Glasilo delovnega kolektiva sozd iskra
Kolegu glavnih direktorjev sozd iskra
Čimprej sprejeti letni program Iskre za prihodnje leto
V petek, 25. novembra, je bila pod predsedstvom predsednika KPO SOZD Iskra Borisa Lasiča seja kolegija glavnih direktorjev naših DO.
V uvodni besedi je Boris Lasič prerivam poudaril, da mora biti Iskra še bolj Msotna na jugoslovanskem tržišču, ker [° ni samo njena družbenopolitična na-°ga, temveč tudi ekonomska. Zlasti je °menil naša nerazvita območja, na kadrih bi se morala Iskra še mnogo bolj ^gazirati s sodelovanjem in sovlaga-
ki je navzoče najprej pozval, naj bi letni program Iskre za prihodnje leto sprejeli še letos. Poudari! je, da s sprejemanjem letnega programa sicer zamujamo kakih štirinajst dni glede na sklep DS SOZD Iskra, vendar je izrazil upanje, da bomo te dokumente le sprejeli do konca leta ali najkasneje v začetku prihodnjega leta.
Ko je nato na kratko spregovoril o skupni oceni poslovanja Iskre v letošnjem letu, je menil, da je lahko ocena poslovanja SOZD Iskra za letos ned-
pm na teh območjih. Skupaj z Gozdarsko zbornico naj bi zato izdelali !,Udijo o sodelovanju Iskre z nerazvi-'mi območji v Jugoslaviji. Glede sana-Zkega programa naše DO ISEZ pa je Poudaril, da je program sanacije določan in ga je treba sprejeti.
Prva točka dnevnega reda je zajedla usklajevanje letnega programa 'OZD za leto 1984 za uresničevanje ci-p in obveznosti iz samoupravnega Sporazuma o temeljih plana SOZD sKra za srednjeročno obdobje 1—1985. Poročevalec o tej temi je H1 član KPO SOZD Iskra Zoran Polič,
vomno pozitivna, saj izpolnjujemo nekatere ključne opredelitve razvoja kot dinamična proizvodnja, izvoz, konkurenčnost in akumulativnost. S tem pa je podna tudi dokaj dobra osnova za uspešen start tudi v poslovnem letu 1984, ki bo, po splošnih karakteristikah, podobno letu 1983, le da bodo prisotna tudi nekatera poglobljena neskladja med možnostmi in hotenji razvoja jugoslovanskega gospodarstva.
Tudi za prihodnje leto predvidevajo v Iskri rast proizvodnje in so zato indeksi rasti precej visoki, predvidevajo pa tudi 30 % inflacijo v pol leta, skrat-
'QPrava za zabijanje palic
v Al profil.
tr*jšnjo soboto, bila je delavna, smo v novogoriški Iskri Avtoelektriki končali z r'°"> nekoliko prej kot običajno. Zakaj? Zato, ker smo se napotili v Novo Gorico e' tisoč glavi množici naproti in se v povorki podali na maloobmejni prehodi Italijo 3 Erjavčevi cesti. Tu smo pričakali pet tisoč italijanskih prijateljev in na skupnem fožifnem zborovanju zahtevah razorožitev, mir v svetu in možnosti za neoviran ^spodarski in družbeni razvoj v obmejnem območju. Mirovno manifestacijo je na jstrani pripravil novogoriški občinski sindikalni svet, na italijanski pa pokrajin-fi /ederacija italijanskih sindikatov CG1L, CISL in UIL. Govornika na manifesta-Mij/a bila predstavnik italijanskih sindikatov in predsednik novogoriškega sindi-m Danilo Basm.
Številka 48- Leto XXII - 10. december 1983
ka, če ne bo prišlo do večjih motenj ali kakih drugih nepredvidenih posegov v gospodarski politiki bi ob zadostni oskrbi z repromaterialom dosegli planirane indekse na vseh področjih in segmentih letnega programa za prihodnje leto. Še posebej pa je pri tem pomebno povečanje izvoza, zlasti na konvertibilno območje, medtem ko bi se osebni dohodki v Iskri gibali v okvirih družbenega dogovora.
Ob koncu seje so si udeleženci ogledali še priložnostno razstavo o sistemu celotne podobe Iskre, oziroma njenem vizualnem delu. Ugotovljeno je namreč bilo, da celostna podoba Iskre doslej ni bila nikjer zapisana. In to je bil verjetno eden izmed glavnih vzrokov, da smo v zadnjih letih opažali različno pristopanje k reševanju vizualizacije, nesistematičnost, individualnost, dostikrat pa celo nepravilno uporabo osnovnih simbolov ŠOZD, znaka in zapisa Iskra. Tako se ta problematika močno dotika številnih področij v Iskri, ne samo de-signa, temveč tudi pravnega , programskega in organizacijskega področja v Iskri. Zato bo potrebno v tesni povezavi vseh priti do boljših, otipljivejših rezultatov, ki so predvsem v organiziranosti, utrjenosti in čistosti informacij, ki jih posredujemo okolju in sami Iskri. Zato je potrebno, da vsi zagovarjamo stališče o enotni in čvrsti Iskri in takšna naj se kaže Iskra tudi navzven.
D.Ž.
TOZD Antene, Vrhnika — Tudi z domačim znanjem in pripomočki je moč učinkovito olajšati in pospešiti delo. To spoznanje, ki v času priprtih vrat za uvoz opreme vse bolj pridobiva veljavo, je v vrhniški Iskri skorajda domicilno geslo. Veliko naprav imajo, ki so jih izdelali sami —brez uvoza znanja in materiala. Dve od teh smo posneli med našim zadnjim obiskom. Obe sta namenjeni za hitrejše in enostavnejše izdelovanje najnovejših, tako imenovanih logaritmič-nih anten. Avtorja obeh naprav sta konstruktorja Janez Menard in Marjan Sajovic, ki sta za dobro delujoča pripomočka uporabila zgolj domače materiale in seveda — znanje. Ena od obeh naprav je že v redni uporabi in služi za zabijanje aluminijastih palic v aluminijast profil za anteno s tovarniško oznako P—3045. Druga naprava je tudi izdelana in preizkušena, vendar jo bodo pričeli redno uporabljati v pričetku prihodnjega leta, ko bo stekla proizvodnja najnovejše kombinirane logaritmične antene s tovarniško oznako P—3235.
TOZD MARKETING
Novi
publikaciji
Na sejmu Sodobna elektronika v Ljubljani in te dni na sejmu komponent v Parizu sta izšli novi Iskrini publikaciji, prva Iskrinih o telekomunikacijah in druga o Iskrinih elementih.
Iskrin Marketing je te dni izdal prvi dve iz serije štirih ali petih publikacij, v katerih bo v najtesnejšem sodelovanju z Iskrinim razvojem in proizvodnjo predstavil celoten Iskrin proizvodni program, oziroma določene segmente iz tega programa.
Prva je izšla publikacija z naslovom Telekomunikacije. Nastajala je približno leto dni, predstavlja pa izdelke, ki jih Iskra proizvaja za telekomunikacij-(Nadaljevanje na 2. strani)
Pogled m novo tovarno TOZD Feriti v Stegnah, katere otvoritvi smo namenili nekaj več prostora m notranjih četrti in peti strani.1
DOLGOROČNI PROGRAM EKONOMSKE STABILIZACIJE
Razvoj pravnega sistema z vidika ekonomske stabilizacije
Komisija zveznih družbenih svetov za vprašanja ekonomske stabilizacije je kot posebno gradivo v okviru dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije sprejela tudi gradivo »Razvoj pravnega sistema z vidika ekonomske stabilizacije«.
Namen tega gradiva je opozoriti na to v kolikšni meri je obstoječe pravno stanje v skladu s stališči, ki jih je komisija na probleme ekonomske stabilizacije izrazila v izhodiščih dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije in zavzela do posameznih področij družbenoekonomskih odnosov, pa tudi, v kolikšni meri je naš pravni sistem zgrajen na podlagi ustavnih določil in načel ter koliko so v tem procesu uveljavljena načela ustavnosti, zakonitosti in konsistentnosti. V zvezi s tem to gradivo opozarja na ukrepe, ki jih je treba uvesti v pravnem sistemu, da bo usklajen s cilji dolgoročne ekonomske stabilizacije.
V	tem okviru je treba upoštevati uporabnost tega gradiva, v programu zveznega zbora skupščine SFRJ pa so začeli pripravljati celovito analizo nastanka, delovanja in uveljavljanja našega pravnega sistema. Pri tem so izhajali iz dejstva, da se pravni sistem SFRJ, s stališči ekonomske stabilizacije, razvija najprej predvsem na podlagi socialističnega samoupravnega združenega dela, ki ga sestavljajo: oblast delavskega razreda in vseh delovnih ljudi: družbena lastnina proizvajalnih sredstev; pravica do dela z družbenimi sredstvi; samoupravni položaj delavca; družbeni značaj dela, ki izvira iz medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti delavcev, demokratično samoupravno odločanje o delu in družbeni reprodukciji; zasnovanost skupščin družbeno-političnih skupnosti na delegatskem sistemu kot obliki samoupravne demokratične organiziranosti združenega dela in družbe sploh.
Poleg uvodnih pripomb gradivo v šestih delih obravnava nekatera ključna vprašanja našega pravnega sistema. V uvodnih izhodiščih so poudarjeni temelji našega pravnega sistema predvsem pravica do dela z družbenimi sredstvi, pravice do samoupravljanja ter druge demokratične pravice in svoboščine na področju družbeno ekonomskega in družbeno političnega sistema.
V	drugem delu o uresničevanju ustavnosti in zakonitosti je poudarek, da so pogoji in podlaga za družbeno ekonomsko stabilizacijo in nadaljnji razvoj jugoslovanske družbe uveljavljanje ustavnosti in zakonitosti, zlasti v pomenu spoštovanja norm, vladavine pravice ter negacija samovolje, arbitrarnosti pri varstvu pravic občanov in zagotavljanje takšne družbene ureditve v kateri bo imel vsakdo svoje pravice in obveznosti v mejah začrtanih z ustavo in zakonom, drugimi predpisi in samoupravnimi splošnimi akti (in to tako, da norma ne bo več sestavni del ravnanja temveč tudi zavesti).
V	tretjem delu je govora o odpravljanju pretiranega normiranja. Gradivo navaja, da je treba izboljšati kakovost pozitivnega prava zlasti samoupravnih splošnih aktov in je treba že v samem procesu nastajanja odpravljati težnjo po izrazito pretiranem normiranju. Potreba po pretiranem normiranju ekonomskih in samoupravnih odnosov zlasti z družbenimi intervencijskimi dokumenti pa se bo seveda toliko zmanjšala kolikor se bodo dejanski odnosi v sistemu združenega dela bolj razvijali v skladu z ekonomskimi zakonitostmi.
V	četrtem delu o aktualnih vprašanjih razvoja pravnega sistema gradivo obravnava problematiko odnosa med državnim in samoupravnim pravom, problematiko sprejemanja samoupravnih splošnih aktov, dogovarjanja družbenopolitičnih skupnosti, uresničevanja zakonodajnih pooblastil ter normativno dejavnost občine.
V	petem delu o stanju normalne smeri in normativne dejavnosti pa gradivo napoveduje preverjanje nekaterih delov pravnega sistema kot so: pravica do dela z družbenimi sredstvi in pravni režim družbenih sredstev, planiranje, vloga trga, delovanje enotnega jugoslovanskega tržišča, položaj temeljnih organizacij združenega dela, DO in družbenih oblik združevanja, samoupravno interno organiziranje, denarni bančni in kreditni sistem, ekonomski odnosi s tujino, drobno gospodarstvo, pravni režim nepremičnin, stanje komunalnega gospodarstva, zaposlovanje in delovna razmerja, uresničevanje odgovornosti v pravni ureditvi.
Zadnje poglavje pa govori o razvijanju pravne politike. Oblikovalec prava pri nas je pri urejanju posameznega področja družbenega življenja dolžan temeljito oceniti in pretehtati, ali posamezen predpis, ki ga sprejema, ne zmanjšuje posamezne družbene vrednote, zlasti temeljne.
S pravno politiko moramo v določenem pomenu usmerjati sprejemanje in uresničevanje pravnih norm, to je usmerjati ravnanje članov družbe v zaželeno smer, to pa sta v naši družbi varstvo in nenehna krepitev samoupravljanja. »Delavski razred in vsi delovni ljudje v skladu z ustavo SFRJ in prek državne oblasti z občeveljavnimi normami zagotavljajo socialistične družbene odnose, razvoj družbe in upravljanja z družbenimi zadevami na samoupravnih temeljih, ščitijo svoboščine in pravice človeka in občana, socialistične samoupravne odnose in samoupravne pravice delovnih ljudi, urejajo družbene konflikte in varujejo z ustavo določeno ureditev.«
Pravna politika mora zajemati tudi na znanosti temelječe načrtovanje za-konodajno-pravne dejavnosti zaradi razvoja in nadaljnjega dopolnjevanja pravnega sistema SFRJ. To naj bi pripomoglo k teoretičnemu in praktičnemu obravnavanju in urejanju problemov, ki se nanašajo na dolgoročni razvoj pravnega sistema naše države.
Program končuje s pozivom, da je »v vsem našem političnem in s tem tudi v pravnem sistemu, zlasti v procesu oblikovanja prava, nujno pritegniti organizirane subjektivne sile ZKJ, SZDL Jugoslavije in ZSJ k uresničevanju po-. lirične in akcijske enotnosti socialističnih sil, predvsem zaradi: usmerjanja družbenega razvoja na temeljih krepitve oblasti in samoupravljanja delavskega'razreda in vseh delovnih ljudi, usmerjanja družbenega razvoja, uveljavljanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, uresničevanja enakopravnosti narodov in narodnosti ter izboljševanje socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov. To je bistven pogoj tudi za dosledno uveljavljanje prava in razvoja pravnega sistema v skladu z samoupravno naravo družbenoekonomskih in političnih odnosov ter za obrambo pred pretiranimi pravnimi normativizmi.«
Pavle Gantar
S PREZENTACIJE UPORABE COM TEHNOLOGIJE
Mikrofilm namesto tiskanih informacij
Predstavitev možnosti uporabe COM tehnologije, ki je bila v okviru projekta ZISI pretekli torek v PPC Iskre v Ljubljani je posledica velikega zanimanja, hkrati pa imperativ za nadaljnje poglobljeno delo na tem projektu. Predstavitve so se udeležili predvsem tisti delavci, ki na tem področju že delajo in ki imajo torej tudi že nekaj izkušenj (Iskra banka). L e-ti so tudi demonstrirali prednosti dela po novi tehnologiji, kije predvsem v tem, da se pri delu z računalnikom, Id hitreje teče in je tudi ceneje, ne nabira pretirana gora podatkov. Seveda pa Iskra ne nastopa le kot potencialni porabnik te COM tehnologije, temveč tudi kot proizvajalka — vsaj mikroračitalnikov..
O novi tehnologiji smo spregovorili z nosilcem projekta magistrom Džordženi Krstičem iz TOZD CAOP, kjer ta projekt poteka.
