PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVHI. Št. 145 (8238) TRST, torek, 20. junija 1972 i'li.MORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskalni ______________s Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni .Slovenija. v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SESTANEK PREDSTAVNIKOV KD, PSDI, PRI IN PLI Odprta pot sestavi Andreottijeve sredinske vlade med demokristjani, socialdemokrati in liberalci Republikanci bodo podpirali vlado od zunaj - Socialdemokrati se bodo dokončno izrekli na jutrišnjem osrednjem vodstvu stranke - Za demokristjansko levico sredinska vlada odpira pot fašizmu RIM, 19. — Današnje srečanje, ki ga je sklical mandatar Andreotti med KD, PSDI, PRI in PU, da bi rešili vladno krizo, se je končalo brez dokončnega sklepa o sestavi nove vlade, čeprav je že skoraj gotovo, vsaj po današnjih izjavah predstavnikov štirih strank, da bo Andreotti v najkrajšem času sestavil vlado KD - PSDI - PLI z zunanjo Podporo republikancev. Na današnjem srečanju je Andreotti obrazložil predstavnikom štirih strank svoj vladni program, o katerem so dejansko že razpravljali in sklepali na srečanjih, ki jih je imel Andreotti s posameznimi prizadetimi delegacijami. Nekateri v Rimu menijo, da je Andreotti sklical današnji sestanek na hitrico in da zato ni prišlo do dokončnega sklepa. Čeprav so se na sestanku vse delegacije strank v glavnem strinjale z Andreottijevim programom, so zlasti socialdemokrati postavili nekaj resnejših Pripomb in izjavili, da ne morejo Povedati dokončne besede, dokler ne bo o tem sklepalo njihovo o-srednje vodstvo, ki se bo sestalo v sredo. Po končanem srečanju je tajnik republikancev La Malfa potrdil stališče, ki ga je sprejelo osrednje vodstvo njegove stranke, da repu- blikanci ne bodo sodelovali v nobeni štiristranski vladi brez socialistov, če ne bodo v njej sodelovale vse struje krščanske demokracije. Ker pa je znano, da demokristjan-ska levica odklanja sodelovanje, je La Malfa ponovno izjavil, da bo njegova stranka podpirala tristransko vlado (KD - PSDI - PLI) od zunaj. Tajnik liberalne stranke Mala-godi pa je izjavil časnikarjem, da so na srečanju vzeli na znanje Andreottijev vladni program, da se z njim strinjajo, da pa so dali še nekaj dopolnilnih predlogov. Zelo pohvalno se je Malagodi izrazil do Andreottija, da je zelo spretno vodil dosedanjo enobarvno vlado, zlasti pa da je izredno dobro reševal sedanjo vladno krizo. Tajnik krščanske demokracije Forlani je po sestanku izjavil časnikarjem, da so na osnovi sklepov osrednjega vodstva potrdili Andre- *iiiiiiii umi iiimiiimi n im tiiiniiiiiii n mil iiiHiiiimiiiiummiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii SVETOVNA STAVKA PILOTOV CIVILNEGA LETALSTVA Milijon potnikov ostalo na letališčih Piloti zahtevajo stroge ukrepe proti zračnemu gusarstvu - Protestne manifestacije se je udeležilo 45 državnih združenj pilotov RIM, 19. — Danes zjutraj ob 8. Uri se je začela svetovna stavka Pilotov civilnega letalstva, zaradi katere je milijon potnikov ostalo na letališčih. Demonstracijo je napovedalo prejšnji teden svetovno združenje pilotov IFALPA, da bi Protestiralo proti širjenju zračnega gusarstva. Letalci trdijo, da je življenje potnikov in posadk v vedno večji nevarnosti zaradi preusmerjanja in zato zahtevajo, da Vse države članice OZN podpišejo listino o zračnem gusarstvu in se obvežejo, da bodo kar najstrožje Ukrepale proti preusmerjevalcem letal. V tej zvezi se je predsednik Mednarodnega združenja pilotov Ola Forsberg sestal z generalnim tajnikom OZN Waldheimom, s katerim je razpravljal o problemih pilotov. Zahteval je, naj se takoj sestane Varnostni svet, ki naj obravnava Problem zračnega gusarstva. Mednarodna organizacija pa ni takoj Ugodila zahtevam združenja, zato Je IFALPA proglasila svetovno stavko. Za protestno manifestacijo se je Izrazilo 45 do 64 državnih združenj Pilotov, ki so vključeni v mednarodno zvezo IFALPA. Odločno pa So ji nasprotovali arabski letalci, ki so izjavili, da gre za rovarjenje mednarodnega sionizma proti Palestinskemu odporniškemu gibanju. Navodila svoje mednarodne organizacije so množično spoštovali Piloti zahodne Evrope, Jugoslovani, Skandinavci in Kanadčani, le delno Pa so pristopili Angleži, Čehoslo-^aki in Američani. Zveza pilotov v ZDA se je sicer izrekla za stavko, Shleriško vrhovno sodišče pa je Prepovedalo protestno manifestaci-1°. kar je brez dvoma vplivalo na Pspeh stavke, češki piloti pa so Stavkali le eno uro, da so simbo Ueno izrazili svojo solidarnost. . Prizor na vseh zahodnoevropskih ^tališčih je bil danes povsod enak. 4udje so v dolgih vrstah čakali Pa letalo in dobesedno »lovili* zadaje razpoložljive prostore v poletih nharter. Predsednik mednarodnega združena pilotov Ole Forseberg je danes plavil, da bodo letalci s to prekatno manifestacijo dosegli nekaj rezultatov in bodo prisilili OZN, da sprejme njihove zahteve, ki so v kstvu tri: izboljšanje varnostnih "aprav na mednarodnih letališčih, ^Prejem konvencije ICAO proti zrač-Peiriu gusarstvu, pospešitev dela *a podpis te listine in izvrševanje Jkrnostnih določil, ki jih vsebuje, rorsberg je dodal, da se bo var-P°stni svet OZN pod pritiskom le-klcev verjetno sestal že ta teden, ,a bi razpravljal o problemu preusmerjanja letal. Dodal je, da bo-U° piloti začeli še bolj radikalne protestne manifestacije, če vlade *seh držav ne bodo upoštevale nji-a°vih zahtev. Tajnik mednarodne Urbanizacije letalcev Clifford Jack-?Uu pa je dejal, da je bila stavka urez dvoma uspešna, obžaloval pa "• da se je je udeležila le tretji-u* ameriških pilotov. .AlM, 19. — Vsedržavni svet se bo prvič po n^davpeai kon- gresu sestal 2. julija. Predsednik Gabaglio bo imel uvodno poročilo o temi: »Socialni in politični položaj v državi in načrt bodočega dela ACLI». --------- Človeška napaka vzrok za britansko letalsko tragedijo LONDON. 19. — Vse kaže. da je treba letalsko tragedijo v Heathro-wu pripisati človeški napaki Britanski minister za letalstvo je v parlamentu izjavil, da je pilot zmanjšal površino kril predčasno, kar je povzročilo tragedijo. Zaradi tega manevra je zrakoplov dvignil «nos» in začel «drseti» nazaj proti tlom. V nesreči je izgubilo življenje 118 oseb. 109 potnikov in 9 članov po sadke. To je naivečja tragedija v zgodovini britanskega civilnega letalstva. ottiju in ostalim delegacijam popolno razpoložljivost krščanske demokracije za sestavo »vlade demokratske solidarnosti*, kakršno je predlagal mandatar. Stališče socialdemokratov, katerega smo omenili že v začetku, je časnikarjem povedal tajnik Tanassi, ki je izjavil, da se njegova stranka v glavnem strinja z vladnim programom Andreottija, da je sprejela na znanje stališča ostalih treh strank, da pa si pridržuje pravico dokončno odgovoriti o morebitni udeležbi v novi vladi po sestanku osrednjega vodstva, ki bo v sredo dopoldne. Stališče socialdemokratov ni prišlo prav tako nepričakovano, ker se je že vedelo, da so si želeli, da bi v bodoči vladi brez socialistov neposredno sodelovali tudi republikanci. Razumljivo je torej, da zvra-čajo sedaj socialdemokrati na La Mailfo krivdo, da je njegova stranka z umikom iz morebitne nove vlade in z zunanjo podporo povzročila zmedo. Zdi se, da bo Tanassi na seji osrednjega vodstva postavil dve možni rešitvi, če bi ne prišlo do sestave štiristranske sredinske vlade: sestava enobarvne demokr-ščanske vlade, ali pa sestava vlade KD - PSI. Da bi se rešili iz »zagate*, bo Tanassi baje predlagal u-deležbo v vladi z liberalci in demokristjani z zunanjo podporo republikancev, «da bi jih kdo ne obtožil, da so razbili koalicijo, ki jo predlaga Andreotti*. Zato Je že skoraj gotovo, da bo kmalu sestavljena sredinska vlada z vsemi njenimi posledicami na celotnem italijanskem političnem poprišču, čeprav v socialdemokratskih krogih pravijo, da bi morala ta vlada živeti samo do prihodnjega kongresa demokristjanov in socialistov, ki bosta jeseni. Dejstvo pa je, da sestavo takšne sredinske vlade odločno obsoja tudi demokristjanska levica. Njen predstavnik Galloni je danes v pogovoru s časnikarji v Montecitoriu izjavil, da demokristjanska levica ne bo sodelovala v vladi KD-PSDI-PLI z zunanjo podporo republikancev. Naglasil je, da stališče PRI sili demokristjansko levico, da o-stane izven vlade. Poleg tega je Galloni dejal, da takšna vlada bo postavila krščansko demokracijo v podrejeno vlogo do republikancev in socialdemokratov, kateri bodo imeli pobudo v svojih rokah in bodo lahko v katerem koli trenutku odločali o vladni usodi. še bolj kritičen do tristranske sredinske vlade je bil danes predstavnik demokristjanske struje »forze nuove* D’Amato, ko je v govoru v Neaplju ob navzočnosti Donat Cattina med drugim dejal: «Naše stališče v podporo obnovitve sodelovanja leve sredine izraža globoko prepričanje, da alternativa temu sodelovanju odpira vrata fašizmu in najbolj reakcionar-1 od vlade tudi popolno uveljavitev mm in prevratniškim^silam v državi*, j najemninskega zakona, reforme spo-r.„,„i - 4..j, -i- u- jovinarsifljh pogodb, pravico do ena- kega socialnega zavarovanja kot delavci v industriji in sprejetje nujnih ukrepov za približno 250 milijard lir izdatkov za zaščito kmečkih dohodkov z znižanjem cen kmetijskih strojev. Dejal je tudi, da bi imela takšna vlada pred skorajšnjo obnovitvijo številnih delovnih pogodb pomen izziva vsega delavskega razreda in bi dala povod za nevarne perspektive omikanega sožitja. «Teden boja» poljskih delavcev spolovinarjev in kolonov RIM. 19. — Sindikalne organizacije CGIL. CISL in UTL so napovedale «teden boja* poljskih delavcev, spolovinarjev in kolonov, ki se je začel danes, da bi dokončno dosegli obnovitev vsedržavnega delovnega dogovora. V okviru »tedna boja* bo 23. in 24. t.m. splošna 48-uma stavka na kmetih. Stavkovnega gibanjia se udeležuje približno 1.700.000 poljskih delavcev, spolovinarjev in kolonov. Poleg ome- TOKIO, 19. — Japonska liberal-demokratska stranka je na današnjem zasedanju formalno sprejela ostavko predsednika stranke in predsednika vlade Sata. Njegovega naslednika bodo izbrali na prihodnjem kongresu stranke, ki bo 5. julija. Po novem strankinem statutu velja mandat predsednika stranke, ki postane avtomatično tudi preidsednik vlade, tri leta. BUKAREŠTA, 19. — Romunska časopisna agencija je sporočila, da so bili v preteklih dneh v Moskvi pogovori med namestnikom zunanjega ministra Ecobeskom in njegovim sovjetskim kolegom Rodinovom. O-bravnavala sta razvoj sovjetsko - V OKVIRU 24. MEDNARODNEGA VELESEJMA «Dan Jugoslavije» potrdil prijateljske vezi med obema sosednima republikama Pogovori o gospodarskem sodelovanju v prisotnosti ambasadorja Pavi-revica ■ Izboljšanje medsebojne trgovinske bilance - Včeraj «dan Avstrije» in zasedanje predstavnikov sredozemskih luk ____________ __________ romunskih odnosov In nekatera so- njene zahteve sindikati zahtevajo I dobna mednarodna vp* ^ nja. Jugoslovanski veleposlanik v Italiji Pavičevič govori na tiskovni konferenci ob «dnevu Jugoslavije* na tržaškem velesejmu liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiuiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Nfl POVABILO POLJSKE PARTIJE IN DRŽAVNEGA SVETA Tito v Varšavi Na letališču so ga pričakal« najvišji poljski voditelji - Začetek pogovorov z Gierekom in iablonskim • V ospredju vprašanja dvostranskih odnosov in Evropa (Posebej za Primorski dnevnik) VARŠAVA, 19. — Danes je prišel v Varšavo, glavno mesto Poljske, na uradni in prijateljski obisk jugoslovanski predsednik Tito. Z njim so poleg soproge tudi člani delegacije, ki bodo sodelovali na sedanjih poljsko - jugoslovanskih pogovorih. V sestavi delegacije so med drugimi: predsednik hrvaškega sabora Jakov Blaževič, predsednik skupščine Slovenije Sergej Kraigher, članica sveta federacije Lidija Šentjurc in drugi. Poljski voditelji so pripravili predsedniku Titu in jugoslovanski delegaciji zelo slavnosten in prisrčen sprejem. Na letališču Okence, kamor je prispelo jugoslovansko letalo nekaj pred dvanajsto uro, so Tita pričakali najvišji poljski partijski in državni voditelji, med njimi prvi sekretar partije Edvard Gierek, predsednik državnega sveta Henrik Jablonski, predsednik vlade Pjotr Jaroszevvicz in številni drugi. Ko se je predsednik Tito pozdravil s poljskimi voditelji, je godba zaigrala himni Poljske in Jugoslavije, nakar je Tito obšel častno četo. Zatem so mu predstavili poljske politične osebnosti in tuje diplomate, ki so prišli pozdravit jugoslovanskega predsednika Na letališču se je zbralo obilo občinstva, med njimi tudi vsi Jugoslovani, ki žive na Poljskem. Po končani ceremoniji se je Tito s spremstvom podal v Varšavo, kjer bo v enem najlepših dvorcev njegova rezidenca med bivanjem na Poljskem. Ta dvorec je dal sezidati pred stoletji poljski kralj Jan