/Primorski Št. 201 (16.238) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanskir sužnjeni Evropi. TRST-U. Monter —4 P O n Sel POHIŠTVO va \/ TRŽIČ ero// -'200 RAiVCE O O /410395 /JA A, 26. AVGUSTA 1998 Pezdir v tujem očesu Vojmir Tavčar Potem ko se je primer samomora sodnika Lui-gija Lombardinija spihnil kot balonček, ko se je izkazalo, da je palermsko državno tožilstvo ravnalo korektno tako s pravnega kot tudi s človeškega vidika, polemika plamti okoli preiskave, ki jo o vlogi neapeljskega kardinala Giordana vodi majhno tožilstvo iz Lagonegra. Alfredo Mantovano (Nacionalno zavezništvo) je z uvodnikom za strankino glasilo Secolo dTtalia izzval levico, naj kot dokaz svoje pripravljenosti na dialog o reformi sodstva, podpise zahtevo po disciplinskem preverjanju dela tožilstva v Lagonegru. Že sam način, kako je zahteva predstavljena, vzbuja sum, da ima predlagatelj kaj za bregom in da je primer neapeljskega prelata zgolj pretveza za nov napad na italijanske sodnike. Na osnovi elementov, ki so pranicnili v javnost, je težko ocenjevati morebitne odgovornosti neapeljskega kardinala, za katerega mora veljati načelo, da je nedolžen, dokler mu ne bo morebiti dokazana krivda. Zelo verjetno pa je, da si tožilstvo iz Lagonegra ni izmislilo obtožb in da je preiskava povsem umestna. Nedvomno je vest v javnosti odjeknila zelo spektakularno predvsem zaradi dejstva, ker je na seznamu preiskovanih visoki cerkveni prelat, ki je osumljen sodelovanja pri oderustvu, saj je prav ode-ruštvo ena od kriminalnih dejavnosti, ki krepko duši gospodarstvo južnih italijanskih dežel. Tudi majhno in neizkušeno tožilstvo iz Lagonegra bi se moralo zavedati, da je preiskava »dinamit« in se skrbno braniti nevarnosti spektakulari-zacije, saj je prav to šibka plat dela tožilstva, tem bolj Šibka ob ofenzivi Kartela svoboščin proti sodstvu. Dodati pa je treba, da je k spektakularizaciji celotne zadeve prispeval tudi sam kardinal Giordano in z njim tisti, ki so ga podprli. Obtožiti tožilstvo, da je kršilo določila konkordata in je torej ravnalo protizakonito, pomeni dohti kar veliko kanto bencina na ogenj spektakularnosti. Vsakdo ima pravico, da se brani na naCin, ki se mu zdi najboljši. Njegova obramba pa je verodostojna samo, če je najprej sam pošteno počistil pred lastnim pragom in ne kaže samo na pezdir v tujem oCesu. RUSIJA / POSLEDICE EKONOMSKEGA IN POLITIČNEGA POTRESA Rubelj še dalje izgublja vrednost Jelcin še računa na pomoč Zahoda Premier Černomirdin snuje novo vlado - Potrjen obisk ameriškega predsednika MOSKVA - Medtem ko Viktor Černomirdin (na sliki) snuje svojo novo vlado shokih zavezništev, rabelj nezadržno izgublja vrednost v primerjavi z vsemi pomembnejšimi svetovnimi valutami. Naj-vecje ruske banke so se včeraj sporazumele za dodatno približno 10-odstot-no devalvacijo rublja. Politični zasuk v državi pa je medtem doživel prve previdne podpore s strani ZDA in istočasno Nemčije. Tako predsednik države Boris Jelcin, ki je vsekakor iz dneva v dan šibkejši, kot novoimenovani premier Sa naprej računata na finančno in politično pomoč Zahoda. Na 9.strani SLOVENIJA-HRVAŽKA / SREČANJE MINISTROV Poskus dialoga namesto prepiranja Skupna izjava zunanjih in gospodarskih ministrov po štirih urah pogovorov MOKRICE - Na delovnem srečanju na gradu Mokrice so zunanji in gospodarski ministri Slovenije in Hrvaške, Boris Frlec (levo), Mate Granič (desno) ter Metod Dragonja in Nenad Porges, sprejeli skupno izjavo, v kateri soglašajo, da bodo v treh mesecih skušali najti rešitev za vprašanje dolga podružnice Ljubljanske banke v Zagrebu in za vprašanje Nuklearne elektrarne Krško. Ce obe strani problemov v dogovorjenem roku ne bosta rešili, sta obe strani na današnjem sestanku soglašali, da reševanje omenjenih spornih vprašanj prepustita mednarodni arbitraži. Na 3. strani Vse ostrejši spor Illy-deželna vlada TRST - Spor o preustroju tržaškega trgovskega sektorja, ki je nastal med upravo župana Ric-carda Illyja in novo deželno vlado, je mimo vsebinskih aspektov problema izrazito politične narave. Da je tako, potrjujeta bodisi župan, bodisi pristojni deželni odbornik Sergio Dressi (NZ), ki je napovedal, da se bo s tem vprašanjem v petek ukvarjal deželni odbor. Mestna uprava je v ponedeljek začela izvajati vsedržavni normativ (znan kot dekret Bersani), ki uvaja liberalizacijo trgovskih licenc in urnikov trgovin. IIly mehi, da morajo občine brez nadaljnega izvajati vsedržavni zakon, tudi zato, ker Dežela glede tega še nima svojega zakona. Na S.strani Predstavili pobudo »Pokrajinaskupaj« Tržaška pokrajina bo v sodelovanju z okoliškimi občinami in raznimi kulturnimi organizacijami priredila tudi letos vrsto kulturnih prireditev z naslovom »Pokrajinaskupaj«, ki so jih včeraj predstavili javnosti. V ta okvir sodi tudi razstava Avgusta Černigoja, ki so jo otvorili na Repentabra 14. avgusta. Glavno prizorišče današnjega in jutrišnjega večera pa bo Zgonik, kjer bodo predvajali film Titanic, jutri pa bo koncert latinsko-ame-riške glasbe kubanske pevke Maria del Carmen y su son Gubano. Na g strani Osemdesetletnica Bogdana Groma Slovenski umetnik Bogdan Grom obhaja danes 80. rojstni dan. Pomembni življenjski jubilej bo praznoval na svojem novem domu, ki si ga je uredil onkraj Velike luže, kamor se je podal leta 1957, potem ko je dalj časa ustvarjal in poučeval na Tržaškem. Njegova ustvarjalnost sega na najrazličnejša področja likovne umetnosti. Velik del njegove neizmerne umetniške zapuščine bodo v kratkem prikazali na retrospektivni razstavi, ki jo urejajo v Trentonu, glavnemu mestu New Jerseya. Na 8. stranj ITALIJA / POLITIKA SPET NA DELU Premier Prodi se ne boji težav Bodočnost vlade Oljke odvisna tudi od soočenja znotraj SKP RIM - »Težav ne manjka, v državi pa vlada pravo razpoloženje za reševanje vseh najbolj kočljivih problemov«. S temi besedami je ministrski predsednik Prodi končal dopust in začel z delom v Palači Chigi, kjer se je včeraj popoldne že sestal z nekaterimi ministri. Glavni problem, ki stoji pred Prodijem, je vsekakor politično soočenje v večini pred oblikovanjem finančnega zakona. To soočenje bo v marsičem odvisno od razvoja dogajanj znotraj Stranke komunistične prenove ter od izida razčišCenja med tajnikom Bertinottijem in strankinim predsednikom Cos-sutto. Na 2. strani NEAPELJ / ODERUSTVO Kardinal zavrača odgovornost Preiskovalci pa obtožbe in špekulacije o »spektakularizaciji« NEAPELJ - Kardinal in neapeljski nadškof Miche-le Giordano je znova zavrnil vpletenost v afero o oderuštvu, ki je v zapor pripeljala njegovega brata Maria Lucia in Filippa Lemmo, bivšega direktorja agencije Banco di Napoti v SanfArcangelo di Potenza. Sodniki v Lagonegra, kjer so tudi včeraj intenzivno nadaljevati s preiskavo, pa na kritike ne odgovarjajo, izraziti so prošnjo, da bi jih sredstva javnega obveščanja čim manj ovirala pri delu, ki ga želijo čim-prej zaključiti. Zavračajo pa obtožbe o »spektakularizaciji«. Predsednik vlade pa se je zavzel za strogo spoštovanje zakona. Na 2. strani Po srbski ofenzivi nov val beguncev PRIŠTINA - Zadnja ofenziva srbskih enot na Kosovu je sprožila novi val beguncev. Na zahodu te srbske pokrajine v bližini meje z Albanijo in Makedonijo trenutno živijo v šestih vaseh prebivalci iz 44 albanskih vasi. Večina otrok boleha za drisko. Visoki komisariat ZN za begunce (UNHRC) je povedal, da je srbska policija od konca minulega tedna večkrat ustavila konvoje s pošiljkami pomoči. Albanski viri so v Prištini poročali, da je v minulih dveh dneh v spopadih s srbskimi silami na Kosovu življenje izgubilo najmanj 25 Albancev. Srbske sile so ubile najmanj 20 Albancev, eden je umrl zaradi neprimernega ravnanja policije po prijetju, štirje begunci (dve ženski in dva otroka) pa so umrli zaradi katastrofalnega humanitarnega položaja na Kosovu. Na 10. strani • NOVICE ODERUŠTVO / SODNIKI ZAPOSLENI Z ZASLIŠEVANJI Desetina vseh drevesnih vrst na svetu v nevarnosti ŽENEVA - Kar desetina vseh drevesnih vrst na svetu je v nevarnosti izumrtja. Tako poudarja Svetovni sklad za naravo (WWF) ob odprtju medvladnega foruma o gozdovih, v okviru katerega so včeraj v Ženevi predstavili svetovni seznam dreves v nevarnosti. WWF pravi, da je od približno 100 tisoč znanih vrst dreves danes resno ogroženih kakih 8.500. Med ogroženimi vrstami najdemo tudi nekatere zelo znane, kot so npr. severnoameriške sekvoje, pa tudi taksne, kot sta kitajski carpinus putuensis in tanzanijska holmskioldia gigas, ki štejeta vsaka samo še po en primerek. Kateri pa so največji sovražniki dreves? WWF omenja, da obstajajo nekatere rastlinske vrste, ki se izredno hitro širijo in jemljejo življenjski prostor drugim, v tem primeru drevesom. Toda za slednje predstavlja najvecjo nevarnost gotovo človek, bodisi s svojo namerno akcijo krčenja gozdov kot tudi z nenamernim netenjem požarov. Libijski pilot naj bi sestrelil letalo nad Ustico RIM - Tednik Avvenimenti prinaša v svoji najno-vejsi številki članek, po katerem naj bi potniško letalo Dc9 italijanske družbe Itavie 27. junija 1980 nad Ustico sestrelil libijski pilot, ki so ga nekaj Časa pozneje našli mrtvega na Sili v južni Italiji sredi razbitin libijskega lovca vrste Mig. Članek nosi naslov »Jaz, Klialil, sem sestrelil letalo nad Ustico«, podpisal pa ga je namestnik direktorja Anni-bale Paloscia. Pisec zagovarja tezo, da je libijski pilot priznal svoje dejanje v testamentu, katerega ostanke naj bi našli sredi razbitin strmoglavljenega miga, pozneje pa naj bi se v skrivnsotnih okoliščinah izgubile. Domnevne ostanke tega testamenta omenja tudi obtožnica, ki so jo 31. julija deponirali javni tožilci v Rimu Settembrino Nebbioso, Vincenzo Roselb in Giovarmi Salvi. Pisec članka skuša rekonstruirati, kako naj bi se ta »Khalilov testament« izgubil. Z bencinon hotel zažgati dvorišče z očetom vred NEAPELJ - Policija je včeraj aretirala v Neaplu 24-letnega Antonia Addatija, potem ko je nakuhal res neobičajno zgodbo. Ko se je včeraj opoldne vračal domov z motornim kolesom, je brcil zaporo, ki bi morala preprečevati vozilom vhod na notranje dvorišče domačega večstanovanjskega bloka. Na opazko vratarja, naj motor odpelje ven, pa je reagiral tako, da je iz motorjevega rezervoraja vzel bencin ter z njim poškropil dvorišče, da bi mu dal ognja. Ko je prišel njegov oCe in ga pozval, naj ne dela neumnosti, pa je še njega poškropil ter zagrozil, da ga sežge. To pa so preprečili policisti, ki so medtem prihiteli na poziv vratarja. Umrl za 600 tisoč lir plena MILAN - Imel je komaj 19 let in je umrl med ropom v banki, njegov pajdaš, ki je bil huje ranjen, pa ni bil niti polnoleten. Oba sta bila iz Catanie in sta se za nekaj dni namenila v Milan. Zapriseženi stražnik, ki je streljal nanju, je tudi zelo mlad, star je le 23 let in je doma iz Palerma. Nekaj minut pred 11.30 sta mlada bandita stopila v agencijo milanske Bance Popolare. Oborožena sta bila z britvicami, da bi se izgonila metal detectorju, po pričevanju uslužbencev sta bila v akciji zelo odloCna. Plen je bil zelo skromen, komaj 600 tisoč lir. Mlada bandita sta že mislila, da jima je podvig uspel in sta hotela zbežati, a tedaj jima je prekrižal pot zapriseženi stražnik. Kaže, da sta mu grozila z britvicama, stražnik pa je segel po službeni beretti in ustrelil desetkrat. Nekaj krogel je zadelo mlada bandita. Eden je omahnil v krvi, drugi je ranjen v prsi skušal zbežati, a se je zgrudil nekaj desetin metrov daleč. Karabinjerji so ga odpeljali v bolnišnico, kjer bo okreval v nekaj tednih. Kardinal Giordano vztraja s kritikami na račun sodnikov Velik promet med bančnima računoma kardinala in brata Maria S ANT’ARC ANGELO (PO-TENZA) - Kardinal Michele Giordano, ki je skupaj z bratom vpleten v afero o odemštvu, je v intervjuju za »Avvenire« spet odločno zavrnil kakršnokoli osebno odgovornost, čes da so obtožbe povsem neosnovane: od sodstva pričakuje priznanje, da ruma nic skupnega z zadevo in da bratu naprtijo samo to, kar je storil, verjetno nedovoljeno kreditno dejavnost. Nadalje izraza bojazen za »svojo« cerkev, in vztraja pri kritikah preiskovalcev iz Lagonegra. Kardinalu so včeraj izrazili solidarnost neapeljski brezposelneži, medtem ko njegovo zadržanje ni naletelo na odobravanje pri Čiru Castal-du, državnem tajniku »Comu-nita Cristiane di Base«, češ da v finančne operacije ni bilo prav vpletati »Opere di Religione«, kot je tudi zgrešeno skbcevanje na konkordat: »bolj bi se držal duha evangelija, Ce bi sprejel vse, kar se dogaja, še zlasti, ker se domneva, da je nedolžen.« Iz sodnih uradov v Lagonegm, kjer so vCeraj nadaljevali z zasliševanji, pa odgovarjajo s prošnjo, da bi jih sredstva javnega obveščanja cim manj ovirala pri delu, saj se zavedajo, da so v središču pozornosti in želijo preiskavo Cimprej zaključiti. Zavračajo pa obtožbe o »spektakularizaciji«. Včeraj se je oglasil tudi predsednik vlade Prodi. Povedal je, da se je obrnil do pravosodnega ministra, da bi bil seznanjen z vsemi proceduralnimi vidiki, tako da bi obranih strogo spoštovanje zakona in sporazumov. Na dan je prišla tudi utemeljitev za telefonsko prisluškovanje kardinala Giordana. Po mnenju sodnika so bila »neobhodno potrebna« za nadaljevanje preiskave, potem ko so agenti finančne straže odkrili izredno intenziven in tedaj se neopravičljiv promet z zelo visokimi zneski med kardinalom in njegovim bratom Mariom Luciom. Ome- njene »Opere di Religione« in škofija naj bi nakazali 770 milijonov Ib, s katerimi naj bi Mario Lucio kril dolgove, vendar naj bi bil dobršen del denarja uporabljen v druge namene (okrog 170 milijonov). Sumili so, da sta kardinal in odvetnik Aldo Palumbo (ki je bil svojCas odgovoren za »Opere di Religione« in je junija umrl v Rimu zaradi infarkta) vpletena v oderuško afero. Da je ta prišla na dan, ima veliko zaslug Filip-po D’Agostino, odgovorni urednik Basilicata Radio Due iz SanfArcangela, ki je o njej stalno poročal in naposled prepričal dve osebi, da sta se obrnili do sodnikov. Sedaj je D’Agosti-no koordinator Forza Italia v SanfArcangelu, vendar pravi, da zelo »razmišlja o odnosu s FI: februarja, ko so se razširile prve vesti o preiskavi, so me nekateri krajevni voditelji FI povabili, naj se veC ne ukvarjam s primerom Giordano.« POLITIKA / KLJUB ŠTEVILNIM TEŽAVAM Predsednik Prodi je optimist RIM - »Težav ne manjka, v državi pa vlada pravo razpoloženje za reševanje vseh najbolj kočljivih problemov«. S temi besedami je ministrski predsednik Romano Prodi (na sliki) končal dopust in zaCel z delom v PalaCi Chigi, kjer se je včeraj popoldne že sestal z nekaterimi ministri. Z ministrom za prevoze Claudiom Burlandom se je tako pogovarjal o mednarodni aferi, ki je nastala v zvezi s preustro-jem milanskega letališča Malpensa, z notranjim ministrom Giorgiom Na-politanom pa je premier obravnaval kočljivo problematiko priseljenstva. Glavni problem, ki stoji pred Prodijem in njegovo Oljko, je vsekakor politično soočenje v večini pred oblikovanjem finančnega zakona za prihodnje leto. To soočenje bo v marsičem odvisno od razvoja dogajanj znotraj Stranke komunistične prenove ter od izida razcišcenja med tajnikom Faustom Bertinottijem in stran- kinim predsednikom Armandom Cossutto. Da bo Bertinotti na koncu vendarle sklenil dogovor s Prodijem in levosredinsko koalicijo je prepričan elan strankinega tajništva Marco Rizzo, ki velja za enega najtesnejših sodelavcev predsednika Cossutte. Večina elanov in volilcev Komunistične prenove - je podčrtal Rizzo - zahteva od Prodijeve vlade korenite zasuke na družbenem in gospodarskem področju, nihče pa si ne Zeli Prodijevega padca, ki bi odprl pot volilni zmagi desnice. Poslanec Rizzo je glede tega prepričan, da se Ber- Soočenje v SKP tinotti ne bo izneveril željam in pričakovanjem strankine baze. O tem bodo vsekakor vodilna telesa SKP odločala v začetku prihodnjega meseca. Ostre kritike na račun levosredinske vlade pa prihajajo iz vrst generalnega tajnika CISL Sergia D’Antonija, ki je že nekaj Časa v polemiki tako z vlado, kot s CGIL in UIL. Sorodnima sindikalnima organizacijama očita preveliko prizanesljivost do Prodija in glede tega zahteva splošno stavko proti vladi, Ceš da je preveč pasivna v boju proti brezposelnosti. D’Antoniju, ki je včeraj nastopil na tradicionalnem srečanju gibanja Co-munione e Liberazione v Riminiju, marsikdo (zlasti v CGIL, a tudi v UIL) vsekakor očita, da je med tistimi, ki skuša na ta ali oni naCin spet oživeti Krščansko demokracijo. Voditelj CISL te očitke sicer odločno zavrača, Čeprav ne skriva svojih simpatij do vseh tistih, ki skušajo zediniti sredinske stranke in strančice. AFERA / UGRABITVE NA SARDINIJI Še vedno nepojasnjena vloga sodnika Lombardinija CAGLIARI - V aferi okrog sardinjskega sodnika Lombardinija ni nic bolj jasnega, nasprotno, iz dneva v dan se kopičijo polemike, vloga sodnika, ki si je na koncu zaslišanja s strani preiskovalcev iz Palerma vzel življenje s strelom v glavo, pa je še vedno nepojasnjena. Včeraj so preiskovalci iz Palerma zaslišali v Rimu Maria Marchettija, kolego umrlega sodnika, ki je v Cagliariju pristojen za preiskave o ugrabitvah, vendar se o zasliševanju ni izvedelo ničesar. V Sardiniji pa se vrstijo izjave raznih oseb, ki so bile vpletene v delovanje sodnika Lombardinija. Tako naj bi neki nepremičninski posrednik, 49-le-tni Mariano Pitzianti, izjavil preiskovalcem, da se je svojCas skregal z eno od Lombardinijevih prijateljic, zaradi Cesar je imel težave s preiskovalci in so zadevne prijave izginile iz sodne palače. Tudi vCeraj je sardinjski podjetnik in založnik Nicola Grauso ostro napadel pravosodnega ministra in vlado, ki branita preiskovalce iz Palerma, kot tudi slednje, ki naj br zakrivili Lombardinijev samomor s tem, da so ga zasliševali in mu grozili s preiskavo urada, in še zlasti parlamentarno proti-mafijsko komisijo: Lombardini sicer ni hotel nastopiti pred to komisijo, vendar je nudil svoje sodelovanje kot izvedenec za ugrabitve, prekrške za katere ni bil veC pristojen. Izkazalo se je tudi, da je pokojni Lombardini obvestil nekatere možne tarče ugrabiteljev. Tako je n.pr. sporočil industrijcu in predsedniku nogometne ekipe Cagliari Massimu Cellini, da so ugrabitelji na tem, da ga ujamejo; in res, kmalu potem je spodletel poskus ugrabitve, ker je Cellina pravočasno pobegnil s svojim hitrim avtomobilom porsche. Kaže torej, da je Lombardini, ki je bil sicer pristojen za manj pomembne procese na preturi, vodil skrito delovanje za preprečevanje ugrabitev in za reševanje ugrabljencev mimo sodnih pristojnosti in zakonskih določil. < 25. AVGUST 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni z ameriški dolar 1757,00 1783,00 00 N' nemška marka 979,00 995,00 funt šterling 2873,00 2928,00 5 o švicarski frank 1166,00 1191,00 <0 N H belgijski frank 46,75 48,75 O! y) francoski frank 289,00 299,00 QC rn <•*> danska krona 253,00 263,00 norveška krona 222,00 232,00 < i? h švedska krona 210,00 220,00 Z "O kanadski dolar 1125,00 1165,00 «M 03 portugalski eskudo 9,11 10,01 => N nizozemski gulden 859,00 884,00 OC avstrjski šiling 138,00 142,35 O španska pezeta 11,11 12,21 grška drahma 5,46 6,26 irski šterling 2429,00 2509,00 japonski jen 11,73 12,63 avstralski dolar 970,00 1040,00 g 1 Ml madžarski florint 7,00- 8,50 hrvaška kuna 260,00 285,00 slovenski tolar 10,25 10,45 25. AVGUST 1998 v LIRAH 25. AVGUST 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1754,00 1784,00 ameriški dolar 1772,490 nemška marka 978,00 996,00 EKU 1947,430 francoski frank 289,00 299,00 nemška marka 986,360 nizozemski gulden belgijski frank 859,00 47,00 884,00 48,80 francoski frank funt šterling nizozemski gulden 294,240 2904,580 874,700 funt šterling 2850,00 2940,00 belgijski frank 47,828 irski šterling 2427,00 2522,00 španska pezeta 11,621 danska krona 255,00 265,00 danska krona 258,860 grška drahma 5,60 6,06 irski šterling 2473,690 kanadski dolar 1126,00 1161,00 grška drahma 5,792 švicarski frank 1167,00 1192,00 portugalski eskudo 9,636 avstrijski šiling 138,00 142,50 kanadski dolar 1145,540 slovenski tolar 10,15 10,48 japonski jen švicarski frank 12,249 1180,090 hrvaška kuna 260,00 280,00 avstrijski šiling 140,170 norveška krona 226,180 švedska krona 215,030 finska marka 324,360 MILANSKI BORZNI TRG 25. AVGUST 1998 INDEKS MIB 30: +2,80 delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 23.615 +4,15 La Fondiaria 10.091 -0,85 Bca di Roma 4.086 +0,93 Mediaset 10.535 •0,90 Bca Fideuram 11.290 +2,46 Mediobanca 22.526 +0,59 Bca Pop.M 1 14.377 +1,56 Montedison 1.980 +0,30 Compart 1.565 + 1,09 Olivetti 4.275 +3,78 Comit 13.407 +0,49 Parmalat 2.777 +0,14 Credit Edison 9.580 15.771 +3,39 +1,32 Pirelli Spa 5.385 +0,05 Eni 10.272 +1,58 Ras 24.686 +2,16 Fiat 6.424 -1,17 Rolo 44.418 +1,23 Generali 63.855 +2,15 Saipem 7.277 -1,52 Imi 30.351 +1,85 San Paolo To 29.277 +2,09 Ina 5.454 +1,62 TIM 12.674 +4,83 Italgas 7.635 + 1,63 Telecom Ita 14.749 +4,31 Podružnica Milano MOKRICE / SREČANJE MINISTROV SLOVENIJE IN HRVAŠKE NOVICE Namesto prepira poskus reševanja odprtih vprašanj V roku 3 mesecev bodo skušali rešiti problema NEK in LB Sef hrvaške diplomacije Mate Granid Slovenski zunanji minister Boris Frlec MOKRICE - Na včerajšnjem delovnem srečanju ministrov za zunanje zadeve in gospodarstvo Slovenije in Hrvaške na gradu Mokrice sta se zunanja ministra Boris Frlec in Mate Granič na ločenem delu srečanja dogovorila, da bosta državi v roku treh mesecev poiskali rešitev za obveznosti in pravice zagrebške podružnice nekdanje Ljubljanske banke ter za Nuklearno elektrarno Krško. V roku 20 dni se bosta v Sloveniji sestala finančna ministra obeh držav in Ce v navedenem roku rešitve ne bo, obe strani soglašata, da se to