Fr i listi? i__] I5?GViug* I BBIwl^HI' ll^nl'H WflTOt5 ■■niB V ■IVflB ' • ■ 1 ' " • ! « A \ 4 I ... ,'T ** ...» . 1 wm»ATAr AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY Atttmratt Ibtttf" NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. 68 CLEVELAND, OHIO, MONDAY Ji$NE nth 1923 1 LETO XXVI. — VOL XXVI Priprave Rusov Ruski begunci se organih rajo za punt Pariz, 9. junija. Ruski begunci, ki so pobegnili pred boljševiško krutostjo aH so bili izgnani' od boijševikov, so se zadnje Case začeli nenavadno hitro gibati. Njih načrt je pridobiti sredstev in potov, da strmoglavijo boljševiško vlado v Rusiji. Glavno zbirališče teh ruskih beguncev je Pariz. Pa tudi po drugih mestih Evrope imajo svoje podružnice, in so medsebojno neprestano v stiku. 'Vendar politikarji, ki poznajo te izseljence in begunce, nimajo dosti upanja, da bi imeli kaj uspeha. Ker med njimi ni edinosti. V glavnem se ruski begunci razdelijo v dve stranki. Ena je monarhi-stična, druga demokratična. K monarhistični struji pripadajo "boljši" krogi, kot n. pr. člani nekdajne carske rodbine in sorodniki, visoko plemstvo, razni štabni častniki, generali in admirali. K demokratični stranki pa spadajo bivši profesorji v Rusiji, nižji častniki, trgovci ter sploh srednji stan. Nasprotja med temu ruskimi izseljenci so danes Jako velika. Ako bi se posrečilo vsem skupaj zavzeti se za en program, bi skoro Ibhko računali na uspeh. Pa tudi monarhisti so med seboj razdeljeni. Ena stranka. i za prihodnjega ruskega vladarja velikega kneza Cirila, druga stranka pa velikega kneza Dimitrija. In še tretja frakcija je, ki trdi, da ni u-/ godno, da v slučaju poraza boijševikov upeljejo v Rusiji takoj'carizem, pač pa zagovarjajo diktatorstvo, dokler se razmere ne Ščistijo. Na drugi strani so pa zopet de-mokratje med seboj grdo razklani. Socialni revolucijonar-ci, kar jih je zmernih, se hočejo združiti z republikanci. Kerenski se vrti okoli teh dveh frakcij in se nikamor ne more odločiti, Tretji del demokratične stranke vodi Miljukov, ki se skuša združiti z monarhisti, katere skuša prepričati, da je upelfjava ca-rizma nemogoča. Tej frakciji pripada še največ Rusov. Toda kljub vsem tem prepirom med izgnanimi Rusi, imajo pa vsi skupaj nekaj edinega: Vsi so prepričani, da boljševizem nekega dne pade. In v tem pričakovanju je vsak izgnanec pripravljen postaviti se v bojno vrsto in dati svoie življenje. Polom boijševikov, pravijo, bo povzročila finančna težava. Kredita ne morejo dobiti, zlatnina pa, ki so jo pobrali iz cerkev, bo kmalu pošla. --o- — Šola za državljanstvo je zaključena. Od 25. sept. pa do 8. junija je pohajalo v državljansko šolo na E. 55. St. in St. Clair ave. 396 učencev, ki so pripadali 16 različnim narodnostim. Približno 50 procentov teh je bilo Slovencev. Kdor bi hotel še v šolo hoditi junija, julija in avgusta ima priliko samo v uradu Citizens Bureau v starem sodnijskem poslopju. Tam se vrši pouk vsak pondefjek ob 7. zvečer, vsako sredo ob 8. uri zjutraj in vsak četrtek ob 7. zvečer. — V petek je bilo mrzlo kot v zimskem Času. Malo je manjkalo, pa bi bil Cleve.fcnd pobeljen s snegom. Kdo razume to vreme! — Bančni uradnik Wilks, ki je poneveril banki $66. 000, je bil stavljen pod $100. 000 varščine. hi m - ' Iri milje ven. ; Z jed. države so sedaj I uradno suhe. Washinjgton, 10. junija. Vsa opojna pijača, ki je bila dosedaj uvažana v ameriška pristanišča po tujezemskih parnikih, je bila nocoj uradno odpravljena iz ameriških pristanišč. Danes nima opojna pijača postavnega mesta nikjer v Zjedinjenih državah in še tri milje daleč od obrežja. In ameriška vlada je pripravljena z vso strogostjo, paziti na tujezemske parnike, I da ne uvažajo nobene opojne pijače, pod nikako pretvezo.1 Kljub protestom tujeze | vlad, je ostala ameriška vlada neizprosna ter bo dejansko nastopila proti kapitanom ( vseh tujezemskih parnikov,! ki bi hoteli vtihotapiti opoj-j no pijačo v ameriška pristanišča. Edina opojna pijača,1 ki sme biti na krovu parni- j kov v ameriških pristaniščih je pijača za verske obrede,1 za zdravila ali za diplomate.* JCot se poroča, bodo tujezemske ladje sprva, se pokorile ( tej ameriški odredbi, dokler1 njih vlade ne pridejo do spo-j razuma z ameriško vlado. -o- NOVICE IZ ŽUPNIJE SV. VIDA. *V torek zvečer, 12. junija ob osmih je predavanje v novi šoli sv. Vida, spremljano s slikami o življenju sv. Terezije, ki je bila v tej pomladni dobi razglašena blaženim. Vabljeni so vsi Alumni šole sv. Vida, članice Marijine družbe in sploh vsa mtadina te župnije. V sredo, 13. junija je izlet graduantov šole sv. Vida. V petek je sklep šole, dopoldne ob 9. s slovesno sv. mašo. Zvečer v petek je gradu-iranie. Za število ne vedo graauantje, ker so skušnje delali v zadnjem tednu in čakajo še na izid istih. --o- — Delavska zveza v Cleve-landu se sedaj poteguje, da pride v Jeseni na splošno gla-sova nje predlog o starostni zavarovalnini. Po tem predlogu bi dobivala vsaka oseba, ki doseže gotovo starost, na leto $300 podpore od države, ako nima toliko svojih dohodkov. 175.000 podpisov je treba nabrati v državi Ohio, ako se želi, da pride ta predlog na glasovanje. Punt v Bulgariji. Revolucionarna vlada je prišla na krmilo. Sofia, 10. junija. Agrarski kabinet bolgarske vlade pod vodstvom ministra Stambu-linskega, je bil včeraj odstavljen in uporniška vlada je prevzela krmilo. Punt so povzročili rezervni častniki, ki so dobjli armado na svojo stran. Dasi se je v glavnem mestu zvrštta sprememba vlade skoro brez prelivanja krvi, pa je nova vlada proglasila obsedno stanje in izdala sledeči manifest: "Bolgarska svoboda je zopet zasijala. Vlada sleparstva, nasilja in morilcev se je zrušila pod težo lastnih zločinov, nova doba postavnosti, harmonije in miru je napočila." Nova vlada je pod vodstvom prof. Mefetijeva, ki je rektpr oolgarske univerze v Sofiji. Včeraj je prišel bolgarski ministerski predsednik iz svoje vile na deželi v glavno mesto. Kolodvor je bil zaseden od vojaštva. Ko je zahteval pojasnila, ni dobil odgovora, in kmalu je spoznal, da je ujetnik. Revolucijonarji so pozneje aretirali tudi vse ministre in nasprotne poslance. Vlada, ki je bila strmogfav-njer^a, je bila kmečka vlada in prijazna zaveznikom, do-Čim se pričakuje, da sedanja vlada je v nasprotju z zavezniki, in se bolj naslanja na armado in višje kroge. VEZUV ZOPET BRUHA. Rim, 10. junija. Potem ko je tri mesece popolnoma miroval, je vulkan Vezuv včeraj začel bruhati z vso silo. Dasi znanstveniki trdijo, da ni posebne nevarnosti, pa bežijo ljudje v bližini na vse strani. Lava teče v deročih potokih po gorskem obronku, in kamenje ter pepel puhti iz žrela ognjenika več sto čev?jev visoko v zrak. Prizor je zlasti ponoči veličastno grozen, ko puhti iz žrela žareč ogenj, o — Odkar je v veljavi postava, da morajo žene ameriških državljanov same iskati državljanstvo, se je oglasilo že 400 žensk za državljanske papirje. — Podpi^f za sodniisko kandidaturo Mr. John Mihe-licha še vedno nabiramo. Pridite v naš urad in podpišite. I-!