The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST . EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni i H--- LETO XX._PART I. — I. DEL. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PQ'NDELJEK) MARCH 22, 1937. ŠTEVILKA (NUMBER) 67 rebelni umik SE SPREMI-NJO BEG ^Ussolinijeve divizije na SUadalajarski fronti beža Pred vladno milico. Nad tls°č Italijanov ubitih in ^njenih in nad 500 uje-tih d»!fADl?ID" ~ Poročila z gua- ssrt^^cda« celi J °ete nag!o umikajo na pr i"011"- umik se je vladni" T1!010- k0 80 bombe ne č , 6talcev Pognale rebel-iz m-t večin°ma italijanske, M J0Vih Zak°P°v- nih k° se Je umik rebel- začel na guadalajarski fronti bot« Sp^eminJ'ati v beg, so v šota n,,Jni ,letalci nenadoma več + Madrid ter vrgli nanj Pa se°n bomb- Ta zračni napad ja naewfni sPremenil Položa-| P°sta Je v soboto za6ei niih^Jatl nevzdržen za rebele in je ČjdlSce naPada vladnih čet ria Vzdolž ceste Madrid-So- Vladn^"0 °d Guadalajare. kale G °ete So tako hitr0 Pritis" »adniZa reb6li, da so morale nabilo f P0Čakati- da so zopet do-°sta^VC20 2 rezervo- ki je bila both-' lJrtCeJ daleč zadaj. Že so-ljal;i P°r°čila s fronte so jav-spr|;mina Se rebelni umik naglo soboto V. beg in da je bil° v if", in ranjenih nad m.stj''1'- W 2iva Se Je vladna protiofen-dalai d'dalJevala na celi črti gua- : so Easedi fronte- hladne čete : katerih VeČ nadaljnih niest, iz zač^1 So se bile umaknile ob dvern&U rebelne ofenzive pred arma, tednoma. Vladna glavna : st0 A]U veeraj že dosegla me-žaee]amadrones, kjer se je bila :: lijansk°f®nziva rebelnih in ita- ' baia Almadrones se na- ' Ja o2 »v,' l • i Uua kjer so jih vladne •n0Ž!l skoro do zadnjega 'j ^fal' v Je ostalo, so se ' Vlad"eŠm 2 b1 \ d ZVečer v klubovih pro-v ^ ko a Se vredi Potl'ebne stva- j h ^ spnCert in niajsko prosla-j !rši 2- maja v avditori-' ^ar. Doma. — Tajnik.1 Ameriška Slovenija od dneva do dneva Kratka poročila o rojstvih, porokah, raznih prireditvah, novih grobovih in drugih zanimivostih iz življenja naših ljudi po širni Ameriki. MILWAUKEE. — Smrt je imela zadnje čase obilno žetev v naši naselbini. Dne 9. marca je umrl na posledicah srčne kapi 'Mihael Fon, star 77 let in doma iz Šmarja pri Sevnici, kjer zapušča dve sestri in enega brata. V Ameriko je prišel pred 33 leti. Tu je zapustil ženo, 4 sinove in 3 hčere. — Drugi dan je umrl Matija Burlovič, star 47 let in doma iz Istre. Stisnilk ga je pljučnica. Bil je samski in v Ameriko je prišel pred 24 leti. Bil ni pri nobenem podpornem društvu in je bil tu brez znanih sorodnikov. — Dne 16. marca pa i je umrl Tone Moser, star 42 let! in doma s Koroškega. Zapustil je ženo, 12-letnega sina in 6-letno hčerko. Vsi ti rojaki so u-mrli v okrajni bolnišnici. — V bolnišnici St. Joseph's pa je 17. marca podlegel operaciji na želodcu John černe, star 40 let in doma iz Leskovca pri črešnjev-cu pri Slov. Bistrici. V Ameriko je prišel, ko mu je bilo šele 10 let. Zapušča ženo, priletno mater in tri sestre. — Nadalje je zadnjo sredo v okrajni bolnišnici preminul Anton Dobnik, vdovec, star 61 let in doma iz Do-i brovelj pri Braslovčah. V Ame- j riki je živel 30 let. Tu zapušča i brata Johna in Jožeta in sestro , Antonijo Walte. Mihvauški rojak Tone Tir- i Prihovi v Savinjski dolini umr- ] :a mati Marija Tiršek v starosti 33 let. Tu zapušča poleg njega ?e dva sina, v starem kraju pa i ičer. V četrtek je bila operirana na ' logah žena Johna Jaklicha in 1 zdravniki so ji morali odstrani- 1 ;i eno kost. Operacija je bila po- : dediča poškod, ki jih je dobila 1 rakličeva dne 5. dec. v avtomo- 1 )ilski koliziji, ki jo je povzročil leki tovorni avto. — V okrajni! )olnišnici v Wauwatosi se zdrahi Frank Fedran, kateremu so ( Ine 3. marca odrezali nogo nad ' colenom, ki si jo je bil zastrupil j : neprevidnim obrezovanjem turjih očes. — Mathu Volovšku, u že več tednov leži bolan do-na, se je bolezen zopet poslab- 1 iala. s V sredo se je poročila Ana1 lazbornik, hči Josephine Raz- J jornik, vdove p'o* bivšem pevo-'odjfTn kulturnem delavcu Va- ' entinu Razborniku, ki je pred cratkim umrl. ženin je dr. Edvard D. Wilkinson, zdravnik v )olnišnici Misericordia, s kate- £ •im se je seznanila, ko se je tam 1 Jčila za bolničarko. SHEBOYGAN. — V bolnišni- J ;i Memorial je po tritedenski jolezni preminul znani trgovec , Prank Suša, star 42 let in iz . ^erovca pri Trebelnem na Do-enjskem. Tu zapušča ženo, dve| ičeri, dva sinova in brata. V I Ameriki je bil 27 let. — Dalje ] ie po štiritedenski bolezni doma , .lmrl Ludvik Gerdenc, tudi star ( Včerajšnji "katoliški tiskov- ni shod" ni bil poseben uspeh. Udrihanje po na-; prednem tisku in jamra--I nje o mlačnosti v lastnem taboru i Včeraj so imeli katoličani shod - v Narodnem domu na St. Clair > Ave., in sicer z namenom, da i protestirajo proti naprednemu ■ tisku, in seveda, da nakolektajo ' denar za svoje liste, ki so po njihovem mnenju v tako mizernem 1 položaju. Ker se je ta shod rodil iz lju-' j bosumncsti na Cankarjevo usta-; novo, sem se namenil, da se ga 1 j udeležim, dasiravno sem imel 1, malo časa na razpolago, in ob-Ijektivno poročam o njem. Malo nervozen vstopim v avditorij. Pri vratih sem plačal Jož:i Grdinu 10c,' on pa me je "prija-jteljsko" pozdravil ^besedami: j "Aha, inkvizitor je prišel!" ! Vdeležba je bila toda še Jdaleč ne povoljna, če|pQmislimo, j da se je delalo reklamo za ta I shod, da se je kar kadilo, in da sc prišli govorniki iž Chicage, : Jolieta in Loraina.1 Shodu je predsedoval župnik Mjlan Slaje, : to je tisti župnik, ki tako vehe- ; mentno napada 3NEJ in tako 5 "filozovsko" razlaga svobodne 1 misel. Moža sem f;> dobro ogle- 1 dal, kajti imv in ne samo to: Ni da 1 mi je ču^c^ ;em ! lep, vseeno za 1 j"komplimerr ' Pravijo, ('a ; .• I ■ r go- 1 vornik, toda po mojeui .mnenju ^ ni, ker govori preveč pedantsko 1 slovenščino, ki nima mesta v A- ^ meriški Sloveniji, ampak v kakšni šoli v stari domovini. Well, k shodu. G. Slaje je -j predstavil dr. Huga Brena, to je tistega teologa, ki je pred krat- j kim dokazoval, da dve krivici j ^ sta pravica, čisto po algebrični j formuli "dva minusa sta en plus". Dr. Bren je bil torej prvi govornik. Kaj je povedal ? Občinstvu je podal štatistiko o katoliškem tisku, ki je silno porazna za ka- ' toličane. Katoličani kontrolira- E (Dalje na 2. str.) | PAPEŽ KRITIZIRA [ NACIJE BERLIN. — Nemški katoliš- ( ki duhovniki so včeraj čitali papeževo okrožnico, v kateri papež 1 dolži nacijsko vlado, da je prelo- f mila določbe pogodbe z Vatika- ^ nom. Posledica papeževe kritike je, da so nacijski krogi namignili, da utegne Hitlerjeva vlada s zavreči svoj konkc.rdat z Vati- ( kanom. j Ranjen rojak piše iz t\ madridske bolnišnice 1 XT' INjegovo pismo potrjuje navzočnost italijanskih vojaških čet na rebelni strani I PARIZ. — Italijanski protifašistični list Grido del Popolo je priobčil pismo primorskega L rojaka Albina Marvina, ki se bo-1 ri v mednarodni brigadi "Gari-' baldi" na madridski fronti. Pismo je bilo datirano dne 3. feb. j in pravi med drugim: "Ne vem kako bi se opravičil radi svojega dolgega molka. Po-! sebno, ker sem imel časa dovolj; ker sem bil pretekli mesec 20 dni ' v bolnici radi strela, ki mi je šel skozi levo nogo in ostal v desni. V bataljonu se počutimo vsi dobro. Razmerje med vojaki in oficirji je bratstvo. Tu je v resnici prava avanguarda italijanskega delavskega ljudstva, ki se bori proti španskemu, nemške- | mu in italijanskemu fašizmu. — Da tudi proti italijanskemu fašizmu. V Puzueli so stali proti nam Italijani. Po informacijah !gre za črne srajce. Nekega večera je sovražnik izvedel na nas ' močan napad s tanki, artilerijo, ' I strojnicami in puškami pri Po- ^ zueli, ki smo jo mi zavzeli. Po težki borbi je bil odbit in pustil ^ na terenu mnogo mrtvih. Ko so [se fašisti umikali, smo slišali '1 razločno kletvice in besedičenje v italijanščini. Nemogoče je bilo 1 iti identificirati n jih mrtvece ra- " di nevarnega položaja, v kate- 1 rem so bili . . . Pred štirimi dne- 1 vi so se spustili na našem terito- ! riju štirje italijanski avijatičar-ji. Ne ve se še kako se je to zgo-dilo. Gotovo pa je, da imamo tri J aparate več, ker se je četrti pri 1 spuščanju razbil. Zelo nas ima- ^ jo radi Španjolci radi našega bo- z jevitega duha in junaštva. O ju- ^ naštvu "garibaldincev" bi bilo t treba pisati posebno knjigo, če s bi jo hotel napisati, bi moral go- t voriti o stotinah tovarišev." 0 __s Sprememba v bančnih urah i1 r Uradne ure na elevelandskih s bankah bodo spremenjene s 5. ( aprilom, naznanja Cleveland r C1 earing House Association, j Uradne ure bodo od 9:30 zjutraj v do 2:30 pop., ob sobotah pa od s 9:30 zjutraj do 12. opoldne. Se- £ daj so bile banke odprte od 9. j do 3. Veliko dela pri knjigovod- s stvu, ko se banke zapro, je na- s pravilo to spremembo, tako da s se bo sedaj hitreje zaključijo! <■ dneve in razposlalo nakaznice, ki s so dosedaj bile vedno zakasnele. s Banke, ki bodo imele nove ure, v so: American, Central National,1} Cleveland Trust in Lorain St. North American in Bank of Cle-veland bosta imeli iste ure, sa- (j mo, da se bodo v sredah zapirale ob 12:30. 1- Ubit v Lorainu V Lorainu je bil pred kratkim s ubit slovenski mladenič Edward £ Zehel, 1661 E. 31 st. Vozil se je V s George Kaurichom v bližini s Avona, ko je na nekem ovinku e : avto priletel v drevo. Zehel je 2 bil na mestu mrtev. Zapušča mater Mary Zehel, brata Alberta .c in Viktorja in sestre Frances s Resek, F. Baber in Emmo. Bil je v član društva Cirila in Metoda. s št. 101 KSKJ in društva Bled, f št. 17 SNPJ. v Prevaževalci ] Mandel Movers z 19901 Or- £ miston Ave. se priporočajo, da r i jih pokličete, kadar rabite truck j S za prevoz. Vodja podjetja je mr. i Mandel, ki je poznan kot stiska-1 z lec grozdja. 'j U. A. W. preti s splošno stavko v Detroitu Pretnja je posledica sobotnega izgona stavkarjev iz dveh maniših tovarn. Unija je odredila priprave za snlošno stavko, če oblasti takoj ne nehajo preganjati sedečih stavkarjev j Policija je mirovala včeraj. Chryslerjevi delavci vztrajajo v tovarnah. Zvezni posredovalec Dewey prispel v Detroit DETROIT. — Detroitska policija je v soboto izgna-ia sedeče stavkarje in stavkaiice iz tovarn družb Newton Packing in Bernard Schwartz Cigar Co. Slednjo je okupiralo okrog 75 delavk, ki pa so bile izgnane šele po o-! gorčenem boju, pri čemer je bilo poškodovanih šest oseb. Delavci in delavke v teh tovarnah so člani ADF, toda vodstvo unije avtnih delavcev (UAW) je takoj v odgovor zapretilo s splošno stavko v ponedeljek (danes), "a-ko se takoj ne ustavi brutalnega izganjanja sedečih stav-karjev in pretepanja delavcev po detroitski policiji." Predsednik UAW Homer' Martin je izjavil, da bodo "v ponedeljek zaprte vse organizirane avtne tovarne v Detroitu," ako se ne preneha z izgoni in da "se bo 175,000 detroitskih avtnih delavcev v torek zbralo na Cadillac Squaru, da bodo protestirali proti takemu postopanju s stavkarji." Martin je poudaril, da je UAW odločena storiti vse, kar je v njeni moči, da »e prepreči preganjanje sedečih stavkarjev v manjših tovarnah in da isti ne postanejo žrtve policijske brutalnosti. Sedeči stavkarji v Chrysler-jevih tovarnah medtem vztrajajo na svojih mestih vzlic sodni prepovedi. Teh stavkarjev je o-krog šest tisoč. Sodnik je na zahtevo Chryslerjevih odvetnikov odredil njihov izgon in aretacijo, toda oblasti do danes niso podvzele še nobene akcije proti njim. Voditelji stavkarjev v osmih Chryslerjevih tovarnah so v soboto sporočili gov. Mur-phyju, da se ne bodo umaknili prostovoljno, dokler ne bo do-| sežena zadovoljiva poravnava. Governer lahko izbere eno iz-j med dveh poti, pravijo stavkarji: pritisne na kompanijo, da ustreže upravičenim zahtevam 1 stavkujočih delavcev, ali pa pošlje nadnje državno milico, da jih poskusi izgnati iz tovarn s silo. "Prva pot vodi v industri jski mir in k odpravi vzrokov i stavk," pravi njihova izjava. "Druga pot vodi v krvolitje, nasilje in nadaljnje stavke. Mi smo odločeni braniti svoje pravice do svojega dela tudi z življenjem !" Oblasti so včeraj mirovale in . niso poskušale izvrševati na-daljnih izgonov. V soboto je prispel v Detroit James F. Dewey, posredovalec zveznega delavskega departmenta, ki je bil poslan sem, da pomaga gov. Murphy ju posredovati v Chryslerjevi stavki. Dewey je pomagal poravnati stavko pri General Motors. Dewey se je takoj začel posvetovati z Murphyjem. Vodstvo unije UAW je včeraj organiziralo "leteče oddelke" za slučaj, da bi policija skušala izvršiti nadaljnje izgone sedečih stavkarjev. Ed Hali, drugi podpredsednik unije, je včeraj izjavil, da bo unija v slučaju potrebe poklicala 150 do 175 tisoč delavcev, da bodo branili sedeče stavkarje v Chryslerjevih tovarnah. Predsednik Martin pa je izjavil, da smatra sobotne izgo-, ne stavkarjev iz manjših tovarn za pripravo za izgon Chryslerjevih sedečih stavkarjev. KRI TEČE NA OTOKU PUERTO RICO SAN JUAN. Puerto Rico. — Včeraj je prišlo do hudih bojev med policijo in nacionalisti v Poncu, ki se nahaja na drugi strani otoka. Nacionalisti so u-prizorili parado, policija pa jih je hotela razpršiti. Pohodniki so se uprli in policija je začela streljati. V bitki je bilo ubitih šest ljudi, nad štirideset pa je bilo ranjenih. AFL in CiO V petek je prišlo do medsebojnega spopada med člani A. F. of L. in CIO v tovai ni družbe Elect- ic Vacuum Cleaner na I-vanhoe rd. Člani unije CIO so protestirali proti aktivnostim članov Ameriške delavske federacije in pričeli sedečo stavko. Posledica boja je bil eden ranjenec, ki je bil udarjen s steklenico po glavi. Tajnik Clev. del. federacije Lenehan je v soboto poslal kompaniji pismeno zahtevo, da danes tovarno zapre. Ustreljen, ker ni hotel izročiti ure Včeraj zgodaj zjutraj je neki ropar nevarno obstrelil 241etne-ga Johna Yeloniusa, ker se mu je branil izročiti svojo zapestno uro, katero je bil dobil za spomin od matere. Ko mu je ropar hotel odvzeti uro, se je fant začel ruvati z njim in ropar mu je pognal dve krogli pod srce. Ropar je nato ušel, fanta so pa prepeljali v bolnišnico, kjer se nahaja v zelo resnem stanju. Vile rojenice Vile rojenice so se v soboto oglasile pri Louisu in Stephie Florjančič ter jima pustile krepkega sinčka prvorojenčka. Mati je hči znane Bališeve družine. Otrok in mati sta zdrava v Booth Memorial Hospitalu. Pomladanski koncert , Včeraj je uradno nastopila letošnja pomlad. V Clevelandu smo imeli lep solnčen dan, toda suknje niso bile še nič odveč. Razprodaja pri zadrugi Slovenska zadružna zveza vošči svojim odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike s tem, da jim ves teden nudi potrebščine za praznike izredno poceni. Berite oglas v današnji izdaji našega lista. Za čitalnico Slovenski narodni čitalnici v S. N. Domu je poslalo <";>sfno članarino v znesku $3.00 društvo Napredni Slovenci, št. 5 SDZ. Ne pozabite, kdo podpira naše aktivnosti! Navada je, da se o praznikih opozori rojake, naj podpirajo svoje trgovce ter po možnosti kupujejo svoje potrebščine pri njih. In navadno so ta opozorila precej dolgovezna. Mi se bomo to pot omejili na nekaj potrebnih stavkov. Vsi veste, da velika večina naših trgovcev neprenehoma plačuje precej občuten prostovoljni davek: oglase in prispevke za naše kulturne ustanove, kadar imajo svoje prireditve itd. Tisoče dolarjev prispevajo na ta način vsako leto za naše kulturne potrebe. Naše kulturno udej-stvovanje bi resno trpelo, ako bi ne bilo te pomoči. Zato 'jim moramo pokazati nekaj hvaležnosti s tem, da kupujemo svoje potrebščine pri njih. Dokler nam domači trgovec lahko postreže z robo, ki ni slabša in dražja kot drugje, kupujmo pri njem! On pomaga nam, dajmo se mu nekoliko oddolžiti in kupujmo pri njem! Prelistajte oglase naših trgovcev v današnji številki, da boste videli, s čem vsem vam lahko postrežejo za Veliko noc in pozneje! STKAN 2 ~* ENAKOPRAVNOST 22. marca, 1937 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by T H* AMEBIC AN JUGOSLAV PXQ. * POB. OO VATRO J. GRILL, President IVAN JONTEZ, Editor 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 6311 - 6312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 ca 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50 Po pošti v Clevela.:<3u v Kanadi in Mexici (a celo leto ........................................$6 0C ta 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ...................$4.50 ea 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države ta 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 2Gth, 1918 ftt the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Reševanje zverinjakov Federalna vlada je popravila več kot tri četrtine ameriških zverinjakov, ki služijo za nazoren poduk o prirodoznanstvu za miljone ameriških otrok, odraslih ljudi, prirodoljubov in naravoslovcev. V Združenih državah imamo 90 zooloških vrtov in je tekom depresije večina izmed njih bila takorekoč brez sredstev, tako da ni bilo mogoče izvršiti niti najnujnejših popravkov; tedaj je uprava Federal Emergency Reliefa priskočila na pomoč in rešila 68 izmed njih propasti. Kasneje je W. P. A. preskrbela $1,-434,199.43 za dodatna popravila, pre-gradnje in nova poslopja v kakih dvajsetih vodilnih zverinjakih. Vsled tega se ameriški zverinjaki sedaj približujejo idealu, ki ga je predpostavil švicarski naravoslovec Ursus Eg-genschweiler iz- Curiha. Eggenschweiller je odgovoren za moderni "zoo," v katerem jame, otoki in vodni jarki nadome-stujejo staromodne železne ograje, kletke in okove. On je postavil zverine v posnetek njihovega prirodnega okoliša med skalami, vodo, drevesi in zemljo. V mnogih zverinjakih so uporabili kamen in les iz podrtih poslopij ali pa domače, kamenje, da se zniža trošek za nova poslopja. Taki znatni primeri šo zverinjakih v Toledu, O., Ilacinnu, Wis., in Puebita, Coljd V To led u so'a^nerrskh nabrežja, ore-hovina potopljenih kanalskih čolnov, leš iz zapuščenega poslopja, polupodrti dimniki, stara železniška kurilnica in delavnica, neko staro poslovno in šolsko poslopje in zapuščeni pšenični elevatorji dali zadosti gradiva v vrednosti $500,-000, da je bilo mogoče s tem materija-lom sezidati vzoren zverinjak, ki ima moderna poslopja za 'živali, akvarij za ribe, muzej in obširen amfiteater za koncerte in predstave. Akvarij je opremljen z najmodernejšim sistemom indirektne razsvetljave in zunanje zidovje je naprav-ljeho iz steklenih opek. Svetloba, ki ponoči sije skozi zid onstran amfiteatra, ustvarja ozadje spreminjajočih se svetlobnih barv. V Racinu so delavci na relifu porabili kamen porušene občinske zgradbe in skale in železnino starega zapuščenega zapora, da so zgradili nova bivališča za živali in veliko upravno poslopje. Na ta način je ves strošek znašal le $41,644.19. In v Pueblo, Colorado, je vsled istega razloga strošek za sijajno' novo hišo tropičnih ptic znašal le $23,574.43, ker so vporabili domači kamen. Pravočasna pomoč federalne vlade je rešila zaprtja proslulc zoologične vrtove Filadelfije v Fairmount Parku. WPA je izvršila velike popravke, instalirala odvodne cevi, izravnala tla in sezidala bolnišnico za zverine in skladjšče za krmo in potrebščine. WPA je povsem modernizirala na-daljne tri glasovite zverinjake—v I>e-troitu, Buffalu in San Diegu, Cal. Detroitski zverinjak, kjer je $123,-292.88 federalnega denarja preskrbelo ledenico za polarne medvede in veliko bolnišnico za živali, kakor tudi razne nove otokom slične gradnje in živalske domove, je bil proglašen od mednarodnega strokovnjaka dr. Lutza Bocka, ravnatelja berlinskega zverinjaka, za "najmodernejšega na svetu." V zverinjaku v Buffalu je bilo storjeno še več. Duuatno k novim zverinskim domovom so relifni delavci sezidali tam (Dnije v 6. koloni) UREDNIKOVA POŠTA: OredntttTo "Enakopravnosti" ■ re-•eljrm prlobča dopise naročnikov, kar pa ne pomeni, da se strinja i izjavam >11 trditvami dopisnikov. UredoUtv* pove svoje mnenje o vsem na dragem mesto, v prvi vrsti v uredniški koloni. Rokopisov se ne vrača. Sklep dr. Lunder-Adamič j Društvo Lunder Adamič, št. 20, SSPZ, je sklenilo na redni mesečni seji, da opomni kon-gresnike in oba senatorja, da podpirajo predsednika v reformiranju vrhovnega sodišča. Nadalje je društvo sklenilo tem potom apelirati tudi na ostala društva, kakor tudi posameznike, da pišejo na pristojna mesta in tako pomagajo predsedniku Rooseveltu v borbi proti reakci-1 ji. Kongresniki tega okrožja so : j Anthony A. Fleger, 22 distrikt; Robert Crosser 21. distrikt; Martin L. Sweeney, 20 distrikt Representative at large sta Har-1 old G. Mosier and John L. Me-' ' Sweeney. Pisma kongresnikom se naj ! adresirajo na House Office! Building, Washington, D. C. Senatorja sta A. V. Donahey in Robert J. Bulkley. Njima se adresira na Senate Office Building, Washington, D. C. Sugesti-ra se, da pošljete pismo sledeče vsebine: We the members of lodge (štev in ime društva in število članstva — strong, respectfully urge that you give full support and aid in the speedy enactment of the President's proposals to reform the judiciary. As workers and citizens we hold the enactment of such reform abso-j lutely necessary to enable our representatives to bring into effect the mandate we, the people, gave Congress aiwl the President. We want adequate labor protective legislation. It is our conception of democracy that the will of the people should be the basis of legislation and no judges should stop the people's will when clearly expressed. Yours truly (podpis društvenih uradnikov in društveni pečat) . ./. M. Čitalnica SDD V dolžnost se štejem da na tem mestu spregovorim par be-1 sed o naši čitalnici, katere član sem od njene ustanovitve. Letos je minilo deset let odkar smo ustanovili to potrebno in koristno kulturno ustanovo in sicer takoj ko je bil dograjen S. D. D., v katerega prostorih se nahaja tudi čitalnica in posluje kot nekak domov odsek, kateri pa se mora sam vzdrževati namreč s članarino in prostovoljnimi prispevki čitalnici naklonjenih društev in posameznikov. Omeniti : moram, da si je čitalnica v dobi desetih let pridobila neprecenljivih zaslug za povzdigo izobrazbe med našim narodom, in lahko bi še več, ako bi se vsi naši rojaki bolj zavzeli in se zanima-, li za to kulturno ustanovo. Za-] toraj bi apeliral na naše rojake, | I tiste ki še niso člani, da pristo-. - I pijo k čitalnici in ji po možnosti pripomorejo še do boljšega uspeha, saj članarina je tako! malo samo 10c mesečno, da jo j vsak lahko zmore, posebno pa' priporočam čitalnico vsem ti-' slim, ki imajo veselje, da razširijo svoje znanje in izobrazbo, j Tukaj se jim nudi lepa prilika, I ako postanejo člani čitalnice S. | I). D., saj knjige so vir vsega I znanja, in v naši čitalnici jih do-i bite vsake vrste, slovenske in an-j gleške, nu ni reč pod učne in znanstvene, kakor tudi lepe povesti in romane, kar katerega veseli, citati. Ravno tako imamo na j razpolago vse Slovensko časopisje katero izhaja v Ameriki, kakor tudi časopise iz stare domovine. Čitalnica je tudi članica Cankarjeve ustanove. Kakor sem že poprej omenil je letos preteklo deset let odkar obstoji ta njiša ustanova, zato je članstvo čitalnice sklenilo ta dogodek čim d ost o j ne j še proslaviti namreč « tem, da bo v nedeljo dne 28. marca čitalnica priredila veliko slavnost v proslavo svoje desetletnice, z izbra- J inim programom in plesom, čisti dobiček je namenjen za nabavo novih knjig. Zatorej apeliram na slovensko občinstvo, da si rezervira velikonočno nedeljo in poseti prireditev Slov. čitalnice, katera se vrši v prostorih S. D. D. na Waterloo Rd. Pričetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina je 30c. I Vam še enkrat kličem, na svidenje na proslavi I John Lokav st. I _ Sklep direktorija Slov. društvenega doma J Mnogo se je že govorilo in pi-I salo v euelidski naselbini radi i novega dema, kajti sedanji Dru-, štveni dom je v primeri z naselbino mnogo premajhen, da bi j odgovarjal potrebam, j Da pa ne ostanemo samo pri i besedah in želji, se je direktorji jSlcv. društvenega doma zavzel, da se ustreže ljudski želji, ter I pridemo končno do zaželjenega cilja. PrednojDa gremo z našim delom naprej, moramo podvzeti i potrebne korake, s tem da začnemo pri društvih, katera so sedaj lastniki tega doma, da o-na končno odločuje v kakšnem smislu hočeio sodelovati z dru-'gimi društvi ali posamezniki, I kateri so pripravljeni pcmagati i v svrho nevega dom^. V ta namen se je na zadnji di-I rektorski seji sklenilo, da se | skliče članstvo vseh petih dru-: štev t. j. Zavedni sosedje S. N. j P. J. Progresives SNPJ, Slovenski dom SDZ, Jutranja Zcra H. i B. Z. in Napredek JSKJ na skup-i no sejo, katera se, vrši v sredo dne 24 marca v Slovenskem | društvenem domu, pričetek ob I pel 8. zvečer. Ker br ' važiv to upe: . ... ša član.