29. oktobra. Wollfov urad poroja: Preiskave o rumunskih zločinih na Sedmograškem podajejo vedno več strašnega obtožnega gradiva. Uradne izpovedbe 15 prič potrjujejo naslednji dogodek: 26. septembra je prišlo 37 mož najsprednejšega oddelka 9. stotnije bavarskega telesnega polka južno oti železniškega mostu na roten-turmskem prelazu v rumunsko ujetništvo. Rumuni so jih Uplenili, izrecno iz maščevanja za vo-iko izgube, ki so jih bili imeli- Rumuni v predidočih bojih. Naslednje jutro so odvedli ujetnike v bližnjo rečno strugo in rumunski oddelek pod vodstvom starejšega častnika je otvoril nanje pravilen topniški ogenj. Deset mož se je takoj mrtvih zgrudilo, 12 je bilo zelo težko ranjenih. Samo nenadni nemški ogenj iz strojnih pušk jo preprečil, da neoboroženi ujetniki niso padli do zadnjega v tej moriji; Rumuni so pobegnili v divjem begu.
Južna Besarabija vojno ozemlje.
Švicarski listi poročajo iz Mi.ana: Iluska vlada je proglasila za vojno ozemlje južno Besarabijo z mestom Iz-mail in Reni.
Izpraznitev Dobrudže.
Iz Sofije: Zavezniki zdaj obračunavajo s tistimi ostanki rusko-rumunske armade, ki sc umikajo ločeni od glavnih sil proti severu. Sovražnik je tako cemoraliziran, da se ne more več braniti. Kaže, kakor da sovražno vojno vodstvo dela na io, da bi čete, ki so ostale šc v Dobrudži, umaknilo stika z nafimi in da jih tako reši. Ne bo več dolgo, ko ne bo v Dobrudži nobenega sovražnega vojaka več. Vojaški položaj sporazuma na Balkanu sc bo potem, ko se bo konča.a vojska v Dobrudži, zelo poslabšal. Rumunija ne more več upati, da bi izboljšala svoj vojaški položaj. Nesreča je neizogibna in le vprašanje nekaj dni.
Izpraznitev Konštance.
London, 27. oktobra. (K. u.) Reuter-
jev urad poroča 25- t. m. iz Odese: Angleški, ruski in francoski konzul so bili med zadnjimi osebami, ki so zapustile Konstanco. Izpraznitev se j« vršila v polnem redu. Zadnje tedne je prebivalstvo veliko trpelo zaradi nemških in bolgarskih letal, katerih število je vedno naraščalo. V petek jc začela artiljerija obstreljevati mesto. Zadnji begunci so zapustili Konstanco v soboto. Oblasti so ostale do zadnjega trenutka, da odpravijo zaloge. Ob bojih zadnjih čet. se umikajoče čete so uspešno podpirale vojne ladje, ki so obstreljevale dohode v mesto. V nedeljo zjutraj so bile sprednje sovražne skupine lc še pet milj od Konštance. Zadnji vlak v Črnovodo je odšel, ko je sovražnik že obstreljeval nekatere točke na železnici. Sovražnik jc nato osredotočil srdit, neprestan topovski ogenj na pristanišče, toda ruski mornarji so hrabro nadaljevali delo. Brodovje se je nato umaknilo nepoškodovano.
Plen v Rumuniji.
Iz Sofije: Neka osebnost, ki mora preskrbovati čele, je izjavila, da so v Dobrudži, posebno v stari rumunski, našli ogromne zaloge žita. Skladišča so bila vsa prenapolnjena, a tudi več tisoč hektarjev zemlje, kjer je rastla koruza, so zasedli nepoškodovano; koruzo bodo hitro pospravili. Žita so toliko zaplenili, da bi lahko vse balkanske vojne si'e cclo leto preživljali ž njim. Rumuni so morali popustiti tudi živino, ki so jo bili vzeli s seboj iz bolgarske Dobrudže, so povsod dobili toliko živine, da jo iz Bolgarije armadi ni treba več pri-važati.
Plen v Dobrut'ži.
»Frankfurter Ztg.v poroča: Псп v Konstanci ceniio na 200.OOO ton svetilnega
olja, bencina in petroleja; bencina namenjenega sporazumu je zaplenjenega 40.000 ton. Iz Sofije se pa javlja: Zasedba Hir-sove je velike važnosti, ker so nakopičili tam Ruir^ni velike zaloge.
Ujetniki iz Dobrudže.
Carigrad, 28. oktobra. (Kor. ur.) Od v Dobrudži ujetih 3538 Rusov in Rumunov jc došlo semkaj 1000 Rumunov. Prepeljali jih bodo v notranjost Male Azije, Od tistih, ki bodo še došli, je 1538 Rusov, med njimi sedem častnikov.
•
Železnica Konstanca—črnavoda.
Sofija, 29. oktobra. Železniška proga Konstanca—Črnavoda ni tako zelo poškodovana, kot so poročale prve vesti. Tiri so sicer poškodovani, pa jih kar najhitreje popravljajo.
Rusi o rumunskem umikanju.
Iz Petrograda preko Stockholma: Petrograjski vojaški krogi računajo, da se bo morala rusko-rumunska armada umikati še bolj proti severu, predno bo dosegla tisto postojanko, kjer se bo mogla uspešno braniti. Kolikor mogoče hitro bodo prepeljali dobruško armado t ladjami in po vojnih mostovih čez Donavo. Poučenim krogom ni ničesar znanega, kaj bodo še storili ž njo. Sodijo, da bo rumunska armada nastopila zopel med rekama Seret in Prut. Najb rže tudi erdeljska armada ne bo mogla držati svojih postojank. Rumuni in Rusi se nameravajo umakniti v utrjene postojanke severno od Bukarešta, a tudi to nI gotovo, ker jih je veliko, ki zahtevajo, naj se Bukarešt popusti.
Američani o rumunskih porazih.
New vorški listi opozarjajo na važnost zmage nad Rumuni. Sporazumu prijazni list »Tribune« pravi, da je sporazum zamudil ugodno priliko na Balkanu; igra na Balkanu se je obrnila proti sporazumu. Falkenhaynov uspešen sunek v Transsilvanijo in v Rumunijo je razbil bajko, da nima Nemčija več rezerv. Nemčija se je svojega novega sovražnika sijajno otresla. Vojaški sotrudnik lista »Newyork American« major Dalton pa piše: Izguba edine železniške proge pomenja, da je Rumunija odrezana od ruske pomoči. Če ne bo orožje priborilo pot naravnost skozi Karpate med zimsko vojsko, ne bo mogla Rusija več veliko pomagati Rumuniji. Vse kaže, kakor da bi bila Rusija Rumuniji letos poslala vso tisto-pomoč, ki jo je mogla nuditi. Zavezniki v Solunu najbrže niso sposobni, da bi mogli zdaj odvrniti od Rumunije nesrečo.
Kaj priznavajo Rumuni.
»Corriere d' Italia« javlja iz Bukarešta«: Rumunski vojaški kritiki priznavajo, da tvorita, zavzetje Konštance in Predeala sovražna uspeha, ki sta presenetila. Nemški podmorski čolni na Črnem morju so zabranili. da Rusi niso mogli pri Mangaliji in pri Tuzli obstreljevati napredujočih Bol-
garov.
Rusiji in Rumuniji primanjkuje tehnični material.
»Corriere della sera« poroča iz Petrograda, da manjka Rusiji in Rumuniji materiala in da zato nista mogli zadržati sovražnika v Dobrudži.
Rumunski poziv Rusiji.
»Lokalanzeiger« poroča iz Haaga*. Rumunski poslanik v Petrograda je izjavil nekemu nizozemskemu dopisniku: Nemčija nobenih svojih sovražnikov tako ne zaničuje, kakor Rumunijo. Sovraštvo in želja, da drže za vsako ceno zvezo med Berlinom in Carigradom sta. povzročili, da je zbrala Nemčija mogočne čete, da nas uničijo. Zavezniki morajo vse storiti, da bo mogoče ustaviti sovražnika. Rumunija ne bo delila usode Srbije; z Rusijo .io vežo pogodba, ki jo je zapečatila skupno prelita kri; ta pogodba mora trajati dalje.
Hervejcve feremiade o Rumuniji.
»Koln. Ztg.« poroča: V »Victoire« piše Herve pod naslovom »Po Kon« stanci-črnavoda« o usodi. Rumunije. Pravi, cla. je moralo lo poročilo zbesnitf tabor sporazuma. V ponedeljek se je polastil Mackensen Konštance, v sredo je zagospodaril v Črni vodi. No more se dvomiti, da bo sovražna konjenica pritiskala med njih umikanjem na Rumune in cla jih bo, poizkušala vreči v Donavo. Dobesedno izvaja: Vojaški pisatelji nam razlagajo resno več dni. da Mackensen ne bo lahko prekoračil Donavo, a Rumunija bo Še težje kot on prekoračila Donavo se izvila iz zagate v Dobrudži in se težko o tel a ujetništvu. Prekoračiti mogo'no reko, ko se nahaja za petami sovražna konjenica. je poraženi armadi povzročalo vselej zelo težke manevre. Z druge bojne črte tudi niso poročila posebno pomirljiva. Falkenhavnova armada go-•D0 d ari od »rede clalfe dvema novima prelazoma ki ji omogočujeta dohod v Bukarešt. Rumunom se godi zdaj rav-
■^BIascndorf »

bur
Tusna
I 6arMe ви>*1^ |глмп( №
, , ..NagySzeben' ......^ ^ermsDBStr^
mn'hui.

nccih » 5
^ n
'■^•■fl . -.	, _ — , Heortsrojr v * v<.
. . BraSSoMnmstad^* — -----»	Ј^воскасгУС
>П№ i д>- .u-..» i а— - p.	\ lc^l^
KiU
JtkašLit
Botsciur.
IL
Vateni л
Suše?)
o me,i, »/АјЛ <v №c/rT57ats\
K bojem pri Predealu.
no tako slabo, kakor se je godilo nam avgusta 1914 po dneh pri Charleroi in Maubeuge. Slaba šala bi bila, če bi se to francoskemu narodu prikrivalo. Herve se končno zanaša na. Brusilova, češ da se o njem zato nič ne čuje, ker ee pripravlja na pomoč Rumuniji. Upa tudi, da bodo vlade v Rimu, Londonu in v Parizu poslale Sarrailu v Solun ojačenja, da bo razbremenil iz Soluna
Rumunijo.	.....
Rumunski kralj
je prišel v Jasi, kjer se je dolgo posvetoval s kraljico, s kraljevičem in z Bratia-nuom. Uspeh posveta ni znan.
Polovica rumunske armade za boj nesposobne.
Z ruske meje poročajo Usti: Zadnji rumunski izkaz izgub kaže, da je že polovica aktivne rumunske armade za boj nesposobne. Izkaz od 28. oktobra navaja imena 208.680 mož mrtvih, ranjenih ali pogrešanih, dalje imena 6992 častnikov, med njimi 9 generalov, 30 polkovnikov in 5 podpolkovnikov kot polkovnih poveljnikov.