vprašanje poveri v presojo strokovnjakom Mednarodnega denarnega sklada oziroma Svetovne banke, so ministri zapisali v skupni izjavi ob koncu srečanja. Takoj se bodo začela tudi pogajanja o statusni ureditvi NEK za sklenitev meddržavnega sporazuma o nuklearki. V kolikor v roku treh mesecev ne bo moc doseči sporazuma, strani soglašata, da sporna vprašanja v zvezi z NEK predložita v presojo arbitraži. Zunanja ministra Frlec in Granic ter minstra za gospodarstvo Metod Dragonja in Nenad Porges so v skupni izjavi še zapisali, da se v roku treh mesecev pripravi tudi dokončen predlog sporazuma o pre-moženjsko-pravnih vprašanjih med državama. V ta namen bo na pobudo- hrvaškega pravosodnega ministrstva v roku 20 dni sklican sestanek strokovnjakov obeh držav. V sklepni izjavi, sprejeti na gradu Mokrice, še piše, da sta delegaciji obeh držav na današnjem sestan- ku ugotovili visoko stopnjo sodelovanja tako na dvostranskem kot večstranskem področju. Soglašali sta tudi, da je vsa odprta vprašanja, ki so posledica razpada nekdanje skupne države, potrebno reševati ob upoštevanju tako zatečenega stanja ob osamosvojitvi kot tudi nujnih sprememb, ki jih narekujejo današnja pravna in gospodarska sistema obeh držav ter življenjski interesi prebivalcev Slovenije in Hrvaške. Delegaciji sta pregledali in pozitivno ocenili tudi dosedanje sodelovanje v okviru mešane diplomatske komisije za ugotovitev poteka državne meje ter soglašali, da bo komisija delo nadaljevala. Naslednji sestanek bo oktobra v Ljubljani, na njem pa bo vsaka stran predložila svoje pisne predloge za rešitev vseh odprtih vprašanj glede meje. V skupni izjavi sta obe strani potrdili odločnost in soglasje, da se bosta vzdrževali vseh enostranski ukrepov in potez, ki zadevajo odprta dvostranska vprašanja, ter da bosta vsa tovrstna vprašanja reševati v duhu dobrososedskih odnosov. Zunanja ministra sta posebej izpostavila dobro sodelovanje na večstranskem področju, posebej v Varnostnem svetu ZN, Svetu evrope, O VSE, Srednjeevropski pobudi in trilaterali. Obe strani sta pozitivno ocenili tudi sodelovanje med obema notranjima ministrstvoma pri preprečevanju trgovine z mamiti, ilegalne migracije in mednarodnega kriminala. Ministri so danes obravnavali še nekatera druga vprašanja, ki so v oboje-stianskem interesu Slovenije in Hrvaške, ter se dogovoriti za srečanja v prihodnje, so že zapisali v skupni izjavi po skoraj šti-riurnih pogovorih na gradu Mokrice. Srečanje vrača dialog med Hrvaško in Slovenijo na tire, ki obetajo uspeh, je dejal slovenski zunanji minister Boris Frlec. Hrvaški zunanji minister Mate Granič pa je podčrtal, da sta obe delegaciji dosegli pomemben dogovor, saj sta opredelili Časovni okvir reševanja najbolj perečih vprašanj. Kot je ocenil minister Frlec, so na srečanju dosegli dogovor o rokih in načinih, kako na spornih področjih, ki izhajajo iz specifičnega razpada nekdanje skupne države, priti do rešitev, ki bodo ustvarile pogoje za dobrososedske odnose med državama. Vodja slovenske diplomacije je posebej poudaril, da odnosi med sose- dnjima državama niso omejeni zgolj na tri sporne točke, o katerih so se danes največ pogovarjati, in da "ne bi bilo prav, Ce bi se ustvaril vtis, da so odnosi kritično slabi", saj gre, kot je dejal, za težave, ki izvirajo iz Časov nekdanje skupne države. Po Fr-lečevih besedah odnose zaznamuje tudi kar 32 sklenjenih dvostranskih sporazumov in odlično sodelovanje na številnih področjih. Po GraniCevem mnenju je pogovor, ki je potekal v konstruktivnem in odprtem vzdušju, pokazal odločenost, da se končajo pogajanja o vprašanjih glede Ljubljanske banke, NEK ter mejna vprašanja z natančno določenimi roki; Ce pa kljub omenjenim prizadevanjem ne bo mogoče doseči sporazuma, sta obe strani danes pokazati skupno pripravljenost na mednarodno arbitražo, dogovorili pa so se tudi kdo in kako naj bi jo izva- jal. Tudi glede reševanja mejnih vprašanj je GraniC poudaril, da naj bi pred za oktobra napovedanim srečanjem mešane diplomatske komisije izmenjati pisne predloge o nerešenih vprašanjih, tako da bi se v reševanje te problematike lahko vključila tudi vodstva obeh držav in zunanji ministrstvi. Obe strani sta se tudi strinjati, da se bosta vzdržali vseh enostranskih potez. Po mnenju Graniča pa je velika pridobitev srečanja tudi odločenost in skupen interes obeh držav, da bosta vsa odprta vprašanja rešili v "razumnem Času" in Cimprej. Kot sta poudarila oba zunanja ministra, je velik napredek v pogovorih tudi skupna ugotovitev, da je mednarodna arbitraža za vprašanja, ki jih državi ne bosta uspeli rešiti sami, civiliziran in hiter način reševanja spornih področij, ki ga uporabljajo tudi druge prijateljske države.(STA) Videmski pogovori predsednika Dežele VIDEM - Predsednik deželnega odbora Roberto An-tonione je vCeraj začel svoje redne tedenske pogovore s predstavniki furlanskega političnega, družbenega in gospodarskega življenja. Antonione se je na videmskem sedežu deželnega vlade srečal s predstavniki najvidnejših furlanskih bančnih zavodov in z rektorjem videmske univerze Marziom Stras-soldom. Z njun se je pogovarjal o razvojnih perspektivah furlanskega vseučilišča in po vsej verjetnosti tudi o nelahkih odnosih med tržaško in videmsko univerzo. Antonionejeva odločitev za stalne pogovore s furlanskimi predstavniki je izrazito politične narave. Kot znano, je predstavnik Forza Italia prvi Tržačan za krmilom deželne vlade, kar je ustvarilo v furlanskih krogih nekaj slabe krvi, čeprav resnici na ljubo večjih polemik ni bilo. Skupna vaja Slovenske vojske in mornarice ZDA LJUBLJANA - Na območju Pokljuke je bila včeraj in danes taktična vaja, v kateri sodelujejo pripadniki Slovenske vojske in vojne mornarice ZDA. Kot so sporočiti iz kabineta obrambnega ministra, bodo danes v okviru vaje sodelovala tudi letala in helikopterji obeh vojsk, ki bodo med 15. in 18. uro nizko preletavala območje Gorenjske.(STA) Namesto denarne kazni preizkus zaletavčka NOVO MESTO - Na hitri cesti od Podkorena do Obrežja bo v nedeljo popoldne poostren nadzor prometa s poudarkom na kontroli nepravilnega prehitevanja, vožnje na ustrezni varnostni razdalji, hitrosti ter vseh drugih hujših kršitev cestno prometnih predpisov. V akciji bo s policisti sodeloval tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki bo na parkirnem prostoru na OtoCcu postavil zaletavčka, napravo za prikaz delovanja varnostnih pasov. Tako policisti voznikov in sopotnikov, ki med vožnjo ne bodo privezani, tokrat ne bodo denarno kaznovali, temveč jih bodo le opozorili ter jim omogočili preizkus zaletavčka. (STA) Sommaruga prejel najvišje pnznanje RKS LJUBLJANA - RdeCi križ Slovenije (RKS) je vCeraj na slovesnosti ob peti obletnici vključitve v mednarodno gibanje RdeCega križa in delovanju v okviru mednarodnega odbora RK iz Ženeve predsedniku omenjenega odbora Comeliu Sommarugi podelil zlato plaketo RKS, ki je najvišje priznanje te slovenske humanitarne organizacije. Plaketa je novo priznanje RKS, ki je bilo tokrat prvič podeljeno. Na včerajšnji dan pred petimi leti je Sommaruga podpisal odlok o vkjucitvi RKS v mednarodno gibanje RK. (STA) S pujsi v kanal VIDEM - Včeraj zjutraj je bila vec ur zaprta za promet državna cesta 463 od Osoppa do križišča Cose-at. V kraju Turrida di Sedegliano se je namreč prevrnil avstrijski- tovornjak, ki je prevažal pujse. Priklopnik je iz še nepojansjenih razlogov zdmil v obcestni kanal. V nesreči je poginilo nekaj pujsev, nekaj je bilo ranjenih, ostati pa so pobegnili. Gasilci in VIDEM / PO NEDELJSKEM NAVALU LJUBLJANA / SLOVENIJA IN STRUKTURNI SKLADI Za teden dni podaljšali razstavo beneških umetnin Pomoč Evropske unije je treba znati črpati Slovenska država in njene ustanove niso vselej sposobne pripraviti projekte, ki bi ustrezali kriterijem EU VIDEM - Ko so v maju na videmskem gradu odprli razstavo beneških slik iz sedemnajstega in Osemnajstega stoletja, ki jih hrani znameniti muzej Her-mitage v Sankt Peters-burgu, je bil obisk dokaj skromen. Tako skromen, da so se organizatorji zaceli spraševati, ali je bilo sploh umestno zabresti v tolikšne stoske, kolikor jih je terjala razstava. Pa je konec minulega tedna prinesel pravi preobrat, saj je grad in razstavo obiskalo naenkrat kar 2000 ljudi. Očitno so bili Videmca-ni v pomladanskih in prvih poletnih mesecih z glavo (in telesom) drugje, morda na plažah ali so se v kakšnih sencah otepali sopare. Delna ohladitev je očitno dobro dela tudi kulturi in videmski grad je v nedeljo doži- vel že skoraj problematično gneCo. Tako bodo razstavo, ki bi se morala po načrtih zaključiti 6. septembra in odpotovati v Bruselj, podaljšali za en teden. Direktor občinskega muzeja Bergamini je ocenil, da je videmski grad po nekdanji razstavi Tiepola spet pridobil na zanimivosti. Možno bi bilo izvesti Se druge prestižne kulturne pobude, toda problem je, da ustanova zaradi upravne krize na občini in zaradi pomanjkanju župana nima pravega sogovornika, s katerim bi se lahko dop-govorila za morebitne nove pobude. Tako bo tudi grajski muzej, tako kot Številne druge videmske ustanove, moral počakati na razplet politične krize na občini, preden bo lahko spet zadihal s polnimi pljuči, (du) LJUBLJANA - Evropska unija posebno pozornost posveča regionalni politiki in skladnemu razvoju regij ter to podpira s precejšnjimi sredstvi. Strukturno politiko izvaja skozi strukturne sklade in kohezijski sklad. Za države kandidatke za Članstvo pa je EU pripravila predstruktrune sklade, s sredstvi iz katerih naj bi se bo-doCe Članice pripravile za vključitev v EU in sodelovanje v strukturnih skladih. Tako Slovenija dobi in je tudi v preteklosti dobila kar precej pomoCi. Pri tem pa se pojavlja problem; projektov, ki naj bi se s temi sredstvi financirati, ne zna ustrezno pripraviti, zato prihaja do zamud pri Črpanju sredstev ter v nekaterih primerih celo do njihove izgube. Koriščenje sredstev iz strukturnih (za regionalni razvoj, za kmetijstvo, za socialni razvoj, za ribištvo) in kohezijskega sklada bo za Slovenijo možno šele, ko bo polnopravna Članica EU. »Prej pa se moramo na to pripraviti, saj bomo le tako lahko dejansko Črpali sredstva,« poudarja dr. Riana Benko iz vladne službe za evropske zadeve. Po njenem mnenju mora Slovenija Cimprej vzpostaviti strukturo za Črpanje pomoCi in dojeti njen smisel; to so doslej storile le obmejne občine, ki so imele možnost sodelovati v programih čezmejnega sodelovanja, katerih nadaljevanje so predstrukturni skladi. Pri črpanju sredstev iz pred-strukturnih skladov je najvecji problem prav to, da Slovenija ne zna pripraviti dobrih projektov, ki bi zadostili vsem kriterijem EU, predstavljali pa bi tudi interes države kot celote. Benkova pravi, da v Sloveniji še vedno prevladuje zapečkarski, vrticarski sistem, kjer sodelovanja skoraj ni, projekte pa je težko pripraviti tudi zato, ker se slovenska zakonodaja razlikuje od evropske. »Sicer pa sta preskok v mišljenju in uskladitev zakonodaje problema vseh držav kandidatk za EU,« pravi Riana Benko. Usklajevanje zakonodaje že poteka, prehodno obdobje do vstopa v EU pa bi Slovenija morala izkoristiti predvsem zato, da bi vzpostavila primerne strukture, ki bodo sposobne izvajati programe. Težave pri izvajanju projektov se zdaj rešujejo na različne načine. Dr. Benkova pa pravo rešitev vidi v tem, da bi za njihovo izvajanje usposobile posebne institucije, ki bi projekte znale pripraviti in jih voditi. To je zahtevno delo, ki ga ne morejo opravljati ministrstva ati občine same, temveč kvalificirani ljudje. »Dejansko bi to moral biti nacionalni projekt,« poudarja dr. Riana Benko. S pripravo projektov se v Sloveniji trenutno ukvarja le Inštitut za prenos znanja in tehnologije, vlada pa naj bi v ta namen ustanovila regionalne razvojne agencije. Delo, ki jih Čaka, bo precej zahtevno, saj bo treba pripravljati projekte precejšnje vrednosti, to je veC milijonov ecujev. V nekaterih primerih iz dosedanje prakse Slovenija ni znala izpeljati bistveno manjših projektov, npr. projekta Čistilne naprave v Gornji Radgoni. Ta projekt je bil prijavljen že leta 1995, sredstva zanj pa so bila namenjena še naslednje leto. Kljub temu doslej ni stekla niti ena akcija in projekt je še vedno v fazi priprave dokumentacije, vzrok za to pa je spor med županom in občinskim svetom. Ce projekt ne bo izveden do roka prihodnje leto, bodo vsa sredstva izgubljena. Kot pravi direktor Inštituta za prenos znanja in tehnologije Tomaž Poglajen, prav to, da projektov Slovenija ne zna pripraviti oziroma ne stečejo iz banalnih vzrokov, zmanjšuje absorbcijsko sposobnost države. Ta je po njegovih ocenah le 25- do 30-odstotna. Se ena težava, ki jo utegne Slovenija na tem področju imeti, je, da formalno ni razdeljena na regije. EU jo sicer obravnava kot eno regijo, kar trenutno ni problematično, saj je država vključena v programe pomoCi. Čeprav regij ni, neke vrste pokrajine obstajajo in te bi se morale povezati med seboj z namenom sodelovanja in vzpostavitve potrebnih struktur, te pa naj bi kasneje prevzele for-mlano ustanovljene pokrajine. V naslednjem finančnem obdobju po letu 2006 pa bo Slovenija predvsem na račun večjih središč kot ena regija verjetno že tako razvita, da ne bo vec upravičena do pomoCi iz strukturnih skladov, zato bi izpadla iz kroga upravičenčev. »To bi bilo smiselno predvideti in Slovenijo razdeliti na vsaj tri regije, od katerih bi kakšna še dobivala pomoč,« pravi Benkova. Maja Kocijančič /STA Velika novost v manjšinski politiki Slovenije Jože Pirjevec Kot je pred dnevi sporočila koprska televizija, so slovenske oblasti 19. avgusta priznale Unijo Italijanov kot predstavnico italijanske manjšine v Sloveniji, s tem da so dovolile njeno registracijo. Novica je brez dvoma pomembna, saj gre za odločen odklon od politike, ki jo je do italijanske manjšine v svojem delu Istre vodila ljubljanska vlada in ki je slonela na tezi, da je državna meja med Slovenijo in Hrvaško zarezala tudi v lokalno italijansko stvarnost ter oblikovala dva manjšinska osebka. Proti tej interpretaciji, ki ji je botrovala misel, da je treba Cim bolj zakoličiti slovensko suverenost, se je od samega začetka postavila italijanska manjšina v Istri. Vehementno je branila svojo celovitost ne glede na epohalne spremembe v prostoru, na katerem je naseljena, in pri tem lahko računala na odločno podporo italijanske vlade. Najvišji predstavniki Farnesine na svojih srečanjih s slovenskimi kolegi niso zamudili prilike, da bi ne potiskali v to smer ter pri tem včasih celo dvignili glas na nic kaj diplomatski naCin. Unija Italijanov v Istri in na Reki ima dolgo zgodovino. Nastala je na pobudo KPJ na sestanku blizu Labina 10. in 11. junija 1944, ki so se ga udeležili nekateri vidni eksponenti antifašističnega dela italijanskega prebivalstva. Ze to dejstvo dokaj zgovor- no priča, da je bila do samega začetka sredstvo, s katerim je Titov režim skušal vzpostaviti odnose z istrskimi Italijani, pri Čemer je požel poleg številnih porazov tudi nekaj uspehov. Poglavitni poraz je bil množični eksodus, ki je zajel istrski polotok po letu 1945 in je verjetno presegel željo novih oblasti, da se znebijo dela »aloglotov« (kakor bi rekli fašisti), o lojalnosti katerih si niso mogle delati utvar. V svoji plebiscitarnosti je bil namreč eksodus kaj slabo spričevalo za »socialistično« stvarnost, kakor se je uveljavila v jugoslovanskem prostoru po letu 1945. Prav zaradi tega pa je bilo treba ohraniti pri življenju vsaj tiste drobce itali-janstva, ki so še ostali na Reki in v Istri, z zaščito njihovega jezika in s poudarjanjem njihove kulturne avtonomije. V tem smislu je Unija Italijanov v po- vojnih desetletjih odigrala pomembno vlogo, ki je toliko bolj zaslužna, Ce pomislimo, da s strani italijanske vlade dolgo ni imela nikakršne podpore. Kljub vsemu pa ni mogoCe reci, da bi si Titova Jugoslavija znala pridobiti poleg lojalnosti svojih italijanskih državljanov tudi njihova srca. Ne samo zato, ker se ji ni posrečilo, da bi jim zagotovila primeren ekonomski standard, temveč predvsem, ker jih je vedno obravnavala kot objekt svoje politike in se pri tem pogosto obnašala dokaj brezobzirno. »Afera Borme«, ki je izbruhnila na začetku sedemdesetih let in je bila v svojem bistvu prava stalinistična Čistka na vrhu Unije Italijanov, zgovorno priCa o tem. Nedavna odločitev slovenskih oblasti, da priznajo Unijo Italijanov kot predstavnico celotne istrske manjšine ne glede na državne meje, je krepko spremenila razmerje sil v slovenskem obalnem prostoru. Ne more biti dvoma, da gre za okrnitev slovenske suverenosti, za veliko žrtev torej, ki se bo splačala samo, Ce bo obrodila sadove, in tu ne mislim le na vključevanje Slovenije v EU, temveč tudi na ureditev odnosov med Italijo in slovensko manjšino tostran meje. Kajti brez te osnovne reciprocitete bo treba gledati na zadnjo potezo ljubljanske vlade kot na dokaj neslavno kapitulacijo. OBJAVILI PRAVILNIK Do 15. septembra rok za predložitev prošenj na KGS za prispevke TRST - Rok za predložitev prošenj za prispevke, ki jih dodeljuje Kraška gorska skupnost (KGS), zapade 15. septembra. Prošnje morajo biti sestavljene natančno po navodilih obvestila, ki ga bo pripravila KGS. Prispevki se nanašajo na račun kapitala za posege, vključno z izgradnjo in izboljšavo struktur, ki služijo za opravljanje naslednjih dejavnosti: a) podpora manjšim proizvajalnim dejavnostim: obrtništvu, umetni obrti, hotelskim storitvam, kmetijstvu, živinoreji; b) spodbujanje kulturnih dejavnosti; c) ohranjevanje gozdnega in krajinskega premoženja. Pri dodeljevanju prispevkov se bodo držali naslednjega vrstnega reda: a) mešane zadruge; b) konzorciji; c) kulturna društva in združenja; d) kmetijske zadruge. Bivališče oz. pravni sedež mora biti na ozemlju Občine Trst in KGS (Ce subjekti z omenjenim pravnim sedežem ne bi vložili pro- šenj ali za vložene ne bi potrošili vseh sredstev, lahko za prispevke zaprosijo tudi tisti, ki delujejo ali imajo pravni sedež v drugih občinah na območju KGS). Prispevki se nanašajo na dokončanje del in/ali nakupov, za obnovitvene posege in/ali izredno vzdrževanje, za nova dela in/ali nakupe. Med drugim se bodo koristniki prispevkov morali obvezati, da bodo nadaljevali s svojo dejavnostjo in da ne bodo spremenili namena, zaradi katerega je prišlo do financiranja uresničenih del vsaj za 10 let v primeru živih in materialnih dobrin in vsaj za 15 let v primem del in posegov na zemljiškem posestvu. Pravilnik vsebuje še marsikaj, Cesar zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. Kdor je zanj zainteresiran, se lahko neposredno obrne do Kraške gorske skupnosti (Sesljan 54/D), in sicer od ponedeljka do vključno petka od 9.00 do 12.30 (-tel. 299026 in 291460). Za novo pediatrično kliniko v U LJUBLJANA - Predstavniki Ustanove Sklada za izgradnjo nove Pediatrične klinike so na včerajšnji novinarski konferenci predstavili domačo stran na internetu ter pokrovitelje - podjetja Trzinka, Anni, Microsoft in Siol - ki so omogočili pripravo te strani. Obiskovalci domače strani bodo lahko med drugim spoznali aktivnosti omenjene ustanove v preteklih letih, načrte za prihodnost, organe ustanove, poleg tega pa jim bodo na voljo tudi aktualne novice, ki jih bodo snovalci domače strani sproti dopolnjevali. Naslov domače strani Ustanove Sklada za izgradnjo nove pediatrične klinike je www.trzinka.si-skladpk, naslov elektronskega poštnega predala za morebitne predloge, vprašanja in pripombe obiskovalcev ter donatorjev pa skdadpkla)siol.net. (STA) _________________MLADI NA POČITNICAH / 4. DEL______________ Pustolovsko, a privlačno potovanje po Evropi Skupina prijateljev od severa do juga z avtomobilom, tri prijateljice pa z vlakom po eni coni interrail TRST - Veliko mladih se v zadnjih leiha odpravlja na daljša potovanja po Evropi. Tako imajo možnost, da si ogledajo cimvec mest, pa tudi bolj odročnih krajev. Poleg tega so taka potovanja z vlakom, avtomobilom ali celo avtostopom mnogo svobodnejša in hkrati napornejša, ker ni nič organiziranega in se moraš v vsaki situaciji pač sam znajti. Prav v tem pa je očarljivost avanture. Triindvajsetietni študent filozofije nam je takole povedal o letošnji počitniški izkušnji. Kako to, da si se odločil za tako potovanje? »Vedno mi je bilo všeč potovati in se stalno premikati. Raje ne ostanem za več Časa v istem kraju, ker utegne to postati dolgočasno. Vedno iščem nekaj novega. Tako smo se s prijatelji zmenih, da se odpravimo z avtomobilom po Evropi. Odpotovali smo v štirih, nato se nam je pridružil še en fant.« Kako je potekalo vaše potovanje, oz. kje ste bili? »Pot nas je vodila po Avstrij, kjer smo se ustavili v Salzburgu, in Nemčiji do Danske. Tu smo se za nekaj dni mudili v Kopenhagnu, kjer smo si poleg drugih zanimivo- sti ogledali komuno hippyjev Chri-stianio, v kateri je bil tudi koncert ameriške glasbene skupine Phish, ki mi je zelo všeč. Nato smo krenili proti Amsterdamu, kjer smo obiskali prijatelja, ki je tam na šestmesečnem študiju s štipendijo iz pro-grasma Erasmus. Od tu smo se prek Francije spustili v Španijo. Ogledali smo si Barcelono ter bili na tridnevnem Doctor Musič Festivalu v Pirenejih, na katerem so nastopili tudi Bob Dylan, Iggy Pop, Nick Cave in Deep Purple. Za konec smo si po tako utrudljivem potovanju privošCih nekaj dni počitka na prekrasnih plažah Coste Brave.« Kje pa ti je bilo najbolj všeč? »Prav gotovo v Španiji. Tu smo spoznali mnogo prijaznih in zanimivih ljudi, saj se ve, da so Spanci v primerjavi s severnimi narodi izredno odprt narod. Poleg tega je v Španiji mnogo lepih krajev, od mest do hribov in do morja.