Sobijeski, ki je znan v zgodovini po zmagi nad Turki pred Dunajem. Med drugo svetovno vojno so Nemci dvorec razdejali in oropali, toda kmalu po vojni so ga Poljaki vnovič obnovili in sodi zdaj med najbolj pomembne kulturne spomenike Varšave. Popoldne se je jugoslovanski predsednik sešel s predsednikom državnega sveta Poljske Jablonskim in voditeljem poljske partije Gierekom. Po peti uri je predsednik Tito skupaj s člani delegacije položil venec na grob neznanega vojaka sredi Varšave. V tej grobnici so Poljaki zbrali prst iz vseh kra- ■lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||IM|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||llllllllllllllllll||llllll,,„,||l„milllllllllllllllllim,u„||||||„||||||||||mm|||m||||I||m|||||||||||||||||| HENRY KISSINGER DOSPEL V PEKING V Se neznani rezultati pogovorov sovjetskega predsednika Podgornega v Severnem Vietnamu Skupno poročilo samo ponavlja že znana stališča Moskve in Hanoja - Nixonov svetovalec začne danes pogovore s Čuenlajem PEKING, 19. - Henry Kissinger, zunanjepolitični svetovalec ameriškega predsednika, je dospel danes zvečer v Peking, kjer se bo štiri dni pogovarjal s kitajskimi voditelji. Na letališču so ameriškega gosta sprejeli zunanji minister č; Peng-fej, njegov namestnik čao Kuan-hua in drugi visoki funkcionarji kitajske vlade. Kissinger, ki je že četrtič v Pekingu (zadnjič je tu spremljal predsednika Nixona), so pospremenili v njegovo rezidenco na periferiji mesta. Uradni pogovori s Čuenlajem se bodo začeli jutri, po nekaterih vesteh pa se je Kissinger že dans kmalu po prihodu sestal s kitajskim ministrskim predsednikom v palači ljudske skupščine. Sovjetski predsednik Podgorni je medtem zaključil pogovore s se-vernovietnamskimi voditelji ter za-pustil Hanoj, šele danes sta sovjetski in sevemovietnamski tisk objavila poročilo o potovanju sovjetskega predsednika ter uradni komunike o pogovorih. Besedilo skupnega poročila ne pove veliko o vsebini pogovorov: poudarja tradicionalne prijateljske vezi med obema državama, sovjetsko solidarnost z vietnamskim narodom proti ameriški agresiji ter nadaljevanje pomoči s strani SZ v boj j proti Američanom. V poročilu Hanoj in Moskva zahtevata, naj ZDA takoj ustavijo bombardiranje ozemlja Severnega Vietnama in blokado pristanišč, naj napravijo konec politiki vietnamiza-cije ter naj ponovno sedejo za po-gajalno mizo v Parizu. V tej zvezi poročilo ugotavlja, da so zadnji predlogi Hanoja in južnovietnamske revolucionarne vlade konstruktivna osnova za rešitev krize. Iz poročila zvemo še, da sta Podgornega spremljala tajnik CK sovjetske partije Konstantin Katušev in namestnik zunanjega ministra Nikolaj Firjubin. Katušev in Firjubin sta bila v Hanoju že pred nekaj meseci, od 26. do 29. aprila, takoj po Kissingerje-vem potovanju v Moskvo. Uradno poročilo torej nikakor ne daje slutiti, da bi se položaj v zvezi z vietnamsko krizo premaknil z mrtve točke. Vendar pa je včeraj sam Podgorni ob prihodu iz Hanoja v Kalkuto izjavil, da se bodo pogajanja v Parizu kmalu ponovno začela. Kaj torej pomeni izjava sovjetskega predsednika, ki je vzbudila nekoliko presenečenja tudi glede na to, da so pariška pogajanja prekinili Američani, in torej pritiče Američanom odločitev o njihovi obnovitvi? Gotovo je, da so v Hanoju govorili o marsičem, o čemer ni v uradnem besedilo niti omembe. Po vesteh iz zahodnih virov, predvsem iz Pariza, naj bi skušal Podgorni prepričati sever-novietnamske voditelje, da je Nixon trdno odločen napraviti konec vojni v Vietnamu, kar pa naj bi mu ne uspelo. Po istih vesteh naj bi Henry Kissinger Hanoj vztrajal na zahtevi, naj ZDA takoj in brezpogojno ustavijo bombardiranje ter odpravijo blokado pristanišč, preden bi lahko prišlo do ustavitve ognja v Južnem Vietnamu. Po drugi strani pa so zahodni opazovalci v Moskvi mnenja, da ni bil namen Podgornega posredovati za rešitev vietnamske krize, pač pa le poročati hanojski vladi o poteku ameriško - sovjetskega vrha v Moskvi. V istih krogih so tudi prepričani, da se je Podgorni v Hanoju pritožil zaradi kitajskega zadržanja po blokadi pristanišč: ka- že namreč, da so Kitajci brez težav dovoljevali poljskim in vzhodnonemškim ladjam, da so v kitajskih pristaniščih raztovarjale material, ki je bil namenjen v Severni Vietnam, medtem ko niso istih olajšav nudili Sovjetom. Tudi glede tranzita po kopnem so menda Kitajci poslali po železnici v Severni Vietnam samo neznatne količine sovjetskega materiala. Da ni Podgorni premaknil položaja z mrtve točke, dokazuje tudi današnja izjava glasnika sevemo-vietnamske delegacije na pogajanjih v Parizu Than Leja, ki je zahtevo, naj ZDA nemudoma prekinejo bombardiranje in druga vojna dejanja proti Severnemu Vietnamu ter naj prenehajo sabotiranje pariške konference. Glasnik pa ni hotel komentirati izjave Podgornega, po kateri naj bi pagajanja v kratkem obnovili. Iz Vietnama poročajo, da so ameriška letala izvedla včeraj tristo akcij proti ozemlju Severnega Vietnama. Večina napadov je bila naperjena proti južnim pokrajinam, vendar so bombe padle tudi na področje kakih 80 kilometrov od Hanoja. Kot je znano, so Američani prekinili bombardiranje tega področja, dokler je bil Podgorni na obisku v sevemovietnamskem glavnem mestu. Po poročilih iz Hanoja so bila štiri ameriška letala sestreljena. jev in dežel, kjer so se v zgodovini bojevali poljski vojaki. Zvečer je prvi sekretar poljske partije Gierek priredil na čast jugoslovanskim gostom slavnostno večerjo, na kateri sta državnika v zdravicah označila pomen sedanjega obiska in obrazložila stališča svojih vlad do poglavitnih mednarodnih vprašanj. Petdnevni obisk jugoslovanskega predsednika bo namenjen državniškim pogovorom, ki bodo zajeli celotno področje jugoslovansko - poljskih odnosov in razna mednarodna vprašanja. Obisk bo hkrati izpopol-nje z nekaterimi slavnostmi. Tako bodo jutri na posebni slavnosti na varšavski univerzi podelili predsedniku Titu naslov častnega doktorja. Poleg tega si bo jugoslovanska delegacija med obiskom ogledala tovarno avtomobilov poljski Fiat, ki zelo uspešno sodeluje s kragujevsko tovarno avtomobilov Crvena zastava. Vrhu tega bodo predstavniki poljskih rudarjev — znano je, da ima Poljska zelo bogate rudnike premoga — na posebni slavnosti podelili Titu naslov častnega rudarja Poljske. Poljski tisk te dni zelo poudarja pomen Titovega obiska za razvoj poljsko - jugoslovanskega prijateljstva in sodelovanja. Ugotavljajo zlasti žeto ugoden razvoj gospodarskega sodelovanja, katerega vrednost je že zdaj presegla vsa predvidevanja. Še posebej se Jugoslavija in Poljska zavzemata za sodelovanje med industrijskimi podjetji obeh držav. Nič manj pozornosti ne posvečajo tudi znanstvenemu in kulturnemu sodelovanju. Med pogovori bodo zlasti podrobno razpravljali o stanju v Evropi in o pripravah na konferenco o evropski varnosti. Ves obisk izraža težnjo tako Poljske kot Jugoslavije, da vzpostavita kar najbolj trdne temelje sodelovanja na načelih enakopravnosti in nevmešavanja. Ta načela jamčijo ugoden razvoj odnosov Jugoslavije s Poljsko, katera sodi za Sovjetsko zvezo med najbolj pomembne dežele socialističnega tabora. DRAGO KOŠMRLJ V okviru velesejma je bil v nedeljo «dan Jugoslavije*. Gospodarsko odposlanstvo iz SFRJ, ki ga je vodil jugoslovanski ambasador v Rimu Miša Pavičevič, si je v spremstvu najvišjdh predstavnikov velesejemske uprave ogledalo posamezne paviljone ter se zadržal zlasti v jugoslovanskem paviljonu v Palači narodov, kjer je bil manjši a zato toliko bolj prisrčen sprejem. Sledila je tiskovna konferenca, na kateri je po pozdravnih besedah predsednika velesejma dr. Slocovicha spregovoril ambasador Pavičevič. Govornik je poudaril pomen dobrososedskih odnosov med sosednima republikama in nujno vsestransko sodelovanje na gospodarskem področju. Pavičevič se je še posebno zavzel za krepitev sodelovanja med obmejnimi področji, in sicer tako v socialnem, kakor tudi v kulturnem, političnem in gospodarskem oziru. Glede trgovinske izmenjave med Italijo in Jugoslavijo ie ambasador omenil, da se je ta lani nekoliko skrčila, in sicer pod vplivom neugodne konjunkture in nekaterih težav, ki so nastopile v obeh državah. V prvih mesecih letošnjega leta pa se je izmenjava začela ponovno ugodneje razvijata. Ob tem vprašanju se je zadržal tudi predsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije Leopold Krese, ki je med drugim navedel, da je jugoslovanska trgovinska bilanca z Italijo sicer še vedno pasivna, da Sporazum med SFRJ in državami SEV BEOGRAD. 19. — Kot poroča časopisna agencija ANSA je bil v Gdansku dosežen prvi večstranski sporazum med državami članicami SEV in Jugoslavijo za proizvodnjo strojev. Sporazum predvideva specializacijo, delitev dela in kooperacijo na področju proizvodnje pomorskih in rečnih ladij ter orodnih strojev. Hkrati pa pripravljajo podoben sporazum, ki se nanaša na proizvodnjo traktorjev in kmetijskih strojev, avtomobilov in strojev za gradbeno industrijo. Jugoslovanski predstavnik ki je podpisal sporazum, Marin Cetinič je izjavil, da so s sporazumom iugosto vanske ladjedelnice in iugoslovan-ska podjetja vključena v širok program specializacije in delitve dela sogj&lističruh držav. »ANESI Na včerajšnjem sestanku KD -PSDI - PRI in PU so dejansko odprli pot sestavi sredinske tristranske vlade z zunanjo podporo republikancev. Za to manjka samo še dokončna potrditev socialdemokratov, ki bodo o tem sklepali na jutrišnji seji osrednjega vodstva. Demokristjanska levica je ostro obsodila sestavo vlade z liberalci, ki po mnenju predstavnika »forze nuove* D'A-mata odpira pot fašizmu. Jugoslovanski predsednik Tito je prispel na uradni obisk v Varšavo. Pogovori s predsednikom državnega sveta Jablonskim in s sekretarjem poljske partije Gierekom so posvečeni vprašanjem dvostranskih odnosov in položaja v Evropi. Sinoči se je v Trstu sestal glavni odbor SKGZ. Razpravljal je o kulturni politiki SKGZ, o uveljavljanju pravic slovenskega jezika, o nekaterih športnih vprašanjih, o vpisovanju otrok v slovenske šole in o drugih. Sprejeti so bili tudi nekateri sklepi. Po nedeljskem »dnevu Jugoslavije« na tržaškem velesejmu, kateremu je poleg gospodarstvenikov iz Slovenije in Hrvaške prisostvoval tudi veleposlanik SFRJ v Rimu Mišo Pavičevič, In v okviru katerega je bil pri trgovinski zbornici sestanek jugoslovanskih in deželnih gospodarstvenikov, posvečen pretežno vprašanju avto ceste od Razdrtega do Trsta, je včeraj sledil na velesejmu »dan Avstrije«, popoldne pa je bilo 1. srečanje predstavnikov sredozemskih luk. Danes bo tržaški občinski svet moral razpravljati o stavki uslužbencev prevoznega podjetja SAP oziroma o municipalizaciji zasebnih prevoznih družb. Istočasno bo po mestu sprevod stavkajočih delavcev ter ob 18.30 do 21.30 stavka vseh uslužbencev občinskih in zasebnih prevoznih družb. pa se polagoma uravnava. Tako je jugoslovanski izvoz v Italijo leta 1970 kril le 62 odst. prometa v nasprotno smer, leta 1971 se je položaj še poslabjal. saj se je razmerje zmanjšalo na 57 odst., v prvem trimesečju letošnjega leta pa se je zopet dvignila, in sicer na 77 odst. Govornik je navedel, da sta Italija in Jugoslavija lani izmenjali skupno za 10 milijard 590 milijonov dinarjev. Tudi promet po tržaškem in goriškem sporazumu se ugodno razvija ter je bil lani za 46 odst. večji kakor v letu 1970. Skupna vrednost izmenjanega blaga po obeh sporazumih ie lani dosegla 18 milijard 200 milijonov, v prvih petih mesecih letos pa že 6 milijard 900 rpilijonov lir. Ugodno se razvija tudi poslovanje v okviru posebnega sporazuma »Alpe Adria*: ustrezni plafond. ki je znašal 1 milijardo 800 milijonov lir v letu 1970, ie bil lani povečan na 2 milijardi 160 milijonov, letos pa predvidevajo za 2 milijardi 400 milijonov lir prometa v vsaki smeri. Kresž je nadalje navedel razvoj sodelovanja na turističnem področju, v prometu in v industrijski proizvodnji ter navedel, da ie med italijanskimi in jugoslovanskimi industrijskimi podjetji etoslej prišlo že do kakih 300 pogodb o sodelovanju. Predsednik tržaške trgovinske zbornice Caidassi, ki .je na srečanju zastopal tudi deželno združenje trgovinskih zbornic, je omenil skupna prizadevanja zlasti na štirih področjih, in sicer na področju letalskih zvez, na področju avtocest, na področju pristaniške dejavnosti in glede zaposlovanja jugoslovanske delovne sile v Furlaniji - Julijski krajini. Predsednik tržaške delegacije mešane zbornice dr. Latcovičh se je zavze! za sprejem novih instrumentov, ki naj bi olajševali trgovinsko menjavo in poslovno sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo tudi v obdobjih neugodne mednarodne konjunkture ter v tej zvezi izrazil upanje, da bo o tem vprašanju razpravljala mešana italijansko - jugoslovanska komisija. ko se bo v kratkem sestala v Rimu. da