-'-udeleži. Dirtktorij Slov. Klerikalna ofenziva našla slab odziv (Dalje iz 1. str.) jo samo nekaj odstotkov vsega časopisja na svetu, dočim je vse drugo brezversko ali pa indife-rentno do vere. To velja posebno v Ameriki. Navedel je primero Japonske in Kitajske, in dejal, da je kotoličanov veliko število, toda kljub temu so nji-hcvi nasprotniki neprimerno mečnejši, prav tako kakor so Japonci močnejši cd Kitajcev, in sicer iz vzroka, ker imajo moderno orožje, nasprotniki katoličanov pa imajo dobre časopise. To velja tudi za ameriške Slovence. (V imenu naprednega tiska se zahvaljujem za priznanje!). In ko je g. doktor kenšta-j tiral to dejstvo, je udaril po I Proletarcu, Enakopravnosti in Prosveti in tudi po Glas narod-du. "Bojkotirajmo to satansko J (časopisje." | Drugi governik je bil monsei- j I gneur Hribar. Mož je že prileten ! j toda ima precej smisla za humor in preprost jezik. Govoril ie precej dolgo, teda meni se je; zdelo, da ni posebno navdušen za boj proti napr-unjakom, mož, pa bi rad videl, da se bi svobo-: domiselni Cleveland prelevil v knteliško trdnjavo in potem bo | lažje umrl. Nato je bil poklican urednik "Amerikanskega Slovence", mr. Jerič. V svojem govoru je bil i precej bojevit in "pobožen". Toda v glavnem je vzdihoval in se je jezil, kako smo naprednjaki pridni, požrtvovalni in energični, kako smo zbrali že skoro pet tisoč dolarjev za revijo — seveda, mož se je "zmotil" — dočim so oni brezbrižni za svoje stvari, počasni, nedelavni itd. Omenil je tudi, da je njihova jedno-ta, mislim, da je to KSKJ, sprejela centralizacijo društev šele po 25 letih, dečim je to storila SNPJ že zdavnaj. Ves njegov govor je bila ena velika tožba, češ, zakaj se ne zbudite, seveda, povedal pa ni, da tudi voditelji spijo. Naložiti vse grehe ljudstvu je tudi greh! Za Jeričem je govorila ga. Albina Novak, urednica mesečnika "Zarje". Ona je bila precej tolerantna in ni zmerjala in naprtila vse grehe na rame slovenskih "komunistov", ampak je apelira, naj slovenske žene in matere ohranijo dva najdražja bise-1 ra, vero in narodnost, in ju pre-j nesejo na svoje otroke. Ko je zabela govoriti, je dejala, da bi rada pozdravila ljube duhovnike, toda ni nobenega nikjer. (Oni so za kulisami kadili.) j Šele za njo je prišel na vrsto kaplan Jager. On je dinamičen gevornik, toda izmed vseh najbolj fanatičen. On je za boj, on je pripravljen udariti po na-prednjakih, čim prej tem bolje. Njihove (napredne) časopise takoj iz hiš?, kajti kdor ima razen katoliškega tudi kakšen drug list, ta "z eno reko moli Boga, z drugo pa hudiča". Za kaplanom Jagrom je prišel na vrsto župnik Ponikvar. Govoril je preveč tiho, meni pa se je mudilo in sem zapustil dvo-j rano. Glavni vtis, ki sem ga dobil, tale: Občinstvo ni bilo nič po-s- bno navdušeno za govornike - br: preti ■ naprednjakom 1 žirom:-: komunistom, kakor nas •nujeji in se je obnašalo piv-csjj iiciusciplirano. Nekdo je 1 ( dzadaj neprenehoma , motil: "Zadosti je že govora, nehajte že! . . . Mož je bil najbrže iz nji-1 hovega. tabora. Otroc; so hodili gor in dol, motili pa so tudi od-1 raščeni, se neprestano premikali in pogovarjali. Pri tem sem se domislil, kako vzorna je bila av-dijenca, ko smo imeli igro "Hlapec Jernej in njegova pravica",: ali pa tedaj, ko je govoril Etbin Kristan. Govorniki so skozi in skozi, tarnali, kako kateličanstvo na- j zaduje, kako so počasni, brez-1 brižni in nepožrtvovalni, kadar je treba dati cent za njihovo stvar, dočim naprednjaki žrtvujejo tisočake za svoje ideale. In ko sem poslušal njihove tožbe, sem si sam pri sebi mislii: Da, vi izgubljate dno, vaša življenska filozofija je anahronizem, neče-te se prilagoditi času, ampak se borite neprenehoma proti stva-! rem, ki so dobre za človeštvo, j ste stalno v objemu z reakcijo, obenem pa vam manjka resnične vere, kakor je rekel neki katoliški duhovnik iz New Yorka,: ki je obtožil, da ni niti enega j duhovnika v vsem New Yorku, ki resnično veruje v Boga. To, sem slišal iz radia, eho uro pred-1 no sem šel na shod. še nekaj: Občinstvu ni zame-j riti, ako je nestrpno, kajti dis-j cipline ne poznajo sami gospod- j je duhovniki. Ko je mensg. Hri-, bar malo zavlekel svoj govor, i so ostali gospodje izginili z odra j in se šele vrnil:, ko je mož skon- V ^^ Mussolini in libijski bik Najnovejša in najznamenitejša svetovna novica prihaja iz Libije, kjer je malo manjkalo, da ni neki razjarjen bik po-bodel Mussolinija. Novica bi bila seveda še zna-menitejša, ako bi bil Mussolini poskusil bika pobosti. ^ * Toda bilo kakor že, Mussolini je z nepričakovanim sodelovanjem afiškega bika obogatil zgodovino z novo epizodo, zgodovinarjem in živalskim psihologom pa je dana prilika, da ekscelcirajo svoje možganske sile z reševanjem novega problema: Ali je bil omenjeni bik po naturi anti-fašist in se je po svojem lastnem nagibu in pameti zapodil proti Benitu, ali pa so ga morda nahujskali k nezaslišanemu dejanju ti vražji komunisti? i * * * | Vsekakor je dogodek zadal hud udarec tisti stari zbadljivki: je zabil kot bik, ali pa: gleda kot bik nova vrata. Od sedaj naprej bi bilo bolj primerno, če bi na primer rekli: gleda ket Mussolini bika. j Recite, kar hočete — bik, ki se je z najboljšim namenom zakadil proti glavarju vseh črnih srajc, po mojih mislih ne mo-' re biti navaden bik. Pred takim bikom klobuke dol! j. N. I - i — Mc.ž: "Hitro," hitro, žena, pojdi v hotel in pripravi vso prtljago. Jutri odpotujeva." Žena: "Ali si pregledal vozni red?" i Mož: "Ne, tega ne, pač pa denarnico ..." Stric: "No, Melhiorček. kaj bi ti rad postal, ko boš velik?" Melhijorček: "Zidar in učitelj." j Stric: "Oboje hkratu? Zakaj pa?" | Melhijorček: "Zato, ker imajo zidarji počitnice pozimi, učitelji i pa pcbti." I • i- čal. Posebno g. Slaje je neprestano zapuščal svoj stol in šel malo "popušiti". Well, to ni nič hudega, vendar — tudi avdijen-ca bi rada kadila, in res, odzadaj so nekateri pričeli zažigati cigarete. Meni ni žal, da sem se udeležil njihovega shoda, sem saj vi-j del, da nismo naprednjaki s to j ofenzivo popolnoma nič izgubili, in ne samo to: tudi oni, ki nas hočejo na vsak način vdušiti, j tudi oni niso dosti pridobili, naj-j bržs nič. K koncu naj še pristavim: j Naprednjaki nikoli ne kričimo | "ven s katoliškim časopisjem", j in niti eden izmed nas še ni vr-Igel polena v odbor, ki dela za ' njihovo revijo in pamflete, na-I perjene proti nam, docim se oni ; zaletavajo v nas kakor razbori-ti kužki in so nas celo obdolžili tatvine itd. Milan Medvešek Oplenjeni ekspresni vlak V gorah koloradske visoke planote j« mnogo ležišč rude in premoga, ki jih oaKri-vajo že nekoliko let posebne ekspedicije ru -niških družb, šele pred kratkim je takšna eks-pedicija raziskovala visoko planoto, ki s odlikuje med drugim tudi s številnimi kapniškimi jamami. Te jame prekašajo po lepoti m razsežnosti baje vse ostale na svetu. Takšno jamo je preiskovala ekspedicija-ko je naletela nenadno na popolnoma skr no truplo nekega moža. Kakšnih zlina^I)j poškodb na truplu ni bilo videti, objed^ podplati čevljev in košček obgrizenesteai^ ske sveče sta kazala, da se je bil mož v J izgubil in umrl od gladu. Sledove njegovih^ je bilo mogoče na nedotaknjenih tleh zas vati kilometre daleč v jamo, končno pa so ^ dili spet na najdišča, kjer so raziskovalci^ daj odkrili še truplo drugega mrliča, la ^ je ležal v čudno zvitem položaju na tie ^ površen pregled je pokazal, da ima kio ^ prsih. V tem podzemlju, kamor ne Prodrtor(Jj ti najmanjši sij dnevne svetlobe, se je ^ zgodil umor ali pa se je odigrala kakšna ga tragedija | ^ j Najditelji si stvari sprva niso rnog i .h ložiti, na zadnje pa so po starih P0'1^ za zapiskih in raznih znakih dognali, da g ^ zadnje dejanje senzacionalnega dogoo 35 leti, za popolno razjasnitev nekoč P . lega napada na koloradski ekspres, ki se J meril v oktobru 1901. .j0 Ta brzovlak bi moral prepeljati ^ množini denarja, in sicer tajno, izven ^j, ga reda. Na njem so bili samo štirje uu ki naj bi zlato stražili. Nekoliko kilom postajo Pantano je strojevodja zagleC<' ^ ru oviro. Ustavil je vlak. V tem trenutky^ ^ grmovja planili trije zakrinkani ban g so spremno osebje postrelili, se polas 1 ^jj zaboja z zlatom in izginili nato s svojm1^.^), v gozdovje. Ta zločin, eno izmed Prvl j.or o-razbojstev v Ameriki, je svoječasno, < ,e. menjeno, zbudil veliko pozornost P° V^,a_sIeJ0' tu. Policija več držav se je bavila z ; ^ vanjem zločincev, pa jih ni odkrila, v ne, kakor si je sama želela. „]jen ' • ^ ;ry«j| tam, kjer so bili našli ko '"* lom razbojnik^ Shortyja. Po vseh znakih je bilo si- o'«!1; bili razbojniki pri delitvi plena ' _ • gj a prepir veljal Shorty j a življenje, ^jjc v bojnika sta jahala potem še nekaj \ gorovje, dospela do jame in odšla 11' '^jio* globini gore je prišlo potem'nedvomn"^^ vega prepira med njima in Pecos je jetnik strelil. Tako je postal slednji edim ^ p8. zlata, toda to mu ni koristilo. Brone J^j^šč'1 mreč edini, ki bi ga lahko povedel iz ^jtr jame, in ta je bil mrtev. Pecos je na' val skozi podzemeljske hodnike, ne ' šel izhod in je na zadnje poginil 0 Zaboja z zlatom pa še niso našli. OBNOVLJENA SHAKESPEARA 1 KRČMA An. • »a ^ Shakespeareova družba, ki delu^,zeti P0' gleškem in v Ameriki, je sklenila P<'°v ^ trebne korake, da se londonska m^j\ijei1-*1' je zahajal Shakespeare za svojega z obnovi. . v • taver"1 Krčma je ležala v MermaidoVJ << ^ Cheapsidi. Tja je zahajal poleg gostil1"0 tudi iten Johnson, Ralaigh in drugi- ^^čn" bodo zdaj rekonstrurirali in bo stala ] ^ j1' tam, kakor svojčas. Shapespeareova ' .^nii dovolila za zidavo stare gostilne četi'^ ^n-funtov. Razni umetniki bodo okras' p0lc)-njost krčme kakor kažejo stare P° ^ jjiU taverne bodo postavili tudi (Dalje iz 1. kolone) ognjevaren hlev in počivališče vatelje, kakortudi popolen vodni vodni sistem. „a d0' V zverinjaku San Diega je ^ geir vršila štiri vzorne zgradbe P° schvveilerjevem sistemu in javen * teater. Ta zverinjak se smatr? ^.^jj v boljšega na svetu za rejo divjih r ujetništvu. ... (|jvje Drugi zverinjaki, ki so clol)]1,|vi,l, zverine v dar, niso pa imeli sre^ ^ fr bi jih kam postavili, so se obrn l'1" deralno'vlado za pomoč. To se J(> ' ^ o' v Clevelandu, kjer je WPA tok za opice, podarjene po nekem cu. ftboir WPA je poleg tega omogoči^ ^ pisave in popravila oz. povečanje se . daljnih zverinjakov v raznih ki^l žele. STERLING SUKNJE Najnovejše mode kakor tudi najfinejše spomladanske "Sterling" suknje ;ili sute za dekleta in žene lahko naročite sedaj direktno iz Clcvclandske tovarne in to po veliko nižjih cenah kakor kje drugje pri BENNO B. LEUSTIC Ur 1034 ADDISON ROAD TEL. ENDICOTT 3426 Pro im dajte mi priliko vam pokazali okoli 200 različnih krojev STERLING spomladanskih sukenj in sutov po cenah cd $14.50 in ldo $5fl.0fl in to brez /anicic če kupite jiri meni a'i ne. Qyla.'-.ite se, telefonirajte ali mi pišite, da pridem z mašino po vas in vas peljem naravnost v tovarno. neglede kje stanujete v Clevelandu ali okolici. ---_ mAHOFBAvNOST STRANJ* " i n - * " ____-- - — --——______.____ "GODCI" MED ŽIVALMI še ml , Je °dkril najrazličnej-kov t 6 Za Pranje -o-P° načelu Puščali, pri sent "ftaja 2vok ^radi dr- k n * °b nekakšen jeZi- ! avP.° nac^ ?odal, pri katerih Pvmedsebojno dyeh poZ TnanČm tla v nihanje, načelu tolkal i. t. d Kako rešuje živalstvo s svo- Zši7rstnimi gias°vi to orSbolje P°znamo pač zvočni v2 Scev> jabolko zamotan? t??U Sedi precej hrusti °rba iz različnih I ob katerih sta na ^•"trani SPet dve dolgi, o nT* meČid' ^lasilki" Ta ali manjši na" njima in ' P° razdalJ'i med ^ SJ J° SiU lačnega toka, tok ip njiju. Ta zračni v n* Zrak' ki Spravlja je tore j Ves or^an šealk it S Jen Po načinu pi-cijska Vemo- kakšna modula- Wir:bnost * v med m v, ,Se samo na razlike Škim m' ženskim in otro- ja, ,ovnSOm' na možnosti pet-^govorjenje, kričanja. Glasilke, b//V proizvajajo gla-Če bi' ne 1 Posebno močni, nančnih\l?e!i.Za P°dlag° rez°- tia (ela al> ki so lahko različ-Ta lil 1! glave>" "iz F™i"). * "SSV*80 pri mno- Hiociulaci l Jlra v ostalem škega ,J a sposobnost člove-. še močne?11 V bistvu manJka-veku in 1 5azvita nego pri člo-Pri or kažejo posebne oblike. ^sebnoT,tanu dobimo n- Pr" itlla včasi t l°v V te namene' ki Preko sri 11 obseS- da seSa šja. £Ta m Prsi do podpazdu- glasilk srflkSesalci> kakor kiti' VendarlP v nimajo, a imajo drie močan gias. Kadar pr,, Hosti živ f nm° 0 mnogolič-filisiilj' r,4 Sltib §lasov, imamo v ve. DoP.red vsem ptičje glaso-Precej So pasovi sesalcev eahvte čni- imamo pri pti-Uctiost ^ P°gledu tolikšno raz-«10 0'„ d upravičeno govori- k°ncertu-rkeStT in "P^jem Ptice Sv ® čim proizvajajo imajo Slasove? Tudi one ^go se3ab0lk°- toda drugačno glasbaa ■ Sedež njihovega razcepj tam, kjer se sapnik je ta j« 0be bronhiji. Čeprav 2elo kom i-Ument v Podrobnosti ji v giaP rana tvorba, sesto-hrustančevih obročev bronhij in sapnika, iz tenkih, nemišičnih kožic in mišičnega aparata. Te mišice napenjajo kožice in ustvarjajo med njimi ozko raz, skozi katero gre zrak in spravlja kožice v nihanje. Ptice so večinoma sposobne muzicirati z vdihanjem in iz-dihanjem, glas se jim jači včasi s tem, da je sapnik izredno podaljšan, tako da ga najdemo tudi kot cev v prsnici. Mnoge ptice uporabljajo tudi druge načine za proizvajanje glasov, tako nastane tuleči glas bobnarice ob dobi parjenja s posebnim organom v žrelu in ne po jabolku, ki je precej zakrnelo. Štorklje udarjajo obe polovici kljuna drugo ob drugo, neka vrste rac imajo peresa, ki se pričnejo glasiti med letanjem, sploh pa ima vsaka ptičja vrsta svoj značilni šum pri letanju. Pavi ga proizvajajo tudi s peresi, kadar delajo "kolo," peresa v repu fazanov samcev drsijo istotako z značilnim šumom po tleh, samci žoln bobna-jo s kljunom po suhi veji, da privabijo samico i. t. d. Zelo majhna je izbera med glasovi drugih vretenčarjev, rib, dvoživk in plazilcev. Vse ribe pa nikakor niso neme, kakor vedno trdijo. Že imena za neke eksotične ribje vrste, kakor "renčeči petelin" (ki "renči" samo na suhem, ne v vodi), "bob-naric" i. t. d., nam kažejo, kako je s tem. Bobnarice in "top-ničarke" proizvajajo svojemu i-menu ustrezajoče, zelo močne glasove s posebnimi mišicami ob plavalnem mehurju. žabe regljajo in kvakajo pri zaprtih ustih z zračnimi sunki skozi jabolko, pri čemer ojačuje-jo glas s čudnimi zvočnimi vre-čačmi na dnu ustne dupline, tudi krkoni in močeradi potiho-ma kvakajo, urhi tožijo, veliki močeradi v strahu kričijo, v splošnem pa so dvoživke, precej skopo obdarjene z glasovi. Še manj obdarjeni so v tem pogledu plazilci. Kače pač si-kajo s tem, da stiskajo zrak skozi ozko raz v jabolku, nekatere kuščarice in krokodili lahko piskajo in sopejo, kameleon ima močnejši glas, glasovi kače klopotače, ki je sicer gluha, pa so dovolj znani. Veliko število žuželk, pajkov in rakov je izredno muzikalno, čeprav vemo le o . redkih žuželkah, da so obdarjene z glasovi. Vsak pozna čvrčanje murnov, i teh goslačev v velikem žival- ' skem orkestru. To velja pa večinoma za samce, samice imajo le v izjemnih primerih slabotne glasove. Princip nastajanja čričkovega petja, kakor tudi petja kobilic in podobnih živalic je znan: povzroča ga drgnjenje zadnjih nog ob robe krilnih po-krovcev ali kril ob krila. Tudi mnogi hrošči, metulji, raki in pajki se oglašajo na podoben način s slabotnim glasom, tako da jih običajno niti ne slišimo. Drugačno glasilno aparaturo imajo spet cikade, škržati. Na določenem mestu zadnjega dela telesa imajo kitinovo ploščico, ki jo nekatere mišice spravijo v tresenje. Zadnje telo jim je na polnjeno z zrakom in jim rabi kot rezonator, glasovi pa so tako močni, da utegnejo ponoči človeka, ki bi rad spal, spraviti v obup. Že ta površni pregled o muzi-kalnih metodah pri živalih nam pove, kako mnogovrstna je narava, kadar hoče doseči določen smoter. Ne zadostuje ji ena sama pot do njega, temveč se o-korišča z vsemi mogočimi rešitvami. VLOGA SPANJA Piše dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York. Povprečni človek ne polaga zadostno pažnjo na važnost spanja. Malokdo se zaveda, da more obstojati dalje brez hrane kot brez spanja. Laboratorijski poskusi dokazujejo, da pomanjkanje spanja ubije ži-l val poprej kot pomanjkanje hrane. Proučevanje človeškega telesa pokazuje iste rezultate. Radi tega zdravniki in zdravstvene oblasti stalno poudarjajo potrebo osem-urnega spanja vsako noč in naglašajo razloge, zakaj naj vsaka razumna oseba uvažuje in uboga te nasvete. Vsakdo zna, da se j naslednjega dne ne čutimo povsem sposobne, ako smo prejš-l njo noč izgubili nekoliko ur. spanja. Mogoče pa je opustiti | zajtrk brez vsake nadalje ško-; de. Težko bolna oseba po navadi ne more spati, čim pa začne ozdravljati, spi navadno sladko spanje dolge in dolge ure. To je vedno dober znak, ker telo ne le počiva s spanjem, ampak ima tudi priliko okrepčati se in zadobiti staro silo. To obnavljanje, ki se zove meta-bolizem, se stalno vrši v našem telesu, ker se stare, obnošene stanice telesa umikajo novim. Največji del tega preob-navljanja telesa se yrši tekom spanja, ko telo in njegovi organi niso napeti, kakor so ob času bdenja. Poleg spanja tudi počitek, ko bdimo, jako pomaga našemu zdravju. Vsakdo bi se moral prizadevati najti nekaj počitka tekom dneva in zvečer. Nekoliko minut odmora zjutraj, za časa zajtrka, popoldne in po večerji olajša napetost naših žil in mišic in telesnih organov. Po mogočnosti pozabite na vsakdanje skrbi in posle za čas odmora in sploh ne mislite tedaj na nič. Po takem počitku boste mogli boljše de- lati in nadaljevati tam, kjer ste prenehali. Če čitate, kvartate ali igrate igre, če prisostvujete gledališki ali kinematografski predstavi, ali kaki društveni zabavi, boste videli, da vam pomaga, ako se za malo časa spozabite. Dejstvo je, da to pomaga zdravju, kajti sprememba misli in telesnega gibanja je vedno koristna. Izvaja nas iz vsakdanje rutine in dobro je za vsakega izstopiti tupatam iz rednega koloteka. Take vrste odmora nas spravljajo v do-tiko z drugimi obrazi, z novimi idejami in novimi snovmi za razgovor. Dostikrat se pojavlja zdrav smeh in to jako pomaga duševnemu zdravju. Težava je z mnogimi ljudmi, ker se ne smejejo zadosti. MIDLAND DAIRY 682 East 162nd Street SLOVENSKA MLEKARNA PETROVČIČ SINOVI, LASTNIKI Vsem odjemalcem in prijateljem želimo, da bi praznovali prav vesele velikonočne praznike! Naša mlekarna je sanitarna. Naše mleko vedno dobro. Naša postrežba vedno točna. Se priporočamo. Vesele velikonočne praznike želimo vsem! CIRIL OBED 23511 St. Clair Avenue Priporočam se, da obiščete našo gostilno. Pivo, vino, cigare, cigarete in okusen prigrizek. Prijazna postrežba. Lepo sfizirana ženska ter lepo ostrižen in obrit moški napravi vedno dober vtis. MR. in MRS. L. SANABOR BRIVNICA — BEAUTY PARLOR 15801 WATERLOO ROAD Vesele velikonočne praznike želimo vsem! i # I—I''»' I—I # I—-I HH i JOS. 0STR0ŠKA 6406 SUPERIOR AVENUE GOSTILNA Želim prav vesele velikonočne praznike vsem našim obiskovalcem in prijateljem. Obenem naznanjamo, da irpamo dobro vino in 6% pivo. Se priporočamo, da nas ob priliki obiščete. Vesele velikonočne praznike želimo vsem! JOSEPH MERSEK SLOVENSKI STAVBENIK 18701 Kildeer Avenue Se zahvaljuje za naklonjenost v preteklosti in se toplo priporoča za v bodoče. Vesele velikonočne praznike želi vsem HELEN'S DRESS SHOPPE 414 East 156th Street Corner Waterloo Road V naši trgovini dobite oblake najnovejših krojev. Velika izbera. Svilene obleke $3.88 in naprej, mere od 12 do 52. Svilene in volnene jopice. ANTON NOVAK 6218 St. Clair Avenue SLOVENSKA PEKARIJA Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Se priporočamo še nadalje, da si kupite dobro pecivo pri nas. Za praznike bomo imeli veliko zalogo vse vrste peciva. Vesele velikonočne praznike želimo vsem! BLISS COAL COMPANY DEALERS IN HIGH GRADE COAL 22290 St. Clair Avenue at 222nd Street Euclid, Ohio KEnmore 0808 JOHN MAYSAR SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA 23871 St. Clair Avenue Vesele velikonočne praznike želimo vsemi JM JACK BONCA 6105 St Clair Avenue PAPIRAR IN BARV AR Imamo veliko zalogo stenskega papirja po zmerni ceni. Tudi delo vam izvršimo hitro in dobro. Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Vesele velikonočne praznike želimo vsem! Zahvaljujemo se prijateljem za naklonjenost do-sedaj in se priporočamo še za bodoče. Pohištvo — Frigidaire električne ledenice —Maytag pralne stroje in splošne hišne potrebščine. NORWOOD APPLIANCE. AND FURNITURE CO. Jerry Bohinc in John Sušnik, lastnika 6104 St. Clair Ave.-ENdicott 3634 Odprto zvečer ---T u jj j) j] ■ u L) U U L U Lf i! U LT Lr U t 1—I I' If I' T'—ir—f—I'—"—I----1 1 r Lr D L I I IJ I. U U U U U 1 LT I IT———T" "—VJ.—^ 'A »A »fr »A »A »a ■ »> i h »Am »a ifr >J» »a »a »a »a »A »j 'A »A —vh v> »a—»j. ■ »a———<» ia »a—o »a 'a——»o. »a »fr »A U U lfc >Ai lfc. Člani Progresivne Trgovske Zveze zdijo Vesele velikonočne praznike vsem, ki podpirate člane te zveze boljše cene in blaga dobite tudi točno in prijazno postrežbo. Vaš denar bo ostal v rokah Slovencev, ki so pripravljeni pomagati svojim v sili in potrebi. - Vsak član Progresivne Trgovske Zveze je podpornik vaših kulturnih in podpornih ustanov ter tudi vaš prijatelj. , Kupujte pri njih in koristi bomo imeli vsi! STRAN 4 ENAKOPRAVNOST . 