Velika nesreča bolniške ladje. — 600 težko ranjenih utonila
Malmtt, 29. oktobra. »Utro Rossi« poroča iz Ismaila: Lazaretna ladja »Elizabet IV.«, ki je imela na krovu 600 težko ranjenih Rumunov in Rusov iz zadnjih bojev v Dobrudži, da jih prepelje v Odesu, je na Donavi zadela ob plavajočo mino in se potopila. Od ranjencev niso mogli rešiti nikogar.
Anglija odlikovala ruskega carja.
* »Frankfurter Ztg.« poroča iz Kodanja: Angleški veleposlanik je izročil carju v glavnem stanu najvišji angleški red z ozirom na zasluge ruskega vojnega brodovja.
Boli v Mscedooijl.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 28. oktobra. Generalni štab Javlja:
Južno od Prespskega jezera slabotni spopadi med poizvedovalnimi oddelki. Zapadno od železniške črte Bitolj—Lerina živahno artiljerijsko delovanje. V kolenu Črne smo odbili neka) srbskih napadov. Ravno iako so se izjalovili slabotnejšl sovražnikovi napadi na Dobrepolje in proti vasema Tu-Sin ln Nonta. Na obeh straneh Vardar-Ja neznatno artiljerijsko delovanje. Ob vznožju Belašice planine ln na strnm-skl fronti, izvzemši posamezne topovske strele, nič posebnih dogodkov. — Ob obali Egejskega morja mir.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 28. oktobra. Veliki glavni stan:
Srbski napadi na nemško-bolgar-ske postojanke v ovinku črne ln na vzhodnih robovih Moglena ln jugozahodno od Dojranskega jezera so se izjalovili.
Pil S trumi praske poizvedovalnih čet. Pri Orfanu živahen topovski ogenj
Beriln, 29. oktobra. Veliki glavni stan:
Južnovzhodno od Kenali in v o vin ku Črne so se sovražni napadi krvavo Izjalovili.
Prvi generalni kvartirni mojster: ta-,	pl. Ludendorff.
Francosko balkansko poročilo.
28. oktobra, Slabo vreme traja dalje. Izvzemši živahnega streljanja pri Črni vodi ee nič ne poroča.
-v Angleško balkansko poročilo.
28. oktobra. Sovražnik je poizkušal .vzeti Ormanli, a smo ga uspešno odbili.
Srbska ofenziva stoji.
»Daily Telegraph« poroča iz Aten o temeljiti izpremembi vojnega položaja na macedonski vojni črti, kjer se je srbska ofenziva radi došlih bolgarsah ojačenj popolnoma ustavila. Računa sc le še na pomoč Lahov, ki naj bi rešili Srbe iz sedanjega njih kritičnega položaja.
Srbska skupščina odgodena.
»Frankfurter Ztg.< poroča iz Berna: Srbska skupščina se je odgodila, na da bi se bilo določilo, kdaj naj se zopet sestane. Le nekaj poslanccv bo ostalo na Krfu, kjer bojjo tvorili zvezo s srbsko vlado.
Sarrail toži. Berlin, 29. aktobra. (K. u.) »Berliner Tageblatt« objavlja vsebino nekega Sar-railovega pisma, v katero je dobil vpogled nek iz Pariza se vrnivši nevtralec. Sarrail toži nad dolgo fronto, nad slabim zdravstvenim stanjem svojih čet in pred vsem nad malo vojaško vrednostjo svoje armade. Pravi, da so mu poslali izvržek vseh armad. Angleži, pravi, da delajo, kar se jim poljubi, discipline ne poznajo. Tudi nad Rusi je razočaran. Če ruske armade, ki se bojujejo na Ruskem, nimajo boljših ljudi, je zelo žalostno. Bojazljiva sodrga pa so laške čete, ki pred Bolgari kar beže in se dajo poraziti, čeprav so v veliki premoči. Edino zmožne čete so ostanki srbske armade, ki se bore na levem krilu.
Novi poveljnik italijanske pehote v Solunu.
Rim, 30. oktobra. (Kor. ur.) ^Agenzia Štefani« poroča iz Soluna: Sem je došel novi poveljnik italijanske pehote, katerega so prijazno sprejeli.
i je morebiti prisodila najplemenitejšo na-cgo.
Položo] m Меш.
Bo gorsKl prešini govor.
Dne 28, t. m. ob štirih popoldne je bolgarski ministrski predsednik in minister zunanjih reči Radoslavov v imenu carja Bolgarov otvoril tretje redno zasedanje 17. rednega narodnega sobranje s sledečim prestolnim govorom:
Napad Rumunov.
Naša sosedinja Rumunija, ki je izrabila neugoden položaj Bolgarije, ko se je leta 1913. vojskovala z svojimi nezvestimi za vezniki, in je zločinsko udarila v naše kraljestvo in nam uropala našo rodovitno in bogato Dobrudžo, je letos 27. avgusta na povedala vojsko naši zaveznici Avstriji in napadla istočasno Bolgarijo, ker je obstreljevala bolgarska mesta ob Donavi; še več prej so že rum. čete izvedle nečuvene gro-zovitosti in pričele trebiti bolgarsko prebivalstvo na nam uropanih bolgarskih tleh. Opisani nastop Rumunije me je prisilil, da sem zapovedal naši hrabri armadi, naj vde-re v Rumunijo in odbije njen napad, ki ga nismo pričakovali, naj kaznuje na Rumuniji njeno leta 1913, storjeno krivico in da naj oprosti sužnosti naše brate v Dobrudži.
Zmaga v Dobrudži.
, S silovitim navalom in z brezmejno hrabrostjo so naše in armade naših zaveznic Nemčije in Turčije premagale sovražne čete v Dobrudži, v kratkem času jih prisilile, da so bile brez moči in tako osvobodile in oprostile naše brate, ki so stokali v sužnosti, da jih niso barbarsko iztrebili in mučeniško usmrtili, na kar so jih bili obsodili.
Klanjajmo se spominu junakov in mu-čenikov umrlih za domovino.
Slava in čast hrabri naši armadi, ki se je pokrila tako v Dobrudži kakor tudi na ostalih bojnih črtah z neminljivim lavor-jem slove.
Zagotovitev preskrbe.
Trud moje vladi skupno s sobranjem, da se zavaruje preskrba armade in prebivalstva, je že dozorel.
Dalje napoveduje prestolni govor trimesečni začasni proračun za leto 1916. in reden proračun za leto 1917.
Prestolni govor konča:
Prepričan sem, da vas bo preveval duh enotnosti ob sedanjih važnih dogodkih, ko se boste posvetovali o ukrepih, ki so neobhodno potrebni, da bo venčal končno uspeh naš velikanski boj. Kličem blagoslov Vsemogočnega na vašem delu. Živel bolgarski narodi Živela hrabra bolgarska armada!
Čestitka sobranja armadi.
Na predsednikov predlog je nato pozdravilo sobranje armado in brzojavno čestitalo generalisimu Žekovu in poveljnikom
tretje armade v Dobrudži, *
Zakaj je poslala Bolgarija Radeva v Bern.
Iz Sofije: Imenovanje Radeva izrednim poslanikom v Bernu je velike važnosti. Predvsem bo moral nastopati proti Bolgarom sovražni vojski, ki jo vodijo Srbi v francoskem časopisju. »Echo de Bulgarie« piše o Radevovem imenovanju: V trenutku, ko gre za to, da se uredi balkansko vprašanje, želimo, da bi sodbe nevtralcev ne motile hujskajoče spletke. Švica tvori miren otok viharnega morja, tvori zvezo - obeh velikih sovražnih skupin. Povestnica
London, 28. oktobra. (K. u.) »Daily Telegraph« javlja iz Aten 25. t. m.: Na podlagi dobrih informacij je položaj sledeči: Francoski posilanik je v svoji včerajšnji avdijenci zatrjeval kralju, da del dežele, ki se je ločil, ne namerava korakati proti glavnemu mestu. Po tem zatrdilu je kralj opustil svoj odpor proti odredbam, katere je zahteval francoski admiral. Nato so se dogovorili. Kralj je obljubil izvršiti vse odredbe, ki bi bile v stanu razpršiti vso pomisleke entente, za to pa kraja ne bodo več nadlegovali in ga pustili vživati vladanje v onem delu dežele, ki mu je ostal zvest. Dano mu je na prosto, da nadaJjuje svojo politiko nevtralnosti, katero zasleduje sedaj bolj kot preje. Ločeni del dežele smatrajo zavezniki za svojega zaveznika, ki ima pravico, da sc udeležuje prednosti blagohotne nevtralnosti, katero je ponovno obljubila vlada v Atenah zaveznikom. — »Hestia« piše, da bodo smatrali kot kršitev pogodbe vsak poskus udušiti gibanje, katero je začela provizorična vlada v Solunu proti Bolgariji.
Kralj sprejel ententine pogoje.
Lugano, 28. oktobra. »Corriere della Sera« poroča iz Aten z dne 26. t. m.: Vprašanja, ki so se razmotrivala in deloma tudi že rešila v konferencah kralja s poslaniki sporazuma in admiralom Fournetom, se tičejo v glavnem vojaških zadev, posebno izvršitve odredb, ki merijo na to, da se grško armado napravi neškodljivo za armado generala Saraila in za Italijane v Epi-ru. Drug od kralja sprejeti predlog zadeva zatiranje Nemcem prijazne propagande in popolno prostost za grško gibanje, ki je naperjeno proti Bolgarom; k tem spada: odpust nekaterih letnikov, krajevne izpremembe nekaterih armadnih zborov, kontrola prevozov, železnic in policije. Zadnjo v slučaju potrebe lahko nadomeste z en-tentinimi. Manifestacij za provizorično vlado v Solunu se ne sme preprečiti. Kralj je osebno pritrdil tem pogojem, ki so se pričeli izvrševati.
Posojilo narodni vladi.
London, 29. oktobra. (Kor. ur. — Reuter.) »Observa« poroča iz Aten: Zavezniki so sklenili, da bodo narodni vladi v Solunu dovolili 400.000 funtov šterlingov posojila.
»Ureditev« grške zadeve.
Rotterdam, 29. oktobra. (Kor. urad.) »Daily Chronicle« piše, da se je ureditev grške zadeve vršila približno tako-le: Kralj se boji vojaškega napada od strani revolucionarjev v Solunu. Z jamstvom proti temu so ga zavezniki pripravili do tega, da je večji del svoje armade odpustil. Venizelos je izjavil, da ne namerava s svojimi četami napasti nikogar drugega kot Bolgare in da ni nikdar mislil na to, da bi jih porabil za meščansko vojsko. Na podlagi te izjave so mogli zavezniki posoditi Venizelosu denar, ne da bi s tem povzročili vojaški spopad s kraljem.
Demonstracije v Atenah.
Atene, 28. oktobra. Sovražne demonstracije prebivalstva pred poslaniškimi poslopji, posebno pred italijanskim, trajajo dalje, med tem ko pred ruskim množica manifestira.