bi začela pogajanja o obnovitvi splošnega trgovinskega sporazuma med obema državama. Predsednik Gospodarskega združenja Stanko Bole ie pozdravil ambasadorja Pavičevica in njegove sodelavce v imenu slovenskih poslovnih ljudi iz naše dežele ter pritegnil njihovo pozornost na nekatera vprašanja, ki se nanašajo na sodelovanje italijanskih oziroma jugoslovanskih podjetij na raznih sejmih, na finančno in davčno politiko. ki naj bi spremljala in olajševala industrijsko sodelovanje, na nujnost odprtja novih mejnih prehodov I. kategorije na Tržaškem in Goriškem ter na priznanje novih olajšav za mednarodni osebni promet čez mejo. Popoldne so se predstavniki jugoslovanskega in deželnega gospodarstva srečali na trgovinski zbornici, da bi razpravljali o nekaterih vprašanjih skupnega interesa. Srečanja sta se udeležila tudi predsednik družbe Autovie Venete ing. Visintin in glavni ravnatelj Tržaške hranilnice dr. Delise. Razprava se je sukala v glavnem okoli vprašanja speljave avto ceste ix Razdrtega v smeri proti Trstu. Strokovnjaki so poudarili nujnost Sodobne prometne žile na tej relaciji, uresničitev ustreznega načrta pa je povezana s finančnimi problemi, ki jim sama Jugoslavija — ta ima danes v gradnji skupno 400 km avto cest — ni kos. Zato so na srečanju obravnavali predvsem možnost sodelovanja italijanskega kapitala pri gradnji nove promet- (Nadaljevmje na 6. strani) SOLIDARNOSTNA MANIFESTACIJA S STAVKAJOČIMI USLUŽBENCI SAP Drevi od 18.30 do 2130 ustavljeni vsi avtobusi in sprevod po mestu Sindikati zahtevajo, naj občinske oblasti takoj ukrepajo za munici-palizacijo vseh zasebnih prog - Nadaljuje se solidarnostna nabirka Stavka v avtobusnem podjetju SAP traja že 24 dni, ne da bd se na obzorju pokazala stvarna politična volja po rešitvi. Res je, da imajo občinske oblasti dejansko že na razpolago denar za odvzem Sergasovih prog in torej munid-palizacijo le-teh, toda vse kaže, da se je nekje zataknilo in da mora zaradi tega trpeti prizadeto prebivalstvo. Vojaški kamioni, ki opravljajo najnujnejšo službo med mestom in nekaterimi vasmi, še zda-leka ne rešujejo kočljivega vprašanja učinkovitih prevozov: oči javnosti so uprte prej ko slej na tržaški občinski svet, ki se sestane drevi ob 19. uri. Istočasno bo sprevod stavkajočih delavcev vseh tržaških javnih in zasebnih prevoznih podjetij krenil z Goldonijevega trga po mestnih ulicah pred občinsko palačo. Sindikati so oklicali triurno splošno stavko vseh javnih prevozov is manifestacijo prav z namenom, da opozorijo javno mnenje in občinske oblasti na nujnost takojšnjega ukrepanja. Zato vabijo vse meščane, mladino in delavce, predvsem pa prizadeto prebivalstvo mestnih če trti, ki jih je stavka prikrajšala za avtobuse, naj se shoda udeležijo. Stavka vseh avtobusnih pod jetij bo trajala od 18.30 do 21.30 (ACEGAT, ACNA), La Carsica pa bo stavkala od 18. ure do konca Zjutraj bodo stavkali njeni sprevodniki (od 8. ure). Nadaljuje se tudi solidarnostna nabirka, da bi 110 družinam stavkajočih delavcev SAP priskočili na pomoč. Delavci tovarne GMT so poslali 348.850 lir, tržaška federacija KPI 30 tisoč lir, ACLI 25 tisoč lir, razni meščani pa 163.500 lir. Zbiranje denarja se nadaljuje na sindikalnih sedežih in pod šotorom, ki so ga stavkajoči postavili na Goldonijevem trgu. povzročajo mnogo več škode in ropota, kot jih povzročajo motorji. Obenem naj bi občina posredovala, da bi čim prej odpravili vojaške služnosti, ki tarejo nekatera Kraška področja. Prepovedati bi morah tudi sleherno odlaganje smeti na Krasu ter gradnjo poslopij, ki kazijo kraško pokrajino. Dokument je bil z omenjenimi spremembami sprejet z večino glasov, tako da se je seja, ker je bil na dnevnem redu samo ta problem, kaj hitro zaključila. Kot smo na kratko že poročali, je pokrajinsko vodstvo bonornijan-ske kmečke organizacije objavilo listo svojih kandidatov za volitve v kmečko bolniško blagajno v pismu, ki ga je 15. t.m. poslalo kmetom volilnim upravičencem. Nosilec liste je dr. Drago Legiša, nato sledijo Luigi Bortolin, Ivan Kutin, Liliana Pessina Košir, Josip Tul, Ivan Regent, Ivan Čehovin. Bruno Zahar. Srečko Štolfa Danilo Lupine, Edvard Gojča, Glavko Pe-taros in dr. Karel Mezgec. V naši nedeljski številki smo med poročilom o seji glavnega odbora Kmečke zveze objavili listo kandidatov. ki so jih izbrali kmetje na javnih sestankih po vaseh na vsem tržaškem področju. Na tej kandidatni listi so samo kmetovalci, ne glede na politično pripadnost ali članstvo v Kmečki zvezi. Tudi pri sestavi liste .je prišlo do izraza načelo, da mora biti pokrajinska bolniška blagajna v rokah kmetov, brez kakršnega koli posredništva ali pokroviteljstva strank, ker so naši kmetje dovolj sposobni sami vo-iiiiimiiifiiiniiimiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiurnfinimmiiimimiiiiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiB Sfja glavnega odbora SKGZ Kulturna politika SKGZ, uveljavljanje pravice slovenskega jezika v Italiji, nekatera vprašanja slovenskega športa pri nas, volitve v kmečko blagajno in vpisovanje otrok v slovensko šolo. so bile glavne teme sinočnjega zasedanja glavnega odbora SKGZ v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa. Po poročilih načelnikov komisij se je razvila živahna razprava, ki je teme dnevnega reda osvetlila iz raznih zornih kotov. Sprejeti so bui tudi nekateri sklepi. Podrobnejše poročilo o zasedanju bomo še objavili. Vpisovanje v otroške vrtce ONAIRC Vpisovanje v otroške vrtce ONA IRC za šolsko leto 1972-72 bo v dneh 26., 27. in 28. t.m. od 8.30 do 12. ure po pravilniku, ki je objavljen na oglasni deski. Do 23. t.m. sprejemajo potrditve o vpisu otrok, ki so vrtce obiskovali že doslej. Od 18. do 20. septembra od 8.30 do 12. ure bodo učiteljice - vrtnarice sprejemale potrditve o vpisu za vse tiste otroke, ki so se vpisali v juniju. Nato bodo sestavih prednostne lestvice in pred začetkom šolskega leta bodo vsi sprejeti morali izpopolniti svojo dokumentacijo. PRED VOLITVAMI V KMEČKO BOLNIŠKO BLAGAJNO BOLNIŠKO BLAGAJNO V ROKE KMETOVALCEM! Seznam kandidatov bonomijanske organizacije Natolcevanje ne spada v pošteno volilno kampanjo SINDIKATI OPOZARJAJO JAVNO MNENJE Na seji obeh kraških konznlt Odobren dokument o zaščiti Krasa Na sinočnji skupni seji konzult za zahodni in vzhodnj Kras, ki je bila v prenovljenem, nekoliko ozkem sedežu na Proseku, je bil z nekaterimi popravki odobren dokument o zaščiti Krasa, ki ga je že pred časom predložila konzulta za vzhodni Kras. Spremembe, ki so jih na predlog svetovalca Padovana vnesli v dokument, zadevajo vključitev odstavka, ki poziva občinski odbor, naj čimprej uresniči in definira podrobni regulacijski načrt za kraško področje. Drugi popravek zadeva povračilo škode, ki jo utrpijo kmetje zaradi neodgovornega obnašanja izletnikov, zaradi česar bi morala občina posredovati pri pristojnih oblasteh. Nadalje je bil govor o domnevni stezi za motokros, ki naj bi jo speljali po tankovski cesti. S tem v zvezi naj bi prepove- Tržaškemu Lloydu grozi nov udarec zaradi neuresničenih obvez CIPE Možnost skupnih stavk in manifestacij pomorščakov, uslužbencev pomorskih družb, pristaniščni-kov in kovinarjev - Potreben je nov načrt za vse mornariško gospodarstvo in ladjedelnice dali prehod tudi tankom, saj ti •MiiiiiiiiiiumiiimilliiuiiiiiiiilliniuiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiuiiiiifiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii Kriza, ki je dozorevala že dalj časa. je izbruhnila. V mislih imamo tržaški mornariški sektor, ki vključuje javne pomorske zveze in posredno tudi ladjedelništvo Na alarmni zvonec so pritisnili tokrat, kot navadno. sindikati mornariških delavcev, ki so prejšnje dni razpredli mrežo pogovorov z odgovornimi predstavniki in tehniki tega za Trst tako važnega gospodarskega področja, predvsem pa z ravnateljstvom Tržaškega Lloyda. Ko so jim na pristojnih mestih potrdih, da je položaj vse prej kot normaliziran, so se tajništva sindi katov FILM - CGIL, FILM CISL in UIM - UIL nujno sestala včeraj zjutraj in sklenila seznaniti javno mnenje s potekom dogodkov in zapletenostjo položaja. Gre za znano vprašanje obvez, ki .jih je pred letom dni sprejel na vladni ravni medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE, ki je svoj čas vzbudil tolikšno zaskrbljenost v vseh tržaških gospodarskih in političnih krogih Bralci se verjetno spominjajo, da ie državna družba «Finmare» pripravila prvotni načrt, na osnovi katerega bi italijanske ladijske družbe z javnim kapitalom prizadela korenita preosnova. ki bi po vsebini pomenila pravo skrčenje nji- V slovo prijatelju dr. Baši Dragi Frane, težko mi je jemati od Tebe slovo, težko kot prijatelju in težko v imenu društva «Pravnik», ki si mu bil do zadnjega zvest in zanesljiv član. Ko si po zadnji vojni prišel k nam, da bi nam bil kot zaveden Slovenec in odličen pravnik v pomoč pri uveljavljanju naše narodne skupnosti na Tržaškem, si se vživel v naše razmere, kakor da bi bil zrastel in živel vedno med nami. Bil si vedno skromen, nesebičen, nevsiljiv, a vesten pri izvrševanju svojega poklica in pri iz-venpoklicnem delu; kar Te je pa še posebej odlikovalo, je bil Tvoj odkrit in čist značaj, ki so Ti ga izoblikovali težki časi, ki si jih preživel pod tujimi gospodarji v svojem rojstnem Trnovem pri Ilirski Bistrici. Sedaj je, žal prezgodaj, prišla ura, ko se za vedno vračaš tja, kjer teče tbistra voda Bistrica», ki Ti je s svojim žuborenjem pela prve uspavanke in Ti bo zapela še zadnjo pesem slovesa. Hvala Ti, dragi Frane, za iskreno prijateljstvo, ki si nam ga izkazoval med Tvojim bivanjem in delom pri nas in hvala Ti za vse, kar si uspel dobrega storiti za našo narodno skupnost. Med nami bo ostal spomin nate čist in neomadeževan! DR. FRANE TONČIČ * * * V n*teJJo ajufcNjj fr * Mtaltoft bolnici po dolgi bolezni umrl znani odvetnik dr. Frane Baša. Pokojnik se je rodil dne 11. septembra 1901 v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Po obiskovanju tamkajšnje osnovne šole in dokončanem srednješolskem študiju v Ljubljani je obiskoval Visoko trgovsko šolo na Dunaju in se je po prvi svetovni vojni vpisal na univerzo v Padovi, kjer je dokončal pravne študije. Odvetniški poklic je izvrševal najprej v Ilirski Bistrici in nato v Trstu, kjer je zaslovel kot pravnik in se uveljavil tudi kot javni delavec. Njegove pravne pomoči je bil v prvih povojnih letih deležen tudi naš list. Bil je in je' ostal zaveden Slovenec In je v enakem duhu vzgojil tudi svojega sina Ceneta, ki je v Trstu dokončal slovensko gimnazijo in univerzitetni študij ter se nato zaposlil kot upoštevan inženir mehanike v Milanu, kjer živi s svojo družino. Hudo prizadeti pokojnikovi družim naše iskreno sožalje! hove dejavnosti v pretežno korist zasebnih brodarjev (kot je, napri-mer, Lauro iz Neaplja). Ta načrt so sindikati, skupaj s političnimi predstavništvi naše dežele, odločno zavrnili in tudi napovedali val stavk, da se prepreči njegova u-resničitev. Tedaj je morala vlada zapustiti prvotno stališče: odgo- vornost za prvi načrt o mornariški dejavnosti v Italija je zvalila na tehnike družbe «Finmare*, na kar je CIPE sprejel — po daljših posvetovanjih s sindikati in tržaškimi predstavniki — nov načrt. Tega je javnost sprejela z zadoščenjem. saj .je predvideval predvsem načelo »sočasnosti* glede krčenja, oziroma tehnološkega obnavljanja ladijskih storitev. Govorilo se je, da se bodo štiri italijanske ladijske družbe z javnim kapitalom specializirale na nekaterih področjih in da bo zajamčena raven zaposlitve, tudi tedaj, ko bodo stare ladje zamenjali z novimi oziroma, ko bodo družbe prehajale od potniškega na tovorni promet. Za Tržaški Lloyd so tedaj zagotovili, da se bo specializiral za tovorni promet (kontejnerji) in krajše potniške storitve. CIPE je tedaj izračunal, da potrebuje Italija vsaj novih ladij za 6,5 milijona tonaže, kar bi — z druge strani — krepko vplivalo na italijansko, torei tudi tržaško, ladjedelništvo. Kmalu je tudi za Tržačane prišla mrzla prha: vse kaže, da vlada ne namerava spoštovati sprejetih obvez in da namerava, tudi na tem področju, privilegirati predvsem zasebno ladjarstvo, medtem ko bd javni sektor ostal zanemarjen. Najhujši udarec take restruk-turaci.ie pa bi. kot vedno, morali plačati delavci (mornarji, drugi specializirani uslužbenci na krovu in na kopnem). Zadnji je o teh vprašanjih govoril predsednik družbe IRI prof. Petrilii, ki .je pred kratkim obnovil polemiko o ^strukturnem propada-nju» mornariškega sektorja in pogrel zahtevo po skrčenju državnih ladijskih družb. Sindikalisti so tehnike tržaškega Lloyda prosili, naj jim orišejo perspektive tržaškega mornariškega sektorja, predvsem v luči vladnih obvez iz leta 1971. Odgovor je bil sila pesimističen, tako glede perspektiv podjetja, kakor tudi glede zaposlitve. Potrdili