5. avgust 2010
številka 90-91
4
10
12
Sprejet rebalans proračuna za leto 2010
Slavnostna seja ob prazniku Mestne občine Murska Sobota
Poplave v Murski Soboti
13
15
18
Slovesna nova maša Gorana Merice
Uspešen začetek projekta »rumena vreča«
Bronasto odličje na olimpijadi iz biologije Filipu Cvetku
31
32 37
Uspešni plesalci in plesalke plesnega kluba ZEKO
Mednarodne igre šolarjev v Manami
Judoist Adrian Gomboc peti v Evropi
Soboski dnevi 2010
Festival
Za nami je 15. festival Soboški dnevi. Veliko lepih zgodb se je odvilo v našem mestu, na različnih prizoriščih in vsak od nas je imel priložnost med festivalskim programom izbrati svojo. Med drugim smo lahko doživeli odlične nastope domačih izvajalcev (kot je razvidno iz naslovnice).
Vsi letošnji festivalski dogodki so bili vrhunsko izvedeni in odlično obiskani, kar nam je v veliko potrditev in priznanje in nam daje energijo in zagon za naprej. Za uspešno izvedeno osrednjo prireditev v naši občini pa so v veliki meri zaslužni sponzorji, ki so v teh težkih gospodarskih časih pomagali s svojimi sponzorskimi prispevki, za kar se jim v imenu organizatorjev in obiskovalcev zahvaljujemo.

Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Štiriletno obdobje, v katerem ste mi zaupali županovanje naši občini, se počasi zaključuje. Menim, da je ob tej priložnosti prav, da na krat-ko pregledamo dosežke tega obdobja. Ne mislim naštevati prav vseh pridobitev, saj jih je za prostor, ki je namenjen županovemu kotičku, preprosto preveč. Prav tako jih ne bom podrobno razlagal, saj smo o njih imeli priložnost prebrati v prejšnjih številkah Soboških novin skozi vsa štiri leta. Vseeno pa ne morem mimo nekaterih pridobitev, na katere smo prav vsi lahko ponosni.
A vseh zamisli vseeno nismo uspeli izvesti. Najprej finančna, nato gospodarska ter socialna kriza so slabo vplivale na uresničevanje posameznih projektov. Med njimi je tudi projekt športnega, turističnega in rekreacijskega centra Fazanerija, ki ga zaenkrat postopoma izvajamo sami brez zasebnega partnerja, s katerim se nismo uspeli dogovoriti o vlaganjih v projekt ter o tem, kaj bi po dokončanju naj bilo v večinski javni in kaj v večinski zasebni lasti. Do javnega premoženja, torej tudi do skoraj celotnega kompleksa Fazanerije, se moramo obnašati odgovorno, saj je večinoma bilo pridobljeno s sredstvi občank in občanov. Navkljub krizi občina postopoma izvaja dele projekta, saj pristopamo k ce-loviti obnovi trim steze, začasno želimo postaviti poligon za bikerje in skaterje, obnovili bomo tudi bazenski kompleks in strojne instalacije na kopališču. Prav tako so v pripravi projekti za novo geotermalno in tudi za reinjekcijsko vrtino, ki se bosta obe nahajali v sklopu širšega območja Fazanerije. Odkrito povem, da kakšnega projekta tudi nismo izvedli - ali pa smo ga uresničili le delno. Vendar menim, da je bilo postorjenega precej, mnogo tudi takega, kar na začetku nismo niti načrtovali.
Prav tako je bilo mnogo sredstev namenjenih za različno prostorsko, investicijsko, projektno in izvedbeno dokumentacijo, brez katerih ni izvedbe. To delo se »navzven« ne vidi kot na primer nov objekt ali še ena luknja na pločniku, verjamete pa mi lahko, da zvezke z različnimi že pripravljenimi dokumentacijami lahko preštevamo na metre, in ne zgolj po številu. Tudi za izdelavo dokumentacije potrebujemo čas, zato lahko zelo odgovorno trdim, da je sama gradnja že zadnja stopnja celotnega procesa izvedbe projekta, ki se začne z idejnim načrtom ali projektno nalogo, nadaljuje s prostorsko, investicijsko, projektno in še kakšno dokumentacijo ter konča z izgradnjo. Več je projektov, ki so jih izvedla različna društva, zavodi in interesna združenja. Na področju športa, sociale, mladih, tehnične kulture in kulture jih vsako leto sofinanciramo mnogo — seveda primerno finančnim sredstvom, ki jih za to namenimo v proračunu. Zato lahko rečem, da piko na i dogajanj in utripa v mestni občini dodate prav vi, spoštovane občanke in občani, saj vas je mnogo v t. i. civilno družbo vključenih v različnih združenjih, društvih ipd.
Mestni svet je na predlog župana, mnogokrat pa tudi na iniciativo svetnikov, sprejel veliko odlokov, sklepov in drugih aktov, ki na norma-tivnem področju uravnavajo življenje vseh nas. Veliko večino gradiva za sprejete akte so pripravili sodelavci na občinski upravi, zato se vsem njim, direktorju občinske uprave, vsem članom svetov krajevnih skupnosti in mestnih četrti ter občinskim svetnikom in obema podžupa-noma iskreno zahvaljujem za sodelovanje in vse postorjeno. Zahvaliti pa se moram tudi mnogim zaposlenim v javnih občinskih in državnim zavodih ter institucijah, ki vsak na svojem področju skrbijo, da najmlajši, dijaki, delovno aktivni in upokojenci nemoteno koristimo usluge njihovih institucij ter smo tako enakovredni člani lokalne skupnosti.
Nove pridobitve pričajo, da se občina razvija, spreminja, čemur vedno znova pritrjujejo občasni obiskovalci, ki se k nam vračajo vsake toliko časa in bolj kot mi opazijo te spremembe. Vseh pridobitev pa ne bi bilo brez tvornega sodelovanja med mestnim svetom, podžupanoma, županom z občinsko upravo ter vodstvi krajevnih skupnosti in mestnih četrti ter zaposlenimi v javnih občinskih institucijah. Želim si, da tudi anonimke z neresničnimi namigovanji, ki jih je v predvolilnem obdobju vedno več, ne bodo prav na koncu izničile skupnih dosežkov vseh nas.
Iskreno upam, da vsi navedeni projekti oz. skupni dosežki ne bodo izzveneli kot hvaljenje, ampak kot objektivno dejstvo in resnična želja,
da ob koncu mandata pred vas položimo račun za vaše dosedanje zaupanje.
Vaš župan Anton Štihec
3
MESTNI SVET
Mestna seja -
rebalans proračuna za leto 2010
Peter Peterka
Na vroč julijski četrtek so se mestni svetniki in svetnice sestali na 30. re-dni seji, kjer so obravnavali 14 točk dnevnega reda. Najbolj je izstopala četrta točka, rebalans proračuna za leto 2010, ki je bil sprejet na februar-ski seji. Prihodki in odhodki so takrat znašali 24.581.953 evrov, rebalans pa jih predvideva v višini 25.628.778 evrov, kar je za 1.096.825 evrov ali 4,46 odstotka več.
Po utemeljitvi Slavka Domjana, odgovornega za proračun in fi-nance, je rebalans potreben za-radi vključitve štirih predvidenih projektov, od teh so prvi trije po-sledica sprejetih sklepov mestnih svetnic in svetnikov: izvedba kongregacije v kotlovnici da-ljinskega ogrevanja na Lendavski ulici; nakup parcele za potrebe ureditve zelene površine ob gra-dnji varovanih stanovanj; izvedba projekta »rumena vreča« in obve-znosti pokritja stroškov začasne-ga odvoza odpadkov na deponijo v Dolgi vasi. Četrti ukrep pa se nanaša na financiranje denacio-nalizacijskega načrta za zgradbo na Slovenski ulici (bivša lekarna) po potrjeni sodbi s strani višje-ga sodišča. Izvedba kongregacije bo stala 800.000 evrov, nakup parcele 16.600 evrov, okolju in človeku prijazen projekt bo stal dobrih 50.000 evrov, razsodba sodišča glede denacionalizacije pa 288.000 evrov.
Kot je v nadaljevanju pojasnil Domjan, je zaradi odhodkov treba povečati prihodke ali pa zmanjšati že sprejete projekte. Mestnemu svetu je predlagal, da sprejme rebalans proračuna. Predsednik nadzornega odbora Puhan je menil, da je rebalans posledica namenskih zadolževanj in da prihaja samo do manjših sprememb. Dodal je, da ne predstavlja večjih težav za za-dolževanje. Tudi drugi odbori so predlagali, da se rebalans sprej-
me, in predlagali ali poudarili posamične točke, ki se jim zdijo pomembne glede zadolževanja samo za zgoraj omenjene pro-jekte. Drugih posebnosti ni bilo. Bolj glasno je bilo v svetniških skupinah in pri nekaterih svetni-kih, vendar smo njihove pripom-be že slišali. Svetniška skupina SDS je bila denimo kritična do slabega črpanja evropskih sredstev ter je županu očitala, da gre za predvolilni rebalans (proračun). Pohvalili pa so novo finančno injekcijo, investicijo podjetja Bisol. V LDS-u so po-vedali, da je projekt kongregacije dober, saj prinaša tako ekonom-ske in okoljske koristi. Izrazili pa so pomisleke, zakaj se to ni zgo-dilo že prej. Oboji pa so izrazili podporo rebalansu.
Svetniki, ki so se oglasili, so od-prli razpravo glede treh različnih tem. Miran Forjanič (SDS) se je zavzel za nedavne naravne ujme, ki je nemalokaterim povzročila hude težave. Tako je predlagal, da se zviša postavka v prora-čunski rezervi s 13.000 evrov na 26.000. Marko Martinuzzi (SDS) je župana vprašal, zakaj so se stroški Soboških dnevov po-višali za 50 odstotkov ali 39.000 evrov. Mag. Marjan Gujt (LDS) pa je postavil vprašanje, ali je za 15-minutni film smotrno pora-biti 26.000 evrov proračunskega denarja.
Župan Anton Stihec je Forjaniču odgovoril, da sam sicer nima nič proti, vendar je proračunska re-zerva namenjena za odpravo po-sledic neurij za zgradbe, ki so v občinski lasti. Forjanič kljub po-jasnilom ni bil zadovoljen, zato je še enkrat pred govornico pouda-ril, da občina ni utrpela nobene škode, krajani pa so jo. »Boli me, ker je težava v proračunu najti 25.000 evrov za ljudi.« Kot se je izkazalo, težava ni nastala v tem, da župan in občinska uprava ne bi hotela poskrbeti za občanke
in občane, ampak v tem, da Forjaničevo vprašanje ni bilo do-volj natančno. Iz besed Domjana je postalo jasno, da se rezerva, ki je predvidena samo za poškodo-vano občinsko infrastrukturo, ne more porabiti za pomoč ljudem. »Ne moremo govoriti o social-nih transferjih. Spraševali ste za rezervo,« je Forjaniču pojasnil Domjan. Zupan Stihec pa je do-dal, da pomoč občanom lahko namenijo samo iz druge postav-ke. »Lansko leto smo jo izplačali iz enkratne denarne pomoči,« je pojasnil in hkrati Forjaniča po-zval, naj to predlaga.
Zakaj so se povišali stro-ški Soboških dnevov, župan Martinuzziju pojasnjuje, da so se na kolegiju odločili, da zaradi gospodarskega položaja veliko ljudi ne bo šlo na počitnice. Z bogatejšim programom so želeli sestaviti kakovostno ponudbo. Rebalans je bil z 19 glasovi ZA in nobenim PROTI sprejet.
Na dnevnem redu je bilo še ne-kaj točk, ki so se nanašale na opremljanje stavbnih zemljišč (Lendavska - sever, v Bakovcih in razširitev poligona Spanik), o razširitvi dejavnosti CERO Puconci in še nekaj drugih. Vse so bile sprejete. Nekaj kritike pa je bila deležna še 12. točka o imenovanju Komisije za sestavo volilnega imenika pripadnikov romske skupnosti. Spomnimo, na 29. seji je romski svetnik Darko Rudaš izrazil dvom nad predlogi, saj naj romska društva in druge skupnosti ne bi bile usklajene, zato je predlagal, da se izbor kandidatov ponovi. Mestni svet se je strinjal in predlog spre-jel. Sedaj pa se je izkazalo, da so predlogi bili identični. Zakaj je do tega prišlo, prisotni niso iz-vedeli, saj Darka Rudaša ni bilo na mestni seji. Kandidati pa so bili z 20 glasovi ZA in 1 PROTI potrjeni.
4
AKTUALNO
Modre odločitve
za nove pridobitve
Anton Štihec
Pred štirimi leti sem v svojem vo-lilnem programu navedel nekatere prednostne razvojne usmeritve za Mestno občino Murska Sobota in tudi širše. Vabim vas, da se skoznje skupaj sprehodimo.
Na področju razvojne usmeritve »POMOČ GOSPODARSTVU«
smo nadaljevali s komunalnim opremljanjem Severne obr-tno-industrijske cone, kjer je trenutno prodanih več kot 75 odstotkov razpoložljivih ze-mljišč. Kar dva vlagatelja (XAL in WOLFORD) sta lani dobila nagrado za najboljšo tujo inve-sticijo v Sloveniji, zaposlila pa sta več kot 200 delavcev. Tukaj je tudi MBC — multi business center družbe ERA, družba POLIMLK pa je pravkar začela graditi svojo tovarno. Med no-vimi investitorji so tudi domača podjetja. Nekatera med njimi so tik pred začetkom gradnje po-slovnih objektov (FERBEJŽAR), letos pa je nova zemljišča (kar 5,1 ha) kupila znana slovenska druž-ba BISOL, ki bo še letos zaposlila 40 delavcev, do konca leta 2014 pa načrtuje zaposlitev kar 750
delavcev in investicije v višini 150 milijonov evrov.
Usmeritvi »RAZVOJ, TEMELJEČ NA ZNANJU« smo posvetili veliko pozornosti. Že vzpostavljene širokopasov-ne optične povezave v Murski Soboti in Rakičanu ter izvede-na kanalizacija za te povezave v Bakovcih in delno tudi v drugih naseljih ponujajo odlične mo-žnosti za razvoj informacijske družbe. V zadnjih štirih letih je bilo v Murski Soboti vzposta-vljenih kar nekaj visokošolskih (fakultetnih) programov (mana-gement v agroživilstvu in razvoj podeželja v Rakičanu, fakulteta za zdravstveno nego, fakulteta za fizioterapijo, različni progra-mi na višji ekonomski šoli ipd.). Trudimo se, da bi zaživela tudi fakulteta za turizem. Obnavljali smo osnovne šole (poudarek
predvsem na racionalizaciji po-rabe energije), zgradili prizidek k OS 2 in obnavljali nekatere telovadnice. Zgradili smo novo srednjo in višjo ekonomsko šolo na Noršinski cesti ter novo glasbeno šolo ob Cvetkovi ulici. Vlagali smo sredstva v člove-ški potencial, saj z ZLATIMI ŠTIPENDIJAMI štipendiramo več kot sto štipendistov iz obči-ne. Z 240.000,00 evri, kolikor na leto namenjamo za te štipen-dije, se uvrščamo na prvo mesto med vsemi občinami v Sloveniji glede na število prebivalcev in višino občinskega proračuna.
»PROMET, PROSTOR IN KOMUNALA« pokrivajo zelo širok spekter pristojnosti ob-čine, zato to področje vsebuje največ projektov. Tako tistih, ki so že izvedeni, kot tudi tistih, ki so v izvajanju oz. tik pred
Novi podjetji Wolford in Xal v severni obrtno industrijski coni
Nova glasbena šola
Nova Ekonomska šola
Regijski Center za ravnanje z odpadki v Puconcih
5
AKTUALNO
Podvoz na Lendavski ulici
Krožišče Noršinska - Markišavska cesta
tem. Obnovljeni so vodovodi v Bakovcih, Krogu, Satahovcih, Markišavcih, v mnogih ulicah v Murski Soboti, mnogo je novih cest ali pa so izvedene preplasti-tve, tako v mestu kot v naseljih. Smo pred dogradnjo centralne-ga kanalizacijskega kolektorja od čistilne naprave do Gregorčičeve ulice v Murski Soboti in pred rekonstrukcijo kanalizacijskega voda iz Cernelavcev. Vse vasi so z mestom povezane s kolesar-skimi stezami (zadnji izvedeni sta do Polane in Markišavcev; upam, da bomo letos začeli še z izgradnjo kolesarske povezave zaselka Jezera z Rakičanom). Izgradili smo kolesarska poči-vališča (Cernelavci, Markišavci, Nemčavci in Krog; letos sledi-ta še Polana in Rakičan), izve-dli vodnogospodarske ureditve, ki naselja Veščica, Kupšinci in Cernelavci varujejo pred po-plavami. Začeli bomo graditi poljske poti zaradi komasacij v Bakovcih in Krogu. Tukaj je še mnogo novih pločnikov v me-
stu in naseljih (v kratkem bomo začeli graditi prvi pločnik v Satahovcih). Obnovili smo ploč-nike ob Slovenski ulici. Izvedli bomo nove ureditve v središču mesta (ob knjižnici). Skupaj s stanovalci nekaterih večstano-vanjskih objektov smo sofinanci-rali ureditve parkirišč pred njiho-vimi objekti. V nekaterih delih občine je bila obnovljena javna razsvetljava, kjer smo pristopili k racionalizaciji porabe električne energije. Kar 1,3 milijona evrov smo do sedaj vložili v regijsko deponijo odpadkov CEROP (center za ravnanje z odpadki v Puconcih). Na področju urejanja prostora je bilo sprejetih mnogo novih OPPN-jev, ki omogoča-jo nove gradnje (mestno jedro, nov Mercatorjev kompleks, ob-močje bivše Pomurke, blokovski kompleks ob Cvetkovi ulici, poslovno-trgovski kompleks ob Markišavski in Noršinski cesti, območje ob vaškem domu v Bakovcih, v postopku so še ob-močje Opleter v Černelavcih in
Veščici, dve območji v Rakičanu (območja zemljišč v lasti Panvite), območje avtopoligona ob Noršinski cesti, območje nove avtobusne postaje, nove vojašni-ce pri Markišavcih; izdelan je prostorski akt za vzhodno obvo-znico). Izdelan je OPN za celo-tno mestno občino, ki vključuje nova območja za gradnjo, zaho-dno obvoznico ipd. Izvedli smo urbanistično delavnico za bodoče prostorsko urejanje območja od Lendavske in Kopališke ceste do Ledave. Za južno obvoznico (vse od Tomšičeve prek Bakovske do Panonske pri Plešah — vmes je tudi nadvoz čez železniško pro-go) je že bila izvedena parcelacija zemljišč, pridobivamo pa zemlji-šča, ki so predpogoj za izdajo gradbenega dovoljenja in samo gradnjo. Izgradili smo podvoz na Lendavski ulici, bogatejši smo za nekaj novih krožišč in avtobu-snih postajališč. Rekonstruirali smo Noršinsko cesto do eko-nomske šole, Markišavsko cesto do TC Merkur, izgradili novi ce-
sti od Pušče in od Tišinske ceste do Gederovske ceste ...