22. marca, 0 JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 St. Clair Avenue ENdicott 0583 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. Collmwoodski urad: 452 East 152nd Street KEnmore 3118 Vesele velikonočne praznike želimo vsem! RUDY BUKOVEC 4505 Superior Avenue MESNICA pri nas dobite prvovrstno sveže in doma sušeno meso. Imamo posebno veliko zalogo naesenijie za velikonočne praznike. Kupite pri nas, da boste imeli dober prigr izek. Se vam toplo priporočamo za obilen obisk, in obenem želimo vesele velikonočne praznike vsem! i 1—I i I—I i I—I i I—i i hri ' I—I i I—i — —' ™ ---* — — ' — - t SPOMLAD JE TU! Kadar greste ven s vašim avtomobilom kupite Texaco gasolin, ki je priznan kot najboljši. Ustalite se na naši gasolinski postaji, da vam na-točimo Texaco. (HAS. WICK IN SIN 185th St. in Nell Road Vesele velikonočne praznike želimo vsem.' fe1—i -1ferl * tr~i & Irrrl• lr--i Ako želite barvati vašo hišo zunaj ali znotraj vprašajte nas za ceno. Vedno prvovrstno delo. JOSEPH P1NTAR 387 EAST 160th STREET KEnmore 2457-M Veselo velikanov želimo vsem! * i fcSi ® fe-i v I—I s I— I * Irr-f v IrH. * l ROOSEVELT CAFE . LOUIS ROV TZ, lastnik 524 East 200th Street Vedno dobro sveže pivo ter okusen prigrizek. Se zahvaljujemo vsem odjemalcem za naklonjenost' ter se priporočamo za v bodoče! \ieselo velikonoo želimo vnem! V Časovni spomin Mravlje imajo boljši spomin od čebel Ljudje v splošnem nimamo dobrega časovnega spomina, skoraj bi rekli, da ga nimamo. Brez sonca, brez ure in drugih pripomočkov se nam ne bo posrečilo nikoli povedati, da je ta hip preteklo baš 24 ur po tem in tem dogodku. In kakor nam gre v tem pogledu tudi višjim živalim. V nekakšnem sorodstvu s časovnim spominom bi bilo le to, da se zbudimo včasil v točno določenem času, ne da bi nam bila potrebna budilka, i Pred dvemi, tremi leti je mo-nakovski zoolog prof. von Frischj in v najnovejšem času so razni j znanstveni zavodi izvršili zelo [zanimive poskuse, ki so dokazali, da ima čebela silen časovni spomin, tako da v tem pogledu prekaša vse večje živali. Čebelam so n. pr. ob določenem času, recimo ob 11., prinesli hrane. Živalce so označili z raznobarvnimi lisami, da bi jih vedno spoznali. Po nekoliko dneh so se tega krmljenja tako privadile, da so priletele natančno ob uri k skledici s slakkorno vodo*. Vprašanje je, po čem so se mogle tako orientirati. Prvi odgovor je bil: po stanju sonca. A ko so prenesli živalce v temnico, kjer so jih obsevali ves dan samo z umetno lučjo, so prihajale prav tako točno k skledici in celo če bi bila ta prazna. Tudi drugi vnanji činitelji, kakor električna prevodnost zraka ob določenih urah itd. niso mogli vplivati, kakor so ugotovili s skrbnimi poskusi. Glad je bil izključen, kajti večinoma so prihajale že s polnim želodcem h krmišču. Odločati so morali tedaj vse drugačni; notranji činitelji, ki jih ne poznamo. Pri vsem tem je zanimivo, da ji ni bilo mogoče zdresirati! na drugačen ritmus nego na 24-urni, ki so se ga navadile že po| enem,dnevu in so se ga držale še po šest do osem dni potem, ko jim hrane niso pripravljali več ob določenem času. Zaman so pa bili vsi poskusi da bi jih naučili prileteti n. pr. vsak ill 19 ali tudi 48 ur. Kakšen pomen more imeti tako tenko razvit časovni čut? Raziskovanja so ugotovila, da oddajajo mnogi cveti svoj nektar in svoj prah samo ob določenih dnevih časih in ker se čebele drže istega cveta, dokler ne uvene, se lahko na podlagi svojega izrednega časovnega spomina same zdresirajo na hranitveni čas dotičnega cveta. Menili so, da bi utegnili kazati čebelam pravi čas tudi potek njihove presnove. V ta namen so zvišali temperaturo v panju, kar- presnovo pospešuje. Toda živalce niso prišle zaradi tega nič prej do hrane. Samo uporaba zelo visokih ali zelo nizkih temperatur je imela nekaj vpliva na časovni čut, vendar pa poskusi s tem še niso zaključeni. V najnovejšem času so napravili podobne poskuse tudi z mravljami. Pri tem se je izkazalo, da so se dale te živali še dosti bolje zdresirati. Dresura na 24urni ritmus je uspela cesto že po enkratni krmitvi, večinoma pa po drugi. Čudno pa je bilo to, da so se dale mrav-1 lje naučili tudi vsakega dr uge-1 ga ritma, prihajale so na krmišče recimo vsako 3., 5., 21.,^ 27. uro. Njih časovni spomin tedaj ni navezan na ritem dni. Če je mravlja zdresirana na določen čas, prihaja, ne da bi dobila kaj hrane, v najboljšem primeru še 9 dni ob tem času na krmišče. Potem nanj pozabi. Čudovito pa je to, da je bilo mogoče mravlje zdresirati na | dva časovna ritma, n pr. na 22 in 24urnega, seveda izmenoma. Vprašanje po "uri" ki vodi živali do takšnega obnašanja, lje bilo tukaj seveda prav pereče kakor pri čebelah. V tem pri-S meru so živali vmes celo narko-jtizirali, da bi dognali, ali jih v narkozi spomin na vdresirani čas zapusti. A jih ni zapustil. Kakor pri čebelah, so pa tudi pri mravljah menili, da jim u-tegne časovni čut podpirati na kakšen način presnova. Žival-cem so dali evkinina in so jim znižali temperaturo v gnezdu. Oboje je imelo namen preosno-vo zadržati. In res so prihajale h krmišču pozneje. Isti u- i speh je imel nasproten poskus . s kemikalijo in zvišanjem tem-i perature, kar bi naj preosnovo pospešilo. Mravlje so prihajale točno prej h krmi. To je tudi vse, kar vemo ta čas o mehanizmu časovnega čuta pri čebelah in mravljah. Za druge živali šc ne vemo natančno, kako je ž njimi v tem pogledu, samo za termite je znano, da ga imajo v izraziti meri. Zanimivo je tedaj da se lahko ž njim "pobahajo" baš žuželke, ki se družijo v države. Anekdota Igralca Pallenberg' in Moissi sta se sprehajala. Nenadoma u-zre Pellenberg moškega in pokaže nanj s prstom rekoč: "To je mož, ki mu dolgujem neskončno dosti". "Torej je ta človek velik človekoljub?" je menil Moissi. "Kaj še!" je odvrnil Pallenberg. "Niti od daleč ne. To je moj hišni gospodar". Vesele velikonočne praznike želijo vsem ter se toplo priporočajo za naklonjenost sledeči čevljarji FRANK DACAR 17308 GROVEWOOD AVENUE FRANI MAPIUKAR 6209 ST. CLAIR AVENUE FRANK SK0FLANC 683 EAST 200th STREET ANDREW OGRIN 18508 SHAWNEE AVENUE MICHAEL UREK 18613 ST. CLAIR AVENUE MATH ZABUK0VEC 16817 WATERLOO ROAD ANTON ZUPANČIČ 524 EAST 152nd STREET : I—I1—l I—I ' I—I 4 I—I # I—I ir—i <§> Jerri # Vesele velikonočne praznike želimo vsem! JOHN PAULIN GASOLINSKA POSTAJA Vogal E. 152nd St. in Waterloo Road Pri nas dobite Mobilgas. Nobene neprilike pri startanju in ne po vožnji ker Mobilgas je priznan kot najboljši. V zalogi imamo tudi najboljše olje. EEBCS JTILDIC C /or Qfinc 'Photographs 6122 ST. CLAIR AVENUE KLIČE VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!' ENDICOTT 0670 j VELIKONOČNA VOŠČILA Kdo se ne veseli teh velikonočnih dni! Kdo si ne želi veselih voščil od drugih; in kdo nima vsaj katerega prijatelja, ki mu stisne roko in mu ne narekuje "Vesela Aleluja!" Tudi trgovci, ne samo posamezni udje človeške družbe imamo svoje številne prijatelje in odjemalce. Tem smo tudi dolžni izreči čestitke k veselemu času te tako pomembne dobe v letu. Naše trgovsko podjetje ima dvojne vrste odjema-'' ce: Trgovina ima stotero pionirskih družin, katere so se, nekatere že od početka, nad 34 let' in se še poslužujejo našega podjetja pri nakupovanju pohištva m orodja v hišah, drugi se priglašajo na novo in poskušajo z nami trgovati. Vsem tem gre od naše strani v polni meri in v resnici iskrena zahvala iz srca! V zavesti smo si, da smo našim odjemalcem postregli prav po domače tako; kakor mora storiti le domač rojak svojemu rojaku. Če se kateri naš odjemalec tako ne počuti, kakor je tu navedeno naj se zglasi pri nas, mi hočemo, da bo v polni meri zadovoljen. Lahko se pripeti brez naše vednosti, da ni kdo prepričan sam, da smo mu prodali najbolje blago za najvrednejšo ceno kot bratu proda brat. Če je kje kdo, ki bi mislil drugače, naj se le oglasi pri nas, da ga zadovoljimo od naše strani, ker naše geslo je bilo in bo ostalo: "Postrežba. Poštenost v pravilnih cenah in P3 dobro blago." To nam že mnogi javno priznavajo in to hočemo ohraniti po spričevanju naših odjemalcev. nas se ni obetalo več kot se je moglo tudi spolniti- Ni se vsiljevalo blaga pretirano! Mi smo ravnali tako, da še vedno lahko pričakujemo nazaj naše, iste odjemalce, da ostanejo z nami v zadovoljstvu tudi v bodočnosti- Zato smo si pa tudi zvesti v tem, da bodo naša voščila vsem našim odjemalcem prijetna in da jih bodo sprejeli za taka kakor so besede glase. Bodite veseli vsi naši odjemalci v hišah, kjer se nahaja naše ali Prl nas prodano pohištvo! Naj bo Vam vesela Aleluja i» tako vsa bodočnost časa! In, drugi del našega podjetja: Si ravno tako šteje v dolžnost, da se spomnimo na Vas, ki ste se obrača na nas kadarkoli poprej in osobito pa mislimo na one, ki so zadnje čase izgubili svoje drage izmed svoji družin. Čas celi rane in stari grobovi se polagoma za' raščujejo, če tudi neradi pozabimo svojih, se vendar spomin nanje polagoma zgublja izpred naših oči. Sveži grobovi pa so pred nami še v živemu spominu. PraV tako ste pred nami vsi Vi, ki ste se obrnili na nas času, ko Vas je zadela teška in žalostna usoda. Kakor smo navedli odzgoraj, da smo si v zavesti-da smo storili vse za vas. Pošteno in iskreno; prav tu* ko upamo, da smo storili svojo dolžnost v opremi P0' grobov do vas in do onih, katere ste nam poverili za primeren in dostojen pogreb. Nikakor nočemo samim sebi ničesar pripisovati' vendar pa smo na svoje delo ponosni, kakor mora bit' ponosen vsaki delavec na svoje delo ali obrtnik ,ia svoje podjetje. Radi priznamo, da nas je čas prehitel, da nism0 mogli z duhom časa naprej v tem, kar zahteva mode*' nost naših dni, temu vzrok je bila naša radodarno8 > malo pa tudi depresija. Več kot stotisoč našega denai" ja je ostalo v rokah naših odjemalcev, ki niso mog poravnati svojih obligacij napram nam, nikogar ni®11^ naganjali, zavedali smo se, da dobra volja odjemalce velja več kot vse drugo. V tem smo zaostali, da ni ^ še naš pogrebni zavod to, kar bi moral biti v mode1^ nosti, toda: Vse je urejeno, pogodba je podpisana-m temu času je že delo pričeto za moderniziranje pogre nega doma, kjer bo modernih prostorov za več V°Sr bov na enkrat v naši kapeli. To smo omenili le mimogrede, ker si štejemo dolžnost obvestiti naše prijatelje in odjemalce, da bo do vedeli, da ni bila naša zanemarjenost, pač pa da računali s časom, a, smo bili zadržani, a, ne po last"1 nemarnosti, marveč, po dobrovoljnosti našega kredi ^ našim odjemalcem. Radi tega tudi upamo, da smC\, tem ohranili tudi zaupanje naših odjemalcev, in bomo vzeli naša voščila za velikonočne praznike s tc mi naznanili za dobra in vesele. A. GRDINA IN SINOVI LASTNIKI OBEH PODJETJI, CLEVELAND, «01!) ST. CLAIR AVENUE 15301 WATERLOO ROAD Pogrcbniki in prodajalci pohištva <®I—-i ® Ir-i I—3 1—I * I—IP, I— FR. VIDMAR J 038 East 74th Street MESNICA IN GROCERIJA ■i nllS Priporočamo se, da si za praznike nakupite P jjo-fino sveže in doma sušeno meso kakor tudi groce Imamo posebno veliko zalogo za praznike. Veselo velikonoč želimo vsem! s 22. marca, 1937 ENAKOPRAVNOST _______STKBH 8 Zvonko A. Novak: V NEBESIH Zjutraj navsezgodaj šc pred zoro iznenada najdem pred nebes se vhodom v mučni sanji, da z Zemljanov revnih prošnjami ponižnimi v pisanji izposlujem od Boga podporo . . . Naokoli se oziram plaho, tipljem v veže temi, da bal bi tu duhov nevidnih se v tišini nemi . . . Kljuka-ta moj prvi zdaj Je smoter, 'n dotipljem jo — za nič — ključavnica zaklepa duri: Se ključar ni njih prebudil se iz sna v tej zgodnji uri. Pa jezi me, ker ne morem noter. Malo jezen, malo pa iz nepokoja zla v nadlogah kar potrkam ... In glej, brž vratar nebeški je na nogah, s ključi zarožlja, Rdpro se vrata; pa nakremži boter se, zagodrnja, ' ko vidi mene, , 'n že hoče jih zapreti spet brez govor a izmene, ko da samega uzrl je škrata. Al premisli svetec hitro se, m kaj želim, me vpraša. Ko povem mu, da pomoči nujne raja išče naša, se nasmehne kislo . . . "Vstopi!" reče. Dasi sam Boga z nebesi si izmislil sin je zemlje, obotavlja mi se hoja, in lesket očem vid jemlje, radovednost pa le dalj me vle- 1 če. Ob milini melodije čiste izpod rok svetnice mi srce se taja, duša raja, I razvnema lice ... Angolja zagledam s shnim mečem . . . "Da predvsem obljube svoje dani zadostim besedi, pred Boga Očeta prestol zlati me najprej povedi!" dam in botra za rokav povlečem "Nič ne boj se Gabrijela! In nikar ne bodi siten! Bog pri Alahu je v vaših . . . Ni cdtam preveč on hiten," pravi in široko se zasmeje . . "Bog pri Alahu?!" se jaz zavzet začudim na vsa usta. "Ta nebesa naša njemu so, nam drugim vsem prepusta," še stražar pridene božje meje. "Ples opojni, smeh srebrni, harema dekleta zala!" nadaljuje željno, ko da je mladost v njem spet zaplala. "Brez veselja raj je kraj praznote. Tu pri nas puščoba gnezdi pusta, dolg čas srečo strada. Tam vesel si, plešeš, če nemaren nisi kakor klada . . .' Kdo zamudil take bi dobrote?!" "Ta nebesa," mi uide, skoorda zamre beseda.. "Ali več ko ena so nebesa?!" z usten več mojih zmeda zre vprašanje mu v oči sentjave. "Sto religij, sto nebes," odreže se svetnik na kratko, in obraz njegov do pičice se z našo vjema pratko. . . Družba hrupna Vrača se z zabave . . . Gori tam na desni Piji, Levi z Janezi na čeli in še drugi s kron<4 trojno, ko da bi oledeneli, zdaj cd snoči še sede v sinodi. Kardinali strogi v rdečih so klobukih tik za njimi, vsej pa škofje, jezuite in opatje, cerkvi v Rimi prepokorni, služijo gospodi. Med duhovni Lutra ni, ne Trubarja, nc Husa Čeha, ki ga dogma živega sežgala z zlobnostjo je greha . . . Slovnico Pohlin še piše vedno . . Niže dol maziljenci cerkveni krutega slovesa, ki kupili so v pobojih z ljudsko si krvjo nebesa, tabore z oholo žlahto dedno. Potlej bogatini, ki jim vse le kupi so cekinov, ki so raja spletli lestvo zlato z žulji si trpinov, še igrajo v borze nori stavi. Tropa nun, opatinj svetih streže Materi Devici, ki pa sina Jezusa pri njej pogrešam na desnici — Jožefu gre delo miz po glavi . . . • "Ti sami so prebivalci sveti?! Kje Prešeren je, ki muze hram odprl je pesmi naši? Kje je Jurčič, ki v povesti se prvakov ne ustrašiš?" vzkliknem t izkušaje ju zazreti. "Kje goric goriških slavec mili ! je Gregorčič, | 'ki uklonil sili se je preveliki, i ko njega tovariši krivični bili so tožniki? Kaj po smrti ste gladu storili s Cankarjem, pisateljem nesmrtnim, ki s peresom veščim je hinavščini brlog zapalil, uke vere krive bičal, brata branil, laž razgalil po deželi s košem je naprtnim ?" silim že nestrpen v Petra dalje. "Kje so Jenko, Levstik, Stritar, Aškerc, Tavčar, kje je Kette, ki tako lepo nam znal zapeti ! sveže je sonete? vzdihnem, ko oko mi vpre se v kralje. "Lincclna tud ne najdem, ne Lenina, in ne Debsa, čigar nesebičnosti ni kos nobena, in načel njega oklepa se Amerika v tem lena . . . ^Je v Gorjancih prejkone Trdina," se obrnem verno do vratarja. j"Nak," odkima mi. j "Dobiš ga najbrž tamlc za ograjo, kjer pisarji slični z Jezusom razgovore imajo," se hudujc, to z roko povdarja. M'Učenik tja vse prepad zahaja," | tiho še pristavi in previdno se j okrog ozira, če morda kdo naskrivaj besed njegovih ne požira. "Kdor pobrati s psi se, z njimi laja, med rovarji sam rovar postane, se zgrozi, zjezi, zaškrta, govori j tajnostno, tise. j "Kdor uporen je, posledice naj ' zle si sam pripiše; saj so nam še vse predobro znane: j Judeža izdajstvo . . , Smrt na križi ..." ; Zgodba, da je Kristusa utajil i trikrat Peter sveti, 1 preden še petelin z gred utegnil , dvakrat je zapeti, v umi se po vrsti mi zveriži, pa mu nc omenim je z besedo . . FRIGIDAIRE 36 Friluajuite si $28 pri usikupu. Vsi novi, še v zaiUojUl NOKWOOJ) AI'PUANCJi: AND FUKNHURE OOMPA N ¥ Jerry Jiobinc Ln dolin Susiiik, lastnika <>101 HI. Clair Avenue ENdicott 3U34 I Odprto zvečer "Kje je narod moj, kje mase 1 dela z zemlje naše? Ali zanje so prelepe te sobane svetle vaše? * I Všeč vam ni seljaka lice bledo?" pač oglasim se razburjen trdo. I "Narod tvoj?! Ha! Puntarski tu sem ne sodijo razredi; za seljake, mase tvoje mesta ni pri naši skledi," zamomlja starina, gieda grdo. "Za mogotce le so te dvorane!" de še in zazdeha . . . Noč slovo jemati ♦ je začela . . . Zora rožnate že prste širi svoje , Dan se dela . . « Mene misli zdramijo razklane . . ® VELIKONOČNA IjfflS RAZPRODAJA ZADRUGE Celi teden: od 22. do SOBOTE 27. MARCA S to razprodajo vodstvo ZADRUGE želi vsem svojim odjemalcem in delničarjem VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE in se PRIPOROČA ZA NA- DALJNO NAKLONJENOST, KVALITETA - POSTREŽBA in NIZKE CENE NAŠE GESLO! \ ZADRUŽNA KAVA, 2 funta_________ _45c ARISTOS, RED STAR, TOWN CRIER MOKA 24Vz funtov za__________________Si . 10 49 funtov za_______________________$2.19 98 funtov za_______________!--------$4.31 OCCIDENT MOKA, 24J/2 funtov za.__ $1,31 OCCIDENT MOKA, 49 funtov za ____: $2.59 OCCIDENT MOKA, 98 funtov za___ $5.10 ROYAL GELATIN, 3 za _________________ 20c SUHO SADJE, mešano, funt za 15c SILVER BAR GRAH, 3 kante za 3gc ARCADIA CATSUP, 14 oz. stekl. 2 za J5c ROMAN BEANS, 2 funta za 21C BLUE TIP MATCHES, Carton za 25c SALADA TEA, % funta za 1 Jc KIRKMAN'S CHIPS in CLEANSER, 2 za 37c OCTAGON LAUNDRY SOAP, 6 za 25c SANI-FLUSH, velika 2 za 39c SANI-FLUSH, mali________________ 3 za 20c JACK FROST SUGAR____25 funtov $1.37 JACK FROST SUGAR, __ 100 funtov $5.30 JEDERCE, prvovrstne, funt ________ 45c HONEY (med) 3 lbs. steklenica _________4 Jc BELE ROZINE, 2 funta za ______________23c SUHE ČEŠPLJE, #40-50, _____ 1 funt za l()c 3 funte za ___________________________________29c TOMATO PASTE, 3 za 19c SILVER BAR BRESKVE, vel. kante, 2 za 35c Royal Gem PORK & BEANS, 13!/2 oz. 3 za 1 Jc HEINZ CATSUP, 14 oz. steklenica 19c ZADRUŽNA IODIDE SOL, 3 za 23c POP—GINGER ALE—LIME RICKEY, mešan 3 za 25c SUNBRITE CLEANSER, 3 za 13c KIRKMAN'S LAUNDRY SOAP, 10 za 39c TOILET PAPER, 1000 Sheets, 6 za 25c ZADRUŽNO MESO: V zalogi imamo vedno sveže meso, domače prekajenc ŠUNKE, ŽELODCE, SUHE KLOBASE in VSAKOVRSTNO PERUTNINO PO ZMERNIH CENAH. Slovenska Zadružna Zveza 687 East 152nd St. - GLenville 8316 16721 Waterloo Koad - KEnmore 1248 712 East 200th St. - KEnmore 3562 VEDNO SVEŽA ZALOGA: Zelenjave, mesa in jajc — DA, DOVAŽAMO TUDI NA DOM! Posebnosti za Velikonočne praznike PRI MORRIS MANDEL Morris Mandel je pripravil kompletno zalogo modernih oblačil za dečke po stari ceni. Tukaj imate priliko, da kupite obleko za Veli-konoč za vašega dečka po teh nizkih cenah. Damo tudi čepico ali pas brezplačno z vsako obleko. Deška obleka, 4 kosi, en par dolgih in en par kratkih hlač v veliki izberi vzorcev in blaga. Vse mere. Cene od 5.95 Prcp obleke, 2 dolgih hlač, v najnovejših vzorcih in modelih. 3.95 'n Deške srajce v najnovejših' vzorcih, najboljši broadcloth, solidna barva in vse mere. 59c Deški čevlji (oxfords) rujavi in črni $1.% in višje Imamo kompletno zalogo deških oblek za obhajilo in birmo.—Vedno lahko kupile boljše pri Morris Mandel 15502 WATERLOO ROAD ALI VAM PIJAČ A ŠKODUJE? Zakaj ne bi pili dobro kapljico v miru in zadovoljstvu kakor drugi V Ako viun jo po pijači .slabo in .ste bolni vzemite TUM-AID, ki vas gotovo pozdravi. Dobite gu po vseh lekarnah, če ne pa pri MANDEL DRUG CO. 15702 WATERLOO KOAD Mi popravljamo vse različne pralne stroje i» radio aparate. Imamo tiuli polno zalogo radio tubov NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO. 0104 St. Clair Avenue ENdintt I 363 f NAZNANILO Prijazno naznanjamo in se vljudno priporočamo cc-njenim rojakom za nakup dobrega domačega vina, katerega prodajamo na drobno in debelo. Imamo samo prve vrste ohijsko vino. Pri na$ dobite tudi vsakovrsten okusen domač prigrizek za velikonočne praznike. Oglasite se takoj, vam bomo pošteno postregli po zmernih cenah. Se priporočam. ANTON BAŠCA 1016 E. 61st St. DREN I K'S RAZPEČEVALCl ERIN BREW-STANDARD BEER OF CLEVELAND in OLD SHAY ALE KENMORE 2430 KENMORE 2739 Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem / STRAN 6 ENAKOPRAVNOST 22. marca. 1ŠST Carica Katarina Zgodovinski roman — Tristo rubljev?! — Stal sem kot okamenel. — To je ven-j dar zame že celo premoženje, s j katerim bom lahko kupil vse, kar bom potreboval! — Strinjam se! — zakličem — in če dovolite, bom takoj začel. Upam, da bo delo že do jutri zjutraj gotovo. Ozrl sem se na kup kamenja, j ona pa mi zakliče s čudnim gla-! som: — Čakajte, ne tako hitro! — Pozabili ste, da vdolbina ne bo ostala prazna! — Resnično! — vzkliknem. — Pozabil sem na mrliča. — Naj ga prinesejo! Zazidal ga bom, da bo do sodnjega dne dobro spravljen! — Pozabila sem nekaj — nadaljuje tuja gospa, — v zidu morate pustiti malo odprtino, v katero bomo pozneje vstavili o-kence! — Kaj? — sem vzkliknil — Mrlič bo gledal skozi okno? — To ne, — odvrne ona, — toda sorodniki prerano umrle jo bodo lahko videli. Sedaj pa počakajte tukaj, dokler ne bomo prinesli mrliča! — Ona odide in jaz sem o-stal sam v podzemeljskem prostoru. — Nemirno sem se sprehajal po temni kleti. — Če tudi je pomenila svota tristo rubljev zame rešitev, se mi je vendar dozdevalo moje delo preveč zagonetno in skrivnostno. — Zakaj hočejo pokopati mrliča v tem podzemnem prostoru, če so njeni sorodniki tako nesrečni radi njene smrti? — Ko sem tako premišljeval, eefin slišal korake. — Bližal se je sprevod, štiri redovnice so nosile oder. Pred njimi je stopala predstojnica samostana s križem v roki. — Za mrtvaškim odrom so stopale druge sestre. — Sedaj sem vedel, kje sem se nahajal. To je bila samostanska klet, kjer sem moral zazidati mrliča. Na odru pa je ležala tista, ki sem jo moral zazidati. — To je bilo telo mlade deklice, oblečeno v samostansko haljo. Njenega obraza nisem videl, ker je bil pokrit z gostim pajčolanom. — Klet se razsveti, ker je vsaka sestra nosila prižgano svečo. Meni pa je postalo tesnobno pri duši, da še tesnobnej-še, kakor mi je bilo poprej v temi. — Predstojnica da znamenje in sestre postavijo oder poleg odprtine. Nato dvignejo truplo in ga položijo na slamnato vrečo, ki so jo vrgle v globino. — Zdajci me pokliče predstojnica in mi ukaže: — Zidar, začni svoje delo! — To so bile edine besede, ki sem jih slišal pri tem čudnem pogrebu. — Takoj sem so lotil svojega dela in že čez kratek čas so stale prve vrste kamenja na svojem mestu. — Sestre so pri tem prepevale neko žalostno pesem. Obžaloval sem, da sem sploh srečal to predstojnico, kljub temu, da me je pričakovala velika nagrada. — Petje potihne in ko sem se čez nekaj časa ozrl, sem opazil, da sem zopet sam v kleti. — Bil sem — sam z mrličem. — Ubogo bitje, sem pomislil, ko sem nadaljeval svoje delo. V življenju si ždela za temnimi samostanskimi stenami, sedaj pa, ko si mrtva, so te pokopali V temni kleti. — Hitel sem z delom in nisem mnogo gledal na mrliča. — Apno je bilo dobro, kamenje točno izmerjeno, tako da nisem izgubljal časa. Niso minile niti štiri ure, odkar sem za- čel delati in že se je dvigal zid v visokosti odrastlega človeka. — Odprtino v zidu sem napravil tako veliko, da bi se človek lahko splazil z glavo in prsi skozi njo. — Sedaj sem moral le še zid zgraditi do kraja. Ni minilo mnogo časa in tudi to delo je bilo gotovo. — Po mojem računu je moralo biti jutro. — Še enkrat sem stopil pred svoje delo, da bi ga natančno pregledal, ko naenkrat--- — Lasje se mi naježijo, pot mi oblije čelo, — — za zidom sem slišal glas! — Mislil sem, da sem se zmotil. Za zidom se je vendar naha-jol samo mrlič. Mrliči pa so nemi! — Stal sem kakor okamenel, in premišljeval, če bi javil svojo slutnjo sestram al ne, ko sem popolnoma razločno slišal stokanje, — sedaj pa, — sedaj se pokaže mrlič na oknu! — Vsemogočni Bog, to je bila resnično mrtva sestra! — Še vedno je imela na obra-1 zu svoj gosti pajčolan, dve suhi roki sta se proseč iztegnile proti meni. — Hotela je z menoj govoriti, toda glas se ji je izneveril. — Stal sem kakor okamenel in od groze sem padel skoraj v nezavest, — ko naenkrat strga nesrečnica pajčolan z obraza. — — Prestrašeno sem zakričal, ta nesrečnica je bila-- — Kdo?