*?!i;ieoPri ‘ej ‘ehnol°8iii Predvsem prave. Podatki namreč postanejo dostopni v kopijah rta več mestih, tako da jih lahko čitamo, opomb pa ne moremo vpisovati. S tem pa se, seveda, spremeni način in čas hranjenja originalnih do-
za ni mivo?
Čedalje večja uporaba mikrofilma, sistemov COM (Computer Output on Microfilm) v računalniško zasnovanih informacijskih sistemih v svetu in pri nas, je narekovala preučitev možnosti uporabe ustreznih sistemov za potrebe informacijskega sistema v Iskri. To nalogo smo opravili v okviru projekta Zasnove informacijskega sistema v Iskri (konkretno ZISI—2), ki se financira iz združenih sredstev. Pripravili pa smo ga skupaj z DO Avtomatika, DO ISE, DO Kibernetika in RSZNZ z namenom popularizirati metode in opredelitve za uporabo le-teh v vseh DO Iskre.
Kakšne pašo koristi COM tehnologije?
Raznovrstne. Predvsem bi poudaril lažje in učinkovitejše delo pri veliki množici računalniško tiskanih informacij manjše stroške v primerjavi s tiskom na računalniški papir, še posebej tedaj, ko enake informacije potrebujejo na več dislociranih mestih, večja zanesljivost varovanja informacij na mikropo-snetkih zaradi lažjega skladiščenja, in ne nazadnje je COM tehnologija ekološko izredno čista, za razliko od tiskanja na papir, ki predpostavlja uporabo lesa.
Kakšen je bil osnovni namen naloge?
Grobo analizirati možnoti uporabe COM sistema pri rednih paketnih obdelavah v Iskri in s tem mikrofilma kot alternative papirju pri pripravi tiskanih poslovnih' informacij. Zaradi celovitosti pa smo vključevali tudi nekatere podatke o možnostih klasičnega mikro-filmanja originalne poslovne dokumentacije — to je o CAR sistemu.
Predvsem pa bi rad poudaril tudi osnovne ugotovitve analiz, kjer ugotavljamo, da pri vseh tabelah, ki obsegajo več kot 50 strani v enem izvodu ali več kot 20 strani formata A 3 v dveh ali več izvodih, je COM cenejši od tiskanja na papir. Pri tem pa še ni upoštevan prihranek arhivskega prostora pri uporabi mikrofilma.
Prav tako niso upoštevani posredni organizacijski prihranki, kjer mislimo predvsem na večjo dostopnost informacij z uporabo večjega števila kopij, krajši čas iskanja arhivskega gradiva, manjši transportni stroški dostave informacije in podobno. Mikročitalnik, ki predstavlja pri prehodu na mikrofilm edino investicijo, pa Iskra VEGA zagotovi že za okoli 28 tisoč dinarjev.
Prehod na mikrofilm tudi sicer ne predstavlja večjih tehničnih ovir. Nekaj organizacijskih težav sicer lahko povzroči številnost mikrofilmskih aplikacij kot posledica številčnosti tabel v AGP aplikacijah. Ker pa vsaka tabela ni tudi ekonomsko zrela za MF, bo pri prehodu potreben selektiven pristop. COM sistem pa omogoča tudi uporabo maske in s tem reproduciranje vseh vrst predtiskanih dokumentov.
Seveda bodo tam, kjer uporabnik prvič začenja uporabljati mikrofilm, potrebne organizacijsko-tehnične pri-
kumentov.
Tudi v novi računalniški mreži v pogojih interaktivnega dostopa do baz podatkov, mikrofilm omogoča boljšo dostopnost in nižjo ceno predvsem tam, kjer ni potrebno hitro in pogosto ažuri-ranje baz podatkov, kjer uporabnik podatke le čita in ne spreminja, kjer so
podatki potrebni na velikem številu razkropljenih delovnih mest in tedaj, ko še ni razvita terminalska mreža. Seveda je nepogrešljivost mikrofilma treba upoštevati tudi v primeru delovanja informacijskega sistema v posebnih razmerah (SLO, DS).
Za sedaj s prostimi kapacitetami na COM sistemu razpolagata RSNZ in Ljubljanska banka, s klasično mikrofilmsko opremo pa razpolaga Iskra In-vest servis.
Analiza je pokazala, da je za Iskro tehnologija mikrofilma zeL' primerna, saj enostaven prehod na lil rofilm omogoča uspešno uporabo a. krnlVma že pri obstoječih aplikacijah. Z izkušnjami pa bomo seveda še smotrneje lahko projektirali nove rešitve. Problematiko uporabe mikrofilma pa, seveda, moramo razreševati kot sestavni del zasnove informacijskega sistema Iskre.
Iz razprave na tej predstavitvi pa je izzvenela še ena ugotovitev, namreč da tudi družba kot celota spreminja odnos do prezentacije podatkov v obliki, kakršno pogojuje mikrofilm. Hkrati pa ta tehnologija zagotavlja ne-le veliko varnost hranjenih podatkov, ampak tudi njihovo veljavnost na SDK in sodiščih.
Mak
Kljub težavam še zadovoljivo
»Predvidevamo, da bomo v 2. polletju uresničili 270 mio dinarjev prihodka, kar je toliko kot smo računali, da bi naša nova TOZD morala doseči. Ob tolikšnem prihodku bi nam moralo ostati celo 10 mio. din čistega dohodka za sklade,« nam je povedal v.d.direktorja TOZD Elektronika Horjul Matjaž Traven in nadaljeval:
»Vendar pa bi lahko bilo naše poslovanje še precej ugodnejše, če nas pri uresničevanju plana ne bi oviralo pomanjkanje repromateriala. Posebej otežena nam je bila predvsem proizvodnja spektralnega fotometra, ki predstavlja 40% naše proizvodnje. Težava je namreč v tem, da dosega naš izvoz na konvertibilno področje komaj 20% izvoza, ki bi ga na tem področju morali doseči, po drugi strani pa imamo zelo ugoden klirinški izvoz, ki ga zaradi ustreznega dohodka potrebujemo.
Iz navedenih vzrokov nam poteka proizvodnja z občasnimi motnjami pri čemer nas delno bremeni še pomanjkanje naročil za radijske sprejemno-oddajne postaje in regulacijske transformatorje. Tu si pomagamo tako, da proste zmogljivosti odstopamo drugim temeljnim organizacijam v naši DO, s čimer pomagamo njim in sebi.
Vendar pa za večino naših proizvodov velja, da nimamo težav z njihovo prodajo na domačem trgu. Neugodnejši je kot rečeno le izvoz na konvertibilno tržišče. Tu je bilo tudi premalo narejenega na izvozu radijskih oddaj-no-sprejemnih postaj, ki naj bi po planu bivšega TOZD RZ presegel 1 milijon dolarjev v letošnjem letu pa do danes nismo imeli nobenega izvoza, niti nobenih izvoznih naročil. Precej težav se nam zato tudi obeta pri zagotavljanju repromateriala za naslednje leto.
Zelo odgovorne naloge stojijo pred nami še v razvoju. V povprečju nam razvojne naloge kasnijo za leto dni in smo zato primorani z natančno analizo preveriti tako naš. srednjeročni program kot razvojno strategijo za naslednje obdobje. Dolgoročno gledano je to tudi najpomembnejša naloga horjulske tovarne.
Druga najpomembnejša naloga pa je uresničitev nujnih investicij v osnovna
MIKRORAČUNALNIŠKI KROŽEK KRANJ
Tečaj za spoznavanje mikroračunalnika
Elektrotehniško društvo Kranj organizira v okviru dejavnosti RAČUNALNIŠKEGA KROŽKA tečaj za spoznavanje mikroračunalnika TK 6800 s pričetkom 22.12.1983 ob 16. uri v prostorih Gimnazije Kranj. Tečaj bo imel teoretični in praktični del.
Prijave pošljite do 15. 12. 1983 na naslov: Bojan Jarc, Iskra Telematika, DSSS — TOP Ljubljanska 24 a, 64000 Kranj. Lahko jih pa prinesete tudi 22. 12. 1983 s seboj.
PRIJAVNICA
Prijavljam se na tečaj za mikroračunalnik TK 6800
Ime in priimek:_______________________________
Šola in služba:_______________________________
Rojen:
sredstva, ki jih je sedaj v Horjulu premalo oz. so že iztrošena in zastarela. Tudi tu nimamo veliko časa na razpo-
lago«.	b.Č.

Spektralni fotometer.
Novi
publikaciji
(Nadaljevanje s 1. strani)
ske potrebe, obenem pa prikazuje, kako v Iskri rešujemo določena telekomunikacijska vprašanja.
Pri nastajanju publikacije je sodelovala vrsta Iskrinih strokovnjakov iz proizvodnih tovarn, vloga Marketinga pa je bila v usklajevanju dela. Tako pri zasnovi, kot pri poznejšem izboru tem, besedil in tudi slikovnega gradiva, so sodelovale Iskrine delovne organizacije Telematika, Elektrozveze, Avtomatika in Elektrooptika, torej tiste, ki proizvajajo sisteme in podsisteme s področja telekomunikacij.
Publikacija je izšla v treh jezikih:
slovenščini, srbohrvaščini, in angleščini.
Te dni pa je tiskarno časopisnega grafičnega podjetja »Delo<; zapustila tudi druga publikacija in sicer o Iskrinih elementih. Prvič so jo predstavili na mednarodnem sejmu v Parizu, ki je bil od 14. do 18. novembra.
Obema omenjenima izdajama bo predvidoma sledila publikacija o Iskrinih izdelkih za široko rabo. V njej bodo zastopane tiste Iskrine delovne organizacije, ki izdelujejo izdelke za široko potrošnjo, to pa so torej tudi IEZE, Telematika, ERO in seveda, kot najbolj zatopana. Široka potrošnja.
Četrta publikacija — zanjo dokončno še niso določili naslova — bo obdelava področja avtomatizacije oziroma krmiljenje različnih procesov, najsi bodo to* energetski, industrijski, prometni in drugi.
Omenjenim štirim izdajam (morda bo tudi peta) bodo sledile publikacije, ki pa ne bodo programsko obarvane in ne bodo govorile izključno samo o Iskrinih programih ter jih predstavljale, pač pa se bodo osredotočile na določene ciljne skupine. V Marketingu predvidevajo takšne publikacije za pošto, promet, energetiko in druge odjemalce.
Ž izdajo vseh teh publikacij bo Iskra zapolnila vrzel, ki so jo zlasti naši kupci še kako opažali na področju institucionalne propagande,,seveda pa bodo te brošure koristile tudi nam, Iskrašem, za lastno izobraževanje, za lastno seznanjanje s programi in njihovimi posebnostmi.
Vodja propagandne dejavnosti v Marketingu Iskre Commerce Dušan Benko nam je ob tem še poudaril, da nam bo lahko prav snopič teh publikacij končno služil kot neka zaokrožena slika vseh Iskrinih proizvodnih programov, hkrati pa bo tudi osnova za izdelavo parcialnih publikacij, na primer manjših prospektov in podobno.	LD
Dan rojstva nove Jugoslavije smo s proslavo obeležili tudi v Iskri. V poslovni stolp' niči PPC v Ljubljani je bila 25. novembra proslava, na kateri je o pomenu praznika spregovoril član poslovodnega kolegija Pavle Gantar. V kulturnem programu pa so delavcem Iskre zapeli prvaki ljubljanske Opere Ladko Korošec, Sonja Hočevar in Rajko Koritnik, na harmoniki pa jih je spremljal Milan Stante.
TOZD ANTENE, VRHNIKA
Nespodbudne cene zavirajo
prizadevanja
Čeprav so v vrhniških antenah konec julija slednjič le dobili odobritev z< 21,5 % višje cene svojih izdelkov pa je to še vedno premalo v primerjavi -nebrzdano rastjo cen reprodukcijskih materialov. To neskladje je tudi pov zročilo, da poslovanje v tretjem letošnjem trimesečju ni bilo uspešno, rezulta pa slabši od polletnega. Seveda je pri tem imelo svojo vlogo tudi stalno pomanjkanje potrebnih repromaterialov, domačih in tujih in povečan izvoz-
7vr»rlrt m v	Iv m c £>/-»« V* latz-*?	o n o	n A a »-*-»	i n-h ni*
Proizvodnja v devetih mesecih letoš njega leta je za slabo desetino presegla načrtovani obseg, zato na prvi pogled ni razlogov za nezadovoljstvo. Vendar pa je tako dobra realizacija fizičnega obsega proizvodnje predvsem posledica izredno širokega proizvodnega programa, ki omogoča neprestano prilagajanje proizvodnje razpoložljivemu materialu.
Kako pomembno je to pri neprestanem pomanjkanju vseh aluminijastih izdelkov, hladno valjanih trakov, bakrenih proizvodov, plastičnih mas, elektromateriala itd., je seveda razumljivo. Žal pa neprestano menjavanje programov znižuje produktivnost, podira načrte in seveda prinaša okrnjen dohodek. Tudi za četrto trimesečje na Vrhniki nimajo obetov za izboljšanje, kar seveda ne dviga optimizma v TOZD.
L. .2
Prodaja na domačem trgu za vrhniško temeljno organizacijo ne predstavlja težav. Zalog domala nimajo. Nekoliko težje dosegajo načrtovan izvoz; čeprav so v devetih mesecih dosegli približno tri četrtine letnega plana, se bojijo da v zadnjih treh mesecih ne bodo kos planskim zahtevam. Vendar pa ob taki prizadevnosti vseh članov, kolektiva, kakršno so pokazali v preteklem obdobju, ko jim ni bilo žal dela ob sobotah in v podaljšanem delovnem času, verjetno ni skrbi tudi za bodoči izvoz.
Finančni rezultat v devetih mesecih je od planiranega nekaj boljši. Celotni prihodek so presegli za 8%, še bolj so presegli dohodgk in čisti dohodek-Uspešno poslovanje jim je omogočilo tudi ustrezno povečevanje osebnih dohodkov. To pa je bilo tudi potrebno, saj so že nekaj časa na tem področju kljub dobremu delu zaostajali.	cC
.c- 8
m. strmi
T OZD Antene, Vrhnika — Tekoči trak, ki so ga v enem od prostorov vrhniške temeljne organizacije namestili za montažo elektromotorjev, je po prepustitvi pto-grama temeljni organizaciji Montaža iz Spodnje Idrije sameval. Pred nedavnim pa so ga preuredili in usposobili za montažo novih sobnih anten s tovarniško oznako S—0635. Delo poteka uspešno pa tudi pripomb k dragi in neučinkoviti »navlaki« ni več. Z osvojitvijo proizvodnje nove sobne antene pa so do rednejšega dela brez neprestanega premeščanja prišle tudi delavke, ki so morale zaradi solidarnostne odločitve svojega kolektiva, da spodnjeidrijski Montaži prepusti del proizvodnega programa, na delo (ah »mašenje lukenj«) v druge tovarniške delavnice.