-I Draginja raste j Vlada pravi, da se dvigajo cene potrebštinam. Washington, 9. jun. Cene vsem živfjenskim potrebščinam naraščajo po vseh Ziedi-, njenih državah. Vladna statistika kaže, da je ni skoro potrebščine, ki se ne bi od novega leta sem podražila. Od leta 1914, ko so bile cene normalne, pa do maja meseca letos so cene življenskim potrebščinam od'35 do 85 procentov dražje. Cene v različnih mestih različno naraščajo. Dočim se pozna draginia v nekaterih mestih vzhodnih držav za 1 do 5 procentov višja kot isti čas lansko leto, pa so se dvignile cene v nekaterih osrednjih in zapadnih državah od 5 do 25 procentov. Brez primere visoko se je dvignil tudi rent na stanovanjih. V Dfctroitu se je izselilo 3000 družin iz stanovanj in prebivajo sedaj v šotorih v okolici mesta. Ker se je v Detroit radi dobrega dela naselilo več oseb, so hišni gospodarji to priliko izkoristili in povišali najemnino svojim hišam. Raditega so bile revnejše družine pognane iz stanovanj, ker niso mogle plačati povišane najemnine. -o — Iz vojnega oddelka vlade je prišlo v Cleveland povelje, da se mora stari Superior most podreti, ker ni varen. Koh^er je svoje dni ta most zapfcf za promet, toda kom-panije, ki imajo svoje trgovine in skladišča tam so prodrle na sodniji s zahtevo, da ostane most odprt. Sedaj je vojni tajnik ukazal podreti most, pričakuje se pa, da se bodo interesirane tvrdke obrnile na zvezino sodnijo/kjer bodo skoro gotovo izposlf)va-li sodnjo prepoved, da se most ne podre. V ostalem bi ga pa lahko že zdavnej podrli. — Superintendent cleve-landskih šol, Mr. Jones, odpotuje 30. junija v Evropo. Obiskal bo Anglijo, Francijo, Švico, Jugoslavijo in Italijo. — Račune za elektriko lahko vsak čas plačate v našem uradu. . — Vodstvo Nickel Plate žf leznice naznanja, da bo tekom enega leta potrošilo $11. 382490 za nove lokomotive in kare. Glavni sedež te železnice je v Clevelandu. •p. Da je naselbina Lorain, Ohio, med najbolj naprednimi, kaže slika Slov. \ Nar. Doma. Poslopje se sedaj gradi in bo ponos celemu mestu Lorainu. ■ -liMS Uspeh demokratov Wilsoir pravi prihodnji preds. bo demokrat Washington, 9. junija. Bivši predsednik Woodrow Wilson prerokuje popolno zmago demokratične stranke pri volitvah leta 1924. Mr. Wilson je prepričan, da bo demokratični kandidat za predsednika zmagal na podlagi programa Lige Narodov, in da postanejo Zjedinjene države članica Lige Narodov. Načrt ex-predsednika Wilsona bodo igrali veliko vlogo pri prihodnjih predsedniških volitvah. Sklepa se, da bo Wilfcon podpiral le onega kandidata za predsednika, ki se bo obvezal, da bo deloval za vstop Zjedinjenih držav v Ligo Naroda brez vsakega pogoja. Wilsona se bojijo demokrati-Zjedinjenih držav v Ligo naroda brez vsakega pogoja. Wlisona se bojijo demokratični kot republikanski politični voditelji. Wilson molči, le od časa do časa pride s skrivnostno izjavo v javnost. Koga bo podpiral Wilson pri prihodnjih volitvah? Ali se boWifeon aktivno udeležil predsedniške kampanje? To je dvoje vprašanj, ki globoko zanima vse politikarje. Z gotovostjo se lahko trdi, da do danes Wilson še nikomur ni izdal, Kdo je po njegovih mislih najbolj zmožen voditi demokratično stranko do zmage pri prihodnjih volitvah. Woodrow Wilson želi za predsedniškega kandidata moža, ki ima enake ideje o Ligi Narodov kakor Wilson, toda kdo je ta mož, tega Wilson še ni povedal. Na vsak način bo pa, mož imel silno oporo v Wilsonu, kakor hitro se razglasi njegovo ime. Wilson kot političen prerok je imel doslej vedno ogromno srečo, in ker se ga letos tudi republikanci precej boje je to znamenje, da tudi republikanci pričakujejo demokratske zmage. -o- — Plinova družba je začela z vpeljevanjem novih plino-vih cevi v onih delih mesta, kjer ni še plin napeljan, to je, v Collinwoodu, Brooklynu in na Kinsman Rd. Nova dela bodo vezala nad milijon dolarjev. Nad 300 delavcev je na delu, tako da bodo nove hiše v jeseni že lahko imele plin. Narodraglas. Splošno glasovanje za ali proti prohibiciji. Washington, 9. junija. Skoro mogoče je, da prihodnje leto, ko se vršijo predsedniške volitve se bo objednem vršilo splošno glasovanje, ali naj se Volstead postava spremeni ali ne. Eno je gotovo, da ste obe stranki, suha in mokra, pripravljeni žrtvovati milijone v oglasih in tiskovinah. Nastop državnih posta-vodaj v New Yorku in Wis-consinu bo mnogo upljival na kongres, ki bo najbrž pripravil narodno glasovanje o prohibiciji. Anti-saloonska liga je že začela zbirati doprinose za kampanjo. Ravno tako tudi družba, ki se bori proti prohibiciji. Mokri trdijo, da ima ljudstvo v Ameriki dovolj prohibicije. Mokri pričakujejo tudi, da bodo v kratkem sledile še druge države New Yorku in Wisconsinu. Država Nevada je že pred dvema mesecama preklicala suhe postave. Suhi pa trdijo, da če pride do splošnega glasovanja glede prohibicije, da se bo ameriški narod v silni večini izjavil proti mokroti, in da bo prohibicija doživela velik triumf. V ZVEZINI BLAGAJNI DENARJA. Washington, 9. junija. V blagajnah poštnega oddelka in colnlnskega urada Zjed. držav je zmanjkalo denarja. Izdatki so bili večji kot so pričakovovali. Clasom postave pa ne sme noben oddelek vlade poslovati, ako zmanjka denarja, pač pa čakati do začetka prihodnjega fiskalnega leta, ki se začne 1. julija. Kabinetni tajnik, ki prekorači določeno svoto v proračunu, je zaprt v ječi, ako to stori. Kljub temu pa je predsednik Harding raje prelomil postavo in odredil, da se poslbva-nje vrši naprej, tudi če prelomi postavo. Ako bi se poslovanje ustavilo, ne bi dobivali nobene pošte, niti ne bi mogli pobirati eolnine. REKLAMA ZA JUGOSLAVIJO. Clevelandski angleški listi prinašajo sledečo brzojavko iz Belgrada; "Vas" Sarajevo, ki se ponaša, da je gnezdo, kjer se je zvalila svetovna vojna, ima še vedno svoje novice. Včeraj se je tu mudil francoski general Leron, ki je pregledoval jugoslovansko armado v Sarajevu", je bil okraden v vasi za 10.000 frankov in odvzeta mu je bila tudi dragocena perzijska preproga, vredna 8000 frankov. (Op. ured. Ako Belgra-pošiKja take "bi^zojavke" in "novice'^svet, s tem Jugoslavija pač ne bo privabila tujezemskih turistov na svoja tla. POZOR, TAJNIK SLOV. D. ZVEZE. Glasom odredbe vrhovnega odbora je dan 16. junija zadnji dan, ko morajo biti vse glasovnice glede volitve glavnega tajnika v vrhovnemu u-radu Žveze. Glasovnice, ki pridejo v glavni urad Zveze po 16. juniju, se ne bo upoštevale. Pozivljejo se torej uljudno vsi tajniki vseh društev Zveze, da ta teden najkasneje do 16. jun. prinesejo glasovnice gotovo v glavni urad. John Gornik, preds. -o- — Mestni kontrolni odbor je dovolil $250.000, da se