so vest, da se bo občutno skrčil promet parnikov »Galilei* in »Marconi*, ki plovejo na avstralski progi, medtem ko bi bilo treba zamenjati stare in nerentabilne ladje «A»a», cAfrica*. »Europa* in «Vic-toria*. Preprosto povedano se Lloyd resno pripravlja na možnost, da bo popolnoma zapustil tovrstno dejavnost in se posvetil, brez ustrezne postopnosti, samo kontejnerskemu prometu, ki je sicer rentabilen, ne jamči pa zaposlitve ustreznega števila delavcev. Stvarno povedano grozi brezposelnost večini uslužbencev na Lloydovih potniških progah (teh pa je največ) in tudi dobršnemu delu uslužbencev tovornega sektorja. kajti kontejnerji terjajo sorazmerno manj delovne sile kot običajni tovorni promet. Resnici na ljubo ni srž vprašanja v tem, ali more Lloyd ohraniti položaj tak, kot je sedaj, temveč gre za to, da bi z ustrezno postopnostjo zamenjali nerentabilne dejavnosti z rentabilnimi, stare ladje z novimi. potniške s tovornimi, v ok viru širšega načrta potenciranja podjetja in njegove dejavnosti kar pomeni, da mora «prehodna doba* terjati čim manj žrtev. V tem smislu se je tudi ČIPE obvezal, da bo zajamčil zaposlitev prizadetim u-službencem pomorskih družb. To se pa ni zgodilo. Zato so sindikati sklenili, da napovejo val stavk, ki naj prizadene mornariški sektor, istočasno pa poveže v skupen boj vse delavce sorodnih področij (luke in ladjedelnice) z mestno javnostjo. Osnovne zahteve, ki so jih sindikati strnili v nekaj točk. so: 1. Štiri potniške ladje tržaškega LIoyda, ki so zastarele («Africa», «Europa», «Asia» in »Victoria*) naj podjetje zamenja z novimi ladjami za sredozemsko križarjenje. Te ladje naj bi zgradili v italijanskih ladjedelnicah, oziroma, v ladjedelnici Sv. Marka. Te ladje naj bi namenili, v skladu z obvezami CIPE, za razvijj te veje pomorskega turizma, ki naj bo namenjen predvsem tako imenovanemu »družbenemu turizmu*, tudi sindikalnega značaja (za mladino, delavce itd.). 2. Lloyd naj takoj okrepi svojo tovorno dejavnost in za to nakupi nove ladje. Na razpolago so neprodane ladje, ki jih je zadnja leta zgradila državna družba «Ital-cantieri*. 3. Vlada mora, po mnenju sindikatov, spoznati, da je bodočnost Italije na mačjih v prvi vrsti odvisna od krepitve državnega bro-dovja, oziroma državnega ladjedelništva. V tem okviru ima Trst pomembno vlogo in lahko prebrodi gospodarsko krizo, ki ga pretresa že dalj časa. Iz sindikalnega sporočila je razvidno. da se bodo sindikalisti še sestali, tudi s tajništvi drugih sindikatov (kovinarjev, pristaniščnikov itd.), da bd izdelali skupen načrt stavk in manifestacij Govori se tudi o možnosti oklica splošne stavke v Trstu. Srečanje predstavnikov Jugoslovanskega in deželnega gospodarstva na sedežu trgovinske zbornice o vprašanjih skupnega interesa. Glavna tema razgovorov je bilo vprašanje speljave avto ceste iz Razdrtega v smeri proti Trstu diti svojo ustanovo. Prav tako je bala na vaških sestankih jasno prikazano. kako ie zakon o volitvah v kmečke bolniške blagajne nedemokratičen in krivičen ker nikakor ne predvideva v zastopstvu opozicije, ali manjšine. Lista, ki prejme en glas več od polovice, doba vsa mesta, druga pa nobenega. Nočemo se nikakor vmešavati v odnose in razgovore med Kmečko zvezo in bonomijansko Coldiretti, zlasti ne v sedanji fazi, toda ne moremo kar tako mimo natolcevanj na račun krajevnega tiska. Predsedstvo tržaške Coldiretti, kot je razvidno iz pisma, ki smo ga objavili v nedeljo, postavlja kot pogoj za nadaljnje razgovore, da Kmečka zveza «preneha z žalitvami in obrekovanjem po tukajšnjem tisku na račun pokrajinskih in občinskih voditeljev in sindikata Coldiretti*. Na ta natolcevanja je glavni odbor Kmečke zveze že odgovoril zelo umerjeno, Primorski dnevnik pa je od vsega začetka vedno dokazal, ne samo da ceni in spoštuje vse naše kmete, ampak tudi. da se dosledno bori za njihove pravice. Zato spada med umazano predvolilno kampanjo vsako natolcevanje o »osebnih pritiskih, obrekovanjih in žalitvah v krajevnem tisku*. Menimo tudi, da voditelji in člani organizacije Coldiretti ne morejo biti užaljeni, če pišemo, da je to bonomijanska organizacija in da je v vsedržavnem merilu izraz skrajno desničarskega krila Krščanske demokracije. Kino Šolske vesti šolsko skrbništvo obvešča, da bodo sprejemali vpisovanja v osnovne šole za leto 1972/73 v vseh didaktičnih ravnateljstvih do 30. junija. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois* v Trstu, Ulica Guardiella 13/2, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek* v Trstu, Ul. Caravaggio 4, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja »France Prešeren* v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73. Prošnje sprejema tajništva vsak dan od 10. do 12. ure. ŠOLSKE PRIREDITVE IN RAZSTAVE Ricmanje: prireditev 24. junija po zaključni maši. Dolina: zaključna akademija 24. junija po zaključni maši. žavlje: razstava 25. junija, prireditev 23. junija ob 9.30. Pesek: razstava 25. junija, akademija 25. junija po zaključni maši. Mačkovlje: razstava 25. junija, prireditev 28. junija ob 10. uri. Korošci: razstava 26. junija po maši. Na znanstvenem liceju »France Prešeren* je odprta razstava dijaških likovnih izdelkov. Razstavo si lahko ogledate dnevno od 9. do 12. ure do vključno 21. junija. Učenci slovenske strokovne šole v Trstu priredijo v šolskih prostorih v Ul. Frausin 12 razstavo svojih izdel kov Razstava bo odprta do konca meseca od 9. do 12. ure. Učenci srednje šole »Ivan Cankar* priredijo v šolskih prostorih v Ul. Frausin 12 razstavo likovnih in drugih izdelkov. Razstava bo odprta do konca meseca, od 9. do 12. ure. Učenci in učiteljstvo navedenih šol vljudno vabijo starše in prijatelje o-trok na ogled razstave ročnih del in risb, ki bodo po tem umiku: Osnovni šoli pri Sv. Jakobu in »Kette* — Ul. sv. Frančiška: 20. junija od 9. do 12. ure. Osnovna šola pri Sv. Ani: do 24. junija od 9. do 12. ure. Osnovna šola Skedenj: 20. in 21. junija od 9. do 12. ure. Nazionale 16.00 «11 ritomo del gla-diatore piu forte del mondo*. Brad Harris. Barvni film. Fenice 16.00 «Oggi a me... domani a te*. Bud Spencer. Barvni film. Eden 16.00 «Tempi modemi*. Charlie Chaplin. Črnobeli film. Grattacielo 16.30 «1 quattro delTAve Maria*. Barvni film. Terence Hill Bud Spencer in Eli Walach. Excelsior 16.15, 22.10 «Taking off*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.30 «Gli orrori del castello di Norimberga*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.30, 22.00 »Mimi mettalur-gico*. Giancarlo Giannini, M. Me-lato. Barvni film. Impero 16.30 «Oggi non drammatizzia-mo... e solo questione di corna*. T. Trufant. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 «Shaft il detective*. Cristallo 15.00 «Bemardo, cane ladro e bugiardo*. Walt Disneyjev film. Sledi risanka «Bongo* v barvah. Moderno 16.30 »La collezionista*. Barvni film. Haydee Politoff. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «11 elan dei Barker*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.30 «Non tirate il diavolo per la coda*. Barvni film. Maria Schell in Jean Rockfort. Abbazia 16.30 «11 grande giomo di Jim Flagg*. Westem. Robert Mit- chum in George Jennedy. Barvni. Astra 16.30 «1 ragazzi della via Paal*. Kino Opčine 19.00 «Principe coronato cercasi per ricca ereditiera*. Ciccio in Franco. KINO «|RIS» PROSEK predvaja danes ob 19.30 barvne slikanice: »SILVESTER STORY» Izleti Slovenski klub sporoča prijavljenim udeležencem izleta v PULJ, da bo odhod v nedeljo, 25. junija ob 7. uri. Kraj odhoda Foro Ulpia-no (sodnija). Prosimo točnost zaradi pravočasnega prihoda v Pulj. Prostih je še pet mest. Prijaviti se na telefon 211167 od H. do 13. ure. Razstave V Kraški hiši v Repnu razstavlja Zora Koren - škerkova do konca meseca. V Tržaški knjigarni razstavlja do konca meseca svoja najnovejša dela Franko Volk. V galeriji Loža v Kopru bo jutri, 21. t. m. otvoritev razstave del Mihe Maleša. V Gradeiu, Drev. Europa unita 26 razstavlja »Grupa 3a» (Furlan, Stanislav Meterc, Fulvio Monai, Giovanni Pacor, Claudio Pettener, Orlando Po-ian. Tomasin). DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Rossetti-Emili, Ul. Combi 19; Al Sa-maritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul- Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina, C. S. Giacomo 1; Grigolon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai Due Mori, Trg UnitA dTtalia 4, Al S. Lo-renzo, Ul- Soncinl 179 (Skedenj). SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE TRST V petek, 23. t. m. ob 21. uri v dvorani p. d. «Ivan Cankar*. Ul. Montecchi 6, druga premiera gledališča CIRIL KOSMAČ BALADA O TROBENTI IN OBLAKU Koncertna uprizoritev Priredil: IVAN STRMOLE Glasbena oprema: IVAN MIGNOZZI Režija in scena: ALEKSU PREGARO [grajo in sodelujejo: Igor Tuta. Anica Žerjal, Nadja Kosmač, Sergej Verč, Boris Kobal, Branko Sulčič, Ivan Verč, Jasna Pe-taros, Marija štrekelj, Milica Kravos in Silvester Metlika. Ponovitev v soboto, 24. t. m. ob 21. uri v isti dvorani. Nekaj misli o delu bo povedal avtor sam. Predstava traja približno eno uro! Prispevki Gledališča Ljubiteljem operne glasbe se za prihodnjo soboto obeta izreden večer. Na gradu Sv. Justa bodo namreč nastopili nagrajeni pevci televizijskega natečaja »Verdijski glasovi*: Katia Ric-ciarelli, Mirna Počile, Beniamino Prior, Giuliano Bernardi in Maurizio Mas-sieri. Spored koncerta, ki ga bo vodil dirigent Nino Verchi, obsega vrsto nesmrtnih arij iz opernega repertoarja. Odprla ga bo simfonija iz Rossinijeve «Tatinske srake*, sklenila pa simfonija iz Verdijeve opere »Moč usode*. Zbor gledališča, ki ga voodite prestrogi do onih, ki ne delajo napak na merno. ni sorodniki, tudi razni poslovni ljudje Eduardu in njegovim ne dajo miru. Javilo se je več direktorjev bank in podjetij Direktorji bank se ponujajo, da bi hranili njihovo premoženje, direktorji ali lastniki podjetij pa ponujajo zelo dobičkonosne možnosti naložb. Družina, ki je bila do pred nedavnim le ena izmed tolikih družinskih skupnosti v amorfni množici predmestja velike metropole, je čez noč postala «center» in zato je Eduardo strpal nekaj krp v kovček in odpotoval. Z njim je odšel tudi oče in vsak večer se javljata domo , toda le po telefonu. Po telefonu pa se je Eduardo javil tudi novinarjem, katerim je zagotovil, da bo staršem kupil vilo, da bo tudi sorodnikom, toda resničnim ožjim sorodnikom finančno pomagal in jih potegnil iz bede. Tudi zase bo «kaj prihranil*, vendar pa da bo še nadalje delal, ker ne more živeti od rente. Vsekakor pa se ne namerava več vrniti v tekstilno tovarno, kjer je doslej delal. Kaj pa Maria Teresa? — so ga vprašali. Eduardova mati Domenica je o-menila, da se nista vzela, ker je Eduardo ni imel kam pripeljati Računala je tudi, da se bosta vzela sedaj. Toda zaročenki Marii Teresi, ki je štiri leta čakala na skromno družinsk i srečo, se ne obetajo lepi dnevi. Eduardo, ki zagotavlja, da noče živeti od rente, in da mu bogastvo ni zavrt-telo možganov, poudarja, da bo morala Maria Teresa — počakati. Prej je poznal le njo in veroval v njo, hkrati pa ob njej sanjal o lepših časih. Sedaj, ko so mu lepši časi finančno zagotovljeni, ni gotov v svojo ljubezen do nje. «Ne boste mi verjeli, toda nikoli nisem bil v kakem nočnem lokalu, in sedaj hočem spoznati vse nočne lokale v Riu in morda bi mogel odkriti, da Maria Teresa ni ženska mojega življenja, da ni edina ženska sploh*. Dokler je bil skromen delavec, je bil ob skromnem dekletu bolj ali manj zadovoljen. Sedaj ko je postal bogat, «da se še sam ne za vedrin koliko sem bogat*, mu Maria Teresa ni dovolj in z njo ni zadovoljen, vsaj zadovolji ga ne več kot do včeraj. Tudi to j je ena izmed posledic velikega le I denarnega bogastva. Deset večerov z Buster jem Keatonom V četrtek, 22. junija, ob 21. uri se začenja po italijanski TV ciklus 10 večerov, posvečenih velikemu filmskemu komiku Busterju Kea-tonu, ki ni le med največjimi o-sebnostmi filmske komike, ampak sploh med največjimi avtorji v zgodovini kinematografije. Buster Keaton, ki se je rodil v ZDA leta 1895, je že kot petletni otrok nastopal v komičnem gleda-lišču skupaj s starši. Leta 1917 se je opredelil za film in nastopil v 15 kratkih filmih, ki jih je režiral znani komik - debeluh Roscoe Ar-buckle - Fatty, kateri je imel v teh delih glavno vlogo. V letih 1970' 1923 se je Buster Keaton uveljavil kot protagonist v 20 kratkih /»* mih. Kakor tudi pozneje, je Kea-ton vedno dejanski režiser svojih filmov, ki so jih pa včasih P°dPl' šali drugi režiserji - tehniki. Od teh 20 kratkometražnih nemih filmov nam jih bo TV v enem večeru predvajala 3. Jedro ciklusa pa tvo-_ rijo nadaljnji celovečerni nemi Keatonovi filmi (obdobje 1927 * 1929); skupno jih je 12, videli jih bomo 9; manjkajo le «Three Ages* (prvi njegov celovečerni film), «Battling Butlerv