Potrebe po sodelavcih
Na tem mestu borna redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri, tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samouprav nap" sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne moremo zagotoviti ustreznega dela ter tiste, ki »mi želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpiše za vodilna in vodstvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prispele k nam do vključno vsakega ponedeljka.
Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3 Ljubljana. E-11. telefon 213-213, int. 21-25.
ISKRA ZORIN TOZD CAOP, TRG REVOLUCIJE 3, LJUBLJANA Delavski svet razpisuje dela in naloge Glavnega projektanta računalništva
Pogoji: — visoka ali višja izobrazoa tehnične smeri (tehnična matematika, računalništvo) oziroma 5 let delovnih izkušenj na sistemih PDF, VAN;
—	poznavanje vsaj dveh jezikov (PASCAL, MACRO) ter izkušnje v sistemskem programiranju na sistemih VAN/VMS;
—	aktivno znanje angleščine.
Poleg z zakonom določenih in zgoraj navedenih pogojev bomo pri izbiri upoštevali tudi celovitost strokovnih znanj in osebnostnih vrlin in sposobnosti po družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin.
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v kadrovsko službo na gornji naslov z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO«.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju na delavskem svetu TOZD.
Dve proizvodni novosti
V ieatjencjridfc Uporih go se odtotil za dva eova proizvodu p«ify — attrazvotee čisti 1-
Pre-d približno poldrugim letom sd v Tovarni uporov v Šentjerneju začeli razvijati dva nova izdelka, ki konec koncev s samo proizvodnjo uporov nimata nobene povezave. Gre za ultrazvočni čistilnik in brezprašno komoro. S tema proizvodnima novostima so želeli po eni strani izkoristiti zmogljivosti v svojih strojnih delavnicah, po drugi strani pa so se zanju odločili tudi zaradi vse-večjega povpraševanja po teh izdelkih na jugoslovanskem tržišču.
Vse kaže, da jim je uspelo in prvi ultrazvočni čistilniki in brezprašne komore so že od poletja v prodaji. Res, da gre šele za majhno količino, toda zanimanje kupcev je veliko, pa tudi prvi odmevi o kakovosti so izredno dobri.
Ultrazvočni čistilnik so začeli v Uporih razvijati lansko pomlad. Pri razvoju so sodelovali trije strokovnjaki, med njimi tudi Marjan Pirkovič, ki nam je predstavil proizvodnjo teh naprav. Prva poizkusna serija je bila dokončana sredi letošnjega poletja, okoli 20 ultrazvočnih čistilnikov pa so tudi že prodali. Največ so jih kupili Zlatarna Celje in nekatere Iskrine tovarne.
Doslej so razvili tri različne modele čistilnikov. Med seboj se ločijo po volumnu. Zdaj izdelujejodva, štiriin deset literske, v kratkem pa bodo razvili tudi 20-litrsko »banco«.
Šentjemejski ultrazvočni čistilniki v ničemer ne zaostajajo za uvoženimi. Prav to je tudi porok, da bodo uspeli, želijo pa jih tudi izvažati. Prve vzorce so že poslali, in sicer v ZDA. Cena čistilnikov je odvisna seveda od velikosti in je med 40.000 in 150.000 dinarji. Na dan izdelajo v Šentjerneju v sedanjem, še poizkusnem obdobju, po en čistilnik.
Pri razvoju čistilnikov so sodelovali, kot že rečeno Marjan Pirkovič, Franc Božič in Marjan BLenkuš.
Ena izmed prvih brezprašnih komor, ki so jih za TOZD HIPOT izdelali v sosednji TOZD Upori.
Brezprašno komoro pa so začeli v Uporih razvijati povsem slučajno, in sicer za sosednjo temeljno organizacijo — Hipot, točneje za njene potrebe pri proizvodnji tekočih kristalov. Na podobno komoro so jih pozneje zaprosili tudi trboveljski Iskraši in — zdaj je proizvodnja tu. Pri proizvodnji izredno uspešno sodelujejo z nekaterimi kooperanti kot na primer Donitom, ki jim pošilja filtre, Unisom in drugimi.
Pri razvoju brezprašnih komor sta sodelovala Darko Bambič in Franc Strojin. Zdaj izdelajo vsak mesec približno pet komor, vse pa so že vnaprej dobesedno razgrabljene. V programu imajo štiri vrste komor, med seboj pa se razlikujejo po velikosti, zlasti pa po kakovosti filtrov. Morda zanimiv podatek: učinkovitost filtriranja zraka je 99,97 % in zatorej ni čudno, da so kupci šentjernejskih komor tudi Iskrina Elektrooptika pa jugoslovanska farmacija in tako dalje.
Marjan Pirkovič je sodeloval pri razvoju ultrazvočnih čistilcev.
Protestno pismo iz Semiča
s
Kolektiv DO Iskra Semič se prek KO in OOZS v TOZD. DSSS, DS. OOZK in OO ZSMS vključuje v akcijo proti oboroževalni tekmi obeh velesil, Iti svet zavestno peha na rob propada in ogroža obstoj človeštva.
Delavci smo ogorčeni nad dejstvom, da se Evropa spreminja v jedrski arzenal velesil, da so vse pogostejše agresije in morilski pritiski nad civilnim prebivalstvom; smo proti oboroženim agresijam, ne dovolimo in ne bomo dovolili neprestanih groženj in uporabe sile.
Zahtevamo, da se sporna vprašanja rešujejo z medsebojnim dogovarjanjem in sodelovanjem; zahtevamo, da obe velesili sprevidita, da hočejo živeti tudi mali narodi in to življenje tako, za kakršnega se odločijo. Vsako drugačno obnašanje velesil »obtožujemo« in »ne priznavamo«.
Pridružujemo se prizadevanjem vseh naprednih in miroljubnih sil, ki se bore za mir in razorožitev v svetu.
Kolektiv DO ISKRA Semič
ISKRA — AVTOMATIKA
Občinsko priznanje za inovacije
Letošnja podelitev je bila 27. oktobra, ko so se ob 12. v prostorih Krke zbrali avtorji razvojno-raziskovalnih nalog, med katerimi je bil tudi predstavnik delovne organizacije Avtomatika, Iztok Kovač iz TOZD Razvojni ftstitut — Sektor za napajalne naprave.
V letošnjem letu se je TOZD Napajalne naprave prvič pripravila na razpis Občinske raziskovalne skupnosti za sofinanciranje razvojno-raziskovalne dejavnosti. Izhodišča za prijavo nalog so narekovala, da naj se prijavijo takšne naloge, katerih razvoj se financira ne glede na uspeh s prijavo pri Občinski raziskovalni skupnosti in drugič, da morajo biti rezultati raziskav že toliko poznani,da lahko pričakujemo uspešen zaključek naloge.
Čeprav so prvotno prijavili pet nalog, so morali zaradi omejenih finančnih sredstev skupnosti dve umakniti. Zaradi upoštevanja naštetih izhodišč z nalogami iz TOZD Napajalne naprave niso imeli posebnih težav. Rezultati nagrajene naloge — Razvoj diyžine modulnih napajalnikov v VF tehniki pa so bili vidni že na sejmu Elektronike v Ljubljani, kjer so razstavljali prototipa modulov.
Nagrajena naloga, katere nosilec je Iztok Kovač, je rezultat dveletnega dela
ISKRA TELEMATIKA
Trideset let Montažno servisne organizacije
Delavci tozd MSO bodo 17. decembra letos praznovali 30-letnico Montažno servisne organizacije. Iz vseh koncev Jugoslavije — iz Beograda, Skopja, Sarajeva, Ljubljane in drugih krajev — bodo prišli v Kranj in se zbrali v delavski restavraciji Iskre Telematike na Laborah. Ob 11.30 bodo začeli z uradnim delom srečanja. Prejeli bodo informacijo o poslovanju svoje temeljne organizacije in o novih telekomunikacijskih sistemih, nato pa bodo obravnavali in sprejemali naslednje splošne akte: samoupravne sporazume o izobraževanju, o štipendiranju, o ugotavljanju in priznavanju z delom pridobljene delovne zmožnosti, o ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka in o skupnih osnovah varstva pri delu; pravilnika o pripravništvu in o uresničevanju samoupravne delavske kontrole ter spremembo pravilnika o delovnih razmerjih. Na referendumu bodo sprejemali statut de-Idvne organizacije in pravilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev. Sledila bo podelitev priznanj Iskre in priznanj jubilantom 10, 20, 25 in 30-letnega dela v Iskri, kulturni program in tovariško srečanje.
K. Mohar
Modulni napajalniku skupine strokovnjakov iz Sektorja za napajalne naprave. Naloga je potekala v dveh fazah. Najprej so bili razviti napajalniki na 2E formatu (1981—82), nato pa na 1 E formatu (1982—83) ter napajalnik z več izhodnimi enotami. Ker je družina grajena univerzalno, so možne tudi izpeljanke za posebne aplikacije, v kolikor bo to tržno zanimivo. Izdelani so v visoko frekvenčni tranzistorski stikalni tehniki. Odlikuje pa jih izredno velik izkoristek in majhne dimenzije. Celotna družina obsega cca 300 različnih modulov. Za izhodne moči od 25 do 100 W so izdelani na enojnem formatu Evropa, za moči od 50 do 250 W pa na dvojnem Evropa formatu. Širina modulov je odvisna od moči in znaša od 60 do 180 mm.
Novo razviti napajalniki iz standardne matrične družine pomenijo glede na njihove lastnosti (gostoto moči na volumensko enoto) in široke možnosti uporabe izdelka enakovreden, če že ne boljši kot ga proizvajajo priznani, tovrstni zahodno-evropski proizvajalci. Uporabljajo se za napajanje v telekomunikacijski, računalniški, merilni, krmilni in regulacijski tehniki in sicer za napajanje sistemov, kjer je zahtevana visoka stopnja zanesljivosti pri omejeni teži in dimenzija prostora.
Zaradi sodobne gradnje je možnost njihove uporabe v Iskri kakor tudi za izvoz zelo velika. Tega se tudi v TOZD Napajalne naprave dobro zavedajo, saj že v mesecu decembru planirajo vpeljavo redne proizvodnje.	§ d
j*
xTz ' t
t

Dušan Zetjeznov
Nasvidenje,
tovariši,
v Beogradu!«
•3
Moša Pijade: (nadaljuje): Imam še en Predlog. (Glasovi: Naj slišimo!)
Tovariši in tovarišice, minilo je leto dni. Odkar smo v Bihaču ustanovili Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije, ^nano vam je, da je do tedaj vodil našo narodnoosvobodilno borbo predvsem vrhovni štab NOV in POJ. Od novembra me-soca lani, od ustanovitve AVNOJ v Bihaču Pa sta skrb za vodstvo ljudske vstaje in njeno razplamtevanje po vseh naših pokrajinah Opravljala skupno vrhovni štab NOV in POJ •n izvršni odbor AVNOJ.
Danes, po poročilu, ki nam gaje o delu ■zvršnega odbora AVNOJ od prvega do dru-|ega zasedanja podal predsednik tovariš dr. «ibar (burno ploskanje), na podlagi eno-nušnega odobravanja in irazpoloženja te skupščine izražam zahvalo izvršilnemu odboru za njegovo domoljubno delo, polno snrnoodpovedovanja in sem, da bi zasedanje čim pravilneje potekalo, predlagal kar pre-
hod k dnevnemu redu. Toda po odlokih, ki smo jih tukaj v tej noči sprejeli, predlagam, da AVNOJ sprejme odlok, s katerim bomo odobrih in potrdili vse odloke, naredbe in izjave izvršnega odbora AVNOJ in .vrhovnega štaba NOV in POJ. (Burno ploskanje. Vzkliki: Sprejmemo!) Predlog tega odloka je (bere):
7. Predlog odloka
o odobritvi odlokov, naredb in izjav izvršilnega odbora Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije in vrhovnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije.
Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije izdaja na svojem drugem zasedanju dne 29. novembra tale odlok:
1.
Odobruje se delo Izvršilnega odbora Protifašističnega sveta narodne osvoboditve
Jugoslavjje v dobi med prvim in drugim zasedanjem sveta.
2.
Odobrujejo in potrjujejo se vsi odloki in naredbe, katere je med svojim dosedanjim delom objavil Vrhovni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije.
Odobrujejo in potrjujejo se vsi skup odloki, naredbe in izjave Izvršnega odboi ProtifaSstičnega sveta narodne osvoboditi Jugoslavije in vrhovnega štaba Narodni osvobodilne vojske in partizanskih odrede Jugoslavije.
Predsedujoči: Ali sprejmemo predle tega odloka? (Sprejmemo!) S tem je i; črpana tudi četrta teička dnevnega reda.
Prehajamo k peti točki: volitve pre< sedstva AVNOJ.
Besedo dajem tovarišu Žujoviču, odposlancu iz Srbije, ki bo podal predlog liste za volitve novega predsedstva.
Sreten Žujovič-Crni (bere):
Predsednik:
Ribar dr. Ivan, advokat iz Beograda in dosedanji predsednik AVNOJ.
Podpredsedniki:
Pijade Moše, novinar in slikar iz Beograda,
Augustinčič Antun, kipar iz Zagreba, ,
Rus Josip, sodnik z Bleda, član izvršnega odbora Osvobodilne fronte,
Vujačič Marko, bivši senator, član izvršnega odbora Kmečke zveze, član ZAV-NO Črne gore in Boke,
Vlahov Dimitar, publicist iz Makedonije,
Sekretarja:
Čolakovič Rodoljub, publicist iz Bijelji-ne, član ZAVNO Bosne in Hercegovine, Golubovič Radonja, advokat iz Berana, član AVNOJ.
Člani:
Broz Josip-Tito, vrhovni komandant
Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije,
Babovič Spasenija iz Lazarevca, članica centralnega odbora AFŽ,
Belovukovič Milan-Deva iz Mačve, major NOV Jugoslavije,
Butozan dr. Vašo, iz Banjaluke, član ZAVNO Bosne in Hercegovine,
Grulovič Nikola iz Sremske Mitroviče, član glavnega odbora NOO za Vojvodino, Karamatijevič Jevstatije, prota iz Nove Varoši, verski referent II. narodnoosvobodilne proletarske divizije in član ZAVNO Sandžaka,
Kecmanovič dr. Vojislav iz Bijeljine, prvak SDS, predsednik ZAVNO Bosne in Hercegovine,
Lekovič Voja iz Nove Varoši,
Markovič Momčilo iz Požarevca,politit-komisar glavnega štaba za Srbijo,
Neškovič dr. Blagoje, zdravnik iz Kragujevca,
Opačič-Canica Stanko, polkovnik NOV in član sekretariata ZAVNOH,
Popovič Koča, književnik iz Beograda, generalmajor, komandant I. korpusa NOV Jugoslavije,
Pribičevič dr. Rade iz Petrinje, član izvršnega odbora SDS, član izvršnega odbora ZAVNOH,
Pucar Djuro-Stari iz Bosanskega Grahova, podpredsednik ZAVNO Bosne in Hercegovine,
Rankovič Aleksander iz Beograda, član vrhovnega štaba NOV in POJ,
Ribnikar Vladislav, direktor Politike iz Beograda,
Stambolič Petar, inženir agronomije iz Ivaniče, komandant glavnega štaba Srbije,
Stevič Luka iz Mojkovca, major NOV Jugoslavjje,
Vukosavljevič Sretan iz Prijepolja, izredni profesor beograjske univerze, elan izvršnega odbora SDS, bivši državni podsekretar v ministrstvu za notranje zadeve.