Znotraj	prioritete
»PRILOŽNOSTI - TURIZEM, ŠPORT, KULTURA« smo boga-tejši za Zavod za kulturo, šport in turizem, ki je pred časom ugledal luč sveta. Na turističnem podro-čju je mestna občina postala pre-poznavna kot festivalsko mesto. Festival SOBOŠKI DNEVI je čedalje bolj obiskan. Tukaj so še FRONTA (festival sodob-nega plesa), FRISK (računalni-štvo in sodobne komunikacije), MIKK-ov festival kratkega filma. Uvedli smo nove prireditve, kot sta DRUŽINSKI PIKNIK in SOBOŠKO POLETJE, ki so naletele na mnoga odobravanja. Na področju športa smo bogatej-ši za nov stadion z umetno travo v sklopu Fazanerije, nekaj no-vih asfaltnih košarkarskih igrišč (Krog, Vrtna ulica), novo atlet-sko stezo pri OŠ 3 in nova špor-tna igrišča pri OŠ v Bakovcih. V kratkem bomo v celoti obnovili
Ureditev Slovenske ulice
Nova pot med ulicama Mikloša in Štefana Kuzmiča
6
AKTUALNO
Družinski piknik v soboškem parku
Soboško poletje na Trgu kulture
Nova športna igrišča pri OŠ Bakovci
Večnamenska gledališka dvorana
trim stezo v Fazaneriji. Naselje Pušča je dobilo novo nogome-tno igrišče. V jeseni (po končani kopalni sezoni) želimo rekon-struirati bazene v kopališču ter izgraditi nove strojne instalacije za kroženje vode in boljše izko-riščanje geotermalne energije. Na področju kulture smo boga-tejši za pomembne pridobitve. Obnovili smo prostore v rakičan-skem gradu. V Soboškem gradu se bodo povečali prostori za stal-ne razstave (posvečeni fotografu Kološi). Skupaj z Mariborom in drugimi štirimi mestnimi obči-nami vzhodnega dela Slovenije smo bili uspešni na razpisu dr-žave za projekt EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE 2012, ki je velika priložnost, da kulturni dogodki postanejo tu-ristični produkt. Izgradili smo novo glasbeno šolo s koncertno dvorano, kinodvorano pa smo rekonstruirali v večnamensko gledališko dvorano.
»CELOSTNA OBRAVNAVA MESTNE OBČINE« je vklju-
čevala skladen razvoj primestnih naselij. Vsako primestno naselje je v štirih letih prišlo na vrsto, da je prejelo znatno več sredstev kot običajno, kar je vsakemu naselju omogočilo, da so lahko tisto leto izvedli več investicij, za katere so se odločili v vodstvu krajevne skupnosti. V mnogih naseljih so obnovili domove krajanov (va-ško-gasilski domovi). Na Pušči so krajani svoj novi dom kraja-nov pomagali graditi tudi sami. Uvedli smo sofinanciranje iz pro-računa tudi za izgradnjo novih vežic oz. poslovilnih objektov (v Veščici in Nemčavcih). Nekatere investicije v primestnih naseljih smo financirali neposredno iz proračuna, in ne s programi krajevnih skupnosti. Izgradili smo nov poslovilni objekt na murskosoboškem pokopališču. Naj smo čakali mnogo let. Za ve-čino krajevnih skupnosti je bila izdelana idejna urbanistična za-snova. V Bakovcih, Černelavcih in Veščici ter Rakičanu se spre-jemajo občinski prostorski iz-vedbeni načrti, ki so podlaga za
nova urejena območja za stano-vanjsko in poslovno gradnjo. S projekti v Veščici, Kupšincih in Bakovcih ter Rakičanu se pote-gujemo za sredstva iz evropskih skladov. Mestne četrti so v mestu s sredstvi iz občinskega proraču-na izvedle nekatere investicije, ki prispevajo h kakovosti bivanja in življenja v mestu (otroška igrišča, nove poti v parku med ulicama Mikloša in Stefana Kuzmiča ipd.). Vsak občan je s spletno aplikacijo POMOČ OBČANU lahko neposredno komuniciral z občinsko upravo ali županom, kar pomeni, da smo znatno iz-boljšali tudi komunikacijo obči-ne z občani.
Prioriteta »ZDRAVJE IN VARNOST (socialna in tudi varnost nasploh) je v občinskem proračunu zavzemala naj večji del. Za subvencije za predšolsko vzgojo (vrtci) so se sredstva pove-čevala vsako leto. Investirali smo v obnovljene prostore za predšol-ske otroke (objekt na Prešernovi) in v prostore zdravstvenega doma
(pljučni oddelek). Namenili smo sredstva za nova reševalna vozi-la. Kupili smo objekt, v katerem smo uredili prostore za brez-domce. Upokojenci prostovolj-ci so obiskali več tisoč starejših občanov in občini pomagajo, da skupaj pripravljamo ukrepe in projekte, ki bodo starejšim olaj-šali in polepšali življenje. Med take projekte sodita nov dom za starejše in objekt z oskrbovani-mi stanovanji. Oba sta pravkar zgrajena ob Gregorčičevi ulici v Murski Soboti. Vzpostavila se je Hiša Sadeži družbe, ki stimulira prostovoljstvo in medgeneracij-sko sodelovanje. V odboru za starejše občane, ki sem ga ustano-vil, poleg upokojenskih društev dobro sodelujemo tudi s CSD, Karitasom, Rdečim križem in še nekaterimi institucijami. Med ukrepe za zdravo in zeleno mesto sodijo uvedba mestnega avtobusa Sobočanec (brezplačen za naše občane in vse dijake ne glede na kraj bivanja), zasaditev več sto dreves v različnih delih mesta, za-saditve novih drevoredov, nove
7
AKTUALNO
zasaditve v mestnem parku, na Trgu zmage in v Fazaneriji. Tik pred izvedbo so ureditev novih parkovnih območij (med SOIC in novo ekonomsko šolo), vzpo-stavitev katastra zelenih površin in vseh pomembnejših dreves v mestu ter ureditev dveh učil-nic na prostem v Fazaneriji, dveh ambientalnih kotičkov kot mesto za druženje v naravi mestnega parka. Z označitvi-jo pomembnejših dreves z in-formacijskimi tablami želimo rastlinsko bogastvo približati slehernemu in ga izkoristiti pri izobraževanju najmlajših. Mesto Murska Sobota ima kar petkrat več zelenih površin na prebival-ca, kot je povprečje v slovenskih mestih. V različnih predelih me-sta smo postavili nove klopi ob sprehajalnih poteh (kot na pri-mer ob Ulici Stefana Kovača). Izgradili smo kolesarska posta-jališča in objekte, kjer se lahko občani družijo (kot na primer v Jakobovem naselju). V kratkem bomo bogatejši za dve fontani
(ena bo v krožišču Noršinske, Lendavske in Markišavske, dru-ga pa med Sopingom in bivšo Agrotehniko). K socialni var-nosti bomo prispevali tudi s projektom izvedbe kogeneracije (soproizvodnja električne ener-gije iz toplote) v kotlovnici ob Lendavski cesti, v sklopu katere bomo znižali stroške ogrevanja še pred letošnjo kurilno sezono. V težkih časih za nekatere naše občanke in občane, ki so osta-li brez službe, smo pokazali, da nam ni vseeno za njihove težave. Izkazana solidarnost in čeprav le majhna finančna pomoč občine sta jim v tistih časih najbrž po-menili veliko. Gasilskim dru-štvom in civilni zaščiti, ki smo jih žal v teh letih kar precejkrat poklicali na pomoč, smo name-nili sredstva za izboljšanje opre-me gasilcev kakor tudi za drugo opremo in nova gasilska vozila v GD Rakičan, GD Černelavci in GD Satahovci. Dobili smo novo gasilsko društvo v naselju Pušča. Gasilci so tudi ob zadnjem neo-
bičajno hudem nalivu dokazali, da si v celoti zaslužijo pozornost in v celoti upravičujejo svoje po-slanstvo, zato bodo deležni moje podpore še naprej. Dobro je bilo tudi sodelovanje s policijo.
Prioriteta »DRŽAVA IN OBČINA« je bila upoštevana pri že izvedenih skupnih pro-jektih države in občine, kot so nova ekonomska šola, podvoz na Lendavski ulici in nova glasbena šola. Sodelujemo pri projektih, ki so v teku - nova vojašnica pri Markišavcih, južna obvoznica (je že v zadnji fazi pred samo izgra-dnjo), vzhodna obvoznica (je na ravni sprejemanja prostorskih aktov — OPPN-ja) in zahodna obvoznica (prostorski akt OPN), kjer smo se z državo uspeli do-govoriti, da bo slednja večinski financer. Uspeli smo, da so vsi ti projekti vključeni v državni proračun in razvojne programe prometnega ministrstva. Že ne-kaj časa (let) se z državo dogovar-jamo o nujnosti novega objekta
za upravno enoto. Prav tako se že nekaj časa trudimo, da bi država prenesla nekoč občinska zemlji-šča nazaj na občino (na območju Fazanerije).
Kot sem zapisal že v svojem ko-tičku, vseh zamisli nismo uspeli izvesti. Najprej finančna, nato gospodarska ter socialna kriza so vplivale na uresničevanje ne-katerih načrtovanih projektov. Osebno sem mnenja, da je v teh kriznih časih bilo pomembneje izkazati socialni čut in poma-gati tistim, ki so bili pomoči potrebni. Zato smo odločitvam občine o pomoči občankam in občanom, ki so izgubili službe in živijo na robu revščine, dali pomembno prednost. Kakšna preplastitev pločnika ali ceste pa bo že počakala na boljše čase.
Dom za starejše in objekt z oskrbovanimi stanovanji
Uvedba mestnega avtobusa Sobočanec
Poslovilni objekt v Veščici
Kolesarsko počivališče v Nemčavcih
8
AKTUALNO
Internorm
9
AKTUALNO
Slavnostna seja ob prazniku
Mestne občine Murska Sobota
Aleksandra Grah
16. junija je bilo še posebej slovesno v prostorih grajske dvorane, kjer je ob občinskem prazniku Mestne ob-čine Murska Sobota potekala slav-nostna seja mestnega sveta, ki jo je vodil župan Anton Štihec. Ob tem prazniku je župan nagovoril zbrane goste in podelil priznanja mestne občine.
Občinski praznik Mestne ob-čine Murska Sobota se pra-znuje vsako leto 16. julija, saj je ta dan povezan z datumom listine iz leta 1348, v kateri se prvič omenja kraj z imenom Muraszombatha. Ta dan je vsa-ko leto slavnostno obeležen in je hkrati priložnost, da se izposta-vijo pomembnejši posamezniki, ki so prispevali k razvoju mestne občine. O vseh nagrajencih le-tošnjega občinskega praznika so mestni svetniki odločili na dopisni seji, ki je potekala od 6. do 9. julija.
Zupan je na slavnostni seji podelil plaketo Mestne ob-čine Murska Sobota Jožetu Stvarniku, sicer že upokojene-mu strokovnemu sodelavcu me-stne občine na področjih šolske-ga in otroškega varstva. Stvarnik je imel pomembno vlogo na področju vzgoje in izobraževa-nja, še posebej pri uvajanju šol-skega športa. »Zelo pomembno strokovno delo je Jože Stvarnik opravljal v obdobju od prestruk-
turiranja lokalne samouprave, to je od začetka leta 1995, pa vse do upokojitve v letu 2007. Tako je v tem obdobju bilo zgrajenih oziroma dograjenih ali obno-vljenih mnogo šolskih objek-tov, med drugim tudi glasbena šola. Jože Stvarnik je bil enajst let predsednik Društva za špor-tno rekreacijo,« je še zapisano v obrazložitvi. Ostali so prejeli občinske zahvalne listine, in si-cer Marija Horvat za uspešno in požrtvovalno delo na področju socialnega varstva in dela s sta-rejšimi in pomoči potrebnimi osebami, Marija Bačič za dol-goletno strokovno delo na po-dročju vzgoje in izobraževanja ter integracije oseb s posebnimi potrebami v širšo družbo ter Športna zveza Murska Sobota ob 50. obletnici obstoja in uspe-šnega delovanja. Slavnostno sejo je spremljal tudi bogat kulturni program, v katerem so premier-no predvajali predstavitveni film o parku z naslovom »Park je da-rilo«. Zbrane je še posebej nav-
dušil nastop mezzosopranistke Sandre Ulen in prof. Predraga Santka, ki jo je spremljal na klavirju.
Razpis za vložitev vseh predlo-gov za podelitev priznanj v letu 2010 je obravnavala Komisija za nagrade in priznanja, ki je v skladu z 9. členom Odloka o priznanjih v Soboških novinah 15. maja objavila razpis za vlo-žitev predlogov. Ker pa v razpi-sanem roku ni bil podan noben predlog, je bil razpis v Soboških novinah, ki so izšle 15. junija, ponovno objavljen. O navede-nem razpisu so bile obveščene tudi vse ostale občinske kul-turno-izobraževalne ustanove. In tako je do novega roka za predložitev predlogov s pisno obrazložitvijo prispelo pet pre-dlogov za podelitev plakete in zahvalnih listin, predlog za ime-novanje častnega občana Mestne občine Murska Sobota pa letos ni bil podan. Med petimi preje-timi predlogi za plaketo Mestne občine Murska Sobota so tako
Marija Horvat je prejela zahvalno listino
Jože Stvarnik, prejemnik plakete
10
AKTUALNO
Prijetno podnebje, številne dejavnosti za otroke, golf in sprostitev v wellnessu - vse za ugodno ceno! Izkoristite prihajajoče sončne dni na edinstveni lokaciji za oddih!
Najdite svoje mesto pod soncem in izkoristite neomejeno savnanje, whirlpool ter kopanje v vseh bazenih Spa & Golf Resorta Sveti Martin. Na voljo so termalni bazen s hidromasažo s temperaturo od 29 do 36 °C, ostali notranji in zunanji rekreativni bazeni, tobogani (vodna steza za tri osebe, kamikaze, body slide, rafting, črna luknja), 5 bazenov vvhirlpool, pečina, aquabar, otroški bazen s peščeno plažo, različni vodni efekti, vodna aerobika in igre v bazenu, nočno kopanje v petek in soboto, živa glasba ob vikendih, večerna animacija, zabava v pubu Potkova ali v hotelskem klubu!
Posebna ponudba!
Najlepše terme na Hrvaškem - svet vodnih užitkov, kjer vas kar na 4.000 m2 pričakuje zabava, program ob bazenu, animacija, hostese in super cene:
DRUŽINSKE VSTOPNICE Družinska celodnevna (2+2) teden: 17 €, vikend: 21 €
KOPANJE + KOSILO Odrasli 12,5 €
Otroci 10 €
Upokojenci pon-čet 8,3 €
Toplice Sveti Martin d.d. | Grkaveščak b.b. 40313 Sveti Martin na Muri
tel:+385 40 371 111	| fax:+385 40 315 926
www.spa-golf.com.hr | info@spa-golf.com.hr
bili Marija Horvat (predlagatelj Društvo upokojencev Murska Sobota), Dejan Zečevič (predla-gatelj Plesni klub ZEKO), Jože
Stvarnik (predlagatelj Mestni odbor LDS Murska Sobota), za zahvalno listino pa sta bila pre-dlagana Marija Bačič (predlaga-
telj Sožitje, društvo za pomoč osebam z motnjami v dušev-nem razvoju) in Športna zveza Murska Sobota (predlagatelj
župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec).
Foto: Andreja Pejič
Mariia Bačič ie Dreiela zahvalno listino
Stanko Kerčmar, predsednik Športne zveze Murska Sobota
11
Murska Sobota pod vodo
Geza Grabar
Natanko dve leti po katastrofalnem neurju z močnim vetrom in točo, ki je 13. julija 2008 močno pustoši-lo tudi na širšem območju mestne občine, je bilo mesto zaradi močnih padavin, tudi s točo, ponovno priza-deto. Enako tudi nekatera primestna naselja, zlasti Černelavci in Rakičan.