in «Spite Marna-ge* (zadnji Keatonov nemi film), Tu se televizijski ciklus ustavi-Z uveljavljanjem zvočnega ju™1 se je Keatonova ustvarjalna svoboda precej omejila. Obenem izpade nemi značaj Busterjevih mojstrovin prej estetska izbira kot pa tehnična nujnost. V letih 1979 1941 je vsekakor Keaton interpretiral še precej dolgih in kratkih filmov, ki bi jih bilo treba bolje poznati. Končno v obdobju 1942 -1966 je nastopil predvsem v kratkih vlogah v različnih filmih ,n sodeloval pri pripravljanju «goj)* poprečnega komika Reda Skelto-na. Le večji režiserji so se ga v tem obdobju zanimivo poslužili v kratkih nemih vlogah, ki niso odsevale vse Keatonove veličine (fe zato, ker filmi niso bili njegovi), a so vendar opozorile na zdaj res onemelo osebnost tega filmskega igralca - ustvarjalca Taki filmi s0 Wilderjev «Sunset Boulevard« (Vw le del tramonto), Chaplinov *L}‘ melightv (Luci della ribalta) ,n Beckettov - Schneiderjev «Film»-Zadnji film, v katerem je nastopu Buster Keaton. je posrečeni komični proizvod Richarda Lesterja Funng Thing Happened on the V/ap to the Forumv (Dolci vizi al 1°' ro, 1966). Istega leta je Keaton umrl, medtem ko se je svetovna kritika vedno bolj zavedala njegove veličine in ga celo postavljala pred Chaplina, kar je že dosti let prej sugeriral Luis Buhuel. Keatonov nepremični obraz, njegov lik, ki se tiho uveljavlja nasproti napadalnim predmetom, dogodkom, zgodovinski in družbeni rutini, je med najpomembnejšimi stvaritvami v kratki, a sicer bogati dosedanji zgodovini filmske d-metnosti. Njegovo vrednost bodo naši bralci lahko spoznali ob teh desetih četrtkovih televizijskih večerih, k vsebujejo naslednje filme. . Genera 1» (II genera’e - Come vinst la guerra, 1926), «The Navigator» (II navigatore, 1924), «Our Hosp1 tality» (La legge deli’ospitalita* Accidenti che ospitalita, 1923), tri kratkometražne filme vNeighbours* (I vidni, 1920), «.The Blacksmith* (II maniscalco, 1922), in «Cops* (Poliziotti, 1922), nadalje *Collegf» (College - Tuo per sempre, 19**'j «Go Westv (Anda.e alTovest - J _ e la vacca, 1925), tSeven Chan ces* (Sette probabilita, 1925), «Steamboat Bill jr.* (II figlio dt Bill del vaporetto - lo e il C,T°1 ne, 1928), «Sherlock junion (L° palla n. 13, 1924), *The Camera-mam (II Cameraman - lo e m scimmia, 1928) Nekaj teh filmov^ že dolgo let v Italiji niso predva jali, vsi pa sploh niso dovolj znan ■ SERGIJ GRMEK FILMI NA LJUBLJANSKI TV Franju in Zinnemann Danes, 20. junija, ob 20-35 S na sporedu jugoslovanske TV fra coski film *Oči brez obrazav (Le. jeux sans visage, 1960, italijans naslov tOcchi senza voltov). . ,e ral ga je Georgss Franju, ki je uveljavil ob gibanju «novega lav francoske kinematografija- .. grajo Pierre Brasseur, Alida VO • Edith Scob, Juliette Magniel, ^ trice Altariba. V petek, 23. t. m., ob 20.35 S na sporedu ameriški barvni I* tOklahomav (originalni in itahP ski naslov Mklahomav, 1955). je spektakelni glasbeni film, ™ 9. je režiral ameriški avtor avStrj. skega porekla Fred Zinnemann-grajo Gordon Mac Rae, Gloria y hame, Shirleg Jones, Rod Steig ’ Eddie Albert. _ S. G. MOSKVA, 19. — Tu so zali film Jana Frida z nas> prislovom «Zbogom Petrogradv. Gre za o življenju Johanna Straussa m P ^ kazuje dejansko le nekaj stram Straussove biografije. Film °P a je tisto kratko dobo iz Gaussov v življenja, ki ga je poleti 1857 £ ,0 živel v Rusiji, ko je imel . ,e. koncertov v Pavlosku, poletu* zidenci ruskih carjev. V (dmu izvajajo tudi tiste Straussove slc , be, ki jih je skomponiralJff, in sicer polke «V parku Pavm tNevav, tOlgav, ter valček ** gom Petrogradv. , t Vlogo Johanna Straussa filmu mladi letonski umetnik Jakovlev, vlogo Olge pa iffra ag. ningrajska umetnica Tatjana dova. PRIMORSKI DNEVNIK ŠPORT ŠPORT ŠPORT V FINALU EVROPSKEGA PRVENSTVA Z. Nemčija s čistim izidom 3:0 premagala sovjetsko moštvo Za nemško enajsterico je bil dvakrat uspešen Miiller, enkrat pa Wimmer Sovjeti so v nedeljo poskušali o-ttirtviti igro proti odlično razpoloženim nemškim nogometašem, vendar brez uspeha. Pred 65.000 gledalci, med katerimi je bilo dve tretjini nemških navijačev, so Mul-fef in drugi zaigrali tako, kot le tedkokdaj. Predvajali so hiter, dinamičen in duhovit nogomet, s katerim so često povsem zmedli na-*Protno enajsterico, ki ne le ni našla proti takemu načinu igre potreb-tega protiorožja, ampak tudi v po-•ameznih dvobojih posameznikov Sovjeti niso bili kos svojim neposrednim nasprotnikom. Ti so se z lahkoto osvobajali nasprotnega kritja in so s preigravanjem pošiljali žogo tja, kamor so hoteli. V nemški ekipi je bil med najboljšimi igralci Miiller, ki je tudi dosegel dva gola (enega je dal TOnmer). Zmaga ZRN je bila torej povsem Zaslužena, saj ta ekipa ni bila najboljša le v finalni tekmi proti SZ, ampak tudi v vsem prejšnjem dete tega tekmovanja. Končni vrstni red evropskega prvenstva je torej tak: 1. Zahodna Nemčija 2. Sovjetska zveza 3. Belgija 4. Madžarska Pirana. Prvo mesto je osvojila posadka Jovič - Bonači iz splitskega Mornarja. Tudi drugo mesto je pripadlo Splitčanom, in sicer posadki Milič - Šerič, medtem ko sta tretje mesto zasedla člana koprskega Jadra brata Štraus. Koprčana sta vodila vse do četrte regate, potem pa je moral eden od bratov nenadoma odpotovati, to pa ju je tudi stalo prvo mesto. Občni zbor Primorja Snoči je bil na Proseku redni občni zbor Primorja. Ob ne preveliki prisotnosti članstva so prečita-li predsedniško, tajniško in druga poročila, iz katerih je bilo med drugim razvidno, da je med letom odstopilo 6 odbornikovi Vodstvo Primorja bo na njihova mesta koop-tiralo nove odbornike. O občnem zboru bomo poročali podrobneje v prihodnjih dneh. JADRANJE Čez soboto in nedeljo je bilo v Portoroškem zalivu državno prvenstvo v jadranju za razred «slokas>. Nastopilo je 24 jadrnic iz domala Vseh jadranskih obmorskih mest, teed njimi tudi iz Kopra, Izole in ........................................................... NOGOMET V nedeljo se je zaključil Unionov notranji nogometni turnir, v katerem je prvo mesto zasedla e-najsterica Lonjerja pred Podlonjer-jem. Vsi Unionovi igralci, ki nastopajo v raznih prvenstvih, so bili razdeljeni v štiri ekipe: Lonjer, Podlo-njer, Nove hiše in Mesto. Odigrali so izločilne tekme, v nedeljskem finalu pa so lonjerski igralci dokazali, da so v društvu trenutno najboljši in najbolj korektni. Po odigranih srečanjih je bila v Lonjerju zakuska, na kateri so zma- govalcem in vsem razdelili nagrade. nastopajočim Radi V A TC&Dttt d Jugoslovanska državna vaterpolska reprezentanca se je vrnila s turneje po ZDA, kjer je odigrala štiri tekme. Tri je presenetljivo zgubila (3:9, 7:10, 3:5), četrto pa je remizirala (6:6). V Bukarešti je Romunija v polfinalu evropskega področja tekmovanja za Davisov pokal premagala Zaključek mladinskih iger v Gorici V telovadnici UGG je bila v soboto zvečer zaključna manifestacija mladinskih iger v goriški pokrajini. Proslave so se udeležili predstavniki vseh občin, ki so sodelovale na igrah. Še pred začetkom so tekmovalci v sprevodu in ob spremljavi godbe na pihala korakali po mestnih ulicah. Vsi skupaj so se nato zbrali v veliki dvorani UGG, kjer je bilo nagrajevanje. Ob prisotnosti predstavnikov oblasti je najprej spregovoril predsednik Panathlon Cluba Nicola Bat-tista. Za njim je prevzel besedo pokrajinski predsednik CONI Lino Bregant, ki je vse udeležence mladinskih iger prisrčno pozdravil in jih pohvalil zaradi dobrih uspehov. Po govorih je sledilo nagrajevanje najboljših tekmovalcev ter ekip in društev, ki so se pri organizaciji mladinskih iger še posebno izkazale. Med nagrajenimi društvi je bil tudi goriški Dom, ki je prejel bronasto kolajno za zasluge in rezultate, ki jih je dosegel v moški in ženski odbojki, v minibasketu in namiznem tenisu. Kolajno je pre- MOTOCIKLIZEM Nfl DIRKAH ZA VN JUGOSLAVIJE V OPATIJI Italijan Giacomo Agostini ni osvojil niti ene točke Dobre uvrstitve jugoslovanskih dirkačev v kategoriji 50 ccm IZIDI Za Italijana Giacoma Agostinija se je letošnji nastop na mednarodnih motociklističnih dirkah za «Ve-liko nagrado Jugoslavije* v Pre-luki pri Opatiji končal žalostno. V obeh kategorijah, v katerih je nar stopil, namreč v 350 ccm in 500 ccm, je moral zaradi okvare svojega stroja odstopiti. 20.000 gledalcem tako ni mogel pokazati vse svoje mojstrovine, čeprav je bil v obeh dirkah v trenutku okvare v vodstvu. Agostini, ki je bil prepričan v to, da je zanj osvojitev petnajstih točk v Preluki le formalnost, je tako ostal brez točk. Med jugoslovanskimi tekmovalci so se najbolje izkazali dirkači v kategoriji 50 ccm, kjer je bil Koprčan Bernetič odličen peti (na to-mosu), Mikloš in Seljak pa sta za- .....milil......................................................................................................................ra vculjd /j K. B. V NEDELJO V VIDMU Grgiča s« drži smola Mirne duše lahko napišemo, da borovega atleta Oskarja Grgiča spremlja neverjetna smola. V nedeljo je v Vidmu tretjič letos tekel na 800 metrov in tretjič dosegel isti čas: 2’14”. Smola in slabi rezultati so bili značilni tudi za druge atlete. Ruzzier je kopje vrgel le nekaj nad 42 metrov, naravnost porazen pa je bil nastop Udoviča, ki ni presegel niti 52 metrov, torej približno 12 metro/ za osebnim rekordom. Upi iz začetka sezone o rezultatu blizu 65 metro, so tako splahneli. Izjema v tem črnem dnevu je bil le Vojko Cesar, ki je na 110 metrov čez ovire z res dobrim tekom izenačil osebni in društveni rekord s časom 16” 4. Da je atlet res v formi dokazuje dejstvo, da je precej grešil na prvih treh zaprekah in je brzino pridobil le proti koncu. Le velika moč omogoča kaj takega, ker je počasen začetek na tako težki in tehnično zapleteni progi navadno povezan z zelo slabim časom. Brez malodušja pa ni šlo niti pri Cesarju. V nadaljevanju tekmovanja je skakal tudi s palico. Prvič je uporabljal težje orodje, ki naj bi mu omogočilo višje skoke. Začel je pri višini 3,50 m, z novo palico pa se očitno še ni sprijaznil in je začetno višino trikrat podrl. K. B. KOLESARSTVO V dirki veteranov «Trofeja Cicala« Maver na kronometer premagal favorite Kolesarji Adrie iz Lonjerja so v nedeljo zabeležili odličen uspeh. Na 16 km dolgi progi od Šempolaja do Opčin na kronometer je Nino Maver zasedel prvo mesto med veterani, Banano pa peto. Pomen te uvrstitve je še večji, če pomislimo, da ta dva kolesarja nista specialista za vožnjo na kronometer. Mever se je s p.h. 44,500 km na uro uvrstil na prvo mesto s kar pol minute prednosti pred drugouvrščenim Montedurom ter skoro z minuto pred Cotturjevim vozačem Bartolijem, ki je bil največji favorit te devete trofeje Cicala. Dobra je. tudi Bonanova uvrstitev, saj je ta kolesar iz dneva v dan boljši. Rezultati pa se poznajo tudi v dirkah. »Trofeja Cicala* na kronometer je bila razdeljena na dve kategoriji. V prvi so nastopali veterani te Trsta, v drugi pa neregistrirani in drugi veterani. V tej drugi skupini je treba omeniti dvomljivo zmago Batistutte, ki je zabeležil dve sekundi boljši čas od Maver-jevega toda za to se mora zahvaliti dejstvu, da so ga- vlekh z avtomobilom ua. nekaterih delih proge. Dobro se je tu odrezal tudi Bevi-lacqua, ki bo v prihodnji sezoni branil barve Adrie. Sicer kratke, zato pa precej naporne dirke se je udeležilo preko trideset kolesarjev, ki so startali v presledku dveh minut. Maver je startal med zadnjimi, za oporo pa je imel Bartolija, ki je odšel na pot dve minuti pred njim. Po krajši krizi v začetku, ko je bilo treba takoj navkreber, je lonjerski kolesar prevzel vodstvo v svoje oke in je stalno večal svojo prednost. Toda proga je bila prekratka, da bi lahko v celoti pokazal svojo moč, kajti na taki razdalji je tudi naj-poprečnejši kolesar dal vse od sebe, da bi čimprej prispel na cilj. Vseeno pa sta oba Adriina dirkača dokazala, da sta trenutno med najboljšimi, kar velja predvsem Maverja. Vrstni red: 1. Maver Nino (Adria) 20’44”, poprečna hitrost 44,566 km na uro 2. Monteduro (Cottur) 30” zaost. 