Grški kralj zaslišal grškega metropolita
'	iz Argyrokastro.
Lugano, 30. oktobra. (K. u.) Italijanski listi javljajo, da je zaslišal grški kralj Kontantin grškega metropolita iz Argyro-kastro, katerega so pregnali italijanski vojaki radi njim sovražne propagande. Vse uradnike, ki so pritrjevali revoluciji v Solunu, je kralj vsled sklepa ministrskega sveta odstavil.
Izredno bodi Doji no Krasu in Vipavski dolini.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 28. oktobra. Uradno se poroča:
Na južnem krilu primorske bojne črte se nadaljujejo boji s topovi ln z minami .Naš ogenj je hitro obrnil sovražno pehoto, ki je napredovala ob cesti proti Opatjemu seln.
Na Tirolskem se je mestoma povišala ljutost sovražnega topovskega ognja.
Dunaj, 29. oktobra. Uradno:
Na primorski bojni črti se Je na moči ln na obsegu pomnožil sovražni topovski ogenj z minami. Vzhodno od Gorice in na Krasu poizveduje sovražna pehota proti našim postojankam. Na Tirolskem je oslabel italijanski ogenj.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. H6fer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
Rim, 25. oktobra. Slabo vreme je včeraj vnovič oviralo delovanje artiljerije. Vsekako pa je bilo na Julijski fronti precej silno, kjer smo obstreljevali sovražne ojačevalna središča Devin, Brestovico in Komen. Na Krasu je naša pehota z nenadnimi napadi, pri katerih je prodirala, popravila različne odseke naše črte.
Rim, 26. oktobra. Tekom včerajšnjega dne artiljerijski boji pri Lagazuoi (dolina Travenance — Boite), vzhodno od Gorice in na Krasu. Popoldne je sovražnik ojačil svoj ogenj proti našim črtam vzhodno od Gorice, napadel pa ni. Nekai krogel je padlo v mesto in zahtevalo nekaj žrtev.
Rim, 27. oktobra. V Lagarinski dolin; je natančen ogenj naših baterij porušil sedež sovražnega poveljstva in vojaške naprave v Jesri, zahodno od Rovereta, Na bojni črti v Julijskih planinah veliko delovanje sovražne artiljerije od Vrtojbice do morja; naša je uspešno odgovarjala in povzročila eksplozijo dveh municijskih zalog v sovražnih črtah. Nek naš oddelek je vdrl v sovražni jarek na Krasu in se polastil velikega metalca bomb.
Izredno hudi boji na Krasn in Vipavski dolini. Lahi rušijo naše vasi.
Goriško, dne 28. okt.
Ljuta kanonada, katera je zadiv-jala z vso strašno silo v noči med petkom in soboto traja dalje. Lahi obstreljujejo naše postojanke in naše vasi s dalekostrelnimi topovi največjega kalibra in z granatami, ki razvijajo ob eksploziji rumenkaste strupene, dušeče pline. Delavci, ki popravljajo ceste, morajo imeti maske proti plinu. Obstreljevanje naših vasi vodijo Italijani z aeroplani, ki dajejo smer topništvu. Letalo prileti nad gotovo točko. Kroži daljši čas v krogu nad enim mestom, nato odleti. Koj nato pridejo na to točko oozdravi iz sranat.
Italijanski socijalisti za jasnot glede vojnih ciljev.
Rim, 28. oktobra. Socijalistična stranka v poslanski zbornici zahteva od vlade v bodočem zasedanju natančne podatk« glede italijanskih ciljev.
Italija in Rumunija.
Laška vlada je prepovedala objaviti članek, ki ga je bil objavil Konstantin Mille v »Adeverulu«, kjer izvaja: Italija je z boji na svoji bojni črti izpolnila nasproti Rumuniji svojo dolžnost.
Borgese jadikuje.
G. A. Borgese izvaja v »Corriere della sera«: Kakor je zmagalo v 30letni vojski načelo verske svobode in v Napoleonovih vojskah načelo svobode osebnosti, tako bo zmagalo v svetovni vojski načelo svobode narodov. S političnega vidika bo to pravzaprav edini uspeh. Tudi potem, ko se bo sklenil mir, se bodo morala rešiti važna in težavna vprašanja ravnotežja; naj se n* misli, da bodo danes zvezani narodi vedno prijateljsko skupno sodelovali. V bodočnosti napoveduje Borgese pet velikih skupin velesil: Anglijo, Rusijo, vzhodno Azijo, ameriške Združene države in preosnova-no Nemčijo. Težave bodo nastale med temi skupinami in ostalimi državami. Na Balkanu se bo morebiti posrečilo ustanoviti zvezo držav z namenom obrambe. Med latinskimi državami ni nobena dovolj močna, da bi z lastno močjo mogla tekmovati z velikimi skupinami velesil, tudi Francija ne. Misel latinske državne zveze ima veliko zase, a težko bi se uresničilo. Italija se bliža dnevu, ko se bo sklepal mir, e manj točnim in natančnim programom, kot druge vojskujoče se države; temelje njene politike še niso premišljevali. Kot gotovo se mora sklepati, da se bo mogla držati italijanska politika čisto italijanskih vidikov.
Pekel oh Sommi.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 28. oktobra. Veliki glavni stan:
Na severnem bregu Somme so se včeraj zopet pričeli boji pehota- Močna
>
nriprava topništva Je uvedla napade; Analeži so izpadli v večernih urah čez črto Gueudecourt—Lesboeuls, Francozi tik njih iz pokrajine pri Morvalu. Nase čete so zvezne sovražnike s topovskim ln z ognjem strojnih pušk, severovzhodno pa tudi z golim orožjem krvavo od-
Postojanke smo vse popolnoma ob-držali.
Bojna črta nemškega cesar-j e v i č a.
Novi težki, za nas uspešni boji so se razvili tudi vzhodno od Moze. Po iiutem topovskem ognju so naskočile močne francoske sile lz gozda Thiaumont, na obeh straneh utrdbe Douau-mont in iz gozda Fumtn; vsi napadi so se zrušili z velikimi izgubami za sovražnika pred našimi postojankami.
Berlin, 29. oktobra. Veliki glavni
sian:
Bojna črta maršala bavarskega kraljeviča Ruprehta.
Po močnem ognju med Gueude-court-Lesboeuis so se razvili napadi Aneležev, katere je večinoma zadržal že naš topovski ogenj, kjer so jih pa izvedli, smo jih odbili z velikimi izgubami sovražniku. Ob tej prlhki smo zadeli in uničili 2 oklopna avtomobila. Pozneje sta vdrli vzhodno od Lesboe-ufs dve sovražni stotniji v naše uaj-prednejše jarke, kjer se še bojujejo.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.
28. oktobra ob treh popoldne. Na bojni črti pri Somme se je med odmori streljalo. Topovski boj severno od Verduna pri Dou-aumontu je še vedno zelo živahen. Francozi so osvojili s sijajnim bojem z ročnimi granatami kamnolom, zaseden po Nemcih, severovzhodno od utrdbe Douaumont. Sicer ie minula noč mirno.
Angleško uradno poročilo.
28. oktobra popoldne. Sovražno topov-stvo je delovalo pri Lesboeufs. Pri Douaumontu zmagali — Američani.
Francoski listi pišejo: Uspeh pri Douaumontu je ameriška zmaga. Sunek pri Verdunu so omogočili edino le mogočni ameriški topovi in strelivo in provzročili topovsko premoč.
Pekel pri Somme.
Berlin, 30. oktobra. (Kor. ur.) Wolff javlja: Brezžična postaja Lyon je razširje-vala 24. t. m. dopoldne izjavo poročevalca United Press Association« s slavospevom na francosko topništvo, ki se je končala tako-le:
Francoske izgube pri Somme so bile tako nizke, da se bo svet čudil, ko bo to izvedel. — Primerjajmo s to izjavo, kai so pisali francoski vojaki, ki so prehodili mrtvaško polje pri Somme. Vsi pravijo, da je bojišče pri Sorrme pravi pekel. Pretresle so jih strašne izgube Francozov. Ujeti lovci 47. divizije sodijo, da je izgubil njih bataljon pri zadnjem napadu 30 do 50 odstotkov ljudi. Častniki 10. divizije so pripovedovali, da so njih ljudje popolnoma izgubili pogum. Pred napadom so še izgubili do 20 odst., skupno pa \saj 60 odst. svojih ljudi Ujeti lovci 127. divizije so pripovedovali, da morejo napade označili le z izrazom mesarsko klanje. Neki seržent 56. divizije je izjavil, da je izgubil njegov polk med potjo in ko je stal v rezervi in napad po nemških topovih 30 do 50 mož pri vsaki stotniji. Neki lovec 47. divizije je pobegnil k nam in izjavil, da ie ušel, ker njegove čete 2 dni niso dobile ničesar jesti. Nemški topovski ogenj je med 10 no-sači ubil 7 nosačev; njegov polk zaradi težkih izgub ni več sposoben, da bi napadal. Neki drugi ujetnik je rekel: Moja stotnija je uničena: 220 nas je bilo; ostalo jih je zdaj še 40, a še ni konca. Pri Som-m eje pravo klanje.
Nemški protinapadi pri Verdunu.
Baseljski listi javljajo iz Milana: Pariški poročevalci pribijejo, da »e je francoska ofenziva 'pri Verdunu ustavila. Nemci, ki so privedli, kakor vse kaže, močne rezerve iz sosednih odsekov, izvajajo v radnjih 48 urah neprestano protinapade.
25 odstotkov aktivne irancoske armade v zaledju.
V petek so pričakovali viharnih prizorov v razpravi o odtegovanju od vojaške službi; a vihar- jc izostal, ker je vojni minister general Roques odkrito priznal vse nerednosti in obljubil, da bo nastopil proti njimi. Zdaj se nahaja ie 25 odstotkov aktivne armade v zaledju. Proti zaupnici vladi je glasovalo 71 poslancev. Odklonili so predlog poslanca Gallija na izgon vojaških beguncev iz zveznih držav.
Izgube Angležev, London, 30. oktobra. (K. u.) Seznami t ..gub 25., 26. in 27. oktobra obsegajo imena 87 častnikov (26 jih je padlo) in 2840 mož; oziroma 112 častnikov (30 jih je. padlo) in 25°: mož in 108 častnikov (35 jih je padlo) in 2420 mož.
Požar v bordeauxški tvornici smodnika.
Pariz, 30. oktobra. (K. u.) Požar je izbruhnil v tvornici smodnika v S. Medar-du pri Bordeauxu. »Matin« poroča, da je bilo več ali manj nevarno ranjenih 65 oseb. Škoda je precej velika.
Poklic na Francoskem.
Bern, 27. oktobra. (K. u.) Kakor javlja »Petit, Parisien« se morajo po odredbi municijskega ministra vsi v vojni industriji zaposleni ljudje letnika 1916'17 in celo tudi speeijalieti zgla-siti pri četah najdalje do 10. decembra.