Zečevič Vlada, duhovnik iz Krupnja, član vrhovnega štaba NOV in POJ,
Žujovič Sretan iz Beograda, član vrhovnega štaba NOV in POJ,
Bakarič dr. Vladimir iz Zagreba, bivši politkomisar glavnega štaba Hrvatske, član izvršnega odbora ZAVNOH,
Vrkljan Ante, urednik okrožnega urada za zavarovanje delavcev in bivši ljudski poslanec HSS iz Sušaka,
Frol Frane, bivši oddelčni predstojnik iz Zagreba, član izvršnega odbora HSS, član izvršnega odbora ZAVNOH,
Gregorič dr. Pavle iz Zagreba, sekretar ZAVNOH,
Gržetič Maca iz Zagreba, predsednica AFŽ Hrvatske, članica ZAVNOH,
Hebrang Andrija iz Zagreba, podpredsednik ZAVNOH,
Krajačič Ivan, delavec iz Zagreba,
Krce Pavao, bivši ljudski poslanec iz Sinja, član izvršnega odbora HSS, član ZAVNOH,
Krstulovič Vicko iz Splita, major NOV Jugoslavje, član okrožnega NOO Dalmacije, član izvršnega odbora ZAVNOH,
Lakuš Filip iz Sesvet, bivši ljudski poslanec HSS, podpredsednik ZAVNOH, Leontič dr. Ljubo, advokat iz Splita, član izvršnega odbora SDS, član ZAVNOH, Magovac Božidar, urednik „Slobodnog doma“, član izvršnega odbora HHS, član izvršnega odbora ZAVNOH,
Mandič dr. Ante iz Istre, bivši član jugoslovanskega odbora v Londonu, član ZAVNOH,
Preka Aleksander, iz Tuzle, bivši predsednik okrajne organizacije HSS, podpredsednik ZAVNO Bosne in Hercegovine, Smodlaka dr. Josip, bivši opolno-močeni minister iz Splita, član ZAVNOH, Sremec dr. Zlatan iz Zagreba, član izvršnega odbora HSS, član sekretariata ZAVNOH,
Avšič Jakob-Rade, iz Ljubljane, generalmajor NOV Jugoslavije, namestnik komandanta glavnega štaba Slovenije,
ISKRA
DO IEZE - TOZD FERITI
ZNANJE, DELO, IZVOZ
POD TEM GESLOM JE BILA V ISKRI IEZE - TOZD FERITI SVEČANOST OB ZAKLJUČKU INVESTICIJE V RAZŠIRITEV IN MODERNIZACIJO PROIZVODNJE FERITOV IN UVEDBE NOVIH PROGRAMOV.
V četrtek, 24. novembra so v jFeritih ob prisotnosti celotnega kolektiva in gostov pripravili slavnost, s katero so obeležili zaključek investicije kot dlj, ki so ga dosegli v točno določenem času in brez prekoračitve predračunske vrednosti.
Med povabljenimi gosti so bili tudi predsednica Skupščine občine Ljubljana—Šiška Anka Tominšek, predsednik izvršnega sveta občine Mozirje Franc Miklavc, sekretar ZK občine Mozirje Bogomir Strašek, predsednik občinskega sindikalnega sveta občine Šiška Maks Cebek, slavnosti pa so se udeležili tudi delavci iz poslovnih enot Feritov iz Solčave in Ljubnega ob Savinji ter upokojenci.
Za uvod je zapel Šentjemejski oktet, zbrane pa je najprej pozdravil predsednik DS Žarko Kranjc. Nato je govoril direktor TOZD Feri ti ing. Dušan Dolničar, za njim pa je spregovoril predsednik KPO SOZD Iskra dipl. ing. Boris Lasič, ki se je po pozdravnih besedah spomnil tudi svojih začetkov prav v Fentih.
V imenu Občinske skupščine Ljubljana—Šiška je nato spregovorila predsednica Anka Tominšek, sledila pa je podelitev državnih odlikovanj, podelitev priznanj in nagrad jubilantom za 10, 20 in 30-letno delo ter podelitev posebnih plaket kot znak priznanja tistim sodelavcem, organizacijam in poslovnim partnerjem, ki so z uspešnim sodelovanjem prispevali svoj delež k razvoju tovarne.
Začetek feritov
Še med drugo svetovno vojno, leta 1944, se je pri nas začel razvoj elektronske industrije v partizanskih delavnicah v Starih žagah pri Črmošnjicah. Leta 1952 je bila v okviru Inštituta za elektrozveze v Ljubljani organizirana prva razvojna skupina za raziskave, razvoj in poskusno izdelavo feritnih materialov. To so začetki feritov v Iskri. Leta 1954 je tej skupini uspelo izdelati majhno količino feritnih palčk za vgradnjo v medfrekvenčne transformatorje v radijskih sprejemnikih in to so bili tudi prvi feritni izdelki, proizvedeni v Jugoslaviji.
Potrebe po feritih so se glede na pospešen razvoj, tudi elektronske industrije, povečevale. Zato je bil leta 1957 ustanovljen »obrat Feriti«, s čimer se je formalno začela proizvodnja feritov v Sloveniji. Poleg palčk so začeli izdelovati tudi cevke, antene, dve dimenziji feritnih lončkov in tudi že prve termi-storje.
Leta težav
Leta 1961 so stekle prve priprave za gradnjo nove tovarne v Stegnah, saj so postali prostori »obrata Feriti« premajhni in neprimerni. Leta 1966 se je obrat preselil v nove prostore. Vendar
se je tedanji kolektiv znašel pred vrsto težav: tehnološko nedognan objekt, draga uvožena, kapacitivno nevskla-jena oprema, nedognana tehnologija in predvsem neizkušen kader.
Vse to je pripeljalo tedanje Ferite v velike težave in seveda poslovno izgubo. Leta 1968 je bil zasnovan nov poslovni pristop, ki je pokazal nujnost izdelave sanacijskega programa. Z dopolnilno investicijo so uvedli ekono-mičnejšo tehnologijo, vskladili kapacitete opreme, selekcionirali proizvodni program feritov in pospešeno uvajali program navitih komponent s feritnimi jedri, kar pomeni višjo stopnjo obdelave fenta m povezavo osnovnega znanja o feritnem materialu z aplikacijo uporabe in obratno. Kolektiv je ob popolni finančni pomoči takratne Tovarne elementov vlagal izredne napore za rešitev svojega obrata.
Uspela sanacija — osnova za nadaljnji razvoj
Leta 1973 je bila sanacija uspešno zaključena in to je po šestih letih izgub prineslo pozitivni finančni rezultat. Napori so bili zdaj usmerjeni v zadovolje-
OBRAZLOŽITEV
Državni
odlikovanci
Dušan DOLNIČAR prejema »Red dela z zlatim vencem« za dolgoletno uspešno vodenje tovarne.
Pripeljal jo je od najbolj kritičnega obrata v večletni sanaciji do ene uspešnejših tovarn Iskrine Industrije elementov. Velik je njegov delež pri oblikovanju tržno zanimivega prpi-zvodnega programa in tehnološkega nivoja tovarne. Njegova posebna zavzetost za izvoz že od prvih začetke, seje izkazala kot dalekovidno gonilo napredka. .
S svojo delavnostjo je vzgled sodelavcem. Zaradi tega dejstva in njegovega občutka za motiviranje delavcev na delovne rezultate, velja kolektiv Feritov za enega najbolj delavnih in enotnih. Zato tudi dosega rezultate, ki omogočajo nenehno rast delovnega in življenjskega standarda delavcev.
Je družbeno angažiran in z velikim poudarkom, ki ga daje racionalnemu informiranju kolektiva o poslovnih in družbeno političnih dogodkih, učinkovito vpliva na pravilen razvoj samoupravljanja.
Jože SEVER prejme »Red dela s srebrnim vencem« za 21-letno delo pri vodenju proizvodnje navitih komponent.
S svojo delavnostjo uspeva koordinirati širok program proizvodnje navitih komponent, kljub razdrobljenosti dela na treh lokacijah. Njegov posebno izostren občutek za gospodarnost dela je bistveno prispeval k poslovnim rezultatom tovarne.
Zdravka SLADIČ prejme »Medaljo dela«. Zdravka Sladičeva velja med kolektivom za vzor zanesljive proizvodne delavke v brusilnici, ki dosega nadpovprečne delovne rezultate po količini in kvaliteti. Angažirana v samoupravnem in družbeno političnem delovanju, s svojo treznostjo razmišljanja in objektivnostjo presojanja vpliva na učinkovitost delovanja le-teh.
Marija VALANT prejme »Medaljo dela«. Marija Valantova velja s svojo delavnostjo in natančnostjo pri montiranju navitih komponent za vzor zanesljive delavke že vso svojo dolgo delovno dobo. S svojim vzgied-nim delom, izkušenostjo in pravilnimi pogledi na samoupravna dogajanja, vpliva na delovno in družbeno politično vzdušje delavnice.
V________________________________y
Med ogledom proizvodnje feritov.
J
vanje tržišča in intenzivno osvajanje konvertibilnega trga. V tem letu so Feriti ustanovili tudi poslovno enoto na Ljubnem ob Savinji, ki je letos praznovala 10-letnico, štiri leta pozneje pa še poslovno enoto v Solčavi.
Doseženi rezultati so bili dobra osnova za plansko obdobje76/80,v katerem so Feriti dosegli kar 40% povprečno letno rast proizvodnje, 15% letno rast izvoza na konvertibilno tržišče in 43% letno rast dohodka na zaposlenega.
Sedanja investicija
Prav ta skokovita rast, širjenje tržnih možnosti in intenziviranje razvoja feritnih mas in izdelkov, ob zadovoljivih finančnih rezultatih, so v TOZD Feriti že v letu 1978 začeli snovati novo investicijo. Takratni osnutek je pokazal, da poznana evropska tehnologija v perspektivi ne daje zadovoljivih ekonomskih in produktivnostnih rezultatov, da bi pristopili k njeni izvedbi.
Leta 1980 so začeli z revizijo osnutka in izdelali nov investicijski program na temelju poglobljenih razvojnih, tržnih, programskih in tehnoloških analiz ter izkušenj strokovnjakov TOZD, DO, SOZD in Inštituta Jožef Štefan. Poleg tega na osnovi številnih, uspešno zaključenih inovacijskih in razvojnih nalog ter zbranih študij tujih ekspertov za ferite in ogleda tehnologije pri nekaterih ameriških proizvajalcih.
Restrikcijski ukrepi v tem času, številna sita in komisije so odobritev zavlekli za dobro leto, kar je povečalo vrednost naložbe. Končna, odobrena predračunska vrednost je bila 225 milj. din in ni bila prekoračena. Od tega je bilo bančnih kreditov v višini 79 milj. din, 3 milj. din je sovložila LAMA Dekani, ostala sredstva pa so pretežno lastna in združena v okviru SOZD.
Polovica predračunske vrednosti je vložena v gradnjo z osnovnimi in tehnološkimi instalacijami z uvedbo zemeljskega plina kot energije, druga polovica pa v opremo, ki jo povečuje še investicija iz naslova inovacije v posistor v vi-
šini 13 milj, din in investicija v instrV' | ^ mentarij za razvoj in raziskave za na'	j.
mensko proizvodnjo v višini 5 milj-din’	si
Naložba obsega gradnjo prizidka s	11
kletnim skladiščem v skupni izmeri cca | 3.500 m2 s čimer je dosežen optimal111 V; tehnološki razpored opreme in mat6'	ič
riala ter pridobljeni prostori:	n
iž
—	za pripravo mas za trde ferite	j:
—	proizvodnjo posistorjev	p
—	avtomatizirano proizvodnjo mat111 i z
dušilk	K
—	vzdrževanje orodij
—	lastno izdelavo tehnoloških na-	^
prav ter
—	montažo specialnih navitih kom- ,
ponent, preseljeno iz zasilnih kletnih	n
prostorov.	si
j	4
Delo opreme je bil nabavljen že pr6° g začetkom gradnje in daje rezultate z6	č
dve leti, delno na hodnikih stare stavb6' r, delno v mozirskih poslovnih enotah-	„
Drugi del opreme je projektiran z do-mačim znanjem, konstruiran in izdela6	ji
pri jugoslovanskih izvajalcih. Ostala g sg specifična oprema pa je razvita in izd6' lana v lastnih delavnicah delovne org3'	^
nizacije in pri kooperantih.	ti
Nova oprema obsega:	i si
— mehanizirane linije za izdelav0 i ,, feritnih mas z vključenimi dosedanji!111 delno obnovljenimi stroji
—	preše za oblikovanje
—	brusilne stroje
—	proizvodne in razvojne merilne i11' ;
strumente
—	opremo za proizvodnjo posistorjev z pečmi in mehanizacijo izdelav6 termistorjev
—	opremo za izdelavo miniaturnih dušilk
—	stroje za tekoče vzdrževanje orodij in naprav
Investicija je bila obravnavana ho* ; izvozno usmerjena naložba. V marcu 1982 je bil odobren kredit LB in inv6' j sticija prijavljena SDK. Gradnja in na- j bava opreme je začela aprila 1982. Ob- | jekt je začel poskusno delovati maja | 1983, redno pa novembra 1983, j-J-točno v določenem roku za zaključek j investicije, ki je bil postavljen na 1. d6' i cember 1983.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Bevk France, književnik iz Gorice, predsednik NQO za Slovensko Primorje, Fajfar Tone, sekretar krščanskih sindikatov,
Jeras Josip, profesor iz Ljubljane, predsednik zveze slovenskih vojaških prostovoljcev, član plenuma Osvobodilne fronte, Kardelj Edvard, publicist iz Ljubljane, sekretar izvršnega odbora Osvobodilne fronte,
Leskovšek Franc, sindikalni sekretar iz Celja, član izvršnega odbora Osvobodilne fronte,
Mikuž dr. Metod, duhovnik iz Ljubljane, arhivar ljubljanske škofije,
Vidmar Josip, književnik iz Ljubljane, dramaturg ljubljanskega gledališča, predsednik izvršnega odbora Osvobodilne fronte, Karabegovič Osman, iz Banjaluke, član predsedstva ZAVNO Bosne in Hercegovine, Kurt Husnija, profesor iz Mostarja, Sudžuka Muhamed, bivši podžupan iz Travnika,
Djilas Milovan, književnik iz Kolašina, član vrhovnega štaba NOV in POJ,
Miljanič dr. Niko, profesor beograjske univerze, predsednik ZAVNO Črne gore in Boke,
Andonov Metodjja-Čanto iz Prilepa, bivši ljudski poslanec Kmečke zveze in član glavnega štaba Makedonije,
Apostolski (Mitič) Mihailo, generalmajor NOV Jugoslavije, komandant glavnega štaba Makedonije Pop-Tomov Vlado, javni delavec iz Makedonije.