Kar za nekaj ur je bilo močno po-plavljeno širše mestno središče, najbolj pa Zvezna, Slovenska, Gregorčičeva, Bakovska in Razlagova ulica. Zaradi neobi-čajno velike količine padavin — v eni uri je namreč v Murski Soboti po 16. uri padlo okrog 60 litrov dežja na kvadratni meter, vode pa kanalizacijske cevi in ja-ški kratkomalo niso uspeli sproti odvesti in se je zato razlivala na površju. Zalita sta bila tudi stari in novi podvoz pod železniško progo v Lendavski ulici.
Ker je bilo posledično zato zalitih več kot sto kleti - v stanovanj-skih blokih in zasebnih hišah, pod vodo pa so bili tudi pritlični oziroma kletni prostori Diane, Centra srednjih in poklicnih šol, prodajaln in gostinskih lokalov, so glavno podporo pri prečrpa-vanju visoke vode tudi tokrat nudili gasilci. Takoj po neurju je Regijski center za obveščanje Murska Sobota aktiviral vseh 12 gasilskih društev v mestni
občini (Bakovci 10 operativ-cev, Černelavci 15, Rakičan in Murska Sobota po 11, Polana 5, Markišavci, Kupšinci in Veščica po 7, Pušča 10, Nemčavci in Krog po 6 ter Satahovci 9), kate-rih pripadniki so pod vodstvom poveljnika Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota Franca Olaja z motornimi brizgalnami in potopnimi črpalkami prečrpa-vali visoko vodo oziroma sanirali škodo. Skupaj je bilo v omenje-nih gasilskih društvih aktiviranih 104 gasilcev operativcev, ki so z 20 vozili in z opremo za prečrpa-vanje do enih zjutraj naslednjega dne svoje aktivnosti izvedli na 124 različnih lokacijah, pri tem pa je bilo skupaj opravljenih kar 423 delovnih ur. Celotna inter-vencija je bila okvirno že ovre-dnotena s strani Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota in po ceniku Gasilske zveze Slovenije krepko presega enajst tisoč evrov. Tudi ob tem neur-ju se je potrdilo, da so gasilci
v naši družbi najpomembnejši element v sistemu zaščite in re-ševanja, zato jim je treba izreči vso pohvalo in priznanje, njihov status prostovoljnega gasilca pa bi v Sloveniji morali hitro rešiti na dostojni ravni.
Na očitke, da naj bi bili glavni krivec za poplavljeno mesto neu-rejeni kanalizacijski vodi, Mirko Sabjan, direktor murskosoboške Komunale, odgovarja, da kanali-zacijske vode njihovi delavci na leto večkrat očistijo, do razlitja vode po cestah in pločnikih ter posledično tudi v zgradbah pa je po njegovem prišlo zaradi nena-vadno velike količine padavin, ki je nad mestom padla v zelo kratkem času.
12
Slovesna nova maša
- novomašnik Goran Merica
Peter Peterka
V nedeljo, 11. julija, je bila v stol-ni cerkvi sv. Nikolaja nova maša. Novomašnik Goran Merica iz Murske Sobote je prvič sam daroval najsve-tejšo daritev - sveto mašo.
Goran je bil posvečen v duhov-nika 29. junija, na praznik apo-stolov Petra in Pavla. Nove maše so se udeležili tudi župan Anton Stihec s soprogo, evangeličanski duhovnik Simon Sever s soprogo in nekdanji duhovnik v mursko-soboški župniji Martin Horvat. Med tistimi, ki so novomašni-ku Goranu čestitali, je tudi žu-pan Stihec izrekel nekaj besed. Najprej je izrazil veselje in čast nad tem, da lahko po 38 letih v mestu Murska Sobota pozdra-vi novomašnika. Poudaril je, da je to velik praznik naše župnije, občine in celotne murskosoboške škofije. V nadaljevanju je pove-
dal, da si je v teh težkih časih, ko veliko ljudi obupuje in ko se govori o zapostavljanju človeka, izbral poklic, ki zahteva veliko poguma, odrekanja in dobre vo-
lje. Župan mu je zaželel vse do-bro in veliko božjega blagoslova, v spomin na domačo občino pa mu je podaril kristalni svečnik.
	
Župan Anton Štihec
sprejel izraelskega veleposlanika
Vida Lukač
Župan Anton Štihec je sprejel Aviva Shir-Ona, nerezidenčnega velepo-slanika Izraela, ki z Dunaja pokriva tudi Slovenijo.
Župan Stihec je veleposlaniku, ki je prvič obiskal Prekmurje, predstavil pokrajino in občino. V pogovoru sta se dotaknila tudi aktualnih političnih tem, pred-vsem pa je veleposlanika zanimal gospodarski in socialni položaj v Pomurju. Veleposlanik je županu obljubil pomoč pri vzpostavlja-nju gospodarskih povezav med obema državama in dejal, da želi
našo regijo bolje spoznati, zato jo bo v kratkem ponovno obiskal. Veleposlanik Shir-On si je nato skupaj z županom na železniški postaji v Murski Soboti ogledal spomenik žrtvam holokavsta »Pozabljeni kovček«, ki je bil po-stavljen v spomin na vse izgnane predstavnike judovske skupno-sti iz Prekmurja. Januarja se je slovesnosti ob odkritju spome-nika udeležila veleposlanikova namestnica.
13
Avto Rajh d.o.o.
AKTUALNO
Serije nevladnih organizacij
privablja vedno več obiskovalcev
Tadej Kirinčič
Tudi letos je Lokalna razvojna fun-dacija za Pomurje organizirala Senje nevladnih organizacij Pomurja 2010. Senje so priredili v sklopu projekta Regionalno stičišče nevladnih or-ganizacij Pomurja, sofinancirane-ga s strani Evropskega socialnega sklada.
Gre za največji dogodek nevla-dnega sektorja v Pomurju, orga-niziran s ciljem promocije posa-meznih nevladnih organizacij in njihovih dejavnosti, projektov, idej in izdelkov. Prireditev vsa-ko leto k sodelovanju pritegne vse več organizacij, pa tudi obiskovalcev.
Letošnja novost je bila Konferenca nevladnega sektor-ja Pomurja, ki so jo priredili v Hotelu Diana v Murski Soboti, udeležil pa se je je tudi župan Anton Stihec, ki je bil tudi ča-stni pokrovitelj Senja. V uvo-dnem pozdravu udeležencem je spregovoril o pomembnosti sodelovanja in podpore med ob-čino in nevladnimi organizacija-mi ter med organizacijami sami-mi. Govorniki na konferenci so v nadaljevanju odprli aktualne teme, ki se nanašajo na nevladni sektor in širšo civilno družbo: zaposlovanje v nevladnih orga-nizacijah, socialno podjetništvo, vključevanje civilnega sektorja v razvoj regije, zakonodajne vr-zeli, ki zavirajo razvoj civilnega
sektorja ter sodelovanje nevla-dnih organizacij z lokalnimi skupnostmi.
Drugi dan je bil namenjen predstavitvam na Trubarjevem drevoredu v mestnem parku, kjer so se na stojnicah predsta-vljale nevladne organizacije iz celotnega območja Pomurja. Nevladne organizacije imajo v družbi pomembno vlogo, saj so gonilo družbenega življenja v
vsakem lokalnem okolju, zato je pomembno, da se njihovega po-mena zavedajo tudi predstavniki lokalnih skupnosti. Več utrin-kov s samega dogodka si lahko ogledate na spletnem naslovu http://www.lrf-pomurje.si/
14
Regionalno stičišče nevladnih organizacij Pomurja
MAR
ankovci
s.p.
V Pekarni Omar
AKTUALNO
Uspešen začetek zbiranja embalaže po sistemu rumene vreče
Klaudija Šek
V želji, da še dodatno zmanjšamo količine odpadkov, ki jih odlagamo na odlagališču, in s tem posledično podaljšamo življenjsko dobo odlaga-lišča, odpadne surovine pa ponov-no uporabimo ali predelamo v nove materiale, je mestni svet na svoji seji 3. junija 2010 sprejel sklep, da na območju celotne mestne občine pristopimo k poskusnemu pilotnemu projektu zbiranja embalažnih mate-rialov po sistemu rumene vreče, ki se bodo odvažale od vrat do vrat.
Projekt bo izvajalo Javno podjetje Komunala, d. o. o., ki je izvajalec gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v Mestni občini Murska Sobota, skupaj s podjetjem Saubermacher-Komunala Murska Sobota, d. o. o., ki je operativni izvajalec te javne službe v občini.
V mesecu juniju 2010 so bile tako vsem gospodinjstvom, ki so vklju-čena v organiziran odvoz mešanih komunalnih odpadkov, razdeljene namenske tipizirane prozorne vre-če z informativnim gradivom z ur-nikom odvoza. V informativnem gradivu so navedeni navodila za pravilno zbiranje embalažnih ma-terialov, urnik odvozov v letu 2010 v posameznih naseljih Mestne občine Murska Sobota in ukrepi v primeru nepravilnega zbiranja oziroma oddajanja vreč.
Prvi odvoz ločeno zbranih embala-žnih materialov je bil izveden 19. julija 2010 v stanovanjskih blokih mesta Murska Sobota, delu indi-vidualnih stanovanjskih hiš mesta Murska Sobota in naselju Bakovci,
kjer so prve vreče pobrali župan Anton Stihec, direktor podjetja Saubermacher-Komunala M. Sobota, d. o. o., Drago Dervarič in predsednik KS Bakovci Andrej Šajnovič.
Pilotni projekt se bo izvajal štiri mesece oz. do sprejetja novega standarda ravnanja z odpadki s potrditvijo novih cen. Zbiranje
odpadnih embalažnih materia-lov, ki je last embalažnih družb, je v poskusnem obdobju za ob-čane brezplačno. Mestna občina Murska Sobota bo v času izvajanja pilotnega projekta zagotovila fi-nančna sredstva za plačilo nastalih stroškov iz občinskega proračuna. Vsako gospodinjstvo je brezplač-no prejelo dvanajst prozornih vreč. Zbiranje embalažnih materialov bo 14-dnevno v stanovanjskih
blokih mesta Murska Sobota in štiritedensko pri individualnih stanovanjskih hišah na območju celotne mestne občine.
Od okoljske osveščenosti posame-znika, natančnosti in doslednosti so odvisni rezultati ter uspeh tega poskusnega projekta, zato vljudno naprošamo občane za sodelovanje in natančno upoštevanje navodil.
Za vse dodatne informacije lahko pokličete podjetje Saubermacher-Komunala Murska Sobota, d. o. o., od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro na telefonsko števil-ko 02/526 84 50 ali jih obiščete na Noršinski ulici 12 v Murski Soboti.
Naredimo skupaj majhne začetne korake za velik skok v življenja vre-dno in okolju prijazno prihodnost.
POMEMBNO!
EMBALAŽA MORA BITI PRAZNA IN ČISTA, KAR POMENI, DA JO JE TREBA PRED ODDAJO  V VREČO IZPRAZNITI, OČISTITI OZ. IZPLAKNITI.
VREČE Z EMBALAŽO NA ODJEMNO MESTO ODLOŽITE DO 6.00 ZJUTRAJ NA DAN ODVOZA.
V prozorne vreče za zbiranje odpadnih embalažnih materialov
SODIJO
plastenke
plastične vrečke in folije
plastična embalaža tekočih pralnih sredstev, mehčalcev, šamponov,
tekočih mil, destilirane vode...
pločevinke
očiščene konzerve pasje in mačje hrane, rib... alu folije
očiščeni plastični lončki in kozarčki
tetrapak embalaža mleka, sokov, ledene kave, pasiranega paradižnika...
prazna plastična embalaža zobne paste
prazna embalaža kozmetičnih sredstev npr. krem...
15
AKTUALNO
Deseta obletnica
Varstveno-delovnega centra Murska Sobota
Karlo Vratarič
V dvorani tretje osnovne šole v Murski Soboti je v začetku julija potekala proslava ob deseti oble-tnici Varstveno-delovnega centra Murska Sobota.
V centrih v štirih enotah, poleg Murske Sobote še v Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru, zaposleni skrbijo za odrasle z motnjo v duševnem in telesnem razvoju, ki se ne mo-rejo zaposliti v rednih delovnih sredinah.
Štirideset zaposlenih skrbi za 144 uporabnikov in 24 varo-vancev iz dveh bivalnih enot. Večino uporabnikov zaposluje-jo v programih kooperacije ter
mizarstva, šiviljstva, tkanja in keramike. Uporabnike vključu-jejo tudi v športne, kulturne in družabne vsebine, da bi živeli čim bolj aktivno in kakovostno življenje. Na proslavi s kultur-nim programom so zbrane med drugim nagovorili direktorica zavoda Angela Benko Lang, župan Murske Sobote Anton Štihec in podsekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Sonja Božič
Testen. V sklopu jubileja so v murskosoboški knjižnici pripravili še razstavo svojih izdelkov.
Saubermacher
ob svoji 20-letnici razveselil najmlajše
Aleksandra Grah
Junija so v podjetju Saubermacher slovesno praznovali 20. obletnico obstoja. Ob jubileju so se odločili, da ga bodo obogatili z donacijo.
Tako so otrokom s posebnimi potrebami, ki so vključeni v ra-zvojni oddelek v enoti Gozdiček Vrtca Murska Sobota, podarili posebno gugalnico, namenje-no njihovim specifičnim po-trebam. Direktorja družbe sta tako obiskala posamezne oddel-ke in razveselila najmlajše otro-ke. S svojo maskoto Zigijem so obiskali vse enote v času vseslovenske akcije »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« in k sodelovanju povabili tudi otro-ke. V času priprav na praznova-nje so otroke povabili še v svojo poslovno enoto v Lenartu, kjer so mladi naravoslovci in tehni-ki ustvarjali iz odpadnih, a še
vedno uporabnih materialov. Ustvarjalnih delavnic so se ude-ležili tudi otroci Vrtca Murska Sobota, ki so bili gostje tudi na osrednji proslavi. Podjetje Saubermacher jim je ob tej
priložnosti podarilo vrednostni bon za nakup stola, primernega za potrebe otrok z motnjami v razvoju.
16
AKTUALNO
Obisk mladine
iz Amerike
Darja Potočnik
Na osnovi večletnega sodelovanja med vzhodno evangeličansko penn-sylvanijsko sinodo luteranske cerkve v ZDA in evangeličansko cerkvijo v Sloveniji se je na tritedenskem obisku v Prekmurju mudila skupina mladih iz Amerike.
V lanskem letu je skupina naših srednješolcev bila na obisku v Združenih državah, letos pa so družine lanskoletnih udeležen-cev izmenjave gostile ameriško mladino.
Z željo, da gostom čim bolje predstavimo svojo domovino, smo gostitelji organizirali eno-dnevni izlet po Prekmurju in dvodnevni izlet po Sloveniji, prav tako pa tudi skupinski piknik vseh udeležencev. Tako smo si z gosti ogledali neka-tere slovenske znamenitosti: staro mestno jedro Ljubljane, Škocjanske jame, Piran, Izolo, soline v Sečovljah, ob Soči smo nadaljevali pot do Vršiča ter za-tem obiskali še Planico in Bled. Izlet po Prekmurju je zaje-
mal ogled gradu na Gradu, Plečnikove cerkve v Bogojini, obisk lončarske delavnice v Filovcih, ogled tropskega vrta v Dobrovniku ter ižakovskega Otoka ljubezni.
Poseben pomen smo namenili predvsem medsebojnemu dru-
ženju mladih iz različnih okolij ter izmenjavi stikov, mnenj in življenjskih običajev.
Poletno srečanje
slovenskih Švicarjev
Brigita Bavčar
Parkirišče pri avtobusni postaji v Murski Soboti je bilo v enem najbolj vročih dni letošnjega poletja prizo-rišče srečanja slovenskih Švicarjev.
Vabilu Darinke Stevančec se jih je odzvalo več kot 130, ki so prišli z različnih koncev Slovenije, kjer so na dopustu ali pa upokojeni ostali v svo-ji prvi domovini. V drugi so ostali njihovi otroci in tako so razpeti med dvema evropskima deželama: med tisto, ki jim je dala kruha, in svojo rodno, ki ji pripadajo. Srečanje tako ime-novanih slovenskih Švicarjev postaja tradicionalno, saj so se tokrat zbrali že četrtič. Preden so se prešteli in se organizira-no odpravili na Otok ljubezni v Ižakovce, so po prihodu v pomursko središče poklepetali v senci Pokrajinske in študijske knjižnice ter se nato odpravi-li na pot po razgreti panonski ravnici. Ob Muri jih je sprejel živopisno odet pozvačin, poz-dravila jih je organizatorica srečanja, direktorica zavoda za kulturo in turizem sosednje
občine pa jim je predstavila tradicijo büjraštva. Ogledali so si tudi dokumentarni film o utrjevanju rečnih brežin ter si vročini navkljub bajali kruh in se z brodom odpravili na drugo stran reke ter nazaj. Pod oboki Plečnikove Bele golobice, cer-kve Marijinega vnebovzetja, so se nekoliko ohladili ob spozna-vanju njene zgodovine in arhi-tekturnih značilnosti ter se nato iz Bogojine v dolgi koloni vozil
odpravili v Melince na skupno kosilo, kjer jih je z nastopom navdušila otroška folklorna skupina iz Beltincev.