Francozi napadajo Angleže.
Herve zahteva, naj prevzame Jofre vrhovno poveljstvo angleške, francoske in italijanske bojne črte, ker sc bodo sicer tudi v zahodni Evropi operacije ustalile. — »La Victoire« dalje ostro napada vojaškega kritika > Times *, polkovnika Repingtona, o katerem pravi, da čisto nič ne pozna balkanskih razmer in da je on v prvi vrsti zakrivil zaslepljenost Anglije, da sta bili žrtvovani Srbija in Rumunija.
Sovraštvo Francozov proti Angležem.
Berlin, 30. oktobra. (K. u.) Wolff poroča: Sovraštvo proti Angležem sc močno zrcali v izpovedi beguncev in ujetnikov. Častniki 47. divizije so rekli, da v francoski armadi več ne zaupajo Angležem in da so ogorčeni na nje. Neki kirasir III. ka-valerijske divizije je izjavil, da se po splošni sodbi Francozov vojskujejo le zaradi Anglije. Vojaki 125. divizije so izjavili, da sta narod in armada v Franciji že sita vojske. Splošno je na Anglijo vse nevoljno, ker je Anglija zakrivila, da )e Francija opustošena. Dobesedno so pristavili: Niso našega rodu. Tudi vojaki 40. divizije so rekli: Vsi vojaki vedo, da se bore le za Anglijo in da bo konec prijateljstva z Angleži tako, ko se bo končala vojska. Neki častnik 56. divizije je izjavil: Ni odgovorna le angleja vlada za to, koliko časa bo trajala vojska, odgovornost odpade tudi na z angleškim denarjem podkupljeno francosko časopisje, ki ne deluje za domovino, marveč le na korist lastnemu žepu. Grozno je, ker prepuščajo Angleži vse delo nam, njih častniki so premladi in neizkušeni; pri napadih jih ni veliko videti spredaj in nastopajo manj junaško kot vojaki. Dobesedno je končal: Vsi smo več ali manj odvisni od Anglije.
Na morju.
Kralj se jo ob priliki obiska na laški fronti posvetoval z laškim kraljem in je na to predlog odklonil- Sedaj išče kralj notega ministrskega predsednika. Obrnil se je na Miuškovića in Dušana Gregoviča, pa nočeta prevzeti vlacle.
Balkanska železnica sporazuma.
Italijansko časopisje piše o francoskem načrtu železniške proge iz Bordeauxa Čez Lyon — Turin — Milan — Trst — Zagreb — Belgrad — Bukarešt v Odeso, da je predpogoj te železnice, da ne bosta pripadala Trst in Zagreb več osrednjima velesilama.
Zveza da se izsili mir.
Berlin, 30. oktobra. (Kor. u.) *Wolff« javlja iz Newyorka 25. t. m. Greyov govor v klubu inozemskega časopisja o zvezi, da se izsili mir, presoja ameriško časopisje ugodno; posebno se opozarja, ker se je Grey ogibal ojstrin. »New York World« pravi: Misel ameriške lige, da se izsili mir, je pridobila z Greyem vplivnega pristaša. Zadnji Wilsonov govor o tem vprašanju je v inozemstvu bolj vplival, kot doma. Bil je v gotovem smislu prerokovanje in obljube, da se velike neprilike in človeštvu prihranijo grozote, katerih priča smo zdaj.
Pri občinskih volitvah na Norveškem zmagali socialni demokrati.
Kristianija. Pri občinskih volitvah so zmagali na Norveškem socialni demokrat-je, ki so pridobili 460 mest. Vladni stranki je vzela meščanska stranka 115, desnica 83, ostale meščanske stranke pa 269 mest.
Pomorska bitka v Kanalu.
London, 27. oktobra. Admiraliteta javlja: Zadnjo noč je deset sovražnih ruši-lcev poizkusilo nenadoma napasti našo transportno službo v Kanalu. Poizkus se je izjalovil. Potopili so prazno transportno ladjo. Posadka se je rešila. Dva sovražna rušilca sta bila potopljena. ostali pa poškodovani. Bati se je, da je izgubljen še nadaljni rušilec. Devet mož posadke se je rešilo. Drug rušilec je bil torpediran in zavožen na obrežje. (Pripomba VVolffovega urada: Proti tej vesti opozarjamo na nemško uradno poročilo.)
7 ladij potopljenih.
London, 28. oktobra. (K. u.) Danski parnik »Alf« (2175 ton), angleško jadrnico »Tweedi«, belgijski parnik Corn-tese de Flandre« (1810 ton), norveška parnika »Sola« (3057 ton) in »Dag« (963 tone) in angleško jadrnico »Trig« (128 ton) so se potopili.
London, 28. oktobra. (K. u.) Neki sovražni podmorski čoln je potopil angleško ladjo »Genista«, ki je iskala min. Vsi častniki in 72 mož ie utonilo; 12 mož ie rešenih.
Potopljene ladje.
Berlin, 27. oktobra. (K. u.) Nemški podmorski čolni so potopili naslednje sovražne parnike: 2. oktobra angleški parnik »Lotusmere« (3911 ton in 7000 ton premoga na krovu) na potu v Arch-angelsk; i. oktobra, ruski parnik »Erika« (2430 ton s 3500 tonami premoga na krovu) na potu iz Leitha v Arch-angelsk, in angleški parnik »Branting-ham« (2617 ton z jamskim lesom) na potu vt Archangelska na Angleško.
Norveška trgovinska mornarica Izgubila 268.134 ton.
Kodauj, 28. oktobra. (K. u.) Ria-zanški urad javlja: Norveška trgovinska mornarica je izgubila ciozdai 268.134 ton: zavarovalnice, so morale izplačati 102,015.190 kron; 140 mornar-! jov utonilo.
Književnosi.
»Dom in Svet« št, 9—10. Izšla je zopet nova številka -*Dom in Sveta <. in človek je tako težko, težko čaka, kakor sploh čaka na vsak svetel pojav v naši slovenski književnosti, A ti pojavi so sedaj, ko grme topovi, tako redki, a eden izmed redkih, ki ni varal našega pričakovanja, to je naš -Dom in Svet«. Kako smo si v svojih dneh želeli, da bi imela naša slovenska literatura svoj svodobni forum, vsaj kotiček, kjer bi skušala zbrali diso-nance mlajših in starejših moči v eno celoto, kjer bi registrirala pojave našega duševnega življenja in izrekla o njih svobodno besedo. In dr. Izidor Cankar je poznal pot, katero je nastopil, ko je sprejel uredništvo »Dom in Sveta«. Lahko rečemo, da je »Dom in Svet« edina svetla točka našega slovstvenega življenja, ki drži kontakt med preteklostjo in bodočnostjo, ki podaja in nudi našim umetnikom, kritikom in znanstvenikom priliko, priti v naš krog. Ko listam sedanje, številke >Dom in Sveta«, sc mi zdi, kot bi slišal besede Goethejeve Inphigenije, ki stoji na obrežju in zre v daljo čez morje s hrepenneja polnim srcem: »Das Land der Griechen mit der Seele suehend«. Ali so res samo »Podobe iz sanj«, ki zvene kot prerokovanje. Kadet Milavec ni umrl; niti en sam smehljaj njegovih ustnic, niti en sam vesel pogled njegovih oči ni umrl! Zgodilo se bo, da bodo v onih, ki jih še ni, vstali vsi oni, ki so bili, povrnili se mlajši, lepši in močnejši.« --( D. in S.« 9—10 št. Iv. Cankar.) --Komur je v resnici mar naše
duševno življenje, kulturni razvoj naroda, narod sam, ta ne bo šel mimo tega našega svetlega pojava, ki ga razumemo mi pod besedo -■Dom in Svet«.
Vsebina 9.—10. št. -Dom in Sveta«: Članki: Boji (F. S. Finžgar). — Disonantfe (dr. Ivo Šorli). — Stiški (ljubljanski) rokopis (Ivan Grafenauer). — V ruskem Tur-kestanu (dr. Ivan Knific). — Podobe iz sanj (Ivan Cankar). •— Gregorčičeva pisma Gruntarju (Izidor Cankar). — Nasmeh (France Bevk). — Slikarije v rimskih katakombah (Jos. Dostal). — Tlačani (dr. Iv. Pregelj). — Pesmi: Domov! (Stano Kosovel). — La Divina Commedia (Prevel in razložil J. D.) — Večerne ure (Silvin Sar-denko). — Blodnje (France Bevk).
Književnost: Dr. A. Breznik: Slovenska slovnica za srednje šole (J. Debevec), — Viktor Bežck: Občno vzgojeslovje z du-šeslovnim uvodom (dr. J, Samsa). — Mara Gregorič: Intruzione pratica di lingua e gramatica slovena (Ivan Gruden). — Car-niola (I. C.). — To in ono. — Slike in reprodukcije iz cerkvene umetnosti.
da bi se mogel ž njim razgovarjati, temveč voz je bil natlačeno poln z Ogri. V nekaj dnevih smo prestopili na sovražna tla. in naio prehodili mnogo sovražnega ozemlja. Med našim potovanjem smo videli malo, večjih mest in vasi smo opažali vedno redkeje. Polagoma smo prišli v ozemlja, kjer ni bilo videti vasi in cerkva, temveč le tu pa tam ena ali dve siromašni hiši. Ni bilo toraj slišati zvonov in tudi ne zvončkov, ki bi vabili k jutranji in večer-nji molitvi. Mesto tega vabečega zvonenja, katero sem vedno rad slišal, smo imeli navadno kot jutranje in večerno vabilo k molitvi, topovske kroglje nasilnega sovraga. Privadili smo se tudi tega. Minil je dan za dnevom, teden za tednom, in dostikrat nismo vedeli kateri dan meseca je, najmanj smo pa vedeli ali je delavnik, nedelja ali pa praznik, V takih trenotkih nam je iz zadrege pomagal edinole koledar.
Pred nekaj dnevi smo zapustili dosedanja bivališča in po večdnevnem maršu dospeli v malo mestece ob sinji Adriji. Vkorakali smo v pozni noči, ki je bila izredno temna. Prenočišča smo dobili v hišah pobeglih gospodarjev in deloma smo si postavili šotore na nekem vrtu. Jaz sem si postavil šotor v bližini morske obali, in sem dolgo v noč prisluškoval pluskanju valov ob obalo. Zjutraj sera se prebudil, ko so sc prvi solnčni žarki zrcalili na morski gladini. Ležeč v šotoru sem se radoval nad tem krasnim prizorom in se zamislil daleč, daJeč . .. 'Naenkrat za-čujem glasove zvonov, in hipno nisem vedel ali se varam, ali je to resnično zvone-nje. Hipoma zapustim šotor in nekoliko korakov za našimi šotori, zagledam cerkvico obdano z napol razpadlim zidom. Ni mi mogoče opisati občutkov, ki sem jih ime! v tem trenotku, daleč od domovine, ko sem t>o dolgem času zopet enkrat zaslišal tako milo vabeče zvonenje. — Ave Maria! sem vskliknil, padci na kolena in izmolil angeljclco češčenje; poleg, in okoli mene pa so isto storili vojaki, možje in mladeniči. Dal ВоЦ da bi vedno imeli priliko slišati to milo zvonenje in našo molitve naj bi izprosile pri Kraljici nebes končno in sijajno zmago našega orožja, da bomo zamogli zopet enkrat flišfvi domače zvonove vabiti k molit4 '.