(Burno ploskanje. Vsi odposlanci vstanejo in dolgotrajno ploskajo. Vzkliki: Živel Ribar! Ribar, Ribar, Ribar! Tito, Tito, Tito! Burno in dolgotrajno ploskanje.)
Predsedujoči: Ali ima, tovariši, kdo kakšen dmgačen predlog? (Nima.) Ali je kdo proti predlagani listi? (Nihče. Burno -ploskanje.) Tedaj prosim tovariša predsednika dr. Ivana Ribarja, da naprej vodi sejo.
(Prihoda dr. Ivana Ribarja k predsedniški mizi svetniki, državljani in borci -pozdravljajo z
burnim in dolgotrajnim ploskanjem).
Predsednik AVNOJ dr. Ivan Ribar: Tovariši in tovarišice svetniki AVNOJ, v prvi vrsti se vam v svojem imenu in v imenu vseh mojih tovarišev zahvaljujem za zaupanje, ki ste nam ga izkazali.
Zagotavljam vam, tovariši in tovarišice, da bomo še z večjo močjo in energijo delali za to, da bi resnično izpolnili vse upe, ki jih ne samo vi, kot ljudsko predstavništvo, temveč vsi narodi Jugoslavije polagate v nas. Mi verjamemo, da bomo ob narodnoosvobodilni in znani socialni in demokratični zavesti našega ljudstva in pod modrim vodstvom našega tovariša maršala Tita zmagali; da bomo zmogli prebroditi vse ovire in uničiti sovražnike ter priti do naše popolne zmage, do naše končne osvoboditve. (Ploskanje.) Danes smo slišali, tovariši in tovarišice, o uspehih našega narodnoosvobodilnega boja iz referata tovariša Tita. Iz današnjih govorov, tovariši in tovarišice, smo slišali, kaj vse je zmogla, kakšne čudeže je storila naša junaška narodnoosvobodilna vojska.
In kje so vzroki naših uspehov? Vi ste tudi videli, zlasti pred mesecem dni smo po moskovskem radiu slišali uvodnik moskovske »Pravde«, v katerem je bilo rečeno, govoreč o vzrokih zmage Rdeče armade med drugim tudi, da je generalni vodja in voditelj Rdeče armade maršal Stahn predvsem poudaril sposobnost komandantov, da opravijo vsako nalogo in da se znajdejo v vsakem položaju. Poudaril je tudi požrtvovalnost sovjetskih narodov v domovinski vojni: Po zgledu Rdeče armade in sovjetov se je ista sila prebudila tudi v naših narodih in jih popeljala v sveto domovinsko vojno. Po zaslugi velike dejavnosti komunistične partije se je naše gibanje za osvoboditev spremenilo v vseljudsko gibanje. (Ploskanje.) Danes se uspehom naše vojske čudi ves svet. Lahko rečemo naslednje:
generalni vodja vsega našega boja, voja-
škega in političnega, je tovariš Josip Brc Tito;
dokazana je sposobnost naših komandar tov, ki so znali premagati vsako oviro in s znajti v vsaki težki in najtežji situaciji, zna so opraviti vsako, tudi najtežjo nalogo;
dokazana je sposobnost in pripravljeno* naših borcev na fronti kakor tudi naših ljuc v zaledju in na neosvobojenem ozemlju, do kazana je pripravljenost na vsakršne žrtve ki se od njih zahtevajo danes in se bodo tur jutri;
tudi dejavnost naše komunistične partij je rodila sijajne uspehe, ker je združila vs nacionalna prizadevanja naših narodov.
Temu, tovariši, bi rad še nekaj dodal.
Naša najtesnejša zveza, najbolj pristni sodelovanje, naša najožja povezanost s Sov jetskozvezo.z bratskim ruskim narodom, j vlila vero v popolno zmago, naši borci so po nosni, da so lahko tovariši rdečearmejcev ii nazadnje še materialna pomoč naših zavez nikov Anglije in Amerike.
Glejte, tovariši, to so razlogi naših zmag
Toda zdaj se ne smemo opijaniti od uspe hov našega boja, nikakor ne smemo tega sto riti, saj to naroča sovjetskim narodom mar šal Stalin, pa tudi nam naroča naš maršal — tovariš Tito. Ni uspehov in ni zmage bre boja. A boji bodo in to veliki — čeprav sim blizu končne zmage. Še si moramo veliki (irizadevati, dajati velike žrtve, vse sile mo ramo vložiti, da pridemo do končne zmage
Verjamem in mi vsi skupaj verjamemo, d, bomo resnično napeli vse sile, dali vse žrtve da bomo storili vse, da se dokončno osvobo dimo Hitlerjevih banditov in domačih izda jalcev. (Vzkliki: Tako je!) Poziv tovariš; Tita, ki nam ga je nocoj namenil, naj bi poziv vsej naši domovini, naši skupni materi Ta poziv naj nam bo vedno pred očmi in na nas navdaja z novo močjo in odločnostjo.
Tovariši in tovarišice, s tem pozivon bomo šli naprej in v tem našem boju bo naš;
misel vodnica-osvoditev naše domovine. To vodilno misel je dala komunistična partija, njej pa so sledile vse domoljubne sile v naši deželi. Ta misel se bo uresničila in naša domovina bo osvobojena. (Ploskanje.)
Druga misel vodnica naj bo sklep, da bomo uničili vse hitlerjevske bandite, ki so se pregrešili na svetih tleh naše svete domovine, kakor tudi vse domače izrodke od tistih, ki so v begunstvu pa do četnikov in ustašev. (Vzkliki: Tako je!) Moramo jih poklicati k zasluženi kazni.
Tovariši in tovarišice, to je zgodovinska seja, to je zgodovinko zasedanje, resnično zgodovinsko zasedanje. Mislim in trdno verujem, kakor tudi vi trdno verujete, da bo ta zgodovinska seja, to zgodovinsko zasedanje doslej neznan primer junaštva naše narodnoosvobodilne vojske, da bo z zlatimi črkami vpisano v zgodovino naših narodov. Imate srečo in zadovoljstvo, tovariši in tovarišice, da ste člani sveta, ki sprejema te velike zgodovinske odločitve. Od vas predsedstvo pričakuje oziroma predsedstvo upravičeno pričakuje, da bo AVNOJ, da bo Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije kakor danes vedno in povsod prednjačil in izpolnil pričakovanja v vsakem položaju in v vsakem boju. To je naša sveta dolžnost. To je zakon, najsvetejši domovinski zakon. To je zakon tudi za naše narode, toda za nas, predstavnike ljudstva, je prvi, temeljni in najsvetejši zakon. Vedno ob vsaki priložnosti, pri vsakem delu, v vsakem boju mora to biti najvišji zakon.
Prepričani smo, tovariši in tovarišice, da si bomo pridobih resnično veliko priznanje naših narodov, da ne bomo samo zgled delavnosti temveč tudi požrtvovalnosti in predanosti, tako kakor je naša junaška narodna osvobodilna vojska zgled velike požrtvovalnosti in velikega bratstva. Vzporedno, skupno moramo delati, ker bomo samo tako hitreje prišli do zmage; skupno bomo prej
poravnali dolg do domovine, do tistih, kilr' pijo pod fašističnimi ničvredneži in dom6' čimi izdajalci. Če se ne bi podvojili, potroji'1; če ne bi postoterili naših sil, in ne omahovali ne pred žrtvami ne pred napori ne pred ovirami, tedaj ne bi mogli uresničiti tega našega poglavitnega, najvišjega in svetega zakona Ta zakon pa mora biti dolžnost do ljudstva m domovine.
Tovariši odposlanci in odposlanke, svobodna domovina naj bo osnovna misel: čim' prej moramo osvoboditi naše ljudstvo. Domovino moramo osvoboditi čimprej in z čimmanj žrtvami. Zločin do tistih, ki trpij0’ je bil, če tega ne bi storili. Če strnemo svoje vrste, če z naše strani storimo vse, kar je p0" trebno, lahko izbojujemo to zmago.
S tem zaključujem in vas še enkrat p°z' dravljam, tovariši in tovarišice.
Ko se boste po zasedanju razšli, razen tistih, ki bodo ostali tu, se morate vsi drugi, tovariši in tovarišice, lotiti dela. Vsak na svojem mestu, vsak pri opravljanju svoje dolžnosti. Iti moramo med ljudstvo, skupaj z
njim krčiti poti k zmagi, moramo se organizirati, solidarizirati vsi skupaj: Hrvati, Srbi.
1X.11 Ull “ JI Ofvupctj. AAS »***»)	—
Slovenci, Makedonci, Črnogorci, Muslimani — kajti če bomo strnili svoje vrste, če bomo organizirali delo vsak pri svojem poslu, tedaj bomo štorih mnogo.
Naše narodnoosvobodilno gibanje bomo še razširih in okrepili. Tako, da narodnoosvobodilnega gibanja v naši domovini nihče in nikoli ne bo mogel premagati, pattaj bi se imenoval kakorkoli in prišel od kjerkoh.
Naj živi naša nova Demokratična federativna Jugoslavija! (Burno ploskanje.)
Naj živi naša junaška narodnoosvobodilna vojska na čelu s svojim vrhovnim komandantom tovarišem Josippm Brozom Titom! (Burno in dolgotrajno ploskanje ) Naj živi naša skupna domovina Jugoslavl' ja! (Burno in dolgotrajno ploskanje.)
(Dalje prihodnji6)
ZNANJE, DELO, IZVOZ
(Nadaljevanje s,4. strani)
Predvideni učinki investicijskih vlaganj
Po izdelanem planu za leto 1984 kot letom po investiciji, v primerjavi z letom 1980 — kot letom pred investicijo, bodo rezultati naslednji:
1.	celotni prihodek v višini ^OO.OOO.OOO din
2.	fizični obseg proizvodnje 65 milj,
£kosov ali 2,8-kratni, po teži pa 500 ton
ali 2-krat več
Govor direktorja TOZD Feriti Dušana Dolničarja
Spoštovane tovarišice in tovariši!
3.	konvertibilni izvoz 2,300.000 dolarjev, kar pomeni 3-kratno povečanje glede na leto 1S#80; presežek izvoza nad uvozom v razmerju 2,3:1 in delež izvoza v celotnem prihodku v višini 38%
4.	dohodek na delavca v višini 846.000 din bo 2,7-krat večji od leta 1980
5.	zaposlenih 390, kar pomeni povečanje za 24% glede na leto 1980.
Pri tem je treba povedati, da je investicija dajala efekte že med izvajanjem v letih 1982 in 1983, ter da veljajo Feriti za TOZD, ki planira realno in plane redno dosega ali celo presega.
Milan Krapež
ialih
trn-
:nih
ired 5 že /be, tah-doda" tala :de--ga'
jVO
im>
Naše današnje trojno slavje poteka pod geslom: ZNANJE— DELO— IZVOZ. Pojasnilo tega gesla nam, delavcem Feritov sicer ni potrebno, že dolgo vemo, da so vsi trije pojmi nerazdružni.
O potrebi izvoza in to konvertibilnega 'zvoza ne bi govoril, saj to danes ve že vsakdo v Jugoslaviji. VFeritihvemotože 15 et> zato z njim tudi dosegamo tretjino celotnega prihodka. Naj povem, da nam je v izvozno naravnanem okrilju Iskri; in posebej DO Industrije elementov za elektroniko — Prav pravočasno spoznanje potrebe po izvozu, omogočilo sedanji razvoj in eksistenco, ker smo žal z nekaterimi surovinami še vedno ~~ in tudi bomo — vezani na uvoz, bi lahko v sedanjem času le životarili, če ne bi dvakrat •oliko izvozili kot uvozimo.
S pojmom DELO v današnjem geslu želimo povedati naše spoznanje, da se ekono-uučno izvažati ne more v predelovalni industriji, ne da bi trdo delali. Ni dovolj samo ‘t 5 ur dela dnevno kot kažejo nekatere jugoslovanske statistike, ampak ves delovni cas in nemalokrat tudi več, ko to veleva natočilo ali kakršnakoli druga naloga. In še tekaj ob tem delu gesla:
Ni rešitev le v trdem delu z rokami za strojem, prav toliko je potrebno in še več prinese, trdo delo v laboratoriju, za delovno mizo strokovnjakov za pisalno mizo.
Pojem »ZNANJE« v geslu za nas ni nov.
zato, ker smo hoteli in morali dosegati del efektov naložbe že med gradnjo. Skoki, ki smo jih načrtovali z naložbo niso dosegljivi v enem letu iz več razlogov:
—	pri tako razvejanem izboru — v veliki meri ne standardnih izdelkov za industrijo
—	se tržišče — predvsem izvozno — ne more podvojiti kar v enem letu po povečanju kapacitet, ampak je to možno le postopno z 20
—	30% letno. Z vsemi napori tovarne in Iskra Commerca bo komaj dosegel 2,3 mio dolarjev predvidenih za leto 1984, kot leto »po investiciji«.
—	tudi domači trg, ki mčra ostajati v pravilnem razmerju, je treba pripraviti za povečan odjem. To nam res v tem času ni bilo težko doseči, saj so bili pritiski — za novo osvajanje izdelkov zaradi vedno bolj zaostrenega uvoza v okviru Iskre, kot izven nje
—	tako močni, da smo jih ob gradnji zmogli le s skrajnimi napori delavcev in komaj še sprejemljivo uspeli zadovoljiti potrebe kupcev. Da smo le uspeli nam je delno k temu pripomogla tudi razširitev kapacitet v Solčavi in ustrezno reorganiziranje proizvodnje navitih komponent na vseh treh lokacijah.
Navidezno smo torej investicijo uspešno zaključili, doseganje predvidenih efektov ni vprašljivo in lahko bi se umirili. Res je, da se moramo nekoliko konsolidirati, privaditi na druge dimenzije tovarne, res pa je tudi, da v Feritih — zaradi težkih časov, skozi katere smo šli, v zdaj že daljnji preteklosti tovarne
—	nismo taki, da bi obstali na doseženem in ne bi kovali že nadaljnjih načrtov:
da bomo dognali vse tehnološke finese
i ujvni	v gesiu za nas m nov. — ua oomo dognali vse tehnološke fines
Dolgo ga že negujemo. Mnogo znanja je po- za katere imamo načrte že dodelane in gred rCbno vlagati V širienie izbor in kvalitPtn šf3! vsklnnnravkar LrnnranA
trebno vlagati v širjenje izbor in kvaliteto Proizvodov. Kljub zadovoljivi kadrovski se-?tavi, nam redno pri tem pomagajo še druge 'nstitucije, pa tudi kupci, predvsem zahtevni inozemski in profesionalni.