razširi mestna elektrarna in se lahko več odjemalcem postreže. Morilec Whitfield t ta je je pisal grozilno pis-md iz Clevelanda. Novo sled so dobili za mo-•ilcem Whitfieldom. Mrs, B. Dudley, ki stanuje v Chicagi la 4713 Forestville ave. je )rejela v petek zvečer pismo, f katerem se ji grozi s smrtjo, 5e bo kaj izdala. Policija trli, da ie bil na pismu podpisan John Leonard Whitfield. Mrs. Dudley je ona ženska, )ri kateri je Whitfield par-erat prenočil, potem ko je imoril policista Griffina v Z&velandu. Whitfieldu. ;e je nahajal pri Mrs. Dudley, ci ima 14 sob za prenočišča, Iva večera potem ko je bežal z Clevelanda, in drugič je sopet prišel k njej, ko je pobegnil policiji v Madison Wis. kjer je bil prijet. Tedaj ie tudi skušal prodati zeleno Buick karo, katero je ukradel v Madisonu, ko je bežal ^red policijo. Ko je Mrs. Dudley prebrala pismo, je jadk v omedlevico. Potem pa je izročila pismo policiji, ki je njeno hišo tajcoj zastra-čila. Mrs. Dudley se je zjavi-la, da ji je bil Whitfield prej popolnoma neznan. Ustavil je je pred njeno hišo v Chicagi, ker je videl pred hišo napis, da so sobe pripravljene za prenočišče. Ostal je pri njej dva večera s 14 letno Marie Price, in je denar pla-lal naprej. Par dni pozneje je pa zopet prišel, to pof sam in zopet prenočit eno noč v njeni hiši. Pismo, ki ga Mrs. Dudley prejela, se glasi: "Se se vam naznanja, da vam ni bilo treba govoriti o meni.. Ravno raditega se bom vrnil nazaj in vas ubijem." Napisanega je bilo še več, toda to je glavna vsebina pisma. Izjava kot jo je podala Mrs. Dudley glede Whitfielda, se popolnoma strinja z izjavo Marie f Price, spremljevalke Whitfielda. Pismo, katero je Mrs. Dudley prejela, je bilo oddano na pošti v Clevelandu, iz česar bi bilo sklepati, da se Whitfield vseeno skriva v Clevelandu. Cleveland-ska policija pa izjavlja, da ničesar ne ve, da sploh ne ve, če je Mrs. Dudley dobila grozilno pismo, in da ne bo naredila ničesar, dokler ne bo uradno obveščena. Bog ve, če je efevelandski policiji znano, da je Whitfield umoril policista Griffina! o — Mr. in Mrs. Thompson sta šla v petek zvečer v Edge water park na ples. Peljala sta se z avtomobilom in s seboj vzela tudi otroka. O-troka sta pustila v avtomobilu, spečega, sama sta pa šla v plesno dvorano. Toda kdo popiše njih strah, ko sta se okoli 10. ure vrnila in poiskala svoj avtomobil, ki je pa medtem bil ukraden z otrokom vred. Alarmirana je bila policija, ki je šla takoj na delo. 12 policistov na motornih kolesih in tri švigajoče šva-drone so začele begati po cele mestu in loviti otroka in avtomobil, pa brez uspeha. Policija je mnenja, da bodo tatovi že Uje pustili avtomobil, ko zaiSne otrok jokati. — Pretečeni petek je prišel bivši vrhovni sodnik McGan-non pred parolni odbor državnih zaporov v Columbu-su, in je v eno uro dolgem govoru povdarjal svojo nedolžnost in prosil, da ga spustijo iz zaporov. Odbor ga je poslušal, potem pa zavrnil njegovo prošnjo. Izjavil jf obenem, da bo McGannon zopet zaslišan septembra meseca. AMEUSKA DOMOVINA [ (AMMUCAN HOMS). MiUtP H>WUI, RMIIIMBAT ANP PMPAT Za Ameriko - - - hST^U Cleveland mM $6. Za Evropo - - - HM \ Pofi-mm štodCV Si ou% ffir itr^j" fcsj? s^Trit JAMKf DBPHV1C. P*Mefcm( LOUII J. H8C. ldlmrl Mmi bf UJM «1 lilllil fa Ofcr «* Cleveland ud elaewksre. Advertlstni ratoo — oot A—i— te apfrii Parol— I« lufttft Entered m aeoe Bi stana mattar Jmint M, 190», at the peat office at Oeveland, Ohio under *o Ant ol MMiW. 1178._____ No. 68. Mon. June llth 1923 V Evropi se jasni. Pretekli teden so bife končane vse predpriprave, da s< izplača Avstriji mednarodno posojilo v znesku $120.00C 000, kakor je določila Liga Narodov. Ameriški bankirji posi dijo $25.000.000, francoski 150.000.000 frankov. Španske laške in švicarske banke posodijo manjše svote. Anglija s< bo zdatno udeležila na posojilu, pa tudi iz drugih dežel pri haja glas, da radi posodijo Avstriji. Država, ki je bila pah njena v popolno propast po končani svetovni vojni, si b( pomagala na noge ravno s pomočjo onih držav, ki so j( pahnile v pogubo. In tudi to je lepo delo napredka in spo razuma. Vrlo dobro znamenje je, da so pomagali Avstriji na no ge. Vse to kaže na trajni mir v Evropi in na povrnitev dobrih časov, kot so jih bili vajeni pred vojno. Obdana od vseh strani od narodov, katere je Avstrija zatirala stoletja, in ki so danes takorekoč njeni gospodarji, ni Avstriji preostaja-lo druzega kot žalostno poginiti. Danes nudijo denarno pomoč Avstriji Čeho-Slovaška in Italija, dve največji nekdaj-ni sovražnici Avstrije. Avstrija se ne bo nikdar več podala v vojno, ona Avstrija, ki se je skoro ves čas svojega mnogostoletnega obstanka borila na vseh straneh. Prebivalstvo Avstrije je danes druzega mnenja. Avstrijci so danes prišli do spoznanja, da je treba delati in delati, in da je v delu napredek kot v vojnah. Avstrija je na potu napredka danes, in njeno prebivalstvo se bo kmalu dvignilo do stopnje, ko bo zaslužilo spoštovanje sosedov. Tudi Anglija se je zadnje čase bolj krepko postavila na noge. Politična kriza, ki je več mesecev vznemrijala Anglijo, se je polegla. Novi angleški ministerski predsednik, Stanley Baldwin, je močnejši kot je bil kdaj Ltoyd George. Njegova stranka je dobila ojačenje v parlamentu. Poleg tega je Anglija se pobotala z Rusijo, in Boliševiki so na energičen pritisk morali odnehati. Med Turki in Grki je prišlo do sporazuma, in niti Grki niti Turki ne rožljajo več 3 sabljami. Govori se o miru. » Edina nevarnost, ki danes preti še Evropi, je od strani Francozov, ki v svoji trmoglavosti butajo ob Ruhrski zid. Francozom ne gre v glavo, da tratijo denar, čas in neumnost z okupacijo Ruhra. Preds. Harding jim je že parkrat frav pošteno posvetil, in le velika ufjudnost Amerike je, da rancozom ne stopi bolj trdo na prste. Politika kakor jo vodi Francija je dinamit za vojno, in nesrečna Francija, hropeča pod vojaškim bremenom, bo menda zadnja izmed evropskih držav, ki bo prišla k pameti. In dokler Ruhrsko vprašanje ne bo pravilno rešeno, skoro ni upanja za splošni mir v Evropi. Nemčija je Francozom ponudila mnogo pogojev, pod katerimi se da narediti mir in sporazum. Francija je vse skupajdosledno zavrgla. Ni pristopna niti najnujnešim pametnim prošnjam ostalih narodov. Naša edina želja je le, da bi s Francijo kdo tako postopal kot Francija z Nemci po vojni. Da bi Amerika zasedla del Francije, dokler Francozi ne plačajo Ameriki, kar so do?