--prekine razburjeno mladi zdravnik zidarja. — Kdo je bil? — Rotim te, govori, koga si videl? — Rosvito! Mladi zdravnik se je moral z veiko muko premagovati, da ga ni ta beseda podrla na tla. — Tako so torej te proklet-niee umorile Rosvito? — Tako so odstranile njegovo ljubljenko, nato pa, ko je bilo vse končano, ko je Rosvita umrla od lakote, trpljenja in mučenja, — sc ji odrezale glavo in mu jo poslale v Torn! — Kaj pa si ti storil, nesrečnež? — vpraša Viljem, ves pobit. — Kaj si storil, ko si videl, da si svojo lastno dobrotnico živo zakopal? — Ali nisi s svojimi rokami porušil zid, ki si ga zgradil ?--Govori, nesrečnež kaj si storil, da bi jo rešil? — Oh, vse vam bom povedal, — zastoka umirajoči, — čutim, da moram hiteti, ker me bo drugače prehitela smrt. — Nezavesten sem se zgrudil na tla. Ko sem se zopet zavedel, se nisem več nahajal v samostanski kleti. Zdelo se mi je, da sem za mnogo let mlajši, da se zopet kakor nekoč nahajam na poti na Kitajsko. Ko se mi je popolnoma vrnila zavest, sem spoznal, da se nahajam na ladji. V tem trenutku stopi k meni neki mornar, ki me je jezno vprašal, če se bom naposled vendar le podal na deio. — Na delo? — Kako delo? — Lopov, ali se še vedno nisi streznil, — z&kriči krmar, — ta pijanec še vedno ne ve, da se je v Amsterdamu vkrcal na našo I ladjo, ki gre na lov na kite v Ledenem morju! — Amsterdam — kiti? — Vse se mi je mešalo po gla-.vi. Premišljeval sem, kako sem J dospel v Amsterdam in na to i ladjo, toda nikakor se nisem mogel spomniti, če sem že ke-daj prej videl kapitana in kr- marja, če sem sploh kdaj že videl to ladjo. — Jaz sem izkušen mornar in se ne bi nikoli vkrcal na kako ladjo, ki gre na lov na kite. — Ko sem splezal na krov sem zagledal pred seboj neizmerno morsko gladino. — Krmar mi je odkazal delo j in ko sem začel vdihavati sveži morski zrak, sem se počutil zdravega in močnega, kakor vsi drugi. — Mnogo sem premišljeval o svojih čudnih doživljajih. Mogoče sem bil res v Amsterdamu, I toda sam gotovo nisem prišel tja. Ni dvoma, da so me uspava-1 li in prinesli v to mesto. Nisem se mogel niti tega spomniti če sem iskal službe na tej ladji, toda pomagati ni nisem znal, ničesar nisem mogel storiti. — Nahajal sem se na krovu in bila bi neumnost, če bi se u-prl kapitanu in krmarju. — Toda komu je bilo na tem ležeče, da me je poslal na morje? Nikomur drugemu, kakor nunam. — Da bi me vsaj za sedaj prisilile, da bi molčal, so me poslale na dolgo morsko pot. Vedel sem, da traja lov na kite vedno po nekoliko let! — V žepu svojega plašča sem našel zavitek, v katerem se je nahajalo tristo rubljev. Najraj-še bi bil vrgel ta denar v morje. Toda tudi to bi bila neumnost. Kdo ve, če ga ne bom še nekoč nujno potreboval? Ponoči se mi je sanjalo o Rosviti. Videl sem nesrečno sestro živo zazidano, videl sem, kako je razbijala po zidu. Toda moje delo je bilo solidno, — kamenje ni popuščalo! Zjutraj sem se zbudil ves poten in pobit. — Tako se mi je sleherno noč sanjalo o nesrečni Rosviti. — Nočem zavlačevati. Dolgo smo bili na Ledenem morju in naposled smo se vrnili v Amsterdam. Tu sem prejel svoj zaslužek, ki je s samostansko nagrado pomenil že iepo vsoto. — Nekaj me je z nepremagljivo silo vleklo nazaj v Rusijo. — Vsako noč se mi je sanjalo, da me Rosvita kliče: — Pridi, — reši me! — Prišel sem v Moskvo, toda kmalu sem se prepričal, da mi ni mogoče vdreti v samostan. — Iskal som v kapelici vrata, toda nisem jih mogel najti. Da pa bi šel naravnost v samostan, to je bilo nemogoče. — Polagoma sem potrošil ves svoj denar in prisiljen sem bil, da sem si začel iskati dela. — Toda nihče me ni hotel zaposliti in še le danes sem dobil pri vas delo. Z veseljem sem delal, ko sem Itahljeiia električna ledenica prej $199.50, sedaj........- $99.50 Plačilni pogoji nizko kot 15c na dan. MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Road KEnmore 1281 MI POKOLEKTAMO račune za najemnino, za groce-rijo, note in izposojen denar. COLLECTION BUREAU 333 Citizens Bldg. MA 6946 naenkrat slišal, ravno ko sem stal na lestvi, da me nekdo kliče po imenu. — Pogledal sem gor — in glej nad streho je lebdela sestra Ros-; vita, ki mi je nekoč ravno na | tem prostoru tako požrtvovalno stregla. — Arnold Svenborn! — mi je j zaklicala. — Zftkaj se obotav- i Ijaš? — Reši me, — še vedno sem zazidana! — Ali sem te zato negovala, ali sem bila zato pri tebi, da se me sedaj nočeš usmiliti ? — Prestrašil sem se — in strmoglavil v globino. Padel sem na glavo in sedaj bom umrl! Umirajoči je končal svojo povest. On položi "mirno, kakor da hoče spati, svojo glavo na zemljo. Njegov obraz je bil sedaj miren in zadovoljen. Svojo vest je razbremenil, rešil se je grozne skrivnosti, ki mu ni dala nikoli miru. Mladi zdravnik je sedel poleg njegovega ležišča. Ustnice so mu drhtele, solza ta. solzo mu je polzela po obrazu. — Rosvita, zastoka Viljem, — oh, če res še živiš, — za mene ne bo take ovire, da je ne bi mogel premagati, meni ne bo nihče mogel preprečiti, da pridem do tebe! Nato se Viljem Stein zamisli. Dolgo je tako sedel, dokler ga ni nenadoma zbudil iz premišljevanja globok vzdih. Ko je pogledal na ležišče, je opazil ,da je Arnold Svenborn pravkar izdihnil svojo dušo. 166. POGLAVJE Atentat brez orožja Doktor Viljem Stem zatisne nesrečnežu oči. Sklenil je, da se bo pobrigal za dostojni pogreb. — Odkar je slišal mladi zdrav nik zidarjevo priznanje, ni več našel miru. Glava torej, ki jo je v Tornu dobil v roke, ni bila Rosvitina! Prevarili so ga in mu poslali glavo neke tuje slič-ne deklice, ki je nikoli ni videl, samo da bi ga prepričali, da je | Rosvita mrtva! Bilo mu je jasno, da bi mu bili poslali Rosvitino glavo, če bi bila res mrtva. To bi bila za predstojnico zelo lahka stvar, mncgo lažja, kakor pa je bila cela prevara, ki jo je izvedla. Čim dalje je premišljeval, tem j bolj je bi) prepričan, da je nje-1 gova uboga, nesrečna zaročenka še živa. Ona je nedvomno še vedno ždela v svoji podzemni grobnici. Z grozo je misiil Viljem na to, da živi njegova ljubljena zazidana. Spraševal se je, če že ni1 morda umrla tekom teh petih let ali pa je morda njeno'zdravo telo kljubovalo vsem naporom in mukam? Minilo je osem dni in Viljem ni zatisnil očesa. Bil je bled, suh in nervozen. Nesrečni mladenič je nepresta- j no premišljeval, kako bi rešil' svojo zaročenko, če je še živa. Predno pa bo storil kake korake, se mora prepričati, če se je zločil res zgodil v samostanu ali ne. Zanj bi bilo zelo nevarno, če bi obdolžil samostan, pozneje pa ne bi mogel dokazati svoje trditve. Samostan je bil zelo mogočen in ugleden. Viljem je vedel, da ga Katarina v vsakem oziru pro-! težira in ščiti. S početka se je Viljem name- i raval obrniti na nemškega poslanika in ga prositi, da gre k carici in da reši Rosvito. Toda kmalu je ta načrt opustil. Vedel je, da bi to predolgo trajalo. — Če je Rosvita res še bila pri življenju, bi ji lahko vsak novi dan prinesel smrt. — Kaj naj stori? Po kateri poti naj gre? (Dalje prihodnjič) BRUNETKE IN BLON-DINKE LONDON. — Angleški znanstveniki odklanjajo teorijo, da je barva las brez pomena pri presojanju žensk. Brunetke, blondinke in rdečelaske se po mnenju teh znanstvenikov tako razlikujejo med seboj kot posamezne človeške rase. Blondinke Oglašajte v — "Enakopravnosti" i - " • • imajo največ las, rdečelaske pa najmanj in blondinke in rdečelaske so bolj podvržene raznim kožnim obolenjem, živčnim boleznim, prehladu in obolenjem pljuč kot brunetke. Brunetke i-majo navadno najboljše zobe m blondinke so bolj podvržene rev-matizmu in revmatični vročici. Tudi mentalna razlika je precejšnja. Blondinke rade vzrojijo in blondinka bo prej ubila človeka, ki se ji zameri, kakor brunetka ali rdečelaska. Brunetke so Pa po naravi otožnejše in notranje globokejše. Brunetka gre skoro rajši sama v smrt, kakor da bi rabila silo proti drugim. Blondinke so hladne, nečutne in preračunljive. Brunetke se rade vznemirijo, so velikodušne 111 pogosto otožne. Rdečelaske so ognjevite in jezica pri njih brž vzplameni, a tudi brž ugasne, kakor goreča slama. Tako pravijo angleški znanstveniki, ki se pečajo s takimi problemi. KOLIKOR KREDITA HOČETE PRI ADDISON FURNITURE & RADIO CO. Vse potrebščine za dom. Prave cene iz tovarne. Oglejte si našo zalogo General Electric ledenic. ODPRTO ZVEČER 7210 ST. CLAIR AVE. HEnderson 3417 SPITE TRDNO, VZ1VAJTE VASO HRANO TRINER'S ELIXIR jjT OF BITTER WINE J| Mnogokrat j^U^cT"^ M odpravi | 544 S. Wells St., Chicago, I1L I neprebavnost I Pož'j'ite mi brezplačni vzorec. I tg^i , . I Ime ....................... V Vieh m zaprtmco Na_]ov 1 iek.ni.i-_ Predno začnete čistiti vašo hišo pridite in si oglejte našo novo trgovino zaves. Imamo največjo izbero—na stotine vzorcev za izbrati. PARKWOOD HOME FURNISHING CO. Kompletna oprema za dom 7110 ST. CLAIR AVENUE — ENDICOTT 4143 Elisabeth Rethberg i - ' - > M \ " t I prpnajde glas in grlo varno z Luckies S lavna Metropolitan Opera sopranistka pile: "Veselim Luckies zdaj že štirinajst let. \ Ko sem prvič dospela v Ameriko, sem l\ opazila, da tukaj operni pevci znatno |||\ več kade kakor pa pevci tamkaj. Sedaj Wk mislim, da je vzrok, ker je toliko ameriških pevcev spoznalo, da so nji-lil hov i glasovi in grla varna z lahko ml kajo. To že vsaj sem. izkusila kot W/ slučajna kadilka. Dejstvo, da Luckies I so lahka kaja, mi prežene skrbi glede mojega grla." % INeodvisen pregled je bil pred kratkim storjen med profesijonalnimi moškimi in ženskami — odvetniki, zdravniki, predavatelji, znanstveniki itd. Izmed onih, ki so rekli, da kade cigarete, jih je več kot 87% ugotovilo, da imajo osebno rajši lahko kajo. Miss Rethberg odobrava modrost te prednosti in isto-tako tudi drugi vodilni umetniki radia, odra, filma in opere. Njihovi glasovi so njihovo bogastvo. Zato jih toliko kadi Luckies. Tudi Vi imate lahko zaščito grla od Luckies — lahke kaje, proste gotovih rezkih dra-žljivcev, odstranjenih z izključnim procesom "It's Toasted". Luckies1 so prijazne grlu. -..... NAJFINEJŠI TOBAK— "SMETANA PRIDELKA" Lahka Kaja "It's Toasted"- Zaščita Vašega Grla PROTI DRAŽENJU—PROTI KASLJU 4 Ow>rUtit 19ST. TU. Au.rUui 1'utiuJoo Oomf*> Enakopravnost EASteič EDITION VELIKONOČNA IZDAJA PART II. — II. DEL. VQLUME~XX! — LETO~XX."----CLEVELAND, OHIO," MONDAY PONDELJEK MARCH 22nd, 1937_^_ŠTEVILKA (NUMBER) 67 Ivan Jontez: ' (josposka Cfifi in Cpido iz aleje Fifi je bila kodrasta psička, Prav srčkana, kakor pravi nje-na gospodarica, mlada in lepa gospa, ki si je z njo kratila čas ln Preganjala puščobo življenja ! brezdelju. Aristokratska psi- , £ka> kakopak, sicer ne bi mogla 'h tako rekoč družabnica po lenobi poplemenitene gospe. Fi-fino aristokratsko poreklo se da zahka dokazali z dolgim rodov-nikom, v katerem je skrbno na-nizana dolga vrsta njenih plemenitih in čistokrvnih pasjih Prednikov, ki so bili ponos svo-pasjega rodu. Oče in mati sta bila čistokrvna aristokrata, m°dra kri se je pretakala po njunih žilah, in Fifi je bila svojemu rodu in stanu primerne Vz£oje deležna v nolni meri. Rodila se pe Fifi v gosposki! palači; še v nežni detinski dobi Se je naučila jesti iz lepih krožkov in skodelic, rabiti pravil-n° servijeto, se navadila spati ln Poležkavati po žametnih hlačnicah, poleg tega pa se je nabila tudi pravilnega in dostoj-"ega vedenja v družbi. Tudi je Se v Zgodnji mladosti pokazala, a tiči v nji velik umetniški ta-fcnt. kajti že tedaj je rada ple-Sala po zadnjih nožicah; sčaso-ma Se je razvila v precej dovr-*en° pasjo plesalko. In pa pe->«uzika; — slednja jo je vso Javdušila, da se ji je takoj prisila s svojim sladkim pasjem Petjem, za katero pa ljudje, na nimajo prav nobenega ^isla. . komaj se je Fifi priučila Privadila vsemu, kar se spo-, J1 za damo pasje aristokrat-e krvi, že je prišla po njo le-a ^lada gospa, prijateljica Fi- tfine prve gospodarice, ki si je zaželela talentirane psičke, o kateri je čula toliko pohvale, ter jo vzela's seboj. Mali Fifici je Lilo tedaj malce težko pri pas-^ jem srčku, ker nerada je zapustila svoj rodni dom in mater— oče je bil v službi pri diplomatih v tujini, toda ker je poleg drugih dobrih lastnosti posedovala tudi dar brze prilagoditve, se je kmalu privadila svojemu novemu domu in gospodarici. To tem lažje, ker je bil novi dom v vsakem oziru sijajnejši od starega in se je Fifici godilo še lepše. Fifi je dobila svojo lastno sobico, česar doma ni imela Do. bila je posteljico, zofo in kup mehkih svilenih blazin, po kate-!rih se je smela valjati edino le ona. Težave pa ji je povzročala nekaj dni mizica, na kateri so ji servirali jedi, ker z doma Fifi! ni bila navajena jesti z mize. j Toda temu se je prav hitro privadila, kar je bil nov dokaz, da je v resnici izhajala iz aristokratskega pasjega rodu. Srečna Fifi je dobila tudi po-• strežnico, mlado, lepo dekle, ki ji je moralo streči, jo vsak dan ■ lepo okopati, namazati z dišeči- ■ mi mazili, jo parfumirati in na- - prašiti s pudrom; zvečer pa jo > je položila v belo posteljico ter - jo lepo odela. Ce se je Fifi v po-i steljici razbrcala in je gospa to i videla, je bila ozmerjana služki-i nja. Fifici se je videlo to popolnoma v redu. Čemu pa so ! služkinje na svetu, če pe zato, . da strežejo blagorodnim psičkam . ter jih negujejo? Dasiprav je bila Fifina dolga - in gosta dlaka že po naravi pre- cej skodrana, je morala psička j večkrat s služkinjo iti v lepotni ] salon, kjer so lepe in prijazne , ženske Fifico še bolj škodrale, namazale in parfumirale. • Pra- j va dama ne sme prezirati lepotnih salonov, če hoče ostati v \ modi, in po tem se je morala < ravnati tudi Fifi. Psički je bi- ( lo to kar po godu. Potem si je izmislila njena iznajdljiva go- ; spa, da mora biti Fifina barva, ( oziroma barva njenega kožuščka f v skladu z barvo njene obleke, ; in tako se je začela spreminja- i ti Fifi v vseh mogočih barvah j in barvnih odtenkih. Danes čr- ] na, jutri rdečkasta, pojutriš- ; njem mavričasta ali rumena, in j tako dalje. Fifi se je privadila tudi temu in ji je navsezadnje , to barvanje celo prav ugajalo. -To je povsem razumljivo, ker^ Fifi je bila ženskega spola, torej tudi ničemurna. ^ Rekli smo že, da je bila Fifina gospodarica blagorodna žen- j ska, ki se ji kot taki ni bilo tre-'; ba prebejski potiti za vsakda-l nji kruh. V zlati zibki se je j rodila in jedva je shodila, že so jo učili, kako se najlepše in naj-j uspešnejše da pasti lenoba in preganjati čas, in v glavo so ji| vbijali, da je po svojem rojstvu', in krvi vzvišena nad navadne' zemljanje, in tako dalje. Imela j 'je moža, ki je bil bogat bankir| 'in katerega denar je smela za-, ! pravljati po mili volji in vsaki! 'množini. Fifico je imela dama zelo rada, pred prijateljicami jo i kar rii mogla prehvaliti, češ, da1 1 bi jo njena izguba bolela bolj, j kot izguba lastne sestre. Sploh sta si bili gospa in Fifi neraz-Idružljivi prijateljici; psička je ! morala spremljati lepo gospo na vseh njenih potih, razen, seveda, na plese. Pa tudi gospejina zaupnica je postala Fifi. Tako zelo zaupljiva je bila gospa na-| pram Fifici, da ji je dovolila o-stati v svojem budoarju tudi kadar je bil pri nji lepi, mladi gospod, o katerem je Fifi vedela, da ni gospejin mož, ki je bil vedno preobložen z denarnimi posli v banki in na borzi. Pa kaj zato —) gospa je plemenitega roda in sme delati, kar se ji zljubi. Sicer pa je bil lepi gospod s Fifico le malo manj prijazen kot z njeno gospodarico. Toda baš ti sestanki, ki jim je Fifi bila priča; so bili krivi, da je psička nekega solnčnega spomladanskega dneva pomiga-j la s košatim repkom ter ušla služkinji, ki jo je peljala na sprehod. Tudi Fifici se je za-1 hotelo ljubezni. 1 V zapuščeni aleji, polni sme- i ti in smrdečih odpadkov, kamor s je po zaključju zabredla, je uzr- d la postavnega psa, ki ji je takoj a na prvi pogled silno ugajal. Ka- z ko bi ji tudi ne bil všeč, ko pa i: je bil mlad, lep in zastaven, pra- t va podoba pasje možatosti! Fifi r je premagala zoprnost, ki jo je f bila objela v tem neblago diše- \ čem kraju, in z drobnimi koraki i se je približala junaku svojih t psičjih sanj, ki je baš tedaj iz- i kopal iz kupa smeti in odpadkov,i: veliko kost. k "Fifi mi je ime," se mu je predstavila. i "Izgubi se odtod, kosti v tem c kupu pripadajo meni!" je zaren- r čal nagovorjeni, brez da bi se 1, ozrl. F "Saj vam ne mislim kratiti vaših pravic, lepi gospod," je vlju- v dno pojasnila Fifi. "Od daleč li j sem vas ugledala in zaželela sem s si vašega cenjenega poznanstva, t Všeč ste mi. Tako lepega in postavnega psa nisem še videla. I Kar dobro se mi zdi, da sem u- | šla svoji služkinji, ko me je pe- j; ljala na sprehod." Fifi je bila res pasje odkrito- e srčna. Človeška hinavščina, ki r jo je obdajala sleherni dan, je ni I | še pokvarila. Fifin pravkar najdeni ideal I pasje devičice se je ozrl in ko ji je ugledal srčkano psičko, so se j J mu oči posvetile in sladko se je i , nasmehljal. t ! "Hudimana, ne zamerite mi, f nisem tudi slutil, da me ogovar-jj , ja tako srčkano dekle! Res ste j I ljubka, gospodična Fifi. Prav j srčno me veseli, da sem vas spo-, j i znal. Moje ime je Fido in v tej j 'okolici sem se rodil in odrastek j I i j Prijazen kraj, a?" :? j Stopil je k psički ter jo prija- ) Vzno obvohal. Fifi toliko da ni ■. omedlela. , j i] Tukaj je potrebno nekaj stav- 1 kov izpustiti, ker ljudje nismo 1 i dovzetni za takšno pasjo odkri- j ' tosrčnost, ki ne pozna ovinkov, , i '; kakršna je bila lastna Fifici. i Ko sta se Fifi in Fido vzdra-■ mila iz ljubezenske omotičnosti, ' sta se začela ljubeznivo pomen-i kovati. Fifi je razgrnila pred - svojim fantom vse svoje pasje i življenje in ni pozabila pobaha-3 ti se, da je plemenitega rodu in - temu primerno tudi vzgojena. Fido je vzdihnil: "Vidi se na - tebi, da se nisi rodila v umaza- - ni aleji in da ne veš, kaj je boj za ostanek . . ." 1 "Res ne vem," je posegla v i besedo Fifi. "Pojasni mi, kaj a je to: boj za obstanek?" Fido jo je postrani pogledali ji ter se zagnal v kup odpadkov. S krepkimi tacami je razkopaval i- nemarnijo, da so smeti in od» )• padki frčali vsenaokrog. Iz ku-n pa je privlekel drugo kost. i, "Vidiš, draga, takšen je naš a boj za obstanek . . . Poleg tega L- se je treba izogibati ljudem, ki a nas. preganjajo, ker smo se ro-a dili v alejih in smetiščih . . . jln i- mnogokrat se je treba boriti srdito z zobmi za zavrženo kost :- ali umazan odpadek . . . Nu. spomladi in poleti že'še gre, vedno se kaj najde za pod zob, ampak pozimi je pa druga mu-zika! V mrazu in snegu je težje iskati vsakdanje hrane ... In takrat pa poleg glada muči še mraz . . . Ej, že zdaj trepečem pred prihodnjo zimo! Tebi je vse to seveda neznano. Vsega imaš na preostajanje, življenje ti je mehkužno (na tebi se vidi) j in niti migniti ti ni treba s tain niti migniti ti ni treba s tačko za vse dobrote, ki si jih de- "Smrdi, Fido!" je tedaj zajav-kala Fifi. "Pojdiva odtod, sicer omedlim. Čudim se, kako moreš prestajati v tej odvratnosti, ljubček! In pri tem še razkopavaš te smrdljive kupe . . ." "Kaj se hoče? . . ." je tužno vzdihnil Fido. "Živeti je treba, kakorkoli, dokler ne pride pome smrt ali konjač. Sicer pa to ni tako strašno: privadiš se vse- mu; mi, ki se mismo rodili v svili in izobilju, se še posebno lahko privadimo temu življenju, ker se moramo, in ker končno j tudi ne poznamo boljšega živ- j ljenja. Sicer pa tudi ljudje delajo to, kar delamo mi: nič se ne sramujejo razkopavati teh smeti ter pobirati zavržene od-j padke — in ljudje so vendar vzvišeni nad nami . . . Zadnje j čase jih je čezdalje več v teh alejah in po drugih smetiščih, starih mož, mladih ljudi, otrok. Konkurenca je vsak dan silnej-ša, in če bo šlo tako naprej, kmalu ne bo več odpadkov in kosti za nas . . . Ljudje bodo vse sami požrli . . . Ej, težek je dandanes naš boj za obstanek! Meni se tako zdi, da je tudi pri ljudeh, ne samo pri nas, nekaj narobe . . . Zlodej naj razume: nekateri ljudje mečejo jedi na smetišča, drugi jih pa izbrskavajo ... In v pasjem svetu prav tako: ti imaš vsega preveč in ni se ti treba pehati za kostmi, drugim pa kmalu ne bo ostalo niti golih kosti ..." "Pojdi, Fido!" je prosila Fifi, ki za njegove besede ni imela nikakršnega razumevanja, ker ji je bilo pač ve to tuje. "Smrad postaja neznosen zame ..." j Fido se je vdal in odcapljala I sta iz zapuščene aleje, k jer sta j se bila našla in vzljubila. Spo-i toma S3 je v Fifini glavici rodila imenitna ideja: Fido naj gre z njo in pri nji bo lahko živel v izobilju in brez skrbi; tiste grde stvari, ki ji pravi "boj za obstanek," bo rešen za zmerom. Fido jo imel svoje pomisleke. Poznal je ljudi in vedel, da niso posebno naklonjeni psom (Dalje na 5. str.) NEW YORK DRY CLEANING •3120 GLASS AVENUE Vesele velikonočne praznil«' .želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Kadar imate obleke za sčistiti, zlikati ali popravi, prinesete jih nam. Vljudna in točna postrežba. — priporočamo. ^R. TEKAVEC, lastnik HEnderson 6465 1 i t—I V v t—I * £—1 -< I—I I—I t—i 1—I * KOMIN'S PHARMACY j 6430 St. Clair Avenue, vogal Addison Road i SLOVENSKA LEKARNA ! Želimo vsem našim znancem in prijateljem vese-i 1 imamo veliko zalogo žeiiskib oblek kakor tudi za dečke in deklice; spodnje perilo, sploh vse potrebščine z« vso družino. Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem EDNA DAIRY ANTON ZNIDARSIC Slovenska mlekarna 3302 Edna Avenue-HEnderson 7963 Iskreno se zahvaljujemo za naklonjenost v; P1'0' teklem, ter se priporočamo za v bodoče. Vedno bo-1110 nudili točno in prijazno postrežbo. • _ t m t—i «i—i«t-ri * t--* m * m t- ^ VESELO VELIKONOČ V tem času radosti, ko se spomlad vzbuja 111 | ljudje imajo praznično lice radosti ob spominu n« »r velike dneve velikonočnih praznikov, vam želimo ve-selo velikonoč in mnogo pirhov. V naprej vam bom0 pravno tako postregli najboljše. Naš cilj je vedi'0 JT skušati zboljšati naše' eteloV^ LOUIS L FERFOLIA ? LICENCI RAN P< >GREBN1 K 3515 East 81st St. Michigan 7420 j * i i—i m i—i i i—i a i—i m i—i -- C THE LAKE ERIE BUILDING | MATERIAL CO. L U M B E K > 5459 Hamilton Avenue ; Že 40 let se nahajamo v teh prostorih. Ko l'(| r trebujete les, pokličite in vprašajte za Mr. ^ ' Y ZA1TZ, ki vam bo dal proračun. RALPH -L JONES, predsednik-blagajnik Jj HEndersou 5080-5081 ]'esele velikonočne praznike želimo vsem! ® I—I'« h-i «I—I > 1=1« i—I1—i 1—I'' i MARTIN SORN 6034 St. Clair Avenue SL( > V EN S Is A^ REST A V RACIJ A ^ to* i Prvovrstna domača kuhinja. Pri nas vedno eno in prijazno'post režemo z gorkinii ali nirzlnm^ » dili. Vsem našim gostom se zahvaljujemo za ,, njeuost ter se priporočamo še drugim za obilen 0 Vesele velikonočne praznike želimo rsem- f 22- marca, 1937 ENAKOPRAVNOST STRAH 3 FRANK GREBENC 1297 East 55th Street GOSTILNA Vedno postrežemo našim gostom z finim vinom in pivom ter najboljšim žganjem. Imamo tudi okusen prigrizek na razpolago. Cenjenemu občinstvu se priporočamo, da nas obišče. Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! Dobro sveže in prekajono meso in klobase dobite Pri nas za velikonočno kosilo. Imamo tudi prvovrst-no grocerijo. JOSEPH SACERICH GROCERIJA IN MESNICA 16005 Waterloo Road Vesele velikonočne praznike želimo vsem! • ® Is! $ Is! ® I^i ® ® 1=1 ® 1=1 ® 1=1 m Kadar ste žejni i Prišli bodo topli dnevi in z njimi tudi žeja. Pri nas dobite vedno dobro sveže 6% pivo, žganje in vi-no- Vsaki petek in soboto imamo zabavo ter fino Sodbo za ples. WATERLOO TAVERN 16605 Waterloo Road JOHN in FRANCES POLC, lastnika Odprto vsako noč do 2:30 zjutraj Vesele velikonočne praznike želimo vsem! t(• isi m i=i ® i=i i=i i=i ®i i=i ® i=i <§> i Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem. prijateljem in znancem! LUDVIK GUSTINCIC 6128 Glass Avenue Prvovrstno sveže in doma prekajeno meso dobite vedno v naši mesnici. Za praznike bomo imeli Sunke, želodce, klobase itd. Imamo tudi grocerijo. r ®6 priporočamo! JOHN PAULICH RESTAVRACIJA I 5238 St. Clair Avenue l Pri nas dobite vedno najboljša domača jedila, Š?rka in mrzla, kakor tudi dobro pijačo, 6% pivo, J JJno in žganje. Se priporočamo, da nas obiščete ter 9 ^imo vsem obiskovalcem vesele velikonočne praz-i nike in mnogo pirhov. ! CHAS. ROGEL i j 6526 ST. CLAIR AVENUE « KROJAČ 1 ^esele velikonočne praznike in obilo piruhov želim,o vsem■ prijateljem in znancem! , Hvala Zit dosedanji obisk. Se priporočamo za ? , ?do:ve. Mi izdelujemo obleke po meri in čistimo in > ^amo. S JACK IN ANTONIA SUSEL l 1301 EAST 54th STREET || * | hnio vesele velikonočne praznike vsem gostom in I prijateljem l Pri nas vam vedno postrežemo z dobro pijačo, I Wvom, vinom in žganjem, ter s dobrimi jedili. Se I toipo, 'očamo za obilen obisk. ZALJUBLJENI KMET (Dalje z 2. strani) s G glava. Svetnice in svetniki str- ^ me po kričečih podobah in se ^ I ne ganejo ne zunaj, ne znotraj.;" Čas pa beži in ž njim leti ne-i, 1 i ^ prestano delo ljudi. K Terezin- [ki, lepi kmetici, prihajajo ženi- * j ni, visoki in majhni gredo, rev- j ni in bogati, ponižni in košati. . njeno srce ni od kamena, že se je odprlo, počilo je na vrhu v * zarezi in iz njega se je vzpel ' rdeč jezik, ki gori srečnemu neznancu. Iz početka se sveti kakor kresnica v letni noči, drugi dan miglja kakor duša na c olju, tretji dan že baklja, ka-jjj kor bi ga razpihaval veter. Kdo j bi čakal ene sreče, ko jih je na svetu kakor listja in trave! Taj blaži tu, ona blaži tam, a roka 1 prime tisto, ki ji je najbližja.j' A če je vzel kdo tvojo, kako [ boš prenesel, revež, svoje po- * škodbe? Zlo hodi po svetu in naše mi- j sli so po njem oplašene. Stra- j homa ga kopičijo v srcu in gla- 1 vi in nam dajejo to, česar se , oojimo, za resnico. Glejmo, , bratci, zaljubljenega kmeta Pe- ■ tra, ki rije z debelimi prsti po kuštravih laseh, ki je s težkimi^ vzdihi razpihal krušne drobti-11 ne s češnjeve mize, ki črno in ( debelo gleda in poškripava z,, zobmi! On vidi pred sabo belo j' oblečeno nevesto, vidi beli cvet v Terezinkinih laseh, zato vzdi-huje; čuje vriskače in piskače, ' ki igrajo na klarinet in na trobento, zato se praska za rdeči- . mi uhlji! Vidi košatega tujega ženina, ki se bahavo smeje, za-| to poškrtava z zobmi. Po nje- i II govi glavi pojo in zvenče zvo-!! novi in žvenkelj velikega farne- | ga zvona tolče po njegovih sen-11 cih. Oh, in zdaj je zopet pri-| skakalo v hišo razposajeno ži-1 vinče poželjenja, zadnje meče j kvišku in sprednje, z repom o-i pleta in debelo in pošeljivo gle-> da. Bolečine v Petrovem srcu j rastejo. Zdrknil je na kolena! * pred svetnice in svetnike božje, M ki se tako malo brigajo zanj, i j in naperil je svoje sklenjene I roke, svoje oči in še zlasti svo-' je prošnje mogočnemu nebeške-i mu ključarju. In zdaj — svet-I nice in svetniki božji strmijo še i) resneje s steklenih podob in i * neverniki, ki bero to zgodbo,1 j gledajo kakor sršeni — je pri-j šlo nanj in vanj veliko olajša-' nje. Lahke volje je stopil v ve-J žo, napravil na ognjišču ogenj 0 in si skuhal velik lonec zelja in j! suhega svinjskega mesa. To je < stresel v prostrano lončeno jj skledo, orisano z rdečimi roža-| mi in zelenimi vrbovimi listi, * vse je povžil, legel v posteljo 4 in kmalu trdno zaspal. 1 E, ni res, da bi sveti Peter, j nebeški ključar, ostal trd kakor 4 skala, ko so trkale na njegove 1 prsi prošnje nesrečnega zemlja-1 l na. Zlezel je skozi oblake, po-1 3 časi je odprl vrata, bos je stopil na sredo in se vprl ob svetlo škofovsko palico. Na glavi se 8 mu je bleščala srebrna mitra, na sebi je imel belo duhovno o-l>lbleko, pošito z zlatimi trakovi ] in izpod nje so gledale ploščate * in izhojene noge s širokimi pal-| ci in z debelimi morskimi kost-| mi, ki so čepele nad njimi. Tu- ^ di roke so bile črne in izdelane. s) I 41 Nohtom se je poznalo, da so I se pogosto menjavali, debeli so iJ I bili, trhljivi in spačeni. Obraz [*' pa je bil poln veličastnih gub in 5 izpod sivih in sršecih trepalnic | so gledale živahne in modre o-[* či. [|j "Kdo si božji?" je zaklical } i Peter. fn "Sv. Peter, tvoj patron! Vzel Li|sem na znanje trifuntno vošče-t') no svečo in tudi srca s trn-f| jem in ognjem. Vse vem, kako te daje hrepenenje, in usmilil j sem se te. Pravim ti, da pojdi | sam preko Save!" J "Kajfež, Kajfež!" i "Ne boj, ne boj se, Peter, in [i pojdi sam! Tudi jaz sem hodil I po vodi. Nisem zaupal trdno v r« Boga, pa bi bil kmalu utonil, ti I pa zaupaj, da bo srečna pot." g) Zlati trakovi na beli obleki so se tako svetili, da je kmet škilil in pomežikoval in tudi srebrna mitra je žarela kakor solnce in metala po mračni steni cele lise. Svetnik je odšel počasi skozi črna vrata in se o- . piral vmes na visoko pastirsko palico. Svetniki in svetnice oko- ] li peči so se razžareli v rdečih in plavih barvah in sikajoč še- ^ pet je romal s stene na steno. Zunaj je zapihala burja in ne- j kje sredi noči so cvilili psi, ka-kor bi jih podili volkovi. Ko se je kmet prebudil, je ^ dolgo mislil in molil. V cerkev je nesel svojemu patronu novo svečo in jo prižgal, da je gore-. la ves dan in vso noc. In v tisti ^ temi, ki jo je razsvetljevala ( njegova sveča na svetnikovem . oltarju, je pobegnil v gluho ti-j Išino in prišel do Save. Poiskal ^ je mesto, kjer je bil breg polo-, j žen, in stopil je v vodo. Do . gležnjev je stal v njej in še en- " krat je prestopil. Mehka je bi- j la, vdajala se je in bežala pod težo. In še dalje je koračil in neprenehoma mu je zvenčalo v; uho: Hiti, hiti, Peter, ure teko : in ž njimi prilike! Hiti, hiti, Peter, sreča je kakor riba! Pri i ! glavi zgrabiš, pa se ti pri repu 1 I izmuzne. In v drugo uho je klical strah pred nesrečo, člove-jška omahljivost in nezaupnost: 0 Peter, o Peter, skrinja, ki se bo peljala ž njo za druge gore, stoji že pripravljena sredi sobe, šumeča krila in bleščeče 1 srajce so že vanjo vložene in tudi pisani robci in modre nogavice. Na steni tiktaka ura in črni kazalec se suče naprej in naprej, bližajoč se času, ko pri-ukajo svat je! Kmet misli in gazi vodo do kolena . Haj, prizvonile so sani, počile so pištole in zasmejali so se košatorepi, debelogrivi in težki konji. Godci piskajo, svatje vriskajo in v šumu in hrupu pre- 1 stopi prag lepa nevesta. Kdo jej tisti tam, ki prihaja moker in premrzel po rebri? Peter, Peter, to je tvoja postava! Kmet gazi do pasa, vroč je in misli naprej. Hej, svatje sede za mizo in v s lica se jim reže svetli pečeni II purani in visoki bokali cekina-, stih vin. Ženin sedi tik neveste, ■ ki ni manj lepa kakor gartro- ■ ža, pod mizo lovi njeno roko in ■ njeno okroglo koleno. Nekdo o-j beta devet sinov in devet hčera, i a kdo je tisti, ki se je privlekel t moker in premrzel za peč? To > si ti Peter, ki si izgubil vojsko - in cesarja! ' Kmet pljuska z rokama vodo na desno in levo, krepko gazi, a spredaj in zadaj beži na-' prej zelena gladina. Zanaša ga, i zvrne ga po dolgem in se ne i briga zato, če jo on udriha s škornji in pestmi. Nenadoma 'ga zagrne s svojim plaščem in gladka in čista beži v daljino. ) * * * i A Terezinka še nima ženina. ' Na kmeta misli, ki se je preri-j val mimo nje po cesti s parom ^ volov. Na hišo misli, ki je bela in prijazna, in na psa, ki čuva dom in kmeta. Kako cvete njegova ajda, kako šušti zlata njiva pšenice, ko se vali preko nje veter! In kako prepoje in prebuči njegov gozd dolge juž-5 ne dni in noči, ko se tali sneg in gredo v deželo gorki časi! In kdaj pride ponjo, po nevesto, da mu bo vroča mlada žena? "j Tako misli, ko strmi s holma j na zeleno Savo. In svoji sreči se smeje in kaže sredi rdečih in j žarečih ustnic zobe, ki so beli in zdravi kakor kremen. A gleda izpod visokega čela kakor ^ siva vrana, ko vidi človeka, ki j pobira kamen. 1 KAKOR KOMIJ UGAJA V mestih Berkeley, Alameda i in Hayward v Californiji so av-1 tomobilistom, ki prekršijo pro-v metne postave, na izbiro tri vr-i ste kazni: plačati globo, iti v ' ječo ali delati nekaj dni za me-i sto. ščstdesetletnica "de- J vičarskega proto- \ kola" j _ i Ljubljana. — Ta originalna | knjiga je po našem predmestju ► prav dobro znana pod imenom1 £ "Škandrov protokol." Pisati ga j je začel Škandrov Fronc 1. 1877, * torej pred 60 leti. Za tem ga je » prevzel Novakov Janez, par | mesecev pred smrtjo pa ga je J ta izrčil v nadaljevanje Ma- » renkotovemu Francu, ki ga vodi II kot najstarejši fant trnovske s fare po vseh starih sporočenih f pravilih še danes. j j[ Tega protokola se posebno č dekleta zelo bojijo. Saj vedo, da bo ona, ki bo zapisana vanj, » iz njega prav tako težko črta- (l na. Vanj se namreč vpisujejo j trnovska dekleta, ko so doseg- i la 24 let, a še niso dobila svo- t jega moža. Neoženjeni fantje | pridejo vanj po izpolnjenem 26. 1 letu. i J Naj bodo tu ob 60 pustni ne- ! ' delji obnovljene nekatere pri- jj pombe, ki jih beremo v proto- ( kolu o posameznih članih tega f originalnega trnovskega "dru- j štva." Mnoge izmed njih se po ( deželi slišijo dan za dnem, ni- i so pa bile še nikoli natisnjene, i Tudi v njih se nam kaže velika j šegavost našega preprostega : ljudstva. ji Pri imenih devic beremo. Na moško stran vleče.—Ima skriv- ! no znanje. — Ni stanovitnosti 1 je še vagana stvar. — Ne ver- j i jame fantom nič. — Fante grdo gleda, ker se je noben ne usmili. — Ta se ne da pregovoriti. Prav, le ostani še tako čista.— Upanja malo za moža, ker čaka dohtarja. — Do sedaj je bila zvesta udinja devičarskega društva. Živio, le še tako naprej! Jo kmalu izgubimo. — Zagotovljena obljuba, ostane devica do konca. — Se je izneverila, je prelomila obljubo. — Izvoli-i la si je boljši del. — Naj uživa srečo z možem. — Ona je kihala, pa ni imela nobenega, ki bi ji Bog pomagaj rekel, zato si je preskrbela moža. —Zagotovljena obljuba, da ostane devica do konca. —* Ji je odzvo-nilo. — Zate pa ni fanta več, vse upanje je preč. — Kot de-. vica je šla v sveti raj — Svoji sestri je zapisal Škandrov Fronc 1 verze: ■ Oj Mica ti Škandrova, daleč si vandrova I noter pod Mirno peč, 1 kjer so ti fantje všeč 1 O posameznih fantih so zapisane v protokolu takšne pripombe. Mu nevesta diši ko mački klobasa — Ni sreče! Veliko nevest, pa nobene žene — To je vesel fant in včasih preglo-' boko v kozarec pogleda — Do-j bro kaže le korajžo! — V krat-L kem bo iz protokola. — Tukaj gre počasi. — Temu je nevesta zmrznila v peči. — Upanje imamo, bo gotovo sprememba. — Se je oženil, ker je imel lepe sanje, pa ni imel nobene dru-j žice, ki bi mu jih razkladala. L — Brez upanja. — V protokol se vpisujejo tudi j pritožbe oženjenih in omoženih L udov. N. pr.: j j Moja žena je sitna, za poji pisat je ni, včasih od jeze pa bolhe lovi , Je lepa, je črna, se sveti ko i kos, včasih mi skoči od brade na nos. t Splošne opazke. Pregledniki j tega devičarskega protokola naj j oproste pomanjkljivostim, ker j jim je vojna vzrok in je ves odbor moral boriti se za Jugosla-f vijo. — Upajmo, da nam vsak j dan večja draginja veliko pripomore do večjega števila udov. Marenkotovemu Froncu je napisal nekdo: Bog te živi Fronc! Glej, da tudi ti ne prolomiš de-1 viškega stanu. Drži se do kon-■ ca svojega življenja. Mislim pa, " da si ga že prelomi če ne drugje • pa vsaj okoli tičkov, ki jih loviš. v Fronc je danes v velikih skr-- beh komu naj bi zapustil na-(Dalje na If. str.) _ SVETE'S FLOWER SHOPPE MISS FRANCES SVETE, lastnica 6120 St. Clair Ave.-HEnderson 4814 Krasne cvetlice in šopke se vedno dobijo v naši cvetličarni. Posebno sedaj za praznike imamo na razpolago veliko izbero. Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! | Vsem trgovcem, obrtnikom in na- i i rožnikom "Enakopravnosti" želimo ' vesele velikonočne praznike! JOHN RENKO JOHN STEBLAJ JOHN PETERKA Zastopniki "Enakopravnosti" FRANK MIHCIC CAFE 7202 St. Clair Avenue Pri nas dobite vedno dobro pijačo, 6% pivo, vino in žganje ter dober prigrizek. Odprto do 2:30 vsa: ko jutro. Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! KRAMER'S MEAT MARKET & GROCERY 5301 St. Clair Avenue Vesele velikonočne praznike in obilo piruliov želimo vsem prijateljem in zn""vem! Pri nas dobite dobro doma sušeno meso, vse vrsto meso, kakor tudi svežo in dobro grocerijo. Se priporočamo za nakup za praznike. A. BROFMAN Modna trgovina z žensko in moško opravo 6030 St. Clair Avenue Vesele velikonočne praznike m obilo piruhov želimo vsem prijateljem m znancem! STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 22. marca, 3S3? __ - LYON DAIRY SLOVENSKA MLEKARNA JOSEPH GLAV AN 1166 East 60th Street HEnderson 5832 Mleko potrebuje vsaka družina V naši mlekarni ga dobite dnevno, posebno sedaj pred prazniki ga bomo imeli še večjo zalogo. Gospodinjam priporočamo, da obiščejo našo mlekarno, kjer boste postrcžene z najboljšim mlekom. Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! KUNSTEL'S CAFE 6616 St. Clair A venue ENdicott 9208 Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! Obiščite našo gostilno. Postregli vam bomo z dobrim žganjem, vinom in pivom kakor tudi z dobrimi jedili. ijfe^ m IsJ m lr-i m I—i; 1—* % t—i m Im S m Vesele velikonočne praznike želimo vsem! ANTON GUBANC 16725 Waterloo Road SLOVENSKA MODNA TRGOVINA Za žene in dekleta imamo lepe obleke, fino spodnje perilo in nogavice ter blago na jarde. Za može imamo srajce, kravate in spodnje perilo. Za otroke lepe oblekce-in druge stvari. Se priporočamo vsem! r-r t ■'<> BE* fe frri ® Im » 1=3 ® 1=3 ® J=3«1=3 ® ANTON KOTNIK 7513 St. Clair Avenue GOSTILNA Imamo vsakovrstno najboljše žganje, vino" in fino pivo, kakor tudi okusen prigrizek. Cenjenim rojakom se priporočamo, da nas obiščete, ker postregli bomo točno in vljudno. Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! i I—111—31P—I 11-3 11—191—I i I—I ? fc-3 8 DOMINIK LUSIN GASOLINSKA POSTAJA East 60th St. in St. Clair Avenue (s^o) Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! Še priporočamo, cla nas obiščete kadar potrebujete gasolin ali olje za vaš livto. t 0 *=3 m Ir-i » Jrri ® I—3 <*1-3 P t—l «t—i #1=3 p Vesele 'velikonočne praznike želimo vsem! > ['' I—i * I—rl * I—I '< I—I ! Sončna luč je Pravir vsega [življenja, brez nje bi rastline ne mogle proizvajati hranilne sno-vi in vse živo bi moralo umreti. C I So pa tudi primeri, da sončna ! svetloba povzroča smrt. I To nam je znano že dolgo n. p pr. za neke vrste bakterij. A 7 šele novejša raziskovanja so po- I" i kazala, da utegne sončna 3vetlo-1 ba povzročiti tudi pri živalih in s,' človeku težko bolezen iu smrti i« če se stvorijo v krvi določena 1| barvila, ki so sorodna z normal-O nim krvnim barvilom, a delajo telo preobčutljivo za svetlobne vplive. | Prof. Fischer je ugtovil, da Se pojavlja takšno barvilo, hema- : toporfirin v preobili količini v krvi nekih ljudi. Ti ljudje v temi ne obole, pač v svetlobi. Telesni deli, ki so najmanj zaščiteni pred svetlobo, se popolnoma uničijo, vsi obsevani kožni deli oteče jo in se strašno j skazijo. Prof. Hausmann je živalim vbrizgnil takšnega barvila in so nekatere poginile takoj po obsevanju, druge pa počasi, j Znanost pa še ni odkrila bliž-i njih vzrokov za ta čudni pojav, ! da utegne sončna svetloba živa- I li in človeka umoriti. - Gosposka Fifi in Fido z aleje (Dalje iz 1. str.) plebejskega porekla in vaga-bundske sorte, nemara pokličejo konjača, ki je zakleti sovražnik pasjega rodu. 1 "Ne vem, kdo je to, ker nisem ga še videla, niti slišala o njem," je odgovorila Fifi, "toda dokler si z menoj, se ti ni treba bati te pošasti. Nihče te ne bo gonil od naše hiše. Gospa je moja prijateljica in me ima strašno rada, zato vem, da te ne bo gonila od mene in da bo prijazna s teboj. Saj sem tudi jaz prijazna z njenim ljubč-kom . . . Seveda, skopati se boš moral pustiti in parfumirati, da ne boš s svojim duhom žalil naših finih nosov. To bo opravila služkinja, ki tudi mene koplje in čedi. In pa finih manir se boš moral navaditi — pri tem ti bom že jaz pomagala . . " Fido se je vdal. Komaj sta se Fifi in Fido prikazala v hiši Fifine gospoda-| rice, že je nastal krik in vik,' in preden se je Fido dobro za-, vedel, kaj se prav za prav godi, že je zletel skozi vrata in po kamenitih stopnicah; za njim pa je pridrvel hudogledi vratar ter vihtel nad pasjim plebej-cem debelo palico. Fido je uvidel, da ni časa za razmišljevanje in razglabljanje ter ni utegnil počakati, da bi palica padla po njem; pobral se je bliskovito naglo na svoje štiri ter odkuril z repom med nogami po gladkem asfaltu; u-stavil se je šele v svoji rodni aleji. j "Vedel sem, da bo tako," je turobno vzdihnil in pri tem mislil na dražestno psičko, ki jo je komaj našel, a je že bila izgubljena zanj. "Ne marajo ljudje nas, ki smo doma v alejah in preperelih šupah. Eh, ni je enakosti na tem pukla-stem svetu, in tudi pravice ni!... Sicer pa sem bil norec, ko sem verjel Fifi, da plebejci in oni z vrha morejo shajati pod eno streho . . . Siromak je pač le siromak in bo siromak ostal vse žive dni, če si sam ne zna pomagati . . ." Fifi pa je morala poslušati o-stro pridigo svoje gospe. "Da te ni sram! Z umazanimi potepuškimi psi se potepaš okrog in še domov jih vodiš! Sramuj se! In le glej, da se kaj takega več ne zgodi! Potem ne bova več prijateljici. Ti se smeš družiti s psi svoje krvi, z umazanimi potepenci s ceste ne smei pajdašiti. Razumeš?" Fifi je prikimala ter tužno za-smrkala, ko da razume, da se res ne velja družiti se s plebejci kakršen je Fido, čeprav je lep, močan in postaven. Toda ko je dobila tovariša svoje enake krvi, ji ni ugajal. Fido je bil ves drugačen. In ob priliki se je spet potepla po alejah. Fidota sicer ni našla, zato pa druge, njemu podobne. Trpela jc zaradi tega največ služkinja, ki je ! bila mnogokrat zmerjana zaradi potepuške Fifioe. Nekega dne pa je Fifi nenadoma zbolela in vsa zdravniška veda ji ni mogla pomagati. Na svojem zadnjem potepu je v družbi s svojim ljubimcem po- i žrla nekaj odpadkov, ker je bila - <$ lačna, i ft .to je postalo usodno tf za neino piiČko. X Umrla je. Gospa je bila neu- I tolažijiva. Jokala je, da bi Fi- jj|j fica prav gotovo oživela, če bi bilo v nji le še trohico življe- * nja. Pokopali so jo na lepem pas- * jem pokopališču, na grob so ji 1 postavili spomenik iz belega J marmorja. i p Ko se je Fido nekega dne pre- w grešil zoper vse človeške in pas- jjj je predpise ter skozi slučajno v. odprta vrata mahnil na pokopa-lišče pasjih aristokratov, se je J zelo začudil novemu spomeniku, s Še bolj pa je bil presenečen, ko 1 je čital: J "Tukaj počiva naša ljubljena < Fifi, plemenitega rodu in krvi. fj Naj sladko počiva v grobu, ki J se ji je prezgodaj odprl. ^ Njena gospodarica, kateri jc 1 Fifi zvesto služila, ji ohrani ve- h čen spomin." h Torej Fifi, ki je prišla nekoč j k njemu v alejo, je mrtva. Fido ^ se je tužno zamislil ter otožno ^ filozofiral: Takole se nekoč vse ji neha. S smrtjo. ^J i Ko se je zmislil na smrt, je , Fido v duhu uzrl svojo smrt in * pogreb. ' v K 1 Na zapuščenem smetišču u- ^ mira. Poleg njega leži smrdljiva kost, ki jo je bil izkopal, a je ► ne more več obirati. Sam je, v žive duše ni v bližini, nihče nc j) objokuje njegove smrti. Izdihne, j Potem ga zabrskajo v smetišče > ali v gnoj, in končano je. | In Fido se je žalostno ozrl na ' 'Fifin nagrobni spomenik ter » | vzdihnil: ^ i "Še po smrti si nismo ena- i ki ..." 1 In kot nalašč je prila tisti hip , na pokopališče lepa, mlada gospa, kateri se je Fido bliskovito 1 naglo umaknil za širok grm. Go- i spa pa je pokleknila k Fifinemu grobu ter začela pretakati bridke solze. 1 Fido je zalajal ter v velikih 1 skokih planil preko grobov pro- , ti vratom. "Svet stoji na glavi!" je bil 1 njegov zaključek. VSAKO LETO 10,000 , POTRESOV V indijskem geologičnem zavodu v Dclhiju so v preteklem 1 letu še posebej proučevali po- , tresne katastrofe. Raziskovalci, ki so v zvezi z vsemi potres- ; nirni opazovalnicami na svetu, i so izračunali, da se zgodi na ( zemlji 10 tisoč potresov na leto. Največ jih je na Japonskem kjer jih beležijo vsako leto nad tisoč. Sledi Cile, a tudi Mala Azija, Perzijski zaliv, Arabska, Bengalska, Sundski otoki in Nova Gvineja spadajo med ozemlja z zelo gostimi potresi. Skoraj neznani so potresni sunki v notranjosti Afrike, Avstralije, Brazilije in Azijske Rusije. V Evropi se "ponaša" Grčija s kakšnimi 500 potresnimi sunki na leto in ima tu prvenstvo. Seveda vsi ti potresi še zdaleč niso katastrofalni. Del-hijska statistika pa je izračunala, da so potresi v zadnjih sto J:tih na Japonskim in Kitajskem porušili 61 srednjih in manjših mest, poleg teh še nekoliko velikih. KAJ JE FILIBUSTER V Zedinjenih državah pomeni beseda filibuster zastopnika, poslanca, senatorja ali delegata, ki z dolgimi govori zavlačuje zborovanje, da se na ta način prepreči sprejem kakega predloga. Nizozemci so označevali človeka, ki pleni ali krade, "vribui-ter" in Španci so izraz spremenili v "filibustero". Američani so ta izraz sprejeli za označbo človeka, ki z neskončnimi govori zavlačuje posle kakšnega zborovanja. V evropskih parlamentih so tako postopanje označevali za obstrukcijo. OBIRANJE CA J A | Caj je posušeno listje grma čajevca. Listje se obira s čajev-i ca vsakih sedem ali osem dni. Vesele velikonočne praznike želimo vsefti odjemalcem in prijateljem! KALISH DEPARTMENT STORE MODNA TRGOVINA 7010 St. Clair Avenue BILL'S SHOE STORE OBUVALO ZA CELO DRUŽINO Se priporočamo za nakup dobrega blaga! JEANETTES RESTAURANT 1022 East 63 rd St. Vedno postrežemo z najboljšo domačo hrano , in 6 procentnim pivom, kakor tudi vinom. Se vsem priporočamo za obisk. — Postregli vam bomo najboljše. Želimo prav vesele velikonočne praznike vsem obiskovalcem in prijateljem <* I—I«I—I * tr-i << h-ri & h—l«I—* 4 t—14 1=1 MR. IN MRS. FRANK KLAUS 885 ADDISON ROAD GOSTILNA Vesele vclUconočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost ter se priporočamo za v bodoče. Pri nas dohite vedno dobro pivo, vino in žganje in dober prigrizek. M—I '-1=1 '- I—-i * M '< l—i «I=i 1=1» 1=1 STERLE RESTAURANT - 6216 ST. CLAIR AVENUE Želimo vesele velikonočne praznike vsem! Se priporočamo v bodoče za vaš poset. Pri nas dobite vedno dobro hrano in točno postrežbo. Imamo lepe prostore za balincanje. Se vsem toplo priporočamo. [ • 1=1 $ I=i W 1=1 i i—l i M 91—111—I f) t—I # MR. IN MRS. MIKE JALOVEC 6424 SPILKER AVENUE BEER PARLOR Dobro pivo dobite vedno pri nas. Imamo tudi lepe prostore za balincanje na prostem in v kleti. Pridite in boste imeli dosti zabave. Želimo vesele velikonočne praznike vsem! [s>I=i % 1=1 i i—l1—h-i*I—l*:h-i* Želimo vesele velikonočne praznike vsem! JOSEPH POZELNIK LASTNIK Clair-Doan Recreation Bowling Alleys 10322 ST. CLAIR AVENUE WM. LIFSHETZ DEPT. STORE MODNA TRGOVINA 7306 St. Clair Avenue, vogal E. 74 St. Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Pri nas dobite vedno dobro blago po nizki ceni. Se priporočamo za nadaljni obisk. ŽTE.UT 6 TiiNAIToPE AVIToST 22. rr«ii.io;., iOS'i PRIGODE GOSPODA ANDREJA BUČE To se je godilo takrat, ko nas: še ni bilo na svetu. Nekaj let j prej. Železnica še ni prevrtala poljan in travnikov naše lepe doline. Neba nad nami še ni one-čejal smradljivi dim iz tovarniških dimnikov. Takrat je živel na hribčku blizu trga upokojeni financar gospod Andrej Buča. Hišico je i-mel, pokojrjiriico in drobno že-ničico. Toda hišica je bila nje-1 gova, brez dolgov, k pokojni-nici je znal prislužiti kakšen goldinar po strani, drobna ženica pa je bila ne samo skrbna in varčna gospodinja, temveč je znala biti tudi jako huda in natančna. Ne, gospodu Buči pa hudost in natančnost ni bila prirojena. Dovtipen in hudomušen je bil, da ga še danes pomnijo vsi, ki imajo radi šale in nagajivosti. Obilno rejen je bil gospod Drejec Buča, da so se vsi čudili, kako sploh more prebivati v svoji kajžici na griču. In sam gospod Buča je časih govoril: "Le tega se bojim, da me nekoč ponoči zadene nesreča. V spanju smrčim, kakor Matijeva žaga, in v sanjah se v postelji o-bračam. Kaj bo, če se neko noč s hišo vred zakotalim po hri-' bu!" Je bilo res čudno, odkod se je gospodu Andreju Buči jemalo in zakaj se je tako redil, ko vendar nikoli ni jedel čez mero. Takole zjutraj skledo ajdovih žgancev in latvico mleka, dopoldne kos kruha in slanine. Opoldne, no, opoldne mora človek že kaj več založiti, da ne opeša. Popoldne je spet treba majčkeno malice, zvečer pa nekaj cmokov s piskrom kislega zelja.—oh, to kar ni vredno besede. Le k.adar je gospod Andrej Buča stopil v gostilno, —i takrat si je pa privoščil. Svinj-1 sko ali telečjo glavo je obrali do kosti, popil pa je kvečjemui deset vrčkov piva. . . Vse svoje nevšečnosti zaradi prehrane in re jenosti je gospod Buča nekoč , razložil slovečemu trškemu zdravniku dr. Kozoderu. Učeni doktor ga je poslušal in mu naposled svetoval: "Veste, kaj vam manjka, gospod Buča ? Sa-! mo še eno sedalo!" Najlepše denarce je gospod Buča zaslužil s ptiči. Gojil jih je vsake vrste, da je žvrgolelo v njegovi hišici na griču kakor I v paradižu. Nekoč je tudi gospodu župniku škrjancu nesel prekrasnega ptička in je gospod j župnik odštel na roko pet gol-| dinarjev, kar je bil tiste čase ' velik denar. Gospod župnik je potem potrpežljivo čakal, kak-| šne mu bo drobil neznani pisa-' ni drobljanec. Ojej, pa je na-' posled izgubil ljubeznivi ptiček vse svoje pestre barve in ko je še začel čivkati, kakor pač čivkajo vsi vrabci po strehah, je gospod župnik Škrjanec iz-previdel, da mu je Andrej Buča, preklicani hudomušnež in slepar nemarni, prodal poslikanega vrabca za težkih pet goldinarjev. Da bi ne bilo sramote in spogledovanja, je gospod župnik izpustil sivčka na beli dan in i je brez odveze odpustil gr^h I gospodu Andreju Buči, ki si je i medtem itak že privoščil svinj-: sko glavo s hrenom in deset vrčkov piva. Tako je imel navado ob vsaki dobri kupčiji, drobiž je pa nesel ženici. Nekoč na pustni dan je bilo v našem trgu jako veselo. Trža-ni so se opravili v maškare, iz vsake hiše je bil kateri, in so uganjali sredi trga takšne nor-I čije, da so se še stari, resni, najbolj zagrenjeni prebivalci držali za trebuhe. In še ponoči so potem rajali, da je bilo kar 'prehrupno. "Vas že spokorim!" je tisto noč mrmral Andrej Buča in si . jc dal 7, lestvijo nenavadnega opravka. Zamenjal je tisto noč. vse napisne table obrtnikov po' trgu . . . Grozovita je bila dru-j gi dan zmešnjava. To je bila' pepelnica, kakršne naš trg ni pomnil. Nad mesarijo gospoda Petra Bajsa se je blestela tablica konjača Franca Žlindre. Nad pekarijo Toneta Skoka je visela lesena tabla opekarne Matevža Potrate. Nad usnja r-no Frica Zaletela je bila pribita dolga tabla trgovca in slaščičarja Skobca. Nad gostilnami1 so bile table vse premenjane, večji del tako, da je najhujši nasprotnik dobil tablo svojega ljutega neprijatelja in narobe. Grof, ki je v graščini nad trgom prebival, je tisto jutro prvi vstal. In ko se je razgledoval z grajske planote po trgu, se mu je na prvo oko zazdelo, da nekaj ni v redu. Hitro je od-štorkljal po daljnogled in je gledal in gledal in z glavo majal. Potem je stopil doli v trg in je natančno prebiral napise, poklical je še gospoda župnika in sta se skupaj razgledovala po trgu. Drugega nikogar ni bilo j na beli dan, oj te sramote! Po-l poldne so se nekateri vendar, izpametovali in so sneli napač-j ne table. Prvi jo je sam mesar, Peter- Bajs odnesel h konjačul Žlindri in je vzel svojo. Potem I so sledili izpodbudnemu zgledu ostali mojstri. Sovražniki so se pobotali in v trgu je spet za-i vladala najlepša sloga. Še sa-! memu Andreju Buči so odpu- ' stili predrzno nagajivost, brez ' katere ni mogel živeti. Saj se je siromak dovolj potil tisto noč, ko je prenašal lestvo in table... Primerii pa se je tudi gospo-du Andreju Buči dogodek, da se c je lahko posmehoval ves trg. j Redil je gospod Andrej Buča ^ ljubko kravico, ki je dajala do- ^ volj mleka zanj in za njegovo ; gospo soprogo. In to kravico : Lisko je gospod Andrej Buča kakšen popoldan sam napascl j na travniku po$ hišo.. Posebno, i kadar ie gospa jmela opravlja v . trgu, je možu namočila, naj kravico lepo poveeb na »veži zrak. ] Pred hišico je bila brajda, ta brajda je sleherno jesen rodila toliko grozdja, da je gospod Andrej Buča vedno imel v kleti sodček vinčka. In kadar se ] je potem gospa potrudila v trg, ^ si je gospod Buča pripravil ve-l drico. Skrivaj je natočil vina in ! si ga shranil za brajdo, da te- ' jga ni opazila gospa soproga. ' Nekoč pa je Liska prišla do ve- | drice in je žejna posrebala pijačo. O, potem se je začel di-j| rendaj z vriščem in jokom. Ko| se je namreč gospa Buča vračala iz trga, je krava zbezljala po griču in se je tako preme-, i tavala in je pijana tako rogovi-1 'lila, da je gospa Buča v grozi | in žalosti zaihtela: "Večni Bog, j krava je znorela, krepnila bo!" "Figo bo krepnila," je jezen j zarobantil gospod Andrej Bu-| jča, ko je odnesel prazno vedri-| co izza brajde v. klet. "Krava se I bo že iztrezn'ila, mene pa bo topota raznesla!" j Resnično srdit, kakor še ni- j koli, je gospod Andrej Bpča i škrtnil z zobmi, potem :je ;odko-| račal po hribu lovit pijano Lis-j ko. Saj bi je ne bil ulovil, pa , se je krava neumna z rogovij zataknila v kup' gnoja, čez ka-| terega je menda hotela preobračati kozolce. Ves trg je bil j pokonci. . . Najlepšo izmed vseh je pa j Andrejec Buča zagodel samemu gospodu grofu. Graščak je bil trd in ohol, kakor se je za tiste čase spodobilo. O njegovem premoženju so otroci vedeli povedati: "Gospod grof ima počen knof . . ." No, dosti več pa v resnici ni bilo. Ali gospod grof tega ni bil kriv. . Zapravljali so njegovi predniki, on sam pa je v mladosti še tako poskušal, a • na stara leta je pač moral spet I prijeti za delo, če je hotel jesti jvsakdanji kruh in se obraniti j upnikov, da ga ne poženejo iz ■ 'graščine. Ljudje so se mu po-| smehovali, kadar so ga videli pri delu. Potem je pa rajši sam ubral take strune, da se je začel zmraovati nac! vsakomur, Kaor; ; J mu je le prinesel v mlin. j 1 i Or je nekoč na pomlad gospoduj ' Andrej Buča. Komaj ga gospod * grof ugleda, začne svojima vo- 1 ličema: "Hi, voliča, vidva sta J pametnejša kakor ta zavaljeni ' Buča!" Gospod Buča postane in po- * sluhne. Groza, kaj takega! Pa w ne premišlja dolgo. Ne bele ne j| črhne, ne črne. K potoku sto-pi in se zagleda v vodo: — na- k 'kaj dni prej je povoden j odnesla brv in nikomur še ni padlo v , glavo, da bi položil novo. ► "Ojej, ojej, le kaj mi je po- ; četi!" jame bridko tarnati go- . spod Andrej Buča. Veliko pisa- h no ruto potegne iz žepa, da si ^ obriše solze in potno čelo. "Oje- • mine, ojemine, le kaj mi je storiti!" K Gospod grof ustavi voliča sre- ^ di oranja, popusti oralo in se približa. * "Kaj se je pa zgodilo?" ^ "Čez potok moram, gospod !| grof, mudi se mi, pa ni brvi!" * "O, pa prebredite vodo, saj je i spet plitka!" t j "Saj bi jo, pa ne smem zaradi j nog. Veste, gospod grof, zdrav- * | nik mi je zabranil, nikoli več ne » 'bi shodil, ohromel bi v pomladni i 'i t vodi. Z zlatom bi plačal, če bi j našel človeka, ki me ponese na • j oni breg. Tako se mi mudi na ■ | sodnijo . . ., na, jaz pa tukaj." "To bi se dalo narediti," pre- 1 misli pohlepni grof in pogleda , naokoli: nikogar ni, ki bi ju videl. "Z zlatom bi plačal, gospod 1 Buča, ste rekli?" i "Bi, gospod grof." "Tedaj pa le hitro čez potok!" Ročno stopi grof v vodo in ' gospod Andrej Buča se mu z vso , svojo strašansko težo splazi na ramena. Gospod grof zastoče, 1 toda kaj bi, zlata je potreben, i Nese gospoda Bučo čez potok in ga ves upehan posadi na oni breg. "Zdaj pa zlato sem, gospod Buča." "Saj bi ga rad dal, če bi ga imel." "Ali ste nori, ali kaj?" — se razhudi grof. "Potem pa najin dogovor ne velja." "Pa ne!" se odreže Buča. "Pa me nesite nazaj na ono stran!" Grof pač kakor grof — trmast in prismojen — še enkrat nadene težki tovor in ječe prenese gospoda Andreja Bučo nazaj na oni breg. Ko ga odloži, si gospod Andrej Buča sezuje škornje in lepo prebrede pomladno vodico. Ko si škornje spet obuje in nadaljuje pot, klikne 1 za slovo oraču: 1 "Gospod grof, vi imate pameti za počen knof! Povejte zdaj voličema, kako ste prenašali { Andreja Bučo čez potok." i P. Drobtina _ STARE BRITVE Izkopanine so prinesle na beli Idan tri tisoč let stare bronaste ! britve. To kaže, da so se moški že pred 3000 leti skušali z britvami iznebiti odvečnega, grmovja na obrazih. j ; ANEKDOTA Rihard Wagner je; nekoč na prošnjo nekega prijatelja spre-!jel v orkester pozavnista, ki je bil še precej zavetnika. Pri pr-l vi skušnji mož ni začel igrati 1 i salo tam, kjer bi moral. Wag-! ner je dal to mesto še enkrat '; ponoviti. Spet je pozavnist za-| mudil in pri tretji ponovitvi še vedno ni začel. Tedaj je Wag-l'nerja minilo potrpljenje. Zav- I pil je na nesrečnika: "Če ste ! že začetnik — zakaj pa ni zač-; nete?!" I NAJCENEJŠI SLOVENSKI II DNEVNIK V AMERIKI JE i ENAKOPRAVNOST j j Naročnina za celo leto izven * Clevelanda je samo $4.50. t i Društvom in posameznikom 1 se priporočamo za tiskovine. 2 Unijsko delo—zmerne cene ; 6231 St. Clair Ave. 1 Cleveland, Ohio GREAT MRRffl 10ASHR SAU ___ NOW FOR MARCH ONLY, ^^ " THE $1095 FAMOUS SUN- f p,---H"""""^ BEAM AUTOMATIC TOASTER / i Xmbeam SILENT \ and the $200 sunbeam / ^ ^y \ crystal clear buffet tray A IITAU ATI/* I BOTH FOR $1095 \ j\ u i |y| j\ f i ^ i —the regular price of v ______/ the toaster alone. J TOASTER / ft THE MOST PERFECT-TOASTING^^ ^^TOASTER MADE^b^^W^^^^I^^W^^^^B What a combination! The beautiful, 2-slice, FULLY AUTOMATIC Sunbeam Silent Automatic toaster with a sparkling, 5-compartment crystal-clear buffet tray. Here is the toaster that gives you perfect toast every time—the same golden deliciousness from first slice to last. ENTIRELY AUTOMATIC! No burning; No watching! No under-toasting! Current shuts off automatically when toast is done and the red signal light flashes out, telling you. Toast as you like it—"Light," "Medium," or "Dark". And it KEEPS THE TOAST HOT IN THE TOASTER-OVEN UNTIL READY TO BUTTER AND SERVE. # What a value! Think of owning this lovely combination for the price of the toaster alone. That's our offer for March only—the most perfect-toasting toaster made with a sparkling condiment tray that's practical, easy-to-clean, one that you will really use and enjoy on countless occasions. YOU GET $|/\95 BOTH FOR fIV/ Superior Home Supply 6401-05 SUPERIOR AVE. ENDICOTT1695 Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! KAJ DRUGI PRAVIJO, DA JE NAPRAVILO FOOT FASHION OBUVALO V RESNIČNIH PREIZKUŠNJAH S I 7HE£L-mOLD^ V--.-X.--X.—S Resnične preizkušnje do-1 kazujejo, da se lahko iz- / 1 nebi napora na nogah, ako | so čevlji podloženi s cu-' shioned support pod čle-i nom in na petah. Brez i gumbov zadej, znotraj in [j zunaj se poveča udobnost 1 in tudi poveča lepoto čev-A ljev. Ts odličnosti so bile | dane v Foot-Fashion čev-* lje in preizkušene na tisoči čerih nogah. Rezultati so bili sijajni, udobnost in i , modeli so taki, da jih ni- 1 < ste prej videli v moških ' čevljih. FRANK BUTALA 6410 ST. CLAIR AVENUE Imamo najboljše obuvalo za celo družino. Jamčimo zadovoljnost in zmerne cene. Voščimo vesele velikonočne praznike vsem prijateljem in znancem! [ I—i I—11 F—I > I—111—I ® I—I1—I i i-—11 PETER MUKAVETZ 1231 EAST 61 st STREET GOSTILNA—6',; PIVO IN VINO Pri nas dobite najboljšo pijačo in prigrizek. Priporočamo se, da nas obiščete. Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! [ m i—i --1—111—111—i m i—i bi njena ljubezen bila trajna, kakor drobna "rinčica" na prstu. Vsa razigrana in ponosna je na svojega ljubčka in veselo poje: Ljubček je lep rdeč, Jaz sem pa bela, Ljubček je men' všeč, Jaz ga bom vzela. Njen izvoljenec še lepše gleda s prijaznimi očmi "kakor sveča gori," prikupnejši je nj.gov glas "kakor struna brni" in še lepše gre, kakor "zna šolar štet' ". Koder hodi njen ljubi, dehti rožmarin. Rada ima le mladega, star fant je kakor tr-da klada kraj vode. Če ji je ljubček nezvest, je nje žalost taka ,da bi* skalo razklala: Kadar dekletu, kakor so re-kali včasi, bik venec požre, poje: Razcvetajte se rožice ali pa ne, Saj ne bom delala pušeljca več. Zelo so se dekleta bale matere, če bi zvedele, da bo tekla I zibka. Vso nesrečno je pelo za-j peljano dekle: O joj, o joj. Moj deviški stan! Sinoč je bil, Na slamo djan. Fantje od fare so bili naši o-! čanci. Lepi kakor nageljev cvet, kuštrave lase in svetle oči so opevale dekleta. Pisan laj-beč so imeli na sebi, v žepu robec, ki jim ga je zarobila ljubica. Za klobukom srečnega vasovalca je tičala viržinka in vr- (Dalje na k- str.) Vesele velikonočne praznike želi vsem ženam in dekletom ter se priporoča za naklonjenost ^ LOGAR BEAUTY 8H0PPE 17216 GROVEWOOD AVENUE KEnmore 0645 ' .i .. tMMW^WWMMWWWWW . ---------- —■■ .. .■._!_•.-.--------—---------------- - ■ '.f • '« . * ima po znižanih cenah za velikonočne praznike LOUIS LAUTIZAR 1193 E. 60th St. 1195 E. 71 St. LUDWIG METLIKA 1151 Addison Rd. KARL MRAMOR 1140 E. 67th St. ANTON MARTINCIC 5919 Prosser Ave. LOUIS J. PRINCE 1209 Norwood Rd. ANTON PR1MC 985 Addison Rd. ARISTOS MOKO ROZINE, BELE iN ČRNE OREHOVE JEDRCA, DVOJNE VRSTE MED, NAJBOLJŠI KAVA IN ČAJ ZELENJAVA IN SADJE Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! ANTON BARTOL __1425 E. 55th St. _ LOUIS CIMPERMAN 1115 Norwood Road JOHN FILIPIC 1048 E. 76th St. JOHN GODNJAVEC 1011 E. 64th St. JENNIE ŽELE 1126 E. 68th St. J. KRECIC _1054 E. 61st St. J. LUPSINA 10201 Prince Ave. Se vam priporočamo ETRAN 2 ' ENAKOPRAVNOST ' 22. marca, 1937 JOHN MARN DRY CLEANING 6518 St. Clair Avenue Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! Zahvaljujemo se za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo še za v bodoče. Sčistimo, zlikamo in zakrpamo vašo obleko po vedno najnižji ceni. Pridemo iskat in zopet pripeljemo na dom. Pokličite nas po telefonu a ENDICOTT 2940 c i1—i i 1—4 i i—i i i—i s t—i ® i—i p i—i m i^f JIM SEPIC 16009 Waterloo Road Naša trgovina je edina v tej okolici, kjer se prodaja BPS barva, ki je priznana kot najboljša na trgu. Imamo travno seme, umetna gnojila in vsakovrstno vrtno orodje. ^. I esele velikonočne praznike in obilo piruhov telimo ■ • r$tem prijateljem 'v« zif :em! c i i—i i t—i i i—i m i—i i i—i * i—i i i—i i i—i s \. i ' : , , v ; rti : 2; l i V naši tfecr. jjji jmiimo s|qlere l$]|ih vzorcev stenskega papirja - bi»i;y '»ajtfoljše vrste. Papiramo in barvamo ter napravimo vedno najboljše delo. .j > - f MAVEC BRATA 15321 WATERLOO ROAD KEnmore 4696 I'esele velikdnočne praznike želimo vsem! ■ [ i—111—i § t—i i—i i* i—i i i—i g i—111—i J'esele velikonočne praznike želim 'vsem! GEORGE TUREK j , ? i 16011 WATERLOO ROAD Točimo legalno žganje, sveže pivo in dobro vino ter imamo vedno okusen prigrizek. Dvorana za svatbe, seje in druge prireditve. [ i i—i i i—i i i—i m i—111—i --1—i i—i i i—i -< MR. IN MRS. MESOJEDEC 1225 NORWOOD ROAD i Slaščičarna in grocerijska trgovina Pri nas vedno dobite najboljše cigare, cigarete, tobak, najboljše grocerije in dobre slaščice. Dajemo i Eagle znamke. i esele velikon/une prazniki želimo vsem oil jemalcem in prijateljem! | [ i i—i i i—i i «i—i i i—111—i s® i—i • i—T - Mr. in Mi-. ^RANK 3UHADOLNIK 1196 NORWOOD ROAD , I'ese/e velikonočne praznile in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! , Pri nas postrežemo z dobrim pivrom, sendviči, ei- 'garami, cigareti itd. Se priporočamo, da nas obiščete! i [ i I—i v I—I o J—i v I—1 k t—I 0 I—i * I—I •> t—1 i ; MODIC CAFE , IZVRSTNO ŽGANJE, VINO IN PIVO 1 6201 ST. CLAIR AVENUE—HEnderson 9103 i I esele velikonočne praznike želimo vsem * m!jemalcem in prijateljem Zakon m rodbina v sodobni Rusiji O tem vprašanju je predaval odlični ruski znanstvenik-kriminalist g. Maklecov, profesor na pravni fakulteti v Ljubljani, meseca novembra ■ na ljudski univerzi v Mariboru in decembra v "Soči" v j Ljubljani. Kratek izvleček j bo gotovo zanimal bralce. Sovjetska Rusija je že v začetni fazi svojega obstoja z novo svetovno-nazorno podlago in novo pravno osnovo, ki jo je dala zakonu in rodbini, realizirala; doslej v zgdovini človeštva še ne preizkušen in najradikalnej-ši socialni eksperiment, ki upravičeno vzbuja ogromno zanimanje svetovne javnosti za to emi-nentno socialno ustanovo, o kateri se pojavljajo trditve, da je v krizi. Zanimanje za razvoj sovjetskega eksperimenta potr-1 jujejo temeljite specijalne mo-[ nografije, ki so izšle zadnja leta o tem vprašanju. Vsa ta prizadevanja pa doslej | še niso prinesla popolne sintetične slike položaja zakona in rodbine v Rusiji, čemur se ni čuditi spričo težavnosti proučevanja. Samo poznanje predpi-j sov sovjetskega zakonskega in rodbinskega prava pa tudi še ne razodeva globokih notranjih sprememb v strukturi rodbine, • v kateri je politična in socialna revolucija povzročila nagel in velik preokret od napol patri-arhaličnih oblik rodbinskega' življenja k poskusu realiziranja j ekstremnih komunističnih načel < 0 zakonu in rodbini. r : * > • < ; i j r' ■f>r.| Po nazorih, značilnih za pryo dobo boljševizma, je. bila rodbina nekak atavistični pr;e ostanek i kapitalističnega ustroja, ki je ! v novem družabnem redu jen na izuijiira^ije. Zal n. " 1 smislu te ideologije pomenil i biološko dejstvo brez vsaki? , ligiozne in etične Osnove: V dilni sovjetski k togi izz : prt-1 vrata 'So si bili edini v tem; da ! mora nadomestiti- država rod- j bino z neko novo organizacijo 1 kolektivističnega tipa, ena izmed i prvih nalog komunističnega u-stroja pa naj bi bila v nadomestitvi zasebnega, individual-i nega skrbstva za otroke od st-ra-! ni staršev z državnim skrbstvom in. sicer dosledno brez izjem. 1 Vzgoja otrok s strani države i bi imela to prednost, da bi v nasprotju z rodbinsko-individu-' alistično in sebično vzgojo vzga-i jala v socialnem, kolektivnem duhu. j V smislu teh načel je bila jj prva etapa sovjetske zakono-| daje o zakonu in rodbini skraj-ji no radikalna. Že v prvih decern tih iz 1. 1917 in v prvem zakonu 4 o bračnem in rodbinskem pravu & iz l. 1918. je sovjetska vlada [j prav za prav po vzoru nekaterih i zapadnoevropskih zakonodaj iz- jf vedla ločitev države in cerkve in i. 4 je kot edino zakonito obliko za-I kona priznala civilni zakon; * proglasila pa je tudi enakoprav- < nost zakoncev in odpravila vsako pravno razlikovanje med za- f konskimi in nezakonskimi otro-f ki. Številčno razmerje med zako-? nom s cerkveno sankcijo, (ki 1 sicer v sov. Rusiji nima nikake- < ga pravnega učinka in civil- nim zakonom je bilo v dobi veljavnosti tega zakona različno med kmetskim in velemestnim prebivalstvom. Večina kmet-skega prebivalstva se ni hotela odreči- tradicijonalne cerkvene1 oblike zakona. V velemestih,' kjer ima: komunistična stranka mnogo večji vpliv kakor na | kmetih, pa je bilo n. pr. v. Moskvi ob tem času sklenjenih! okrog 70 procent civilnih zako-1 nov. Nadaljni važni mejnik v razvoju sovjetske zakonske in rodbinske zakonodaje je bil zakonik! (kodeks) o braku, rodbini in' varuštvu iz l. 1926. Ta kodeks pomeni pravi revolucionarni; prelom kot poskus uresničenja t najbolj ekstremnih načel komu- j nistične doktrine. Imel pa je^ tudi dalekosežne in nezadovolji-1 | ve posledice. Uvedel in priznal je namreč poleg registriranega | civilnega zakona še faktični ali j dejanski zakon; t. j. neoblično, življenjsko skupnost, temelječo! le na skupnem življenju, skup-' nem gospodinjstvu, medsebojni j podpori, vzgoji otrok in sličnem.! | V bistvu zadostuje zanj še medsebojno priznanje taktičnega, zakona s strani obeh prizadetih. To razmerje; ki ga imenujejo nekateri novejši francoski pravniki "svobodno zvezo brez po-' roke" (union libre sans mari-i age), ima svojega predhodnika ' v rimskem konkubinatu. Doslej so se pravniki že velijo bavili s pravno opredelitvijo tega dejanskega zakona, toda neuspešni so bili doslej tudi poskusi sovjetskih pravnikov,! , da bi ugotovili predvsem raz-! liko med faktičnim dejanskem uo • , i Ij.ubezen- ' , ''rtsk'1: - r !J(: ."r'jeila< :iev ' jetne - v šr 'v reseva- .ija i'.pjrriih' c praKsi s. 'prave strani. ' Predvsem' 'glede.! j imbvinskih pravic neporočenih 'zakonskih drugov, zlasti glec> j pravice žene in otrok dO vzdr- 'ževanja, s strani moža in očeta. I Ker zakon ni predpostavljal j dolžnosti skupnega domovališča, I nista bila moški in ženska ki sta ! / ; gojila ehjcrat ljubezensko raz-!merje, v stanu ugotoviti, ali še j živita v dejanskem zakonu, nista pa tudi bila varna, da ne bi eden izmed njiju iz kakršnihkoli razlogov zahteval priznanje morda že davno prekinjenega zakona. Sovjetski pravniški časopisi sami priznavajo pogoste prime-• re, da dve ženi tožita istega I moža na priznanje dejanskega | zakona, ker sta pač istočasno j ali zaporedno živeli z njim skupno. To zmešnjavo olajšuje tudi okolnost, da zakonik iz 1926 ni zahteval zakonske zvestobe. Nadaljna okolnost, ki je povečala zamotanost v praksi je do skrajnosti olajšani postopek za razvezo zakona, ki je možna po sporazumu obeh ali pa tudi že na zahtevo le enega izmed njih. V slednjem primeru se drugemu zakoncu dostavi le prepis zapisnika o ločitvi. Skleni-I tev novega zakona pa je možna j brez obveznega čakalnega roka | takoj po razvezi prejšnjega. Sovjetski statistični viri iz 1. 