Toda bo zaključku investicije — ki je kljub trojnemu praznovanju le osrednji del današnjega slavja — smo posebej ponosni na tisto domače znanje, ki smo ga skupaj s
Jubilanti dela
10 let:
ANDRIJANIČ Marica AVBELJ Marjeta AVGUŠTINOVIČ Julijana CVIJANOVIČ Zorka GORENC Matija JELEČ Iva MARKOVIČ Jožica ŠARIČ Djuzada
SABLJAKOVIČ Estna STANKOVIČ Sida STOJANOVIČ Milka TOMAŽIN Marica KOLARIČ Milojka
20 let:
BEČAJ Milan CURL Katarina NIKOLIČ Stanko
30 let:
LEVEC Edvard
strokovnjaki proizvajalcev vložili v opremo, j 0 kateri pred petimi leti še pomisliti nismo j uPali, da ne bo uvožena.
Prav dejstvi, da naša osrednja investicija te vsebuje uvožene opreme in da je dobila I status izvozno usmerjene naložbe — zaradi ! taših dolgoletnih izvoznih izkušenj — sta širitev tovarne sploh omogočili v teh časih, ko so rešeta za odobritev investicij tako gosta. Jo reševanje, včasih tudi samo počasno reševanje je povzročilo, da je 80. leta zasno-
vana investicija bila odobrena šele marca 1982. Ves ta čas je seveda njena vrednost taraščala ter ob odobritvi dosegla višino 225 tiilj. din, od tega 79 mio bančnih kreditov, ostalo pa lastna in združena sredstva.
Polovica vsote je bila porabljena za grad-tjo z vsemi — tudi tehnološkimi instalacija-tni, skupaj z uvedbo zemeljskega plina kot energije in zaprtega sistema hladilne vode, druga polovica pa za stroje. K temu je prišteti še inovacijsko investicijo v opremo za I Posistor, kot nov program, v vrednosti 13 1 milj. din in uvoženega instrumentarija za ra-! zvoj in raziskave za namensko proizvodnjo v yišini 5 milj. din. Takoj po odobritvi je za-j čela prihajati prva oprema, ki smo jo razme-i stili kar po hodnikih že prenapolnjenega sta-I tega objekta in delno s prenašanjem opreme j * v poslovno enoto Ljubno. Z gradnjo smo | Pričeli aprila 1982, novi objekt delno naselili lebruar ja, v celoti pa maja letos — s statusom Poskusnega obratovanja. Celotna izgradnja je trajala torej dobro leto in pol in ni bila Prekoračena niti terminsko niti finančno.
Potekala je pod težkimi pogoji predvsem
še v sklop pravkar končane investicije, je potrebno še najmanj leto intenzivnega dela ustreznih služb
—	tudi doma izdelana oprema, ki že deluje, kaže in bo najbrž še pokazala nekatere pomanjkljivosti —z odpravo katerih ne čakamo tujih serviserjev, kot je bilo v navadi — ampak jih že iz prestiža nemudoma rešijo načrtovalci in izvajalci sami. Tudi to je ena izmed velikih prednosti doma načrtovane opreme, a angažma vseeno terja,
—	s pomočjo zunanje institucije je v načrtovanju novo računalniško krmiljenje peči za sintranje, ki bo omogočilo višjo kvaliteto in zmanjšalo vpliv ljudskega faktorja,
-— z jugoslovanskim proizvajalcem je zastavljeno delo na skupnem razvoju in izdelavi specialne mehanske preše za prešanje feritov in drugih keramičnih kovinskih materialov za sintranje, ki so bile doslej uvaža-ne,
—	neprestano moramo razvijati nove zmogljivejše feritne materiale in oblike, ki jih terja sodobna aplikacija,
—	in končno, naš najvišji cilj: prodaja znanja, inženiringa za postavitev nove tovarne feritov. Prve ponudbe so izdelane, odzivi — predvsem dežel v razvoju — so že tu. Naša ponudba pa je v tem času že zelo popolna, saj lahko na osnovi zadnjih izkušenj, skupaj z drugimi jugoslovanskimi dobavitelji, ponudimo skoraj vso opremo za proizvodnjo feritov razen instrumentarija in dela brusilnih strojev. Imamo tudi mlade strokovnjake, ki so prav ob tej fazi investicije dobili izkušnje in so sposobni prenesti znanje drugim. Za njimi pa raste že nova generacija strokovnjakov, ki bo pripeljala tovarno na naslednjo stopnjo tehnološkega nivoja, ki že kaže prve obrise.
Kljub temu, da so prostori že ob otvoritvi polni — kar ni običajno — nimamo namena širiti tovarne po obsegu zgradbe. Računamo, da je pravkar zgrajena optimalna, pa tudi prostora na tem kompleksu nimamo več. Edina rezerva v prostoru je izselitev dela TOZD Keramike, ki deluje v nemogočih prostorih in se z načrtovano investicijo že pripravlja na gradnjo.
Vendar pa moramo pripraviti dogradnjo objekta na Ljubnem v Mozirski občini, ki je že za sedanje potrebe premajhen. Sredstva, potrebna za to, ne bodo velika, vemo pa, da jih bomo morali ustvariti pretežno iz lastnih skladov, kljub obveznosti iz pravkar zaključene investicije — ki jo bomo v naslednjih nekaj letih pokrivali z amortizacijo — in kljub obveznostim združevanja za ostale investicije v okviru DO in SOZD.
Tudi zato smo dolžni vložiti vse napore v še nadaljnji dvig produktivnosti dela in strojev ter tudi sicer dobro gospodariti. Posebno še, ker ob tem želimo priti v zgornjo polovico po višini osebnih dohodkov naše branže, pa tudi nadaljevati z vlaganji v družbeni standard naših delavcev, od stanovanjske gradnje, zdravstva, prehrane, do športa in letovanja.
Verjamem, da bomo zastavljene cilje dosegli!
Porok za to, nam je predvsem delovna atmosfera v vseh treh delih kolektiva, ki je osveščen, da dela zase. Tudi današnji jubilanti so prispevali k taki atmosferi, sicer ne bi slavili z nami.
Porok za to ste nam tudi tu zbrani poslovni partnerji od inozemskih in domačih kupcev in prodajalcev, dobaviteljev, predstavnikov
Med ogledom proizvodnje.
PRIZNANJA ZA SODELOVANJE
Delavski svet je letos prvič podelil plakete, ki so jih prejele naslednje delovne organizacije in firme:
Firma ISKRA LIMITED — LONDON
Firma	TELEFUNKEN
FERNSEH UND RUNDFUNK — HANNOVER Firma SCHAFFNER ELEKTRONIK LUTERBACH — ŠVICA
Delovna organizacija Iskra Telematika — Kranj Industrija Iskra — Široka potrošnja —- Tovarna TV Pržan Delovna	organizacija
Lama—Dekani Inštitut Jožef Stefan, odsek za keramiko — Ljubljana Železarna Jesenice TOZD Hladna valjarna — Bela Sila Rapid, Tvornica Strojeva i opreme — Zagreb Kovinarska — Tovarna industrijske opreme in konstrukcij — Krško
Gradis, TOZD Gradbena enota Ljubljana — okolica
znanstvenih institucij, bank, kooperantov — obrtnikov, do izdelovalcev opreme. Z vsemi smo uspeli doseči tak kontakt, da smo našli obojestanski interes za posel, ki nas veže. V zadnjem času smo našli elemente obojestranskega interesa, celo s »konkurenčno« tovarno feritov, ki deluje v sklopu Elekton-ske industrije Niš in pripravili predlog sporazuma o poslovno tehničnem sodelovanju, ki je pred podpisom.
Porok za to nam je tudi delovanje v okviru naprednega poslovnega koncepta sestavljene organizacije Iskra iz katerega črpamo in realiziramo detajle naših rezultatov, posebej pa delovanje v okviru optimalno organizirane DO Industrije elementov za elektroniko, ki s pravo mero decentralizacije omogoča sproščanje poslovne energije posameznih tovarn elementov — temeljnih organizacij i n s pravo mero centralizacije koordinira nekatere osnovne funkcije ter učinkovito usmerja tokove združenih finančnih sredstev. Zato je tudi med uspešnejšimi v SOZD.
In končno je porok za to — da bomo z dobrim delom delavci Feritov še naprej lahko dosegali dobre rezultate — naša samoupravna družba, ki prav zdaj dokazuje, kako se je mogoče samo z dobrim gospodarjenjem in delom rešiti iz zagat.
Ferite bodo
vedno
uporabljali
Tako menijo pri Siemensu. Nekatera današnja področja uporabe feritov bodo sicer sčasoma odmrla, vendar se bodo vzporedno odpirala nova, ki jih danes še ne poznamo.
Poleg široke potrošnje in odprave radiofrekvenčnih motenj predstavljajo najpomembnejša področja uporabe feritnih jeder še vedno: filtri, široko-pa-sovni transformatoiji in močnostna elektronika. Stopnje rasti so po posameznih področjih zelo različne, medtem ko se opaža pri filtrih stagnacija, poraba feritov v močnostni elektroniki narašča letno za 20 %.
Feritna jedra so atraktivna za uporabnike zaradi elektromagnetnih lastnosti, prilagojenih uporabi, ustreznih, magnetno učinkovitih oblik, ki so v zadnjem času skupaj s priborom prilagojene avtomatiziranemu procesu navijanja in vgradnje. Feritni materiali že danes sodijo med najcenejše magnetne materiale, nadaljnje pocenitve pa bo mogoče doseči z racionalizacijo asor-timana feritnih materialov in z uporabo standardiziranih oblik jeder (RM, PM, E TD).
Sedanja svetovna proizvodnja je ocenjena na 60.000t, v vrednosti 650
RAZGOVOR Z DIREKTORJEM TOZD MARKETING JAKO ŠKRBINCEM
Nastopanje na sejmih in razstavah v tujini
Za uvod bom poudaril, da bom naslov, oz. vsebino razširil tako, da bi bil ustreznejši naslov teme:Tržno komuniciranje v izvozu, kot integralni del poslovno tržne politike Iskre.
Sejemska dejavnost ie ena od prvih oblik, oblik predhodnega informiranja potencialnega kupca o prodaj-no-pjoizvodnem programu. Z razvojem tržišča, ki ga opredeljujejo: kvalitetnejši asortiman proizvodov, selektivni promocijski pristopi za specifične ciljne kupce oz. trge, močnejša konkurenca v kvalitetnem in kvantitativnem smislu ter razvojem komunikacijskih in marketiških ved, postaja sejemska dejavnost le eden od elementov komunikacijskega - promocijskega spleta (mixa). Zaradi obsega in specifike v izvedbi imamo za sejemsko dejavnost tudi posebno organizacijsko enoto. Velika napaka pa je, da se sejem ali izložbo obravnava izolirano in to dvakrat:
—	prvič, ne obravnavamo je kot element prodajne politike,
—	drugič, ne obravnavamo je kot element komunikacijskega ali promocijskega mixa.
Pod komunikacijskim spletom ali integralno promocijo si predstavljamo:
—	sejme, razstave
—	pisna sporočila po lastnih medijih (prospekt, letak tehnično-komer-cialna sporočila ipd.)
—	institucionalno ah produktno oglaševanje v tujih medijih (časopis, revije, katalogi, RTV)
—	demonstracije, predavanja, seminarji
—	video sporočila (video film, TV, dia ipd.)
—	posebno prodajno pospeševalne akcije
— PR (tiskovne konference, časopis, družbeno politične strukture)
—	ipd.
Zaradi čimugodnejšega odnosa med učinki in stroški je potrebna optimalizacija uporabe posameznih elementov komunikacijskega spleta — mixa. Iz vidika izvozno — prodajne tehnologije pa je razvidno, da pomeni tržno komuniciranje delovno fazo tržno-prodajnega procesa in moramo zato smatrati tržno komuniciranje kot podsistem tržne funkcije.
Iz izhodišča, da je tržno komuniciranje integralni del tržne funkcije je potrebno pri načrtovanju tržno — prodajne strategije ali taktike načrtovati tudi program komuniciranja s trgom kot sestavni del celovite tržne politike Iskre, da bo tržno komuniciranje res kvahteten suport tudi nadaljnje tržne pohtike.
Zaradi heterogenega proizvodno — prodajnega programa Iskre, heterogenosti prodajnih tržišč, zahtevne organizacijske strukture Iskre ter opravljanja tržne funkcije v razhčnih nivojih in različnih organizacijskih strukturah Iskre, je zato tudi kvalitetna izpeljava programa komuniciranja s trgom izredno težavna.
Obseg porabljenih sredstev (samo združenih) za potrebe institucionalne propagande in sejemske dejavnosti, je znašal v letu 1983 cca 55 mio din, v letu 1985 pa načrtujemo porabo cca 82 mio din. Odf tega je cca 400-500.000 dolaijev deviznih stroškov. Poleg teh sredstev se del sredstev uporabi iz dejavnosti na domačem trgu in sredstva, ki jih še posebej oddvojijo posamezne branžne delovne organizacije in IC-izvoz. Groba Ocena celotnih porabljenih sredstev za potrebe inozemske promocije v Iskri za leto 1983/84 znaša razred 300-400 mio din. Glede na ambiciozne izvozne načrte in težavnosti pri vzdrževanju obstoječih prodajnih deležev, povečavi obstoječih in pridobivanju novih tržišč, so sredstva namenjena za inozemsko komuniciranje oz. promocijo nizka. Absolutno gledano, pa pomeni znesek 30-40 starih milijard pomembna investicija v trg, zato je potrebno, da dosežemo učinke, ki se do-do v čimkrajšem obdobju prikazali v obliki povečane prodaje oziroma izvoza.
mio DM. Pričakujemo, da bo vrednostno in kohčinsko letno naraščala za 5 % do 1990. leta. V kasnejšem obdobju bo rastla samo še vrednostno, proizvedena bruto teža feritnih izdelkov pa bo začela padati, kar bo omogočila miniaturizacija jeder, dosežena na osnovi dolgoletnih razvoj-no-raziskovalnih prizadevanj za izpopolnjevanje elektromagnetnih lastnosti.
Literatura:	Siemens Components 21
(1983), 5, 179.
Celotno tržno komuniciranje mora biti sestavni del trženja Iskre na ciljnih trgih. Tržna področja Izvoza v IC TOZD ZT so dolžna v okviru celotne pohtike trženja na posameznih geopolitičnih trgih v sodelovanju s proizvodnimi DO Iskre in Marketingom IC načrtovati in usmeijati tudi vso promotivno dejavnost.
DO Iskre naj organizirajo lastne marketing službe s pooblastili za delo v projektnih teamih (DO - ZT - Marketing) za promotivne dejavnosti.
Osnova za združevanje sredstev za promocijo v tujini, (institucionalna propaganda, sejmi) naj bo stopnja rasti izvoza Iskre ob upoštevanju te čajnih razlik.	L. D.
Ponosno, visoko pod nebo, se je v novogoriški Iskri Avtoelektriki dvignil pred dnevi nov dimnik. Visok je 37 metrov, nekateri celo pravijo, da je najvišja zgradba v Šempetru. Dimnik krasi prav pod vrhom naša zvezda, naš simbol in mogočen napis Iskra, viden daleč naokoli. Da se ve, kje je Iskra? Dimnik, ki so ga gradili delavci novogoriškega SGP bo služil za potrebe nove kotlarne, z napisom pa ga je olepšal eden izmed novogoriških umetnikov.