žni. To bi bila samo pravična povrnitev tega, kar dela Francija z Nemci. Ni samo vprašanje vojne odškodnine od strani Francije, pač pa je francoski nervozni nastop odgovoren za splošni nemir med evropskimi narodi. Nemci so seveda tudi v do-beršnem delu odgovorni za ta nemir. Ako bi bilo Nemcem v resnici kaj za spravo, bi se pobotali s Francozi že zdavnej. Toda Nemci računajo, kako bi cenejše prišli iz splošnega meteža, in Francija tega ne pripusti. Čas je, da drugi narodi pritisnejo na Nemce in Francoze enako, da se zjedinijo v glavnih vprašanjih in se ustvari nekaj določnega. Koliko na i Francija dobi, koliko naj Nemčija plača. Ropati po nemških deželah ni častno za Francijo. In ne pripelje nikdar do poštenega konca. Za Evropo morajo priti boljši časi, in glavni krivec, da ni popolnega sporazuma med narodi, da vojna še vedno grozi, so imperialistični Francozi ter zvijačni Nemci. Kadar pride do, sporazuma med tenia narodoma, bo za Evropo in za ves ostali svet boljše. Svetovni zemljepis. 32. New York. Hendrick Hudson, Anglež po rodu, toda v službi nizozemske vlade, je leta 1609 prvi prispel do Hudson reke in vozil po nej tja do mesta, kjer stoji danes Albany. Tedaj so stanovali ob reki Hud-7 son divji Mohawk in Manhattan Indijanci. Leta 1610 je začel Hudson trgovati z njimi, in leta 1613 je bilo že postavljenih več fortov in - naselbin na otoku Manhattan, kjer stoji danes silno mesto New York. Leta 1621 je nizozemska vlada vzela ves ta svet kot svojo lastnino. Imenovali so ta svet "New Netherlands Leta 1626 so Indijanci prodali Manhattan Island za $25, in naselbina tu je dobila ime New Amsterdam. Med Angleži in Nizozemci je vladal neprestan prepir radi New Yorka, dokler niso leta 1674 Angleži konečno pr8H do posesti te države. Angleži so takoj spremenili ime v New York. K državi New York spadata dva precejšna otoka, Sta-ten in Long Island. New York ima 246 milj morske obali in 352 milj jezerske obali. Država je 316 mili dolga in 304 milj široka. Površina meri 50.326 kvadratnih milj, in ie približno nekoliko manjša Kot država Jugoslavija. > Vsa država New York je ali hribovita ali gorata. Mogočna reka Hudson se pretaka po skoro celi državi in je plovna za večje parnike do Albany. Na severu tvori mejo reka St. Lawrence, ki prinaša več vode v ocean kot ktera druga reka razven A-mazon. Na tej reki se nahaja v dolžini kakih 40 milj 1800 malih otokov in otoči-čev. Druge reke so: Mohawk, Black, Genesee, Se-« neca in Niagara. Niagarski slapovi, Adirondack divji kraji, palisade in * Catskill Mountains so naravni čude- h Ži države New York. Adiron-dacks gorovje se dviga 5300 ; čevljev visoko. Nad 1000 je- i zer se nahaja v državi. i Podnebje države je jako i raznolino, vendar je bolj ugodno kot v sosednjih držar vah. Vroča poletja dobivajo hlad od oceana in jezert do-s čim sop o zimi nekateri gorati kraji nepristopni prometu. * šolski sistem države New York je izvrstno urejen. Pri-m bližno 2.000.000 za Solo godec nih otrok pohaja v šole. D.-žava vzdržuje 13.000 1j ud-l skih šol. Najfinejši in najsta-at rejši učni zavodi se nahajanj jo v državi, kot Columbia 3 univerza, ki je bila ustanov-Jljena leta 1754, Cornell uni-™ verza, University of City of New York, Vasar College in zvezina vojaška akademija v West Pointu. e Mesto New York je me-, tropola Zjed. držav. New j York je 2. mesto na svetu, po j številu prebivalstva ga pose-1 j ka samo London. Mesto je j ' zgrajeno ob ustju reke Hud- j _ son, tam kjer se steka z East j j River. New York ima prista- I j nišče kot ga ni boljšega na j J celem svetu. Vhod v New j York branijo mogočni forti. I Otok Manhattan, na katerem j J stoji originalno mesto New j i York, je trinajst in polj milje h I j dolg ter je povprečno širok • ?oldrugo miljo. Mesto New j ork kot tako, zvano "Great- i er New York" ima 175.000 j akrov sveta, in v tem je j vključen Brooklyn, nekaj od j Westchester county ter cela a vrsta mest in vasi na Staten | in Long Island. New York je finančno sre- : dišče zjedinjenih držav, in po j svetovni vojni je skoro goto- i vo tudi finančno središče sve- J ta. Nobeno drugo mesto na h svetu nima toliko krasnih ' mogočnih poslopij, palbč, vil ? in zgradb. Od tu pohajajo ^ ladije po vseh delih sveta, tu se zbira trgovina obširne r zemlje. r Podzemeljska železnica, ? nadulična električna, konj- ' ska in parna železnica, pre- 1 vozni parni k i, tisoče in tisoče P vozil je na razpolago, da se prevažajo ljudje vW doma na z delo in nazaj. V kratkem I ustanove redno zrakoplovno . službo za prevažanje mešča- f nov ,ker so današnja prevo- , znja sredstva že skoro pre- Jl majhna. Sistem parkov je J jako znamenit, zlasti Central ? park. Drugi parki so: Bronx 1 park, Prospect park in Van Courtlandt. Poleg tega pa n ima mesto še vse polno manj- v ših parkov, prav v osrčju s mesta. To so Battery park, * City Hall, Washington, f Tompkins. Union, Madison p-Square, Mount Morris, Mor- J ningside in Riverside. Mestna oddelka Manhat- * tan in Brooklyn sta zvezana b skupaj po krasnih, ogromnih 0 mostovih. Na Bedloe s Island v prav tik vhoda v notranje t{ newyorške pristanišče, se na- t( haja kip boginje Svobode, ki s dviga 305 čevljev visoko žar- v nico. Teža tega kipa znaša 11 440.000 funtov. n New York je središče vse- 0 ga, kar je ameriško. Gledali- n šče, umetnost, literatura, tr-govina, znanstvo, industrija, vse,.sploh vse ima za svoj se- d dež. New York zlatnina, sre- ^ brnina, kavčuk, patent medi- k cine, ladije, kemikalije, tobak P strojepisi, obleka, sploh vsa- z j ka industrija je zastopana c; tu in sicer jako obširno. V! Skratka, New York je pravo - srce vseh Zjed. držav. vi ; --v; — Cena jugoslovanskemu -denarju se je zopet jako zvi- F šala. H — 53 oseb je bilo ubitih od k< avtomobilov letos v Cleve- ■ landu, 1538 pa ranjenih. v< — Pri zadnji nevihti je stre- N la udarila v piirno stoječo ki karo na Euclid ave. in 17. ce- v sti. V prostoru, kjer se naha- ki ja motorman, je začelo gore- gs ti, in potnikov, katerih je bilo Ki nad 100 v kari, se je polastila k< neznosna panika. Razbijali m so okna in skakali ven na n< prosto, kjer je dež lil iz škafa. n< Ponesrečil se ni nihče, raz- zt ven par je bilo obrezanih od SI stekla. ~ m — Mesto ne bo več preva- ki žalo bolnikov v mestno bolni* pi šnico s policijskimi patrolni- -mi vozovi. Mesto je dobilo m novo krasno ambulanco, pro- se " ...... ........ 