1928. kažejo, da so se nezadovoljni zakonci močno posluže- 1 vali nove ugodnosti, ker so lo- , čitve, zlasti v velemestih, očitno naraščale. Zakonik iz 1. 1926. je navajal i ' tudi nekatere zakonske zadržke, ki pa so veljali le za registrira-[ne zakone. Ti so bili: nepolno-Jetnost (do 18. leta starosti), jumobolnost in bližnje,sorodstvo. ! Iz teh določb izhaja po mnenju sovjetskih pravnikov, da je dovoljena bigamija ali celo poliga-mija. Prepovedano je le zamol-! čanje prej obstoječega zakona pri registraciji novega. Ta zakonik tudi ne pozna kaznivega : dejanja krvoskrunstva, ki je u-zakonjeno v zakonodajah vseh j kulturnih držav. Nista torej kazniva najbližja sorodnika, n. Jpr. brat in sestra, če skleneta faktični zakon. V sovjetski Rusiji živeči kriminalist prof. P.! jLjublinski potrjuje, da primeri .krvoskrunstva res niso redki. ! Zaradi takšne nejasnosti in1 ■ negotovosti pravne zaščite za-jkona so v praktičnem življenju ! trpele najbolj ženske in otroci.1 Tudi kazenska odgovornost radi i neplačevanja alimentov, določe- j na v soyjetskim zakoniku, ni za-! legla mnogo. Te kazenske sankcije so se izkazale brez prave moči, ker gre za množin-, i ski pojav zlohotnega neplače-' vanja. Pojavili pa so se pogo- i sti "zločini zaradi alimentov".—! umori, katerih glavni nagib je1 želja iznebiti se dolžnosti vzdrževanja ločene žene in otrok. Povečala se je tudi mladinska I zločinstvenost v doslej še neza-jžnamovanem obsegu, v nemali i meri kot posledica zanemarjen nosti otrok iz takih zakonov. Izkazalo se je tudi, da država ne more prevzeti nase skrbstva za mladino v-ttikem obsegu, kakor je prvotno obljubljala, ni pa tu-j :li bila izpolnjena v sovjetski za- j I koiibdaji slovesno deklamirana iideia o zaščiti žensk in otrok l •! i icot šibkejšega elementa druži-; jrie; O tem priča žalosten pojav | j nezadostne alimentacije pri lo-, eitvah, ogromno naraščanje teh! kakor tudi katastrofalen • obseg \ otroške zanemarjenosti. Zakonodaja, ki jo je komunistična doktrina opirala na teorijo o nestalnosti in izpremen-Ijivosti spolnih odnosov, je v praksi pospeševala vsakršno , pravo negotovosti in nikakor ni j zadovoljevala ljudstva, zlasti ne .jkmečkega. Značilno pa je, da i! so proti legalizaciji ugovarjali icelo nekateri člani komunistič-jne stranke, predvidevajoč po-^ i speševanje spolne anarhije. Nasprotovali pa so tudi olajšalne-. | mu postopku ločitve zakona, ki . j bi ga mogla uničiti vsaka ma-| lenkostna razprtija. \ Vlada je naposled bila primo-^ i rana odreči se prvotnim široko-' j poteznim načrtom glede zakonodaje o rodbini in je razglasila . kot geslo nove družinski politi-j ke okrepitev zakonskih in rodbinskih vezi in borbo proti lah-" - komiselnim ločitvam. Kot vid' j ni izraz tega preokreta je najno-| vejši zakon od 27. junija 1. 1936, ( 'katerega določbe, kolikor se na-j naša jo na zakon in rodbino, vse- ( DtiliP nn 1 str. ) Bukovnik Studio m EAST 185 SI, Pokličite KENMORE 1166 V lastnem modernem fotogra-fičnem ateljeju. Odprto vsaki dan. - Ob nedeljah od 10. do 4. ure. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM! MR. IN MRS. JOHN PIANECKI SLOVENSKA PEKARIJA 6036 St. Clair Avenue v i ■ i Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! | Se priporočamo, da si naročite pri nas potice m druge potrebščine. Postregli bomo najboljše. HEnderson 2376 # ISI % t—I m t—i m I—-I # I-4 m Jr-rl m Ir-I m kri I ADDISON FURNITURE 7210 St. Clair Avenue i HEnderson 3417 Nova trgovina z najmodernejšim pohištvom. Prl nas dobite vedno dobro blago za nizko ceno. i Se priporočamo za obisk i Iresele velikonočne praznike. želimo ■vsem -' <.■ ! NORWOOD BOWLING ALLEYS FRANK BUCHER, lastnik 1 . -v ' . 6125 St. Clair Avenue i Vesele velikohtočv\']prdzjiike in p]jih piruhov želim0 vsem prijateljem in znancem! i Se priporpčamp, da pridet^ k nam se kratkočasit- Mi vanr postr^omo i.^; t rj-u^ts— jn mehkim' pijačami. Vesele veliko)ioeu& praznikb m obilo piruhov želu"" ■vsem prijateljem in znancem! • ■ ^ ANTON BARAGA 15322 Waterloo Road BONDED WINERY NO. 113 Imam polno zalogo legalnega vina, dobro pristno kapljico ter se priporočam za nakup tako društvom m posameznikom. [ m Ir-4 i 1—411-HE B SE® Irri« K-4 ^ fc-4 * " Ako rabi vaša hiša barvanje zunaj ali znotraj pa če hočete papirati vaše sobe, se obrnite do nas. v e no prvovrstno ^elo. VICTOR PETERCA UNIJSKI KONTRAKTOR 17724 Grovewood Avenue KEnmore 0482-W Želimo vesele velikonočne praznike vsem! i i i-4 i i—i s i-4 i s—181—i i i—4 i i—i i Vesele praznike želita vsem gostom liti prijateljem sl rom Amerike in v star j domovini MR. IN MRS. JOSEPH PLEVNIK BRIDGE TAVERN 694 East 152nd Street LEGALNO ŽGANJE, SVEŽE PIVO, PRISTNO VINO MUlberry 9455 j^TOarca, 1957__m^OBUVHOŽT " STp.AN 3 DOMINIK KRAŠOVEC 6025 St. Clair Avenue GOSTILNA IN RESTAVRACIJA Imamo najboljše vrste žganja, pive in vina ter moderno urejeno plesno dvorano. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočamo, da pride in si ogleda naše prostore. Vsem postrežemo najbolje. Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! ® ErS <® If-rl 'v J (p ® Irrl (S> Trrri # lr-rl <§> MR. IN MRS. FRANK DRENIK 5422 HAMILTON AVENUE GOSTILNA , Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Se vam priporočamo še v bodoče. Pri nas dobite vedno dobra jedila in dobro pivo in vino. MR. IN MRS. MILLER 5205 ST. CLAIR AVENUE GOSTILNA Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! Se priporočamo za obilen obisk. Postregli bomo s dobro pijačo in jedili. ■ ® i^i <§ i^f m isi # i^i <§> J^I <§> I^I <§> isi <§> isi i® Obleka naredi človeka. Mora pa biti pravilno narejena, da pristoji kot treba. Mi delamo obleke po meri. Prvovrstno delo. JOSEPH GORNIK SLOVENSKI KROJAČ 672 EAST 152nd STREET Vesele velikonočne praznike želimo vsem! s trnim m i^j • isi # esi # j^l m isi m s=x m MRS. AMALIJA GOLOB in hčerka 955 ADDISON ROAD RESTAVRACIJA želimo vesele velikonočne praznike vsem, gostom in prijateljem! Vedno smo pripravljeni postreči vsem s dobrimi okusnimi gorkimi in mrzlimi jedili, ter dobrim pivom m vinom. Se priporočamo za obilen obisk. Dobro pivo, vino in žganje, prijetno družbo ter Prijazno postrežbo dobite vedno pri nas. MR. IN MRS. F. SVETEK " 768 EAST 200th STREET Želimo vesele velikonočne praznike vsem! $ isi m i^I m I^J <§ I^I g i^J m <§> m ® FRANK KLEMENCIČ 1052 ADDISON ROAD BARVAR IN DEKORATOR Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost ter se Priporočam tudi za v bodoče. Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! FRANK ZAKRAJSEK POGREBNI ZAVOD 1105 Norwood Road ^esele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! Janez Rožencvet Prva ljubezen Dorastel je mladenič ter začutil praznoto v srcu. Šel je, da poišče ono, ki naj daje njegovim dejanjem smer in življenju cilj. Ko jo spozna, mu zagori srce s plamenom, da se je žarilo od vzhoda do zahoda Omamljen po božanski lepoti pade pred njo na kolena in reče: "Nebo mi je ukazalo, naj Te iščem, in zdaj, ko sem Te spoznal, je moje srce polno ljubezni. Spremljaj me na vseh potih, ker tudi jaz Ti hočem ostati zvest do konca svojih dni. Posvetim Ti sleherno svojo misel, negujem Te in življenje zastavim, da Te ubranim pred vsakomur, ki bi Te hotel žaliti." Pogledala ga je in odvrnila: "Veliko sem jih že čula, ki so enako govorili, a besede niso držali. Zato tudi tebi ne verjamem. Ženska sem in sploh ne verujem v ljubezen, če ni vsak dan stokrat na novo dokazana. A mene prepričevati ni lahko. I Kot ženska sem kruta in zahtevam brez usmiljenja največje žrtve od onih, ki me ljubijo in hočejo biti deležni moje ljubezni. Pretežke Ti postanejo žrtve, zakaj vedi, prava ženska sem, ne poznam ne zvestobe ne hvaležnosti, in samo močnim in neustrašnim se posreči, da si pribore mojo ljubezen. Slabiči me radi tega psujejo z^vlačugo, toda nikomur se ne ponujam, za nikomur ne hodim. Nešteto jih je že ugonobila ljubezen do mene, a vedno se vnemajo novi. Iz njih krvi pijem večno mladost in neminljivo lepoto!" "Ne, ne govori tako Ti, edina poželenja vredna! In najsi, je vsaka Tvoja beseda resnična, moje ljubezni ne omaje. Prise-zam Ti, da mi bo slast vsaka žrtev za Te in edino pri Tebi hočem živeti ali umreti!" 1 "Poskusi!" je čul mladenič j njen odgovor, a nje same že ni videl več. Zginila je. In zdaj je mladenič živel po svoji prisegi. Ljudje, ki niso poznali njegove izvoljenke, so se mu kroho-tali ali ga pomilovali kot blaz-nika. Drugi, ki so jo poznali, so se nasmihali. Usmiljeno, cinično, škodoželjno, zbadljivo ali kakor že. Malokdo mu je odkritosrčno in bodrilno stisnil roko. Sreča njegova, da se ni menil za ves svet. Hodil je po poti, ki mu jo je kazala njegova ljubezen. Pri tem je veliko trpel. Kako težko jo je včasih našel! In kar ga je najbolj žalilo, kolikokrat jo je našel v oblasti surovih nasilnih ljudi, a ona ga ni niti pozdravila kot rešitelja. Takrat se je v sveti jezi vrgel nanje in se čutil srečnega, če jo je iztrgal iz rok, ki so jo onečašča-le. Dolgo njegova sreča ni trajala, ker mu je navadno kmalu ušla, ali pa so mu jo ugrabili drugi. Včasih tudi njegova moč ni zadostovala, da bi jo otel. O-bležal je premagan, poln udarcev in ran, a ona je šla z zmago- valci mimo njega, kakor da ga ne vidi. Takrat se je zgodilo, da je sam psoval z vlačugo njo, ki jo je častil kot boginjo. Ni razumel, zakaj ga pusti trpeti, zakaj ne pride sama k njemu, ki jo tako ljubi. Toda prej ali slej, po zmagi ali porazu je spet ponavljal svojo prisego in bil pripravljen na nove žrtve. Bil je pač mlad, in usojeno mu je bilo, da z lastno krvjo poji njeno nadnaravno lepoto, ki ga je mamila. Nazadnje se je pa mladenič vendarle izneveril svoji prisegi. In ne čudite se, zakaj kar pripovedujem, ni pravljica, ampak vsakdanja zgodba navadnega mladeniča, kakoršen ste bili morda vi sami ali kdo izmed vaših znancev. Mi vsi smo se izneverili prvi ljubezni, in kdo ve, če bo zemlja sploh kdaj nosila srečen rod, ki ji bo lahko zvest ostajal. Nam je usojeno izdajstvo ali smrt. In izdajamo prvo ljubezen, dokler se popolnoma od nje ne odvrnemo. Postanemo komodni in praktični, sprevidi-mo, da smo se zaljubili nespametno, ter se v družbi celo norčujemo iz svoje mladostne norosti. A dokler nas niso še vsi bogovi zavrgli, mislimo na tihem neštetokrat nanjo. Zavedamo se, da je bila prva ljubezen edino prava. Razsvetlila je velik kos našega življenja, ki je bilo srečno, ker sreča je v svetlobi. In tako je bilo tudi z mladeničem. Z leti se je spremenil in oženil z drugo, ki so mu jo o-besili na vrat. A čeprav je njegov zakon obče spoštovan, ter ves svet prepričan, da živi v njem srečno — pridejo trenot-ki, ko se mu zdi ta zveza — gnusen konkubinat. Takrat misli na njo, večno mlado, božansko lepo in edino poželenja vredno. Še bi hitel 2a njo in jo poiskal, če bi imel moči. Toda ogenj v srcu je dogorel — a moč je v ognju. In svest svoje onemoglosti ter prepričan, da sama od sebe ne pride nikoli k njemu, resignira-no ponavlja njeno ime: Pravica! Pravica! "NEZAKONSKI SIN KARDINALA" O groteskni pustolovščini je razpravljalo neko sodišče v Mo-nakovem. Neki 21-letni mladenič, brez posebne izobrazbe, toda s kopico kazni v svoj preteklosti, je neka monakovska zakonca kot kaplan in nezakonski sin nekega kardinala opeharil za večjo vsoto. Lanskega junija je jima pokazal dve potvorjeni pismi berlinskega škofa in je lahkovernima zakoncema poleg tega dejal, da je po svojem očetu, kardinalu podeloval 20,00 mark. V presenečenje sodnikov in poslušalcev se je med razpravo izkazalo, da se je bil "kaplan" seznanil z obema v nekem — nočnem lokalu. Na Telovo se je pustolovec udeležil procesije in'je zvečer z zakoncema odšel v neko kavarno, kjer so ostali do pol treh zjutraj. Potem so šli skupaj domov in kaplan je spal v zakonski spalnici. Možu je pozneje predložil detajlirano pogodbo, po kateri bi mož postal poslovodja nekega hotela ob jezeru in gozdu, v bližini Monakovega. Ta hotel je bil baje sam kupil. Na podlagi te ponarejene pogodbe je potem znal možu izva-viti večje vsote denarja. Neko nedeljo je lažni duhovnik v neki kapeli celo bral mašo, za kar so mu dali na razpolago ministranta. Pri tej priliki je zakonca tudi — obhajal. Prej je bil doma oba spovedal, naj-prvo moža, potem ženo. Ženi je pri tej priliki sporočil, da mu je mož pri spovedi priznal, da ima ljubavnico, s katero jo vara. S to zlagano trditvijo je skušal razdreti zakon, da bi se približal ženi. Toda stvar se je razjasnila in slepar bo dobil sedaj občutno kazen. Zakon in rodbina v sodobni Rusiji (Dalje z 2. strani) kakor kažejo težnjo k omejitvi lahkomiselnih ločitev in izigravanja rodbine in rodbinskih dolžnosti. Med drugim odreja ta zakon, da je treba v primeru ločitve povabiti oba zakonca v urad in da je treba vsako ločitev zabeležiti v osebnih legitimacijah, ločitve pa so podvržene progresivnemu obdavčenju. Vse te odločbe pa veljajo le za registrirane zakone in ne upoštevajo tudi dejanskih, katerih ločitev je ostala še v naprej neomenjeno možna. S temi določili je hotela država urediti le najbolj kričeče primere zanikar-nosti, večji praktični pomen pa imata predpis o obveznem za-beleženju in legitimacijah in obdavčenju ločitev, ki predstavlja neko vrsto političnega in materialnega pritiska proti lahkomiselnosti in velikemu številu ločitev. S tem pa se sovjetska menta-liteta o rodbini ni spremenila kljub sistematični agitaciji za zaščito trdnosti zakona in rodbine. Slej ko prej rodbine ne vrednosti kot neko samostojno duhovno vrednost, temveč predvsem kot politično zadevo. S prisilnimi policijskimi in fiskalnimi ukrepi in deloma z obljubami denarnih nagrad za rodbine s številnimi otroci pa hoče vlada popraviti spolno anarhijo, ki jo je povzročila s svojo zakonodajo. Prof. Maklecov je na kraju svoje razprave mnenja, da je kljub res žalostni sliki rodbinskega in zakonskega življenja v sodobni Rusiji razveseljivo dejstvo, da zakonodaja in propaganda, ki sta brez dvoma vplivali na rodbino in omajali njeno trdnost zlasti v velemestih, vendarle nista uničili rodbine v celoti in zlasti ne med kmečkim prebivalstvom, kjer je rodbina pokazala veliko življensko sposobnost in nenavadno odpornost. PIRUHI KOŠARICE PIRUHI Naša trgovina je ena največjih v tej okolici in vam je mogoče dobiti na stotine lepih stvari, ki so primerne za velikonočna darila. JOHN E. CASS LEKARNAR TEL.: KENMORE 2877 VOGAL CHEROKEE AVE. IN EAST 185 STREET Zdravniške recepte izvršujemo zanesljivo in točno Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! JERRY GLAVAČ KLEPAR 1052 Addison Road-HEnderson 5779 Vesele velikonočne praznike in obilo piruliov želimo vsem prijateljem in znancem! Kadar imate kaka popravila ali druga dela, spadajoča v našo stroko, pokličite nas. Prvovrstno delo po zmerni ceni. r* * Ir-I9 « I—* 8 Vedno polna zaloga svežega sadja, jabolk, pomaranč, zelenjave, solate ter sploh vsega kar spada v trgovino s sadjem. Vedno sveže in najboljše blago. ANT^WNA FRUIT AND VEGETABLE MARKET 416 East 156th Street Vesele velikonočne praznike želimo vsem! Želimo vesele velikonočne praznike vsem! ANDREW GERL 756 East 200th Street NA SOBOTO, 3. APRILA, BOMO IMELI DOBRO KOKOŠJO VEČERJO Pivo, vino in fino godbo za ples. Se toplo priporočamo za obisk. Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! JOHN TELBAN 1075 East 185th Street KEnmore 4656 Mobilgas, ki je priznan kot najboljši, dobite pri nas. Olje—alkohol—baterije. Seveda, namažemo tudi vaš avtomobil, da bo tekel brezhibno. HOČEVAR BEAUTY PARLOR 6213 St. Clair Avenue Lepo urejen lepotični parlor, kjer se ženam in dekletom nudi prvovrstno postrežbo v tem oziru. Cene zelo zmerne. Se priporočamo za naklonjenost. Vesele velikonočne praznike želimo vsem! A ŽUŽEK CAFE BEER PARLOR 7510 ST. CLAIR AVENUE Želimo prav vesele velikonočne praznike vsem obiskovalcem in prijateljem Se priporočamo, da nas obiščete. Postregli bomo z dobrim vinom, pivom in žganjem. Kadar si zaželite kozarček dobrega legalnega žganja ali kozarec dobrega vina, se oglasite pri nas. ANTON NOVAK 17406 GROVEWOOD AVENUE Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov sdimo vsem prijateljem in znancem! • r WOT H STRAN 4 ENAKOPRAVNOST__22. marca, 1937^ CitUmtxuutft Pakerg JOHN ZALLAR, lastnik 16006 Waterloo Road Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem »im tssftisi 11—i § i—i i ir-i T. KRAŠOVEC IN SINOVI NOTTINGHAM WINERY 17721 Waterloo Road Pri nas dobite najboljša vina vseh vrst. Želimo vesele velikonočne praznike vsem! 'trr* * fcr* * tr* ® *1=3 EAST 61st STREET GARAGE RICH IN PETROVICH, LASTNIKA Želimo vesele velikonočne praznike vsem! Kadar potrebuje vaš avtomobil popravila, pokličite nas. Delo je jamčeno prvovrstno in po zmernih cenah. Se priporočamo za naklonjenost! 11—I i I—IS I—111—I I—I1—I •*> I—-i s HS3 KUNCIC GOSTILNA 15612 Waterloo Road Žganje, vino, pivo.—Odprto vsako noč do 2:30 zjutraj. Vesele velikonočne praznike želimo vsem! 81—111—i m i—i 11—i • Želimo vesele velikonočne praznike vsem gostom in prijateljem! I. JOSEPH IN KAROLINA ZADNIK EAST 93rd STREET CAFE I 3839 EAST 93rd STREET , Liquors, Wines, 6% Beer. Fish Fry Friday— | Music.—Tel. Diamond 3409. | [ i i—i a p-hi 11—181—i e i—i i i—i v i—i * t-i * i Vesele velikonočne praznike želimo vsem! : ST. CLAIR SAVINGS AND LOAN COMPANY 6235 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO I:-* «I-rri f I—I1—I « I—IgJSf^HH« lKui' storiš zase, to že s tabo izgine Kar "stopiš xa Uarod, ostane vselej. Gregorčič O materinih gubah (Po tujem motivu napisala Bro-\ nislava Herbenova; iz češčme prevela Milka M. Bila je nekoč dežela, kjer niso umirali ljudje. O njej pripoveduje papuanska legenda. Preko te srečne dežele je tekla čudotvorna reka, reka Življenja. Ko so stari Papuanci in Papuanke doživeli visoko starost, so se šli lahko kopat v skrivnostno reko, katero jim je naznanila tajinstvena slutnja. V reki so si spremenili telo kakor gosenice, ko se preleve. Lahko so si izbrali- ona leta prežite mladosti, ki so se jim zdela najsrečnejša v življenju in v katera bi se bili najraje povrnili in znova preživljali srečo življenja. Kopali so se v čisti vodi; stari ovoj njihovega telesa je odplaval ob produ, sami pa so poskakali na breg v novi koži, z obnovljenemi svežimi silami mladosti, krasne pomladne mladosti. Utopili so v čudodelni reki tudi vse svoje gorje tako, da so se z lahkim srcem vračali v pomlajeno večno življenje. V tistih blaženih časih je živela žena, ki se je po malem starala; bilo ji je ime Dandai. Kakšna je bila kot dekle! Vitkega, gibčnega stasa, s kodrastimi lasmi, z lesketajočimi belimi zobmi je bila v očeh Papu-ancev prava krasotica. Toda leta so minevala, Dandai se je starala. Imela je šest otrok, izdelala se je, njeno telo (je izgubilo prožnost; črni, kodrasti lasje so se ji začeli beliti, a zobje, ti snežnobeli zobje, so počasi rumeneli. Ni bila še tako zelo stara, toda Papuanci nalagajo svojim ženam najtežja dela in postopajo grdo ž njimi. Zato je Dandai tako hitro upadla. A ni tožila nad svojo usodo, bila je to usoda vseh žen. Tudi sosednji rodovi so tako postopali z ženami in Dandai si niti mislila ni, da bi moglo biti drugače. čakala je; saj je vedela, da pride dan, ko se bo pomladila v čudotvorni reki in bo s svojo krasoto zopet vzbujala splošno občudovanje. Ce je bila včasih vendar le nestrpna, je bila tako zato, ker je zelo ljubila svojega najmlajšega sina, kateremu je bilo komaj deset let. Bil je to zamorček, kodrast in živ kakor živo srebro. Pritekel je, ko je videl mater, da prihaja s polja, in se ji je obešal na vrat kakor podlasica. Zaradi tega kodrastega zamorčka bi se bila rada čimprej pomladila. Bala se je, da bi se mu ne pristudile gube na čelu in licih, sivi lasje in vsa njena vpognjena postava. Radi tega kodrastega zamorčka si je želela povrniti se iz čudodelne reke kot mladenka, da bi vedel, kakšna krasotica je bila njegova mati, ko ji je bilo petnajst let. Prišel je konečno ta za Dandai veliki dan. Začutila je nekak tajinstven trepet po celem telesu in razumela je. Pripravila se je, si umetno počesala lase, opasala boke s pasom iz zmehčanega drevesnega ljubja, privezala si krog vratu nakit iz bleščečih se kengurujevih zob in si okrasila roke z zlatimi zapestnicami. Strastno je objela črnega sinčka in se poslovila od njega. Jokal je in je ni pustil od sebe. Konečno se mu je vendar iztr-. gala, stekla iz koče in hitela v pragozd, tihi, tajinstveni, pra-krasni pragozd. Stopala je počasi . pod. kronami orjaških dreves, preskakovala korenine, podrta, debla,' dokler ni dospela na breg čudotvorne reke. Bistro so pluli valovi, šumeli in šepetali so globoko tajnost življenja. Dandai je odložila na bregu pas in nakit ter stopila v vodo. Ko je začela plavati, je začutila, da 1 ji udje postajajo gibkejši, moči j so se ji vračale, a srce ji je u-darjalo kakor zvon. Velika, bo-| lestna napetost — silen sunek, i in Dandai se je počutila lahka kakor metulj. Smuknila je is ■[svoje stare kože, ki je prazna ; in vela splavala po vodi. Na bregu se je opasala, si pripela na- • kit in vrgla še poslednji pogled • na reko. Zapazila je še, kako , se je njena stara koža zatakni-. la ob korenino poleg brega; nato pa je stekla domov. Čimbolj se je bližala vasi, tembolj se je veselila, kako se prikaže pred oči moža in šestih : otrok, lepa in mlada. Posebno živo si je predstavljala prizor, kako bo zavriskal najmlajši ko-darsti sinček, ko bo zagledal črne lase in bleščeče zobe svoje matere in občutil nje nežno kožo ter gladka in napeta lica. Prvi, ki ga je zagledala, je bil kodrasti sinček, ki se je igral na pragu pred kočo. Kakor srna je priskočila k njemu in ga vzela v naročje": "Glej mamico!" Zamorček jo je s krikom sunil od sebe. "Kaj," je rekla, "Ti nimaš več rad mamice?" "Tebe nimam rad," je odgovoril zamorček jezno. "Moja mamica je odšla." "Sem že prišla nazaj, poglej, ali me ne poznaš?" je nežno prigovarjala Dandai svojemu za-morčku. "Ne, ne poznam te, nečem te; ti nisi mamica," se je branil črnček. "Moja mama je bila stara, je imela gube na obrazu in sive lase. —r To hoče~m imeti!" je vpil otrok. "Ne poznam te, pojdi proč!" Dandai je bila žalostna in potrta. Vse veselje in ves ponos' sta zamrla v njej. Kaj ji pomaga zdaj, če je vsa sveža in mlada, kakor da bi bila stara petnajst -let, če ima črne lase in snežnobele zobe, če je njena polt kipeča in gladka: otrok hoče njene njene sive lase, nje-n.