Avgust W-2ster. ogniičaf.
mm poročno.
Kralja Nikito pozvali, naj se odpove prestolu.
Ženeva, 29. oktobra. Črnogorski j ministrski predsednik Radovič je na ' poziv francoske vlade predlagal kralju i Nikiti, naj se v interesu velikosrbske I stvari na korist srbskega prestolonasledniku Aleksandra odpove prestolu.
m Ho!
Zdrava Marija, nebeška kraljica ..,, tako prične lepa pesem, katera jc pri nas Slovcncih zelo priljubljena. Zadnjikrat sem jo slišal peti v domači cerkvi in zvonovi so tako milo vabili k večernicam. Bilo je na večer pred mojim odhodom na bojno polje. Napočil je dan odhoda. Vlak je zapustil domači kolodvor, in ob oknu sedeč sem ime! priliko še enkrat zreti na domače cerkve, domače vrhove, a tudi ti so sc poskrili za hribom ob katerem sem se vozil. Vožnja je bila dolga in mučna in to temboli, ker nieem imel niti cnegp rojaka,
Dnevne novice.'
-f Občina Kranjska" fiorc nb dnevih darovanja«. Županstvo io cp< ročilo deželnemu odboru, etn so jo ■ bralo po občini 1317 K 03 b. T > ic iako lep uspeh.
—	Nečak Stanka Vraza in 'asrmk njegovega doma Frsnc Vraz v Cc en cu je zaspal v četrtek ob 11. liri dopoldne v Gospodu. Pogreb je bil v soboto ob uri dopoldne. Bil je mož-uoštenjak, ved.-.o na braniku za katoliško narodna naćrl-j, od katerih ga ni moglo odtrgati nič. Županova! je žerovinski občini. let vzorno, bil v vseh važnih korporacijah in -e povsod potegoval za korist slovenskega naroda. Bi! je senior vseh županov ormoškega okraja. Dosege! je starost 65 let. Sin se bori na soški fronti, od petih hčerk ?td dve omoženi, tri so doma, izmed teh je Francka Vrazova vneta voditeljica pri kršč. soc. delu. Pokojni župan Vraz jc bil tudi dober ljudski govornik. Užival je daleč na okoli velik ugled. Z njim smo izgubili jako mnogo. Bodi mu pravični Bo£ plačnik za vse, kar je storil dobrega. Naj v miru počiva!
Knez Thun na smrtni postelji. Iz Prage poročajo: V gradu kneza Thuna sc se zbrali vsi člani družin Thun, Schvvarzen-berg in Lobkovic. Stanje knezovo ie zelo resno. V petek je bi! previden. Neprestano ga zapuščajo /noči.
—	Slovenski ameriški list spet dovoljen v avsiro-ogrski državi. V Ameriki izhaja več slovenskih listov; doma-lega. vsem je bil odtegnjen postni de^ bit v teku sedanja vojske. Ista u? oda je zadela tucli v Duluthu (Miueeote) izhajajoči časnik »Nerodni Vestnik :. kateremu pa je v poslednjem času zopet odprta pot v našo državo.
—	Osebna novice s poŠte. Poštna aspirantka Marija Sigovič je imenovana za oficiantko na Krko. Premeščeni so: poštni oficial Oton Divišek iz Ro-vinja v Trst, poštna oficiantka Marija. Hladnik iz Opatije * Škofjo Loko, oficiantka Ernestina Aljaučič iz Lovrana, v Opatijo, oficiantka Dora Rapotcc iz Buzcta v Trst. Odpuščen je stavbni komisar Vigil Baildo. Poštni oficiant Luk? Pavič je umrl.
Smrtna kosa, V Stari Loki pri Ško*u Loki je umrla v visoki starosti (80 let) edina še živeča sestra pokojnega ravnatelja Andreja Praprotnik.— Umrl je v celovški vojaški bolnišnici 40 let stari infanterist Janez Knec iz Grosuplia na Kranjskem.
—	Potres. Iz Vrhovca pri Mozirju nam pišejo: V soboto okrog 10. ure dopoldne smo čutili v naši pisarni precej močan potresni sunek. Kakor smo tekom dneva iz-
I vedeli, so tudi drugod po Saviniski dolini
čutili potres. V Gornjemgiadu se je porušilo celo nekaj dimnikov in sc poznajo — tako pravijo ljudje — tudi v tarni cerkvi sledovi. (V Ljubljani so nekateri ljudje čutili rahlo tresenje. U.)
-f Vojna onliiiovanja na pošti. V območju tržaškega poštnega in brzojavnega ravnateljstva so odlikovani: poštni tajnik Jožef Fischer z viteškim križcem Franc Jožefovega reda; poštni nadoficial Fran K a 1 i s t e r z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje; poštni ofi-cial Alojzij S c h m i d t, pošmi asistent Trankvilij M a z z o 1 i n i, poštni ad-junkt Jožef R e h a r in poštarica Emilija V u i c i c h z zlatim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje; poštna oficianta Mihael Luž nor in Peter N a d i ž a r s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje.
—	Odlikovan je bil g. Josip Frank, c. kr. vodja poštnega urada v Cormoš-njicah z bronasto častno svetinjo »Rdečega križa« z diplomo. Pred par dnevi je dobil tudi mesto male, veliko diplomo za zasluge vojnega botrstva.
—	Umrl je v Carigradu 16. t. m-Evgen Herman baron pl. B a i 11 o u , najstarejši sin kr. honv. polkovnika v pok. Jožefa barona pl. Baillou in 1. 1885 umrle Hermine baronice pl. Baillou, roj. baronice pl. Zois. — 27. t. m. jc umrl Ignacij Valentinčič, posestnik in nadzornik ljubljanskega mestnega užitninskega zakupa, star 74 let.
Za državnega pravdnika je imenovan namest. drž. pravd. I. razreda Zvo-nimir P a j k.
—	Imenovan je izrednim potom major 87. pp. Viljem Medicus za podpolkovnika.
—	Padli častniki. Poročnik Janša Ferdinand, 5. dom. pp.; nadporočnik 28. polj. havb. p. Kotnik Ignacij, prideljen 22. dom. polj. top. p.
—	Utonila je v Poljanski Sori 53letna Marija Tome, uslužbenka kmetijskega. konsumnega. društva v Žireh. Bolehala je že dalj časa na melanholiji. — Ranjka je bila svoj čas hišna posestnica v Kranju, dobroznana dijaška gospodinja »v Kotu«, spoštovana od najboljših kranjskih krogov. Svoje precejšnje premoženje je tekom let razdala največ potrebnim dijakom in revežem, tako, da je nazadnje sama prišla v potrebo. Slednjič je morala služiti v prodajalni konsuma v Žireh. Kljub skromni plači jo ubožci v Žireh dobro poznajo. Mnogoštevilni dijaki, ki jih je vzredila, se je bodć s hvaležnostjo spominjali in tudi kak očenaš zmolili zanjo.	F—h.
—	Na smrt je bila obsojena v Celovcu hišna posestnica Marija Untcrho-henwarter, ker je v svoji hiši skrila pobeglega Rusa in mu preskrbela civilno obleko. Sedaj ji je kazen znižana v dveletno ječo.
Milanske novce.
Spomnite se o Vseh svetih ubogih rodbin padlih Ljubljančanov!
O letošnjih Vseh svetih ne bo razlito morje luči po grobeh naših dragih. Spomin nanje pa ne bo ob tem nič manj svetal:čimveč dobrih del bomo njim v spomin storili — bolj se bomo oddolžili njim, ki smo jim dolžni hvaležnosti. Pozivam ljubljansko občinstvo, da o letošnjih Vseh svetih na-mestu s svečami pokrite grobove svojih dragih s spominskimi listki, ki jih je dala na korist ubogih rodbin padlih Ljubljančanov izvršiti mestna občina in ki sc bodo v torek popoldne in v sredo cel dan prodajali po 30 vin. izvod pred pokopališčem sv. Križa in pred pokopališčem sv. Krištofa. Pokrite drage grobove z dobrimi deli! Pokrite pa posebno grobove naših soških junakov na pokopališču sv. Križa s spominskimi listki, da pokažete s tem svoj hvaležen spomin tistim, ki so dali svoje življenje v našo obrambo. Vsak Ljubljančan naj bi položil vsaj en spominski list tudi na te grobove. Tucli topot naj bo velika Vaša požrtvovalnost za plemenito stvar!
V Ljubljani, 28. oktobra 1916.
Dr. Ivan Tavčar,
župan.
lj Namesiu sveč — spominske ist-ke na grobove naših dragih! Na drugem mestu priobčujemo poziv župana dr. Tavčarja, ki poziva ljubljansko občinstvo, naj se v Vseh svetih z nakupom spominskih listkov spomni padlih ljubljanskih junakov ter s tem na najlepši način počasti spomin svojih dragih. Vsa Ljubljana bodi ob teh dnevih ena velika drnžina ,kl se v najlepši složnosti in v plemeniti požrtvovalnosti odzove klicu svojega žunana za dobro stvar! Vsak naj po svojih premoženjskih razmerah kupi kar največ spominskih listkov! P re plačil a se
pri prodaji listkov ne spre-j e m a j o. Vsak listek velja samo 30 v., kdor želi dobri stvari več uspeha grobove svojih dragih položiti lislkov, kolikor je navadno p, ... sveč, naj kupi več listkov. Vsak spominski listek na grobeh bodi svetal žarek človekoljubja!
lj Za okrasitev vojašk'h grobov na tukajšnjem pokopališču se prosi slcvno občinstvo, da naj daruje kolikor mogoče veliko cSpres in cvetlic. Kdor more kaj darovati, naj to sporoči v Bavarski dvor, Dunajska cesta, 2, nadstropje.	f lj Predavanje vojne poročevalke gdč. Alice Schalek sc prične danes točno ob 9. uri zvečer, nakar še enkrat opozarjamo. Vstopnice pri blagajni v dež. gledališču.
lj Božjo službo na IV. mestni deski ljudski šoli je imel včeraj deželni šolski nadzornik g. dr. Mihael Opeka, kar je ljudem silno ugajalo, kakor so povedali učenci. Slišati je, da namerava g. dež. šolski nadzornik polagoma imeti sv. mašo in pridigo tudi za vse druge mestne šole posamezne nedelje. — Starši bodo tega gotovo zelo veseli.