3. Bartoli (Cottur) 4. Surian (Cottur) 5. Bonano (Adria) 6. Grancampi 7. Zobec 8. Stefinlongo 9. Vrabec 10. Di Maio Nezadovoljivi uspehi slovenskih ekip Bolje sta se odrezali le Olimpija (v 1. ligi) in Mura (v 2. ligi) 36” 41” 46” 52” 59” ro7” 1’22” 1’29” Radi NOGOMET Na malem svetovnem nogometnem prvenstvu v Braziliji je Jugoslavija igrala proti Boliviji neodločeno 1:1. mMM. Bari — Lazio Brescia — Monza Cesena — Arezzo Foggia — Modena Perugia — Genoa Reggiana — Como Reggina — Catania Sorrento — Palermo Taranto — Livorno Ternana — Novara Padova — Belluno Spezia — Anconitana Salemitana — Siracusa KVOTE: 13. — 23.485.000 lir X 1 1 1 2 1 2 X X 1 X 2 I 1. — 1) Talpon 1 2) Ville Franche 2 2. — 1) Tari 2 2) Fez X 3. — 1) Pit Viper 2 2) Nataka 1 4. — 1) Tarufo 1 2) Cipresso X 5. — 1) Rivolta 1 2) San Domingo 1 6. — 1) Silvio X 2) Rempis 1 KVOTE 12 — 11.196.932 lir 11 - 254.475 Ur 10 — 20.594 Ur sedla 7. in 9. mesto. Zmagovalci posameznih kategorij: 50 ccm: Bruns (Niz.) na kreidlerju 125 ccm: Andersson (Šved.) na ja-mahi 250 ccm: Pasolini (It.) na aerma-chiju 350 ccm: Drapal (Mad.) na jamahi 500 ccm: Pagani (It.) na MV agusti PtAVANJC Nizozemka Hansje Bunschoten je I v Huizemu postavila nov evropski plavalni rekord na 1500 m prosto sl časom 17’46”3. Bunschotenova je [ stara 13 let. Cesena — Arezzo 2:0 Catania — Reggina 2:0 Reggina — Como 2:0 Genoa — Perugia 2:0 Bari — Lazio 0:0 Taranto — Livorno 0:0 Foggia — Modena 4:1 Brescia — Monza 2:1 Ternana — Novara 3:1 Sorrento — Palermo 0:0 LESTVICA Ternana 50 Lazio 49 Palermo 48 Como 46 Reggiana 45 Cesena in Perugia 43 Catania, Foggia in Genoa 41 Bari 40 Brescia 38 Taranto in Novara 36 Arezzo 33 Reggina 29 Monza 28 Livorno 26 Sorrento 25 Modena 22 Ternana, Lazio in Palermo, so se uvrstili v A ligo, Livorno, Sorrento in Modena pa so nazadovali v C Ugo. Jugoslovanska nogometno prvenstva \l. ZVEZNA LIGA - ZAHOD Petnajstletnico Bora so naši športniki počastili z vrsto tekem ; med seboj so se pomerile tudi sedanje in nekdanje odbojkarice tega društva. V tekmi med «mladimi» in «še mlajšimi® so tokrat zmagale «še mlajše® s tesnim izidom 3:2 12 — 999.300 lir — *u..w» m — i ......................................................."................................................................ OB ZAKLJUČKU LETOŠNJIH JUGOSLOVANSKIH NOGOMETNIH PRVENSTEV V Jugoslaviji so se v nedeljo zaključUa vsa nogometna prvenstva. V 1. ligi so končaU s tekmami že pred tednom dni, v ostalih pa to nedeljo. Iz prve lige sta izpadla Maribor in Radnički (K), za izpraznjeni mesti pa se bodo potegovale najbolje uvrščene ekipe vseh štirih skupin 2. lige. Iz zahodne skupihe, v Rdteri so nastopali tudi slovenski predstavniki, bosta to Rijeka in Rudar. V 1. zvezni Ugi vse do zadnjega kola ni bilo gotovo, kdo bo novi jugoslovanski prvak. Med Sarajevčani in Crveno zvezdo sta bih le dve borni točki razlike, ki bi lahko izginiU ob najmanjšem spodrsljaju. Željezničar je bil v skupini najboljših enajsteric stalno v vodstvu in si je tako zasluženo pridobil najvišje mesto, prvič v jugoslovanskem nogometnem prvenstvu. Prav v zadnjem nastopu je imel najtežje delo, ko je moral igrati proti Partizanu, ki je v povratnem delu prvenstva bil le enkrat poražen. Željezničar je z osvojitvijo naslova državnega prvaka postavil tudi nov rekord, saj je zbral kar 51 točk, kar se doslej ni posrečilo se nobenemu jugoslovanskemu zmagovalcu. Doseženih pa je bilo v tem prvenstvu najmanj zadetkov v poslednjih štirih prvenstvih. Letos so dosegU le 732 golov, lani 790, predlanskim 753, leta 1969 pa 777 golov. Najboljši strelec letošnjega prvenstva je bil Santač (Beograd), ki je dosegel 33 golov in je tako tretji najboljši realizator v Evropi. Na posebni lestvici je bil proglašen za najboljšega jugoslovanskega nogometaša, pred KataUniskim in Jerkovičem. Takoj za Željezndčarjem se je uvrstila Crvena zvezda, ki je doslej največkrat osvojila naslov prvaka (kar desetkrat). Beograjčani so poskušah vse, da bi letos odvzeli sarajevski ekipi prvo mesto, toda naleteli so na premočnega nasprotnika, ki si ni privoščil niti ene po nepotrebnem zgubljene točke. Slovenska predstavnika Olimpija in Maribor sta. končala letošnje prvenstvo kaj različno. Ljubljanča-; urejenih razmer v klubu samem, ni so se z 31 točkami uvrstili na kjer je največja težava pomanjka-sredino lestvice, Mariborčani pa so! n je finančnih sredstev m pa pre-s svojim zadnjim mestom izpadli te lige po petih letih obstoja med najboljšimi. Tako slaba uvršiatev mariborskih .nogometašev je-odcaz-ner.. Tudi košarkarji so proslaviU 15-letnico Bora s tekmo med »starimi« in »mladimi« 1IJC lUlUUVlu.. I-*■--- cejšnje nezanimanje javnih ustanov za društvo, ki brani mestne barve v najvišjem državnem prvenstvu. Olimpija pa je z uvrstitvijo še kar zadovoljila; saj je iZpOMia-načrte, da ostane še nadalje v 0 megleno. Med svojimi prvimi spisi nam je Klement Jug zeta lepo opisal, kaj pomeni megla v Grintovoih. Za Malimi podi bomo čez Sleme začeli spust po Velikih Podih, ki so na južnih pobočjih Skute in Dolgega hrbta. Ne 'temo' se jezili, ko se bomo spuščali iz ene grape v drugo, kajti neučakanost planincu ne dela časti. Če bo vreme sončno, 'temo občudovali častitljivo gmoto Velikega Grintovca (2558 ta). Soj jo poznamo zaradi njene piramidalne oblike, ki jo vitalno od vsepovsod, celo od precej odmaknjenih Julijcev. Tudi ta velja zapomniti sedlo med Grintovcem in Dolgim hrbtom. to namreč Mlinarsko sedlo, čez katero se prevesi dobro za-'tarovana pot v češko kočo, ki pa ne bo v programu našega taleta če nam bo kdaj poleti babje pšeno dajalo po glavi, ni kaj delati pod vrhovi. Nevami so za strele, kot to dokazuje opominska plošča vrh Kočne, ki je bil nekoč priča žalostnemu koncu dveh prijateljev planin. Z Mlinarskega sedla gre steza h&ravnost navzdol in se pridruži nato dobro markirani poti, Po kateri smo prišli mi. še nekaj poti pospravimo in tudi Skalnatega morja bo konec, kajti rušje ima že nekoliko drugačen izraz, saj je zeleno leto in dan. Cojzova koča, ki je bila cilj naše hoje, je dobro založena in Odkar je menjala upravnika, je prijetno sedeti v njej. Koča je i* Kokrškem sedlu tik pod Kalškim grebenom v višini 1791 m. prenos blaga iz doline služi blagovna žičnica. Tu dobimo ž'g in, če ne bomo preutrujeni, se bomo pripravili za dolgo kojo naslednjega dne. Zjutraj je sicer hladno kjerkoli v hribih, toda naša jutranja pot do vrha po stezi severnega pobočja Kalškega grebena nam bo nasvetovala naj se ne oblačimo v volno, sicer bomo morali postati že za prvim zavojem in se sleči. Raje naj nas nekoliko strese v začetku, bomo vsaj bolj pognali v strmino, kajti izbrali si bomo zgornjo stezo. Ko pridemo na greben, nas bo pozdravilo sonce. Prijeten ho kratek oddih tudi zato, da se bomo domenili, ali smo za stezo po grebenu ali pa se bomo raje najprej spustili nekoliko navzdol, pozneje pa se spet dvignil do steze s Kriškega grebena. Kalški greben ima namreč na koncu žleb, ki ni za vsakogar. Po njem sta speljaai dve jekleni žici. žleba ni več kot deset metrov, toda ta je navpičen. Z obrazom v steno, kot je navada, se bomo pa zelo hitro rešili težav, če se takemu sploh težava reče. Proti koncu so sicer klini desne žice odpovedali in je zato le treba previdno ravnati z nogami. Od tu zavije pot na Dolgo njivo in po njej vrh Korena in nato navzdol. Ta se vleče. Krvavec nas čaka s svojim o-gromnim hotelom, ki bi moral zgovorno pripovedovati, kako se v njem gnetejo gosti, če bo pa tako kot lani, bo pa slika nekoliko drugačna, kajti zaradi mirovanja žičnice, je miroval tudi hotel. Dobili pa bomo vseeno nekaj hrane in kolikor bomo hoteli pijače. Pili seveda ne bomo mnogo, kajti spust do desetega stebra ni prijeten. Ne bomo nadaljevali poti ob nosilcih, ki jih že itak v hribih težko prenašamo, temveč poiščemo stezo v desno, pa ne prvo, temveč drugo, ki je dobro uhojena in nas povede v dolino. Pravijo sicer, da je še druga pot v dolino in ta zavije že pri zaključni postaji proti zahodu. Kakor koli naj je, v dolini pridemo do rečice Kokre in do široke asfaltne ceste iz Kranja na Jezersko. Po njej bo treba do gostilne Arnež v Kokri po žig. Tu si bomo tudi ogledali spomenik par dlim partizanom. Za nadaljevanje poti na Kališče naj bi poskrbela steza na Javorjev vrh, od tam pridemo čez Hudičev boršt do Doma na Kališču, ki se imenuje Dom Kokrškega odreda. Je pa še druga pot, ki s Preddvora zavije skozi Mače ta nato med Suhim vrhom in Žrdjo stopi na sleme, katerega se pot drži več ali manj do Doma. Kako je lepo na Kališču, ve povedati vsakdo, ki je tu že bil. Žig nam bodo dali takoj, nato bomo povečerjali in se pripravili za naslednji dan. V načrtu je namrež Storžič. Da ne bomo v zmoti, zavijemo za hišo desno, steza se v začetku komaj dviga. Tik pod nami pa je še druga, ki nas ne sme motiti. Do vrha imamo dobro uro hoje. V ta odmaknjen svet Tržačani navadno ne hodimo. Pa nd prav. Za Storžič komaj vemo, da je nekje na Gorenjskem. Ko se vozimo z avtom proti Bledu, ga imamo od Kranja dalje na desni strani. Stožčaste oblike je in ponižno se vzpenja do višine 232 metrov. Nima višine Krna in niti žalostne zgodovine, kot jo ima vrh nad Sočo, toda Kranjci ga imajo upravičeno v čislih, saj je z njegovega vrha tak razgled na vse strani, kot ga ima malokateri vrh. Ne bo nam žal, če gremo na Storžič zgodaj zjutraj. Gamsi, ki jih je tod zelo dosti, se pasejo v zgodnjih jutranjih »rah Kar lepo jih bomo videli, kako obirajo travo in kar jim prija po visokih policah nad nami. če bomo zagledali le kakega samca samotarja, bo pomenilo, da smo bili zaspanci in je čreda že polegla po rušju. Morda pa nas bo le opozoril žvižg glavarja, ki je zavohal nevarnost in kliče na pobeg, medtem ko mladež nič ne uboga in raje radovedno gleda za dvonožci brez repa z grbo na hrbtu. O mladež mladež, kako nič ne napreduješ: vedno si tam, brezskrbna, poredna, vesela. Na vrhu Storžiča je železna škatla in v njenem hramu žig, zvezek, blazinica in morda celo svinčnik. Zdaj se tudi prepričamo, da je na vrhu tako lepo, da se nam ne bo prav nič mudilo v Dom pod Storžičem. Odločili se bomo za eno izmed dveh poti. Proti vzhodu čez Sitarjeve peči vse do gozda in nato na zahod skozi gozd. V nasprotno smer pa gre steza do žrela m po zavarovani poti na severno stran. Ta pot je manj slikovita kot prva. Izbrali pa jo bomo, če bo treba iz koče na vrh. Krajša Je. V domu pod Storžičem je dobra hrana ta dobra pijača. Te se bomo poeJužill bolj skopo, ker je pred nami še kar dosti poti. Upravnik nam postreže z žigom, ki je deseti. Ne bomo hodili daleč od odcepa desno ta že bomo prišli do spomenika, kjer je za domovino dala svoje žavljenje skupina partizanov, Bi so jih Nemci ujete ubili. Zverinstvo tujca je v takih primerih še toliko večje, ker izvira iz pohlepa po naši zemlji. Prekleti! Po udobni stezi pridemo v Medvoje. S prijateljem sva lani stikala za žigom, toda niti v graničarski karavli, niti drugod nam niso vedeli povedati, kje ga imajo. Tako nama ni kazalo drugega kot to zabeležiti v dnevnik in se nato po dolini Bistrice spustiti do Putrhofa. Pi Putrhofu zavijemo s ceste. Od tu gre naša pot do Doma na Kofcah (1505 m), ves čas po gozdu. Le pod planino se nam svet odpre. Tako je lep, da ga Je težko s primemo besedo opisati. Pred nami stoje Grintavci in, če bomo imeli srečo, da nam bo polna luna stopila izza njih, bomo kar posedli za mizice in se čudili miru in lepoti, človek, ki leze rad v planine, se zlahka pogrezne v pravljični svet, ki je vedno nepopisljivo lep. Tu pa se tak svet prelije v realnost. Gore v žarkih lune ta nočni mir. Vsega imamo. Večerja nas bo čakala, ta če bodo gorenjski žganci s kislim ali sladkim mlekom s smetano na miri, bo naše zadovoljstvo še toliko večje. Ko se bomo položili na pograd ali v posteljo z rjuhami, kot pač premore naš minister za finance, bo svet tako čudovito lep ta naše zadovoljstvo tako popolno, da bomo hvaležni tistemu, ki si je zamislil ta izpeljal to Gorenjsko pot. Utrujen planinec si drugega ne želi kot dobro kočo. Zadovoljstva je že itak sam prinesel s seboj, da ga lahko še drugim razdaja, recimo takim, ki so se nekam v bližani z avtom pripeljali, da se jim oko napase lepote, pljuča pa nasrkajo čistega smrekovega vonja. žig nas opozarja, da smo na višini 1505 m. Naslednje jutro se bomo spustili po gozdovih do cest«, ki iz Tržiča pelje na Ljubelj. Spomenik francoskim žrtvam Ima tudi žig, zato bomo že na Kofcah povprašali, če nam ga dajo, da ne ostanemo pri spomeniku z dolgim nosom. Spomenik ob cesti lahko vidimo, ko se vozimo čez Ljubelj. (Nadaljevan}* sledi) Telefon 795 823 Telefon 761 470 Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/II PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 oPHaVa- Ul. Montecchi 6/II Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFR1 nn«. Po«n? 1-— ,d!nar' mese<:na 14.— din, letna 140,- din, oštm tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 »ADIT* - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pn oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPL Stran 6 20. junija 1972 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT * Trst TRŽAŠKI DNEVNIK V OKVIRU 24. TRŽAŠKEGA MEDNARODNEGA VELESEJMA Meddeželno zasedanje o posodobljenju zakonodaje o tržiščih jestvin na debelo Zasedanje je priredilo deželno odborništvo za industrijo in trgovino - Poročila in razprave o potrebi po novi zakonodaji v okviru pristojnosti deželnih uprav Včeraj se je zaključilo meddeželno zasedanje o obnovitvi zakonodaje o tržiščih jestvin na debelo v okviru novih pristojnosti dežel z navadnim in s posebnim statutom, ki ga je priredilo deželno odborništvo za industrijo in trgovino v okviru obrobnih manifestacij tržaškega mednarodnega velesejma. Sestanek predstavnikov iz raznih italijanskih dežel je imel predvsem namen, da se čim-prej poenoti zakonodaja v raznih pokrajinah ravno v dobi, ko so postale vse dežele pristojne razen za sejme in razstave tudi za tržišča jestvin na debelo. Pri tem seveda ostane avtonomija posameznih dežel nedotaknjena, vendar pa je težnja po poenotenju potrebna zato, da se obvarujejo nakupovalci pred morebitnimi špekulacijami in neupravičenimi porasti cen. Zasedanje se je začelo v nedeljo zjutraj na sedežu odbomištva za in- visoko kvalificiranih oseb, da bomo dosegli čim popolnejšo in sodobnejšo zakonodajo.