« Preživeti skoraj mesec dni v stalnem stiku z istimi osebami utegne včasih, Ce se ne dobro razumeš, postati zoprno. Kakšni so bili odnosi med vami? »Mislim, da je bilo med nami tudi nekaj nesporazumov, predvsem na začetku potovanja. Ker pa smo dobri prijatelji, smo se o tem odkrito pogovorili in nadaljnje potovanje je potekalo v znamenju iskrenosti in prijateljske zabave.« Ce potujejo z vlakom, se mladim najbolj splača izbrati interrail, o katerem nam poroča devetnajstletna študentka novinarstva. Kaj sploh je interrail? »To je potovanje z vlakom, ki je namenjeno mladim do šestindvajsetih let in je zato vozovnica cenejša. Lahko si izbereš eno ali več con, ki zaobjemajo različne države. Sama sem si z dvema prijateljicama izbrala eno cono, vozvnica za to območje je stala tristoosemdeset tisoč lir. V to vsoto pa ni vključen del potovanja po Italiji in vsi dodatki za hitrejše vlake, ki so nam predvsem v Franciji povzročali težave.« Katera mesta ste si ogledale in kakšne vtise so ti zapustila? »Potovanje je trajalo dvaindvajset dni. Najprej smo se ustavile v Lyonu, ki mi ni bil všeč, ker je bilo tu vehko starejših ljudi. Nadvse pa me je navdušil Pariz. Tu smo bile v ogromnem kampingu, ki je bil razdeljen na različne predele. V predelu mladih se je zabava nadalje- vala vse do poznih nočnih ur in tu smo spoznale veliko zanimivih ljudi. Všeč mi je bil tudi Amsterdam, kjer sem bila že lani, vendar smo letos nizozemsko glavno mesto obiskale prav v Času, ko so se odvijali Gay Games in je bilo nekoliko prehrupno. Bile smo tudi v Luksemburgu in Bnncellesu. Na Nizozemskem smo si ogledale še obalo v bližini Amsterdama, srčkano mestece Utrecht in Rotterdam, ki mi ni bil všeč.« Kje ste prenočevale? »Prenočevale smo samo po kampingih, ker so youth hosteh po Evropi predragi. Negativna plat tega pa je, da je precej deževalo in smo se večkrat premočile. Vse obleke so nam dišale po vlagi. Po tolikih nočeh v šotoru pa si tudi krepko utrujen.« Kako bi ocenila ta interrail, oz. kaj ti je taka izkušnja sploh pomenila? »Potovanje mi je bilo zelo všeC. Veliko se zabavaš in spoznavaš nove ljudi, najvažnejše pa je, da se s svojimi sopotovalci dobro razumeš. Mislim, da bom interrail ponovila tudi naslednje leto, morda pa si bom izbrala kako drugo cono.« (BiS) KOROŠKA / V ZAHOMCU Večnamensko središče za »valilnico orlov« Ob koncu prešnjega tedna položili temeljni kamen centra CELOVEC - Koroška vojeziCna vas Zahomc, ki leži ob tromeji in je v 70-tih in 80-tih letih s senzacionalnimi uspehi »za-homških orlov« Karla Schnabla, Hansa Wal-Inerja, Hansa Milloniga in Franca VViegeleta ml. zaslovela v svetu smučarskih skokov, nima le slavne športne preteklosti. Kot kandidati za izvedbo tekmovanj v biatlonu v okviru zimskih olimpj-skih iger »brez meja« leta 2006 imajo ZahomCani velike načrte tudi za prihodnost! Pravočasno ob 45-letni-ci slovenskega športnega društva na čelu z »očetom« slavnih »orlov« Francijem VViegeletom -bo svetovno znana vas jeseni leta 1999 konCno dobila sodoben večnamenski center, ki bo na razpolago tako SD Zahomc kot tudi kulturnim in drugim ustanovam v občini. Temelnji kamen za novi center so ob koncu prejšnjega tedna položili ob prisotnosti številnih Častnih gostov, med njimi de- želnega referent za šport in namestnika deželnega glavarja Michaela Aus-servvinklerja. Govorniki so poudarili veliki pomen projekta za nadaljnji razvoj nordijskega športa na Koroškem oz. v širšem alpsko-jadranskem prostoru ter tudi za sožitje med narodi. Novi center pa bo vasi, ki je bila skoraj pol stoletja kovačnici zmagovalcev na olimpijskih igrah, svetovnih prvenstvih in drugih mednarodnih prireditvah, nudil tudi potrebno infrastrukturo, ki naj bi bo temelj za nove podvige mladih in prespektivnih zahomških smučarskih skakalcev, je v svojem govoru poudaril predsednik SD Zahomc Martin VViegele. Večnamenski center SD Zahomc bo stal skoraj de-vat milijonov šilingov, finančna sredstva pa bodo poleg občine S traja vas prispevali dežela Koroška, Urad zveznega kanclerja na Dunaju oz. sosvet za koroške Slovence in Evropska unija. Ivan Lukan AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Obvestilo o natečaju za letno dodelitev del za vzdrževanje in obnovo postaj za daljinsko ugotavljanje podatkov hidrometeorološke monitoražne mreže Deželne direkcije za okolje - Služba za vodovod. Deželna direkcija za okolje s sedežem v Trsu, Ulica Giulia 75/1, namerava razpisati natečaj za dodelitev del za vzdrževanje in obnovo postaj za daljinsko ugotavljanje podatkov hidrometeorološke monitoražne mreže, s katerimi razpolaga Služba za vodovod. Dela bodo dodeljena za obdobje 1 (enega) leta, skupni znesek za opravljena dela pa ne bo višji od 325.000.000 lir brez davka IVA. Sredstva za dodeljena dela so na razpolago v skladih, s katerimi razpolaga Deželna direkcija za okolje. Zainteresirana podjetja, ki nameravajo sodelovati na natečaju, lahko zaprosijo za povabilo k sodelovanju na natečaju s prošnjo na kolkovanem papirju, ki jo morajo nasloviti na Deželno direkcijo za okolje - Služba za vodovod. Prošnji morajo priložiti naslednja potrdila in izjave (pomanjkljiva dokumentacija ali nepopolno izpolnjena prošnja pomenita avtomatično izločitev iz natečaja): 1. Potrdilo CCIAA ali enakovredno samopotrdilo; 2. Potrdilo o vpisu v ANC v kategoriji 5C za najmanj 750 milijonov ali enakovredno samopotrdilo; 3. Ustrezna bančna izjava; 4. Izjave na nekolkovanem papirju, ki jih mora podpisati predstavnik podjetja ali družbe in morajo vsebovati: a) seznam glavnih popravil in vzdrževalnih del na enakih napravah, kot so te, ki so predmet natečaja, v zadnjih treh poslovnih obdobjih (1995, 1996 in 1997) za javne uprave ali javne ustanove; pri tem je treba navesti zneske, datume in koristnike storitev; izjavi je treba priložiti potrdila, ki se nanašajo na poslovna obdobja in so jih izdale ali potrdile javne uprave ali ustanove, ki so bile naročniki, pri Čemer mora biti vsaj eno potrdilo za znesek, ki presega 300 milijonov lir; b) navedbo tehnikov in tehničnih organov, ki so zaposleni v podjetju, ki sodeluje na natečaju; pri tem je treba tudi navesti stopnjo Šolske in poklicne izobrazbe za posameznike, ki so neposredno odgovorni za izvajanje storitev; c) opis tehnične opreme, materialov in instrumentov, s katerimi razpolaga podjetje in služijo za opravljanje storitev; pri tem je treba navesti specifično opremo in aparature, ki jih uporablja za popravila in vzdrževanje hidrometeorološkega monitoražnega omrežja z daljinskim merjenjem s pomočjo radijskih zvez. Prošnje in zahtevano dokomentacijo je treba vložiti v zaprti in zapečateni ovojnici v Uradu za protokol pri Deželni direkciji za okolje, Ulica Giulia 75/1, 34128 Trst, 4. nadstropje, soba 402 najkasneje do 12. ure 21. septembra 1998. Na ovojnici mora biti napisano: »Zahteva za povabilo k sodelovanju na natečaju za letno dodelitev del za vzdrževanje in obnovo postaj za daljinsko ugotavljanje podatkov hidrometeorološke monitoražne mreže Deželne direkcije za okolje - Služba za vodovod.« Poziv za predstavitev ponudb bo izbranim podjetjem poslan v naslednjih 30 dneh. Ponudbe bo ocenjevala ustrezna komisija. Namestnik deželnega direktorja dr. Dario Danese TRGOVSKI SEKTOR / OSTRA POLEMIKA OB STOLETNICI ROJSTVA Spor llly-Dežela politične narave V petek morda sklep deželne vlade Nenavadno slavje v počastitev Černigoja Družabnost so priredili predsinočnjim v gledališču Mlela Spor o preustroju mestnega trgovskega sektorja, ki je nastal med upravo župana Riccarda Illyja in novo deželno vlado, je mimo vsebinskih aspektov problema izrazito politične narave. Da je tako, potrjujeta bodisi župan, bodisi pristojni deželni odbornik Sergio Dressi (NZ), ki je včeraj napovedal, da se bo s tem vprašanjem v petek ukvarjal deželni odbor. Mestna uprava je, kot znano, v bistvu začela izvajati (njen odlok je stopil v veljavo v ponedeljek) vsedržavni normativ (znan kot dekret Bersani), ki uvaja liberalizacijo trgovskih licenc in urnikov trgovin. Illy meni, da morajo občine brez nadaljnjega izvajati vsedržavni zakon, tudi zato, ker Dežela glede tega Se nima svojega posebnega zakona. Deželni svet je sicer pred volitvami »popravil« dekret ministra Bersanija, Prodijeva vlada pa ga je zavrnila CeS, da je v kričečem nasprotju z državno zakonodajo. Da ne bi nastala pravna praznina, je novoizvoljena deželna vlada Roberta An-tonioneja odobrila neke vrste okrožnico o tem vprašanju, ki pa po mnenju tržaškega župana nima zakonske veljave. Prišlo je do zmede in do ostrega političnega spora med Illyjem in Dressijem tudi zato, ker so nekatere občine sprejele deželno okrožnico, druge pa, podobno kot Trst, sprejele Bersanijevo usmeritev. Dressi je prepričan, da je Illy s svojo potezo popolnoma obkrožil in spregledal vlogo avtonomne Dežele Furlanije-Julijske krajine, župan pa je razočaran, ker je upal, da se bo nova deželna uprava tudi spričo vse večje konkurence Slovenije prilagodila novim potrebam trgovskega sektorja. V gledališču Miela so se v ponedeljek zveCčr spomnili stoletnice rojstva Avgusta Černigoja z dokaj neformalno družabnostjo, v duhu, ki je sicer značilen za dvorano na tržaškem nabrežju in za njene stalne obiskovalce. Prireditev, pri kateri je sodelovala tudi Skupina 78, je bila zasnovana kot zabava med prijatelji, na katero vsakdo od gostov prinese kaj za pod zob in za v kozarec, tako da se med prisotnimi ustvari neprisiljeno vzdušje tovarištva. Avgust Černigoj, najpomembnejši tržaški protagonist umetniške avantgarde, je bil prisoten na zaslonu z drobcenim odlomkom iz video posnetka, pa tudi na fotokopijah enega redkih izvodov revije Naš glas od septembra 1926, z umetnikovimi linorezi in avtobiografskim zapisom, ki jo je Natečaj za vrtnarice Občina Trst je razpisala natečaj za trideset mest vzgojitelja v vrtcu, od katerih so tri mesta za slovenske vrtce. Na natečaj se lahko prijavijo le tisti, ki so brez stalnega delovnega mesta. Delovni Cas bo trajal 36 mesecev, mogoče tudi v Časovnih presledkih. Prošnje je treba poslati do 17. septembra, za slovenske vrtce je treba poznati slovenski jezik. Podrobnejše informacije lahko dobite na Uradu za natečaje - tel: 040-6754312/6755675. dala na razpolago družina Fischer; zlasti pa je bil prisoten v mislih precejšnjega števila prisotnih, ki so se razkropljeni med ekspona- ti razstave sodobne umetnosti Transformation spo-minjah njegovih duhovitih in nekonvencionalnih pripomb. Vsekakor pa je res neformalna, a spoštljiva slovesnost izzvenela kot poziv na obsežnejše prireditve za počastitev umetnikovega dela. (bov) PO VRSTI TEŽKIH NESREČ OPČINE / FESTIVAL LEVIH DEMOKRATOV NOVICE Tudi na Tržaškem »vroča« jesen Občinski svetovalec Dolenc o aktualnih političnih problemih Potrebni so novi ukrepi za večjo varnost na cestah Od začetka leta je v raznih prometnih nesrečah izgubilo življenje že 18 oseb, da ne govorimo o številnih tudi težkih ranjencih. Vzrokov je veliko, od neprevidnosti do mehanskih okvar, vožnje brez zaščitne Čelade, vinjenosti, tveganega prehitevanja itd. Kot glavni vzrok pa navajajo Čezmerno hitrost, ki pomeni cinično poigravanje ne samo s svojo usodo, temveč tudi z usodo drugih. Dosedanji pozivi niso kaj prida zalegli. Agenti pravijo, da so zaceli s strožjim nadzorom, uporabo »au-toveloxa«. Upati je, da bodo visoke globe ali odvzem vozniškega dovoljenja marsikoga streznile. Oglasili so se tudi pri Coped (državna koordinacija pešcev), ki bodo skupaj s Camminatrieste na to temo v petek, 28. t.m. v Ul. del Teatro priredili tiskovno konferenco: od pristojnih bodo zahtevali vec odločnosti in posegov za varnost pešcev. Pro Logo ter rajonski svet od Sv. Ivana in s Kolonje pa bosta danes pred centrom »II Giulia« pričela z zbiranjem podpisov v podporo pobudi, ki so jo poimenovali »Dogovor med uporabniki ceste«. Pobudo bodo orisali danes ob 11.30. Tudi pri nas se obeta »vroča« politična jesen. V to je prepričan tržaški občinski svetovalec Igor Dolenc, ki je na openskem festivalu Unita in Novega Dela predstavil nekatere najbolj kočljive teme, s katerimi se bodo po poletnem premoru ukvarjali krajevni politiki in upravitelji. Glede novega deželnega odbora je zastopniki levih demokratov (pred njim je v imenu strankine sekcije za Opčine in Bane spregovoril Uroš Koren) priznal dvome in nejasnosti, ki so nastali, potem ko je Oljka v bistvu omogočila rojstvo vlade Pola svoboščin. Nekateri pomisleki nad to potezo, je dejal Dolenc, so legitimni, bistveno pa je vprašanje, če bo Dežela kos zahtevnim nalogam, ki jo čakajo. Omenil je volilni zakon, reformo krajevnih uprav in nenazadnje mednarodno vlogo FJK, ki je v Rimu vsi ne ra- zumejo. Tudi na krajevni ravni bodo septembra prišli do izraza stari in novi vozli. Pokrajinska uprava, ki jo vodi desnica, doslej ni bila sposobna nakazati nikakršne razvojne perspektive za to lokalno ustanovo. Problemi, je podčrtal Dolenc, pa se pojavljajo tudi v mestni upravi. Tržaški občinski svet se bo v prihodnji dneh začel ukvarjati s preosnovo mestnega in okoliškega prometa, da bodo odnosi med Illyjevim odborom in novo deželno vlado vse prej kot lahki pa pričajo glasne polemike o preustroju trgovske mreže, ki ga je proti volji Dežele zaCel uvajati pristojni občinski odbornik Fabio Neri. Pomembne odločitve, je še dejal Dolenc, se obetajo tudi za družbo ACEGAS ter za neketere občinske servise in usluge, ki jih Illyjeva uprava namerava delno privatizirati. Od 31. avgusta nov umik šolskega skrbništva Bliža se novo šolsko leto in z njim običajni manjši in večji problemi, katerih reševanje ni vedno enostavno. Glede na zapletenost raznih postopkov, ki se bodo redno pojavili v prihodnjih dneh, je tržaško šolsko skrbništvo sporočilo, da bodo od 31. avgusta dalje njegovi uradi odprti za javnost ob sredah od 15. do 17. ure in ob petkih od 12. do 13. ure. Ogled športne palače Gradbena dela v športni palači v Carboli se bližajo koncu. Prostore namreC preurejajo za potrebe rokometa in naj bi sluzih tudi za velika srečanja mednarodnega značaja, medtem ko se bodo košarkarji preselili v nov športni center na Valmauri. Dela v Carboli si je vCeraj v spremstvu načrtovalcev arh. Borghija in inž. Gianquinta ogledal tržaški podžupan in odbornik za šport Roberto Damiani. Prijeli nove pribežnike Agenti finančne straže iz Milj so v dveh operacijah ustavili novih 13 pribežnikov, ki so ilegalno prekoračili slovensko-italijansko mejo. Eden se jim je izmuznil, vendar so ga kmalu dohiteh. Ugotovili so, da je prav on organiziral prehod meje, in sicer zato, ker je v skupini bil tudi njegov brat. Trenutno živi v Švici, doma pa je iz bivše Jugoslavije. Odpeljali so ga v zapor, medtem ko so ostale (prihajali so s Kosova, iz Bangladeša, Iraka) pospremili do obmejne policije pri Rabojezu in na kvesturo, kjer so zaceli postopek za izgon. Carli zapustil zapor Vasilij Carli iz Trebe je že zapustil koronejske zapore, kamor so ga odpeljali, potem ko so mu zaplenili več gramov sumljive snovi, domnevno hašiša ali marihuane. Carlija so ustavili na trgu pred treben-sko cerkvijo, zatem so mu pregledali še avtomobil in odšli k njemu domov. O tem smo na kratko že poročali, v omenjenem Članku smo omenili tudi ime Sebastiana Lokatosa, vendar se je izkazalo, da Lokatos v primer ni vpleten, na njegov raCun ni prišlo na dan nic protizakonitega. Dve samotni smrti Miljski karabinjerji so včeraj sodelovali pri odkritju trupel dveh oseb, ki sta umrli na svojem domu v samoti. Prvi primer zadeva 71-letnega Giovannija Postogno v Miljah. Moškega že več dni ni bilo na spregled, pes, ki je bil z njim v stanovanju, pa je lajal. To je naposled prepričalo sosede, da so poklicali karabinjerje. Le-ti so posegli in odkrili, da je moški umrl. Po prvem pregledu zdravnika kaže, da je bil mrtev že teden dni. Drugi primer pa zadeva 78-letno Stanislavo Giulia-ni iz dolinske občine. Hci jo je v zadnjih dneh z letovišča, kjer se je mudila na počitnicah, večkrat skušala policati po telefonu. Ker pa ni prejela nikakega odgovora, je naposled poklicala karabinjerje, ki so posegli in našli Giuhanijevo mrtvo. DEVINSKO NABREŽINSKA OBČINA Uspeh fotografske delavnice Kmalu tudi fotografski natečaj na temo jesenskega Krasa in morja V minulem vikendu je bila devinsko-nabrežinska občina prizorišče izredno zanimive in uspele fotografske delavnice. Pobuda, ki sodi v okvir občinskega projekta za gospodarsko spodbujanje, je nastala iz zamish občinskega svetovalca Maurizia Rozze, dobrega poznavalca narave in uslužbenca deželne gozdarske straže. Dvodnevni nabrežinski vvorkshop je bil posvečen naravi oz. naturalistični fotografiji. Vodil ga je 29-letni priznani fotograf Michele Menegon, ki se že vrsto let profesionalno ukvarja s fotografijami naravnih znamenitosti širom po svetu. Udeležba na fotografski delavnici je bila številčno vnaprej omejena na petdeset udeležencev, odvijala pa se je v večnamenskih prostorih občinske knjižnice v Nabrežini. Kot povedano, je pobuda sprožila pravi val zanimanja, morda tudi zaradi brezplačne udeležbe. V soboto zjutraj se je tako skupina nadebudnih fotografov spoprijaznila s teorijo fotografiranja ter tethniCne uporabe fotoaparata in vezanih pripomočkov. Nedeljski dopoldan je bil nedvomno zanimivejši, saj je bilo na sporedu predvajanje preko 150 diapozitivov, ki so ponazarjali najrazličnejše metode fotografiranja narave in trike, s katerimi lahko za- lotimo posamezne živali v prostosti. Teoriji je v nedeljo sledila tudi praktična vaja v naravi: udeleženci so se tako podali v Prečnik, kjer so lahko oboroženi s fotoaparati ob vznožju Sedla tudi praktično aplicirali komaj dojete pojme. »ObraCun fotografske delavnice je tako več kot pozitiven,« je dejal Rozza, ki je obenem izrazil zadovoljstvo nad raznolikostjo udeležencev. Slednje so namreC sestavljali tako najstniki, ki so se v bistvu prvič sreCali s fotografski-mim aparatom kot tudi pravi profesionalci. Fotografska delavnica je za mnoge predstavljala pravo priložnost spoznavanja Krasa. Zaradi velikega povpraševanja, so nam organizatorji zaupali, da je v pripravi tudi tretje nadaljevalno srečanje, ki se bo odvijalo v kratkem in bo posvečeno predvsem fotografovi etiki ter informacijam o življenju in navadah kraške divjadi. V sodelovanju s tržaško sekcijo WWF je devinsko-nabrežinska uprava organizirala tudi fotografski natečaj na temo jesenskega Krasa in morja. NateCaj je namenjen vsem amaterskim fotografom, zadnji termin za predstavitev barvnih ali Crnobelih fotografij pa bo zapadel 4. decembra, (gb) OBRNILA SE JE NA ŽUPANA Visla vprašanj Tamburinijeve o problemih civilne zaščite Občinska svetovalka »Fronte Giuliano« Laura Tamburini pravi, da že skoraj leto dni zaman Čaka odgovor na nekatera vprašanja, ki jih je glede službe za varnost in civilno zaščito zastavila tržaški občinski upravi. Sedaj se vrača k številnim problemom, ki po njenem mnenju tarejo to službo, in je županu ter pristojnemu odborniku zastavila kopico vprašanj. Nic ne kaže, pravi svetovalka, da bi bila dosežena potrebna operativna pripravljenost. Tamburinijeva poleg tega trdi, da se občinska uprava pri vodenju te dejavnosti ne drži državnih in deželnih določil o civilni zaščiti. Vprašanje, ki ga je vložila Tamburinijeva, je precej razčlenjeno, vsebuje namreC petnajst toCk. Uvodoma ugotavlja, da se ne držijo določil, ko se upravni postopki nanašajo na voluntariat (npr. sporočila ravta-nelja službe načelnikom izmene, dimisije, vpisi itd.). Nadalje želi vedeti, kakšne organizacijske ukrepe so sprejeli glede osveščanja prebivalstva z nevarnostjo hujših nesreč, kako so zavarovalne garancije lahko operativne, Ce od prostovoljcev (z izjemo tistih, ki so vključeni v občinsko gozdno protipožarno službo) ne zahtevajo ustreznega zdravniškega potrdila. Tamburinijeva nadalje govori o nakupu terenskega vozila, za katerega so potrosili okrog 60 milijonov lir, o nakupu sprejemnikov in oddajnikov (bodisi prenosnih kot tistih, ki jih namestijo v vozila) s frekvenco 43 MHhz, Ce pa deželna določila predvidevajo uporabo radijskih aparatov VHF, ki jih deželno poveljstvo za gozdove in parke daje v uporabo. TISKOVNA KONFERENCA / NA PRISTANIŠKEM POVELJSTVU JUTRI / POBUDA BONAVVENTURE Včeraj predstavili bogat program »Pokrajineskupaj« Uradna otvoritev v soboto, nekatere pobude so že v teku Na trgu koncert židovske glasbe s skupino KlezRoym Na sporedu glasbeno izročilo vzhodnoevropskih skupnosti Pokrajinaskupaj je naslov vrsti pobud, ki obetajo popestriti ta konec poletja in začetek jeseni; čas, ko na Tržaškem tako morski kot kraški pejsaž zablestita v svojih najlepših barvah. Po lanski izredno uspešni izvedbi je namreč Pokrajina v sodelovanju z okoliškimi občinami in z raznimi kulturnimi organizacijami sklenila to pobudo ponoviti in jo še obogatiti. Program je izredno pester, namenjen je različnim okusom in zanimanjem ter skuša zadovoljiti potrebo po kulturi in zabavi vseh prebivalcev tržaške pokrajine, pa tudi zunanjih obiskovalcev. Včeraj so na tiskovni konferenci na Pristaniškem poveljstvu v Trstu podrobneje orisali celoten program in namen Pokrajineskupaj. Uvodni govor je imel predsednik Pokrajine Renzo Codarin, ki je povedal, da je bilo leto 1998 proglašeno za »leto morja« in da bo zato tudi Pokrajinaskupaj posvetila večji del prireditev obmorskim občinam. To pa ne pomeni, da bo zanemrjen kraški element, ki bo vsekakor prisoten v letošnjih večernih srečanjih in katerega bodo skušali bolje ovrednotiti prihodnje leto. »Med razstavami likovne umetnosti, kinematografskimi pregledi, ognjemeti, med glasbo in plesom, med vokalnimi koncerti in potujočim gledališčem bo mogoče uveljaviti prijateljski stik med drugačnimi narodi in kulturami, ki od vedno razživljajo in bogatijo naš prostor,« je