11 i ^ ŠpOj^T S|?K§N ^ REJN, REJN GOU AVEJ! KOM ARAUND SAM ODER DEJ! SNT KLER MRCNTS UANA PLEJ! Zadnjo sredo je bil oder redi za veliko bitko, šlo se je za frst plejs. Dosedaj so bile stranke fifti-fifti. Fram left end bek, r&jt end frant se je sijalo troben-tanje aftomobilov, Škripanje pešcev in cvilenje skej-cev, ko so slouejnjen fens prihajali za ta važen gem. Bilo je kakor semen ali fer. Zijauci so betal velike svote. O! a-e-a-e! O približno, recimo, faj senc a gem. Igralci so že prektisal ob eni uri in tega prektisa-nja ni bilo finiš do fitirih. šele potem se je gem začel. Igralci so bili oblečeni z vsakovrstnimi j uniformami. France Jakftič je bil oblečen kakor kakšen delouc, ki gre na šiht na škrap-jart. Dr. 2im Mally je bil oblečen v kratkih hlačah, ker je malo preje po pašnikih tiste tarnale bele kugelce bekou. Ampak kratke hlače ne pomenijo, da človek zna golf Špilat. "Cvitar" - Surtz je bil pokrit s kapo dtrihano kakor tiger. Zgledal je kakor en dego uap. France Mervar je nosil penamo štrohet, katero mu je dal oče, ki je bil uonc Smart fe-las, približno tori-fajf jirz bek. Elbert Glikar je bil v gatan. Mnogo ljudi ga je vprašalo: Vacameraju? Kaj te nI sram, ha? šprajcaš okoli v gatah?" On pa reče: Ju krezi domis jus? To so pekarske hlače!" Gem je trajal samo dva dejanja. V drugem dejanju Miha Malovrh vseglih ni "bil tako počasen, kakor smo mislili. Upilil je bolo in ubogi Mervarcl ga niso mogli ukečat in je napravil domo-let. Kaj si si glide namazal in kakšno žaubo si nucal? Odpri srce, Miha! Povej nam, povej od tiste žaube, ker jih je veliko ki so zelo počasni. (Al mene rajtS, France? — op. Ja-kata). In potlej je pa kar nanagloma tema posvetila po zemlji in afternun je bil tunajt. Burja je tako huaa j postajala, da kar naenkrat so igralci zginili iz dajmen- J ta. Drvili so proti Slouejnjen skver, kamor so vsi sre&/ no na plač prišli, čeprav je Miha Malovrh mislil enga na 72. štritu s tega sveta spravit, in bijrajudi bil,, da 4 ni bil žlajf dosti pameten. Drugo sredo se bo pa igralo na 'Horseshoe Drive' prostorih, Dover, Ohio. Zvečer bo pa banket. Reporter France Miftmai. ..........................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii j storno za štiri* bolnike. Ambulanco je zgotovila The White Co. — Smolo ima Dr. Becker iz Fairview bolnišnice. Ko je v soboto odhajal iz bolnišnice in potipal v žep, je opazil, da mu je zginilo $500 iz hlačnega žepa. Na sumu sta dva bolniška strežnika, ki sta neznano kam zginila. Eden izmed njih je zapustil tolnišni; co, ne da bi se opravičil. De-jaf je, da mora iti v Detroit, ker je dobil brzojav, da mu je tam umrl sorodnik. Drugi pa je bil pijan, pa so ga odslovili. Oba sta šla, predno je bila tatvina odkrita. — Mestni zdravstveni urad nam naznanja, da bo odslej vsak torek v javnem kopališču na St. Clair ave. kompe tenten zdravnik, ki bo pregledal vaše otroke brezplačno. Glavni namen zdravnikove navzočnosti je, da dobi vaš baby injekcijo proti difteriji. Tri take injekcije so potrebne, ena na teden, da se vaš otrok zavaruje proti tej nevarni otročji bolezni. Pomnite, da injekcija "toxin-anti-toxina" nima ničesar opraviti s ceplenjem. Nobene rane ni videti, otrok se dobro počuti, in uspehi so izvrstni. Sprejemajo se le otroci stari od 9 mesecev do 6 let. Uradne ure so vsak torek od 9. zjutraj do 11. dop. Ob istem času se bo preiskova b tudi J drftge otroke do 6. let starosti, da se pronaide, ali imajo kako bolezen ali ne, tako aa pridejo zdravi jeseni v šolo. Zdravnik in bolniška strežnica bodo radi odgovarjali na vsa vprašanja. — V torek, 12. junija se vrši redna seja direktorija S. N. Doma. Pričetek ob 7:30 zvečer. Na dnevnem redu je več važnih zadev. Bpdite navzoči vsi! — V sredo se poročita M . i Frank Fabian ter Miss Aflary I Hočevar. Naše iskrene častit-ke! 1 — V soboto okoli poldne je J ves Cleveland gledal v nebo. ; Ne, ne. ni se vršila bitka zra- ] koplovcev, dasi se je kadilo 1 v zraku. Podjetna kompanija, 1 ki izdeluje "Luckystrike" ci- ] garete je najela zrakoplovca, ] ki je kakih 6000 čevljev viso- s ko v zraku s posebnim di- 1 mom pisa? ime teh cigaret na < nebeški svod, tako da smo s 1 nebeški svod tako, da smo mi i zemljani prav lahko čitali. < Skoda, da ni šel malo višje, mogoče bi kje dobil sv. Petra, I ki bi mu povedal, kje naj za- i piše. da je vhod v paradiž. ! — V 100 največjih tovarnah < mesta Cbveland je bilo me- t seca maja zaposljenih 94.642)1 moških in* 1.398 žensk. Te številke pa ne pomenijo niti polovico vseh delavcev v Cle-velandu. — Svoje zdravniške študije je srečno dokončal na Western Reserve univerzi Mr. Louis Perme, iz znane Per-metove rodbine na Norwood Rd. V četrtek bo v slavnostni avli univerze podeljena našemu rojaku doktorska diploma in naslov ter značaj doktorja zdravilstva. Nelcoliko Saša potem namerava prakti-cirati v kaki bolnišnici, nakar odpre svoj urad v naši naselbini, kjer je še vedno prostora za več zdravnikov-aomači-nov. Mlademu doktorju iskreno častitamo kakor tudi njegovi družini! — V soboto dopoldne je u-mrl Frank Budan, samec, ki je bil v svetovni vojni ranjen iri poškodovan tako, da ie dobival od države poaporo. Ranjki je bil doma iz Žužemberka, star 29 let, tukaj zapušča mater, sestro in brata. Pogreb se vrši iz hiše žalosti na 19710 Arrowhead ave. v torek z vojaškimi častmi, pod /odstvom A. Grdine, v cerkev Mariie Vnebovzete v Colin-ivooau. Družini naše soža je! — Avtomobilska nesreča je dohitela slovensko družino Žnidaršič (Snyder), stanujo-!o na 1130 E. 72nd St. V soboto popoldne ob 2. je bil ibit edini sin Martin, star Q et, ko je šel s sestrico preko ;este v prodajalno po candy. Sestrica je obstala ob strani, ieček se je pa spustil preko :este. Avtomobil je pridirjal >rez vsakega signala in podrl lečka ter ga poškodoval tako, (a je po preteku 3. ur umri. *ogreb preskrbi pogrebni za-oa A. Grdina. Starišem naše skreno soža rje!. K DOMOVINE. Obstrelil ga je. Hafner Mi-a, delavec iz Šlcofje Loke, ; prišel močno vinjen k svo-;mu bratu Francu na obisk, ^malu pa se je začel prepira-i z njim. Brat je njegovo pitje sicer nekoliko časa renašal, končno pa je bil le risiPjen, da je Miho potisnil kozi vrata. Ta pa se je kma-j vrnil z vojaško puško ter strelil z njo skozi vrata. Lrogla pa ni zadela brata, mpak njegovega sina Fran-a v desno roko. Stavka, krojaških pomoeni-oy ▼ Celju. Že dolgo časa je ladalo med Krojaškimi po-točniki v Celju neko neza-ovoljstvo glede plač. Med -eznimi delavci pa je zmaga-i uvidevnost, aa le itak ni S Dri delodaialcih mnogo dela. S jj^ ' ^ § ' S bo mnogo Fjudi več, ki bi si S mogli nabaviti kako novo ob-s ie Ko. £aaovoi iii so se z | tudi voljni delati preko 8 ur, S da bi si na ta način zboljšali i svoj gmotni položaj. V nede-I ljo dne 14. maja pa je neprl-| čakovano Izbruhnila stavka z | zahtevo po*> 25odst. i povišku | plač. Ker gre pri tem mezd-i nem gibanju pri mnogih kro-5 jaških mojstrih za eksisten-5 co, bo trajala stavka gotovo = dalj Časa. = Smrtna nesreča na Jeseni-| cah. V tovarni Kransko indu-| strijske družbe na Jesenicah j je dne 16. maja smrtno pone-§ srečil 36 letni delavec Janez [ Medja. Dotaknil se je po ne-s sreči električne naprave vi-= soke napetosti in obležal ta-5 koj mrtev. : Krava obesila otroka. V s Sv. Križu pri Slatini je dne I 12. maja pasel štiriletni sin-| ček posestnika Simona Dro-š fenika mlado govedo. Pri tem | si je igraje ovil vrv, na koji 3 je bilo govedo privezano, | okrog vratu. Govedo se je i splašilo in začelo bežati, mali i pa si ni mogel odstraniti vrvi 5 in se je končno udušil. Ko je [ oče prišel na lice mesta, je na-f šel otroka popolnoma raztr-j ganega in mrtvega. Tojmač