DO AVTOMATIKA
Zahvala in vzpodbuda delavcem TOZD Naprave za energetiko
V avgustu letošnjega leta je v Beogradu zgorela ena izmed transformatorskih postaj. Investitor je z izvajalcem, delovno organizacijo Minel že v septembru postajo : obnovil tako, da je pričela z rednim obratovanjem. Iskra Avtomatika, oz. njena TOZD Naprave za energetiko je pri tem sodelovala s prek 100 zaščitnimi releji, ki jih je izdelala na lokaciji Stegne v izredno kratkem roku. V pričetku oktobra pa smo od pomočnika direktorja za tehnične zadeve Jovana Coliča, delovne organizacije Minel prejeli naslednje pismo:
Dragi drugovi,
Obaveštavamo Vas da smo primili, odnosno preuzeli svu potrebna oprema za TS 110-10 KV Filmski Grad ko ja je stradala u požaru, a prema ranijim dogovorimo i zapisnicima sa sastanaka održanih u toku meseca avgusta i septembra ove godine.
nika, kao i visok stepen iskazane solidarnosti i razumevanja omogučili su dai naša fabrika izvrši svoje obaveze u odredjenom roku. Svesni smo pote-škoča koje ste imali u realizaciji ovog posla, relativno malogpo obimu za Vas, a veoma važnog za Stanovnike našeg grada. Zajedničkim angažovanjem do-prineli smo podizanju ugleda »Iskri« i »Minela«.
Na kraju, zahvaljujemo još jednom i Želim Vama lično i »Iskri« mnogo uspeha i daljeg napretka u životu i radu.
poštovaniem dipl. ing. Jovan Golič pom. direktora za teh. poslove
* ISKRA
10. december 1983
STRAN 5
u
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM KLUBA ŠTIPENDISTOV—INOVATORJEV STOJANOM GORUPOM
ISKRA—AVTOMATIKA
Ob 20-letnici TOZD AVN
V petek, 2J. novembra so Isku,: delavci TOZD Avtomatske in varilne naprave v Centra za kulturo mladih v Ljubljani pripravili proslavo ob 20-letnici temeljne organizacije in počastitev dneva republike. Slovesnosti so se poteg Pavla Gantarja, člana KPO SOZD Iva Klešnika, Staneta Preskarja, ter Marcela Božiča, predsednika poslovodnega odbora Avtomatike s sodelavci, udeležiH tudi predstavniki poslovnih partnerjev in fakultet, s katerimi temeljna organizacija že vrsto let uspešno sodeluje.
»V zadnjih petih letih smo dali glavni poudarek nadomeščanju uvoznih gradiv z domačimi in povečevanju konvertibilnega izvoza, da si zagotovimo potreben uvoz«, je v slavnostnem nagovoru poudaril Drago Hribšek, direktor TOZD AVN, »čeprav lahko trdimo, da postaja konvertibilni izvoz najpomembnejši sestavni del poslovne strategije. Na področjih, kjer imamo komparativne prednosti se že enakopravno vključujemo v mednarodno delitev dela, delno sami kot TOZD, še več pa v povezovanju z drugimi TOZD znotraj delovne organizacije Avtomatika.
Prav tako krepimo podaljšek te re-proverige izven Iskre v jugoslovanskem prostoru, kakor tudi prek štirih mednarodnih kooperacij na področju alarma, avtomatskega varjenja in avtomatizacije obdelovalnih strojev, vse to s ciljem, da se zlasti v izvozu pojavimo močnejši, s kompletno ponudbo avtomatiziranih objektov, vključujoč tehnologijo. Že dve leti uspešno sodelujemo izven republiških meja v obliki združevanja dela in sredstev z Ener-
1961 — Iskra-Kranj. Telekomunikacije, IEV in Tela ustanovijo Združeno podjetje Iskra. Po združitvi se Tela preimenuje v Tovarno električnih aparatov — Aparati
1963 — v to obdobje sodi priprava in delitev programa Aparatov v dva sektorja: v sektor Relejev in sektor Signalno varnostnih naprav, kar pomeni tudi uradni začetek nastajanja današnje Tovarne avtomatskih in varilnih naprav 1965 - proizvodnjase seli iz Savske ceste v najete prostore TEN — v Stegne 12
1968 — je zgrajen novi objekt s 2560 m2 prostora. V teh prostorih so še danes 1974 — se Signalno-varnostne naprave konstituirajo kot temeljna organizacija in se skupno s še šestimi TOZD in delovno skupnostjo skupnih služb 26. 12. 1974 združijo v delovno organizacijo Iskra —Avtomatika, v okviru katere posluje še danes
1976 — proizvodna realizacija doseže 165 mio din, od tega je že 11 mio klirinškega izvoza. Zaposlenih je 289 delavcev
Pred proslavo ogled proizvodnje.
goinvestom, s ciljem racionalne delitve dela in povečanjem izvoza.
Pri vsem tem ostajamo zvesti tradiciji bivše Tovarne električnih aparatov, da je edino vlaganje v lasten razvoj osnova za konkurenčno vključevanje v mednarodno delitev dela in za hiter nadaljnji razvoj.
Pred nami je investicijsko vlaganje v razvojno opremo, zlasti v merilnokon-trolno opremo za naše nove programe na mikroprocesorski osnovi.
Menimo, da smo zdrav, delaven in ambiciozen kolektiv in smo prepričani, da bomo skozi stabilizacijsko obdobje izšli obogateni z novimi, pozitivnimi izkušnjami, skupaj z drugimi TOZD znotraj močne delovne organizacije Avtomatike in celotne Iskre, kakor tudi izven Iskre z vsemi tistimi, ki imajo ambiciozne poglede v bodoči razvoj.«
Vendar pa rezultati, s katerimi se lahko pohvalijo v tej temeljni organizaciji niso samo rezultat zadnjih petih let, saj sega njen razvoj v:
1949 — z »Rešenjem vlade FNRJ IV. br. 5130/49, katerega sta podpisala Josip Broz Tito in tedanji minister elektrogospodarstva ing. Nikola Petrovič, je bila 29. junija 1949. leta ustanovljena Tovarna električnih aparatov — TELA
1956 — poleg proizvodnje relejev in stikal omogoči uvajanje elektronike poseg na področje prometne signalizacije in varnostnih naprav ter kasneje na področje avtomatizacije in opreme za industrijo
Nastop kulturne skupine TOZD A VN.
1979-
1983 — zadnjih pet let pomeni za-TOZD AVN obdobje nenehne proizvodno —izvozne rasti in bogatenja proizvodnega programa v smeri doseganja višjega tehnološko-tehnič-nega nivoja in s tem konkurenčnosti na domačem, predvsem pa na tujih tržiščih. V tem času so povečali proizvodnjo, oz. prodajo od 355 mio din na 1,4 mild din. Če so pred petimi leti ustvarili v izvozu le dobrih 10% celotnega prihodka in še to pretežno na klirinško področje, predstavlja letošnji izvoz nad 40% celotnega prihodka, ali 570 mio din od tega 50% na konvertibilno tržišče. Pri tem so povečali število zaposlenih le za 20.
V okviru programa proslave sta predsednik delavskega sveta TOZD AVN Boris Brglez in predsednik osnovne organizacije sindikata Metod Tomažič, podelila naslednja priznanja:
Priznanja delavcem TOZD AVN za 20 let neprekinjenega dela:
Janez Bertoncelj, Zvone Bitenc, Janez Gianini, Anton Godec, Stane Goli, Drago Gruden, Janez Hočevar, Franc Hosjak, Boris Kavšek, Ernest Klučar, Adolf Kovačič, Karel Lazar, Jože Leban, Franc Mikec, Franc Močil-nikar, Franc Munda, Stane Petek, Marija Polenšek, Marjan Ponikvar, Milan Ravnič, Stane Remškar, Marija Sovič, Mari Stajnko, Franc Štimpfelj, Ivanka Šporar, Jože Tršek, Jože Zajc.
Delovne pohvale in priznanja za prizadevno delo v TOZD:
Tone Kadunc, Peter Frelih, Martina Podboj, Nada Erjavec, Marija Rihtar, Vinko Kogovšek, Anton Marko, Marko Klemenšek, Stane Kovač, Julijana Grosman, Vera Šeme, Marija Dolinar, Vojin Dokič, Marija Resnik, Jože Krpič,Rudi Vončina, Matilda Drvarič, Milena Pintar, Egidij Bučan, Tanja Sedej, Milena Pernuš, Janez Čarman, Zvone Bitenc, Franc Štimpfelj, Tone Žunič, Anica Kmetič, Franc Krmelj, Ferdinand Šerbec, Franc Močilnikar, Milan Brinovec, Marija Stojnko, Alfonza Peklaj, Dora Bizjan, Angela Sedeu.
Priznanja za uspešno poslovno sodelovanje s TOZD AVN:
Jelšingrad, Energomont, Potisje — Ada, Pobeda, Krušnik — Valjevo, Prvomajska, Belišče, MZ —TITO, Elma , Interkomerce, Gorenje — Varstroj,
Elektronabava, Mlinostroj, TAM, Fakulteta za strojništvo, Visoka tehniška šola — Maribor, Kovinarska, Fakulteta za elektrotehniko, Mašino —savez, Unimatik, Metalna, Vozila — Krško, Stankoimport — Moskva, Kovosvit — ČSSR, Strojimport — Praga, Enims — Moskva.	Š.D.
Iskra razširila telefonsko centralo v Sremski Mitroviči
Ob obletnici osvoboditve Sremske Mitroviče so izročili namenu razšmeno telefonsko centralo vrste Metaconta 10 C.
Iskra je v Sremski Mitroviči dokončala tudi drugo fazo gradnje tamkajšnje glavne avtomatske telefonske centrale. Gre za razširitev že obstoječe telefonske centrale vrste Metaconta 10 C, ki jo je kranjski kolektiv Tele-matika izročil namenu leta 1978. Centrala je imela takrat približno 20 tisoč priključkov za območje Srema, od tega več kot 7 tisoč v samem mestu Sremski Mitroviči.
Sredi leta 1980 je investitor - delovna organizacija za PTT promet iz Sremske Mitroviče sklenila z Iskro pogodbo o razširitvi centrale, in sicer na skupno 50 tisoč priključkov, od tega v Sremski Mitroviči na več kot 15 tisoč.
Slovesnost ob otvoritvi raz Siljene glavne telefonske centrale je bila 29. oktobra v okvim proslav ob obletnici osvoboditve Sremske Mitroviče — 1. novembru.
Ne bo odveč tudi nekaj podatkov o javni telefoniji v Sremu. Skupno imajo na tem območju 70 avtomatskih telefonskih central s skupno 38 tisoč instaliranimi telefonskimi priključki.
V Sremu ima med 100 prebivalci telefon več kot 9 lastnikov (9,2), v Vojvodini 8, in v Jugoslaviji 7,5. Daleč nad tem povprečjem pa je odslej Sremska Mitroviča, saj je tam zdaj kar
O delu in problemih
V okviru SOZD Iskra deluje že vrsto let klub štipendistov, v katere^ ** vključujejo Iskrini štipendist! na vseh ravneh šolanja. Člani tega kluba f* ostajajo tudi še potem, ko se zaposlijo in nemalo jih je, kise nato ssvojhnj1**' sveti pomagajo mlajšim pri njihovem debi v klubu. Ker nas je delovanje organiziranost kluba zanimala, smo se o tem pogovarjali s predsednike kluba Stojanom Gorupom.
Kakšen je program dela Kluba štipendistov?
Za program se dogovarjamo na letni skupščini, tam določimo tudi finančne ter tehnične plane, dogovorimo se za delo in za tudi za stike z DO in TOZD. Od tam namreč dobivamo manj kvalitetne elemente iz katerih izdelujemo nato nove izdelke za potrebe našega kluba. Material dobivamo težko, pogosto le najosnovnejšega, pa še to je odvisno od lastne iznajdljivosti. Vendar pa imamo sem ter tja vendarle srečo — lani nam je na primer tovarna merilnih instrumentov iž Horjula dala material za izdelavo osciloscopa 15. Ker je bil osciloscop naša dolgoletna želja, kupiti, oz. uvoziti pa ga mi, seveda ne bi mogli, smo tej temeljni organizaciji tem bolj hvaležni.
Kako klub deluje, koliko študentov v njem zares dejavno sodeluje?
Klubskih dejavnosti se letno udeležuje nad 300 štipendistov, seveda pa število niha, pač glede na to, ker se generacije hitro izmenjujejo. V klubskih prostorih imamo na razpolago precej različnega orodja in instrumentov, med tem kar tri osciloscope, dva univerzalna digitalna merilna instrumenta, frek-venciometer, funkcijski generator in
usmernike, tako da lahko rečemo,
da
40 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev.
Slovesnost ob otvoritvi razširjene centrale so se udeležih vodilni družbe-no-politični delavci Srema in Sremske Mitroviče. Slavnostni govornik je bil direktor PTT Sremske Mitroviče Slobodan Horvatič. Iz Iskre sta se slovesnosti udeležila Uroš Radkovič iz predstavništva Iskra Commerce v Beogradu in Tone Remžgar iz Tele malike.
LD
smo opremljeni še kar dobro. Precej je v klubu raznih vrst kondenzatorje'1' uporov, potenciometrov, diod in ele mentov na sploh, ki jih našemu klubu odstopijo Iskrine tovarne. Prav zarau tega tudi ob tej priliki klub vabi Iskrin6 štipendiste, ki se že, ali pa bi se v prl' hodnje radi ukvajali z elektroniko v ^ prostem času, da pridejo v klub in izko je q ris ijo možnosti, ki so jim na razpolag1’; jiV|X
Poudaril bi še, da imamo v klubu tudi nekaj strokovne literature in domačin L £ elektrotehniških revij, ki so za začetk6 ijeu samostojnega dela seveda pomembne- iyj.
Ob tej priložnosti bi rad povedal, d :|(0l so naši štipendisti sicer na splošno zel° dejavni, in da smo med drugim prostor® našega kluba v Rožni dolini sami uredi li. Trenutno postavljamo tudi no'0 elektro instalacijo.
Vsak štipendist ima o delovni orgaiU' zadji, v katero namerava priti, dokaj h' delano mnenje. Kako vi gledate na Iskro?
»Četudi o Iskri menim vse dobro-sem vendar kot štipendist TOZD spr6' jemniki Sežana dokaj negotov, kar za-deva bodočnost. Kar malo neverjetno zveni, toda večina nas štipendistov do dne, ko pridemo v posamezno TOZD' ne vemo, kaj bomo delali, čeprav bi se v nasprotnem primeru že med študijem lahko v specialistično področje našega kasnejšega dela bistveno bolj poglab'
Ijali. Res je, da povsod ni tako, bi se Pa rad zahvalil vsem tistim, ki so do naS prijateljsko razpoloženi, in ki so za naše probleme pokazali dovolj pravega razumevanja in volje do sodelovanja.