zaključil Codarin. O novi stavbi Prista- niškega poveljstva je spregovoril komandant De Stefano. V tej stavbi s čudovitim pogledom na modrino Tržaškega zaliva bo namreč eden glavnih večerov Pokrajineskupa, oziroma uradni otvoritveni večer. V soboto bo v tem sugestivnem okviru vokalni koncert z naslovom »Lirika avgusta«. Nastopili bodo štirje izmed najboljših italijanskih lirskih pevcev: sopran Adriana Morelli, tenor Nazzareno Antinori, mezzosopran Ambra Vesp asiani ter bariton Ettore Nova, ki jih bo na klavir spremljala Nataša Kerše-van. Izvajali bodo najbolj znane romance iz oper Verdija, Donizettija, Bize-ta, Mozarta, Straussa, Giordana in Mascagnija. Na tiskovni konferenci so bili prisotni tudi nekateri župani oziroma predstavniki okoliških občin, predsednik podjetja APT, predsednik hranilnice CRT ter predsednik Trgovinske zbornice Donag-gio, ki so pozdravili to hvalevredno pobudo in zagotovili svoje nadaljnje sodelovanje. O programu Pokrajineskupaj v ožjem smislu pa so spregovorili predstavniki organizacij, ki so prevzele organizacijsko delo večerov: La Bavisela, Zoo Est, Buratti-ni e Cantastorie ter Trie-ste Contemporanea, ki je pravzaprav začetni pobudnik te obsežne manifestacije sodobne kulture. V okvir pobud Pokrajinaskupaj spada tudi razstava slovenskega kon-struktivista Avgusta Černigoja, ki so jo otvorili na Repentabru 14. avgusta v okviru 100-letnice njegovega rojstva. Jezusov križev pot bo na ogled še do 30. avgusta, nakar bo razstava gostovala še v starih Miljah in na Vejni. Otvoritvi bosta popestrila zbora Cappella Tergesti-na in Polifonski zbor iz Rude, ki izvajata cerkveno glasbo. Zgonik bo glavno prizorišče današnjega in jutrišnjega večera. Drevi bodo namreč predvajali film Titanic, jutri pa bo koncert latinsko-ameriške glasbe kubanske pevke in njene skupine Maria del Carmen y su son Gubano. Glasbeni večeri skušajo ovrednotiti predvsem glasbenike, ki živijo in delujejo na tržaškem območju. Na drugih koncertih bodo prišle do izraza različne glasbene zvrsti: jazz, folk, rock, blues, funky in lahka glasba. Zelo zanimiva in nevsakdanja bo razstava Co-mixart dveh znanih slikarjev stripov: Renata Calligara in Lorenza Mat-tottija. Vedno v tem okvi- ru bo tudi predvajanje prvih risanih filmov v originalu slavnih režiserjev iz začetka stoletja Meliesa, Mc Coya, bratov Fleisher in Stallingsa z naslovom »V pričakovanju Miki Miške« (In attesa di To-polino). Razstava in pregled risanih filmov bosta na ogled v Miljah, pri Briščikih, v Nabrežini, v Dolini in na Colu. Navedene pobude so le del bogatega programa letošnje izvedbe Pokrajineskupaj. Tudi ostale prireditve, o katerih bomo še poročali, so izredno zanimive in vredne ogleda. Poleg tega bodo gostovanja v vseh občinah tržaške pokrajine, tako se bo lahko res vsakdo udeležil teh večerov, katerih vstop bo med drugim brezplačen. (BiS) Jutri ob 21. uri bo na Borznem trgu koncert skupine KlezRoym. Predstavili bodo glasbo vzhodnoevropskih židovskih skupnosti, predvsem iz Rusije, Romunije, Poljske in Ukrajine. Skupino sestavlja sedem glasbenikov, ki družijo židovsko tradicijo z jazzom. Koncert prireja zadruga Bonavventura v sodelovanju s tržaško Občino in Turistično ustanovo in spada v okvir pobud Salom Trst. Vstop je prost, pobirali pa bodo prostovoljne prispevke. Mlada umetnika v Revoltelli V okviru poletnega sporeda v muzeju Revoltella bosta danes in jutri dve zanimivi pobudi. Drevi ob 21. uri bo v avditoriju muzeja predstava z naslovom »Koliko manjka? Potovanje skozi sodobno umetnost«. Govoril bo mladi umetnostni kritik Gui-do Molinari, ki je priznan sodelavec znanih revij sodobne umetnosti. Spregovoril bo o možnosti, ki se odpirajo sodobnemu umetniku na pragu tretjega tisočletja. Jutri ob 21. uri pa bo na terasi muzeja mladi pisatelj iz Turina Giuseppe Culicchia zadnji gost vrste literarnih srečanj, ki jih na temo »Potovanje skozi vrstice« vodi Franca Marri. Iz najbolj znanega Culic-chiovega romana »Tutti giu per terra« so tudi posneli film. Na jutrišnjem srečanju bodo tudi prebrali odlomke iz del turinskega avtorja, pisatelja pa bo predstavil Gianni Sprizzo. ___________PRIJATELJSKI STIKI___________ Obisk iz Cerhenic v Zgoniku Predstavništvo iz Češke bo prisotno tudi no Kmetijskih dnevih Junija je bila na Češkem skupina pevcev in pevk mešanega pevskega zbora KD Rdeča zvezda iz Saleža ter vrsta predstavnikov drugih organizacij zgoniške občine. Pred dvema letoma je namreč zgoniška županja Tamara Blažina podpisala listino prijateljstva z županom iz Cerhenic. Občini, ki sta iz več vidikov zelo slični, nadaljujeta prijateljske stike na različnih področjih. Na junijskem gostovanju v Cerhenicah so mladi pevci in pevke navezali stike s svojimi vrstniki. Tako je v soboto v Zgonik prispelo pet mladih občanov iz Cerhenic. Gostijo jih domači pevci na svojih domovih. Na programu imajo celo vrsto izletov in zanimivih pobud. V nedeljo so bili na ogledu Benetk, ob lepem vremenu zahajajo k morju ter spoznavajo naše kraje in kulturne ter naravne zanimi- vosti v naši bližini. Lovci, ki so bili tudi že na obisku pri njih, jim bodo priredili prijateljski večer z roštiljem. Med enotedenskim bivanjem v zgo-niški občini bodo Cehi pripravili velik panoj, na katerem bodo prikazali kmetijsko dejavnost v občini Cerhenice. Ta panoj bodo nato razstavljali na Dnevih kmetijstva, ribogojstva in gozdarstva, ki bodo septembra na tržaškem sejmišču. »Dnevov« se bo udeležil tudi župan iz Cerhenic, ki bo sodeloval, kot tudi drugi župani pobratenih občin, na okrogli mizi o kmetijstvu, ki bo v soboto 20. septembra. Pobratenje med občinami iz različnih držav je, kot dokazuje primer občin Zgonik in Cerhenice, izredno pozitivna izkušnja, saj predstavlja navezovanje plodnih prijateljskih stikov obojestransko bogatenje. (BiS) Kulturne pobude privabljajo turiste Podjetje za turistično promocijo v Trstu ugotavlja, da je število turistov, ki so si ogledali Trst in okolico, letos znatno naraslo. Naše mesto nima perspektiv, da bi postalo cilj masovnega turizma, je pa zanimivo za tisti elitni pas, ki se zanima za kulturne dogodke in lahko potroši večje vsote denarja. Verjetno je letošnji naval turistov odvisen tudi od kulturnih pobud, koncertov, prireditev in razstav v okviru »Shalom Trst«, pa tudi drugih pobud. Današnji turizem je usmerjen predvsem v specifičnost nekega prostora, v doživljanje realnosti, v kateri se pač turist znajde. Prav zato mu ni vseeno, kam gre, ampak je pomembno, kaj ga zanima in kaj od svojega potovanja pričakuje. Zato se mora tudi naše mesto potruditi, da postane čimbolj privlačno zunanjim obiskovalcem. Poletne pobude na temo židovske kulture so pokazale, da je ta razvojna pot prava in da je po njej treba nadaljevati. To je tudi mnenje tržaškega podžupana in odbornika za kulturo Roberta Damianija, ki je potrdil, da namerava občinska uprava prihodnje leto ponoviti vrsto poletnih pobud, vezanih na določeno tematiko. Turizem je obenem pomemben tudi za Tržačane same, saj obiski prireditev in drugih kulturnih pobud ter trgovin in restavracij omogočajo boljšo kakovost življenja v mestu. (BiS) OPČINE / VROČI DNEVI KRAŠKE PRIREDITVE Se »poletje na Opčinah« Prireditev »Poletje na Opčinah« bo od danes do nedelje stopila v svoje najbolj živo fazo. Na ploščadi za župno cerkvijo sv. Jerneja bo drevi nastop plesalcev kluba Diamante, ki bodo predstavili latinskoameriške plese, medtem ko bo jutri zvečer ples ob zvokih Cristine in njenega orkestra. Na prireditvenem prostoru ob Vrbski ulici bo drevi disko glasba v živo z nastopom skupine Blues Etcetera, vsak večer do nedelje pa bo od 20.30 do 21. ure predstava modernega plesa, na kateri bodo člani centra CSI tudi nudili lekcije zainteresiranim. Vsak dan do nedelje bodo od 18. ure dalje odprti kioski, v nedeljo pa jih bodo odprli že ob 11. uri, medtem ko bo več orkestrov igralo raznovrstno glasbo. Za občinsko izpostavo v Doberdobski ulici bo sejemski prostor, kjer bodo na ogled in prodajo domači izdelki in pridelki, pa tudi stojnice za srečelov in igrišče za najmlajše. Na območju Opčin bosta te dni delovali še drugi dve igrišči ter mini lunapark. Praznovanja se bodo zaključila v nedeljo, ko bo tudi sprevod starih avtomobilov, ki bodo odpeljali ob 17. uri izpred hotela Danev in peljali do občinske izpostave v Doberdobski ulici. »Poletje na Opčinah« prirejajo v sodelovanju Občine Trst, Rajonskega sveta za Vzhodni Kras, Odbora za upravljanje (risarskega premoženja, Združenja trgovcev Skupaj na Opčinah, Sloven- skega deželnega gospodarskega združenja, Zadružne kraške banke, Odbora za zaščito Opčin, SKD Tabor, Sklada Mitja Cuk, pa še Pokrajine Trst in Tržaške trgovinske zbornice. (Na sliki Danubio Saxophon (Juartet med ponedeljkovim nastopom) Obvezno je cepljenje proti pasji steklini Občina Trst sporoča, da je treba obvezno cepiti proti steklini pse, govedo, ovce, koze in konje, ki živijo na območju tržaške občine. Cepljenje bo izvedla veterinarska služba Zdravstvenega podjetja do 31. avgusta. Pse bo mogoče cepiti v javnem pesjaku v Ul. Orsera 8, od ponedeljka do petka, od 10. do 12.30 in ob ponedeljkih in četrtkih od 14. do 15. ure. Psi morajo na cepljenje priti z nagobčnikom. Psi, ki prihajajo iz drugih krajev države in se za krajši čas ustavijo v Trstu, morajo biti že cepljeni, in to ne manj kot pred dvajsetimi dnevi in ne več kot pred enajstimi meseci. Tisti, ki še niso bili cepljeni, morajo takoj na cepljenje, na stroške svojega gospodarja. Živino, ki ni še dovolj stara za ce-plenje, bo mogoče cepiti po tretjem mesecu življenja. Jožku Baši zadnji pozdrav Na zadnji seji odbora Sindikata slovenske šole smo si porazdelili poletno delo in si zaželeli prijetne počitnice. Jožko nam je razkril svoje številne načrte in nasmejano zakorakal v poletje. Letošnje vroče poletje pa je bilo zanj usodno ter je prekinilo njegovo življenjsko pot. Jožko Baša je bil elan Sindikata slovenske šole od njegovega nastanka ter je v njem deloval kot odbornik že leta 1957. Od takrat dalje je bil večkrat Član izvršnega ali nadzornega odbora, neprekinjeno v zadnjem desetletju. Na sejah in pri sindikalnem delu sta ga označevala umirjeni in preudarni nastop. Svoje predloge in trditve je vedno natančno utemeljil ter je s svojo življenjsko izkušnjo bil lahko v pomoC mlajšim odbornikom. Svojo poklicno pot je Jožko začel v osnovni šoli na Plavjah kot sedemnajstletni absolvent slovenskega tržaškega učiteljišča. V naslednjih letih je poučeval in ob delu študiral na ekonomski fakulteti v Ljubljani ter diplomo nostrificiral na tržaški ekonomski fakulteti. V začetku sedemdesetih let je nekajkrat dobil štipendijo za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V tem Času je prevedel učbenik Jožeta Toporišiča »Zakaj ne po slovensko« in ga priredil za italijansko izdajo. Po povratku je vrsto let poučeval ekonomske vede na italijanskem trgovskem zavodu »Carli« in po premestitvi na zavodu »Žiga Zois«. Štiri leta je tudi pogodbeno predaval na visoki šoli za prevajalce tržaške univerze. Svojo poklicno pot je zaključil leta ’93 kot didaktični ravnatelj pri Sv. Ivanu. Kot soavtor je medtem poskrbel za nastanek slovensko-italijan-skega in italijansko-slo-venskega Priročnega slovarja bančnega poslovanja. V zadnjih letih je sestavljal obsežni slovar ekonomske terminologije, ki je ostal nedokončan. Vezna nit vsega Jožkovega delovanja je bila skrb za izpopolnjevanje in uvljavljanje slovenskega jezika v zamejstvu, morda tudi zato, ker mu je bila v prvih letih šolanja materna beseda prepovedana. Zavedal se je važnosti slovenskega univerzitetnega izobraževanja učiteljev ter je v odboru sindikata aktivno sledil razvoju tega vprašanja. Jožko nas je stalno presenečal s kopico raznolikih zanimanj: vabil nas je na planinske pohode, srečevali smo ga na zborovskih nastopih, raznovrstnih razstavah in predstavah, učil se je tujih jezikov. V vseh njegovih zanimanjih so izstopale vedoželjnost, praktičnost in stvarnost. Njegov doprinos pri vzgajanju slovenske mladine, pri uveljavljanju slovenskega jezika in slovenske sole nam bodo v spodbudo za nadaljnje delo. Odbor SSS - Trst Prošnje za uporabo občinskih telovadnic Devinsko nabrežinska občina sporoča, da bo 4. septembra zapadel rok za vlaganje prošenj za uporabo občinskih telovadnic med šolskim letom 1998/99.V srednji šoli »C. de Marchesetti« ter v Vzgojno zaposlitvenem centru (CEO) v Sesljanu. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina -Urad za šport in prosti Cas, Nabrežina 102 (tel. 040/2017371), mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. V istem uradu so na razpolago tudi posebni obrazci, ki jih društva lahko dvignejo vsak dan, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro ter ob ponedeljkih in sredah med 15. in 17.30. Nadzorna služba pred šolami Tudi v prihodnjem šolskem letu bo devinsko nabrežinska občinska uprava poskrbela za nadzorstvo pred šolami, ki ga bodo opravljali starejši občani. Vsi, ki se potegujejo za to službo, lahko dvignejo obrazce prošenj v uradih občinskih redarjev, ki odprti od ponedeljka do sobote od 8. do 10. ure, ob ponedeljkih, sredah in petkih pa tudi od 17.30 do 18.30. Za morebitne informacije lahko interesenti pokličejo tudi na številki 040/2017360 in 040/2017361. Prošnje je treba oddati do 25. avgusta. VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 26. avgusta 1998 IVANA Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 19.54 - Dolžina dneva 13.36 - Luna vzide ob 10.28 in zatone ob 22.04 Jutri, ČETRTEK, 27. avgusta 1998 MONIKA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24,1 stopinje, zračni tlak 1015,9 mb narašča, veter 31 km na uro vzhodnik, vlaga 43-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 23,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Umrli so: 26-letni Massi-mo Saturno, 25-ltna Valentina Schipizza, 70-letna Silvana Del Prete, 10-letni Stefane Tabanelli, 91-letni Pie-tro de Manzini, 55-letni Lu-ciano Mucchiut, 57-letni Bruno Zinco, 77-letna Ster-petta Maggi, 80-letni Ermi-nio Martini. I : LEKARNE Od ponedeljka, 24. do sobote, 29. avgusta 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (tel. 040 308248), Ul. Curiel 7 (tel. 040 281256). Bazovica - Ul. Gruden 27 (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Curiel 7, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Ul. Gruden 27 (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (tel. 040 772148). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TE LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. KINO ARENA ARISTON (poletni kino; v primeru slabega vremena bo predstava v kinodvorani) - 21.00 »L’an-golo rosso«, i. Richard Ge-re. EKCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. EKCELSIOR AZZURRA-Zaprto zaradi dopusta do 27. 8. AMBASCIATORI 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Arma letale 4«, i. Mel Gibson. NAZIONALE 1 - 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »Pioggia infernale«, i. Morgan Free-man, Christian Slater. NAZIONALE 2 - 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »Wish-master - 11 signore dei desi-deri«, r. Wes Craven. NAZIONALE 3 - 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »Spe-cies 2«, i. Natasha Hen-stridge. NAZIONALE 4 - 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »Tre uo-mini ed una gamba«, i. Al-do, Giovanni in Giacomo. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Donne in concorso«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.45, 19.50, 22.10 »The Jackal«, i. R. Gere, B. VVillis in S. Poitier. Zadnji dan. ALCIONE - Zaprto zaradi dopusta do 26. 8. Tl OBVESTItA GLASBENA MATICA TRST - Sola »M. Kogoj« vpisuje nove gojence za Šolsko leto 98/99 do 10. septembra vsak dan od 10. do 12. ure, razen sobote. Informacije dobite na tel. št. 040/418605, Ul. Manna 29. Lanske gojence prosimo, da potrdijo vpis Cimprej. KD RDEČA ZVEZDA v sodelovanju s Tržaško pokrajino obvešCa, da bodo zaradi tehničnih razlogov namesto filma TITANIC danes, 26. avgusta ob 20.30 na odprtem pred Sportno-kul-turnim centrom v Zgoniku predvajali filmsko uspešnico Leonarda Pieraccionija FUOCHI DARTIFICIO. V primem slabega vremena bo film v dvorani. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu bo ponovno odprta javnosti od petka, 27. avgusta dalje s sledečim urnikom: vsak torek in petek, od 14. do 18. ure. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešCa, da bo v petek, 28. t. m. ob 20.30 v Partizanskem domu prva vaja v sezoni 1998/99. Nared bodo nove obleke za nastop na velikem partizanskem slavju na Tatrah, ki bo 6. septembra ob 10.30. Prisoten bo tudi predsednik republike Slovenije Milan KuCan. MePZ PRIMORSKO prične z vajami v ponedeljek, 31. avgusta, ob 20.30 v Mackoljah. Ker ima zbor že septembra važen nastop, se priporoča prisotnost vseh pevcev. SLOVENSKI LOVSKI PEVSKI ZBOR FJK DOBERDOB obvešča svoje pevce, da bo prva pevska vaja v sredo, 2. septembra, ob 20.30 v BubniCevem domu v Repnu. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešCa, da bo do 28. avgusta tajništvo zavoda odprto vsak delovnik razen sobote od 8. do 14. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo tržaški urad zaprt do 28. avgusta. ZADRUGA BAN in SKD GRAD vabita na tradicionalno SAGRO POD KOSTANJI, 29. in 30. avgusta in 5. in 6. septembra pri Banih. Spored: v soboto, 29. avgusta ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Kraški kvintet in Braco Koren; nedelja, 30. avgusta ob 16. uri odprtje kioskov, ob 17. uri koncert Godbe na pihala Viktor Parma iz Trebe, ob 20. uri ples z ansamblom Kraški kvintet in Braco Koren, ples bodo ot-vorili pari v nošah; sobota, 5. septembra, ob 17. uri od- C0MUNE Dl DUINO AURISINA (TS) - OBČINA DEVIN NABREŽINA (TS) JAVNA DRAŽBA Občina Devin Nabrežina obvešča, da bo dne 21. septembra 1998 ob 12.30 javna dražba za nakup avtomobila. Morebitne informacije in razpise je mogoče dobiti v Ekonomatu, Nabrežina Kamn. 25 (tel. 040/2017321). ODGOVORNI SLUŽBE ZA EKONOM AT Nada CAHARIJA ISTITUZIONE ČASA Dl RIP0S0 »FALI STUPARICH« USTANOVA DOM ZA OSTARELE »BRATA STUPARICH« Sesljan 132 - 34019 DEVIN-NABREZINA (TS) OBJAVA ZAKUPA-RAZPISA 1. Predmet zakupa-razpisa: Dobava in instalacija tehnično-sa-nitarne opreme; 2. Osnovna dražbena cena je 150.000.000 lir (IVA izključena); 3. Rok za vložitev ponudb zapade 10.10.1998 ob 12. uri; 4. Javno odpiranje ponudb bo 12.10.1998 ob 9. uri; 5. Kriteriji za dodelitev: 16. člen, I. odstavek, črka b) Zak. dekret - D.L. št. 358 z dne 24.07.1992. Informacije in vse pogodbene pogoje razpisa ter celotno besedilo razpisa dražbe lahko zainteresirani dobijo na Ustanovi Dom za ostarele »Brata Stuparich« - Časa del Riposo »F.lli Stuparich« - Sesljan 132 - Devin-Nabrežina (TS), tel. 040/299195 - telefaks 040/2916043. DIREKTOR i Aldo BALDAS NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA ki želijo prejemati Časopis v kraj letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj Štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko Številko 040 7786300 - vsak dan od 14. do 20. ure z ..................... ......................................... ... \ OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 Z URNIKOM: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure pitje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Adria kvintet; nedelja, 6. septembra ob 16. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Kvintet mi. Delovali bodo dobro založeni kioski. SK BRDINA organizira v soboto, 29. avgusta VII. kraski bike slalom s pričetkom ob 17. uri ob novem krajevnem uradu za vzhodni Kras (Doberdobska ulica). Vpisovanje za tekmo bo na terenu od 16.15 dalje. Informacije na tel. St. 040-212859 in 040-299573. KRUT obvešča, da bo do 30. avgusta pisarna odprta vsak dan razen sobote samo v dopoldanskih urah z urnikom od 9. do 13. ure. URAD ZADRUGE PRIMORSKI DNEVNIK bo zaprt zaradi dopusta do 30. avgusta. VZPI-ANPI in ANED-ANPPIA sporočata, da bodo njihovi uradi v Ul. Crispi 3 zaprti do 30. avgusta. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV in ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA obveščata, da bo do 30. avgusta pisarna odprta vsak dan razen sobote samo v dopoldanskih urah z umikom od 9. do 13. ure. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo njene podružnice v Dolini, Nabrežini in na Opčinah meseca avgusta zaprte. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA sporoča, da bodo njeni uradi do konca avgusta odprti od 9. do 14. ure. SKLAD MITJA CUK sprejema vpisovanja v poletno varstvo na Opčinah do 4. septembra od 8. do 13. ure (možno vpisovanje iz tedna v teden). V LONJERJU smo začeli urejevati staro društveno knjižnico. Ugotovili smo, da so knjige v dobrem stanju, čeprav je občutiti pomanjkanje novejših izdaj. Vabimo vas, da nam darujete ali posodite knjige, ki so vam v napoto in ne veste kaj z njimi (npr. otroške knjige), da bi jih lahko uporabljalo SirSe Število bralcev. Za informacije sta na razpolago Karin Sancin (tel. 040-911198 ) in Breda Močilnik (tel. 040-912787). SKLAD MITJA CUK obvešča, da bo v mesecu septembru organiziral začetni in nadaljevalni teCaj ročnega tkanja pod vodstvom Magde Tavčar. Število mest je omejeno, zato prosimo vse tiste, ki jih tečaj zanima, da se zglasijo pri Skladu, tel. št. 040-212289 ali pri M. Tavčar, na tel. št. 040-226131. 