* Oznani dobitnikov na tržaškem velesejmu Seznam včerajšnjih dobitnikov na tržaškem velesejmu: 1. Benito Leotti, Ul. Castaldi 5 (Gramofon, ki ga je darovala tvrdka Radio Ancona). 2. Eugenio Miniussi, Devin 51 (volnena odeja — tekstilna industrija Paoletti). 3. Reana Zanetti, Ul. Ressman 1/2 (elektronski plinski vžigalnik — Radiotutto). 4. Aldo Martellani, Ul. Beato An-j gelico 9 (termokonvektor - Orfano dustrijo in trgovino v Trstu. Poleg 1 industrija Paoletti). deželnega odbornika za industrijo in trgovino Dulcija, ki je srečanju tudi predsedoval ter deželnega odbornika za kmetijstvo Comellija, je bilo prisotno še večje število visoko kvalificiranih izvedencev, tehnikov in odgovornih politikov raznih uprav. Sestanka so se udeležili tudi odbornik za industrijo in trgovino Veneta dr. Sbalchiero, višji funkcionarji de želnih uprav Emilie-Romagne in Li-gurie, predstavniki občinskih uprav |'errare, Pesara, Modene, Trevisa, ^enetk, Bočna, Vidma, Pordenona. #orice in Trsta, ravnatelji tržišč na debelo iz Turina, Bologne, Foggie, Vidma, Pordenona, Gorice in Trsta, jfedstavniki trgovinskih zbornic ter združenja malih prodajalcev vseh štirih pokrajin dežele Furlanije - Julijske krajine, sindikalni predstavniki, univerzitetni profesorji, predstavniki de-lelne ustanove za razvoj kmetijstva Jer podprefekt dr. Viozzi za vladnega komisarja Abbrescio. Uvodno poročilo je imel odbornik Sulci. Poudaril je predvsem dejstvo, da je zakonodaja, ki še danes urejuje tržišča jestvin na debelo, stara nad 15 let in da ne ustreza več novim socialnim in ekonomskim razmeram. Pri obnovitvi zakonov je treba predvsem upoštevati tri vprašanja: vrsto blaga, ki se ne sme več omejevati samo na zelenjavo, meso in ribe, njegovo kvaliteto in smotrno načrtovanje tržnih središč za vsako deželo. Za vsa ta vprašanja je potrebna precejšnja prožnost predpostavljenih organov, da ne bi ustvarili nadaljnjih birokratskih zaprek, še bolj pa stalno upoštevanje resničnih potreb trga in prebivalstva. Uvodnemu govoru odbornika Comellija je sledil referat prof. Elia Ca-sette, ki poučuje na turinski univerzi. Predaval je o temeljih tržiščne zakonodaje v posameznih deželah. Pri tem je orisal sedanji položaj in poudaril, da bo treba čimprej doseči tesno sodelovanje med državnimi, deželnimi in občinskimi upravnimi organi. Po pozdravu predsednika konzulte za kmetijstvo dežele Veneta prof. Vittoria Conta, je predaval prof. Ser-gio Fantinel, predsednik padovskega zelenjadnega trga. Orisal je temo «Za-konodajna prenovitev tržišč na debelo z ozirom na zelenjadna tržišča*, predvsem z ozirom na potrebe in pristojnosti, ki jih narekuje Evropska gospodarska skupnost. Zadnje poročilo, v nedeljo zjutraj, je imel predsednik prodajalcev na debelo iz Veneta Paolo Galeazzo. ki je naglasil potrebo po novih pravilih za trgovce na debelo. V razpravo je posegel tudi odbornik za kmetijstvo naše dežele, Co-melli, ki se ni omejil zgolj na vprašanja kmečkih tržišč, pač pa je orisal celotni razvoj kmečkega gospodarstva v deželi, in specifično napredovanje vrtnarstva in vinogradništva, ki morata, po njegovem mnenju. postati vedno bolj specializirani stroki, da lahko uspešno tekmujeta ne samo na italijanskem pač pa na vsem evropskem trgu. V nedeljo popoldne je predaval še prof. Enzo Postal, ki je govoril v imenu vsedržavnega združenja potrošnikov. Dotaknil se je vprašanja meto teže* in pri tem posredoval zelo zanimiv podatek: poprečno potroši vsaka italijanska družina letno nad 3.000 lir za zavoje, škatle, in zaboje, v katerih so shranjena živila. Tovrstno pakiranje, na račun nakupovalcev, je seveda treba čimprej odpraviti. Meddeželno srečanje se je nadaljevalo včeraj zjutraj in se je zaključilo v zgodnjih popoldanskih urah. Prvi je včeraj spregovoril trža ški občinski odbornik prof. Roma no, ki se je strinjal s predavanjem prof. Casette predvsem glede na javno funkcijo tržišč na debelo. Za njim so še spregovorili tajnik tržaške trgovinske zbornice dr. Carlo Steinbach. ki je predlagal sklicanje deželne okrojle mize o gospodarskih vprašanjih tržišč, državni tajnik »Confesercenti* dr. Duilio Ca-roti, ki .je orisal vprašanje «neto-teže*. predstavnik tržaških prodajalcev na debelo dr. Carlo Mustac chi in ravnatelj zelenjadnega trga iz Ferrare dr. Argeo Cergnar. Zasedanja sta se udeležila, poleg odbornika Dulcija, še deželna odbornika Romano in Varisco. ki je tudi spregovoril o vprašanju zadružništva. Zadnji je govoril odbornik Dulci, ki je stmil pomen zasedanja v skopih besedah: «Hoteli smo potipati pulz. slišati mnenja 5. Alex Weber, Ul. delle ville 16 (volnena odeja — industrija Paletti) 6. Federico Fattorini, Ul. Baia-monti 103 (zaboj likerjev - Moccia distillerie) 7. Luigi Spirito, Štivan 10 (dve škatli pralnega praška Dixan — Henkel Italiana). 8. Chiar3 Schmid, Ul. del Friu-li 64 (škatla Dixi gocce — Henkel Italiana). 9. Claudio Zann, Ul. Donadoni 11 (volnena odeja — industrija Paoletti). 10. Maria Pobani. Ul. Sara Davis 34 (zaboj likerjev — Baker S.p.A.). 11. Mario Spetič, Ul. Bergamino 21 (zaboj likerjev — Rene Briand). Sama je pogasila požar v svoji vili V nedeljo dopoldne so gasilci na telefonski poziv neznanca prihiteli v Ul. Botro, kjer je na številki 36 gorela enonadstropna vila. Na pogorišču so naleteli na lastnico vile, 30-letno Antonello Bellini por. Bu-sico iz Ul. Oriani 9, kj je z vrči vode kar sama pogasila požar. Ta je iz še nepojasnjenih vzrokov izbruhnil v kuhinji, kjer se je tudi razplamtel in uničil nekaj kuhinjskega pohištva za več stotisoč lir škode. «Dan Jugoslavije« na tržaškem velesejmu (Nadaljevanje s 1. strani) n^ zveze Razdrto - Fernetiči, oziroma širšega sodelovanja mednarodnega kapitala. V večernih urah je bil v hotelu Jolly sprejem, ki so ga na čast predstavnikom oblasti, gostom in gospodarskim operaterjem priredili generalni konzul v Trstu Boris Trampuž ter predsednika gospodarskih zbornic SR Slovenije in SR Hrvatske. Včerajšnji dan na sejmu pa je bil posvečen Avstriji. Avstrijski ge-' neralm konzul v Trstu dr. Blech-ner je na posebni tiskovni konferenci naglasil, da .je njegova republika letos prisotne na sejmu kar s štirimi prikazi, in sicer s kolektivno razstavo v Palači narodov. z običajno razstavo na Lesnem sejmu ter z dvema turističnima paviljonoma, od katerih je enega opremila Koroška, drugega pa skupno Štajerska in Južna Av strija. Avstrijski prikaz v Palači narodov in na Lesnem sejmu je namenjen predvsem mladini, saj obsega zlasti igrače in športne rekvizite, pri katerih je plastične mase ponovno zamenjalo tradicionalno gradivo les. Predstavniki avstrijskega in deželnega gospodarstva so se ponovno srečali v popoldanskih urah na trgovinski zbornici, kjer je stekla beseda o gospodarskem in turističnem sodelovanju med obema sosednima republikama. V tej zvezi je predsednik zbornice dr. Čaidassi izrazil upanje, da bo mogoče sčasoma postaviti v naši luki skladišče .........iiiiiiiiilllllliliminiiiiiinliiiiiiii.immimmmmimi...iiiniiiiiiniiiilllliiiill PO SKLEPU_ OBČINSKEGA ODBORA Prvi seznam davkoplačevalcev družinskega davka za 1.1972 Občinski odbor je odobril sezname davkoplačevalcev družinskega davka za leto 1972. Objavljamo prvi del seznama. Prva vsota je ugotov-njeni dohodek, druga, v oklepaju, pa določeni družinski davek. Giannetto Montanari, brodar, 30 milijonov (5.984.019); Bartolomeo Rosenwasser, gradbenik, 30 milijonov (5.984.019); Carlo Serani, gradbenik, 25. milijonov (4.975.263); Lu-ciano Prioglio, trgovec, 21 milijonov (4.168.258); Mario Pitteri, gradbenik, 20 milijonov (3.966.507); Ric-cardo Mari, industrijec. 18 milijonov (3.563.005); Adelfio Zini, trgovec, 18 milijonov (3.563.005); Albano Sni, gradbenik, 18 milijonov (3.563.005); Sergio Zini, inženir, 18 milijonov (3.563.005); Mario Fano, trgovec, 16 milijonov (3.159.502); Onofrio Tondaia, upokojenec, 16 milijonov (3.159.502); Armando Gianfre, trgovec, 15 milijonov (2.957.751); Lucia-no dott. Lovisato, zdravnik, 15 milijonov (2.957.751); Gino Marovich, pomorski agent, 15 milijonov (2.957.751); Antonio Martinolli, brodar, 15 milijonov (2.957.751); Vladi-miro Dukcevich, lekarnar, 14 milijonov (2.756.000); Enrico Alfredo Sper-upravnik, 14 mil. (2.756.000); Bruno dr. bvaghei, zdravnik 13 milijonov (2.554.248); Albano Fabiani, industrijec, 12 milijonov (2.352.498); Edgard Oscar Jari, zastopnik, 12 milijonov (2.352.498); Raoul Pešce, uradnik, 12 milijonov (2.352.498); Bruno dr. Premuda, zdravnik, 12 milijonov (2.352.498); Cristina Privat vd. Stavro Santaro-sa, upravnica, 12 mil. (2.352.498); Lucio dr. Rocco, zdravnik, 12 milijonov (2.352.498); Zorko Tavčar, pomorski agent, 12 mil. (2.352.498); Aldo Tommasini, trgovec, 12 milijonov (2.352.498); Livio Videri, knjigovodja, 12 milijonov (2.352.498); Roberto dr. Vitas, upravnik 12 milijonov (2.352.498); Giovannj Duplica, trgovec, 11 milijonov (2.986.018); O-dino Krainer, trgovec, 11 milijonov (2.086.018); Riccardo Macorini Tomasi, trgovec, 11 mil. (2.086.018); Pierluigi dr. Maieron, zdravnik, 11 milijonov (2.086.018); Danilo Pertot, trgovec, 11 milijonov (2.086.018); Vladdmiro Stibiel, industrijec, 10 milijonov 200 tfsoč (1.886.452); Oscar inž. Brunner, zasebnik, 10 milijonov (1.797.681); Bruno Cattaruzza, trgovec, 10 milijonov (1.797.681); Alfredo Dorni, industrijski izvedenec, 10 milijonov (1.797.681); Edmondo dr. Dose jr., zdravnik, 10 milijonov (1.797.681); Carlo Frandoli, industrijec, 10 milijonov (1.797.681); Gio. vanni Frandoli, industrijec, 10 milijonov (1.797.681); Mario dr Gen-tilli, zdravnik, 10 mil. (1.797.681); Vittorio prof. dr. Giammusso, zdravnik, 10 milijonov (1.797.681); Er-manno Ierich, špediter, 10 milijonov (1.797.681); Giacomo dr. Iucev, zdravnik, 10 milijonov (1.797.681); Giuseppe dr. Klugmann, zdravnik, 10 milijonov (1.797.681); Antonio Konecny, zdravnik, 10 milijonov (1.797.681); Antonio Lodes, inž. 10 milijonov (1.797.681); Giorgio Miz-zan, uradnik, 10 mil. (1.797.681); Duilio dr. Montenero. zdravnik 10 milijonov (1.797.681); Renata Orvi-si, trgovka 10 milijonov (1.797.681); Umberto dr. Parma, zdravnik, 10 milijonov (1.797.681); Umberto Pasmi, uradnik, 10 mil. (1.797.681); Silvano dr. Pastorelli, 10 milijonov (1.797.681); Adriano dr. Pegan, lekarnar, 10 milijonov (1.797.681); Ri-naldo dr, Rolli, zdravnik, 10. milijonov (1.797.681); Luciano dr. Seneni, zdravnik, 10 mil. (1.797.681); Renato Spadoni, kovač, 10 milijonov (1.797.681); Vladimiro Spazza-pan, trgovec, 10 mil. (1.797.681); Marcello dr. Rigo, zdravnik, 10 milijonov (1.797.681); Nora Vitiello por. Zali, zasebnica, 10 milijonov (1.797.681); Ettore dr. Zacche, zdravnik, 10, milijonov (1.797.681); Nicolo dr. Pavlidis, zdravnik, 9 milijonov 900 tisoč (1.779.704); Fran-cesco dr. Massineo, zdravnik, 9 milijonov 700 tisoč (1.743.751); Tul-lio dr. Furlani, zdravnik, 9 milijonov 500 tisoč (1.661.640); Livio dr. Giovannini, zdravnik, 9 milijonov 300 tisoč (1.628.658); Emesto Avanzo, optik, 9 milijonov (1.523.170); Guer-rino Dobrilla, zdravnik, 9 milijonov (1.523.170); Vincenzo Lionetti, grad: benik, 9 milijonov (1.523.170); Silvia Santina por. Fazzini. trgovka, 9 milijonov (1.523.170); Antonio dr Manna, zdravnik, 9 milijonov (1.523.170); Caterina Marocchi, upravnica, 9 milijonov (1.523.170); Federico Marsich, gradbenik, 9 milijonov (1.523.170); Eugenio dr. Rainis, zdravnik, 9 milijonov (1.523.170); Ferruccio dr. Ritter, zdravnik, 9 mil. (1.523.170); Bernardino Smareglia, arhitekt, 9 milijonov (1.523.170). VESTI Z ONSTRAN MEJE Istrsko morje je povsem čisto Včerajšnja sončna nedelja je spet privabila na slovensko obalo množico domačih in tujih turistov. Med- tem ko je bil v jutranjih urah promet sicer gost, vendar brez kolon, pa so se zvečer ponavljali že običajni prizori za poletne nedelje. Organi prometne milice so z veliko požrtvovalnostjo opravljali svoje delo, tako da ni prišlo do večjih zastojev, prav tako pa tudi ni bilo hujših prometnih nesreč. Ker se je temperatura morja gibala okrog 23 stopinj, so kopalci polno zasedli vsa kopališča med Debelim rtičem in Savudrijo. Naj pri tem omenimo, da strokovnjaki pomorske biološke postaje v