Vojno dekoracijo k velikemu križn Franc Jožefovena reda je podelil cesar bivšemu kranjskemu deželnemu predsedniku, tajnemu svetniku baronu Schvvarzu pl. K a r s t e n.
lj Pravila za »Ilirsko banko« potrjena. Vlada je dovolila deželnemu glavarju, državnemu poslancu in odvetniku v Ljubljani dr. Ivanu Susteršiču in tovarišem ustanoviti »Ilirsko banko v Ljubljani« s sedežem v Ljubljani in potrdila pravila.
lj Prodaja evidenčnih konj iz nabornega okraja se slednji čas zopet dogaja. Naprošeni smo znova opozoriti na to, da jc prodaja konj iz nabornega okraja prepovedana in da so dobile politične oblasti strogo naročilo, da proti prestopkom tega določila najstrožje postopajo.
lj Najdena je bila v neki magistratni pisarni zlata ovratna igla, katero dobi izgubiteljica nazaj pri magistralnem slugi Jožefu Bevcu.
lj Veseli Ljubljančanje, Znano je, da ljudje že zgodaj zjutraj čakajo na kruh pred različnimi pekarnami. Tako so v nedeljo zjutraj že ob treh čakali ljudje na kruh pred Moletovo pekarno v Florijanski ulici. Da jim pa ni bilo dolgčas, je skrbel neki veseljak za različne šale. Ko je pa ta povedal vse, kar je vedel, tedaj зе pa naenkrat oglasi naša pesem. In cela vrsta ča-kalcev je prepevala naše narodne pesmi tako dolgo, dokler se niso odprla vrata pekarne, kjer je dobil vsak svoj kos kruha.
lj Oddaja krompirja za V. okraj sc začne jutri v torek. Na vrsto pridejo od 8. do 9. ure dopoldne štev. 1 do 120, od 9. do 10. ure dopoldne štev. 121 do 240, od 10. do 11. ure 241, do 360, od 2. do 3. ure popoldne 361 do 480, od 3. do 4. ure popoldne 481 do 600, od 4, do 5. ure popoldne štev. 601 do 720. V četrtek dne 2. novembra pridejo na vrsto: od 8, do 9. ure dopoldne štev. 721 do 840, od 9. do '10. ure štev. 841 do 960, od 10. do 11. ure 96 i do 1080, od 2. do 3. ure popoldne štev. 10S1 do 1200, od 3. do 4. ure štev. 1201 clo 1350, od 4. do 5. ure zamudniki petega okraja.
lj Namesto venca пз grob Adolia Eteri je poslal g. Anten Rojina 20 K za oslepele vojake na Kranjskem.
lj Umrli so v Ljubljani: Josip Zajec, tovarniški delavec, 59 let. — Martin Czir-mes, pešec. — Ignacij Schabereiter, lovec. — Anton Tekstar, črnovojniški pešec. — Mihaeia Dermelj, rejenka, 6 dni. — Gabri-elo Antonio, laški pešec, vojni ujetnik. —■ Ivan Žagar, hiralec, 37 let. — Helena Oce-pek, občinska u'ooga, 12 let. — Ladislav Pankiev/icz, enoletni prostovoljec, desetnik. — Mihael Tamas, pešec.
lj Našla se je usnjata listnica z neko vsoto denarja v vlaku, ki je sinoči v nedeljo ob 9. uri prišel z Dolenjskega v Ljubljano. Dobi se v prodajalni Katol. tisk. društva v Kopitarjevi ulici.
lj Najden denar. V soboto zvečer se je našla manjša svota denarja. Več se poizve v gostilni Činkole, Kopitarjeva ulica.
Primorske novice.
Slovenski gimnazijski kurzi in konvikt v Kromurižu. »Pomožni odbor za begunce iz juga na Dunaju« nam pošilja odlok notranjega ministrstva glede ustanovitve slovenskih gimnazijskih tečajev združenih s konviktom v Kro-merižu. Tozadevne glavne določbe smo priobčili po »L* Ecu del Litorale« v sobotnem »Slovencu«. Dodatno k temu bi pripomnili, da pravi odlok notranjega ministrstva, da pridejo za slovenske gimnazijske tečaje v prvi vrsti v po-štev dijaki, ki se nahajajo v begunski oskrbi — na Nižjeavstrijskem, Štajerskem. Češkem in Moravskem, v drugi vrsti pa slovenski dijaki, ki se nahajajo v imenovanih deželah in na. Kranjskem in Primorskem. — Ponavljamo
še enkrat vprašanje, zakaj se niso ustanovili mesto v Kromerižu tečaji goriške slovensko gimnazije z enakimi ugodnostmi in z enako državno podporo že preje in v T r s t u , oziroma na d o m a-Č i h tleh, v deželi.
Goriški odvetnik dr. Ivan Novak se je pred kratkim preselil v Celovec (benediktinski trg), kjer deluje sedaj tudi kot vojaški zagovornik na vojnem sodišču.
Vojaški železni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil za hrabrostno vzdrževanje brzojavnih in teie-foničnih prog ob bojni črti pri Sv. Luciji c. kr. brzojavni mojster Josip Benkoč.
Šolo z zavodom za bolniške strežnice otvorijo 15. novembra t. L v tržaški mestni bolnišnici. Šola ima dva letna tečaja: prvi za teoretični, drugi za praktični pouk, nakar sledi izkušnja; gojenka, ki dobro prestane izpit, dobi diplomo ter ima pravico do naslova: 'diplomirana bolniška strežnica«. Pogoji za sprejem: avstrijsko državljanstvo, starost ne pod 18 in nc nad 30 let, r.eomadeževano življenje, zdravje; izobrazba: dovršena meščanska šola ali drugače primerna izobrazba. V šolo se pod enakimi pogoji sprejmejo tudi moški, — S šolo je združen konvikt za gojenke. Go-jenke, ki se obvežejo, da bodo po dovršeni izkušnji najmanj tri leta služile v tržaških mestnih bolnišnicah, dobe vso preskrbo brezplačno; ostale gojenke plačajo po 70 K mesečno. Redovnice niso obvezane, stanovati v zavodu. Moški se ne sprejemajo v zavod. Za leto 1916./17. je določeno najvišje število za gojenke 25. Prošnje je vložiti osebno na ravnateljstvo mestne bolnišnice v Trstu do 8. novembra.
Veliko slavnost na korist zdravniški postaji v Trstu prirede na dan sv. Justa, 2. novembra, v gledališču Politeama Ros-setti.
Iz obupa. 74letni Vincenc Slavič v Trstu se je naveličal bolezni in vedno večje bede ter je pil lizol, da bi se končal. Pravočasno so poklicali zdravnika in starčka so prepeljali v bolnišnico.
Smrtna nesreča na ulici. V Trstu jc poštni voz povozil triletno G. B., ko se ja igrala na ulici. Otroka so potegnili izpod voza mrtvega.
Skesala se je, Neki ženski v Trstu je postalo življenja breme neznosno — vsaj tako se ji je zdelo. Da bi se znebila tega bremena, je spila pol litra petroleja. Pa takoj se je po kosal a. svojega dejanja in tekla.na rešilno postajo, kjer so ji izprali želodec.
flazfie novice.
Za dvorno damo nadvojvadinje Oife je cesar imenoval Elizabeto КаНау pl. Nagy-Kallo.
Najvišje cene za vino na Tirolskem [pridelek 1916) je namestništvo do'očilo za trgovino na debelo naslednje: Vino, ki ima do 8% alkohola (navadna namizna vina) 80 K, od 8—9% (navadna namizna vina) 100 K, od 9—10% (točilno vino) 125 K, od 10—11% (posebno vino) 140 K hektoliter. Cene za nadrobno prodajo boclo določile okrajne politične oblasti, vendar cene ne smeio presegati 40 vinarjev za navadno namizno vino, 50 vinarjev za točilno vino in 60 vinarjev za posebno vino za če-trtinko litra.
Skodove tovarne in delavnice v Plinu bodo zopet razširili. Gre za to, da se po nemškem zgledu še bolj osvobodimo vsake odvisnosti od inozemstva in cla bomo vse potrebščine izdelovali doma, pod lastnim nadzorstvom. Predvsem se pridružita Skodo-vim tovarnam tovarni za avtomobile in stroje.
Največji stolp na svatu. Brzojavna tvrclka v Ameriki se je namenila zgradili najvišji stolp na svetu za brezžično postajo ali na I.ongislandu ali na obrežju Connecliculu. Stolp ima biti visok 307 metrov, torej 7 metrov višji od Eiff" lovega orjaka. Ta stolp bo zvezan z drugim takim stolpom v Buenos Aires, kjer je družba že dobila dovoljenje ood argentinske vlade za zgradbo- Tudi se namerava na mak način spojiti Brazilijo in Uragvajem. Pozneje ima biti spojitev razširjena i na. ostalo Južno Ameriko. Električna oprema orjaškega stolpa ima bili dvakrat tako močna kakor oprema najbližje velike brezžične po-«taje. Podjetje upa., da bo nebotični stolp zgrajen najpozneje v enem letu, in da sc bo lahko takoj izvršila spojitev z Buenos Aires. Pri opremi brezžične slonl-ce se bo jemalo ozir na izboljšane brezžične aparate danskega izumitelja Poni-sena. Taka oprema je že uvedena na, argentinskih bojnih ladjah in je tudi odobrena za mornarico ameriških Zrtru" ženih držav. Ko bodo narejene projektirane stanice, se bo iz \Vashfngtona brzojavilo lahko na vse ameriške vojne ladje, bodisi na one v Tihem ali one v Atlantiškem oceanu.
Strah Francozov pred izumiranjem. Strah Francozov pred katastrofo, ki preti francoskemu narodu zbok izumi-
ranja, daje vedno povod k najrazličnejšim predlogom, ki merijo na plodovi« tosti. Tako je poslanec Amadej реугоих podal v zbornici naslednji predlog: Matere, kabore.bi imele 12 ali več otrok, naj bodo zapisane na deskah častne, legije, t. j. narodnega odlikovanja, razen onih, katere bi bile spoznane za nevredne. Po tem predlogu 'ni prejele te matere križec častne legije. Žurnalist Charles Levand predlaga v »Fagaru«: Da bi bili Francozi voljni darovati deželi več otrok, bi bilo najbolje reč urediti tako, da bi število družinskih udov služilo za merilo žrtev, ki morajo biti doprinešene. Vojaška dolžnost bi morala oblažiti najbolj sina-edinca, če jc pa več otrok, mora biti vojaška dolžnost lažja. Odsihmal se ne sme vojaška dolžnost tikati več posamičnega moža, temne cele družine. Vsled loga predloga bi bila uveclenena šestletna vojaška dolžnost za vsako družino skupaj. In to na naslednji način: Če je samo en sin, mora ta odslužiti vseli šest let, če jc pa več otrok, se šestletna družinska vojaška dolžnost med nje razdeli. Ako sta dva brata, bi služil slednji samo tri leta. Pa tudi deklice l>i se upoštevale. Če ima družina enega sina in dve hčeri, bi služil sin samo dve leti, ker pridejo druga štiri vojaška leta na njeni dve, sestri. Bodo li »i predlogi kaj pomagali, se ne more trditi. Saj je neka Francozinja poslala V »Echo de Pariš« dopis, ki sc tako le glasi: Nobeni oziri na kakršno koli korist ne bodo nikdar nikoli nagnili ženo, da bi zanosila. To je moje llajgloble prepričanje.
KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI
priporoča:
Cladder-Haggeney, In der Schtile des Evan-
geliums und Betrachtungen fur Priester. IV. BHndchen. Schetdung 7,wischen Vcik und Jimgern. Vezano 4 K 20 vin.
Halusa, Der Priester aul Ilobr.npfaden und auf Imvegen. Z-ritgema.Re Erorterungen iiher Priester ur.c! Priestertum. Vezano 3 K 50 vin.
Mittelbschs Kriegskarien. Rumanien mit
Siebenbiirgen, Bukovina. Nord - Bulga-rien. MaBstab t : 1,000 000. 1 K 50 vin.
ШШШ
Red železne krone 3. vrste z vojne dekoracijo so dobili: Major 14. polj. top. p. Maksimiljan Šarabon, stotnik S7. pp. Albert Obervveger in ored sovražnikom padli poročnik 7. po. Ivan Izop. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil stotnik 33. up. Rudolf Ferenčak. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje je r1obil nadporočnik 28, polj. top. p. Ivan Juvanec. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: Poročnik 94. op. Rudolf Erman, nadporočnika 87. pp. Karol Gotzl in Božidar Stephann, nadporočnik 97. op. Jurij Samaja, poročnik 97. pp. Oton Adrario in poročnik 27. pp. Viktor Bischof. - Železni križ 2. vrste ;e dob;! generalni major Alek-rrmder Zhuber pl. Okrog. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil letalec vpokojeni liniiski poročnik Aiojzij Polja-nec. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje ie dobil mornariški komisar Franc Uršič. — Srebrno hrabostno svetinjo 1. vrste je dobil praporščak 22. dom, polj. havb. p. Smolej Gustav. — Bronasto hrabrostno svetinjo je dobi! tit. desetnik 7. dež. orjaž. pov. Če-bokli Ivan — Železni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: narednik 27, dom, pp, Kostcvc Ivan, narednik Horvat Nikolaj, tit. narednik Be-neš Runel in Heller Konrad, vsi trije ori
26.	črnovoj. okr. pov.; narednik Dolenc Anton in tit. narednik Culot Josip, oba pri
27.	črnovoj. okr. pov.
MKi pozflsm
Troperesna deteljica kranjskih orožnikov po. šilja izpod najvišjega bukovinskega hriba in izpod najvišje smreke prisrčne pozdrave vsem cenjcnini bralcem in bralkam »Slovenca« ter kliče: Na ve-fcIo svidenjel Franc Gregorič, Franc Tckavc in Anton Velikanje. — S planinskega bojišča pošiljajo pozdrave: Ivan Ložar, Berićevo: Milan Jen-čič, Mengeš; Franc Kos, Zalog; Ivan Kmanar, Blagovica: Franc Kropivšek. Zlaienk; Friderik Jan-sche, Črna, Koroško. — Fantje iz kranjske dežele pošiljamo med gromeniem topov in pokanjem p-.išk, še redno^ zdravi, rrčnc pozdrpve vpcm domačim, znancem in prijateljem: Četovodja Jožef BoSltovič, Leskovec; desetnika Franjo Ložar, Bizovik in Matevž Žagar, Ig; četovodji: Franc Lcsjak, Ljubljani; Slav. Lenarčič, Novavas-Rakek in M, Vales. Ga-briie, Primorsko; desetnika Jakob Virjent, Tuhinj, :n Franc Krhin, Št. Jernej; poddesetniki Jernej Hočevar, Lož, Jožko Robič, Kranjska gora, in Iv,.a Selfak. Podlipi: p-5ci: Martin Stare. Metlika; Alfonz Vidmar. Št. Ruport; Matevž Adam. Črnomelj; 1'ronc Gcrm, Dobrepolje; Franc Božič. Leskovec; Ivan Žnidaršič, Dol, vas; Alojzij Murn, Veliki Vrh; Anton KoSir. Loški potok; Anton Brndeško, Rovlc; Ant on Zupančič. Trcbelno: Anton Fatur, Trnje; Franc Jamšek, Krško; Franc Čunipelj; Rndolfovo; Andrej Laverčit. Trst; Franc Alauf. Resnica; A. Modic, Rakek; Dom Lompirger, D 'iirunje; na-, rednik Rado Mihelič, Sodražiea. — Vsem sloveu-I '•■kite stnriSem, fpntom in dekletom ter čitaieljeni I Slovcnca pošiljajo prisrčne pozdrave s fronte;
Josip Novak, Trebnje; Vidko Gorenc, Št Peter pri Nov. ro.; Ivan Radič, Škocijan; Franc Slapničar, St. Vid pri Zat., Franc Vinetič, Vel. Dolina; Alojzij Hribar, Sv. Krii pri Kostanjevici; Jaka Leder, Šte-panja vas; Franc Ciperl.-, Komenda, Ivan Grabnar, Motnik; Franc Buković, Vipava; Josip Ferdeber, Kočevje, vsi pri oddelku strojnih puSk. — S sne-ženih vrhov poSiljajo iskrene pozdrave vsem čita-tcljdm ^Slovenca«: Četovodja Ivan Koželj; deset-nika Ivan Smuk in Janko Kolenc; poddesetnika Jože Koritnik in Jurij Rozman; pešci: Jože Lokar, Jože Kos, Alojzij Smrekar, Anton Gcdcc, Jože Peščica, Janez Zalctelj, Janez Papež; telefonist Kari Sajovic iz Motnika. — Prisrčne pozdrave pošilajo vsem Slovencem in Slovenkam slovenski Janezi: Alojzij Kolenc, Mirna; Miha Longar, Žužemberk; Ciril Rode, Žiče; Jakob Gabrič, Rodica; Jernej Drečnik, Žale-Kamnik; Metod Cirman, Št. Vid pri Ljubljani; Ivan Rus, Travnik. — Slovenski vojaki pozdravljamo vse slovenske žene in dekleta, po-nebno pa goriške: Četovodia Hribar Andrej, Bela nad Kranjem; Perič Alojzij iz Šempasa; Ignacij Pe-licon iz Sempasa; Alojzij Čotar iz Dornberga (odlikovan z malo srebrno hrabrostno svetinjo); Koče-var Franc, Sv. Križ-Vipava; Pavlica Janez, Rihen-berg; Remec Ivan in Ušaj Anton iz Vitovelj; Rija-vcc Karol, Osek; Gruden Anton, Sv. Mihael pri Scmpasu; Lukežič Avgust, Gradišče nad Prvačino.
—	Prisrčne pozdrave z bojišča pošiljamo slovenski fantje vsem znancem in znankam ter čitateljem »Slovenca*: Desetnik Alojzij Tepina; četovodja Iv. Osenek, Vrhnika; desetn'k Ivan Smuk; poddesetnik Ciril Kol; Alojzij Cučnik, Franc Cvahte, Jakob Berčon; desetnika Alojzij Sršen in Josip Kos; Kari Sajevic, telefonist. — Podpisani slovenski mladeniči pošiljajo vsem zavednim Slovencem in Slovenkam prisrčne slovenske pozdrave R. Grželj: četovodja Srebotnjak Jernej; desetnik Rado Grželj; Anton Boltar; poddesetnik Lovro Baje; desetnik J. K.cržlin. — Primorski in kranjski Slovenci, fantje in možje, ki kot peki pridno oskrbujemo naše slavne čete s kruhom, naznanjamo primorskim beguncem in kranjskim rojakom, da smo še živi in zdravi ler pošiljamo prisrčne pozdrave našim pridnim ženam in dekletom in znancem: Grilc Franc iz Vele-sovega pri Kranju; Avgust Paškulin iz Nabrežine; Šimunek Franc, Filip Jožef, Jevanek Franc, Ji-rouš Pavel, Ignacij Menzel, desetnik, in drugi češki bratje. — Prisrčne pozdrave s fronte pošiljajo ljubljanski fantje Franc Južina in tovariši. — Mnogo srčnih pozdravov pošiljamo z bojišča vsem Slovencem in Slovenkam: Predmojster Janez Venetič; Just Kravos, Ročič, Premrov Franc, Ivan Laknar, Anton Pšeničnik, Ignacij Berk. Fran Golob, Vinko Kokolj, Ivan Zeleznik, Ivan Schwarz. — Iskrene pozdrave slovenskim ženam in dekletom, možem in fantom pošiljajo primorski Slovenci na .Ni. Vel. ladji »Helgoland*: Ivan Kocjan, Emil Abram, Spiri-dion Purger, Ivan Sosič, Anton Adamič, Avguštin Pizzamus, Jožef Blažič, Jožef Parovel. — Sloven-■ki pionirji, še vedno zdravi in veseli, čeprav nas že druga zima obiskuje s svojim snegom na naših gorah, pošiljamo pozdrave vsem slovenskim vojni-kom pa slovenskim ženam in dekletom: Iv, Sedev-čič in Alojzij Pavlin iz Grgarja pri Gorici; Franc Pavlin iz Ravnice pri Gorici; Alojzij Berdon iz Loiic pri Kanalu. — Vesele pozdrave pošiljaio iz bolnišnice vsem prijateljem in znancem slovenski ranjeni strelci: Martin Žužek. Šmartno pri Celju; Ivan Kranjc. Gaberje pri Gorici; Štefan Pirš, Ko-strevnica pri Mariboru. — Iskren pozdrav vsem bralcem -Slovenca* kakor tudi vsem znancem pošiljajo iz Sanoka desetnik Franjo Šolar. — Iskrene pozdrave s fronte pošilja vsem domačim, prijateljem in znancem Vekoslav Čolnik, bat. ord. prostov, strelcev. — Prisrčne pozdrave starišem in slovenskim dekletom pošiljajo s fronte: Ivan Jež, Št. Vid pri Vipavi; Valentin Pistotnik, Sv. Helena ob Savi; Alojzi) Rovan, Podkraj n. Vip.; Ivan Horžen iz krške okolice. — Vsem dragim domačim in prijateljem pošiljata nebroj pozdravov 1 r daljne bolnišnice Gorenjca: Jurij Košir iz Mavčič in Luka Zabavnik iz Olševka. — Iskrene pozdrave vsem čitateljem »Slovenca* pošilja Alojzij Placer, stražmojster. — Iskrene pozdrave vsem znancem in prijateljem pošilja Jan Martin. — Vse prijatelje in znance, posebno pa Ivana Mavserja v Hudijužni, prisrčno pozdravljata s Kosovega polja Jož^f Jo-van in Mihael Cevo. — Srčne pozdrave čitateljem »Slovenca« in vsem rojakom poSilja Anton Zuccon.
—	Podpisani slovenski fantje pošiljamo iz mokrih in mrzlih strelskih jarkov vsem znancem in znankam iskrene pozdrave: Pristov Slavko, podd.-enol. prost., Rudolfovo; Bavdek Anton, Kamnik; Kosič Alojzij, četov., Solkan; Nič Srečko, desetnik, Kranj.