70-LETNIKI z dolinske občine se bomo zbrali na veseli družabnosti v mesecu septembru. Za informacije pokličite na tel. st. 280810 (Marta Slavec) od 19. do 20. ure ali na tel. St. 228312 (Meri Žerjal - Fic) od 12. do 14. ure. s_____________IZLETI SD MLADINA obvešča, da je Se nekaj prostih mest za izlet v Robanov kot -kmečki turizem Govc (zgornja Savinjska dolina) od 2. do 5. septembra. Za informacije tel. na St. 040-220718 ali 040-213518. H ŠOLSKE VESTI DTTZG »Žige Zoisa« organizira 1., 2. in 3. septembra od 10. do 12. ure v veži na sedežu KNJIŽNI SEJEM. Na njem bodo dijaki lahko prodali oz. kupili rabljene učbenike po ugodnih cenah. K sodelovanju vabimo vse dijake. DTTZG ŽIGA ZOIS ob- vešča, da bo do 31. avgusta tajništvo sole odprto vsak delovnik razen sobote od 9. do 12. ure; ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 14. do 15.30.. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 040370301, bo do konca avgusta posloval ob sredah, od 10. do 12. ure. MALI OGLASI tel. 040 7786333 ISCEM zemljišče min. 600 kv.m, z manjšo zgradbo (hišico ali skednjem), dostopno z avtom. Tel. 040/54429, po 20. uri. PRODAM mladice kraskega ovčarja z rodovnikom. Tel. St. 040-228388. KUPIM knjige za 1. razred Sole Jožef Stefan -mehanski operater. Tel.: 040/228785 v popoldanskih urah. NUDIM nego Starejši osebi 24 na 24 s 15-dnevno menjavo. Imam že izkušnje. Te. 0038667/31229 od 18. do 20. ure. NA RAZPOLAGO imamo spalnico, jedilnico, kuhinjo, kauc s posteljo in drugo rabljeno pohištvo. Tel.: 040/575145. ŽENSKA EKIPA nujno isce pripravljenega trenerja! Zainteresirani naj pokličejo na tel. St. 040-44016 od 13.30 do 14.30 ali na 040-327165 od 18.30 do 20. ure. ZAZIDLJIVO parcelo, 1.000 kv. metrov, prodam v centru Doberdoba. Tel. v večernih urah na St. 0338-2442231. PRODAM knjige za I. razred IGEA. Tel. St. 040-200050. V DEVINU prodamo opremljeno stanovanje. Pokličite nas v večernih urah na tel. St. 040-208658. PRODAM skuter Piaggio Aprilia (Amico), letnik 1995 v dobrem stanju. Tel. St. 040-200996. IŠČEMO doktorja/ico farmacije oziroma c.t.f. z opravljenimi pogoji za skorajšnji nastop službe part-time. Zahteva se znanje slovenskega jezika in nekoliko prakse. Za morebitne informacije klicati na tel. St. 040/368647 v jutranjih urah. UGODNO PRODAM mladice kraskega ovčarja z rodovnikom. Za informacije tel. na St. 040/228388 oh uri obedov. ODLIČEN KROMPIR prodajamo v Sovodnjah po 600 lir na kilogram. Tel. 0481/882413. OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju. OSTROUSKA, Zagradec 1, je odprl agriturizem. ToCi belo in Črno vino in nudi domaC prigrizek. Zaprto ob Četrtih. OSMICO ima Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICO imajo pri Batkovih (Repen 32). OSMICO ima Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICA je odprta v Dolini pri Marju Žerjalu. SREČKO ŠTOLFA (Sa-lež 46) tod belo in Črno vino. TERČON IVAN ima osmico v Mavhinjah št. 42. PRISPEVKI V spomin na Pepija VerSo in Ivanko Ukmar vd. Lipovec darujeta Marija in Milko Luksa 100.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Josipa Versa darujeta Srečko in Anica Orel 30.000 lir za vzdrževanje proseskega spomenika padlim v NOB. Ob 5. obletnici smrti Vittoria Miliča se ga z ljubeznijo spominjajo žena Marija ter sinova Bruno in Luciano z družinama Samatorca, 26. 8. 1998 UMETNIKOV ŽIVLJENJSKI JUBILEJ Bogdan Grom slavi osemdeseti rojstni dan V NewJerseyu mu pripravljajo retrospektivno razstavo Morda so zvezde konec avgusta v posebni legi, da se takrat rojevajo umetniki. V ponedeljek bi svojo stoletnico praznoval Černigoj, danes na drugi strani Atlantika, slavi ob osmi okrogli ničli Bogdan Grom. ”Ce bi ne opravil mature, bi rojstni dan praznoval jutri,“ je povedal po telefonu slikar, ki se je v pogovoru izkazal za mladostnega in žilavega. "Profesor me je na maturi naprej vprašal od kod sem. Moj odgovor, da prihajam s Proseka, je popravil, Ceš da sem iz DevinšCine. Ko me je nato vprašal za rojstni datum, sem spet zgrešil. Doma smo moj rojstni dan vedno praznovali 27. avgusta, ko me je profesor ponovno popravil, pa sem zvedel, da sem rojen 26. avgusta. “ Bogdan Grom se je rodil 26. avgusta 1918 in doštudiral na umetnostnih akademijah v Rimu, Perugi, Benetkah in Muenchnu. Preden se je leta 1957 podal v ZDA, se je že uveljavil kot umetnik in učitelj na tržaških šolah. Posebno so ga zaznamovale knjižne ilustracije in butik. V Ne iv Yorku se je začel posvečati kiparstvu in delu vezanim na prizorišče, konec sedemdesetih pa se je spet sreCal s slikarstvom. Ne da bi prešel k akademskim upodobitvam se je odločil za abstraktno izpovednost. Študij oblike je ohranil ob različnih likovnih tehnikah (izre-zanke, tapiserije, intarzije, kolaži...). S Cim se trenutno ukvarjate? "Sedaj zaseda moj Cas pripravljanje na veliko retrospektivo, ki jo bomo o tvorili 19. septembra v Trentonu, glavnemu mestu New Jerseya. Zanjo bo pripravljen tudi katalog. V eni dvorani bom predstavil svoja dela, ki segajo Se v tržaško obdobje do leta 1957. V drugi tista, ki sem jih ustvaril v Ameriki. Razstava se dejansko ime- nuje "Med dvema svetovoma - od leta 1938 -1998“, na ogled pa bodo tudi novi kipi. Upam, da bom antološko razstavo imel kdaj tudi doma, v Trstu." Do kdaj bo trajala razstava? "Do božica, tako da imate Cas, da lahko še pridete na ogled. Kmalu bo sem pripotovala tudi slika, ki bo razstavljena na retrospektivi. Gre za "Dekleta se odpravljajo" (na gornji sliki), ki je v Narodni in študijski knjižnici. Naslikal sem jo leta 1949 in obravnava tipični folklorni motiv. Na razstavo bodo poslali tudi slike iz Ljubljane. Upam, da mi bodo tudi prijatelji v Trstu posodili moja dela, ko bom imel retrospektivo na Tržaškem. “ Zadnjic ste bili v Trstu v mesecu maju, za snemanje za radio. Kdaj pa se boste vrnili? "Do spomladi me ne bo. Vsekakor stalno sledim dogajanju pri vas. Obveščajo me domači in prebiram italijansko Časopisje." Na začetku tedna smo se v Trstu spomnili na sto let rojstva Avgusta Černigoja... "Černigoj je bil moj kolega, skupaj sva sodelovala pri galeriji Scor-pione, potem pri ustanovitvi Art Cluba in na raznih razstavah." Kako boste praznovali svoj pomembni jubilej? "Bolj skromno, ne bo posebnega slavja. Lepo pa bi bilo, Ce bi dosegel starost, ki jo je dočakal moja teta na Češkem in sicer stotri leta." Grom se je tržaškemu občinstvu zadnjic predstavil z razstavo in bogatim katalogom decembra 1996, izgleda pa, da ga bomo kmalu spet sreCali. Dejansko se ni nikoli odtujil od svojih domačih tal, kar je razvidno v njegovi umetnosti, prežeti z evropsko dediščino. JPC RAZSTAVA V MUZEJU SARTORIO Židovske družine v Trstu med leti 1814-1914 Med vsemi razstavami na židovsko tematiko, ki so v tem poletju napojile tržaško, drugače sušno kulturno življenje, je tista v muzeju Sartorio morda najbolj zanimiva za širše občinstvo. Razstava z naslovom Žiti o v s k e družine v Trstu med leti 1814-1914 prikazuje življenje, miselnost, versko in posvetno kulturo tega dela tržaškega prebivalstva, ki po številčnosti in družbeni pomembnosti nikakor ni bil zanemarljiv. Razstavni prostori so urejeni v pritličju in v prvem nadstropju nekdanje patricijske vile. V spodnjem delu je prikazano »židovsko leto«, se pravi življenje židovske družine v loku leta, ki ga zaznamujejo številna praznovanja in obveznosti. Rojstva, poroke, smrti... pa tudi obhajanje »gospodovega dne«, ki je za Žide sobota, spomin na izhod iz Egipta, t.i. Pessach (ki nekako soupada s krščansko veliko nočjo), novo leto (Rosh Hashanah) in Yom Kippur, dan posta in obžalovanja krivic... Obiskovalci si lahko ogledajo razne obredne predmete, ki spremljajo versko življenje Zidov doma in v sinagogi: mizo, pripravljeno za »velikonočni« obed, kelihe, značilne svečnike, kirurški pribor za obrezovanje novorojenčkov, poročne pogodbe. Razstavljeni predmeti so povečini iz družinskih zakladnic, last bogatejših slojev, kot je mogoče sklepati po dragocenosti materialov (prevladuje srebro, veliko je zlata in porcelana). Za nepoučenega obiskovalca bi to bili le lepi, iz žlahtnih kovin izdeleni predmeti brez pravega pomena. Zato so organizatorji razstavo opremili s številnimi informativnimi tablicami; nekatere izmed teh so pravcati izvlečki iz namišljenega »priročnika židovske kulture«, obiskovalcu pa nu- dijo nekaj res najnujnejših podatkov za razumevanje tistega, kar je zbrano na oni strani stekla. Gornji del razstave je bolj izrazito »družbeno-posvetnega« značaja. Tržaški Židje so bili lastniki velikih tovarniških koncernov, zavarovalnic (predvsem družb Generali in Riunione Adriatica di Sicurta), pa tudi manjših trgovinskih obratov. Prvi Židje so se nastanili v Trstu okrog leta 1230. Mala skupnost pa je polno zaživela v 18. in 19. stoletju, potem ko je bilo naše mesto proglašeno za prosto luko in so cesarske oblasti postopoma omilile versko diskriminacijo: Židje se se smeli naseliti izven geta, smeli so kupovati nepremičnine in obiskovati državne Sole. S tem so postali enakopravni akter v mestnem življenju. Zanimivo je, da so bili tržaški Židje vse do leta 1938, ko je Mussolini tudi zakonsko uvedel rasno diskriminacijo, simpatizerji nacional-iredentistiCnih gibanj. Ker zajema razstava stoletje, ki se zaključilo z začetkom prve svetovne vojne, je iz nje seveda izvzeto obdobje fašizma in druge svetovne vojne. Izbira je prav gotovo zgodovinsko utemeljena (leta 1914 se je zaključilo obdobje vzpona židovske skupnosti v Trstu, dejansko pa tudi mesta samega), glede na domet holokavsta pa bi morda veljalo odmeriti temu poglavju vsaj nekaj prostora. Matejka Grgič Letos v Pordenonu deveti knjižni sejem Pordenonsko razstavišče bo v dneh od 30. oktobra do 1. novembra gostilo knjižni sejem Edit Expo 98. Knjižni sejem bodo letos pripravili devetič zapovrstjo, kot v prejšnjih izvedbah pa bo tudi tokrat vodilna nit pobude slogan »Ne živi se samo od kruha«. Lansko leto je Edit Expo obiskalo nad trinajst tisoC bralcev, letos pa računajo, da jih bo še veC. Da bi velesejem-sko ponudbo popestrili, so si organizatorji omishli vrsto spremnih pobud in srečanj. Med stojnicami, na katerih bodo razstavljeni in kupcem na voljo najrazličnejši proizvodi knjižnega trga, bodo tudi letos prirediti srečanja s politiki, kulturniki, pisatelji. K zanimivejšim projektom gre prištevati prostor, ki ga na pordenonskem knjižnem sejmu odmerjajo mladim: »Una giomata per il tuo futuro« (Dan za tvojo bodočnost) bo naslov sklopu sreCanj dijakov in študentov s predstavniki šolstva, delavstva in univerzitetnega sveta. Nekaj prostora bo namenjenega tudi knjižni produkciji v manj znanih jezikih; namen pobude Eurolingue je spodbuditi zanimanje za tiste evropske jezike in za njimi stoječe kulturne dediščine, ki jim grozi asimilacija. Podatkov o tem, ali bo na pordenonskem sejmu prisotna tudi slovenščina, zaenkrat nismo zasledili. J OB 100-LETNICI ROJSTVA Simpozij o Luisu Adamiču Inštitut za slovensko izseljenstvo Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) ob 100. obletnici rojstva Luisa Adamiča prireja simpozij z naslovom Intelektualci v diaspori. Simpozij, na katerem bo sodelovalo 39 predavateljev iz enajstih držav, bo potekal med 1. in 5. septembrom v Grand holetu Emona v Bemardinu. Simpozij, ki se ga bodo udeležili predavatelji iz Slovenije, Madžarske, Poljske, Italije, Avstrije, Velike Britanije, ZRJ, Kanade, Argentine, ZDA in Rusije, bo razdeljen na dva tematska sklopa. Prvi delovni dan bo posvečen slo- venskemu izseljenskemu pisatelju Luisu Adamiču. Udeleženci bodo govorili o pisateljevem življenju ter o osebah in vprašanjih, povezanih z njim. Drugi del bo namenjem razpravam s skupnim naslovom Intelektualci v diaspori. Razpravljalni bodo z zgodovinskega, sociološkega in literarno-zgodovinskega stališča obravnavali pojem intelektualca, odnos slovenskih intelektualcev do izseljenstva, vprašanje izseljenskega pisanja in ustvarjanja, govorili pa bodo tudi o posameznih osebah in ustanovah, povezanih z omenjeno problematiko. Udeleženci iz tujine bodo sorodno tematiko pred- stavili v povezavi z njihovimi narodi oziroma intelektualci v izseljenstvu. Uradni in delovni začetek simpozija bo v sredo, 2. septembra, ko hodo udeležence pozdravili predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo, dr. Irena Gantar Godina, vodja urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pri ministrstvu za zunanje zadeve, Mihaela Logar, svetovalka in sekretarka ekspertne komisije za Slovence po svetu pri ministrvu za kulturo, Milena Cerar, direktor ZRC SAZU, dr. Oto Luthar, in predsednik znanstvenega sveta inštituta akad. prof. dr. Va-silj Melik. (STA) _____RUSIJA / POSLEDICE POLITIČNEGA IN EKONOMSKEGA POTRESA_ Rubelj še izgublja vrednost Zahod podpira čemomirdina Premier, ki snuje novo vlado, je še naprej optimistično razpoložen v umi Rubelj je včeraj izgubil približno 10 odstotkov v odnosu do dolarja (AR) MEDNARODNI TERORIZEM Osama bin Laden dvakrat načrtoval atentat na Clintona Talibani od ZDA zahtevajo dokaze NEW YORK - Saudski milionar Osama bin Laden, domnevni načrtovalec terorističnih napadov na ameriški veleposlaništvi v Nairobiju in Dar es Salaamu, je svojim privržencem vsaj dvakrat ukazal, naj ubijejo ameriškega predsednika Billa Clintona, vendar sta bila oba poskusa neuspeSna, so poročali včerajšnji ameriški mediji, ki se sklicujejo na obveščevalne in protiteroristične vire. Prvi poskus umora ameriškega predsednika je bil načrtovan za 12. novembra 1994, ko je bil Clinton ob začetku azijske turneje na obisku na Filipinih. Atentat je bil zaradi strogih varnostnih ukrepov preložen. Kot je poročal New York Post, naj bi atentat izvedel Ramzi Yousef, ki je bil kasneje obsojen zaradi vpletenosti v bombni napad na Svetovni trgovinski center leta 1993 v New Yorku. Yousef je agentom FBI med zaslišanjem povedal, da je nameraval uporabiti rakete ali eksploziv, pa tudi kemično orožje. Drugi atentat je bil načrtovan februarja letos med Clintonovim obiskom v Pakistanu, ki pa je bil kasneje odpovedan. Atentator, ponovno Ramzi You-sef, je svoj namen priznal agentom FBI, ki so ga leta 1995 spremljali iz Pakistana v New York. Yousef nikoli ni priznal, da je atentate načrtoval Osama bin Laden, zato pa je domnevo potrdil eden njegovih soobtožencev, Wali Kan Amin Sah, ki je bil nekoč tesen Ladenov sodelavec. Afganistanska talibanska milica pa je od Združenih držav zahtevala dokaze za napad na domnevna teroristična oporišča v Afganistanu in Sudanu minuli teden. V nasprotnem primeru se mora ameriška vlada za raketne napade opravičiti in plačati odškodnino, je v pogovoru za afganistansko tiskovno agencijo ALP dejal vodja talibanov Mula Mohamed Omar. Pogajanja z ZDA je Omar zavrnil. Omar je kritiziral grožnje saudskega milijonarja Osama bin Ladna proti ZDA, ki ga le-te obtožujejo kot vodilnega človeka v terorističnih napadih. Bin Laden je v Afganistanu prejel zatočišče pod pogojem, da od tam ne bo izvajal nikakršnih akcij proti tujim državam. V pogovoru za AIP je Omar zahteval tudi odstop predsednika Billa Clintona zaradi afere z nekdanjo pripravnico v Beli hiši Monico Lewinsky. V islamskih državah bi prešuštvo kamenjali, je še povedal Omar. Včerajšnji New York Times pa piše, da so v bližini kemične tovarne v Sudanu, ki so jo prejšnji teden uničili Američani, našli ostanke kemikalij, ki bi jih lahko uporabljali za izdelavo strupa VX, pri čemer se sklicuje na neimenovane ameriške obveščevalne vire. Snovi naj bi našli že pred nekaj meseci, časnik pa tudi piše, da so strokovnjaki za omenjeno zelo strupeno kemikalijo zlasti Iračani. Ameriški viri trdijo, da so Sudancem pri proizvodnji pomagali iraški strokovnjaki. MOSKVA - Medtem ko Viktor Crnomirdin snuje svojo novo vlado, rubelj nezadržno izgublja na vrednosti v primerjavi z dolarjem in z vsemi ostalimi pomembnejšimi svetovnimi valutami. Nekateri strokovnjaki menijo, da je to fiziološke narave in da se bodo finančne razmere v nekaj dneh umirile, drugi pa so prepričani, da je to sad globoke krize ruskega ekonomskega in političnega sistema. Kakorkoli že, so se največje banke včeraj sporazumele za dodatno približno 10-odstotno devalvacijo rublja, ki je v nekaj dneh izgubil skoraj 25 odstotkov v primerjavi z dolarjem in marko. Politični zasuk v državi pa je medtem doživel prve previdne podpore s strani ZDA in zahodne Evrope, zlasti Nemčije, ki bi z morebitnim bankrotom ruske ekonomije največ izgubila. Ameriški predsednik Bill Clinton je v telefonskem pogovoru z Borisom Jelcinom potrdil bližnji uradni obisk v Moskvi, ki bo neke vrste zaupnica Bele hiše premierju Cernomir-dinu in njegovim načrtom, tudi zato, ker Zahod v tem trenutku res nima drugih izbir. VVashington vsekakor v teh okoliSčah verjetno bolj zaupa Cer-mordinu, kot pa samemu Jelcinu. To najbrž velja tudi za nemškega kanclerja Helmuta Kohla, ki mora dobro pretehtati vsako besedo in vsako odločitev, saj ne smemo pozabiti, da bodo v Nemčiji 27.septembra politične volitve. Favoriti so socialdemokrati, dolgoletni kancler pa bi z nekaterimi dobrimi potezami na mednarodni Šahovnici znal nadoknaditi zamujeno. Kohl je včeraj potrdil, da namerava pomagati tako Rusiji, kot Japonski, ki, kot znano, tudi ne preživlja najboljših trenutkov. Predsednik dume Ge-nadij Seleznjov včeraj celo ni izključil možnosti odstopa predsednika Borisa Jelcina še pred koncem mandata. V tem primeru bi Cernomirdin ostal premier, opravljal pa bi tudi predsedniške dolžnosti, dokler ne bi bil izvoljen nov predsednik, je povedal Seleznjov. Komunistični predsednik dume je tudi ocenil, da Rusijo lahko iz krize popelje le koalicijska vlada, nov gospodarski program pa bi moral temeljiti na industrijski politiki. Tri pomembne zasebne ruske banke so medtem pod vplivom finančne krize naznanile svojo združitev. Uneximbank, Most Bank in banka Me-natep bodo ustanovile bančni holding, ki ga bo vodil direktor Unexim-bank Mihail Prohorov, poroča ruska tiskovna agencija Itar- Tass.Uneximbank, banka Menatep in Mostbank zasedajo 4., 7. in 17. mesto na seznamu ruskih kreditnih ustanov. V Moskvi se je včeraj sestala tristranska komisija, ki ima nalogo pripraviti smernice za ruski socialni in ekonomski razvoj. V komisiji, ki se je sestala v poslopju dume, so predstavniki vlade in obeh domov parlamenta. Kot je povedal prvi podpredsednik dume Vladimir Rižkov, komisija pri svojem delu uporablja tako načrte, ki jih je'prijtravil parlament, kot tudi elemente protik-riznega programa vlade nekdanjega premiera Sergeja Kirijenka. Reformator, do nedelje podpredsednik vlade, Boris Nemcov, ki je sporočil, da ne bo sodeloval v novi vladi premiera Cernomirdina, je medtem v pogovoru za neki moskovski časnik ocenil, da v Rusiji vlada »strašna kriza sistema«." Po njegovem je oblast Šibka in nesposobna, njene odločitve se ne izvajajo, sama pa v glavnem skrbi le zase. Povedal je Se, da Rusiji vlada oligarhija poslovnežev, ki so zelo blizu Cernomirdinu. (STA/CR) 30 mrtvih v eksploziji na avtobusu v Ugandi KAMPALA - V eksploziji bombe v avtobusu, ki je bil na poti iz ugandske prestolnice Kampala v ruandsko glavno mesto Kigali, je bilo ubitih najmanj 30 potnikov, je sporočila zasebna radijska postaja Capital. Policija novice ni komentirala. Radio je še poročal, da so ranjene prepeljali v bolnišnico v Mbarari 282 kilometrov jugozahodno od Kampale. Libija bo najbrž sprejela amensko-britanski predlog KAIRO/LONDON - Generalni sekretar Arabske lige Esmet Abdel Megid je ocenil, da bo Libija sprejela nov ameriško-britanski predlog za rešitev krize v zvezi z Lockerbijem. Medtem pa je vodja britanske diplomacije Robin Cook dejal, da bi bila potrebna posebna resolucija Varnostnega sveta ZN in britansko-nizozemski sporazum, če naj bi osumljencem za napad na letalo družbe PanAm leta 1988 nad Škotsko sodih na Nizozemskem. London in VVashington sta v ponedeljek sprejela predlog, da bi libijskima osumljencema sodili na Nizozemskem, kot Zeli Tri-poli, zahtevata pa, da sodiSču predseduje skotski sodnik in da sojenje poteka v skladu s škotskim pravom. Slovaški parlament Se ne bo izvolil predsednika BRATISLAVA - Slovaški parlament tudi v devetem krogu, napovedanem za 3. septembra, ne bo volil predsednika države. Predsednik slovaškega parlamenta Ivan Gašparovič je namreč sporočil, da do zadnjega roka, ki je potekel v ponedeljek ob 12. uri, ni bila vložena nobena predsedniška kandidatura. Opazovalci ocenjujejo, da Slovaška pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 25. in 26. septembra, ne bo dobila predsednika države. Slovaška je brez predsednika že od 2. marca, ko se je nekdanjemu predsedniku Mihalu Kovaču iztekel mandat. Večji del predsedniških pristojnosti ima premier Vladimir Mečiar, vodja najmočnejše slovaške stranke Gibanje za demokratično Slovaško (HZDS). Manjše razlike med Izraelom in Palestinci JERUZALEM - Razlike med Izraelom in Palestinci glede izraelskega vojaškega umika z Zahodnega brega so se zmanjšale, trdi visoki izraelski predstavnik, ki hkrati poudarja, da končnega dogovora še ni na vidiku. Generalni sekretar izraelske vlade Danny Na-veh je ponovil, da Izrael vztraja, da Palestinci iz svoje listine črtajo člene, ki pozivajo k uničenju izraelske države. Palestinska stran trdi, da so to že storiti, medtem ko v Jeruzalemu zahtevajo, da se v ta namen znova sestane palestinski narodni svet. Nado Šakič bodo izročili Hrvaški ZAGREB - V hrvaškem pravosodnem ministrstvu so potrditi, da so od hrvaškega veleposlaništva v Buenos Airesu 23. avgusta prejeti obvestilo o tem, da je argentinski predsednik Carlos Menem podpisal dekret o izročitvi Nade Sakič. Kot poročajo hrvaški mediji, dekret prednost pri izročitvi daje Hrvaški, kar pomeni, da izročitev ZR Jugoslaviji, ki je od argentinskih oblasti prav tako zahtevala izročitev Nade Sakič, ni več možna. KONGO / SODELOVALA SO ANGOLSKA IN ZIMBABVEJSKA LETALA Veliko civilistov med stotinami žrtev bombardiranja uporniških položajev Predsednik Konga Kobila pa poziva prebivalce »k uničenju sovražnika« KINSASA - V zračnih napadih angolskih in zimbabvejskih bojnih letal na kraje v Demokratični republiki Kongo, ki jih nadzirajo uporniki, je bilo po podatkih upornikov ubitih na stotine ljudi. Večina žrtev je civilistov, je v mestu Goma v bližini meje z Ruando povedal tiskovni predstavnik upornikov Bizima Ka-raha. Po še nepotrjenih podatkih naj bi bombardirali tudi številne kraje jugozahodno od kongoške prestolnice KinSasa in okolico milijonskega mesta Kigali na severu države. Vlada DR Kongo je poročala o nadaljnjih vojaških uspehih proti upornikom na območju spopadov jugozahodno od Kinšase. Tako naj bi kongoške enote skupaj z enotami iz Angole zasedle rečno pristanišče Borna, upornike pa naj bi pregnati od obale Atlantika več kot sto kilometrov v notranjost dežele. Kongoški minister za informiranje Didier Mu- mengi je izjavil, da naj bi bilo tudi pristaniško mesto Matadi približno 350 kilometrov jugozahodno od Kinšase »skoraj povsem« pod nadzorom vladnih sil, kljub temu pa Se obstaja »Šibak odpor sovražnika«. Južnoafriško zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da bo južnoafriški zunanji minister Alfred Nzo vodil delegacijo afriških ministrov v Adis Abebo, nato pa še v Luando in Kinšaso, kjer naj bi poskušali doseči sporazum o premirju med sprtima stranema v Kongu. Delegacijo poleg Nzoja sestavljajo zunanji ministri Mozambika, Tanzanije in Zambije. Predsednik demokratične republike Kongo Laurent Desire Kabila se je vrnil v prestolnico Kinšaso in pozval prebivalce Konga, »da vzamejo v roke orožje in uničijo sovražnika.