17
AKTUALNO
Bronasto odličje na olimpijadi iz biologije tudi občanu mestne občine
Karlo Vrataric
Od 11. do 18. julija je v Changwonu v Južni Koreji pote-kala 21. mednarodna olimpijada iz biologije. Udeležilo se je je 233 tekmovalcev iz 58 držav. Slovensko ekipo so sestavljali štirje dijaki, in sicer Filip Cvetko (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer), Iva Jurov (1. Gimnazija Celje), Dejan Živko (2. Gimnazija Maribor) in Sara Strasner (Gimnazija Škofja Loka), ter dve profesorici biologi-je Helena Potočnik Vičar in Katja  Stopar. Tekmovanje je bilo razde-ljeno na dva dela - praktičnega in teoretičnega. Slovenski tekmoval-ci so dosegli tri bronasta odličja
(Filip Cvetko, Iva Jurov in Dejan Živko). Župan Anton Štihec je ob tej priložnosti osebno čestital občanu naše mestne občine Filipu Cvetku, ki je tudi eden treh zla-tih maturantov v Mestni občini Murska Sobota, in mu izročil sim-bolično darilo. Izpostavil je, da je s svojimi rezultati dosegel veliko promocijo ne le za našo pokraji-no, temveč za celotno Slovenijo. Zahvalil se mu je za vložen trud ter mu zaželel še veliko uspeha tako v šoli kot tudi na bodočih tekmovanjih.
Med dobitnicami zlatih odličij (podelili so jih desetim odstot-
kom najboljših tekmovalcev) so po besedah Filipa Cvetka pre-vladovale azijske države. Edina evropska država, ki je osvojila
dve zlati medalji, je bila Nemčija. Slovenija je na olimpijadah iz bio-logije do sedaj osvojila skupno 17 bronastih odličij.
Prva diplomirana ekonomistka
na Višji šoli Murska Sobota
Karlo Vratarič
Prenovljen višješolski program za ekonomista, ki so ga na Višji stro-kovni šoli Ekonomske šole Murska Sobota pričeli izvajati v študijskem letu 2008/09, je dobil prvo diplo-mantko. To je z uspešnim zagovo-rom svoje diplomske naloge postala Tamara Horvat.
Prvi julij bo ostal zapisan v zgo-dovino ustanove kot dan, ko so dobili prvo diplomantko preno-vljenega višješolskega programa za ekonomista. Diplomantka Tamara Horvat je zagovarjala diplomsko nalogo z naslovom »Optimizacija poslovnega pro-cesa v Avtocentru Horvat«, njen mentor pa je bil dr. Branko Škafar. Zdaj že nekdanja štu-dentka je v nalogi proučevala optimizacijo poslovnega procesa, kjer se je osredotočila na proces montaže pnevmatik. Predstavila je konkreten vpliv na učinko-vitost in uspešnost podjetja ter predlagala izboljšave, ki bodo prispevale k zmanjšanju stroškov in časa poslovnega procesa mon-taže pnevmatik.
Na šoli so omenjeni študijski program pričeli izvajati v štu-dijskem letu 2008/09. Program je mednarodno primerljiv, fle-ksibilen, modularen, odprt in prilagodljiv potrebam uporab-nikov. Modularnost omogoča študentom možnost izbire med usmeritvami, kot so komerciala, računovodstvo, turizem ali pod-
jetništvo. Ovrednoten je s 120 kreditnimi točkami po sistemu ECTS ter omogoča pridobitev 6./1 stopnje izobrazbe. V pro-gramu je večji poudarek na pri-dobivanju praktično-uporabnih znanj in kompetenc. »Prav zaradi poudarka na strokovnih kompe-tencah in praktični uporabni vre-dnosti sem kot direktor zavoda vesel, da se študentje v raziskavah in diplomskih nalogah lotevajo reševanja konkretnih problem-skih položajev v podjetjih,« pravi direktor šole mag. Beno Klemenčič.
Na Ekonomski šoli Murska Sobota je do sedaj skupno diplo-
miralo že 452 študentov, od tega jih je kar 382 končalo program za komercialista, v programu za računovodja imajo 56 diploman-tov, v programu za poslovnega sekretarja 13 in že prej omenjeno prvo diplomantko v programu za ekonomista. Na Višji strokovni šoli se trenutno izobražuje 420 študentov, vpis pa v primerjavi s prejšnjimi leti še narašča.
18
AKTUALNO
19. državno tekmovanje
»Kaj veš o prometu« v Murski Soboti
Hugo Maučec
29. maja 2010 je na Osnovni šoli III v Murski Soboti potekalo 19. državno tekmovanje »Kaj veš o prometu« pod pokroviteljstvom murskosoboškega župana in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Murska Sobota.
Tekmovanje se je odvijalo v treh kategorijah: učenci na kolesih in učenci oziroma dijaki na kolesih z motorjem ter letos tudi poiz-kusno učenci oziroma dijaki na skuterju. Znanje tekmovalcev osnovnih in srednjih šol iz celo-tne Slovenije se je preverjalo na posebnih testnih polah z vpraša-nji o cestnoprometnih predpisih, opremi kolesa in etiki v prome-tu ter z ocenjevalno vožnjo na ulicah mesta Murska Sobota in posebnem prometnem poligonu. S tem tekmovanjem so učenci osnovnih šol in dijaki srednjih
šol iz celotne Sloveniji dobili možnost, da dodatno utrdijo in dopolnijo svoje znanje o varnosti v cestnem prometu ter pridobijo
izkušnje udeležbe v prometu na čim varnejši način.
Vsi vrtci iz Murske Sobote na enem mestu
Geza Grabar
Najmlajši iz Vrtca Murska Sobota, iz 47 oddelkov na osmih lokacijah, kjer jih je skupaj okrog 800, so se s prisrčno zaključno prireditvijo tudi letos poslovili od šolskega leta v telovadnici OŠ I.
To je bila ponovno prireditev, na kateri so se staršem in drugim naj-bližjim s svojimi nastopi predsta-vili otroci vseh enot.
Z vzgojiteljicami in vzgojite-lji so svojo otroško razposaje-nost, povezano z zaokroženi-mi točkami, prikazali otroci iz enot vrtcev Miške (Talanyjeva), Gozdiček (Stefana Kovača), Ringaraja (Gregorčičeva), Urška (Prešernova), Krtek (Bakovci), Srnica (Krog), Veverička (Rakičan) in Romano (Pušča). Vrtec pa ima še bolnišnični oddelek v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Ravnateljica Bernarda Marič je pohvalila zaposlene, ki delajo z
otroki in ne za otroke. »Za otroke delate kvečjemu doma, ko razmi-šljate o njih, vaš čas pa je nenehno prepleten z razmišljanjem o delu z otroki, kar je tudi naš osnovni cilj,« je v pozdravnem nagovoru dejala ravnateljica in dodala, da si v vseh enotah vrtca prizadevajo dosledno slediti glavni vrednoti, to je pomoči sočloveku oziroma pomoči bližnjemu. Zato se vsi za-posleni v zavodu trudijo prispevati h kakovosti dela in bivanja, skratka življenja v vrtcu. Svoje razmišljanje je Maričeva zaključila z mislijo, da je vsem, ki delajo z otroki, lepo, saj so ti naše največje bogastvo. S posebno kapo, ki jo je obema
govornikoma na glavo poveznil sam čarodej, ki je potem s svoji-mi vragolijami zabaval vse zbrane v telovadnici, je avditorij mladih pozdravil ter jim zaželel prijetno druženje in lepe počitnice še župan Anton Štihec, ki je tudi zagotovil, da prav noben otrok iz mestne občine, četudi bo starostno mejo za vključitev v vrtec dopolnil med letom, zaradi morebitnih prostor-skih težav ne bo ostal zunaj njega. Pod naslovom izobešene simbo-lične misli »Naša četica koraka«, ki je spremljala že vrsto genera-cij, spremlja današnjo in bo tudi prihodnje rodove, so se mladi v nadaljevanju veselili in zabavali.
19
AKTUALNO
Nova podoba
kraja Markišavci
Geza Grabar
Zadnja leta glede investicij in skrbi za družabno življenje med najhitreje rastoče krajevne skupnosti v me-sti občini spadajo tudi Markišavci. Tradicionalni krajevni praznik so letos zaznamovali z vrsto novih pridobitev.
Namenu so namreč predali asfal-tirane pločnike, pod katerimi je v dolžini okrog 1300 metrov ure-jen tudi odvod meteornih voda. »Po vsej vasi smo obnovili vodo-vodno omrežje, nameščeni pa so bili tudi nadzemni hidranti, ki zagotavljajo boljšo požarno var-nost. Uredili smo tudi t. i. novo ulico, v kateri živijo naši novi sokrajani,« je na priložnostni slovesnosti pred krajevno kape-lo dejal predsednik domače kra-jevne skupnosti Milan Horvat. Priznal je, da jim brez pomoči občinske uprave na čelu z župa-nom to ne bi uspelo, še prej pa se je zahvalil tudi svetnikom iz njihove tretje volilne enote, ki so podprli predlog, da se investicija pločnikov prenese iz prioritetne-ga programa krajevne skupnosti v proračun mestne občine. To pa tudi pomeni, da bodo lahko v Markišavcih v prihodnje vnovič začeli z uresničevanjem tistih
ciljev, ki so jih zaradi omenjene investicije za nekaj časa morali odložiti.
Člani sveta krajevne skupnosti so se v okviru zahval, ki jih na takih prireditvah podeljujejo svojim aktivnim krajanom ali krajankam, ki so v preteklosti prispevali k napredku in razvoju kraja, odločili, da letos to pri-znanje podelijo danes 85-letni Ireni Kološa. Kot se spominja, je v Markišavce s Hodoša prišla
daljnega leta 1951 ter je veliko prispevala h gradnji vaško-ga-silskega doma in vse do 90. let sodelovala pri vseh akcijah in pri-reditvah v kraju. Zlasti odlično se je znašla v kuhinji, se spominja. Ob podžupanu Jožefu Časarju in predsedniku krajevne skupnosti ji je pripadla čast za simboličen prerez traku na potki pri prav tako obnovljeni kapeli, ki sim-bolično povezuje vse pridobitve zadnjega časa.
Praznik krajevne skupnosti in župnije v Bakovcih
Aleksandra Grah
V nedeljo, 20. junija 2010, je v Bakovcih tudi letos potekalo že sed-mo praznovanje krajevne skupnosti in župnije.
Krajevna skupnost in župnija sta tudi letos združili moči in na tretjo junijsko nedeljo pripravili prav poseben dan za vse krajane in krajanke Bakovcev, ki so se najprej udeležili skupne nedelj-ske maše. Tako se je v velikem šotoru na Športno-rekreacijskem centru v Bakovcih zbralo okrog 600 krajanov in gostov, ki so uživali ob prireditvi s sloganom »Bodimo ponosni na svoj kraj«. Ob pomoči domačega župnika dr. Franca Zorca, cerkvenega pevskega zbora, glasbeno-pevske skupine in ostalih sodelujočih mladih je mašo vodil domačin Robert Smodiš, ki je še posebej poudaril izvirnost takšne oblike praznovanja. Po maši je sledila proslava s pestrim kulturnim programom, nato pa še pogo-
stitev vseh udeležencev. Za kul-turni program so tako poskrbeli osnovnošolski učenci in plesno-glasbena skupina kulturnega društva iz Moščancev. Prisotne sta nagovorila tudi predsednik sveta domače krajevne skupnosti Andrej Šajnovič in župan doma-če občine Anton Stihec. Vsem
zbranim domačinom in gostom se takšna oblika sodelovanja in povezovanja zdi zelo pomemb-na za nadaljnjo kakovost sobi-vanja krajanov. In gotovo tudi prihodnje leto ta praznik ne bo manjkal.
20
www.euroton.si
AKTUALNO
Organizirali prvo
Bangladešiado
Karlo Vratarič
Mestna četrt Turopolje je 24. juni-ja ob dokončanju ureditve okoli-ce Jakobovega naselja pripravila Bangladešiado.
V mestni četrti Turopolje je bila v zadnjem štiriletnem obdobju pri-oriteta ureditev Jakobovega nase-lja, kjer so poskrbeli za parkirišča v polovični zasebni in polovični občinski lasti, športno igrišče ter urejen manjši park. Uredili so tudi razsvetljavo v Kroški ulici, na pobudo mestne četrti so pre-plastili Ulico Generala Maistra in Cvetno ulico, zgrajen je bil tudi
kolesarski most čez razbremenil-ni kanal in položen asfalt na del steze, tako da je zdaj kolesarska steza urejena vse do semaforjev proti Krogu.
Podana je že tudi pobuda za ureditev Kološeve ulice, v nasle-dnjem obdobju pa si želijo elek-trično omrežje zakopati v zemljo ter s pločnikom Tomšičevo ulico povezati s Kroško, da bi zmanjša-li nevarnost, ki na tem delu preži na sprehajalce in kolesarje. »Z iz-vedbo programa smo zadovoljni. Zavedamo se, da bo denarja še manj, toda vseeno si želimo, da bi nam še naprej uspevalo iz-polnjevati svoja prizadevanja,« pravi predsednica mestne četrti Turopolje Helena Frumen, ki pa, kot sama pravi, po izteku man-data ne bo več kandidirala za ta položaj.
Ob uspešnem delu pa v tej me-
stni četrti, ki ima 96 gospodinj-stev, skrbijo tudi za medsebojno druženje. Prvi skupni piknik so tako pripravili pred leti ob otvo-ritvi športnega igrišča, vendar je ideja zaradi slabega odziva ne-koliko zamrla. Oživili so je lani in organizirali skupno silvestro-vanje, ki je na zadovoljstvo vseh uspelo. Tako se je rodila tudi ideja o tradicionalnem pikni-ku. »Kolegica je predlagala, da naj pripravimo Bangladešiado. Tako smo strnili moči in glave in pripravili ta piknik,« nam je povedala Frumnova. Na prvi Bangladešiadi se je zbralo precej-šnje število ljudi, ki so se družili ob dobri hrani in pijači, obiskal pa jih je tudi župan Anton Stihec. Takšna srečanja načrtujejo tudi v prihodnosti, saj menijo, da ljudje dobre volje, ki čutijo potrebo po druženju, nanje tudi pridejo.
Markišavci nepremagljivi na igrah treh vasi
Po krstni izvedbi družabnih in zabav-nih iger pred dvema letoma v Polani ter lanskih v Nemčavcih so bili tretji gostitelji iger treh vasi Markišavci. Ti se na Kodilovem travniku za va-ško-gasilskim domom niso izkazali le kot izvrstni organizatorji, pač pa tudi kot tekmovalci, saj so lansko zmago ponovili tudi doma.
Uvodoma so dobro zamisel za sproščeno druženje po-hvalili predsedniki vseh treh krajevnih skupnosti — doma-če Milan Horvat, Nemčavcev Stefan Barbarič in Polane Karel Gjergjek, besedo pa je dobil tudi župan Anton Stihec. Ob tem, da je napovedal, da se je njegova ekipa občinske uprave za ta prvi nastop pripravljala kar mesec dni in so zanj izbrali samo najboljše, je vesel, da so se v teh treh sose-dnjih krajevnih skupnostih od-ločili za takšno obliko oživljanja druženja, medsebojnega spozna-vanja in prijetnega preživljanja vročega poletnega sobotnega popoldneva.
Igre so se začele veličastno: s sko-kom na prireditveni prostor kar treh padalcev murskosoboškega Aerokluba - Stanka Kranjca, Marjana Slaka, in Sergeja Pukšiča
— iz letala, ki ga je pilotiral Emil Šeruga. Kasneje je prireditveni prostor preletel še Marjan Gujt in zbranim predstavil nekaj akrobacij.
Same zabavne igre — od prevo-za vode s samokolnico, skokov v vrečah, žaganja drv, zabijanja žebljev, prebiranja zrnja, prenosa vode čez oviro, metanja škornja, plesa z baloni do vlečenja vrvi ter hoje po sproti trasirani poti
po opekah kot igra presenečenja - so med tekmovalci in gledalci vzbudile veliko smeha in zabave. Zaradi vročega sonca tekmoval-cem po večini sicer ni bilo do smeha, čeprav se je na koncu vendarle potrdilo, da je namen iger sproščeno druženje.
Kot gostje domiselnega sreča-nja, ki ga vsako leto pripravijo v enem od treh omenjenih krajev, so bili letos tekmovalci mestne
22
občine oziroma njene občinske uprave. Mala, a izbrana četica, ki jo je seveda vodil sam žu-pan, je pokazala veliko srčnosti in tekmovalnega duha, saj se je osemčlanska ekipa enakovredno kosala z veliko številčnejšimi eki-pami, kjer so v vsaki od desetih iger nastopili drugi tekmovalci, iz mestne občine pa so nekateri posamezniki praktično nastopili v vseh igrah.
In kdo je bil po korektno opra-vljenem delu sodnikov, sesta-vljenih iz krajev, odkoder so prihajale tekmovalne ekipe, le-
tos najboljši? Kar pet zmag, od tega še dobro unovčen »joker« za podvojitev točk in dodatno še zmaga v igri presenečenja, ki je prav tako prinašala dvojne točke, so domačine na koncu s kar 68 točkami krepko usidrali na prvo mesto. Z zaostankom 12 točk jim je bila najbližje tek-movalno zelo motivirana Polana, Nemčavce na tretjem in tekmo-valce mestne občine na četrtem mestu pa sta ločili le dve točki. Krog gostiteljev iger se bo priho-dnje leto znova zavrtel.
www.lesnina.si
MEDGENERACIJSKE DELAVNICE HIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC AVGUST
AKTUALNO
16. srečanje
Prekmurcev in Prlekov
Geza Grabar
Postajališči kroškega broda na levem ter enako pri Vučji vasi na desnem bregu Mure sta bili tudi le-tos prizorišče ene najbolj množič-nih družabnih prireditev v pokrajini ob Muri. V organizaciji Kajak-kanu kluba Mura Krog in Prostovoljnega gasilskega društva Vučja vas so se sredi julija na tradicionalnem sre-čanju sešli ljudje z obeh strani reke.