za angleški jezik, i Višje deželno sodišče v Ljub-: ljani je imenovalo Frana Mi-[ klavčiča, bančnega uradnika j v Ljubljani za tolmača za an-j gleški jezik pri deželnem so-j dišču v Ljubljani. Dekliška obrtna dola v Beogradu. Mlnisrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo ustanovitev višje dekliške obrtne šole v Beogradu. V tem rtovem zavodu dobe u-čenke pouk v vseh ženskih poklicih, zlasti pa še v vseh ženskih ročnih delih. Nesreča v kamnolomu pri Sv. Ivanu v Trstu. V kamnolomu pri Sv. Ivanu v Trstu se je v četrtek iz zgornje karti-nite plasti odtrgala težka skala in padla 36 letnemu kamnoseku Josipu Kralju iz Trebč na glavo, ki se je zgrudil nezavesten na tla. Nesrečneža so odpeljali sicer takoj i v bolnico, vendar pa je njegovo stanje brezupno. Zrasčeni dvojčki. V Vrliki v severni Dalmaciji je neka kmetica povila te dni dvojčka, fantka in dekftco, ki sta oba zdrava pa sta zraščena skupaj na celi strani. Upor radičevskih seljakov v Bosni. Kakor poročajo iz Sarajeva, je dne 16. v bližini Travnika v gozdnem podjetju na planini Potajnica napadla delavce in orožnike četa, obstoječa iz približno 600 okoliških seljakov, oboroženih z vilami, motikami, sekirami, puškami in revolverji. Pri Gostinju je prišlo do krvavega spopada, pri katerem je ostal en orožnik na mesto mrtev, poveljujoči orožniški oficir pa vjet in razorožen, potem pa zopet izpuščen. Se-djaki so zasedli planino. Podjetje so popolnoma oplenili, poslopje polili z bencinom in petrolejem .ter ga zažgali,»živino pa (fdved)i s seboj. Iz Travnika je bilo odposlanih . 50 orožnikov, katerim se je naročilo, da se ne spuščajo v kak oborožen spopad, ampak i počakajo na višjega gozdarskega uradnika iz Sarajeva, ki bo skušal mirnim potom urediti zadevo. Ugotovljeno je, da so seljaško tolpo vodili [ izraziti radičevci. ( Direktno ▼ DUBROVNIK IN REKO M hot«m, ban« parniku TU SCANIA St. JUNUA V JUGOSLAVIJI v 9 DNEH Aquitania ......?45.647 ton Mauretania .....30.704 ton Berengaria .....52.022 ton Odplora vsak tank sdn tak Telikaaor Krasne kabine 3. raz. i 2—4—4 posteljami. Fina hrana, kadilnica in po-Civainica. Zaprta paluba. domača kuhinja. Denar skozi Cunard se brzo in ' zanesljivo izplačuje. Vprašajte pri > afentu (m. v.) Hotel Qfff> land Bldt- CU- frjgflTTl H re land, O. yflTlfciBwfc ')■ ' ' ' ; 1 jemljite ^ Scv&rft ® ■■t ■ -' ■ Balzol (pnj (o*n kot ŽlvIJaniki Balum) Priporočen za neprebavfyaiije, zastarela zaprtja in oslabelosti. ^ Cena 410 In 86 centov. Vpraiqjte aaq) v lekarnah. Kadar se selite - pokličite me. Imam velik in tnočai truck. Hitra postreiba, nizke cenel h piknike- imam napravljene sedele na pere-aa (springs) za 30 ljudi ki streho. Vozili se boste prijetno. RaCunaa jako malo t John Oblak, H«1 K- »«> 81 Tri. Bad. «1T«-J.(I) Edina SLOVENSKA lekarna v Clevelandu je WJL DRUG COMPANY JOHN KOMIN, lekarnar Mi imamo najboljia domača zdravila s točno postrežbo. St Clair-av. in Addiaon Rd -' ■' i» JOS. MODIC, Slovenska GROCERIJA. 1033 B. 62nd St ! Slovenski plumber ji II MILAVEC A BUNOWIT* CO. 91 Patfcweod Dr, IMS E. Cist «L rine. d0i5-K Princ. 137t-W Izvrlujemo vsa plumbers£a deU, apeljave kopaliU, ainkov. stranIM fi razo, aapeljivo kanalov (sever oft), napeljava gorke vode In fw-ssov. Vse delo Je prvovrstno In omm o jako znerne. Naznanilo. Slovenskemu občinstvu in raznim prizadetim društvom naznanjam, da bo za časa moje odsotnosti na mojem uradu namestnik-zdravnik in sicer od 7. do 9. ure zvečer vsak dan, po 1. juliju pa tudi čez dan. Pogovorite se lahko z njim v slovenskem jeziku. Vse telefonske klice pošljite na moj dom: Eddy 8411-M. — Princeton 1911-L. Dr. F. J.KERN 6233 ST. CLAIR AVE. Za zanesljive Mo In IdEao rtreibo aa plnmberska In na-dela poklifit* A.J. BUDNICK & CO. 6703 ST. CLAIR AVE Randolph 3280 Res. Nottingham 238-M Odprte nod tednom de S. zvečer v soboto do & t večer. (m.f) *) * LPRODAJ JK SALOON, poceni za litrega kupca. Stari Strnilo* pro-itor, 440 E. 157th St._(00) LPRODAJ JI KORNER LOT, meri KX100 t Nottinchamu stop 128. Lepa prilika ia Slovenca, U hoče cgrsditi hUo. Voč se pocve na 7708 »t. Qair m (08) Ha krvavih poljanah Ivan MatiCič Dre veli smo naprej. Odmori so bili redki in kratki. Pod noč smo se ustavili. Častniki so nam javili, da so udr-11 Cez mejo trije kori Rusov in da 2e tepta kozaška konjenica gališke poljane. Tedaj so nam ukazali nabiti puške z ostrimi patron i. Prešinil nas je stran, šele zdaj smo spoznali, da je vojila neizogibna, da ne bomo stražili mostov ne Lvova, da nismo korna rezerva, temveč da smo prav prva linija. S tresočo se roko smo nabili puške in Šli naprej po brezkončni poti, pft brezkončnih stepah, mimo širnih žitnih njiv, skozi siromašne vasi, naprej-po večini ravnini. Svetlo smo gledali in molčali. Rame so Bile že vse ožuljene in krvave, tornistri vroči, svinčeno težki, noče odrgnjene, trde in težke. Ljudje so pričeli cepa-ti, omahovati, jokati, toda zadri! so se oficirji in vse je moralo na noge, vse naprej za črnim ciljem . . . Šele ob «ni po polnoči smo se ustavili. Mule so prinesite za nami menažo, ki pa je bila borna in že vsa mrzla — komaj za četrt porcije je prišlo na moža. Opotekali smo se naprej 3e eno uro. Tedaj šele smo se smeli zlekniti po tleh in zaspati ob cesti. Naslednje jutro, to je četrti dan,.smo morali zopet na noge, ki so bile vse boleče, a težke kot železo. Oficirji so nam prepovedali jemati od civilistov jedi in pijače, češ, da }e vse otrovano, ker so izdajalci. Molčali smo in vsi onemogli komaj še stisnili zobe ... Pognali so nas in šli smo zopet naprej. Bila je nedelja. Marširali smo od jutra do popoldne brez odmora. Med nami je švrkal bič, drdrali so topovi, vozovi, pehala se živina, peketala konjenica. Na vseh cestah, kamor je seglo oko in dokoder je seglo, so se vlekle dolge, brezkončne kotone trena in čet. Popoldne smo obstali v velikem trgu Bobr-ki. Tu smo si nakupili kruha, ^čokolade, slaščic, piva in ga-liškega "vina". Tu je mrgolelo Židov, ki so se zbirali v gruče, se tiho pomenkovali in nas nezaupno motrili. Oficirji so nam ukazali, naj si postavimo za trgom Šatore. Z največjim veseljem smo si napravili ležišča in takoj sladko zaspali. Pa nista potekli dve uri, ko so zagnali alarm in nas spravili z največjo težavo zopet pokonci. Svoj živ dan se nisem dvignit iz spanja tako težko kot tedaj. Z vso naglico smo morali pospraviti svoje stvari in hiteti naprej. Ta marš je bil najtežji, najgrši. Vse se je klecalo sem in tja od utrujenosti in od dremotnega spanca, a oficirji so nas gnali z vso silo naprej, kričali, pretili, sekali z biči, s pestjo, a v hrbet so nam tiščali revolver. ... V črno noč je odmevalo kričanje, kletje, rezgetanje, v črno noč je žvižgal1 bič, donelo peketanje, drdranje. p Med nas so se zamotale [mule, konjenica, mimo nas ^ so se gnetli vozovi, tulili avtomobili, vse je