Portorožu dnevno analizirajo vzorce morja. Njihove ugotovitve so zaenkrat vzpodbudne, morje ob vsej slovenski obali je primemo za kopanje in odstotek škodljivih snovi v vodi je minimalen in zdravju neškodljiv. Sicer pa lahko povemo, da so hotelska podjetja ob obali zadovoljna tudi s stacionarnim turizmom. Hoteli so skoraj 100 odstotno zasedam, največ pa je Nemcev, Italijanov in Angležev. Razmeroma dobro so poskrbeli tudi za zabavo, nekaj težav pa je s preskrbo zaradi nejasnega položaja glede Cfn, vendar menijo, da bo to v nekaj dneh urejeno. Več podjetnosti pa bo treba pokazati pri prilaganju umikov trgovin ter obrtnih in drugih delavnic bližajoči se glavni turistični sezoni. eksotičnega blaga, iz katerega na; bi tudi avstrijska industrija pohištva črpala potrebne surovine. Govornik je tudi izrazil pripravljenost italijanskih krogov, da podprejo avstrijske želje v Evropski gospodarski skupnosti. Na srečanju je bila poudarjena splošna želja z obeh strani, da bi se sodelovanje med Avstrijo in Trstom v prihodnje še znatno okrepilo. Popoldne je bilo v sejni dvorani napovedano 1. srečanje med predstavniki sredozemskih luk. ki ga je organizirana velesejemska u-prava pod pokroviteljstvom dežele Furlanije - Julijske krajine Zasedanja so se udeležili najvidnejši predstavniki tukajšnjega gospodarstva. med temi deželni odbornik za načrtovanje Stopper, predsednik in ravnatelj pristaniške ustanove dr. Franzil in ing. Colautti. glavni ravnatelj na ministrstvu za trgovinsko mornarico ter zastopniki pristanišč Tuniz, Pirej, Famagusta, Alžir, Haifa, Tripolis in Istanbul ter številni opazovalci iz drugih tujih, italijanskih, pa tudi jugoslovanskih pristanišč. Razpravo je vodil dr. Franzil, glavno poročilo pa je podal ing. Colautti V svojem nastopu je ing. Colautti naglasil, da se pomorski promet zlasti uvajanjem novih specializiranih ladij v zadnjem času preobrazuje znatno hitreje kakor luke Pri tem pa posamezna pristanišča vodijo povsem ločeno razvojno politiko, kar še bolj razširja nastajajočo vrzel med prevozno in luško tehniko. Odtod potreba po skupnem načrta va nju luških zmogljivosti na Sredozemlju in tudi sklicanje tega prvega širšega zaselanja v Trstu Ing. Colautti se je dotaknil tudi vprašanja Sueškega prekopa in orisal pomen ter vodne poti za ponoven razcvet pomorskih dejavnosti na Sredozemlju in za ponovno uveljavitev tega morja v konkurenci s Severnim morjem. Predstavniki tržaške in tujih luk so ob koncu zasedanja sprejeli načelen sklep o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju in o prireja nju občasnih skupnih posvetovanj o navedenih problemih. Prizadete luške uprave naj bi se združile v nekakšen «Klub sredozemskih luk*, za kar je dal pobudo glavni ravnatelj tržaškega pristanišča ing. Colautti. Danes je na sporedu okrogla miza o terminalu za kontejnerje v tržaškem pristanišču. Srečanje, ki ga organizira družba STIMAT (So-cieta per lo sviluppo del trasporti internazionald marittimo - terrestri), se bo začelo ob 9. uri v sejni dvorani na velesejmu. Popoldne bo v paviljonu, ki ga je pripravila trgovinska zbornica iz Vidma sprejem s pokušanjem furlanskih vin. sira. pršuta in žganja. Prisoten Po tudi predsednik videmske zbornice prof. Marangone. Zvečer pa bo na vrsti tekmovanje med baristi za podelitev «prve trofeje Stocktail 1972». Italijanska televizija (nacionalni program) bo danes dopoldne predvajala neposreden prenos s tržaškega velesejma. Prenos bo trajal celo uro. in sicer od 10.30 do 11.30. -Sodelovala bosta časnikarja F. Mo-linari in T. M. Altomare • Jutri, ob 21. junija, bo pri Magdaleni na vogalu ulic Patrizio in Campanelle ob 19.30 javno zborovanje KPI o sedanji vladni križi. Govoril bo sen. Paolo Šema. Ob 20. uri bo o isti temi govoril v Ul. del Prato sen. Bacicchi. iiiiimt iii n iiii iiiiiiiiiii iii 111111111111111111 m iimiiiiii iii n umi n n m m 11111111111111111111111111111111111 iiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiHiMi 1111111111111111111111111111111111111111111111111111 n!7 TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15,14 15,17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Pozavnist D. Piana; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.10 Iz zgodovine slov. književnosti; 19.20 Za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 Pon-chielli: La Gioconda. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 16 20 Simf. koncert. KOPER 7.30, 8.00, 10.00, 12.30, 14.00, 15.30, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 9.30 «20.000 lir za vaš program*; 10.10 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Ansambli iz Romagne; 14.05 Z nosom po zraku; 14.30 Glasbena oddaja; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Mladim poslušalcem; 17.(X) Primorski dnevnik; 17.20 Melodije za vsakogar; 1810 Orkestri; 18.30 Plošče; 19.00 Radijska priredba; 19.30 Mali koncert; 20.30 Prenos RL; 23.15 Plesna glasba; 24.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8 30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošče; 13.15 Spored z E. Simonettijem; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 18.55 Sindikalna tribuna; 19.30 Neapeljske popevke; 20.20 Koncert operne glasbe; 22.20 Odhod in prihod. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11 30, 12.30, TOREK, 20. JUNIJA 1972 13.30, 15.30, 16.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojejo P. Gagliar-di in »I Nomadi*; 8.40 Orkestri 9.50 Radijska priredba; 10 05 Plošče; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 «Alto gradimento*; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 in 15.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.15 Plošče; 18.40 Vprašaj; 19.00 Zabavni tečaj francoščine; 20.10 Odhod in prihod; 20.50 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 It. sodobna glasba: 11.45 Baročni koncert; 12.20 Opemi odlomki; 13.00 Medigra; 14.00 Glasba 19. stoletja; 14.30 Plošče: 15.30 Simf. koncert; 17.35 Jazz; 18.45 Kriza šolskega sistema; 19.15 Vsa-kovečemi koncert; 20.15 Umetnost dirigiranja; 21.30 Nagrada Italija 1971. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Mozartov koncert; 9.40 It sodobna glasba; 10.20 Operni odlomki; 11.00 Medigra; 12.30 Avtorjev portret; 13.30 Glasba in poezija; 14.15 Antologija izvajalcev. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 19.00, 20.30, 23.00, 24.00 Poročila; 9.10 Operna matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Z orkestrom Mancini; 10.40 Slovenske narodne; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Španski plesni ritmi; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Z domačimi godci in pevci; 14.15 Zabavna glasba; 15.10 Od melodije do melodije; 16.40 Rossini: »Se-viljski brivec*; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Z orkestrom Ornadel; 18.10 Simf. koncert; 19.15 V torek nasvidenje!; 19.45 S pevko Jožico Svete; 21.00 Prodajalna melodij; 21.30 Od premiere do premiere; 22.30 Koncert lahke glasbe; 23.15 S popevkami po svetu; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Operni zvezdniki na koncertnem odru. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Risanke; 13.30 Dnevnik; 17.00 TV za najmlajše: Velike in majhne povesti; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Poly v Benetkah; 18.15 Italijanska radiotelevizija bo danes od 10.30 do 11.30 predvajala neposreden prenos s tržaškega mednarodnega velesejma. Poleg o razstavišču bo govor tudi o najvažnejših tržaških gospodarskih uspehih. Risanke; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Kulturna oddaja: Olimpijske igre; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Detektivka: Eden izmed dveh; 22.00 Tistega dne; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.30 Odprta šola; 21.00 Dnevnik; 21.15 Boomerang; 22.15 TV film: Indijanec Hawk. JUG. TELEVIZIJA 18.45 D. Maksimovič: Izvolite na razstavo; 19.00 Risanke; 19.15 Obzornik; 19.30 Glasbena oddaja; 20.00 Razvijajoči se možgani, oddaja iz cikla Možgani; 20.20 Poreklo oblikovanja; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Oči brez obraza, francoski film; 23.05 Glava na zaslonu; 23.50 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.15 Tečaj francoščine; 21.15 Poročila; 21.30 TV film: Dragulji v kroni; 22.20 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGOMETNI TURNIR «N. DILENA» Tabor prepričljivo odpravil Primorje Breg si je priboril pot v polfinale z enajstmetrovkami Primorje — Tabor 0:2 (0:1) PRIMORJE: Kante (Ferfolja), Vižintin, Bukavec, Trampuž, Del Bene (Verginela), Hrvatič, Barbiani, G. Husu (Lipott), Puntar, Prašelj, Rustja. TABOR: Lutman, Pirjevec, Prelc (Kjuder), Može, Bratož, Bezek, Je-lušič, Stojič, Pahor (Antončič), Mimica. Furlan. STRELEC: p. p. v 37. min. Furlan, d. p. v 40. min. Furlan. KOTI: 12:7 za Primorje. SODNIK: Colucci. V nedeljo sta se na nabrežinskem igrišču srečali enajsterici Primorja in Tabora iz Sežane v tekmi veljavni za pokal »Nino Dilena*. Zmagal je Tabor z rezultatom 2:0 (1:0). Srečanje je bilo vseskozi zanimivo, saj sta predvajali obe ekipi kvaliteten nogomet, z napadi zdaj z ene, zdaj z druge strani. Zmaga gostov z onkraj meje je bila zaslužena, čeprav ne z visoko razliko v golih. Prose-čani so jim bili vedno enakovreden nasprotnik, v začetku drugega polčasa celo boljši. «Rdeče-rumeni» so nastopili z okrnjeno postavo. Štoko je v vratih nadomestil Kante, ki je bil pravi steber obrambe: s svojimi izvrstnimi posegi je cesto rešil lastna vrata. Po enoletnem premoru je spet nastopil branilec Hrvatič, kateremu pa se pozna pomanjkanje treninga. Na sredini igrišča je zadovoljil le trener Barbiani, medtem ko smo zasledili v prvi vrsti že staro hibo enajsterice: napadalci v kazenskem prostoru preveč oklevajo, tako da jim branilci lahko odnesejo žogo. Tabor se je predstavil na igrišču z res homogeno ekipo, kjer izstopajo Stojič, Mimica in Furlan. Za zmago se imajo zahvaliti hitri igri, ki je večkrat zmedla proseško o-brambo. Gostje iz Sežane so pričeli zelo napadalno, s časom pa se je Primorje opomoglo in tudi samo krenilo v ospredje. Ko je že vse kazalo, da se bo zaključil polčas neodločeno, je Furlan dosegel prvi' zadetek. Pričetek drugega dela je bil najlepši. Prosečani so napadali in streljali v vrata iz vseh smeri, toda žoga ni in hi" hotela prekoračiti bele črte. Nasprotno: pet minut pred koncem je Furlan izkoristil napako o-brambe in postavil končni izid. M. K. Breg — Costalunga 11:10 Tekma se je končala v regularnem času z 2:2 (1:1) BREG: Favento, Possega, čuk, Čermelj, Vatta, Samec, Sovič (Bandi), Mikuš, Rodella, Race, Grahonja. Strelca za Breg: Rodella in Possega. Brežani so premagali trdoživo Co-stalungo šele po streljanju enajstmetrovk in se tako uvrstili v polfinale tega tekmovanja. Tržačani so v prvem polčasu nadigrali predstavnike dolinske občine, saj »plavi*, trudni od dolgega prvenstva in drugih tekem, niso forsirali. Brežani so bili boljši v drugem polčasu, a vseeno niso zadovoljili. Tekma se je končala tako z izidom 2:2 in zato je bilo treba streljati enajstmetrovke. Po pr- vih petih strelih je bilo stanje izenačeno 6:6, nato pa »plavi* niso več zgrešili cilja. Trener Kozina je poslal na igrišče tokrat tudi tri mlade igralce, Samca, Bandija in Soviča, ki so bolj ali manj zadovoljili. IST ODBOJKA Na kvalifikacijskem turnirju Borovke se uvrstile v 1. žensko divizijo Na kvalifikacijskem ženskem odbojkarskem turnirju za vstop v 1. divizijo je Bor v nedeljo v La-tisani osvojil 1. mesto in si je tako zagotovil napredovanje v višjo deželno ligo. O nastopu mladih borovk bomo ODBOJKA Drevi v Štandrežu turnir «P. Špacapana* Drevi bo šesterka Doma odigrala dve odbojkarski tekmi v štandrežu pri Gorici v sklopu turnirja »P. Špacapan*. Prvo tekmo bodo «belordeči» odigrali ob 20.30 proti Sudestu iz Gorice. Sudest je ekipa, ki je letos zmagala v prvenstvu 2. divizije in bi zato moralo biti srečanje kar zanimivo. Drugo tekmo večera pa bodo do-movci odigrali ob 21.30 proti Auro-ri, ki je letos nastopala v medde-želni D ligi. To srečanje bi n*> ralo gotovo biti bolj zanimivo, saj se bodo naši fantje pomerili s tekmecem, ki igra v ligi, v katero je Dom z letošnjo zmago v 1. diviziji napredoval. Ob 22.30 pa se bo vršila še za' ključna tekma Sudest — Aurora. Prvi ekipi iz te skupine se bosta uvrstili v nadaljnjo tekmovanje. Tekme bodo v štandrežu na odprtem igrišču Športnega združenja Velox. V primeru slabega vremen8 pa bodo tekme odigrali v telovadnici (ITI ali UGG). Pri Domu bosta odsotna Terp» Robert in Sossou David, ki sta pred kratkim odšla služit vojaški rok. Za današnji nastop domovcev so bili sklicani vsi ostali igralci, ki se bodo morali zbrati na trgu v Štandrežu ob 20. uri. 1K podrobneje poročali jutri. ll■■ll■l■■l■!^^■l■H^■■■■■■■■^l■ll■■ll*l*lIllll■lllll■n■lll■l■^IllUlll■■,■■nll