Srečanje vse od začetka nosi družabni in zabavni značaj, po drugi strani pa tudi sporočilno vrednost, da široka in deroča Mura ljudi, živečih v krajih na obeh njenih bregovih, zaradi dobrih prometnih povezav in toplih prijateljskih vezi ne lo-čuje, temveč povezuje.
V tem duhu je minilo tudi leto-šnje srečanje z večernim vrhun-cem — tradicionalnim vlečenjem natanko 158 metrov dolge in 108 kilogramov težke vrvi čez Muro. Na obeh straneh je zanjo poprijelo po 25 krepkih mož. Morda njihova večja skupna teža - 3117 kg (Prleki so sku-paj tehtali 3040 kg), morda pa kaj drugega je botrovalo, da so v skupnem seštevku Prekmurci povedli v zmagah z osem proti sedem. Najtežja na obeh stra-neh Klemen Pribožič in Bogdan Vidovič pa sta bila enako težka, saj sta tehtala 150 kg, v višino pa sta merila skoraj dva metra! Izenačujoči rezultat, ki je bil s strani Prlekov dosežen že pred dvema letoma, se lani zaradi visoke Mure in poplavljene do-vozne ceste na prleški strani ni spremenil, saj je lani vlečenje vrvi prvič odpadlo.
Sicer pa je bilo tudi letos na srečanju, kjer se je na dveh pri-zoriščih zbralo nekaj tisoč obi-skovalcev, veliko zanimivih in družabnih dogodkov. Začelo se je s tradicionalno sveto mašo, nadaljevalo pa z nastopom Pihalnega orkestra Murska Sobota, plezanjem dveh dose-danjih najuspešnejših tekmoval-cev po vrvi čez Muro, po kateri se s škripcem in rečnim tokom premika brod z enega na drugi breg, po dva nogometaša na vsa-ki strani pa sta z žogo s kopnega merila na gol na brodu.
Tudi letošnjega srečanja sta se med številnimi gosti udeležila tudi župana obeh sosednjih ob-čin, ki ju loči - oziroma pove-
zuje reka Mura, murskosoboške občine Anton Štihec in križe-vske mag. Branko Belec. Kar na rečnem brodu, ki je tega dne obiskovalce zastonj in nepresta-no vozil z enega na drugi breg, sta pozdravila vse zbrane in kaj-pak z nekaj pikrimi na račun živečih na drugem bregu vsem zaželela uspešno sodelovanje in obojestransko razumevanje.
Zabava in veselo druženje na obeh straneh Mure - tudi v slo-gu razmišljanja župana Štihca, da je življenje prekratko in hi-tro mine, zato je treba izkoristi-ti vsako njegovo minuto, sta se nadaljevala pozno v noč.
24
POLETNA PONUDBA V TERMAH 3000
AKTUALNO
Novičke Društva upokojencev Murska Sobota
Za nami je šestmesečno obdobje, vodje sekcij pa so že pripravili poro-čila o aktivnostih v prvem polletju le-tošnjega leta. Z zadovoljstvom ugo-tavljamo, da smo uspešni na vseh področjih uresničevanja zastavljenih ciljev; na področju kulture, športa, sociale, družabništva, mednarodne-ga sodelovanja, nekoliko manj je le zanimanja za izlete. Pregledali smo tudi finančni načrt društva in ugo-tovili, da je v skladu z načrtovanim za leto 2010.
V naslednjem obdobju bomo na vseh področjih dejavnosti nadaljevali z aktivnostmi, zato že sedaj obveščamo in vabimo člane k udeležbi.
Osmo srečanje pomurskih upokojencev v Termah 3000 v Moravskih Toplicah je bilo 31. julija 2010.
Prijavite se lahko še za letova-nje v Izoli v terminu od 1. 9. 2010 do 11. 9. 2010 (prijava in informacije v pisarni dru-štva vsak dan od 8. do 12. ure na telefonski številki (02) 524 10 84).
10. festival za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani bo potekal od 29. septembra do 1. oktobra 2010.
Na festivalu bo 30. septembra 2010 nastopal upokojenski pevski zbor Vladimir Močan, ki je bil že drugič izbran na sre-čanju pevskih zborov Pomurja, na stojnicah pa se bo s svojimi izdelki predstavila tudi sekcija ročnih del. Vabimo vas, da se v čim večjem številu udeležite tega srečanja. Organiziran bo prevoz z vlakom po simbolič-ni ceni 3 EUR za povratno vozovnico. Rok prijav bomo objavili naknadno na oglasni deski, lahko pa se prijavite tudi na elektronski naslov dumso-bota@volja.net ali na telefon (02) 524 10 84.
Jeseni bomo organizirali izlet in družabno srečanje (piknik).
Prosimo vas, da se vključujete v dejavnosti, ki jih izvajamo v društvu. Vaše znanje, izkušnje, predlogi in mnenja bodo ko-ristili in pomagali pri še uspe-šnejšem vsestranskem počutju naših starejših.
Te poletne dni preživite zdra-vo, aktivno in zabavno!
Angela Novak, predsednica društva

Čezmejno sodelovanje
Medobčinskega društva slepih in slabovidnih
Medobčinsko društvo slepih in slabo-vidnih Murska Sobota in Feherbottal a Kerka Menten iz Lentija (Društvo slepih in slabovidnih Lenti - Zala) sta v Lentiju na Madžarskem sredi junija leta 2002 podpisali dogovor o sodelovanju, da bi ljudem z okva-ro vida omogočili čim bolj polno in kakovostno življenje.
Obe strani sta se zavezali, da se bosta trudili čim bolje spozna-ti delovanje društev — tako na področju samega delovanja kot glede izvajanja posebnih prila-gojenih socialnih programov za slepe in slabovidne. Sodelovanje se je v vseh teh letih nadgra-jevalo, priključili pa sta se še Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj in Društvo sle-pih Szhombathely — Vaš. Rezultat sodelovanj je šesto tra-dicionalno tekmovanje v vrtnem kegljanju in prilagojenem šahu za slepe in slabovidne osebe. Športno srečanje se je na začetku julija odvijalo na različnih lokaci-jah: šah so igrali v Diani, kegljali pa so v bližini doma upokojencev v Murski Soboti.
150 prisotnih oseb je skupaj s tekmovalci, spremljevalci, dru-žinskimi člani, prostovoljci, povabljenimi funkcionarji in vsemi tistimi, ki so pomagali pri premagovanju komunikacijskih ovir, plemenito gradilo dobre
partnerske odnose znotraj ome-njenih društev.
Kot je izpostavil predsednik MDSS Murska Sobota Anton Tonček Kos, so bili cilji projekta olajšati vsakdanje življenje slepih in slabovidnih oseb z zdravim ži-vljenjskim slogom, zagotavljanje pogojev za kakovostno življenje, pomoč slepim in slabovidnim pri ponovnem vključevanju v socialno mrežo in zmanjševanje predsodkov v družbi, kjer živijo osebe z okvaro vida.
Z vzpostavitvijo čezmejne social-
ne mreže ter informiranjem sle-pih in slabovidnih oseb se utrjuje družbeni stik v lokalni mreži in Evropski uniji.
Bodimo zgled vsem invalidskim organizacijam, saj svoje 60-letno izročilo bogatimo z inovativno-stjo in izkušnjami, ki sledijo zna-ni misli Williama Shakespearja: »Edina tema, ki obstaja, je neznanje.«
Marjeta Grabar, tajnica MDSS Murska Sobota
25
JAVNE OBJAVE
Na podlagi 6. čl. Zakona o volilni in referendumski kampanji (UR list RS 41/2007) in 18. čl. Odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Soboške novine (UR list RS 61/1996,45/2001 in 75/2006) določa izdajateljski odbor javnega glasila Soboške novine
PRAVILA ZA IZRABO ČASOPISNEGA PROSTORA V GLASILU “SOBOŠKE NOVINE« ZA PREDSTAVITEV KANDIDATOV IN KANDIDATNIH LIST POLITIČNIH STRANK IN DRUGIH PREDLAGATELJEV TER NJIHOVIH PROGRAMOV
ZA LOKALNE VOLITVE 2010
1.	S temi pravili se zagotavlja enakopravnost organizatorjem volilne kampanje pri predstavitvi kandidatov in kandidatnih list političnih strank in drugih predlagateljev ter njihovih programov v času volilne kampanje za lokalne volitve 2010.
2.	V občinskem glasilu »Soboške novine« se za predstavitve kandi-datov za župana in list kandidatov za člane občinskega sveta v času volilne kampanje za lokalne volitve v letu 2010 brezplačno zagotovi po 1 stran za vsakega kandidata za župana in po 1/2 strani za vsako listo kandidatov za člane občinskega sveta.
3.	V primeru, da pride do drugega kroga volitev za župana, se brez-plačno zagotovi po 1/2 strani za vsakega kandidata, pod pogo-jem, da v tem času glasilo izide.
4.	Brezplačni prostor za predstavitev se zagotovi tako za predsta-vitev političnih strank in kandidatnih list, ki so že zastopane v
občinskem svetu, kot tudi za tiste, ki še niso zastopane v občin-skem svetu.
5.	Dodatne objave za plačilo so možne v skladu s 15. členom Odloka o izdajanju občinskega glasila »Soboške novine« in sicer v najve-čjem skupnem obsegu 1 stran.
6.	Pred objavo predstavitve kandidatov in kandidatnih list posa-meznih predlagateljev izdajateljski odbor izvede žreb o vrstnem redu objav.
7.	V glasilu, ki izide pred lokalnimi volitvami 2010, bodo objavljene vse predstavitve, ki jih bodo predlagatelji posredovali uredništvu glasila najkasneje do 17.9.2010 na naslov: Uredništvo Soboških novin, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota (na CD-ju) ali na elektronski naslov: uredništvo.novin@murska-sobota.si.
OBVESTILO
NASLEDNJA ŠTEVILKA SOBOŠKIH NOVIN BO ZARADI OBJAVE KANDIDATOV IN KANDIDATNIH LIST ZA LOKALNE VOLITVE 2010 IZŠLA PREDVIDOMA 25. SEPTEMBRA
POJASNILO KOMUNALE, D. O. O., GLEDE NEDAVNIH POPLAV V MURSKI SOBOTI
V	Komunali, d. o. o., se kot upravljavec in vzdrževalec kanaliza-cijskega omrežja v Mestni občini Murska Sobota zaradi različnih interpretacij in razlag, ki se pojavljajo v zvezi z zalitjem nekaterih ulic v Murski Soboti z meteornimi vodami, čutimo dolžni predstaviti dejstva, ki smo jim bili priča.
V	torek, 13. julija 2010, je v popoldanskem času v Murski Soboti prišlo do močnega naliva. Po podatkih meteorološke postaje v Rakičanu je v 45 minutah padlo 60 litrov vode/m2 (po gibanju obla-kov zaposleni na meteorološki postaji sklepajo, da je bilo padavin v Murski Soboti še več). To je približno 57odstotkov več padavin, kot je bilo upoštevano ob zasnovi kanalizacije. Ker kanalizacija ni dimenzionirana za tako obsežne nalive, je voda poplavila nekatere mestne ulice.
V	podjetju smo storili vse, kar je bilo ob sedanji kanalizacijski infra-strukturi v naših močeh. Tako smo nemudoma preverili delovanje črpalk, prav tako je bilo vzdrževanje (očiščenost kanalov) brezhibno.
Kanalizacija je obratovala skladno s svojo zmogljivostjo, prav tako so dobro obratovali vsi objekti na kanalizaciji, kar nenazadnje potrjuje dejstvo, da je voda kmalu po nalivu odtekla.
Ker v zadnjem obdobju prihaja do nepredvidenih vremenskih poja-vov, smo že pripravili dokumentacijo, ki predvideva večje zmoglji-vosti kanalizacije. Ko bo projekt realiziran, do poplavljanja naj ne bi več prihajalo, s čimer bomo občanom priskrbeli največ, kar je v naši moči, da zagotovimo infrastrukturo, ki bo kos vremenskim ujmam, s katerimi se soočamo v zadnjih časih.
Zato smo skladno z realizacijo projekta večje zmogljivosti kana-lizacije prepričani, da bomo, tako kot do sedaj, svoje poslanstvo dosledno in odgovorno uresničevali tudi v prihodnje.
Vasja Bugar, inž. grad. Komunala, javno podjetje, d. o. o.
26

brezplačna storitev za občane Mestne občine Murska Sobota
splet: www.obcan.si/murskasobota
brezplačna tel. št: 080 88 54
Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več nači-nov, občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemu vprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe na naslednje načine:
•	preko spletne aplikacije www.obcan.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu,
•	na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu,
•	z elektronsko pošto murska.sobota@obcan.si,
•	z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, ali pa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota.
Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni strani www.obcan.si/murskasobota.
Javna parkirna površina
Parkiranje je v mestu MS posebna tematika, saj urejenih parkirnih hiš ali parkirišč ni, kar mestni občini ni ne v ponos in ne vzpodbuda za eventuelne turiste.
Navajam samo en primer, neure-jeno parkirišče oz. površina med Lendavsko 8 in 10 oz. neoprede-ljeno makadamsko površino med temi bloki, kjer bi lahko bilo ali pa moralo biti urejeno parkirišče, ven-dar ni eno ne drugo, parkiranje pa neurejeno in nenadzorovano. Npr. parkirana je t.i. prikolica hladilnik ali lahki priklopnik, nemške regi-stracije in že kar nekaj časa, saj to izkazuje podrast. Ob tem se vsa-kodnevno sprehaja ali gre v službo redar mestnega redarstva in tega problema ne vidi oz. mu tovrstno nadzorstvo ni opredeljeno.
Prosim za odgovor oz. za kakšno po-vršino gre, kdo je upravljalec, kdo nadzorni in kaj o tem določa ob-činski odlok o parkiranju oz. javnih površinah, lp Marjan
Pozdravljeni, g. Marjan Horvat, od-govor na vprašanje vam je pripravil vodja redarske službe mestne občine Denis Gjerek.
Navajamo: »Glede omenjene gramo-zirane površine za večstanovajskima objektoma št. 8 in št. 10, na Lendavski ulici v Murski Soboti, vam podaja-mo informacijo, da je površina v lasti Mestne občine Murska Sobota.
Zaenkrat gramozirana površina ni kategorizirana kot parkirišče, se pa v ta namen uporablja. Ker je površina v gramoziranem stanju, je tudi težko urediti nekakšen red parkiranja (zaris boksov za parkiranje). V vaši navedbi ste tudi omenili prikolico hladilnik ali lahki priklopnik nemške registracije, ki je že kar nekaj časa parkirana na omenjeni površini. V skladu z 54. točko 23. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1-UPB5) je zapuščeno vozilo motorno ali pri-klopno vozilo, parkirano na javni cesti ali na nekategorizirani cesti, ki se upo-rablja za javni cestni promet, ki nima registrskih tablic ali ni registrirano in nihče ne skrbi zanj. Omenjena priko-lica ne izpolnjuje vseh zakonsko pred-pisanih pogojev, da bi lahko občinski redar opredelil vozilo kot zapuščeno vozilo, je pa res, da smo ob ogledu te površine zasledili vozila, ki pa izpol-njujejo pogoje zapuščenega vozila, zato bodo njihovi lastniki pozvani k odstranitvi teh vozil.«
Glasna glasba na soboškem kopališču
Na soboškem kopališču je bife, v katerem je delo zelo slabo orga-nizirano, tudi odnos do gostov je podcenjujoč. V bifeju občasno sploh ni natakarja, zato je skorajda nemogoče dobiti pijačo, če je gneča pri pultu s sladoledi, najbolj moteča pa je preglasna glasba, ki spada na koncerte ter v diskoteke, ne na ko-
pališče. Gostje se sploh ne moremo pogovarjati. Upam, da boste lastni-ka bifeja opozorili, naj bolje orga-nizira svoje delo ter da je kopališče namenjeno vsem obiskovalcem, ne le njemu in njegovi družbi. Bilo je že več pritožb proti glasbi, ki sem jih slišala tudi sama, a očitno ne ukrepa nihče. Prosim za ukrepanje. Hvala, lep pozdrav!
Pozdravljena ga. Barbara, zahvalju-jemo se vam za vaše podane pripom-be glede letnega kopališča Murska Sobota. Mestna uprava bo še danes o celoviti problematiki, ki ste jo navedli, obvestila gostinca in se o zadevi tudi pogovorila. Hvala.
Javna razsvetljava v Mladinski ulici Rakičan
V Mladinski ulici v Rakičanu že dva meseca nimamo javne razsvetljave. G. Vlaj je bil o tem že obveščen ampak še vedno se ni zgodilo nič. Tudi asfalt, ki ga je delala firma Weindorfer za T2 je zelo slabe kva-litete iz njega raste trava. G. Vlaj v Rakičanu je veliko stvari narobe!
Pozdravljeni, posredujemo vam od-govor na vaše vprašanje, ki ga je pri-pravil Bogomir Rola, svetovalec za ko-munalno dejavnost na mestni upravi. Navajamo odgovor: » V Mladinski ulici, kot še v Zvezni in Cvetkovi, v naselju Rakičan, je Elektro M. Sobota v letošnjem letu posodabljal (kabli-
ral) nizkonapetostno omrežje, zaradi česar je bila javna razsvetljava na Mladinski ulici odklopljena.