—	Srčne pozdrave z bojišča pošiljajo vsem čitateljem r,Slovenca«: Desetnik Alb. Strikberger, Ljubljana; Franc Potočnik. Rova; Valentin Kozamer-nik. Dobrova; Kari Lutman, Sv. Andrej pri Gorici; Alojzij Zupan, Šenčur pri Kranju; Albin Sever, Brezovica; Franc Šubic, Brobovnica nad Škofjo L.
_ Pozdrav in hura vsem »Slovenčevim« bralcem!
_ --Slovenec« je moj najzvestejši prijatelj! Kamor
grem. me on prvi najde in mi neustrašeno sledi v najhujši bobnajoči ogenj. Poročnik Jože Barle. — Srčne pozdrave pošiljajo iz strelskih jarkov: Alojzij Sever, Šmartno p. Š. g.; Jurij Jesih, Belčivrh; Anton Katerik, Dunaj; Janko Friškovcc, Ljubljana. _ Zopet smo nalomastili sovražnika in mu pregnali skomine po naši zemlji. Vesele pozdrave vsem ljubljanskim dekletom pošiljajo ljubljanski prostovoljni strelci: Četovodja Viktor Heine, Joško Kocjan, desetniki: Franc Podržaj, Kari Pire in Al. Poženel; četovodja Fr. Černe; četovodja Evst. Er-lah; poddesetnik Stanko Sušnik, Filip Habič, Ivan Šimenc, Jos. Zupan, Jos. Prime, — Veseleč se uspeha naših hrabrih letalcev, ki so danes na tukajšnjih naših črtah zopet sestrelili eno italijansko letalo, pošiljamo iskrene pozdrave vsem Slovencem: Desetnika Jakob Nadlučnik in M. Fluks; Anton Žnider, Ivan Resnik, Franc Ribič, Jožef 'Steber. _ Srčne pozdrave vsem slovenskim družinam,
fantom in dekletom pošiljajo s zasneženih gora: Narednik Jožef Solič, Škrilje; Ivan Mulec; Franc Keš; Viktor Kjuder, Sv. Ivan; Jožef Švara, Ga-brovica; Dragotin Čeh; Anton Škrinjar; Anton Hre-ščak, Sežana; Anton Hočevar, Štanjel; Franc Na-bergoj, Tomaj; Jakob Podgornik, Gorica; Jožef Cotič, Gorica — vsi pri oddelku strojnih pušk. — Z visokih planin pošiliajo vsem Slovencem in Slovenkam srčne pozdrave; Josip Prijatelj iz Ilirske Bistrice; Franc Čebašek iz Mojstrane; Frane Ravnik iz Lepence; Franc Kmet iz Krtine; Josip Sink, Gabrovo nad Skofjo Loko; Martin Kumše, Verb-ljenje; Ivan Jan, Sp. Gorje; Ivan Rcnko, Begunje; Anton Hafner, Stražišče; Peter Studen, Visoko pri Kranju; Ivan Ocepek, Suhadolc; Anton Kovač, Dol pri Moravčah; Ignacij Kocjančič, Križ pri Žužemberku; Josip Kobal iz Zagorja ob Savi; Peter Kai-ser, Šutna. — Srčne pozdrave z bojišča pošiljajo spodnještajerskim rojakom in rojakinjam: Iv. Uršič, Brežice; Rudolf Dobovičnik, Dobrna; Kari Podvr-šan Dobrna; Ferdinand Boček, Konjice; Anton Auš, mariborska okolica; Anton Krajnc iz Ljutomera; Kari Alt, mariborska okolica; Ivan Živič, Rajhenburg. — Iskrene pozdrave z bojišča pošiljajo svojim ženam in družinam, priiateljem in znancem: Franc Mrkun, Ig; Josip Vidmar, Staraloka; Janez Markič, Zatičina; Anton Mlakar, Drušče-Dol; Josip Kaver, Bučeča vas; Josip Bnrtol, Loški potok; Franc Mazovec, D. M. v Polju; Franc Muhič, Trava; Anton Bregar, Bojnik; Franc Markcž, Srednja vas-Boh.; Alojzij Mohar, Retija Franc Rupert, Ig; Anton Mlakar, Prežganje; Franc Sonjak, rrevalje. — Mnogo srčnih pozdravov vsem Slovencem in Slovenkam, posebno pa Semičanom in vsem Belo-kranjcem pošiljajo z Dunaja- Matija Lavrin, Vinji vrh; Matija Malnarič, Štrekljevec; Martin Malna-rič, Krupa. — Lepe pozdrave primorskim dekletom pošiljajo desetniki: Saksida R., Devetak J., Leban P„ Sulič Al. — Slovenski topničarji pri dalj-nostrelnih topovih pošiljamo pozdrave vsem, ki se doma trudijo za domovino; Desetnik Jos. Zupan, Šenčur; M. Lušina, Horjul. — Pozdrave pošiljajo; Mihael VVatzak, Anton Čebin in Franc Muha. — Prisrčne pozdrave vsem Slovenkam pošiljajo: Desetnik Anton Bradula in tovariši — Nebroj pozdravov vsem fantom in dekletom iz šentviške fare pošilja enol. prost. Hinko Muren. — Iz Albanije pošilja prisrčne pozdrave četovodja Franc Rc-bec. — Vse znance in brate ^Orle* pozdravlja Jos. Prelesnik, Dobrepolje. — Pozdrave pošil)?ta desetnik Albin Planinec, oddelek strojnih pušk, sedaj v bolnišnici v Zagrebu; Franc Papež — bojišče.
IS£e s« k boljši družini v Krško na Dolenjskem pridna in krščanska
DEKLA
v srednjih letih, ki se razume na v a hišna dela. Plača 20 do 24 kron mesečno. - Ponudbe sprejema upravništvo „Slovenca" pod št. 210—HU.
Išče se večje suho
skladišče ali lokal
za takoj. (Lahko tudi več prostorov, ako so skupaj.) — Kupi se tudi večji
ročni voziček.
Ponudbe na poštni predal št. 41, LJubljana.	2568
trg. tečaja, želi primerne službe v mestu ali na deželi. — — Pod Šifro ».Marljiva«,
2 leti star se
za ljudi, ki imajo sorodn'.ke v Ameriki I	2470
Kdor hoče stopiti v dotiko s sorodniki v Ameriki in dobiti ori njih denarne podpoie in pisma, naj spiše kratko pismo v nemščini, v katerem naj popiše eamo svoje rodbinske vadeve in ne oinonja ničesar o politiki ali vojski. Na posebnem zaiitku naj zapise naslov svojih sorodnikov v Ameriki, pismo pa vtakne v drutr zavitek, na knterepa naj poleff svojega natančnega naslova razločno /apiže tnl^ naslov:
Непгу C. Zaro, Banbier per Ađresse Dresriner Bank, Berlin W. S.
Za
OREHOVE
Prazne ureče
vsako vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah
2383
suhe gobe.
Luščine
(voščlne) od meda, kupi K. MILKOVIč, Moste pri Ljubljani. 1'oroča naj se: Ali so medene ali
suhe, množina in cena.	2553
Ob pomanjkanju mleka 1
Sla dni ča| znamka SLADIN
]• najbolj zdrava in najcenejša
№ hrana za doienčke. =ss
S Sladinom se lahko odpomore pomanjkanju mleka in sladkorja, kajti prihrani se pri njem dve tretjini mleka in eno tretjino sladkorja. Izmed mnogih priznanj naj navedemo samo ono gospe iime pl.Trnkoczy, soproge lekarnarja v Gradcu: Ljubi svak! Naznaniti Ti želim, da se prehraDja Elzin malček s Sladinom (sladni čaj) ln se krasno razvija, torej se more Sladin naj-topleie priporočati.
Dobi se pri lekarju Trnkoczyju v Ljubljani poleg rotovža. Glavno zaloge: Na Dunaju v lekarnah Tinkoczy: Scbonbrunnerstrasse 109, Jo-sefstadterstr. 25., Radeckyplatz 4. — V Gradcu: Sackstrasse 4.


JCajvečJa izbira krasnih, svežih in suhih
vencev, šopkov gg
vsakovrstnih aranžmajev se dobi najceneje cSCE, edino v
cvetličnem salonu Tiktor 33ajt,
Selenburgova ulica št. 6
2529 zrauen glavne pošte.
KOIBLE
zelo lepe, okoli 15 pesti visoke, po 3V, leta stare, pripuSčene, dobre za tek in vožnjo, so naprodaj, ker nima hlapca, pri I. MODIC v Novivasi pri Rakeku. - Cena po dogovoru 2543
Kdor rabi stanovanle, lahko kupi
takoj v Ljubljani na Dolenjski cesti štev. 3, enonadstropno
novo hišo
s 6 sobami in 4 kuhinjami z napeljano vodo. Zraven je lep vrt s tekočo vodo. Kupcem daje pojasnila Anton Pele v Ribnici ali v Ljubljani na Dolenjski cesti štev. 62.	2517
fotrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom priji-teljem in znancem žalostno vest da je naš ljubljeni soprog oziroma oče, stari oče. gospod
Ignac Vaientinčič
nadzornik mest užitn. zakupa
v petek, dne 27. t. m. ob pol 6. uri popoldne po kratiti, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu z&spal.
Pogreb blagega pokojnika se vrši v nedeljo 29. t. m. ob 4. uri popoldne iz Graščine Brinje na pokopališče v Grosupljem.
Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Ljubljana-Grosuplje 28. okt. 1916.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za obile dokaze srčnega sočutja povodom smrti gospoda
izrekamo tem potom vsem našo najiskrenejšo zahvalo.
LJUBLJANA-GROSUPLJE dne 30. oktobra 1916.
Žalujoči ostali.
Jravi eebslni vosek
Ц	se kupuje.
ponudbe z označbo množine in cene na upravo tega lista pod „Gebelni vosek".
Rodbina eberl
se iskreno zahvaljuje za mnoge dokaze blagodejnega sočutja povodom prebridke izgube, za obilo darovano krasno cvetje ter za mnogoštevilno časčeče spremstvo pri pogrebu.
2560
ter javorove, iesenove, češnjm ic macesuove
plačuje vadno najvišje cene in sprejema
pismene ponudbe z navedbo mnozlns lesa
PETER ANG1LO,
žaga, Soebach pri Beljaku, poprej Ljubljana
Si ROLIN "Ro ch e
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, influenci.
Kdo naj jemlje Sirolin ?
t Vsa!*, ki trpina trajnem Uašlju
laije |e obvaroval se bolezni,nego jo idraviti. .2. Osebe s kroničnim kefarom bronhijev, k! s Si'oHnom ozdrave.
3. Vadušljivi .katerim Sirolin tna/no olehča naduho-	( t
U. Skrofuzni otroci, pri katerih učinkuje Sirolin z ugodnim vspehom na splošni pocufek.
Se dobi v vsth iekamh 6 Kt-
Mr* Miu