« Kabila je dejal, da pot do mira vodi samo preko »dokončnega umika sovražnika iz državnega ozemlja.« KOSOVO / POLOŽAJ BEGUNCEV IZ DNEVA V DAN HUJSI Varnostni svet zahteval takojšnjo ustavitev bojev Prizadevanja za politično rešitev - V spopadih padajo nove žrtve NEW YORK - Varnostni svet OZN je v ponedeljek sprejel predsedniško izjavo o Kosovu, katere prvi osnutek je pripravila skupina za stike, največ amandmajev pa sta vložili slovenska in kitajska diplomacija. Predsedniška izjava je bila pripravljena za sprejem že v sredo pretekli teden, vendar so najprej zahtevali odlog Američani, nato pa še dva dni kasneje Rusi. Kljub odlogu sprejema do bistvenih sprememb v izjavi ni prišlo. Varnostni svet v izjavi izraža globoko zaskrbljenost zaradi zadnjih intenzivnih bojev na Kosovu, ki hudo ogrožajo civilno prebivalstvo in zaradi katerih se je zelo povečalo število beguncev in razseljenih oseb. »VS deli zaskrbljenost generalnega sekretarja nad širitvijo konflikta na Kosovu, ki ogroža stabilnost regije. VS je še posebej zaskrbljen zaradi velikega števila beguncev, kar ob bližajoči se zimi grozi, da se bo položaj na Kosovu razvil v še večjo humanitarno katastrofo. VS potrjuje pravico vseh beguncev in razseljenih oseb, da se vrnejo na svoje domove. VS še posebej poudarja potrebo po neomejenem in nadaljnjem dostopu humanitarnih organizacij do prizadetega prebivalstva in izraža zaskrbljenost zaradi poročil o na- raščanju kršitev mednarodnega humanitarnega prava,« piše v predsedniški izjavi VS. V nadaljevanju izjave VS poziva k takojšnji prekinitvi ognja in poudarja, da morajo jugoslovanske oblasti in kosovski Albanci doseči politično rešitev kosovskega vprašanja in da so nasilje ter vsa teroristična dejanja katerekoli strani nesprejemljiva. VS tudi ponovno potrjuje zavezanost vseh držav članic k upoštevanju ozemeljske celovitosti in suverenosti ZR Jugoslavije. Predsedniška izjava izraža podporo prizadevanjem skupine za stike, vključno s pobudo, da oblasti ZR Jugoslavije in vodstvo kosovskih Albancev pristopijo k pogovorom o bodočem statusu Kosova. V skladu s tem VS pozdravlja izjavo vodje skupnosti kosovskih Albancev Ibrahima Rugove o oblikovanju skupine, ki bo predstavljala interese te skupnosti. Oblikovanje pogajalske skupine kosovskih Albancev mora voditi k začetku vsebinskega dialoga z oblastmi ZR Jugoslavije s ciljem končanja spopadov in doseganja mirne ureditve razmer, vključno z varno in stalno vrnitvijo vseh razseljenih oseb in beguncev na svoje domove. »Bistvenega pomena ostaja še naprej, da oblasti ZR Jugoslavije in voditelji kosovskih Albancev sprejmejo odgovornost za prenehanje nasilja na Kosovu, za omogočanje prebivalcem Kosova, da se vrnejo k normalnemu življenju in za napredek mirovnega procesa. Varnostni svet bo še naprej spremljal položaj na Kosovu in se s tem vprašanjem ukvarjal tudi v prihodnje,« piše v zaključku predsedniške izjave. Zadnja ofenziva srbskih enot na Kosovu je sprožila nov val beguncev, so včeraj v Ženevi sporočili predstavniki Združenih narodov. Na zahodu te srbske pokrajine v bližini meje z Albanijo in Makedonijo trenutno živijo v šestih vaseh prebivalci iz 44 albanskih vasi. Večina otrok boleha za diarejo. Visoki komisariat ZN za begunce (UNHRC) je povedal, da je srbska policija od konca minulega tedna večkrat ustavila konvoje s pošiljkami pomoči, namenjenimi v Maguro in Suvo Reko, od koder so poročali o hudih spopadih. Albanski viri v Prištini pa so poročali, da je v minulih dveh dneh v spopadih s srbskimi silami na Kosovu življenje izgubilo najmanj 25 Albancev. Srb- ske sile so ubile najmanj 20 Albancev. Na Kosovu je bilo med zadnjo ofenzivo napadenih okoli 50 albanskih vasi, iz katerih se je izselilo več tisoč Albancev. Eden od njih je umrl zaradi posledic mučenja srbske policije, dve ženski in dva otroka pa naj bi umrle zaradi pomanjkanja zdravil. Včerajšnji dnevnik Koha Ditore, ki izhaja v albanskem jeziku, pa je včeraj objavil vest, da naj bi srbske varnopstne sile ubile tri prostovoljce, ki so razdeljevali humanitarno pomoč v neki vasi v bližini Mališeva. - OROŽJE / NA TOVORNJAKU n V Anconi našli tovor orožja namenjen na Kosovo ANCONA - Finančni stražniki so predsi-nočnjim odkrili v Anconi tovornjak poln orožja po vsej verjetnosti namenjen Osvobodilni vojski Kosova. Tovornjak se je malo poprej izkrcal iz trajekta Dubrovnik, ki je priplul iz Splita na Hrvaškem, vkrcati pa bi se moral na trajekt Espresso Ve-nezia, ki je bil namenjen proti albanskemu pristanišču Drač. Od tu naj bi potem nadaljeval pot do oporišč kosovskih oboroženih upornikov Po podatkih, ki so jih včeraj objavili preiskovalci, je bil na tovornjaku pravi arzenal. Na njem so namreč našli avtomatske puške, mitraljeze, minomete, protitankovsko orožje, merilne sisteme in velike količine municije. Tovornjak je uradno prevažal krompir, orožje pa je bilo dejansko poskrito pod zaboji s starimi zdravili. Finančni stražniki so resnični tovor odkrili med rutinskim pregledom s kovinskimi detektorji, in sicer metem ko je tovornjak čakal v vrsti za vkrcanje na trajekt Espesso Venezia približno uro pred odhohom slednjega. Šofer kamiona je 45-hrvaški državljan, čigar istovetnosti niso objavili. Seveda so ga takoj aretirali in že predsi-nočnjim ga je zaslišal namestnik državnega pravdnika v Anconi Paolo Gubinelli, ki vodi preiskave. Kaže, da je šofer izjavil, da mu ni bilo znano, kakšen tovor je v resnici prevažal. Kot že rečeno, so preiskovalci prepričani, da je bilo orožje namenjeno Osvobodilni fronti Kosova, prihajalo pa naj bi iz Bosne. Upoštevati je namreč treba, da so v preteklosti že zabeležili takšne primere. Tako je albanski prvi minister Fatos Nano 18. junija izjavil, da so nekaj dni prej, in sicer 11. junija, v Draču prestregli podoben kamion poln orožja, ki je priplul iz Hrvaške prek Ancone. V anconskem pristanišču so tudi zaradi tega v zadnjih časih nekoliko poostrili preglede. Seveda nadzor nad blagom, ki potuje po pristanišču, ni preprost. Pomislimo le, da prek Ancone potuje letno 140' tisoč tovornjakov in da ni mogoče podrobno pregledati vsakega izmed njih. Vest o odkritju tovora orožja je v Anconi napravila velik vtis. Med drugim ne gre spregledati, da če bi se pripetil kak incident, bi to povzročilo pravo katastrofo v mestu. EVROPSKA UNIJA / ZA NAJOBSEŽNEJŠO ŠIRITEV BO UNIJA NAMENILA DO 1,27% BRUTO PROIZVODA PETNAJSTERICE Za 11 kandidatk približno 75 milijard ekujev BRUSELJ- Iztočnica vsakršnih razprav Evropske unije o namenjanju denarja za sedanjo, najobsežnejšo širitev v zgodovini povezave, je večinsko podpiran predlog, da naj celotna povezavina poraba vključno s stroški za širitveni proces do leta 2006 ne preseže 1, 27 odstotka bruto domačega proizvoda petnajsterice, kar je hkrati zgornja meja, ki jo glede na zavezo iz vrha v Edinburghu petnajsterica sme doseči do leta 1999. Po sedanjih načrtih naj bi bila v tem finančnem in časovnem okvirju unija sposobna za kandidatke - deset srednjeevropskih držav in Ciper - nameniti okrog 75 milijard ekujev. Denar bodo kandidatke dobivale preko treh osrednjih, med seboj koordiniranih vzvodov, da bi bila zagotovljena maksimalna učinkovitost in preprečeno prekrivanje porabe. Gre za program Phare, ki bo odslej popolnoma podrejen usklajevanju kandidatk z evropskim pravnim redom, predpristopno kmetijsko in strukturno pomoč. V kmetijstvu bo pomoč skoncentrirana na izboljšave v učinkovitosti kmetij, predelavi kmetijskih proizvodov in distribucije, na višanje kvalitete pridelkov, veterinarsko usposabljanje, diverzi-fikacijo gospodarskih dejavnosti na podeželju ter izboljšavo podeželske infrastrukture. Od leta 2000 pa do vstopa bo ta pomoč za kandidatke znašala 500 milijonov ekujev na leto, s polnopravnim članstvom pa do nje ne bodo več upravičene, saj jim bo takrat že odprta pot do strukturne pomoči. Pred polnopravnim članstvom je za kandidatke v obdobju od 2000 do 2006 na leto predvidena strukturna pomoč v višini ene milijarde ekujev na leto za okoljski in transportni sektor, kar bo tesno koordinirano s pomočjo za kmetijstvo in pomočjo iz programa Phare. V istem obdobju, od 2000 do 2006, je za kandidatke ob pridobitvi polnopravnega članstva predvidenih nadaljnjih 38 milijard. Vsi programi pomoči so podrejeni pristopnim partnerstvom, v.katerih je Bruselj kandidatkam zastavil prednostne naloge in cilje na poti do vključitve v povezavo. Skupna vsota za širitev je tako načeloma določena, vendar pa zaenkrat v Bruslju še niso izdelali natančnih porazdelitev denarja med kandidatke, niti odgovorili na številna odprta vprašanja, ki se pri denarju pojavljajo. Zaenkrat je znano, da se bo strukturna pomoč kandidatkam namenjala na podlagi več kriterijev: ravni bruto družbenega proizvoda, števila prebivalstva in zahtevnosti nalog. Med kandidatke bo torej pomoč razdeljena po vsotah, vendar pa bo poraba odvisna od projektov, ki jih bodo predložile. Ti morajo biti, poudarjajo na komisiji, dovolj dobri, torej učinkoviti, in v skladu z zastavljenimi pristopnimi cilji. V primeru, da kandidatka pomoči ne bo porabljala ustrezno, bo Bruselj dotok zaprl. Tako se je na primer že zgodilo v primeru Poljske, ko je Evropska komisija nedavno zamrznila 34 milijonov ekujev pomoči, namenjene iz programa Phare. Denar je bil po ustaljenem postopku vrnjen v skupno denarnico programa in je zdaj znova na voljo vsem upravičenkam, torej tudi Poljski, ki zanj kandidirajo s projekti. Najbrž najbolj odprto vprašanje je usoda 38 milijard ekujev, do katerih naj bi bile v obdobju od 2000 do 2006 upravičene novopečene članice. Prvo vprašanje je pravzaprav, koliko državam je denar namenjen, saj predvidoma ne gre pričakovati, da se bodo vse kandidatke v tem obdobju v unijo tudi vključile. Prav tako ne gre pričakovati, da bo denar na voljo samo tistim kandidatkam, ki bi jim ta korak v omenjenem časovnem okvirju uspel. Na komisiji odgovarjajo, da natančnih načrtov še nimajo, vendar pritrjujejo, da v primeru vstopa zgolj ene kandidatke v tem obdobju ne gre pričakovati, da bo ta dobila celotno malho. In če ne vstopi nobena kandidatka? V tem primeru se bo denar vrnil tja, od kjer je bil vzet - v skupno unijino blagajno. Pravična razdelitev denarja med kandidatke je bila v minulem obdobju večkrat tema bruseljskih razprav. Pogosto so se s tako s strani članic petnajsterice kot s strani potencialnih članic pojavljala opozorila, da bi neenakomerno namenjanje utegnilo še povečati razkorak med naprednejšimi in bolj zaostalimi članicami, pa tudi med slednjimi in petnajsterico, kar je v popolnem nasprotju z osrednjim namenom pomoči - manjšanje razlik v stopnji razvitosti med sedanjimi in prihodnjimi članicami za čim manjši šok ob dejanski razširitvi. Po drugi strani pa je bilo slišati ugovore, da bi namenjanje več denarja bolj zaostalim v bistvu pomenilo kaznovanje naprednejših za trud, ki so ga v svoj razvoj vložile. Razkorak med naprednejšimi in bolj zaostalimi pa je v sami petnajsterici bolj zanemarljiva točka nesoglasij. Več pozornosti zbujajo vprašanja o morebitni oškodovano-sti in s tem stroških sedanjih članic. Tu je osrednje vprašanje dejstvo, da bo večina -pomoči kandidatkam, 45 milijard ekujev, namenjena iz strukturnih skladov, iz katerih se napajajo petnajsteričine manj razvite regije. Zato države kot sta Portugalska in Španija, veliki porabnici strukturnih sredstev, zastavljajo vprašanja, do katere mere je smiselno proračunsko porabo omejevati vse do leta 2006, saj je tako notranje razmere v uniji kot dejanske posledice širitve nemogoče natančno predvideti. Evropska komisija ugovarja, da so gospodarski kazalci za takšno finančno omejevanje dovolj pozitivni. Poleg tega je v ta namen že začrtala preureditev strukturnih skladov, po kateri naj bi enajst unijinih regij izgubilo pravico do prednostne pomoči. Pri tem se takoj zastavlja vprašanje, koliko jih bo s seznama črtanih takrat, ko bodo nove in praviloma revnejše članice polno vključene v strukturni sistem. Vzporedno s strukturnimi fondi se zastavlja problem priprave skupnega kmetijskega sistema na širitev. Deset srednjeevropskih kandi- datk za članstvo ima skupaj kar 9, 5 milijona kmetijske delovne sile (kar je več kot 8, 2 unijinih kmetovalcev), ki pa so v povprečju v skupnem bruto družbenem proizvodu udeleženi le 8-odstotno. Unijini kmetje se bojijo, da bo tržišče preplavljeno s poceni prehrambenimi izdelki iz vzhoda, problema pa ne bo moč rešiti le z višanjem cen na vzhodu, saj bo v tem primeru tržišče kandidatk preplavljeno s presežki hrane. Komisija je zato predvidela reformo unijinega skupnega kmetijskega sistema ter, kot omenjeno, pomoč kandidatkam, usmerjeno v strukturne prilagoditve. Petnajsterica do osrednjih predloženih reform, s katerimi se pripravlja na širitev, še ni zavzela skupnega stališča. Vse dosedanje razprave o prihodnjem finančnem okvirju, reformi skupne kmetijske politike in strukturnih skladov so pokazali le na velike razlike med nacionalnimi interesi članic. Junijski vrh v Cardiffu je začrtal časovni okvir sprejemanja odločitev - rešitve naj bi nakazal decembrski vrh na Dunaju, marca prihodnje leto pa naj bi petnajsterica dosegla načelni dogovor, da bi ga lahko na junijskem vrhu pod nemškim predsedovanjem tudi dokončno potrdila. Mnogi opazovalci radi opozarjajo, da se bodo šele po dogovoru petnajsterice o tem, kako naj se pripravi na širitev, vsebinska pogajanja o resnično bistvenih področjih s kandidatkami šele začela. (STA/Mihela Zupančič) MIRNIK / ODPRTJE PREHODA? PRIREDITVE / 28. FOLKLORNI FESTIVAL NOVICE Saniranje brežine Dela naj bi opravili še pred pričetkom zime Gorica od jutri svetovna prestolnica ljudskih plesov, glasbe in pesmi V nedeljo tradicionalni sprevod po ulicah Maloobmejni prehod Mirnik v dolini Idrijce, ki je že nekaj let zaprt zaradi varnosti, bodo, kot se zdi v nekaj mesecih ponovno odprli. V prihodnjem tednu bodo namreč zaceli z deli za utrditev strmega pobočja in odstranitev skal, ki so ogrožale varnost in zaradi Cesar so prehod tudi zaprli. Denar za saniranje pobočja je zagotovilo Ministrstvo za notranje zadeve. Za izvedbo pa bo poskrbelo Deželno ravnateljstvo za Civilno zaščito. Ce bodo vremenske razmere ugodne bodo saniranje začeli izvajati že v prihodnjem tednu, celoten poseg pa naj bi zaključili v treh do štirih mesecih. Odvisno bo pac predvsem od vremena, pa tudi od dodatnih težav, ki se bodo pokazale med samim izvajanjem del. Za prvi poseg je zagotovljenih nekaj nad eno milijardo lir, vendar pa bo treba v bližnji prihodnosti zagotoviti še dodatna sredstva. Omenjeni denar bodo namreC uporabili le za sanacijo pobočja, ki je ogrožalo, poleg ceste, tudi sam objekt na mejnem prehodu, medtem ko bo treba v drugi fazi poskrbeti še za prenovo ceste in nekaj drugih manjših posegov. O tem je bil govor tudi na včerajšnjem srečanju v Dolenjah, kjer so med drugim napovedali tudi skorajšnji pričetek del za ureditev in zavarovanje nevarnega območja. Zaradi zaprtja mejne- ga prehoda so prizadeti zlasti prebivalci nekaterih manjših zaselkov v severozahodnem delu Brd in stanovalci manjših zaselkov v dolini Idrijce. Upati je, da bodo izvajalci večino del lahko opravili pred zimo in s tem omogočili že v prvih mesecih prihodnjega leta ponovno odprtje prehoda v dolini Idrijce. Civilna zaščita pa bo v kratkem poskrbela tudi za nekatere druge posege na cestnem omrežju na območju Brd, kjer povzroča stalno drsenje tal nemalo težav upraviteljem, saj je sanacija usadov sila draga zadeva, denarja pa kot znano, prav za take posege kronično primanjkuje. Nasilno nastopanje in alkohol V priporu zaradi nasilja, povzročitve telesnih poškodb, žalitve javnega funkcionarja, vožnje v pijanem stanju se je znašel 37-letni C.P. iz Škocjana. Z avtom je mopedista zadel mopedista.. Možakar je najprej nahrulil in nato napadel osebi, ki sta skušali pomagati mopedistu, podoben nastop je imel proti karabinjerjem, ki so prihiteli na kraj nesreče, ukrotili pa so ga šele policaji in ga spravili na hladno. MEJA /OVADILI ŠTIRI POMAGAČE Mejna policija je v avgustu prijela 40 pribežnikov Čeprav ne tako množično kot v krajih na jugu države, se tudi v Gorici opaža naraščanje ilegalnih prehodov Cez mejo. Samo v avgustu je obmejna policija prijela skupno 40 pribežnikov, ki so prišli v državo ilegalno. Večinoma so bili to državljani Makedonije, Bangladeša, Romunije in Jugoslavije, ki so bili takoj izgnani iz države, oziroma vrnjeni slovenski policiji, nekateri pa poslani v center za začasno nastanitev v Trstu. Mejna policija je, kakor izhaja iz krajšega poročila za tisk, v ponedeljek, v treh akcijah ob meji, prijela skupino devetih pribežnikov, ki so ilegalno prišli v Italijo. Ilegalci so v Slovenijo dospeli preko ljubljanskega letališča in so bili namenjeni v notranjost Italije, da bi našli zaposlitev. Policija je ustavila in aretirala tudi slovenskega državljana, ki je pribežnikom pomagal pri ilegalnem prehodu meje. V avgustu so prijavili, zaradi kaznivega dejanja nudenja pomoči pri ilegalnem prehajanju meje, še štiri druge osebe. Pod geslom "Gradimo mostove med ljudmi in narodi” se jutri v Gorici pričenja 28. svetovni folklorni festival. Prireditev se bo sklenila v nedeljo popoldne s sprevodom vseh sodelujočih skupin, podelitvijo priznanj in gala predstavo na Battistijevem trgu. Godci, pevci in plesalci iz Makedonije, Slovenije, Argentine, Madžarske, Kitajske, Kolumbije, Madagaskarja in Italije bodo jutri in v petek nastopali na Battistijevem trgu pred množico navdušenih gledalcev in pred pred žirijo, ki bo nastopajoče - letos prvič - ocenjevala na podlagi lestvice osmih kriterijev, od načina izvajanja do glasbe, koreografije, glasbenih inštrumentov, petja itd. Jutri in v petek se bodo nastopi zaceli ob 21. uri. Na sliki: plesalke skupine ”Somogy”, ki bo nastopila jutri zveCer. SEMINAR O SKUPNEM NAČRTOVANJU REVMA Prostor kjer meja izginja Trideset slušateljev, profesorjev in študentov arhitekture Danes zadnje slovo od borca Milana Furlana V ponedeljek so v konferenčni dvorani Pokrajinskih muzejev na gradu predstavili seminar o skupnem načrtovanju prostora med Gorico in Novo Gorico. Na predstavitvi so sodelovali direktor projekta arhitekt Antonio Angelillo, koordinator laboratorija Ralph Ingersoll, župana Gorice in Nove Gorice, Gaetano Valenti in Črtomir Špacapan ter podpredsednik pokrajinske uprave Vittorio Brancati. Seminar, ki se je včeraj že pričel in bo trajal do 5. septembra, je idealno nadaljevanje prvega tovrstnega srečanja, ki se je odvijalo lani v Gorici pod naslovom “I nuovi spazi Sezonsko znižanje PKil. Carducci 24 tel. 537561 del dialoga” (Nov prostor za dialog). Letošnji seminar ima sicer nekoliko različno tematiko, ki pa se z lansko ustrezno dopolnjuje. 