Zal o tem ni predhodno oziroma pravočasno obvestil Mestne občine Murska Sobota, kot lastnice jav-ne razsvetljave, da bi le-ta speljala potrebne postopke, da do ugasnitve javne razsvetljave ne bi prišlo. Zato je Mestna uprava pred kratkim na podlagi razpisa izbrala zvajalca, ki bo izvedel novi priključni napajalni vod za napajanje javne razsvetljave na Mladinski ter zamenjavo svetilk na delu Cvetkove in v Zvezni uli-ci. Slednji je zagotovil, da bo z deli pričel najkasneje v ponedeljek, dne 26.07.2010, že istega dne pa bi naj znova zagorela JR na Mladinski.
Za nevšečnost se Vam opravičujemo, kakor tudi vsem ostalim občanom na-selja Rakičan, ki so bili (in še nekaj dni bodo) v navedenih ulicah brez javne razsvetljave. Glede asfalta pa prosimo, da bi malo natančneje lo-cirali nepravilnost, ki jo bomo tako hitreje našli, kot veste je bila SKK (za T2) zgrajena na območju celotnega naselja Rakičan. In še to, po naših po-datkih, je sanacije asfaltov v naselju izvajal drug izvajalec, kot ga navaja-te Vi, seveda pa dopuščamo tudi mo-žnost, da gre za kakšen drug prekop. Mestna uprava bo v končni fazi vsekakor zagotovila, da bo izvajalec (kateri koli je že bil) nepravilnosti na svoje stroške tudi odpravil. Lepo Vas pozdravljamo.«
27
KULTURA
5. Front@ sodobnega plesa - festival v Murski Soboti
Zavod Flota že peto leto zapored organizira festival sodobnega plesa Front@. Festival se bo odvijal med 24. in 28. avgustom v Murski Soboti in bo gostil umetnike iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Velike Britanije in Madžarske. Festival ponuja tudi bo-gat spremljevalni program, v sklopu katerega bodo organizirane plesne delavnice, predstavitve, seminarji in pogovori o predstavah.
Na letošnjem festivalu si bodo gle-dalci lahko ogledali vrhunske pred-stave sodobnega plesa tuje in do-mače produkcije ter razstavo plesne fotografije Mihe Frasa »Skriti je-zik«. 5. Front@ sodobnega plesa bo gostila Company Decalage in 2 Faced Dance iz Velike Britanije, Mašo Kolar in Zorana Markoviča ter Natalijo Manojlovič in Teater ITD iz Hrvaške, Snježano Premuš in Primoža Bezjaka ter Gregorja Luštka in Rosano Hribar iz Slovenije, Krisztiána Gergyeja iz Madžarske, iz Avstrije pa pri-haja Stephanie Cumming. Kot vsako leto se bo tudi letos zgodil Improvizacijski napad / Dance Communication Lab, ki združuje plesalce iz različnih držav in je na-menjen spoznavanju ustvarjalcev plesnih predstav skozi ples ter vpo-gledu občinstva v skrite dogodke plesnega ustvarjanja. Gledalci bodo tako lahko v živo spremljali rojeva-nje idej in prepletanje plesa. Na fe-stivalu pa bosta slovenski premieri doživeli mednarodni koprodukciji mreže Beyond Front@, Creation Beyond Front@ II/ a.kind of ma-gic (koreografija S. Cumming) in Creation Beyond Front@ III/ To Whom it May Concern (koreogra-fija R. Hribar in G. Luštek). Prizorišče na Trgu kulture je tudi letos namenjeno predvsem mladim plesalcem. S svojima produkcijama se bosta predstavili Umetniška gi-mnazija Ljubljana, smer sodobni ples, in Šola za sodobni ples Ane Maletič iz Zagreba ter najboljši s tekmovanja plesnih miniatur
OPUS I. Spremljevalni program festivala ponuja še mednarodni seminar Rob sodobnega plesa — Sodobni ples na robu III in posvet z naslovom Funkcija »roba« ne-vladnih organizacij, ki ga pripra-vljamo v sodelovanju z društvom Asociacija, ter plesne delavnice »Plesni izzivi na Fronti 2010« v sodelovanju z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Festivalska prizorišča: telovadnica Osnovne šole I., Galerija Murska Sobota, Trg kulture, Ploščad pred gradom, Grajska dvorana, MIKK in ŠRC Spartacus.
Festival Front@ poteka od leta 2006 v Murski Soboti, kar v ve-liki meri prispeva k decentraliza-ciji sodobnega plesa v Sloveniji. V
zadnjem desetletju je Zavod Flota razvil močna mednarodna par-tnerstva in sodeluje v mreži Dance Explorations Beyond Front@. Plesno raziskovanje s spodbuja-njem podpira produkcijo in pred-stavitev sodobnega plesa za ume-tnike in občinstvo na obmejnih območjih Slovenije, jugovzhodne Avstrije, zahodne Madžarske in severovzhodne Hrvaške. Cilj pro-jekta je povečati opaznost vrhun-ske sodobne umetnosti, spodbuditi potrebo po njej in hkrati izboljšati pogoje za nadaljnji razvoj kultur-nih in umetniških dejavnosti. Festival Front@ omogočajo in pod-pirajo: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Murska Sobota, EU - Program kultura, Evropska kulturna fundacija.
5. Front® sodobnega plesa - festival, 24.-28. AVGUST 2010 MURSKA SOBOTA, SLOVENIJA
28
KULTURA
Poletna
muzejska noč
Aleksandra Grah
Sedaj že tradicionalno dogajanje slo-venskih muzejev, galerij in ostalih razstavišč, ki poteka vsako tretjo soboto v juniju, t. i. poletna muzejska noč, je letos potekalo v 32 krajih po Sloveniji.
Prireditev, ki poteka pod okriljem Skupnosti muzejev Slovenije, predstavlja muzejska, galerijska in druga kulturna raz-stavišča kot kraje, kjer je možno preživeti prosti čas na malo dru-gačen način. Letošnja muzejska noč je bila že osma po vrsti in je bila namenjena obiskovalcem vseh starosti. K akciji sta se pri-družili tudi dve murskosoboški kulturni instituciji — Galerija Murska Sobota in Pokrajinski muzej Murska Sobota. Muzejska vrata so se tako odprla že ob 9. uri zjutraj, čez dan so organizi-rali strokovno vodstvo po stalni razstavi, potekale so tudi mu-zejske delavnice in projekcije
etnoloških filmov. V Galeriji so pripravili voden ogled po sku-pinski razstavi »Naključja«. »Gez dan odziv ni bil tak, kot smo ga tudi pričakovali, nanj pa je go-tovo vplivalo športno dogajanje.
Sem pa prijetno presenečen nad obiskom večernega vodstva,« je poletno muzejsko dogajanje ko-mentiral Robert Inhof, direktor Galerije Murska Sobota.
Prekmurska godba Bakovci z zlatim priznanjem
Aleksandra Grah
Že močno uveljavljena Prekmurska godba Bakovci, ki jo vodi dirigent prof. Željko Ritlop, je ponovno do-živela velik uspeh.
Člani godbe so že meseca maja nastopili na 23. državnem tek-movanju slovenskih godb v Videm-Dobrepolju, kjer so v svoji težavnostni stopnji prejeli zlato priznanje. Na tekmovanje so se pripravljali kar štiri mese-ce, v katerih so opravili več kot dvajset vaj. Nastopili so z dve-
ma obveznima skladbama in eno po lastni izbiri po predpisanih kriterijih, ki so jih ocenjevalci upoštevali v ocenjevalnem delu, ter z eno skladbo za ogrevanje in prilagajanje akustiki dvorane. Godbo spremlja tudi mažoretna skupina. Punce so se v začet-ku meseca vrnile s poletne šole
twirlinga, ki jo je vodila priznana mojstrica Anita Omeržu. Članice mažoretne skupine so se počasi že začele pripravljati na državno tekmovanje, ki jih čaka priho-dnje leto, zato se želijo naučiti novih tehnik in prijemov sukanja mažoretnih palic.
29
KULTURA
Glasbeni
most
Brigita Bavčar
Tako kot solkanski most povezuje dva bregova, povezuje dva zbora, ki sta nastopila v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti, pesem, je bilo med drugim slišati na poletnem koncertu, ki je sovpadal s Festivalom Soboški dnevi 2010, nastop mešanega pev-skega zbora Slavec Solkan in me-šanega pevskega zbora Vladimir Močan Društva upokojencev Murska Sobota pa je popestril vroč nedelj-ski popoldan zadnjega dne letošnje prireditve.
Zboroma je bila skupna skle-pna pesem, s katero so navdušil; prisotne, med katerimi sta bila tudi župan mestne občine Anton Štihec in predsednica mursko-soboškega društva upokojencev Angela Novak. Pozdravna na-govora sta imela v družabnem delu srečanja, v evangeličanskem domu, v akustični cerkvi, pa je program povezovala mestna sve-tnica Elizabeta Rožman.
Prvi so nastopili gostje in se pod vodstvom znanega zborovodje Mirana Rusje, ki je tudi pesnik in pisatelj, predstavili z devetimi pe-smimi. Italijanski »Occhi man-za mia« Orlanda di Lassa so po programskem listu sledili »Angel vopijaše«, pa gospel »Somebodys knocking«, zborovodjeva »Pred Svetogorsko kraljico«, »Ribice po murjici plavajo« Oskarja Deva, Leskovarjeva »Ta pavr pa grahov-cop seje« in »Gorenjska zdravica« Mateja Hubada ter vsem znana Kernjakova »Rož, Podjuna, Žila«. »Ženka mi v goste gre« je bila na-grada domačemu občinstvu za aplavz, gostujočim pevcem pa je bila v očitno zadovoljstvo. Mešani pevski zbor Vladimir Močan je svoj nastop pod vodstvom zborovodje Matije Horvata, ml. pričel s prekmursko ljudsko pesmijo »San se šeto«, nadaljeval s pesmimi »V našem kraji je lipou«, »Teče mi vodica«, »Vsi so venci vejli«, »Po lougi lejče« in Adamičevo »Kaznijo (Rudolfu Maistru)«. Solist v pe-smi »Oj, te mlinar« je bil Kalman Horvat, Mozartov »Ave verum corpus« pa je bil zapet ob orgel-ski spremljavi. Na orgle je igral Kristijan Penhofer, kot solistka pa je »Ave Marijo« kasneje zapela pevka Slavca. Potem ko so doma-či pevci zapeli še arijo iz opere »Nabucco«, s katero so se lani uspešno predstavili v Ljubljani, se letos v prestolnico odpravljajo z že omenjeno Mozartovo »Ave verum corpus«.
Pevke in pevci mešanega pev-skega zbora Vladimir Močan so (ob prisotnosti soproge in hčerke pogojnega pedagoga, po katerem nosi ime) zapeli še Jakoba Aljaža »Oj, Triglav, moj dom« in do-moljubno pesem »Slovenec sem« Gustava Ipavca. Oba zbora sta se združila v pesmi »Kje so tiste stezice«, ki smo ji pod vodstvom zborovodje Matije Horvata pri-tegnili tudi prisotni na koncertu.
Sledila je obdaritev s fotografijo solkanskega mostu ter zahvala pevki, ki izvira iz naših krajev, živi pa na Primorskem in je za-služna za povezavo med zboro-ma v pesmih z vzhoda in zahoda Slovenije.
HOTEL DIANA
30
ŠPORT
Uspešni plesalci in plesalke
Plesnega kluba Zeko
Karlo Vratarič
Mesec junij je bil izredno uspešen za Plesni klub Zeko, saj so najprej v Amsterdamu na evropskem pr-venstvu v hiphopu, breakdanceu in electric boogieju osvojili dva naslova evropskih prvakov, kasneje pa še tretje mesto na svetovnem prven-stvu v disco danceu.
Od 9. do 13. junija je v Amsterdamu potekalo evropsko prvenstvo v hiphopu, breakdan-ceu in electric boogieju, na ka-terem je nastopilo več kot 3000 plesalcev iz več kot 20 držav. Plesalci Plesnega kluba Zeko so med mladinci v breakdanceu že tretjič osvojili ekipni naslov evrop-skih prvakov, med posamezniki pa je enak dosežek uspel še Alešu Ivanuši. Župan Anton Štihec je ob tej priložnosti osebno čestital vsem šestim plesalcem, med njimi tudi našemu občanu Benjaminu Misletu, in vodji Plesne šole Zeko Dejanu Zečeviču ter jim izročil simbolično darilo. Izpostavil je, da so s svojimi rezultati dosegli veliko promocijo ne le za našo pokrajino, temveč za celotno Slovenijo. »Dvakrat smo osvojili naslov evropskih prvakov, poleg tega pa so se še trije naši plesal-ci uvrstili med prvih osem. Res neverjetno!« je o dosežku povedal glavni trener ekipe Zečevič. Cilj ekipnih plesalcev je še ubraniti naslov svetovnih prvakov v break-danceu, ki bo konec septembra v Bochumu v Nemčiji. Ker sedanja ekipa prehaja v člansko, je Zečevič kot cilj izpostavil vrhunske rezul-tate v članski kategoriji ter istoča-sno delo s podmladkom.
V drugi polovici junija, natanč-neje od 24. do 27., je v Ostravi potekalo še svetovno prvenstvo v disco danceu. Med 2500 plesalci iz 17 držav se je prvenstva udele-žilo tudi 12 plesalcev iz Plesnega
kluba Zeko, ki so ponovno osvo-jili stopničke, in to v kategoriji, v kateri se še nikoli niso uvrsti-li v finale. Sestri Teja in Sandra Rupnik, ki obiskujeta prvi letnik murskosoboške športne gimnazije in sta tudi Zoisovi štipendistki, sta dosegli tretje mesto. »Se sedaj ne morem dojeti, kaj nam je uspelo. Ze pet let, odkar se ukvarjam z disco danceom, po vsej Sloveniji poslušam, kako je v tej disciplini
nemogoče doseči dober rezultat, saj je zanj treba spremeniti način dela in garati nekaj let. Verjamem, da bomo v tej disciplini nekoč ve-lesila, kot smo v nekaterih drugih plesnih zvrsteh,« pravi Zečevič, ki upa na vrhunske rezultate tudi v prihodnje, prav tako pa si v doma-čem okolju ponovno želi organi-zirati državno prvenstvo.
Schmidl's
31
ŠPORT
44. mednarodne
igre šolarjev v Manami
Stanko Kerčmar
V času od 28. junija do 3. julija so bile v mestu Manama v Kraljevini Bahrajn 44. mednarodne igre šolarjev.
Bahrajn je otoška država v ju-gozahodni Aziji, ki obsega isto-imenski otok in nekaj manjših otokov v Perzijskem zalivu. Država ima morsko mejo s Katarjem in Savdovo Arabijo, s katero je povezana tudi s ce-stnim mostom oz. nasipom. Gospodarstvo države temelji na proizvodnji nafte in plina, vendar se država zadnje čase po vzoru bližnjih emiratov vse bolj usmerja k turizmu in finanč-nim storitvam. Od leta 1971 je samostojna, od takrat naprej pa je pod vodstvom družine al-Kalifa. Kraljevina Bahrajn je
velika komaj 655 kvadratnih kilometrov, ima okrog milijon prebivalcev, manj kot polovi-ca je tujcev, večji del iz Indije, Pakistana, Tajske in drugih dr-žav Azije. Z organizacijo dirke formule ena leta 2004 je država stopila na pot prepoznavnosti tudi v turističnem pogledu. Denarna valuta v državi je ba-hrajnski dinar.
Skupno je na igrah v Bahrajnu nastopilo 2500 tekmovalcev v starosti od 12 do 15 let iz 31 držav in 65 mest oziroma občin. Iz Slovenije je nastopi-lo deset občin. Mestno občino Murska Sobota so zastopali atleti Atletskega kluba Panvita Murska Sobota Anja Benko in Katja Vrdjuka v teku na 800 metrov, Gregor Ovsenjak v teku na 100 m ter trenerja Diana Kočar in Tiberij Lebar. Dominik Horvat se je en dan pred odhodom poškodoval in se iger ni mogel udeležiti. Tekmovanja v atletiki so zara-di vročine potekala v večernih urah. Anja Benko je osvoji-
la drugo mesto z rezultatom 2:19,24, Katja Vrdjuka pa šesto s časom 2:23,93. Gregor Ovsenjak je dosegel svoj osebni rezultat na 100 m z rezultatom 12,49, a se ni uvrstil v nadalj-nje tekmovanje.
Vsem tekmovalcem izrekam čestitke za dosežene rezultate, ki so jih dosegli kljub veliki vročini in močni konkurenci. Diani Kočar in Tiberij Lebarju iskrena hvala za uspešno delo in vodenje mladih na igrah. Spremljevalkama Aishi in Amal hvala (šukran) za vse, kar sta za našo ekipo naredili v času iger. Zupan mesta Lanarkshire iz Škotske je na predstavitvi 45. mednarodnih iger šolarjev na-nje povabil tudi Mestno obči-no Murska Sobota. Igre bodo v času od 3. do 8. avgusta 2011.
Na Trgu kulture daleč najbolj gledane
tekme slovenske reprezentance
Karlo Vratarič
Medtem ko so v drugih slovenskih mestih pripravili prenose tekem svetovnega prvenstva v nogometu predvsem na velikih platnih, je v Murski Soboti na Trgu kulture še danes postavljen petnajst kvadratnih metrov velik LED-zaslon.