hotelo po ozki cesti naprej. Spominjam se, da sem od utrujenosti omahnil dvakrat muli pod vamp, da je poskočila in £>re-k nila drugega zadi. Večkrat sem se zleknil ob cesti, da bi se malo oddahnil, pa se je zadri oficir in mi nastavil revolver v glavo. Končno sem našel poročnika Slavca in mu potožil svojo utrujenost. In ta mi je tiho nasvetoval, naj se izgubim v kako grmovje, tako da me nihče ne zapazi. Stisnil ml je v roko še kislo Jabolko, ki sem hlastnil vanje z največjo slastjo. Potem sem se zleknil za grmiček ob cesti. Pa ravno tu se je ustavil avtomobil, ki ni mogel zaradi natrpane ceste naprej. V njem je bil najbrže kak višji oficirski štab, ker nekdo je govoril jezno: "Prekleto vodstvo! Vse je brez glave. Armadno vodstvo, If i r n j-X n f-i rr» ■ m -»v-i /4 ma iv 1 ' k orno voosrvo, vse po a psom i SLOVENSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD Se priporoča Slovenjem sa vse prilike, kadar potrebujete dobrega, zanesljivega fotografa, ki vam napravi I najfinejše slike po rmernih cenah. John Bukovnik, H| 7033 SUPERIOR AVE. Mitu Addison Rd. Odprto ob nedeljah od tO. dop. do & pop. HHMHH Ljudstvo že teden brez počitka, brez hrane! Saj mora ▼ vse vzeti vnag! In s takimi n polki naj pridemo pred so- č vražnika! Gonijo in Ognejo v nas kot živino v klavnico, v Naj pride karkoli, vsako od- t Zgovornost odklanjam." k Neki drug oficir je pa sve- n til okrog z žepno svetil) ko, in n ko me ie zapazil, je stopil iz t avtomobila: 'Marš, Sauhund! f Si slišal, a?" Po teh besedah me je uda- l ril z bikovko po glavi, da mi i je takoj prešla vsa utruje- c nost in da sem se skobacal na t noge. j Od katerega polka si?" s "Lir 27." c Nato sem pograbil torni- s ster in se izgubil za bataljo- l nom. 1 Tako smo se pehali še dva \ dni naprej in dne 26. avgusta i 1914. feta zadeli pri Pšemy- i slanih na Ruse, ki so nas že Čakali več dni, zakopani v tri ] vrste... In tedaj so nas pošte- j no "požegnalf in z gostim \ ognjem in svincem krstili 2 naš polk in ves tretji kor. In < v nekaj urah je bilo dopolnje- 1 no in končano vse naše ogro- < mno delo, končane vse pri- ] prave, Naše čete so šle na- Erej kot teleta v klavnico, rez glave, brez vodstva . . . ' Prej smo vedno mislili, da 1 pojde vse tako v redu, kot je 1 šlo na vežbališču in ob para- 1 dah. .. A zdaj je padalo vse I1 navzkriž, zvijalo se v krvi, je- i čalo, skrivalo se, bežalo . . . ■ Vse navzkriž je treskalo, ! žvižgajp, frčalo — in gališke 1 poljane so zakrvavele ... Talce vojne si nismo predstav- 1 Ijali in o tem nam niso nikdar j pravili naši oficirji, ki so tudi^ bili zdaj vsi presenečeni in vsi brez glave in se skrivali,', kamor so vedeli in zijali, vodstvo pa prepuščali mladim kadetom, ki niso bili mnogo zmožnejši od aktivnih oficirjev. .. ;; To je bila tista ošabna avstrijska armada, ki si je do- i mišljala, da .popada vse pred njo na kolena, ki je prerokovala, da ne pozna umika! j Kako so nas učili aktivni ofi-,, cirji in zarobljeni šarži, da bomo prodirali le vedno naprej in naprej, umika nam niso omenili nikdar! V n$kaj urah je bil razde- ► jan naš polk in razrahljan ves tretji kor. Mnogo je bilo zajetega, mnogo pobitega in ranjenega. Priče* se je splošni umik v največjem neredu. Avstrijska armada je bežala že prvi dan, premagana in raztepena. In vsi smo bili prepričanj daje vojna končana in da gremo domov. In mi smo se radova-' li, da so zmagali Rusi in da je premagana Avstrija. Nismo pa slutili, da pride za nami še trintrideset marš-bata-' Ijonov in da bo polk še triin-; tridesetkrat razbit in triintri-desetkrat zakrpan, preden bo vojna končana. . .V Raztepene čete so se poti-! kale okrog in drugaje dru-, go iskala. Brigadir je mahal ! z belo zastavo, misleč, da jej že vse zajeto in obkoljeno. Huzarji so si z golimi sablja-' mi delali pot po natrpanih cestah, hi so bile polne razbitega trena. Goreli so vlaki in zaloge živil. Ponoči je poka-! lo vse navzkriž: raztepeni 1 oddelki so streljali drug na ' drugega in se pobijali med seboj v divjem neredu. Po ce-1 sti so dirjale splašene mule . in konji, a ljudje so kričali, 1 da gredo Kozaki, in so v največjem strahu in vsi zbegani : planili v cestne jarke na levo in desno, streljali na splaše-' ne mule in s tem drug druge-' ga pobijali. . . Na vseh straneh so gorele vasi in ožarjale 1 strašne noči. (Dalje prihodnjič.) Veliki Nikolaj pride Beograd. Beograjski dopis-1 ik pariškega "Matina" poro-a svojemu listu, da prispe sliki knez Nikolaj Nikoiaje-lč v spremstvu generala Satova v kratkem v Beograd a je v svrho, da s sodelova-jem generala Vrangla orga-izira med ruskimi emigran-I enotno protiboljševistično ronto. Obesil se je. V noči od tor-a na sredo se je v kozolcu upana Lampreta v Stični besil 78 letni hlapec France ločina iz Lupe pri Krki, ki ; služil poprej več let pri go-tilničarju Josipu Gorišku in dšel potem pred nekaj me« eci na Štajersko in Koroško, jer se je preživljal z berače-ijem. Pred sejmom se'je zo-et vrnil v Stično, zapil zad-ij4 novce in izvršil nato sa-lomor. Samomor kmečke žene. V talanjcu v dobriškem isrezu e iz neznanih razlogov izvr-ila /harakiri Jovanka, žena emljoradnika Dragotina Ili-ia. Jovanka si je z ostro bri-vijo razparala trebuh, tako [a so ji izstopila čreva. Kma-u nato je izdihnila. Nove vojašnice v Osijeku. *oveljnik osiješke divizije, ;eneral Mitrovič, se havi z lačrtom, da izprazni stare 'ojašnlce v tamkajšnji «trd-1 javi ter zgradi moderne vo-gšnice na velikem prostoru noderne vojašnice na velikem prostoru med sedanjo opničarsko in sapersko vo-ašnico. General je že stavil ozadevne predloge vojnemu ninistrstvu in se nadgja, da >0 njegov načrt odobren. Bacil tifusa v subotiških vodnjakih. Kakor poročajo iz Subotice, so zdravniki v nekaterih tamkajšnjih vodnja-cih ugotovili bacile tifusa, domneva se, da je umrl vsled lživanja vode iz okuženega vodnjaka tudi dr. Varga, ki je )il, kakor znano, zaradi vele-zdaj&robsojep na 12 let ječe. / vodnjaku okrožnega sodišča so našli strokovnjaki ba-:il tifusa. Madžarski listi so )ili razširili vest, da je bil dr. ^arga v ječi umorjen. NATIONAL DRUG STORB SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair ave. in 6xst ce »ta. S posebno skrbnostjo iads iujemo zdravniške predpise. V ralogi imamo vse, kar je treb« v najboljši lekarni. PRIPOROČILO. če ste namenjeni graditi novo hilo, ali popraviti in predelati ataro bilo, tli hočete morda poataviti garažo, itd. ie z zaupanjem lahko obrnete na spola] podpisanega, ki vam bo to delo :ofino, garantirano in po zmernih ce-nah naredil. FRANK KOSEC, 949 E. «7th St. . rel Randolph 4325. (My I. 4. 14. 16. 18. 30, )n 1. 11. 13. 15.) [ftCE SE STANOVANJE, 5 ali 6 aob, hiia za eno družino, med 02. in 74. ;esto. Vpraša se v upravi lista. (00) PRO NT SOBA SE ODDA v najem. 