2e lani so namreC ugotovili, da vsaka urbanistična sprememba v enem od obmejnih prostorov zadeva neposredno obe stvarnosti. Zaradi tega je treba načrtovanje novih posegov v prostoru izpeljati v luči dialoga med občinama. Na seminarju, ki skuša utemeljiti nove poglede na načrtovanje prostora, ki je bil nekdaj enoten, sodelujejo študenti in profesorji iz različnih evropskih univerz. Delo poteka bodisi v Gorici kot v Novi Gorici in se odvija v dveh stopnjah. Študenti bodo najprej analizirali različne družbene faktorje, ki zadevajo stvarnosti obeh obmejnih prostorov. Tako bodo raziskovali kulturne, ekonomske, rekreativne in podobne dejavnosti, infrastrukture, okolje (kateremu bodo dali poseben poudarek), naravne danosti in seveda tudi družbeno-politiCno stvarnost. Na osnovi zbranih podatkov bo sledilo načrtovanje in predstavitev projektov, ki jih bodo udeleženci seminarja predi-skutirali skupaj s strokovnjaki iz cele Evrope. Ob zaključku seminarja bodo predloge in načrte skupnega sooblikovanja prostora kot celote, predstavili na razstavi. Posebna zanimivost in obenem dopolnitev letošnjega seminarja bodo tudi tri srečanja z avtorji z naslovom “I luoghi del dubbio”, ki se bodo odvijala od 28. avgusta v Državni knjižnici in ki imajo cilj, da predstavijo literarno stvarnost v obmejnem prostoru. Tematika teh srečanj se bo zaustavila tudi na vprašanju meje kot elementu povezovanja oziroma ločevanja. Sodelovali bodo besedni oblikovalci iz Gorice in Nove Gorice. V Pevmi bo danes ob 10. uri žalna slovesnost za partizanskim borcem Milanom Furlanom. S krajšim sporočilom se ga spominjajo soborci in tovariši iz borčevskih vrst ter združenj bivših političnih deportirancev, organizacij, kjer je pokojnik deloval skoraj do zadnjega in si prizadeval za uveljavljanje vrednot odporništva. Milan je bil dolgo zaposlen v goriški tovarni SAFOG, kjer sta bila tudi brata Mario in Salva- tore (Salve). Bil je med elani goriške sekcije VZ-PI/ANPI najbolj prizadeven v navezovanju prijateljskih in tova-roških stikov z borci na škofjeloškem 'območju, kjer je bil sam soudeležen v težkih bojih, leta 1944, na tem območju in je bil eden redkih preživelih. Milan je bil med tistimi, ki so že pred desetimi leti utiral pot tesnejšemu sodelovanju ne samo med borci, ampak tudi med upravitelji Gorice in Reke. Bil je Častni podpredsednik goriške sekcije VZPI/ANPI in enako funkcijo je imel tudi v pokrajinskem odboru. Danes se bodo od njega, poleg številnih soborcev, prijatreljev in sorodnikov ter domačinov , poslovili tudi borci Gradnikove brigade. Ženi Slavi in hčerki Claudiji, bratu Salvu in številnim sorodnikom naše iskreno sožalje. Gasilsko društvo Nova Gorica praznuje 50-letnico delovanja Gasilsko društvo v Novi Gorici bo v soboto, 29. t.m. ob 17. uri obeležilo 50-letnico delovanja. Ustanovljeno je bilo rtamrec 27. avgusta 1948 v Solkanu. Okroglo obletnico bodo obeležili s promenadnim koncertom pihalnega orkestra in nastopom mažoretk, razvitjem mladinskega prapora, odkritjem spominskega obeležja in podelitvijo priznanj. Slavnostni govornik bo minister za obrambo, magister Alojz Krapež. Prireditev bo v gasilskem domu v Novi Gorici, kjer so prav v okviru priporav na okrogli jubilej, poskrbeli za ureditev okolice. Prefekt sprejel predstavnika AVL Novi goriški Prefekt dr. Corrado Spadaccini je pred kratkim sprejel pokrajinskega predsednika združenja AVL Maria Mernija in tajnika omenjenega združenja Ferruccia Fantinija. Predstavnika sta Prefektu izročila nekaj publikacij ter ga seznanila z dejavnostjo združenja. Prefekt je v prejšnjih dneh sprejel tudi predstavnike nekaterih drugih združenj in organizacij, med temi tudi predsednika pokrajinskega združenja bivših pripadnikov državne policije Bumbaco. Začasna zaposlitev pri državnem pravdništvu Pri državnem pravdništvu v Gorici bodo začasno zaposlili - za dobo treh mesecev - uslužbenca (4. stopnja funkcionalne lestvice v javni upravi) z znanjem uporabe računalnika. Selekcijo kandidatov bodo opravili v petek, 28. t.m. Interesenti morajo biti vpisani v seznam brezposelnih. Tako sporočajo iz urada Deželne agencije za zaposlovanje, Vicolo Molino 1, kjer nudijo tudi podrobnejše informacije. H ČRPALKE a IZLETI V Fajtovo družino Andreja in Ane je iz daljave priromala štorklja in s seboj prinesla MARTO in IVANO. S svojim prihodom je osrečila Elijo, Matejo in Jakoba. Srečni družinici Čestitamo in želimo vse najboljše elani otroškega in mladinskega zbora Vrh sv. Mihaela. H3 OBVESTILA GLASBENA MATICA -GORICA obvešča, da bo potekalo vpisovanje za šolsko leto 1998/99 od 1. do 11. septembra. Podrobnejše informacije o poteku pouka glavnih inštrumentov in tečajev na tajništvu šole v Gorici, ul. della Croce 3, od ponedeljka do petka, od 10. do 15. ure (tel. 531508). Vpisovanje po podružnicah bo potekalo v torek, 8. septembra, od 17. do 18. ure in sicer, v Doberdobu v občinski glasbeni sobi, v Sovodnjah v Kulturnem domu in v Standrežu v Kulturnem domu Andreja Budala. Na sedežu šole v Gorici pa se do konca avgusta še nadaljuje potrjevanje vpisov s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. OBČINA DOBERDOB obvešCa, da bosta avtobusa, ki bosta peljala udeležence slovesnosti na Bledu, v nedeljo, 30. t.m., odpeljala ob 6.30 s trga sv. Martina. KMEČKA ZVEZA opozarja na skorajšnjo zapadlost roka za prijavo zalog vina na dan 31. avgusta in sporoča, da so njeni uradi na razpolago za izpolnjevanje omenjenih prijav in sicer: na sedežu v Gorici, ul. Malta 2 vsak dan razen sobote od 8. do 12. ure; na sedežu KD Briški grič na Bukovju v Četrtek 3. septembra od 12.30 do 14. ure; v podružnici v Doberdobu (sedež godbe na pihala) ob petkih od 8. do 9. ure. Vinogradniki naj prinesejo s seboj zadnjo prijavo vina. SPDG priredi 13. septembra avtobusni družinski izlet z obiskom GEOSA (Geografskega središča Slovenije), gradu Bogenšperk ter izletom na Šmarno goro nad Ljubljano. Prijave na sedežu društva, ul. Malta 2 - tel. 33029, danes, v sredo 26. t.m. od 11. do 12. ure in v Četrtek od 19. do 20. ure. SPDG - odsek za gorsko kolesarenje vabi v nedeljo, 30. avgusta na izlet z gorskimi kolesi na relaciji Stan-drež-Steverjan - Korada -Plave - Sv. Gora - Standrež. Udeleženci bodo odpeljali ob 8.30. Informacije pri Ediju (tel. 530242), Alešu (tel. 21057), Lorisu 22164). Otroški in mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela vabita simpatizerje in prijatelje na celodnevni kulturni in družabni izlet ”po poteh Alojza Gradnika” v Goriška Brda, ki bo v ponedeljek 31. avgusta. KINO GORICA VTITORIA 1 17.30-20.00-22.20 «Arma letale 4«. Vst-pnice po 8.000 lir. VTITORIA 3 17.30-20.00-22.30 »Boogie nights«. Vstopnice po 8.000 lir. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 pri Sv.Ani, ULGarzarolli 154, tel.522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14/B, tel. 480405. POGREBI Danes: 10.00, Milan Furlan iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Pevmo in v Trst za kremacijo; 11.00, Giovanni Visintin iz splošne bolnišnice v Poggio Terzar-mata; 11.00, Mario Marcatti iz splošne bolnišnice v Sta-rancan; 14.00, Sergio Scoz-zina iz splošne bolnišnice v Krmin. ODPIRAMO ŽE DANES, SREDA, 26. AVGUSTA OB 17.30 VABUENI VSI! RABUIESE - RABOJEZ (T$) - MOJ mm MEJNIM, PRIHODOM ŠKOFIJI ŠPORT Sreda, 26. avgusta 1998 NOGOMET / FINALE INT.ERTOTA IN PREDKOLO V POKALU UEFA NOVICE Bologna zanesljivo naprej Mura »upadla« na Danskem Bolonjčoni slavili tudi na Poljskem - Silkeborg zlahka ugnal muraše Ruch Chorzovv - Bologna 0:2 (0:0) Strelca: Kolivanov v 61. (llm) in Signori v 90. minuti RUCH: Lech, Navvrocki, Bartos, Pietruscka (od 69. Jikia), Wiecialowski, Molek, Surma, Mizia, Kvviecinski, Srutwa (od 83. Goranski), Bi-zacki (od 83. Semianovski). BOLOGNA: Antonioli, Bo-selli, Paganin, Mangone, Ma-goni, Cappioli (od 74. Rinal-di), Ingesson, Paramatti, Ner-vo (od 83. Eriberto); Fontolan (od 72. Signori), Kolyvanov. SODNIK: Colombo (Francija); GLEDALCEV: 5.000; RUMENI KARTONI: Fontolan, VViecialovvski, Bizacki, Boselli, Paramatti, Mangone. CHORZOW - Nogometaši Bologne so se z zmago nad poljskim predstavnikom v finalu pokala Intertoto uvrstili v pokal UEFA. Uspeh Bologne je zaslužen, saj so zmagali na obeh tekmah, in sicer doma z 1:0 včeraj pa v gosteh z 2:0. Na Poljskem so bili Maz-zonejevi varovanci zelo zanesljivi, brez težav so nadzorovali potek srečanja in razen nekaterih napak v obrambi po vodstvu z 1:0 večjih slabosti ni bilo opaziti. Po dokaj dolgočasnem prvem delu, je Bologna v nadaljevanju zaigrala bolj aktivno, posledica tega pa sta bila tudi oba zadetka. Najprej je bil uspešen Kolivanov iz enajstmetrovke, tik pred zadnjim sodnikovim žvižgom pa še Signori. Silkeborg - Mura 2:0 (0:0) STRELCA: Soerensen v 63. in Roell-Larsen v 64. minuti SILKEBORG: Kjaer, J. Han-sen, Bmun, Soerensen, Joko-vič, Poulsen, M. Hansen, Roell-Larsen, Pedersen, Zivkovič, Duus. MURA: Nemec, Dominko, AlihodžiC, Ilič, Cifer (od 44. Ošlaj), Lukič, Cipot, Risič (od 67. A. Baranja), Galič, Vo- grinčič (od 67. D. Baranja), Gutalj. SODNIK: McDermott (Irska); GLEDALCEV 3.500; RUMENI KARTONI: Vogrinčič, Ošlaj, Alihodžič. SILKEBORG - Drugo tekmo medsebojnega obračuna (prvo srečanje v Murski Soboti se je končalo 0:0) in s tem tudi dvoboj drugega predkro-ga pokala UEFA med Silke-borgom in Muro so zasluženo dobili Danci, predvsem po boljši igri v drugem polčasu. Pričakovana ofenziva Dancev v prvih minutah ni obrodila sadov, Sobočani so uspeli umiriti igro, niso pa kazali napadalnih ambicij, saj si v prvih 45 minutah niso uspeli priigrati niti ene zrele priložnosti. V drugem polčasu sta obe moštvi zaigrali bolj agresivno. Takšna igra se je bolj obrestovala domačim. Do zloma "murašev" je prišlo v 63. minuti, ko so Danci v razmaku 100 sekund dosegli kar Fontolan v boju za žogo s poljskim branilcem (AP) dva zadetka. Začel je Soeren- (v mastnem tisku ekipa, ki je sen, ki je streljal s 14 metrov, napredovala): Rotor (Rus) - G žoga pa je pod prečko konča- zvezda (Jug) 1:2, Inter Bratila v golu, le minuto zatem pa slava (Sik) - S lavi j a Praga je po predložku Poulsna za- (Ceš) 2:0, Rapid (Av) - Omo- del še Roell-Larsen. nia (Cip) 2:0, Saktjor (Ukr) - NEKAJ OSTALIH IZIDOV Ziirich (Svi) 3:2. AFERA / PREPOVEDANE TABLETE Velasco: Svet odbojke imun pred dopingom BOLOGNA - V okviru sodne preiskave o dopingu v italijanskem športnem svetu so včeraj odprli novo poglavje: po nogometu je bila na vrsti odbojka, vendar kaže, da tu niso odkrili hujših primerov. Zaslišali so Julia Velasca, dolgoletnega trenerja državne odbojkarske reprezentance, ki je letos sprejel mesto direktorja rimske nogometne ekipe Lazio. Velasco je po 45-minutnem zasliševanja odločno demantiral, da bi igralci odbojkarske reprezentance, ki so osem let osvajali evropske ali svetovne naslove, uživali kemična poživila in še zlasti kreatin, o katerem je govor zadnje dni. »Niso jemali kreatina, ker niso jemali prav nobenih tablet,« je dejal Velasco. Na vprašanje, če je svet odbojke imun pred dopingom, je Velasco odgovoril z vprašanjem: »Kaj pa vaši sinovi? Nihče ni imun pred vrsto nevarnosti, pomembno pa je, da vzgojimo mlade tako, da so kos problemom.« Medtem je branilec Fio-rentine Giulio Falcone priznal, da je s soigralci nekaj časa jemal kreatin, vendar se je zredil in zato je v kratkem opustil uživanje spornih tablet. Novinarjem je tudi povedal, da so mu v okviru ekipe svetovali jemanje kreatina, češ da ga jemljejo tudi igralci Juven-tusa. Bivši Juventusov igralec Paulo Sousa pa je poudaril, da kreatin ni bil prepovedan vse do začetka afere o dopingu, pravi doping pa je po Sousovem mnenju v samem sistemu profesionalnega nogometa, v prevelikih ekonomskih interesih in v skrajnih športnih zahtevah. Pozornost preiskovalcev je še vedno osredotočena na sumljivem poslovanju bolonjske lekarne, ki je dobavljala tablete kreatina raznim klubom. Karabinjerji so ugotovili, da so prodajali tudi tablete, ki so jih prejemali od nekega lekarnarja iz Švice, od koder so nelegalno uvažali prepovedana zdravila. Vse so prijavili zaradi nelegalnega uvoza in preprodaje prepovedanih snovi. Medtem je Coni zaključil svojo notranjo preiskavo o dopingu v profesionalnih nogometnih klubih: preiskovalci olimpijskega komiteja so prišli do zaključka, da problema dopinga ni, pač pa kvečjemu pretirana uporaba dovoljenih zdravil. Končno še vest, da bodo preiskovalci Conija zaslišali 14-letna dvojčka, katerima naj bi kolesarski krožek dobavljal tablete za povečanje mišične mase. NOGOMET / PREDKOLO LIGE PRVAKOV n Za Inter gola formalnost Mariborčani bodo skušali presenetiti PSV Eindhoven EINDHOVEN, RIGA - Nogometaše Maribora Teatanic čaka danes izredno važno srečanje z nizozemskim predstavnikom PSV. V Eindhovnu bo namreč povratno srečanje za uvrstitev v Ligo prvakov, Mariborčani pa imajo po prvi tekmi prednost z 2:1. Seveda so Nizozemci favoriti, toda PSV letos še zdaleč ni tako močan kot v prejšnjih letih, kar je bilo videti že na prvem srečanju v Maribora. Tam so vijoličasti celo zapravili priložnost za izdatnejšo zmago, ki bi jim dajala mnogo več upov za zgodovinski uspeh. Pri Mariborčanih predstavlja največji problem poškodba Matjaža keka, ki skoraj gotovo ne bo nastopil. Trener Prašnikar se še ni odločil za taktiko, možno pa je, da bo skušal nasprotnika presenetiti z bolj ofenzivno igro. Igralci vsi po vrsti obljubljajo, da bodo dali vse od sebe, da bi tako morda presenetili uglednega nasprotnika in dosegli največji uspeh v zgodovini nogometa v Sloveniji. Golo formalnost pa bi moralo predstavljati današnje gostovanje Interja pri latvijskem Skontu v Rigi. Milančani imajo s prve tekme prednost štirih golov (4:0), tako da je težko verjeti, da bi lahko Skonto presenetil italijanskega predstavnika. Inter je izrazit favorit, tako da je pričakovati zanesljivo uvrstitev Simo-nijevega moštva v Ligo prvakov. Tekma se bo začela ob 20. uri POSTAVA INTERJA: 1 Pagliuca, 2 Bergomi, 7 Fresi, 5 Galante, 4 J.Zanetti, 8 VVinter, 15 Cauet, 25 Milanese, 6 Djorkaeff, 18 Zamorano, 10 Baggio. (12 Mazzantini, 24 Mezzano, 23 C.Zanetti, 21 Pirlo, 11 Ventola, 20 Recoba). NOGOMET / MEMORIAL BORIS HUSU V otvoritveni tekmi zmaga Primorja Prosečani so po dobri igri premagali tržaški Sant' Andrea - Drevi še proti Krasu Primorje - Sant’ Andrea 1:0 (0:0) Strelec: Pescatori v 70. minuti PRIMORJE: Babich, Braini (Au-ber), Crocetti, Dagri, Lovrečič, Le-giša, Stoka (Batti), Mislej, Ostrouška (Kuk), Lando, Pescatori (Massai). V otvoritveni nogometnega turnirja za memorial Borisa Husuja, ki ga FC Primorje organizira v spomin na prerano preminulega dolgoletnega odbornika, je domače Primorje zasluženo premagalo ekipo SanfAndrea, ki je bila vseh devetdeset minut v podrejenem položaju. Zmaga Prosečanov je zaslužena, glede na prikazano igro i) n številne priložnosti pa bi lahko bila precej višja. Čeprav so igralci Primorja pred srečanjem imeli še trening, so takoj prevzeli pobudo in s hitrim menjavanjem mest in podajami povsem zagospodarili na igrišču. Izvedli so tudi nekaj lepih akcij, toda žoga ni in ni hotela v mrežo, čeprav priložnosti ni manjkalo. V drugem delu se slika na igrišču ni dosti spremenila. Prosečani so še naprej napadali in končno je Pescatoriju v 70. minuti uspelo premagati vratarja Tržačanov. Za zmago so zaslužni prav vsi igralci, glede na to, da je šlo za prvi uradni nastop v novi sezoni, pa je bila tudi igra dokaj dopadljiva. Včeraj zvečer sta se pomerila Zarja/Gaja in Breg, drevi ob 20.30 pa bo na proseškem trikotniku še en zamejski derbi. Pomerila se bosta namreč primorje in Kras. PREOSTALI SPORED: danes (26. 8.): Kras - Primorje; jutri: Vesna - Zarja/Gaja; 4.9.: Breg - Vesna; 8. in 9.9: polfinalni tekmi; 11.9.: finale za 1. mesto. Vse tekme bodo na Proseku z začetkom ob 20.30 Na sliki (Foto Križmančič/Kro-ma): pred srečanjem so sorodniki preminulega Borisa Husuja pozdravili obe ekipi. Juventus osvojil trofejo Luigi Berlusconi MILAN - Nogometaši Juventusa so zmagovalci letošnje trofeje Luigi Berlusconi. V Milanu so namreč premagali Milan z 2:1 (0:1). Prvi so v vodstvo prišli Milančani z golom Bierhoffa, za preobrat pa je poskrbel Inzaghi, ki je bil v dragem delu dvakrat uspešen. Odbojka: Slovenija spet premagala Dansko NOVA GORICA - Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je v tekmi B skupine evropske lige v Novi Gorici včeraj ponovno premagala Dansko. Potem ko je pred dnevi v gosteh slavila s 3:0, je bil včerajšnji izid 3:1 (12:15, 15:2, 15:13, 17:15). Razen v drugem setu, ko je bila premoč Slovenije očitna, je bila tekma zelo izenačena, Slovenci pa so v končnicah setov pokazali večjo zbranost. Pozzi premagal Santora BOSTON - Iz New Havena in Indianapolisa so se najboljši teniški igralci ta teden preselili na turnir ATP v Bostonu. Ze v prvem krogu je izgubil Francoz Fabrice Santoro, sicer šesti nosilec, ki ga je s 6:2 in 6:2 premagal Italijan Gianluca Pozzi. Rezultati prvega kroga: Cedric Pioline (Fra/3) -Adrian Voinea (Rom) 6:4 6:0, Gianluca Pozzi (Ita) - Fabrice Santoro (Fra/6) 6:2 6:2, Kenneth Carlsen (Dan) Jereme Golmard (Fra) 3:6 6:3 6:4, Sebastien Grosjean (Fra) - John van Lottum (Niz) 6:2 6:0, Xa-vier Malisse (Bel) - Steve Campbell (ZDA) 6:3 6:1, Thomas Muster (Avt/5) - Marcelo Filippini (Ura) 6:2 6:0, Sjeng Schalken (Niz) - Davide Sanguinetti (Ita) 7:6 (7:3) 7:6 (7:3). New Kaven gosti najboljše teniške igralke NEW HA VEN - Potem ko so prejšnji teden gostili moške, ta teden v New Havenu gostijo najboljše teniške igralke sveta. Na turnirju WTA, kjer je nagradni sklad vreden 450.000 ameriških dolarjev, domačinka Mary Joe Femandez dokazuje, da še ni za staro šaro. V prvem krogu je s 3:6, 6:0 in 6:1 izločila osmo nosilko Belgijko Dominique Van Roo-st. Brez težav pa so si nadaljevanje zagotovile Juž-noafričanka Amanda Coetzer (7.), Francozinja Sandrine Testud in mlada Rusinja Ana Kurnikova. Rezultati prvega kroga: Amanda Coetzer (JAR/7) - Magui Šema (Spa) 7:6 (8:6) 6:3, Sandrine Testud (Fra) - Ruxandra Dragomir (Rom) 6:4 6:1, Mary Joe Femandez (ZDA) - Dominique Van Roo-st (Bel/8) 3:6 6:0 6:1, Henrieta Nagyova (Ceš) - Maria Alejandra Vento (Ven) 6:3 6:2, Ana Kurnikova (Rus) - Barbara Schett (Avt) 6:3 6:2, Julie Halard-Decugis (Fra) - Naoko Savvamatsu (Jap) 3:6 6:3 7:5. Sampras in Hingisova kot številka ena NEW YORK - Organizatorji odprtega teniškega prvenstva Amerike, ki se bo začelo naslednji teden, so že objavili seznam nosilcev. Številka ena sta po pričakovanjih Američan Pete Sampras pri moških in Švicarka Martina Hingis pri ženskah. Nosilci, moški: 1. Pete Sampras (ZDA), 2. Marcelo Rios (Cii), 3. Patrick Rafter (Avs), 4. Petr Korda (Ceš), 5. Richard Krajicek (Niz), 6. Greg Rusedski (VBr), 7. Alex Corretja (Spa), 8. Andre Agassi (ZDA), 9. Karol Kucera (Sik), 10. Carlos Moya (Spa), 11. Jevgenij Kafelnikov (Rus), 12. Jonas Bjoerkman (Sve), 13. Tim Henman (VBr), 14. Goran Ivaniševič (Hrv), 15. Alberto Berasate-gui (Spa), 16. Albert Costa (Spa); ženske; 1. Martina Hingis (Svi), 2. Lindsay Davenport (ZDA), 3. Jana Novotna (Ceš), 4. Aranbca Sanchez-Vica-rio (Spa), S.Venus VVilliams (ZDA), 6. Monika Seleš (ZDA), 7. Conchia Martinez (Spa), 8. Steffi Graf (Nem), 9. Irina Spirlea (Rom), 10. Nathalie Tauziat (Fra), 11. Patty Schnyder (Svi), 12. Mary Pierce (Fra), 13. Amanda Coetzer (JAR), 14. Do-minique Van Roost (Bel), 15. Ana Kurnikovva (Rus), 16. Ai Sugiyama (Jap). Obvestila ŽENSKA EKIPA nujno išče pripravljenega trenerja! Zainteresirani naj pokličejo na tel. St. 040-44016 od 13.30 do 14.30 ah na 040-327165 od 18.30 do 20. ure. SD MLADINA obvešča, da je se nekaj prostih mest za izlet v Robanov kot - kmečki turizem Govc (zgornja Savinjska dolina) od 2. do 5. septembra. Za informacije tel. na St. 040-220718 ah 040-213518. ŠD KONTO VEL organizira od'ponedeljka, 31. trn. do petka, 11. septembra odbojkarski kamp za deklice letnikov 1985 in mlajše. Kamp se bo odvijal na igrišču na Kontovelu vsak dan, razen sobote in nedelje, od 9. do 16. ure. Za kosilo bo poskrbljeno. Vpisovanje v ponedeljek neposredno pred začetkom tečaja. Informacije pri društvenih odbornikih. SK BRDINA organizira v soboto, 29. t.m. VII. kraški bike slalom s pričetkom ob 17. uri ob novem krajevnem uradu za vzhodni Kras (Doberdobska ulica). Vpisovanje za tekmo bo na terenu od 16.15 dalje. Informacije na tel. St. 040-212859 in 040-299573. PRIREDITVE Sreda, 26. avgusta 1998 GLEDALIŠČA £ RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA VERONA 50. Shakespeare festival Dne 28., 29. in 31. avgusta ter od 1. do 5. septembra ob 21.00 bo uprizoritev »Dvanajste noCi«, državna premiera. mladi levi 26. avgust ob 21.00 Rebecca Murgi (Italija): Focus on I / Mladinsko gledališče 27. avgust ob 21.00 Bo Madvig (Danska): Fiat fisch n°8 / Mladinsko gledališče ob 21.45 Kamilla Wargo Brekling (Danska): »Maxine pa farten 1« / Mladinsko gledališče ob 22.15 Jordi Cortes Molina (Velika Britanija / Španija); Lucky / Mladinsko gledališče 28. avgust ob 15.00 »Kaj lahko povemo o gledališču in plesu 90.ih«, okrogla miza: moderatorka Eda Čufer/ Gledališče Glej ob 20.00 Museum / Barbara Novakovič Kolenc (Slovenija): Deklica in kontrabas / Mladinsko gledališče 29. avgust ob 21.00 Sebastian Horvat (Slovenija): Ion / Mladinsko gledališče PUPPET FESTIVAL 1998 GORICA 2. september 18.00 Park za županstvom: Freyer teater (Ljubljana - Slovenija) - Tobia zgodovina malega psa. 19.00 Park bivSe psihiatrične bolnišnice: Teatro Alegre (Pinerolo - Torino) - A’nna-murata mia 21.00 Kulturni dom: Ass. Figli d’Arte Cu-ticchio (Palermo) - L’Urto del mostro 3. september 18.00 Park zavoda Lenassi: Skupina Gen-naro Ponticelli (Milan) - Pulcinella inna-morato 21.00 Kulturni center »L. Bratuž«: Claudio Cinelli »Porte Girevoli« (Vinci - Firence) -J.E.F. * , 4. september 18.00 Spominski park: Burattinteatro (Mantova) -1 tre porcellini 21.00 Kulturni center »L. Bratuž«: Centro Teatro Animazione (Gorica) - II bacio di una morta 5. september 18.00 Dvorana U.G.G.: Teatro del Pavaglio-ne (Casalecchio di Reno - Bo) - Ldncanto del bosco 21.00 Kulturni center »L. Bratuž«: Nacionalno lutkarsko gledališče (Praga - Češka) -Don Giovanni 6. september 18.30 Grad: Maninalto (Viterbo) - Storie a colori 20.30 Grad - Notranje dvorišče: Tiriteri (Vinci - Firence) - Pulcinella, mon amour 21.30 Grad: Chris Gilmour (Manchester -Velika Britanija) - Prelude 7. september 18.00 Dvorana U.G.G.: Comp. delle belle donne (Ancona) - Notte per sogni e per aghi 21.00 Kulturni dom: Puppentheater Firle-fanz (Berlin - Nemčija) - II flauto magico 8. september 18.00 Dvorana U.G.G.: Lutkovno gledališče Maribor (Slovenija) - The circus is coming 21.00 Kulturni center »L. Bratuž«: Theater 3/4 - (Banja Luca - Poljska) - Gaia 18.00 Ljudski park: Lutkovno gledališče iz Vareseja - Briciole 21.00 Kulturni dom: Teatro Gioco Vita (Piacenza) - Orfeo ed Euridice 46. mednarodni poletni festival Poleti se dan ZVečer začne Ljubljana Zvezdni prah Križanke, 28. avgusta ob 20.30 — G. Verdi: REGINEM, Simfonični orkester RTV Slovenija Glasbene razglednice - Križanke 27. avgusta ob 20.30 - F. Lehar: DE2ELA SMEHLJAJA, mantična opereta, Opera in balet SNG Maribor 31. avgusta ob 20.30 - P. I. Čajkovski: LABODJE JEZERO, balet, Opera in balet SNG Maribor Ko maske oživijo Drama SNG Ljubljana, 26. avgusta ob 20.30 — W. Shakespeare: UKROČENA TRMOGLAVKA, komedija, Slovensko ljudsko gledališče Celje V soboto dopoldan - vsako soboto ob 11.00 na Prešernovem trgu 29. avgusta — ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE Po festivalu - Poletno gledališče Križank 9. septembra ob 20.30 - DAVOR RADOLFI & RITMO LOGO FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivše konjušnice miramarskega gradu Do 8. novembra je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: do 24. oktobra je razstava odprta vsak dan od 9. do 18.45, od 25. oktobra do 8. novembra pa vsak dan od 9. do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galleria Rettori Tribbio 2: do 28. avgusta bo odprta razstava »4a. rassegna internazionale del bronzetto« s sledečim urnikom: v tednu od 18.30 do 20.30 ob praznikih in ponedeljkih zaprto. Galleria Rettori Tribbio 2: v soboto, 29. avgusta ob 18.00 otvoritev razstave Paola Grimaldija. Odprta bo do 11. septembra in sicer ob delavnikih od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00. Ob ponedeljkih je galerija zaprta. Palača Costanzi: do 30 avgusta bo odprta razstava »Colezionare Trieste: pubblicita e prodotti indu-striali d’epoca«. Urnik: vsak dan od 10.00 do 20.00. Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrarca posvetili žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure. Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do 16. septembra, so protagonisti slikane, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flovvers«. Urnik razstave: od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Poletni počitek pa je od 3. do 23. avgusta. Web: www.copeco/lipuarte. Knjigarna »Borsatti«, ulica Ponchielli, 3: do 7. septembra je odprta razstava z naslovom »Un giorno d’estate«. Muzej Sartorio: do 8. novembra je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urnik: vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 9. do 19. ure (v obdobju prireditve Muzeji zvečer je razstava odprta do poznega). Od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) bo razstava odprta od 9. do 22. ure. Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 8. novembra je odprta razstava o odnosu Sveva do židovstva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 8. novembra bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30, od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) pa bo tudi popoldne od 16. do 22. ure. Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev židovskega rodu. Razstava bo odprta do 8. novembra, ob delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 19, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne, ob torkih je muzej za- prt. V obdobju prireditev Poletje v Revoltelli bo razstava zvečer dlje odprta, od 6. do 11. oktobra (Barco-lana) pa od 10. do 13. in od 15. do 22. ure. V Poštnem in telegrafskem muzeju so do 8. novembra na ogled znamke, poštne pošiljke in medalje z motivi židovske tradicije. Urnik: od 9. do 13. ure, avgusta je muzej zaprt ob nedeljah in praznikih. V občinski galeriji bo do 1. septembra odprta fotografska razstava Gabrieleja Crozzolija »Jobovo oko«. Umik: od 10. do 14. in od 16. do 20. ure. Ljudski vrt, Ulica Giulia 2: do 30. avgusta bo na ogled razstava država Izrael, petdeset let fotografij agencije Magnum. Razstava je v sklopu pobude Salom Trst. Gledališče Miela: do 6. septembra v okviru pobude Transformation - Natura Naturans 3 razstavlja enajst umetnikov različnih narodnosti. Mednarodna razstava sodobne umetnosti je odprta od ponedeljka do petka od 18. do 23. ure, ob sobotah tudi dopoldne od 10. do 13. ure, ob nedeljah pa samo dopoldne. OPČINE Prosvetni dom Do 20. septembra je odprta razstava Ribištvo skozi stoletja v Tržaškem zalivu. Ogledi ob delavnikih med 16. in 20. uro, po dogovoru možni vodeni ogledi za skupine tudi v jutranjih urah. Rezervacije na telefon 040-213945. SKEDENJ Etnografski muzej: je ves mesec avgust zaprt. GORICA Goriški grad: do 30. avgusta bo razstava grafik Gio-vanbattista Piranesija z naslovom »Piranesi in njegov Cas 1720-1778. Umik: vsak dan od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Zaprto ob ponedeljkih. Goriški pokrajinski muzeji - palača Morassi Do 30. septembra, bo odprta razstava z naslovom »Fiori d’arancio«. Razstavljene bodo poročne obleke ter poročna oprema prejšnjega in tega stoletja. Urnik: od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure (ob Četrtkih do 23. ure) in ob praznikih od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure. PASSARIANO Villa Manin Do 8. novembra t.l. je na ogled razstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. VIDEM Videmski grad: do 6. septembra bo vask dan od 9.00 do 19.00, ob sobotah do 22.00 ure ogled Skrite mojstrovine Ermitaža. V cerkvi Sv. Frančiška, do 13. septembra na ogled razstava »Nuove contaminazioni 1998«. BURANO V Buranu v čipkarskem muzeju, je razstava »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do 17.00. BENETKE Palača Fortuny (trg Sv. Marka): do 20. septembra je na ogled fotografska razstava »Benetke devetsto«. Urnik razstave: vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 18.00. Razstavni prostori Zbirke Peggy Guggenheim: do 13. septembra, vsak dan razen ob torkih od 11.00 do 18.00 bo razstava »Morandi Ultimo: nature morte 1950-1964«. Schola di SanVApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. MILAN Knjižnica v Ulici senata 14 - v torek, 22. septembra, ob 18.30 bo otvoritev razstave »Botteghe di editoria, libri, arte e cultura tra Montenapoleone e Borgospes-so, Milano 1920 - 1940«. Razstava bo odprta do .25. oktobra vsak dan izključno ob ponedeljkih in sicer do 10. do 18. ure. ______________SLOVENIJA__________________ LIPICA Kobilarna Lipica - do konca avgusta je Galerija Avgusta Černigoja odprta od torka do ponedeljka od 11. do 18. ure. KOPER Galerija LoZa - na ogled so dela znanega italijanskega mojstra Lucia Fontane. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. NOVA GORICA Poslovni center HIT Do 6. septembra je na ogled razstava »Enajst go-riških slikarjev«. Urnik razstave: vsak dan od 10.00 do 19.00. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica sta poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled se dve razstavi: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« ter pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in risb Milene Stepančič. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Mala galerija: do 30. avgusta odprta razstava Marka Peljhana »Sistem - 7«. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V sklopu proslav ob stoletnici smrti cesarice Elizabete bodo uprizorili balet » Elizabeth: Sanje v pozni poletni noCi«, nastopa Carla Fracci. Premiera bo 10. septembra ob 20.30. Ponovitve 11., in 12. septembra ob 20.30 ter 13. septembra ob 18.00. Informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča od 9.00 do 12.00 in od 18.00 do 21.00. Miramarski park Do 31. avgusta vsak ponedeljek, torek in sredo bo na sporedu dvakrat dnevno predstava »Luci in zvoki«. Urnik: v avgustu ob 21.00 in 22.15. V soboto, 29. avgusta, ob 20.30 (ob priliki 100-letni-ce smrti cesarice Elizabete), bo igral ansambel »Lu-men Harmonicum« z glasbo iz 17. stoletja. V torek, 22. septembra bo na Trgu Unita nastopil Paolo Conte. V soboto, 29. avgusta ob 20.30 bo v okviru avgustovske lirike na Trgu duca degli Abruzzi 4 koncert, ki ga bodo izvajali: Ariana Morelli - sopran, Nazzareno Antinori - tenor. Ambra Vespasiani - mezzosopran, Ettore Nova - bariton in Nataša Kersevan - klavir. SESUAN Caravella - Sesljanski zaliv - Program koncertov do 30. avgusta od 20.30 do 23.30. V petek, 28. avgusta - The Organ Trio. V soboto, 29. avgusta -1 Taxi. V nedeljo, 30. avgusta - Blues Etcetera. TREVISO Piazza Burchiellati V ponedeljek, 31. avgusta nastop Fabrizia De An dre. V Četrtek, 3. septembra nastop ansambla Prozac+i PalaVerde Villorba V nedeljo, 27. septembra bo nastopal Renato Zero. V soboto, 17. oktobra nastop Carlosa Bantana. _______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Cerkev na Kostanjevici V okviru cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška Danes, 26. avgusta, Kvartet saksofonov Danubia, Dunaj. V soboto, 29. avgusta, slavnostni koncert 2. Mednarodnega srečanja saksofonistov. JS/lladi iz konservatorija Tartini v Miramaru Umetnost pod zvezdami - Glasba v Gradu Petek, 28. avgusta ob 21.15: Alessandra Falciano - Elisa Fratnik, klarinet in klavir, Federico Brumat, Elena Spinetti, Alessia Cividin, flavta. Sobota, 5. septembra ob 21.15: Lorena Allegretto - Gianpaolo Prata, saksofon in klavir, Lorenzo Cossi, klavir. Sobota, 12. septembra ob 21.15: Maya Glouchkova, klavir. MEDITERAN festival IZOLA - Manziolijev trg Petek, 28. avgusta RICHARD WALLEY (Avstralija) poletje v muzeju revoltella Do 30. avgusta s pričetkom ob 21.00: »Le canal« s Pier Paolom Ve-nierjem. Jutri, 27. avgusta ob 21.00: »Potovanje med vrsticami«, Giuseppe Culic-chia. V petek, 28. avgusta ob 21.00: »Gi-rando: cartoonia«, Bruno Bozzetto. V soboto, 29. avgusta ob 21.00: »Šalom Trst glasba«, Corrado Greco, klavir. V nedeljo, 30. avgusta ob 21.00: »Guitar evening«, Sergio Giangaspero, kitara. RAI 3 slovenski program ® RAI 1 6.00 6.30 6.45 10.05 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 15.40 18.00 18.10 19.30 20.00 20.40 20.50 22.30 22.35 23.20 23.50 0.20 0.50 Euronevvs Dnevnik Aktualna oddaja Poletna Unomattina (vodi Paola Saluzzi), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: 002 operazione Luna (kom., It. '64, i. Franco Francki, Ciccio In-grassia) Dnevnik Aktualna odd.: Poletna Verdemattina Vreme in dnevnik Nan.: Matlock (i. Andy Griffith) Dnevnik. 13.55 Gospodarstvo Film: Capriccio ali’ ita-liana (kom.. It. '68, i. Totd, Regina Seiger) Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Rupert Dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. A. Lansbury), 19.00 Gospa iz VVesta - Zadnji ples (i. Jane Seymour, Joe Lando) Vremenska napoved Dnevnik, 20.35 Šport Kviz: La Zingara TV film: L’ altra madre -The Other Mother (dram., ZDA '95, i. Fran-ces Fisher) Dnevnik Aktualno: Overland 2 -Brazilija Variete: Cercasi Miss Italia '98 disperatamente (o qua-si) Aktualno: Miting prijateljstva v Riminiju Nočni dnevnik, zapisnik horoskop, vreme Aktualno: Media/Mente RAI 2 7.00 7.45 10.00 11.30 11.45 12.00 13.00 13.30 14.05 18.15 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 22.45 23.35 23.40 0.35 2.05 Schvvarzvvaldska klinika Varjete za najmlajše Nan.: Le ragazze del Lido Tg2 - Medicina 33 Jutranji dnevnik, vreme Variete: Ci vediamo in TV Dnevnik Risanke Nan.: Hunter (i. Fred Dryer, S. Kramer), 14.55 Law Sr Order - Bravo Mike, 15.4 Inšpektor Tibbs, 16.40 II Virginia-no (i. Lee J. Cobb), vmes (16.15, 17.15) kratka poročila Dnevnik, šport, vreme Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Sentinel Risanke VeCerni dnevnik Nan.: J.A.G. - Avvocati in divisa (i. David J. Elliott, Catherine Bell) Aktualno: Passioni Izžrebanje lota Dnevnik, vreme, šport Film: Per mancanza di prove (tliriller, ZDA '94, i. Susan Dey) Brezdelke utruja? RAI 3 6.00 8.30 10.30 12.00 13.00 14.00 14.35 15.05 15.30 18.10 19.00 20.00 20.50 22.30 23.00 0.30 1.15 2.15 Jutranje vesti Film: Vanina Vanini (zgod., It. '61) Aktualni odd.: Tempo, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, šport Aktualno: II grillo, 13.30 Italija 70-ih let Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Report Nan.: Kaj ti roji po glavi? Šport: streljanje, atletika Vremenska napoved Nan.: Superman Dnevnik, deželne vesti Nan.: Friends (i. M. Perry, L. Kudrow) Film: lo sono la legge -Lavvman (vestern, ZDA '70, i. Burt Lancaster, R. Ryan, Lee J. Cobb) Dnevnik, deželne vesti TV film: Omicidi firmati (thriller, ZDA '93, i. Mimi Rogers, T. Matheson) Dnevnik, kultura, vreme SP v kolesarstvu Nan.: Miami Vice, 3.00 Spazio 1999 gg RETE 4 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Zingara Nan.: Pregled tiska Nad.: Guadalupe, 9.45 Alen, 10.45 Febbre d’ amore, 11.40 Edera’ Dnevnik Kviz: Iva shovv Dnevnik La macchina del tempo Nad.: Sentieri - Steze Nan.: Savannah Film: 11 mattatore (kom., It. '60, r. D. Risi, i. V. Gassman, D. Gray) Aktualno: Chi c’e sotto il sole Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Variete: lo, Napoli e tu ■ Film: Il debito coniugale (kom., It. '70, i. L. Buz-zanca, B. Bouchet) Pregled tiska Film: E ora: punto e a capo (kom., ZDA ’79) S CANALE5 6.00 8.00 8.30 10.30 12.30 13.00 13.30 13.45 14.15 16.15 18.15 18.45 20.00 22.00 22.30 0.30 1.30 2.15 Na prvi strani, vremenska napoved Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna oddaja: Vi vere bene benessere (vodi Maria Teresa Ruta) Nan.: Družina Hogan, 11.30 PapaNoe Nan.: Due per tre (i. J. Dorelli, Loretta Goggi) Dnevnik TG 5 A regola d’ arte . Nad.: beautiful Tv film: L’ uomo dei miei sogni (thriller, ZDA '96, i. Cassidy Rae, Vincent Irizarry) Nan.: Komisar SCali, 17.15 Detektiv na razpotju (i. Dick Van Dyke, Scotto Baio) Nan.: Palvolaska za oCeta (i. P. Duffy, S. Sommers) Variete: Poletni Tira & Molla Nogomet: Skonto Riga -Inter (liga prvakov), vmes (20.45) dnevnik Variete: Doppio Lustro (vodita Gene Gnocchi in Tullio Solenghi) Film: VVeekend con il morto (kom., ZDA '89, i. Andrevv McCarfhy) Nočni dnevnik Tg5 Variete: Doppio lustro Nan.: N.Y. P. D. < t> ITALIA 1 e Nan.: Ultraman, nato otroški variete, vmes Ciao ciao mattina Nan.: Hazzard Film: Vimmlentemente... mia (kom., It. '82. r. Carlo Vanzina, i. Diego Abatan-tuono) 2 Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti Nan.: Genitori in blue jeans Risanke Risanke: The Jetson Variete: Mai dire Banzai! Nan.: Bavvvatch Variete za najmlajše in risanke Nan.: Xena Itl^M Odprti studio, 18.55 Šport studio Nan.: V osmih pod streho, 19.00 Pappa e Ciccia Variete: Sarabanda Film: Caro zio Joe -Greedy (kom., ZDA '94, i. Michael J. Fox, K. Douglas, Olivia d’ Abo) Film: Fuga di mezzanotte (dram., VB '77, i. Brad Davis, Randy Quaid) Italija 1 šport Film: Una vacanza del cactus (kom., It. ’81) # TELE 4 3 16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi 20 Ai confini della realta Nad.: Prava ljubezen 5 Italijanska kuhinja Q Nan.: Scoop 53 Konjske dirke 3 Ecco Grado y Nan.: Scoop, 22.00 Palm Spring, 23.30 Veri pro-fessionisti HWil Nan.: Wolf Slovenija 1 Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor. Otroška nanizanka: Nina in Ivo (Ela Peroci), 9.45 nan.: Waynove dogodivščine (Avstral., 14. ep.), 10.20 dok. : Velike knjige TV konferenca: Borut Korun Nan.: HrošCi (VB, 8. ep.) Poročila, vreme, šport Tedenski izbor: Nan.: Tretji kamen od sonca Film: Izginotje (ZDA) Fan.: VeCni sanjač (ZDA, 14. ep.) Nan.: Inšpektor Morse (VB, 12. ep.) Naši misionarji na slonokoščeni obali (zadni del) Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi Mlada Evropa poje - Norveška (10. odd.) Nan.: Modro poletje (Sp.) Poljudnoznanstvena oddaja: Izjemni psi (VB) Risanka, 19.20 Oglasi Dnevnik, vreme, šport Nanizanka: J.A.G. (ZDA, i. David James Elliot, Tracey Needham, 15. ep.) Dobrodošli doma Nad.: To življenje (VB) Odmevi, vreme, kultura Šport, oglasi Nan.: Večni sanjač (15. epizoda) Nan.: Inšpektor Morse (VB, 13. ep.) Balet Trocadero iz Mon-tecarla Polju dno znanstvenba odd.: Izjemni psi TV PRIMORKA MONTECARLO 19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.30 Šport Nan.: Quincy Film: International Hotel (kom., VB ’63) Variete: Tappeto volante Film: lo sono tua (’49) Film: Intrigo a Stoccolma ’63, i. P. Nevraian) Nan.: Elitni umori fcjOJ 17.00 Videostrani M Videospot dneva Nad.: Sosedje Pogovor z...: Gosdt Pavle Gregorc Glasbena oddaja: Pop rock svet Videostrani Dnevnik, vreme Kmetijska oddaja Nad.: Sosedje (62. del) Poje vam Alenka Pinterič Dnevnik TV Primorka fr* Slovenija 2 9.00 10.00 10.30 10.55 11.45 12.40 13.35 15.10 16.00 16.30 17.55 19.00 19.30 20.00 22.00 22.50 Vremenska panorama Matineja Nanizanka: Na vasi (Danska, 43. ep.) Nanizanka: Pacific Drive (Avstralija, 43. ep.) Tedenski izbor. Nan.: RdeCi klic (VB, 5. ep.) Pomp Dokumentarna serija: Seks, cenzura in film (ZDA, zadnji del) Kviz: Lov za zakladom Euronevvs TV prodaja Film: Poletje s škrati (Švedska) Nadaljevanka: Družinski zdravnik (12. del) TV igrica: Kolo sreče Videoring Šport Nanizanka: Sestero zgodb - Six Pack (Avstralija, zadnja epizoda) Kviz: Lov za zakladom 8S Koper Euronevvs Vesolje je... Otroška oddaja: Ecchec-cimanca Program v slovenskem jeziku: Halo, izzvani ste Primorska kronika Tv dnevnik, šport Risanke Istrska nanizanka: Kljuni, zdrahe in «Rebekini« Na.: Police News Skrivnosti 20. stoletja Sredozemlje Vsedanes - TV dnevnik Nogomet: PSV Eindho-ven - teatanic Maribor Dok.: Benetke TV dnevnik, vreme Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika "N Radio Trst A 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Glasbeni vrtiljak; 8.30 Otroški kotiček; 8.50 Taki smo pač lovci (podaja A. Petje, 2.); 9.05 Revk val; 10.10 Koncert: pianistka T. Jercog; 11.30 Odprta knjiga: Spomini na Rainerja M. Rilkeja (int. M. Sardoč, Ič.del); 11.45 Country mušic; 12.00 Sestanek ob 12.00; 12.30 Slov. lahka glasba; 12.40 Zbori; 13.20 Tropicana; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na bregovih Vardaija; 15.15 Ne pomaga zguont po tuoče (T. Jurco); 15.45 ljubljena ponuja; 16.00 Made in England; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Brahms; 18.00 Kratki časi; 18.20 Blues; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; 10.30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; 22.30 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7.30 OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Na rešetu; 8,50 Kulturni koledar; 9.50 Na rešetu; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Kviz in glasb, želje: Daj, povej; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Neresnih pet; 19.30 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo; 0.00 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Musiča che gira; 11.00 Modri val; 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Kje, kako, kdaj; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Zap-ping; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.45 Počitniški ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 18.30 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Glasb, utrip; 21.05 Festival Evroradia; 22.00 Zrcalo; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Sredi poletja; 13.45 Gost izbira glasbo. Kulturne drobtinice; 14.45 Expres; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Izjava tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Z Anjo; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba J. VVebra. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Repriza; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Solistični koncert; 18.30 Sodobna umetnost; 19.30 Slov. operna ustvarjalnost; 20.00 Pota naše glasbe; 21.30 Ars antigua; 22.05 Svetovna reportaža; 22.25 Serenada; 23.00 Jazz ses-sion; 23.55 Glasba in napoved. Radio Koroška 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Večerna. Primorski dnmik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF. Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 Žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodiscu v Trstu st. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov 1-TEG 16 Sreda, 26. avgusta 1998 VREME IN ZANIMIVOSTI f. SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER 6 66 666 VREMENSKA SLIKA Nad Britanskim otočjem in Skandinavijo ter Rusijo sta ciklonski območji. Nad srednjo in južno Evropo pa je območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi višinskimi vetrovi doteka nad nase kraje razmeroma hladen in precej suh zrak. ■5^ 1010 1000 0SL? STOCKHOLM : ’ '-s MOSKVA 11,16 BERL|N H/18 VARŠAVA 11/19 S J » ^DUNAJ 14/22 LJUBLJANA 11/24 <—6> o KIJEV -/- 1020 LIZBONA 19/34 .° Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 url. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 19.54. Dolžina dneva 13.36. ŽENEVA 10/19 0 nen^DAn ° MILANO ^ BEOGRAD is/30 / ° 16/K)0'X \ ^LIT "Z- °SOFIJA 13/29 f LUNINE MENE Luna vzide ob 10.28 in zatone ob 22.04. V PLIMOVANJE Danes: ob 6.03 najnižje -40 cm, ob 12.32 najvisje 39 cm, ob 18.44 najnižje -25 cm, ob 0.22 najvisje 21 cm. Jutri: ob 6.22 najnižje -32 cm, ob 12.55 najvisje 35 cm, ob 19.20 najnižje -22 cm, ob 0.54 najvisje 13 cm. MORJE Morje razgibano, temperatura morja 23,7 stopinje C. x__ BIOPROGNOZA Vreme bo na sploSno počutje in razpoloženje ljudi vplivalo ugodno. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m............21 1000 m.............16 1500 m.............11 2000 m.............8 2500 m ...........„6 2864 m.............5 SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANT1- MEGLft FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA C A DANES GRADEC 5^, ^ 9,20 S MARIBOR ^ O 10/22 TRBO !|WB M. SOBOTA O 9/21 CELOVEC O 7/20 S m s O S. GRADEC 8/20 S o PTUJ CEUE O 9/23 ČEDA 16/27 O OVIDEM 16/27 —^N. GORICA 16/27 GORICA o 16/27 O S LJUBLJANA ' 11/24 ,0/23o N. MESTO "/23 ° V^e^RNOMEU, JUTRI GRADEC 10/21 TRBIŽ CELOVEC O 8/21 S 7/19 ri KRANJSK/ O KRANJSKA GORA Q TRŽIČ 9/24 <5 MARIBOR O 11/23 M. SOBOTA o 10/22 S CED___ 17/28 o OVIDEM 17/28 CEUE O 10/24 O KRANJ <5 S' ^N. GORICA 17/28 GORICA a 17/28 O V POSTOJNA w ^-----^3 8/23 'UUBUANA 12/25 TRST 18/28 N. MESTO O 12/24 ZAGREB 11/24 O D PORTOROŽ O 18/28 UMAG —: O r, KOČEVJE