> staro, i nogi >io postavo. To je dete 1 ibiio in nobene druge '—U> jc- biia njego va mati. Bolest, potrtost in obup se je polotil Dandai. Otrok je ni ho-j tel več, zastonj se je dobrikala; svojemu zamorčku. S srcem, polnim solz, se je vračala Dandai o mraku k čudotvorni reki, reki Življenja. Le hripav krik preplašenih opic je kalil globoki mir pragozda. Ah, tam na koreniki ob bregu je še vedno visela njena stara koža! Z globokim vzdihom se je uklonila Dandai velim znakom svoje starosti, oblekla zopet staro kožo in se vračala domov, lahka kakor da bi hodila v sami halji. Toda komaj se je pojavila na pragu koče, je planil k njej ko-darsti zamorček kot veverica, obesil se ji krog vratu, ji poljubil nagubana lica in vpadle oči in ji gladil redke, sive lase. Skakal je, radoval se in žgolel kakor ptiček. Dandai so tekli po licih potoki radostnih solz. Ta sprejem je bil vreden celega življenja. Prostovoljno se je odrekla mladosti, lepoti in nesmrtnemu življenju. Stara mati Dandai je bila prva, ki si ni želela postati mlada, a čudodelna reka je od tega časa izgubila svojo čarobno moč. Zgodilo se je, kakor je ' bilo prerokovano: — čim se pr-' vi Papuanec ali Papuanka odreče mladosti in večnemu živ-' 1 jen ju, se reka Življenja spremeni v reko Smrti in vsi Papuanci bodo umirali. Ljubezen je bila, ljubezen (Dalje iz 1. strj šič rožmarina. Na praznični dan je ponosen povedel svoje dekle v krčmo. "Le sedi kraj mene, da mi lice ne ovene" je dejal sramežljivemu dekletu. Hoče le veselo ljubico: Eno ljub'co sem dobil, Pa vesela nič ni, En pušeljc mi dala, Pa nič ne diši. Včasi je marsikateri ženin dolgo služil svojo nevesto: Tri leta sem služil, Tri leta še bom, Pa če mi dekle ni daste, Več služil ne bom. V nasprotju z današnjim materialističnim časom naši dedje niso toliko gledali na denar, kakor na pridne roke: Jaz nočem bogate, Da s' žlahta me sil', Da bo štela men' zlate, Pri vsakem kosil'. Pod oknom ljubice so peli naši dedje: Lahko je tebi v postelji ležati, Težko je meni pod okencem stati. Zunaj veter mrzlo veje, Tebe noter odeja greje. Marsikaj se je spremenilo, fantovska ljubosumnost na deželi je pa še danes taka kakor nekdaj. Že pred polstoletjem toži vasovalec: Deklico jaz imam, Nimam nikdar je sam. Drugi k nji hodijo, Mene proč gonijo. Suknjo mi slečejo, V mlako me vlečejo. Klobuk mi jemljejo, Mlako zajemljejo. Črevlje mi s' zuvajo, V mlako me suvajo itd. Ljubica v kamrici je želela biti le sama, nemotena s svojim dragim: Če prideš le sam, , Tačas te rada imam, Če pride vas več, Vsi pojdete preč. Kratek je letošnji predpust, marsikatera dolga, pa na hitro roko skovana ljubezen bo zavezana pred oltarjem. Življenje piše vsak dan romane, ki so dandanes kljub vsej razgibanosti zmerom bolj enostavni. Vedno redkeje izzveneva iz srčnih strun pesem večne zvestobe, kakor so jo poznali časi stare naše romantike v legendi dveh nesrečnih zaljubljencev, ki so ju pokopali vsakega na drugo stran cerkve. Iz fantovega groba je pognala rdeča gartrovža, iz Iju-bičinega groba deviška lilija. Prerasli sta roži preko cerkvene strehe, se spojili in pognali vekomaj združeni visoko pod nebo. i -"j Zavarovalnino proti OGNJU, TATVINI, AVTOMOBILSKIM NESREČAM itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6401 Superior Ave. Pokličite: ENdicott 0718 i HEnderson 1218 ____________i Vesele velikonočne praznike selimo vsem odjemalcem in prijateljem! Nick Spelich 6210 White Avenue ^ SLOVENSKA MLEKARIJA \} HENDERSON 2116 Cenjenim gospodinjam toplo priporočamo našo sanitarno in moderno urejeno mlekarno, kjer dobite najboljše mleko, smetano, sir itd. A-ko še niste naš odjemalec, postanite čim ker zadovoljni boste kakor so naši sedanji oflj malci. Prijazna in točna postrežba z prvovrstnim mlekom je naša posebnost. Se zahvaljujemo našim odjemalcem za d°se" danjo naklonjenost ter se priporočamo tudi še za naprej. mr- tir-1HH*ar KH-®1 Ji^-^irsi^^* 30 let v obrti barvanja in dekoriranja. Iskreno se zahvaljujem vserr^ onim, ki so me podpirali skozi vsa ta leta. . Ako potrebuje vaša hiša barvanje zunaj a 1 znotraj pokličite nas. Sigurni ste lahko, da naše delo prvovrstno. Točna postrežba. Cena zmerna. A. PLUTH BARV AR IN DEKORATOR Napisi dekoracije 21101 Recher Avenue Tel. KEnmore 3934-R Vesele velikonočne praznike želimo vsem! __ ^ « ir-i fcrl # fc-I * Trri ® SIr-I ® •1=51 MR. IN MRS. J. FLAISMAN i 6402 ST. CLAIR AVENUE BEER GARDEN Najboljše 6% pivo, liker in dober prigrizek dobite ob vsaki priliki. Se priporočamo za obisk-obenem pa želimo prav veselo Velikonoč vsem obiskovalcem in prijateljem! m I—i m I—I m l—i m I—i <§ t—I $ £—I m <®> ^^ ® ANTHONY USS / 6502 SUPERIOR AVENUE CONFECTIONERY IN GROCERY Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Se priporočamo za obilen obisk. Postregli bomo najboljše. NEW FASHION DRY CLEANING Slovenska čistilnica oblek JOSEPH PERME Slovenski krojač Vesele velikonočne praznike želimo vsem! na skunnemu nrostoru* lBBlS WATERLOO ROAD Čistimo in likamo obleke po najmodernejšemu načinu. Pridemo iskat, ter dopeljemo na dom. Točna in solidna postrežba. Izdelujemo moške obleke po najnovejšemu kroju. Trpežno in fino obleko dobite po zelo zmernih cenah, ter lidna postrežba. 22. marca, 1937 __ENAKOPRAVNOST_______^JStIOT B Prof. dr. William J. Mordon: V deželi svetnikov in čarovnikov V severnozapadnem delu Hi-^ malaje leži severno od indske. pokrajine Pendžab (Peteroreč-^ ja) visokogorska dolina Kaš-J mir, dežela gozdov in cvetočih travnikov. Kašmir je od vseh strani obdan od visokih gora, ki dajejo dolini dovolj moče za bujno rast in zdi se, da nosi po-| krajina po pravici svoj krasečii pridevek "dolina sreče." Pra-: staro mesto Srinagar ob reki Dželam, prestolnica kašmirske-ga maharadže, je izhodišče v, notranjost. Severno vzhodno od J glavnega mesta leži pokrajina; Ladak. V 16. stoletju je Ladak I spadal pod Delhi, v 18. so jo za-J sedli Afganci, v začetku 19. je prišel spet k Indiji in s tem polagoma tudi pod oblast Angležev. Moje potovanje v Ladak jej bilo del naučnega programa v j gorovju Himalaje. V Srinaga-, ru sem si najel pet spremlje-j valcev in nosačev ter se preskr-bel z živili in popotno prtljago.! V Kašmiru je cvetelo sadno drevje, ko smo se odpravili na pot proti Lehu, središču ladaške^ dežele, komaj pa smo prišli ma-, lo višje, smo bili sredi trde zi-j me. Dospeli smo celo do obsežnih snežišč, preko katerih ^ smo rabili pet dni, da smo do-, segli počivališče v dolini Balu. To zaklonišče leži ob vznožju prelaza Zoži La, ki loči zeleno kašmirsko pokrajino z njenimi gozdovi in travniki od negosto-ljubne puščave tibetanskega višavja. Kakor Tibet sam, je tudi Ladak visoko ležeča skalovita pušča, kjer popotnik lahko jezdi ure in ure, pa ne opazi niti sledu kakršnekoli rasti. Ponekod so prebivalci redkih vasi izko-i pali jarke ob snežiščih in nape-1 ljali vodo v dolinice, kjer so za- radi blagodejne moče nastale' majhne zelenice, ki nudijo prav, prijetno izpremembo v pusti enoličnosti. Na potu v Leh popotniki prenočujejo v zavetiščih, ki jih vzdržuje država in ki so drugo od drugega oddaljena po 20 milj. Čez prelaz Zoži La držita dve, poti, poletna in zimska. S svo-: jimi nosači sem porabil zimsko | pot.. Potovanja po Himalaji še! nisem bil vajen in ker smo mo-| rali hoditi po snegu in zaradi manjše nevarnosti od plazov zmerom le ponoči, sem moral skrbno paziti na pot. Kljub temu pa sem se z velikim zanimanjem posvetil opazovanju obda-jajočega me sveta. Čudovita ostrota senc strmo se dvigajo-čih čeri, silna globočina snega in vršanje vetrov v nižavi mi je vzbujalo občutek pravljične grozote. Neprestana hoja po snegu nas je utrujala in bili smo veseli, kadar smo dospeli do zaklonišča. Kolikor bolj pa je napredovalo potovanje, toliko bolj pusta je postajala pokrajina, gore pa manj strme. Ljudje, ki smo jih srečavali v vaseh, so bili sprva azijskega plemena. Za Kargilom, deveti dan potovanja od Srinagara, pa1 smo naenkrat opazili, da smo v, Ladaku. Obrazi so dobili mongolske obrise, vse pogosteje smo J naleteli na kakega lamo, ki je vrtil svoj molitveni mlinček, z bivališč pa so v vetru migljali molitveni praporčki. Ladačani so veselo in prijetno ljudstvo krotke nravi in tako gostoljubni, kakor maloka-teri narod. Umazani so strahovito, ali to jim je skupno z vsemi ljudstvi osrednje Azije. Prijazni Ladačan nima niti trohice kake verske nestrpnosti in predsodkov ter je kot vedno sme joči' se veseljak zelo prijeten popotni tovariš. Moški tega ljudstva nosijo kite, spletene iz lastnih las in konjske žime. Njihove kite so tako namaščene, da jim umazana maščoba kaplja po hrbtu .sivega kožuha. Ta sivi kožuh je njihova poletna in zimska o-:bleka. Ovratnik ima prišite vi-! soke naušnike, ki so tudi v naj-| večji vročini dvignjeni in po-! krivajo ušesa. Od daleč se zde naušniki kakor rogovi. Ženske nosijo enak kožuh, le da je del kožuha potegnjen preko temena globoko na čelo. To pokrivalo je obšito z raznimi poldragimi kamenčki in ženske potrošijo vse svoje imetje, da je ta del obleke čim pestrejši. Ladaška dežela je močno siromašna, vendar boj za obstanek tu ni tako težak, kakor v sosednih pokrajinah. Kakor so mi povedali, je glavni razlog za to uvedba mnogomoštva, ki močno ovira pomnožitev prebivalstva. Kadar se Ladačan poroči, postaneta njegova dva po starosti mu najbližja brata, soproga druge vrste pri svoji svakinji. Ako je, pri hiši še kaj mlajših bratov in sester, morajo v samostan. Nekoliko mlade-ničev je tako srečnih, da se pri-ženijo v hišo, ki je brez moških dedičev. Takemu možu pravijo "magpa." Moževi bratje, ki imajo do svoje svakinje tudi nekaj omenjenih pravic, žive v hiši življenje pravih sužnjev. Ako najstarejši mož umrje, se vdova lahko loči tudi od ostalih dveh sosoprogov in si izbere novo trojico mož. Prvi samostan, ki mu tu pravijo "gompa," smo videli deseti dan potovanja. Sezidan je bil na visoki skali in težko si je bilo predstavljati, kako dospo prebi- valci do njega. Tibetanski lame grade svoje samostane na nepristopnih mestih in njihova naselja so skoraj nezavzetna. Pri Šergolu smo naleteli na prvo "čorto," kasneje pa so te prav del pokrajine. Čorte so nagrobniki svetih mož, včasi pa so tudi shrambe za posvečene relikvije. Strogo verni Tibe-tanci gredo mimo čort vedno po levi strani in verujejo, da so si s tem pridobili važno zaslugo pri bogovih. Nadaljnja značilnost tibetanskih krajev so tudi stene s posvečenim napisom: Om mani padme hum. To je kratka molitvica k vzvišenemu Budhi in pomeni: O, iz lotosovega cveta rojeni! Tudi mimo teh napisov mora iti samo po levi strani, kdor hoče biti deležen zasluženja in odpustkov. Lamaizem se deli v glavnem v dve ločini: v rumene in rdeče. Prevladujejo rumeni, h katerim spadata tudi dalaj lama v Lhasi in pančeu rimpoče (pre-lat) iz Tašilunpa. Rdeča ločina tudi priznava oba imenovana cerkvena poglavarja, njeni lame pa se ločijo od rumenih po tem, da so bolj posvetni in manj pobožni. Tujcem je razumevanje lamaizma težko. Preden je v deželo prodrl budhizem, so Tibetanci verovali, da prihaja vsa nesreča od zlih duhov in hudičev. Dasi je danes budhizem državna vera, je lamaizem vendar močno oddaljen od naukov vzvišenega Budhe. Lama-isti verujejo v zopetno vteleše-nje po smrti. Duša se ob smrti prerodi in se potem nastani v kaki živali, zato pravoveren la-maist ne ubija, ker se vedno boji, da ne b.i ubil živali, v kateri živi njegov oče, mati, brat ali kdorkoli izmed sorodnikov in prijateljev. Zasluženje pred bogovi se pridobiva z neskončnim ponavljanjem molitvice: Om mani padme hum. Molitvica je napisana na frfotajočih krpicah in kadarkoli se zgane v vetru prapor-ček, velja, kakor da je bila mo-^ litvica izrečena. Isti pobožni vzdih je napisan v molitvenih mlinčkih, ki jih Tibetanci vedno vrte, da si naklonijo pomoč bogov in odvrnejo hudobni vpliv zlih duhov. Vsak Ladačan sko-; raj neprestano vrti svoj mlinček in vsi moji nosači in poga-njači so na potovanju vedno vr-1 tili vsak svoj mlinček. Samostanski sistem je glav-' ' na opora in temelj lamaizma. j Po vsem Tibetu je brez števila manjših in večjih samostanov.! Mlajši otroci vsake družine po-j ; stanejo po navadi menihi in nu-, ne. Samostani pa so med seboj i sila različni, pred vsakim altar-' jem pa najdete množico darov, ki jih verniki donašajo bogo-^ vom. V nekem samostanu sem med darovi našel celo električno žarnico! Pred mestom Lehom se raz-| prostira obsežna peščena planota, na katero sonce neusmiljeno pripeka. Sredi puščave leži v 1 prijetni zelenici mesto Leh. Ko 'smo jezdili preko zelenega pasu proti mestu, smo'opazili na i visoki skali majhno poslopje, ki je popoln posnetek Potale, sve-jtego dvorca dalaj-lame v Lhasi. j Videl sem mnogo srednjeazij-skih mest, nobeno pa ni bilo tako zanimivo kakor Leh. Po ba-zarski cesti se gnete pisana množica ljudi, ki so po različnih potih prispeli iz Indije, iz Tibeta in iz Srednje Azije. V Lehu se zamenjavajo prinešeni tovori, tu je središče vse trgovine. Pravi Babilon v srcu Azije. V mestu smo ostali nekoliko dni, potem pa smo se napotili proti Himisgompi. Himis je največji in najbogatejši samostan v Ladaku ter je tudi sedež svetega moža "skušoka." Skušok je po pravilih lamaizma novo včlovečenje svetnika. Kadar skušok umre, imenuje mesto, kje se bo spet rodil. Otrok, ki se je rodil ob tem času v do-(tičnem kraju, se smatra za prerojenega skušoka. Pošljejo ga 'na šolanje in vzgojo v Potalo, I odkoder se vrne kot skušok v Himis. Samostan Himis je prizorišče, kjer se vrše velikanske verske svečanosti, morda največje .na vsem svetu. Od vseh stra-! ni pride na slavnost "hudiče-vih plesov" na tisoče pobožnih I romarjev, da občudujejo himi-|ške lame pri izvajanju plesov, 'ki trajajo nepretrgoma tri dni. j Lame plešejo v grozovitih krinkah. Ni ga čudovišča, ki bi ne j bilo služilo kot predloga pri iz-I delavi teh krink. Izdelane so I v Lhasi iz papirnate mase in so izelo pestro pobarvane. Obleke ' plešočih lam šo iz čudovito lepe kitajske svile prekrasnih I barv. Plešoči menihi divje vih- te bodala in meče, da je pogled nanje res grozen. Sprva gredo menihi v sprevodu preko dvorišča zelo mirno, postopoma pa postaja ritem glasbe vse hitrejši in hitrejši, dokler polagoma ne utihne. Ples se vrši za plesom do mraka. Naslednji dan so spet novi plesi in druge prireditve. Ko smo se bližali Himisu, smo začuli čudne zvoke, ki so turobno odmevali od vseh gora. Sprva si nismo vedeli razložiti, odkod prihajajo ti čudni glasovi, ko pa smo bili pred samostanom, smo opazili na strehi dva meniha, ki sta trobila na dolge rogove, da pozdravita noč, polagoma padajočo na samostan. Ob odhodu iz Himisa so menihi spet trobili in spet so se razlegali čudni glasovi po dolini. Glasili so se nam v slovo od dežele, o kateri pravi lama v Kiplingovem romanu "Kim": "To so gore resnice!" SLOVENSKI ČEVLJARJI v St. Clairski okolici želijo prav vesele velikonočne praznike vsem svojim obiskovalcem in prijateljem ter želijo mnogo piruhov. Priporočajo se v bodoče za nadaljnjo naklonjenost. Popravimo vam čevlje najboljše in trpežno. FRANK URANKAR 7226 St. Clair Avenue RUDOLPH KOZAN 6530 St. Clair Avenue JOE GR6EC 6026 St. Clair Avenue JOHN IUSHAR 1102 East 63rd Street Člani slovenskega grocerijskega in mesarskega kluba v Collinwoodu. žele vsem svojim odjemalcem vesele velikonočne praznike! JOHN ASSEG 15638 Holmes Ave. VICTOR BERNOT 16001 Holmes Ave. CERGOL & OGRINC 412 E. 156th St. JOHN DOLENC 573 E. 140th St. BLAZ GODEC 16903 Grovewood Ave. JOE JANZEVICH 542 E. 152nd St. MARY KUHEL 16321 Arcade Ave. JOE METLIKA 14516 Sylvia Ave. FRANK KASTELIC 19300 Shawnee Ave. CHARLES LESJAK 15708 Saranac Road FRANK LACH 637 E. 185th St. JOE MODIC 315 E. 156th St. Vsi klubovi člani vam nudijo k praznike m znatno znižane cene na groceriji in mesu. Izberite si bližnjega trgovca in kupite pri njemu vse, kar rabite za vašo kuhinjo. Podpirajte slovenske trgovce, ker oni podpirajo vaša podporna, prosvetna društva ter narodne domove. FRANK FABIAN 399 E. 152nd St. JOE TISOVEC 16224 Arcade Ave. JOHN TOMAŽ1Č 16821 Grovewood Ave. ANTON TEKANČIČ 19302 Chickasaw Ave. FRANK MULLEC 16811 Waterloo Rd. JOHN SKOFF 1170 E. 174th St. LOUIS URBAS 17305 Grovewood Ave. JOHN VIDENSEK 486 E. 152nd St. FRED JAZBEC 821 E. 222nd St. JOHN KAUŠEK 19313 Kewanee Ave. SOBER & MODIC 544 E. 152nd St. JOSEPH KUHAR 15607 Waterloo Road JOE JANEZ 16016 Parkgrove Ave. JOE PETRICH 27919 Lake Shore Blvd.« JOE SETINA 608 E. 185th St. MRS. MAX HABINC 542 E. 185th St. LUDWIG MANDEL 920 E. 140th St. WfDMVtR BLAŽ BOLDIN 14401 Thames Ave. LUDWIG RADDELL 15802 Waterloo Rd. FRANK GABRIEL 595 E. 140th St. JOHN SPEHEK 16226 Arcade Ave. Držimo se gesla: Vsi za enega in eden za vse! / , V _ Člani Progresivne Trgovske Zveze ^Vr AM 6 ENAEOPF..W]WBt '____________22. marra,, ift.37 Vedno sanitarno prvovrstno mleko Voščimo vsem odjemalcem in prijateljem prav vesele velikonočne praznike! Najlepša hvala za vašo naklonjenost v preteklosti ter se vsem toplo priporočamo ža v bodoče! jflapUotoer Batrp i V. F. RACE in SINOVI, lastniki V 448 East 158th St. 1083 East 68th St KEnmore 1272 HEnderson 4928 DOPELJEMO MLEKO NA DOM Na sliki vidite ljubka dvojčka, Ronald Anthony in Joseph Carry. Sta sinčka Mr. in Mrs. Louis Kolenc, 801 East 156th St. Oba pijeta naše mleko. Sta zdrava rdečih lič ter polna kipečega zdravja in , zadovoljstva JOHN METELKO, 0. D. PREIŠČEMO IN DOLOČIMO OČALA i Vesele' velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! 6417 ST. CLAIR AVENUE, V S. N. D. Vhod pri avditoriju v i—i > i—111—i g i—i § i—i i i—i # i—immi® NAZNANILO—Cenjenem občinstvu naznanjam, da sem se preselil v večje prostore na 1126 East 61 St., poleg cerkve sv. Vida. Sedaj imam priliko vam boljše in bolj moderno postreči. Čistim in likam moške in ženske obleke, -čistim klobuke. Postregel bom najboljše. Še toplo priporočam. ANDREJ STERBENK 1126 EAST 61st STREET Vesele velikonočne praznike želimo vsem! m lr-* p i—i i b-i i i—i s ir-i i t—i § i—i § zšjia MAROLT CAFE 1128 EAST 71 st STREET VeAeie velikonočne ptd&ttike želimo vsem odjemalcem i it prijateljem Pri nas dobite vedno dobro 6r/r; pivo, vino in žganje. Dober • prigrizek ob vsakem času. Se priporočamo za obisk v bodoče. * t—i i—i -, i—i $ i—i i t—i g i—111—i<®1—11 CARL PERKO 1423 EAST 55th STREET MESNICA Pri nas dobite najboljše doma sušeno meso, vse vrste, kakor tudi sveže meso po zmerni ceni. Priporočamo se vam, da nas obiščete za praznike ko imamo posebno veliko zalogo. Vesele velikonočne praznike želimo vsem! i—i i t—i i i—i i i—i § i—i i t—i -1—i MATT PISHLER GASOLINSKA POSTAJA 23515 ST. CLAIR AVENUE TEXACO GASOLIN IN OLJE KEnmore 4423 !■ v i ■ 4 ■ Se priporočam in želim vsem veselo yelikonoc! \mmi * I—€ & I—€ * Vrrl * I—I Ir-i " Vesele velikonočne praznike želimo vsem i odjemalcem. in prijateljem! ' / j RAKAR IN SINOVA i Prodajamo Hi-Speed Blue Flash gasolin in olje. Q Avto namažemo (greasing) poceni. i 18009 WATERLOO ROAD in GROVEWOOD I Vesele velikonočne praznike želimo vsem cenjenim * odjemalcem in se toplo priporočamo v naklonjenost. j NOTTINGHAM DRY CLEANING 5 JOSEPH KONCILJA IN SIN * 18127 ST. CLAIR AVENUE v [* KEnmore 0595 It VELIKA BUDNICA NARAVE Na splošno sodimo, da je veliko pomladansko vstajenje in prerojenje n a rave posledica zgolj naraščajoče moči sonca, ki se začne po dolgih zimskih mesecih vzpenjati vse više na nebo. Preprost poskus nam pa pokaže, kako zmotno je to na-ziranje. Ako si odrežemo v oktobru, ko je listje že odpadlo, lipovo vejico s popjem in jo vtaknemo v vazo v topli sobi ali pa v rastlinjaku, potem bomo zaman čakali, da bi se popje odprlo. Vejica pač ni še "pripravljena" na pomlad. Večina rastlin v našem podnebnem pasu i-ma namreč nekakšen notranji ritem, ki je prilagojen menjavanju štirih letnih časov. Pozimi rastlina počiva in je niti najugodnejši življenjski pogoji, še tako prijetne temperature ne morejo izmamiti v pomladno zbrstenje. m> da •> ; Poznamc . lar le nekaj načinov, * spremeniti notranji ritem .^um. Umetno vzbu- < janje pomladi je zlasti v vrtnar- ] stvu neprecenljivega pomena'. I Vsakovrstno zelenje in cvetje < v poljubnem letnem času in ne-ji zavisno od muhavosti vremena 1 je umetnost, ki se v najnovej- < šem času goji na strogo znan- ] stveni podlagi. Naj navedemo^ za vzgled samo dva primera: < Čebulice hijacint se suše, da se skrajša doba zimskega počitka. , Rastline se preparirajo z etrom ] in s tako zvani toplimi kopel-mi, ki se mnogo uporabljajo zlasti pri španskem bezgu. V : S tem primeru se kopljejo vejice 1 |-9 do 12 ur v vodi pri 30 stopi-! i njah C. S takimi kopelmi je I i mogoče pripraviti španski be-' zeg, da cvete že v pozni jeseni. ' Tudi nekatere živali se, ka-: kor znano, umaknejo na jesen v zimsko spanje, iz katerega jih ' zbudi šele pomlad. Znanstveni-i ki so dolgo ugibali, kaj zimsko spanje prav za prav sproži in , kaj ga spet prekine. To uganil ko se je posrečilo razvozljati ' šele v najnovejšem času. Zdaj , vemo, da igrajo tudi v tem pri-5 meru glavno vlogo hormoni. U-1 čenjaki so dognali, da se pri i vseh živalih, ki zimo prespe, zali ščitna žleza popolnoma spre- * meni v svoji strukturi. In prav * ! zaščitna žleza je vir mnogih i najvplivnejših hormonov. Ta žle-> j za se na zimo zmanjša in je vi- Sdeti, kakor da bi bila degenerirana. Med zimskim spanjem je i mogoče živali sicer zbuditi, to-P| da le mimogrede, za prav kralji j tek čas. Ko pa pride pomlad, I i se zaščitna žleza sama po sebi [jj prerodi, začne iznova proizva- * ; jati hormone in zimsko spanje j se prekine. Ta reč se nenavad-P no naglo izvrši. Opazoyali so, ^ ! da je pri miški narastla tempe-*4 1 ratura v 60 minutah od 13,5 na Ji 1 35,75 stopinj Celzija, pri nekem c, [netopirju pa celo v 14 minutah fl od 11,25 na 33,5 stopinj. Pri ži-|| ! valih gre tedaj za sličen pojav |) I kakor pri rastlinah. Tudi v njih M je neki ritem, po katerem so ži- vali ubrane na menjavanje šti-! rih letnih časov. Toda bolj še kakor naši zimski zaspanci: medved, jazbec, hrček, jež netopir itd., nam veljajo za glasnike pomladi ptice selivke. Kaj čuda tedaj, ako se za skrivnostna vprašanja selitve ptic poleg znanstvenikov zanima tudi "laični" ljubitelj priro-de. Najnovejša dognanja so zanimanje za to vprašanje še poživila in vse kaže, da smo že na pravi poti, in da bo uganka selitve ptic prav kmalu dokončno razjasnjena. Učenjaki sodijo, da so se začele ptice prvikrat seliti v ledeni dobi. KJo so se ledniki pred davnimi časi umaknili z evropske. celine proti severu, se je ' žemlja počasi obljudila, in s člo-! vekom so prišle tudi ptice, ki so 1 pa vzdržale" v mrzlem podnebju samo pr teo poku j r:< z'mo pa j so se morak vr I:;jše - južne kraje. T- rprožiij vprašar-je: r .:aj se . najf poletje vedno izn- yjf- i—i m i—i m hh ® i—i m i-h m t—i <§> i—i • F-a * i GEORGE KOVACIČ BRIVNICA 1 6312 ST. CLAIR AVENUE v Hrvatskem Narodnem Domu Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem Se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo za bodoče za obilen obisk. $ 1=51 m t^rl m IrSU m m i) #> Ir^-H «* 1 Vesele velikonočne< praznike želimo vsem! JOHN in FRANCES SRAKAR SLOVENSKA GOSTILNA 449 EAST 157th STREET Če si zaželite kozarec dobrega 6% piva ali pri-1 stnega vina pridite k nam. Seveda imamo tudi okusen i prigrizek.