0320 Orton Ct. (08) PRIJATELJ ~ postane naš ,kdor se enkrat pri nas tglaal in kupi hišo )>ri nas. Ker naša >oatre£ba mu prinese polteno kupfii-io. A. F. Lučit, Real Eststev 1174 Mdison Rd._ (TEČ HIS JE NAPRODAJ, na 1130 E. 08th St. (087) iOBA SE ODDA v najem za t fanta. Kopališče in elektrika. 1219 E. 01. St._(00) 'A i i i lift KAKO LJUDJE NAPREDUJEJO. Uprava ameriške cakladniee v Washingtonu Je na vprašanje -Kdo j« akopuh" odgovorita tako le: Skopuh Je oni, fci od vsakega dolarja prlltedi 00 centov ter od ostalih zapravi 30 centov za iivef In vsega 1 cent za izobrazbo, zabavo In dobrodelne namene. ' Varčen Je oni, ki od vsakega dolarja prištedi 20 centov ter od ostalih zapravi 50 centov za ilvei In po 10 centov za izobrazbo, zabavo in dobrodelne namene. Zapravljiv Jp oni, ki sploh nlfi ne prlltedi ter od vsakega dolarja zapravi 58 centov za živež, 40 centov za zabavo in po 1 cent za izobrazbo In dobrodelne namene. Prvi pogo) neodvisnosti In napredka so urejene denarne prilike. To velja enako za posameznika, kakor za drultva, obfilne In driave. Pet do uapeha Je dolga in mučna, zato ne odlaiajte s prvim korakom. — Vložite del Vaših zaaluikov v sigurno, domačo banko*, kjer Vam je Vaš denar dnevno na razpolago za nepričakovane potrebe. VLOGE NA j rr/ "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" A% a0 obrestujejo pri naa po X ' FRANK SAKSER STATE BARK 82 CORTLAND* STREET NEW YORK, N. T. GLAVNO ZASTOPŠTVO JADRANSKE BANKE. ZAHVALA _ t t Globoko užaljeni nad izgubo ljubega nam sina Anton Kasič ki je umrl 26. maja ob 10. uri in 10 minut zvečer v nežni starosti 17 let, izrekamo iskreno zahvalo naj prvo onim, ki so ga \ bolezni obiskali, posebno še zadnje dneve. Iskrena hvala Než Gredenc, Ivani Kolar, Rozi Kašič, Neži Zadnik. Zahvala dru žinam za podarjene vence od botra Ignac Kadič in njih druži ne in od sestrične Rozi Kašič, botre Podlogar, družinam Ra kovec, Braniselj, Pohar, Ažman, Grebene, Senk, Bašca, Gospo dariČ, Ogrin, Gornik, Gredenc, Bergač, Anton in Alois Er&te Kovačič, Pevec, in od domačih fantov Stare, Zupančič, Roz man, Jakšič, Peterlin. Zahvala društvu Delavec, St. 444 SNPJ za krasni venec in ker so se člani v obilem Številu udeležili po greba. Zahvala družinam Fr. Ažman, Fr. Grebene, Jože] Ogrin, Jož. Nose za podarjene avtomobile. Zahvala čč. gg. du hovnom, ki so mu naredili lep govor in pogrebno opravilo Iskrena hvala Rev. Ponikvarju. Iskrena hvala tudi vsem fan torn, ki so ranjkega nesli k zadnjemu počitku. Se enkrat iskre na hvala vsem, ki ste ga obiskali na mrtvaškem odru in lepi hvala pogrebniku Fr. Zakrajšku. Dragi^inko, veseli se nad zvezdami, mi se te pa bomo ved no spominjali, dokler se skupno ne snidemo. Žalujoči ostali: ' ANTON in FRANCES KASIČ, stariši,'. • Frank, brat, Frances, Antonija, Mary, Ana, Sophie, Josephine sestre. I • Refreshing Night on Lake Erie (Tw» nI tfak* U «ood m thm boats) ThooM»d* of out t&d north bowxi timrel«* My they wwUdnt ta*« mto»d th»t ■I cool, comfortable nlfbt on one of our fine (teamen- A «ood bed in • clean into* ■ I room, a long aound deep ud an appetUng breakfast in the moralngl ■I «wmi "SEEANDBKr*—"CITY OP ERIE" — "CITY OP BUFFALO" Dally, May lat to November 15th II ^stfrv ?3Hi:} {te^aeau. ?sis: || oavc^afta^ jfe, ■ I IWCbfoUnd and B«UM» lta*C*. B^W inUod w»tu« ol CUroUnd Ohio wnJ. ^^ I (Mzibetidogrota S; NAJ8TAREJAI SLOV. POCREUpl ZAVOD, HHS Cleveland, Ohio. !j AMBULANCA, INVALIDNI VOZ, AVTOMO- «! < BILI IN DR. MOJA DELA IN MNO GOSTE- , PRINCETON ' ?! VILNI POGREBI SO VAM DOKAZ NAJBOLJ " . !■ »EGA PODJETJA 1381 •! ;j ANTON GRDINA ji I; Pogrebni direktor, balzamiat. lool Urad in stanovanje: 1053 E. 6and St - j! Druga hlia od St. Clair Avenue proti Jezeru, mmmmmmmmmmm J> ...................................11.......111............................................... Frank J* Lausche od%>etn(K Cez dan se oglasite na: 1039 GUARDIAN BUILDING Ob torkih m četrtkih svečer r&fcč. , od 6:30 do S. se oglasite na i Mf 6xax ST. CLAIR AVENUE (2J ^/Randolph 7510 DELO DOBI TAKOJ DEKLI za hiš- I taa opravila v privatni dntiini. Uh-te delo, dobra plač. 1174 Addijon Rd. naprej za 3. raz. Privatne kabine v 3. ras. Kupite sedal tikete. Kvota se odpre 1. juHia. PiSite na THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. 26 Broadway New York. srčujoče, da je dobila zaupanje. Brez vsakega pomisleka je zaklicala v hipni razburjenosti : "Ali mi prinašate kako poročilo od njega? Ali obžaluje svoj —" beseda ji je zasta^ la. Pri vsej svoji neizkušenosti je vendar čutila, da bi skoro napravila neumnost. "Ali molčite?" je nadaljevala strastno. "Motila sem se v vas in ne maram dalj ostati." Razvajeno dekle je bilo v tem trenutku tako prevzetno da je zviti stari policist začel dvomiti o uspehu svoje namere. Tak nastop sicer ni bil zanj nič novega. "Molčal sem, ker sem se bal vaše nevolje, je odgovoril s'pri vajeno prijaznostjo. "Od onega gospoda nimamN za vas nikakega poročila pač pa bi imel eno, ki je zanj namenjeno. Ako vas zopet obišče, kar je mogoče, vprašajte ga, prosim, kolikim mladim damam, ki se Rogers imenujejo, ie v zadnjem času dvorjani!. Ako ga to ne pretrese, tedaj ga vprašajte, koliko jih še naj zaradi njega pride na policijo, predno od^ vedejo njega samega tja." "Kaj hočete s temi bese- dami?" je kliknilb vsa bleda; "ne razumem vas — na policijo? Saj vendar niste policist?" (Dati« prihodnllč) ODDA SB ČEDNA SOBA. brez hra-ne, za 1 ali 2 fanta. 1393 E. 4lat St.__(70) NAPRODAJ JE popolna oprava za grocerijsko trgovino in slsičičsrno. Soda fountain, ledenica, Itelaie, omare. Jako poceni 1004 E. 45th St. _ (70) "Ameriška Slovenska Lira* Koncertne pesmi za moške in mešane zbore, uglasbil in izdal Matej L. Holmar. Najnovejša in prva izdaja v Združenih drŽavah Amerike. Glasbeniki, zlasti pevski zbori nabavite si hitro to izdajo, ker je prepis ali pomnoženje po tiskovnem zakonu prepovedano. Naj si vsako pevsko društvo nabavi toKko zvezkov kolikor je Članov pevskega zbora. Posamezna knjiga stane $1.50. Ako je naročilo večje, večji je popust. Pri naročilu 25 izvodov 15 procentov popusta. Knjiga se naroča pri skladatelju, 6211 Glass ave. In v uradu "Ameriške Domovine", 6119 St. Clair ave. 's | Malovrh t Surtz, t (!) II J ODVETNIKI 8H 6233 St Clair Avenue S/ Uradne ure: Od 0. dop. do 4. p. if Od 7. do 8. zvečer ffi POZOR! POZOR! Mi izdelujemo furneae, kleparska dela, »ploina popravita, vsa dal* Iz medenine in bakra. Točna po* strežba ob, vaakem času. Se priporočamo ža oblla naročila. Complete Sheet Metal Works F. J. DOLINAR 1403 E. 55th St Randolph 47M VABILO!' Kdor hoče pristopiti k onemu največjih druitev v- Clevelaodu, je voljen, da priatopi k dr. sv. Janeza Km. It. 37. J. S. K. Jednote. Društvo ima proat vstop le za kratko doto ie, tore] če »e vpišete tako), pridite poceni v dobro društvo. Za podrobnosti m oglasite pri tajniku FRANK XACAR. 1231 Addison Rd.