Podjetje Tratnjek je dan pred začetkom prvenstva, ki se je odvijalo od 11. junija do 11. julija, na Trgu kulture v Murski Soboti postavilo 15 kvadratnih metrov velik zaslon, ki je slu-žil za oglede prenosov vseh 64 tekem. S tem so organizatorji vzpostavili osrednje prizori-šče za spremljanje tekem v Pomurju, daleč najbolj obi-skane pa so bile tri tekme slo-venske reprezentance. Takrat se je pred Galerijo zbralo tudi do tisoč gledalcev, ki so vzpod-bujali in navijali za naše nogo-metaše. Po izpadu Slovencev je
zanimanje za tako množično spremljanje tekem razumljivo upadlo, zato se je več gledalcev
zbralo le ob večernih tekmah, vikendih in ob ogledih zaključ-nih bojev.
32
ŠPORT
Mednarodni atletski miting
priložnost za mlade
Geza Grabar
Osrednji atletski miting na stadionu pri OŠ I je bil tudi letos mednarodne-ga značaja in že 14. po vrsti. Pred tem se je odvil prav tako tradicional-ni Mikkov mnogobojček za mlade.
Skupaj je dopoldne in popoldne v različnih starostnih skupinah nastopilo več kot 150 mladih iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije; če pa ne bi sočasno miting potekal še v Mariboru, bi bila udeležba zagotovo številčnejša. Najuspešnejši tekmovalec na mitingu je bil domačin Robi Kreft, ki je zmagal v spomin-skem teku Gregorja Kranjca na 100 metrov (11,35) in v skoku v daljino (652 cm). Od doma-čih tekmovalcev so se z zma-gami izkazali Urška Jelenovec (100 m), Ines Horvat (dalji-na), Sonja Neger (1000 m), Andriana Djačkaj (višina) med dekleti ter Tomaž Rozmarič
(1000 m) in Aleš Zver (300 m) med fanti.
Domači tekmovalci so bili zelo uspešni tudi v Mikkovem mno-gobojčku, kjer so mladi tekmo-vali v tekih na 60 in 300 m ter
v skoku v daljino. Pri pionirjih (U-14) je bil najboljši Nino Celec, Niko Car je bil v svoji starostni skupini (U-12) tretji. Miša Horvat druga in Anja Zadravec tretja (obe U-12).
9. Soboški tek
za ljubitelje teka in hoje
Geza Grabar
Organizatorja - murskosoboška športna zveza in združenja atletskih sodnikov, sta termin tradicionalnega Soboškega teka iz septembra pre-stavila na sredino junija.
Z njim pa tudi ves spremljeval-ni program s pohodom okrog Murske Sobote in tekom očkov. Skupaj je na dobro pripravljeni prireditvi s startom in ciljem na nesojeni lokaciji bodočega atletskega stadiona, tj. na po-možnih nogometnih igriščih pri Fazaneriji, skupaj nastopi-lo okrog 150 ljubiteljev teka in hoje, kar je nekoliko pod pri-čakovanji, a glede na množino športno-rekreativnih prireditev v tem mesecu je udeležba bila vseeno zadovoljiva.
Tudi letos sta osrednji tekaški preizkušnji šteli za pomur-ski pokal in pokal Slovenija teče, zato je bilo skupno šte-vilo tekačev temu primerno: našteli so jih kar 73. Med 54 moškimi je bil na deset kilo-metrov najhitrejši Zdenko Klemenčič iz Crešnjevcev pri Gornji Radgoni, Vesna Hedžet iz Novega mesta pa je bila med 15 tekačicami najhitrejša v teku žensk na osem kilometrov.
Od murskosoboških tekačev
velja izpostaviti uspeh Vlaste Lunežnik (TS Radenska), ki je bila v absolutni konkurenci tre-tja pri dekletih, Borisa Kaučiča (TS Radenska), ki je bil abso-lutno peti, šesti pa je bil Endre Gönter (AK Panvita), oba pa sta v svojih starostnih skupinah premočno zmagala.
Če lahko pohod okrog Murske Sobote, ki sta ga pripravila pla-ninski društvi Mura in Matica, z vidika števila okrog 30 udele-žencev ocenimo kot uspešnega, pa to nikakor ne velja za otro-ške teke mladih, ki so tekmova-
li na razdaljah od 600 do 2000 metrov. V štirih različnih staro-stnih skupinah, razdeljenih na dekleta in fante, jih je skupaj teklo le 22.
Z namenom spodbujanja špor-tne aktivnosti med odraslimi, zlasti očetov, ki se vključujejo v športno aktivnost skupaj s svojimi otroci, s tem pa gojijo poseben odnos do samih sebe. tudi letošnji Soboški tek ni minil brez teka očkov. Skupaj s svojimi varovanci jih je teklo kar 24.
33
ŠPORT
Svetovni pokal v
dvojnem ultra triatlonu avgusta
Aleksandra Grah
Mednarodna triatlonska federacija IUTA je prižgala zeleno luč za organi-zacijo že druge tekme v dvojnem ul-tra triatlonu Murska Sobota-Bakovci 2010, ki se bo letos odvijala od 26. do 29. avgusta.
Lani avgusta je v Bakovcih in nasploh prvič v Sloveniji pote-kala tekma svetovnega pokala v dvojnem ultra triatlonu, kjer so se v treh športnih disciplinah pomerili vrhunski športniki. Organizacijski odbor bo po-novno vodil Andrej Saj novic, sicer predsednik Sveta Krajevne skupnosti Bakovci, vodja tek-movanja bo Miran Vereš, sicer predsednik matičnega društva, tehnično področje in logistiko pa bo pokrival Franjo Rebernak. Organizator pričakuje nastope okrog 40 tekmovalcev z vse-ga sveta, med njimi tudi treh iz Slovenije. Vsekakor bo med njimi lanski zmagovalec Peter Sajevec, obeta pa se nastop vse bolj uveljavljenega domači-na iz Bakovcev Iztoka Fistra. Spomnimo - vrhunski atleti so se lansko leto pomerili v 7,6 km plavanja, 360 km kolesarjenja
in 84,4 km teka. Lani sta si prvi dve mesti priborila Slovenca, in sicer si je najboljše mesto prislu-žil Peter Sajevec, ki mu je uspelo porušiti 16-letni svetovni rekord, odlično drugo mesto je zasedel Matej Markovič in tretje mesto Francoz Jolly Pascal. Tekmovalce tudi letos čaka naporna preiz-kušnja, gledalci pa bodo lahko uživali ob spremljanju zanimi-vega dvojnega ultra triatlona.
»Sodelovala bodo tudi številna krajevna društva in posamezniki, kar dokazuje, da so Bakovci to veliko in zanimivo prireditev do-bro sprejeli,« je povedal Sajnovič.
ZDRAVILIŠČE RADENCI
34
ŠPORT
Igre na vodi
popestril Peter Podlunšek
Aleksandra Grah
Visoke julijske temperature so še dodatno razgrele dogajanje ob Športno-rekreacijskem centru v Bakovcih, kjer se odvijajo že tradi-cionalne 15. igre na vodi.
Bakovska gramoznica je v pole-tnih mesecih kar precej obiskano in z dogajanji bogato območje, saj ponuja številne vodne užitke. Tako so tudi letos poleg občin-skih iger na vodi potekale še tra-dicionalne domače igre na vodi, ki vsako leto privabijo veliko število gledalcev in tekmovalnih ekip, ki se pomerjajo v različnih vodnih športih. Na letošnjih igrah na vodi so sodelovale eki-pe »Spricer team«, »Allamater I«, »Allamater II«, »Torpedo«, »MK Jekleni jezdeci«, »Divde želve«, »Škrjančki« in ekipa »Opel«. Vse ekipe so se že pomerile v vlečenju vrvi na vodi in veslanju s kanuji. Poleg iger na vodi potekajo tudi
sedmi padalski skoki v vodo. Za popestritev dogajanja ob bakovski gramoznici pa je vse-kakor poskrbel akrobatski pilot
Aerokluba Murska Sobota Peter Podlunšek.
Na vodnih igrah
sodelovalo devet ekip
Aleksandra Grah
V okviru Festivala Soboški dnevi so se odvijale tudi igre na vodi Mestne občine Murska Sobota, ki se jih je udeležilo devet ekip. Igre so pripravili v Športno-rekreacijskem centru in ob Domu ribičev v Bakovcih, saj je tam-kajšnja krajevna skupnost letos že drugič sodelovala pri njihovi organizaciji. V ekipah krajev-nih skupnosti in mestnih četrti ter ekipah pobratenih mest iz Paračina iz Srbije in Ingoldstadta iz Nemčije je nastopilo več kot sto udeležencev. Prijavljene ekipe so tekmovale v štirih mokrih in malo manj mokrih športnih panogah:
v slalomu kanujev, vlečenju vrvi s kanuji, prehodu čez ovire iz gum na vodi in odbojki na travi. Po končanih športnih bojih so raz-glasili rezultate. Zmago je slavila Krajevna skupnost Krog, druga je bila domača ekipa, torej KS Bakovci, na tretjem mestu pa so pristali gostje iz Nemčije. Pokale najboljšim udeležencem sta pode-lila župan Anton Stihec in predse-dnik bakovske krajevne skupnosti Andrej Šajnovič. V spremljeval-nem programu seveda nista manj-kala domača Prekmurska godba Bakovci in glasbenik Vedran Franc Husar.
35
ŠPORT
Spominska vožnja nekdanjih dirkačev
uličnih dirk po Murski Soboti
Simon Sever
V soboto, 26. junija, je Motokiub Veterani v sodelovanju z mestno občino, Avto-moto društvom Štefan Kovač Murska Sobota in Združenjem šoferjev in avtomehanikov Murska Sobota v okviru devete tradicionalne razstave starodobnih vozil in tehnike pripravil srečanje nekdanjih dirkačev uličnih dirk po Murski Soboti.
Ulične dirke v Murski Soboti so bile prvič organizirane leta 1952. Organizator, Avtomoto društvo Stefan Kovač, je takrat organizi-ral prve meddruštvene cestnohi-trostne motociklistične dirke na 2577 metrov dolgi krožni progi po ulicah Murske Sobote. Že prve dirke si je ogledalo okrog 3000 gledalcev, kar priča o pra-vem navdušenju Pomurcev za ta šport. Krožne dirke po Murski
Soboti so z vmesnimi prekini-tvami prirejali vse do leta 1973, krožna proga je skozi vsa ta leta ostala domala enaka.
26. junija letos so se na Trgu zmage v Murski Soboti zopet srečali nekdanji dirkači, ki so obudili spomin na krožne dir-ke po mestu. Tokrat niso dirkali 23 krogov kot nekoč, marveč so odpeljali častni krog v spremstvu policije, župana Štihca in župana mesta Paračin v Srbiji ter pred-sedstva Motokluba Veterani in Združenja šoferjev in avtome-hanikov. Častni štarter dirke je bil župan Anton Stihec. Srečanja so se udeležili nekdanji dirkači Aleš Mrzel iz Ljubljane, Karlo Šooš iz Veščice, Andrej Berden s Tišine, Bogdan Šajnovič iz Gornje Radgone, Janez Hegeduš iz Kroga, Jože Gomboši iz Murske Sobote, Jože Zaplatič iz Murske Sobote, Vili Rozman
iz Brestrnice pri Mariboru, Edo Berden iz Andrejcev, Mirko Jelen iz Martinja, Franc Pušnik iz Slovenske Bistrice, Leon Pintar, st. in Leon Pintar, ml. iz Kranja ter Norbert Salobir iz Celja. K mednarodnemu značaju sre-čanja sta s svojo navzočnostjo prispevala nekdanja odlična hr-vaška dirkača Jovica Paliković iz Zagreba in Marjan Kosićć z Reke. Na srečanju so se vsi nekdanji dirkači predstavili, izpostavljeni so bili njihovi vidnejši rezultati, nekdanjim organizatorjem pa so namenih pohvalne besede in pripovedovali o bogatih spomi-nih na te dirke. Srečanje je bilo obogateno z razstavo 60 vozil čla-nov Motokluba Veterani Murska Sobota, med katerimi so bili tudi nekdanji »dirkalni stroji«, ki so jih s sabo pripeljali dirkači.
Foto: Andrej Cipot
36
www.grajski-stolp.si
: teoten@teoten.si
ŠPORT
Judoist Adrian Gomboc
peti v Evropi
Geza Grabar
Sodi v krog najobetavnejših mladih slovenskih judoistov, kar je s petim mestom potrdil tudi na nedavnem evropskem kadetskem prvenstvu v kategoriji do 55 kg. Čeprav še ni dopolnil starostne meje 16 let - to se bo zgodilo 20. januarja prihodnje leto, se že nekaj let na tekmovalnih blazinah zelo uspešno zoperstavlja tudi veliko starejšim in izkušenejšim tekmovalcem.
Četudi uradno še kadet (tek-movalna kategorija 16 in 17 let) z vidnimi uspehi ta član Judo kluba Murska Sobota, ki ima status perspektivnega športnika, tekmuje tudi med mladinci. Na tekmovanju, ki je potekalo 25. in 26. junija v kraju Teplice na Češkem, pa je v svoji tekmovalni karieri, ki se je začela že z njegovim šestim letom starosti, dose-gel največji uspeh doslej: po zmagah nad vrstniki v svo-ji skupini— v prvem krogu nad prvakom Španije, zatem Avstrije in v tretjem krogu Nemčije, je za vstop v finale moral priznati premoč kasnej-šemu zmagovalcu iz Rusije. V boju za tretje mesto, ko je še tik pred koncem borbe imel v rokah bronasto medaljo, pa je tudi zaradi nepazljivosti kot posledice neizkušenosti izgu-
bil medaljo. Mimogrede: v tem športu parnih mest od četrtega naprej ni, zato sta potem na koncu po dva tekmovalca uvr-ščena na peto, po dva pa na sedmo mesto.
Kljub vsemu je bil danes varo-vanec trenerja Silva Kavčiča, prej pa se je v mlajših selekci-jah kalil pri Danijelu Kisilaku in Danijelu Vehabu, s svojim krstnim nastopom na velikih tekmovanjih v tej starostni skupini več kot zadovoljen. Dejal je, da se kljub vsemu tako odmevnega uspeha na evropskem prvenstvu v kon-kurenci 38 tekmovalcev ni nadejal. Zelo je vesel, da je s to uvrstitvijo izpolnil tudi pogoje za pridobitev štipen-dije Olimpijskega komiteja Slovenije za mlade in nadar-jene športnike. Obljublja, da bo na ta način športne in šol-ske obveznosti lažje usklajeval, to pa mu je, kot pravi, prva stopnica na poti do popolnega športnika.
Adriana, ki po zmagah na ka-detskem državnem prvenstvu v Ljubljani ter samih prvih mest na podobnih turnirjih v Slovenski Bistrici, na Ptuju, v Murski Soboti in Dupleku premočno vodi v točkovanju za slovenski kadetski pokal -to je bil tudi razlog, da se je udeležil letošnjega tekmovanja Stare celine, jeseni čakata še podobna turnirja v Ljubljani in Mariboru. Ker je bil letos zelo uspešen tudi na kadet-skem top turnirju evropske judoistične zveze v Zagrebu, kjer je kot edini Slovenec osvo-jil odličje, in sicer bronasto, bo jeseni sodeloval še na dveh po-dobnih turnirjih v Belgiji in v Zagrebu. Se ta mesec ga čakajo enotedenske kadetske pripra-ve v Nišu v Srbiji ter pripra-ve vseh starostnih kategorijah v Izoli. Kot smo že omenili,
uspešno tekmuje tudi v višji starostni skupini, in sicer med mladinci. V podobnem ciklu-su slovenskih tekmovanj med mladinci tako kljub manjšemu številu nastopov zaseda sedmo mesto, na državnem mladin-skem prvenstvu je bil drugi, na podobnem turnirju v Avstriji je bil prav tako drugi, v Murski Soboti pa je celo zmagal.
In načrti? Kot vsak mlad špor-tnik jih ima veliko. Načrti so tudi gibalo napredka in spod-buda za še bolj zavzeto delo. Kar se mu je nesrečno izmu-znilo letos, bo skušal doseči na evropskem kadetskem prven-stvu prihodnje leto, ko bo na sporedu tudi svetovno prven-stvu, kamor bi se rad uvrstil, enako pa tudi na olimpijado mladih. Prepričan je, da bo tudi ob močni podpori mame Adrijane ter vseh drugih do-mačih in kluba kos tudi naj-večjim izzivom doslej.
37
info@ hoving.si
ŠPORT
Mura 05 s spremenjenim moštvom
in nedorečenim proračunom
Karlo Vratarič
Po pridobljeni licenci za igranje Mure 05, v katero je bilo vloženo ogromno truda, se vodstvo kluba ubada z za-gotovitvijo sredstev za nemoteno delovanje. Le-teh še nimajo dovolj za celo sezono, pogovori pa potekajo vsakodnevno.
Vodilni Mure 05 so si ob kon-cu pretekle sezone zastavili cilj zagotoviti vsaj 250 tisoč evrov za normalno delovanje kluba, za mejnik pa je bil izrečen prvi julij. Čeprav smo že krepko čez omenjeni datum Mura 05 še do danes ni blizu zastavljenemu ci-lju. »V tem trenutku proračun še ni dorečen, trenutno največ časa posvečamo igralskemu ka-dru, vsakodnevno pa se tudi dogovarjamo s sponzorji in potencialnimi vlagatelji,« pravi predsednik Mure 05 Miroslav Topič.
Potrebnega denarja torej še ni, zato je kar nekaj igralcev že zapustilo klub. Od igralcev, ki so branili črno-bele barve v spomladanskem delu so odšli Filip Gačevski (Kapfenberg), Aleš Ajlec in Matic Maruško (oba Nafta), proste roke so do-bili Primož Smolkovič, Domen Vršič, Luka Pejnovič in Mario Zlatar, nove angažmane pa si iščejo še Dejan Benkič, Darjan Slavic in Ivo Prettner. »Igralcem smo ponudili prosto pot v smi-slu, če si najdejo boljše priložno-sti ali druge izzive, ker pred za-četkom priprav je bila situacija v klubu nejasna, kakor je tudi še zdaj. Zaradi tega ne delamo tra-gikomedije. Razmere v klubu ne morem povedati da so idealne, ampak so se umirile po burni pomladi. Normalno delujemo naprej, praktično na vseh po-dročjih, tudi na mladinskem po-
gonu dopolnjujemo trenerje, saj jih je nekaj odšlo. Članska ekipa se formira in počasi postavljamo stvari na zopet na svoja mesta,« pravi Topič.
V Mursko Soboto so se vrni-li nekateri nekdanji mladinci Mure, angažiranih pa bo tudi nekaj igralcev iz okoliških klubov. Uspešni so bili tudi pogovori z Mariborom, ki bo v Prekmurje poslal svoje štiri obetavne igralce. To so napa-dalec Armend Sprečo, vezni igralec Matjaž Kek, sicer sin se-lektorja slovenske reprezentan-ce, in obrambni igralec Valen Filipovič, ki bodo imeli status posojenega igralca, medtem ko bo vratar Matej Radan na dvoj-ni registraciji in bo po potrebi lahko nastopil tudi za matični klub. Okus strokovnega vodstva je zadovoljil tudi obrambni igra-lec Anvar Husič iz Bosne.
Na eni strani bo murskosobo-ški klub sodeloval z Mariborom, medtem ko ponujenega sodelo-vanja z Nafto niso sprejeli. »Do sodelovanja z Nafto so bili vo-dilni možje korektni, tu je šlo predvsem za izmenjavo igral-cev, ker sta dva naša igralca šla k njim. Do tega pa ni prišlo, saj izbor igralcev ni ustrezal naše-mu moštvu, predvsem v smislu igralskih pozicij in mladincev, katere smo pokrili z našim ka-drom. To pa ne pomeni, da v prihodnje nismo pripravljeni na sodelovanje, v tem trenutku pa pač ni izšlo,« je pojasnil odloči-tev kluba Topič. Dodajmo še, da je Mura 05 za prestop Ajleca in Maruška v lendavski klub prejela zakonsko predpisano odškodnino.
OSKRBOVANA STANOVANJA MURSKA SOBOTA
Ob Rozmanovi ulici v Murski Soboti je poleg nove enote Doma starejših Rakičan zgrajen objekt z 21 oskrbovanimi najemnimi stanovanji, ki bodo vseljiva v avgustu 2010. Stanovanja so namenjena tistim starejšim od 65 let, ki jim zdravstvene razmere dopuščajo samostojno bivanje in zgrajena tako, da omogočajo bivanje tudi gibalno oviranim osebam (dvigalo, širši prehodi, prilagojena oprema).
Stanovanja so velikosti od 30 m2 (najemnina 130 Eur/mesec) do 60 m2 (najemnina približno 249 Eur/mesec) ter imajo opremljeno kuhinjo in kopalnico. Poleg najemnine se plačujejo stroški povezani z bivanjem v oskrbovanem najemnem stanovanju (elektrika, ogrevanje, komunala...).
Nekaj stanovanj je še prostih. Vabimo vas, da za vse informacije pokličete na telefon 01 300 88 11.
Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o., Mala ulica 5,1000 Ljubljana, Tel.: 01/300 88 11, spletna stran: www.ns-piz.si
38
ŠPORT
	
Zmaga Špancev
na Fazaneriji
Karlo Vratarič
Konec julija je na murskosoboški Fazaneriji potekala mednarodna prijateljska tekma med Valencio in Al Hilalom, Dobili so jo Španci z 2:0.
Nogometaši Valencie, ki so se od 22. do 30. julija mudili na pripravah v Sloveniji, so 25. ju-lija odigrali prijateljsko tekmo v Murski Soboti. V Fazaneriji so se pred okoli 500 gledal-ci pomerili s prvaki Savdske Arabije Al Hilalom. Spanci so krenili v napad od prve minu-te, kar se jim je obrestovalo, saj so že v tretji minuti povedli z zadetkom francoskega branil-ca Jeremyja Mathieua. Tudi v nadaljevanju so na igrišču gospodarili »netopirji«, nekaj priložnosti pa so pripravili tudi Arabci. Pri Valencii je trener Valencie Unai Emery v drugem polčasu dal priložnost še dva-najstim igralcem, medtem ko
je Belgijec Eric Gerets na drugi strani naredil zgolj tri menjave. Ko je že kazalo, da se rezultat do konca ne bo spremenil, je v 91. minuti za končnih 2:0 za-del Roberto Saldado. Tekmo sta
organizirala avstrijska organiza-cija Soccer Camps Karmen in Team Sports Camp Slovenija.
PODOBE MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA - VABILO K SODELOVANJU
Mestna občina Murska Sobota za lastne promocijske namene vabi k sodelovanju fotografe, amaterje in profesio nalce, da posredujejo svoja dela na temo: podobe mesta Murska Sobota in primestnih naselij vključno z dogodki, značilnostmi, zanimivostmi in drugimi motivi, ki zaznamujejo življenjski prostor v naši občini.
Visokoresolucijske fotografije naj bodo zapisane na CD ali DVD medijih, v datotečnem formatu TIF ali JPG z najmanjšo kompresijo, brez digitalnih manipulacij in brez montaž. Glede na sporočilnost, estetsko vrednost in tehnično neoporečnost bomo pred uporabo z avtorji izbranih del dogovorno uredili prenos materialnih
avtorskih in reprodukcijskih pravic.
Gradivo z avtorskimi in kontaktnimi podatki posredujte na vložišče Mestne občine Murska Sobota do 20.8.2010.
39
GASILCI
Občinsko tekmovanje
Gasilske zveze Murska Sobota
Geza Grabar
Po zelo uspešnem poletnem taboru oziroma srečanju gasilskih vetera-nov in članic pred dvema letoma so bili v Veščici sredi junija še odlični gostitelji občinskega gasilskega tekmovanja.
Pri vaško-gasilskem domu se je pomerilo kar 31 ekip iz vseh 13 društev zveze, kar pomeni, da so poleg 12 krajevnih dru-štev nastopili tudi gasilci IGD Mura. V ugodnih vremenskih razmerah so v različnih tek-movalnih disciplinah in ka-tegorijah — v vaji z vedrovko in prenosu vode najmlajši, v suhi vaji z motorno brizgalno in raznoterosti v mladinskih kategorijah, ob že omenjenih dveh vajah pa še v razvrščanju v članskih kategorijah ter v vaji s hidrantom in raznoterosti ve-terani — nastopajoči pokazali dobro pripravljenost oziroma uigranost vseh članov enot. Ob najožjem vodstvu Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota, predsedniku Stefanu Barbariču in poveljniku Francu Olaju, sta bila nad pokazanim zadovoljna tudi župan Anton Stihec in podžupan Dezider Sooš. Vsi omenjeni so najbolj-šim tudi podelili pokale.
Med pionirji so z minimal-nim naskokom Cernelavci slavili pred Rakičanom, pio-nirke Rakičana so tekmova-le brez konkurence, v moški mladinski konkurenci pa so Cernelavci slavili pred Veščico in Satahovci, v ženski mladin-ski pa so bile ponovno najboljše mlade gasilke iz Rakičana.
V najmočnejši kategoriji — pri članih A, je skupaj nastopilo kar 14 enot, pri čemer je imel
Rakičan dve enoti. Po lan-ski nedokončani vaji - bila je podaljšana mokra vaja, so se ponovno zmage veselili gasil-ci iz Rakičana, in sicer starejša druga ekipa, ki je za nameček kot članska ekipa, ki je zbra-la največje število točk, osvo-jila še prehodni pokal. Sledili so Markišavci, tem pa prva, mlajša ekipa Rakičana. Na če-trtem mestu so bili Bakovci, na petem Murska Sobota in na šestem Nemčavci. Sledijo Veščica, Kupšinci, Polana, Krog, Cernelavci, Satahovci, IGD Mura in Pušča. Med tre-mi enotami v skupini članov B so Markišavci na drugem mestu boljši od Černelavcev, na tre-tjem pa od Kroga; med dvema članic A pa Polana pred Veščico, med prav toliko članicami B pa Cernelavci pred Markišavci. Veteranske enote imajo že
lep čas gasilci iz Markišavcev, Kroga in Cernelavcev. Tak je bil med njimi tudi vrstni red.
O kako izjemni izenačenosti oziroma dobri pripravljenosti vseh operativnih enot govori-mo, kažejo tudi rezultati, saj je bila razlika med najboljšimi zelo majhna. Po razglasitvi rezulta-tov so vsa društva s strani gasil-ske zveze prejela knjigo avtorja Franca Gomboca »Gasilstvo v Prekmurju 1873-2003«.
www. devzej-ms.si
40
GASILCI
Prevzem novega gasilskega vozila v Satahovcih
Geza Grabar
Ko je župan Anton Štihec poveljniku društva Robertu Martincu slovesno predal ključe vozila, so v Satahovcih zaključili nekajletni projekt nakupa novega gasilskega vozila. Želja o nakupu je bila med gasilci in krajani prisotna že vrsto let, saj je njihovo dosedanje orodno vozilo dočakalo visoko starost kar 25 let ter ga je bilo v skladu s časom in razvojem tehnike treba zamenjati.
Na društvenem občnem zboru leta 2008 so sprejeli dokončno odločitev in nato zbirali sredstva za sodobno vozilo, v katerem se lahko hkrati pelje sedem ljudi in ki je eno najsodobnejših te vrste. Med drugim ima 500-li-trski rezervoar za vodo, visoko-tlačno črpalko ter dva navijalca, reflektorja za razsvetljavo ter elektroagregat in vso drugo po tipizaciji za takšna vozila potreb-no opremo (na in v njem je kar 140 kosov najsodobnejše gasilske opreme). Vozilo je stalo v njihovi garaži že v drugi polovici lanske-ga leta, a so najprimernejši tre-nutek za njegovo predajo našli konec junija letos. Skupaj s po-trebno opremo vrednost vozila znaša natanko 80.800 evrov.
V Satahovcih, vzorno urejenem primestnem naselju, je bilo zato spet slovesno, kot je to vselej, ko v kraju pripravijo gasilsko ali kakšno drugo prireditev. Vidno vesel in ponosen predsednik Marjan Martinec, pravzaprav je takšen bil vsak gasilec iz nji-hovega društva in tudi vsak kra-jan, je med številnimi gosti ob županu Antonu Štihcu, ki se je z odgovornimi dogovoril, da bo mestna občina v okviru občin-skega proračuna v nekaj letih za-gotovila tudi polovico vrednosti tega vozila, pozdravil nadžupa-na z Mursko Soboto pobratene-ga mesta Ingolstadt v Nemčiji Petra Schella, ki je tudi častni občan Murske Sobote, in prve-ga moža občine Paračin v Srbiji Sašo Paunoviča, ki ju je ravno v tem času župan gostil v okviru Soboških dnevov. Med številnimi drugimi gosti so se vabilu odzvali še častni predsednik GZS Ernest Eöry, poveljnik Štaba CZ MO Murska Sobota Stanislav Wolf, častni regijski poveljnik Franc Gomboc, vodstvo Gasilske zveze MO Murska Sobota, direktorji nekaterih gospodarskih družb in številni drugi. Največ pa je bilo
na slovesni predaji novega vozila v uporabo seveda krajanov. Predsednik Martinec je ob izra-ženi globoki hvaležnosti vsem, imenovanim in neimenovanim, ki so ta projekt podprli, dejal še, da popolnoma opremljeno ga-silsko vozilo s sodobno opremo brez dobro izurjenih in usposo-bljenih gasilcev ne pomeni nič. V Satahovcih imajo sedaj oboje. »In če kdo kliče nas v nesreči, mi upamo priteči, ne vprašamo nikdar, če grozni je požar,« je zaključil svoj nagovor. Župan je zagotovil, da bo gasilcem po svojih najboljših močeh pomagal tudi v prihodnje, saj so ti najpo-membnejša sila v sistemu zaščite in reševanja, ki so se doslej za-radi vedno številnejših naravnih nesreč izkazali z mnogimi uspe-šnimi akcijami. Zbrane so nago-vorili še Igor Erjavec, član Sveta Krajevne skupnosti Satahovci, Ernest Eöry, predsednik GZ MO Stefan Barbarič in direktor murskosoboške območne eno-te Zavarovalnice Triglav Sandi Stefan Flisar. Kulturni program so prispevali domačini: mladi ga-silci ter ljudski pevci in folklori-sti. Bogato kroniko društva, ki se piše že več kot 70 let oziroma od leta 1937, ko je bilo gasilsko društvo v tem kraju tudi usta-novljeno, pa je prebral tajnik društva Franc Bencak.
Ob 50-odstotnem deležu so-financiranja vrednosti vozila s strani mestne občine je bilo 18
odstotkov sredstev zagotovljenih iz požarnega sklada GZ MO Murska Sobota, 17 odstotkov so zagotovili vaščani in vaščan-ke v kar nekaj nabiralnih akci-jah, 5,5 odstotka je primaknila matična krajevna skupnosti, 3 odstotke Zavarovalnica Triglav, območna enota Murska Sobota, 1,3 odstotka domačin Boštjan Martinec, 0,6 odstotka podjetje Mlinopek, ostalih 4,6 odstotka pa ostali manjši donatorji (Bar Fink, Pomurske lekarne, KG Rakičan, SGP Pomgrad, Branko Cipot idr.).
Ob upanju, da novega vozila ne bo nikoli treba uporabljati za intervencije ob požarih in drugih nesrečah, kar največ pa za izobraževanja in svečane na-mene, je vozilo blagoslovil še rimskokatoliški stolni župnik v Murski Soboti Ivan Kranjc. Med številnimi lepimi mislimi je povedal tudi, da če bi gasilci in drugi vaščani v kraju mirovali, ne bi imeli novega vozila, zato je v prispodobi dodal še, da so z novim vozilom zanetili ogenj. A ne tistega uničujočega, pač pa ogenj ustvarjalnosti.
41
NAGRADNA KRIŽANKA
Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina
MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2,9000 Murska Sobota
Člani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT,
GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC,
DEZIDER ŠOOŠ in DANIJELA ŽITEK
Naslovnica: TADEJ KIRINČIČ
Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ
Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ
Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o.
Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.
Naklada: 7000 izvodov
SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno.
Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 5251619
Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 31. avgusta 2010 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko
Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.
Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: Monika Skalič,
Stefana Kovača 4, 9000 Murska Sobota.
Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10.
42
GLASBA
06.8.2010 ob 21.00	MARIACHI REAL JALISCO - HAVANA koncert	Trg kulture Murska Sobota
07.8.2010 ob 10.00	»SlVUPAŠ?« glasbena prireditev za mlade z Moiro	Trg kulture Murska Sobota
13.8.2010 ob 21.00	O, LALA koncert, študentje Univerze za jazz glasbo v Grazu	Trg kulture Murska Sobota
14.8.2010 ob 10.00	KITARSKE DELAVNICE koncert	Trg kulture Murska Sobota
20.8.2010 ob 21.00	VOX ARSANA koncert	Trg kulture Murska Sobota
21.8.2010 ob 21.00	NINE FACES OF LOVE, BLUME, STREH & C(l)0O. skupina HUSH, glasbena predstava	Trg kulture Murska Sobota
27.8.2010 ob 21.00	KLAPA KUD CAMBI (zmagovalka festivala dalmatinskih klap Omiš 2010) koncert	Trg kulture Murska Sobota
28.8.2010 ob 10.00	Ml PLEŠEMO predstavitev najboljših plesnih skupin (Plesni klub Zeko, Plesna skupina Cvetke iz Osnovne šole II, Plesna skupina iz Osnovne šole lII in Plesna skupina OŠ Puconci)	Trg kulture Murska Sobota
28.8.2010 ob 19.00	SOBOŠKA DIANINA NOČ Nastopajoči: Karmen in Avantura, Davor Borno, Colonia	Kopališče Murska Sobota
od 24.8.2010 do 28.8.2010	FESTIVAL 5. FRONTA SODOBNEGA PLESA Podroben program na str. 26	
RAZSTAVE
do 11.08.2010	RAZSTAVA NAKLJUČJA	Galerija Murska Sobota
SEMINARJI, POSVETI, DELAVNICE
od 23.7.2010 do 7.8.2010	Počitniške delavnice igrače in igre nekoč	Pokrajinski muzej Murska Sobota
od 2.8. do 14.8.2010	Brezplačna delavnica digitalne fotografije	MiKK Murska Sobota
3.8.2010 ob 10.00	Mikkov poletni priklop: KULINARIKA Obisk je brezplačen in namenjen vsem nad 5 let	MiKK Murska Sobota
od 4.8.2010 do 18.08. ob 18.00	Poletni večeri retro risank Vabljeni vsi otroci in starši	MiKK Murska Sobota
6.8.2010 ob 12.00 	Mikkov LAN party #3	MiKK Murska Sobota
10.8.2010 ob 10.00 	Mikkov poletni priklop - DELAVNICA GRAFITOV Udeležba je brezplačna in namenjena vsem starejšim od 5 let	MiKK Murska Sobota
17.8.2010 ob 10.00 	Mikkov poletni priklop - STRIPOVSKA DELAVNICA 	MiKK Murska Sobota
Za objavo dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta; tic.sobota@siol.net