Spet pa bi rad prosil tiste, ki odpadne
(Nadaljevanje na 7. stran*)
Proslavo ob 29. novembru, dnevu republike, so v kostanjeviški Industrijski elektroniki, ob kulturnem programu, izkoristili tudi za podelitev priznanj jubilantom dela v tem Iskrinem kolektivu. Ana Jereb je v tej tovarni ie 20 let, po 10 let pa so: Jožefa Gorišek, Anton Gričar, Milica Penca, Jožica Petrinčič, Dragica Rabzelj in Angela Sintič.
TOZD TV, PRŽAN
Praznovanje delovnih jubilejev
Pred praznikom republike so se zbrali delovni jubilanti 10,20 in 30-let-nega dela. V četrtek. 24. novembra so tako prejeli nagrade za 10-letno delo:
Boškovič Ana, Čebulj Olga, Čeha Ranka, Dekleva Bojan, Erceg Magdalena, Glajncar Joži, Gračanin Dušanka, Grobiša Brane, Gros Bernard, Kestner Jožica, Lužar Anica, Petrovčič Jelka, Plestenjak Nada, Pongračič Ivana, Račič Nevenka, Rodič Dara, Še-tina Irena, Čož Andrej, Šajn Albina.
Nagrade za 20. obletnico dela so prejeli:
Kralj Ana, Erce Elizabeta, Grešak Majda, Herceg Josip, Jenko Tine, Kalan Marija, Kastelic Viktor, Klančar Vida, Kopač Marija, Kopina Marija, Lužar Pavla, Majer Ignac, Opačak Marija, Pošebal Franc, Potrč Janez, Povalej Anton, Repnik Albina, Rupnik Vika, Šincek Stjepan, Stupar Slavka, Traven Kristina, Zajc Marija, Župevc Maks, Groznik Marija, Kovačič Anica, Petrič Marjan, Prijatelj Marija, Kobal Tilka, Komec Ivan, Lužar Danica, Šuligoj Silva;
Tretje desetletje dela pa so praznovali:
Pečnik Alojz, Kočevar Ani, Košir Ana, Šorn Janez, Šorn Marija, Špende Jože, Štubelj Kristina, Žirovnik Alojz, Gabrovšek Jože.
Posebno slavnostna pa je bila prireditev na Pržanu zaradi podelitve državnega odlikovanja dolgoletni sodelavki pržanskih Iskrašev, Cilki Pozderac. Vestna Iskrašica, ki že dobra tri desetletja skrbi za dobro prehrano med delom kot glavna kuharica v obratu družbene prehrane, je zaradi izrednih delovnih zaslug in marljivosti prejela red dela s srebrnim vencem.
Jubilanti dela v TOZD TVPržan.
Vse zanimivejši proizvodni program TOZD TTS
J
10
oin
Letošnje leto je za TOZD TTS v marsičem prelomno. Dolgoletna prizadevanja, predvsem pa vsklajeno delovanje vseh delavcev skupno z vodstvenimi delava naše delovne organizacije so obrodila sadove tako v povečevanju izvoza na konvertibilno področje kot na zamenjavi uvoženih komponent z domačimi. Zadovoljiv bo tudi poslovni rezultat ob koncu leta, saj sta se prihodek in dohodek več kot podvojila glede na lansko leto, proizvodni programi, ki jih Iskra nujno potrebuje zaradi celovitega nastopa na tržišču pa postajajo dohodkovno vse bolj zanimivi.
Več o prizadevanjih delavcev TOZD TTS s in njihovih uspehov pa smo izvedeli v pogovoru z vd IPO Momčilom Staničem in njegovim pomočnikom Živkom Rozmanom.
Kako uresničujete plan proizvodnje? ®oste dosegli zastavljene dlje?
Za razliko od prejšnjih let smo bili v ^četku letošnjega leta zadovoljivo Oskrbljeni z repromaterialom, kar nam le omogočil kontinuiran potek proi-podnje v prvem polletju in soliden finančni rezultat, saj smo prvih lest mescev zaključili z ostankom dohodka, ^ugodnejši pa je bil začetek II. poletja zaradi kasnitev dobav materiala in *oraj zanemarljivih zastojev zaradi Prehoda na domači material. Tu smo oili odvisni predvsem od TOZD Feriti j* DO IEZE in TOZD Elektronski, kondenzatorji, Semič, pri čemer pa velja omeniti, da smo v sodelovanju z "jirni dosegli velik devizni prihranek.
zvodnje in s tem čimprejšnjo poravnavo računov našim kupcem.
Nadalje imamo še izredno pereč problem OD. Glede na izgubo v letu 1982 smo maja izdelali sanacijski načrt, ki ga predvidena sanatorja nista sprejela. Kot TOZD z nepokrito izgubo pa seveda nismo mogli povečati osebnih dohodkov. Zahvaljujoč solidarnosti vseh delavcev SOZD ISKRA, ki so nam zagotovili nepovratna sredstva za pokrivanje razlik med minimalnimi in samoupravno dogovorjenimi osebnimi dohodki, smo imeli zagotovljene OD v višini decembrskih iz leta 1982. Toda tako nizki OD in izredno težko stanje naše TOZD po ugotovljeni izgubi v lanskem letu so nam povzročili velik odliv
S
1 proizvodnje v TOZD TTS.
Seveda pa so nastale zamude. Re-Pfomaterial nam prihaja celo v tem me-*cu, namesto, da bi ga imeli najkasneje 0 septembra. Vse to je zahtevalo pov-.drugačno organiziranost proizvodne, oz. bolje rečeno izjemno prizadevat našega celotnega kolektiva. Lahko ^emo, da so se delavci TOZD TTS pri ,etn izjemno izkazali. Tako smo s kantovskimi premestitvami, predvsem 'dministrativnih delavcev v proizvodno, obveznim delom v podaljšanem ^lovnem času. sobotah, nedeljah in jjfaznikih, izkoriščanjem proizvodnih Jpacitet v TOZD Elektronika Horjul j1 v DO IEZE, temeljno organizacijo tdustrijska elektronika Kostanjevica, Ukinitvijo dopustov do konca leta, s ■'tttnočjo delavcev iz TOZD skupnega Antena in D ISS, ter ter drugimi izjemnimi ukrep , i.speli nadomestiti zamude dobav repromateriala in dosegli ^stavljene cilje iz sanacijskega pro-iratna TOZD TTS.
Ob takšnem prizadevanju vseh de-jVcev TOZD TTS do konca leta, kot je a|lo doslej, lahko pričakujemo, da letni plan uresničili in s tem dose-pozitivni finančni rezultat. Celotni 'tihodek bo namreč več kot podvojen v merjavi z lanskim. Bolj neugodno je, nam je usmeritev v izvoz otežila iz-'Injevanje obvez na domačem tržišču, rer imamo neporavnane obveznosti, !al tudi iz prejšnjih let. Vendar raču-’amo, da si bomo z zagotovljenimi de-mzatni omogočili nemoten potek proi-
kadra kar nam z ustavitvijo zaposlovanja zaradi predvidenega prenosa programa v druge DO Iskre in kasnitve alternativnega sanacijskega načrta, že ogroža naš obstoj. Če želimo ohraniti proizvodne programe, ki so za Iskro vsekakor zanimivi moramo izredno hitro ukrepati. Upamo, da nam bosta letošnji poslovni rezultat ter pokritje izgube na osnovi načrta temeljenega na Elaboratu za sistemsko rešitev problematike DO Elektrozveze in s tem zagotovljenih kvalitetnih dolgoročnih virov za obratna sredstva, zagotovila tako obstoj programov prenosnih sistemov v kakršnikoli organiziranosti kot socialno varnost delavcev.
Zagotavljanje konvertibilnih deviz za repromateriai je bila ena najšibkejših točk TOZD TTS. Kako letos rešujete to problematiko?
Lahko rečemo, da celo bolje kot smo predvideli v sanacijskem načrtu.Predv-sem povečujemo izvoz na konvertibilno področje. Letošnji bo kar 3-krat večji od lanskega in bo približno 1,5 mio dolarjev. Hkrati nam je po zaslugi naše TOZD KI uspelo doseči devizno udeležbo domačih kupcev v vrednosti nad 500.000 dolarjev.
Kot rečeno smo zelo ugoden rezultat dosegli pri zamenjavi uvoza, saj smo prihranili 0,6 mio dolarjev. Skratka glede na prejšnja leta, ko skoraj nismo imeli izvoza na konvertibilno tržišče in ob upoštevanju zmanjšanja uvoženega deleža komponent v naših napravah.
lahko rečemo, da smo na tem področju precej naredili.
Kako v bodoče?
Za nas je sedaj najvažnejše uresničiti čimvečji izvoz na konvertibilno tržišče. Za to imamo v naslednjih letih solidne možnosti. Naš proizvodni program in razvojne naloge, ki jih bomo v naslednjem letu zaključili — omenim naj predvsem PCM-30, nam to mora omogoči ti.Ugodne rezultate pa predvidevamo še pri nadaljnjem nadomeščanju uvoženega materiala z domačim. Zato so naše možnosti solidnega poslovanja v naslednjem letu ugodnejše od letošnjih, čeprav še vedno ostaja, da za uspešno saniranje moramo imeti zagotovljene ugodnejše vire obratnih Sredstev.	B. Č.
O delu in problemih
(Nadaljevanje s 6. strani) dele mečejo stran, da bi nas o teh obvestili, saj bi jih mi še s pridom uporabili.«
In kakšni so vaši načrti za bodočnost?
»Želja je veliko, saj je človek v željah vedno zahteven. Tako je velika želja nas, v klubu, da bi prišli do svojega mikroračunalniškega sistema. Ni treba posebej dodajati, da tega klub ne more izdelati sam, ker tehnično tega ne zmoremo, sestavni deli pa so seveda pretežno iz uvoza. Zato upamo na pomoč Iskrinih delovnih organizacij.
Če pa bomo dobili potrebne elemente, pa bomo izdelali tudi karakterograf za polprevodniške elemente in digitalni merilec kapacitivnosti. Da pa bi postal naš klubski prostor zanimivejši za še širši krog, pa ga imamo namen zvočno opremiti. Seveda bi radi nakupili čim več drobnega orodja, da bi lahko delalo čim več štipendistov hkrati. Prav v zadnjem času so nam v več delovnih organizacijah obljubili različne elemente, tako so nam v DO ISEZ obljubili več odpisanih instrumentov, in ko jih bomo popravili, bomo lahko zelo dvignili nivo zahtevnosti meritev, ki jih izvajamo. Spet pa nameravamo organizirati začetniški tečaj elektronike. Seveda pa planiramo tudi več obiskov v Iskrine TOZD ter razširitev sodelovanja z Iskrino INDOK službo. »Pa še nekaj bi rad dodal: nemalokrat se šti-penditi pritožujejo, kako neustrezno je izoblikovana in organizirana delovna praksa. To je gotovo velika škoda, saj bi z dobro organizirano delovno prakso Iskra prav tako lahko pridobila, kot bi s tem pridobili tudi štipendisti sami.«
Tako je o delu kluba spregovoril njegov predsednik, o konkretnih rezultatih pa nam bo spregovorila razstava, ki jo bodo v avli Iskre odprli dvanajstega tega meseca.	mak
Biserka Car recitira svojo pesem.
OB OBLETNICI ROJSTVA FRANCETA PREŠERNA
Uspel kulturni večer
V spomin na pesnika Franceta Prešerna so literati kranjske Iskre letos že četrtič organizirali kulturni večer. Na dobro obiskani prireditvi, ki je bila 2. decembra 1983 v Delavskem domu, so se z novejšimi deli predstavili Adolf Ažman, Biserka Car, Štefka Kuserbanj, Franc Pavčič, Jože Puklavec—Pril, Marijan Štancar—Monos, Francka Tronkar, Jože Volarič, Zlata Volarič in Staša Vukovič — Krpan.
V programu so sodelovali člani ostalih sekcij komisije za kulturo: recitatorji Janez Bevc, Janko Hvasti, Miro Krč in Anka Demšar, ki je tudi uspešno povezovala program, mešani pevski zbor in folkloristi ter kantavtor Dušan Josevski.
Občinstvo je izredno toplo sprejelo tudi gosta večera pesnika in pisatelja Mateja Bora, ki je spregovoril o svojem pesniškem ustvarjanju in o prozi ter o aforizmih in epigramih, ki jih pripravlja za izdajo.
Tradicionalni večer Iskrinih kulturnih delavcev-amaterjev prerašča v kranjski kulturni večer. Tako uspešna izvedba kot sama predstavitev dosežkov delavske kulture širši javnosti kažeta izredno prodorno kulturno ustvarjanje. Tudi pesnik Matej Bor je ugodno ocenil prizadevanja Iskrašev na tem področju človeškega življenja in dejal:
»Bil sem prijetno presenečen, najprej nad udeležbo — dvorana je bila polna in nad pevskim zborom, ki je odličen. Redkokdaj sem tako rad prisluhnil Prešernovi Zdravljici. Zelo dober zbor je to, v Iskri ste lahko ponosni nanj. Potem so prišli tudi vaši pesniki in pisatelji. Zelo sem bil zadovoljen tudi z izvedbo prireditve in z Anko Demšar, ki je povezovala program in deloma tudi recitirala. Presenetilo me je, ker je v Iskri toliko mladih pa tudi že nekoliko starejših ljudi, ki se aktivno ukvarjajo s poezijo in s prozo, da niso samo bralci,
ampak poskušajo tudi sami izražati svoje misli in čustva. Nekatere stvari so bile na prav lepi višini, seveda so razlike v kvaliteti, ta je dosegel več, drugi manj. Tisti dve uri, ko sem tam sedel, sem z velikim užitkom in zanimanjem poslušal.
Ne bi se rad spuščal v ocenjevanje vaših literatov, ki so nastopili. Po nekaj pesmicah, ki jih slišiš, je težko reči kdo je boljši ali slabši. Nekateri so že objavili svoja samostojna dela, kar je razveseljivo, zlasti še, ker so jih objavili s pomočjo Iskre. To je ena izmed takih oblik socialistične družbe, ki jih najbrž drugod ni. V svetu zlepa ne najdete take literarne skupine, ki bi ne bila organizirana samo v okviru sindikata, ampak da jo podpira celo podjetje kot neko obogatitev svoje lastne podobe, s čimer je profil Iskre vsekakor veliko pridobil v mojih očeh.
Glede mojega stika z občinstvom, moram reči, da sem se med vami počutil zelo dobro. Upam, da-se je tudi občinstvo, vsaj do neke mere, počutilo enako«.
Alojz Boc
Razstava za dan republike
V počastitev praznika republike in ob 40. obletnici II. zasedanja AVNOJ v Jajcu so domači kulturniki — ljubitelji pripravili razstavo likovnih in fotografskih del. V četrtek, 24. novembra zvečer, pa so pripravili slavnostno otvoritev, na kateri so nastopali člani domačega mešanega pevskega zbora Iskra Železniki in recitatorji s pestrim in dobro pripravljenim programom. Otvoritve se je udeležilo veliko število članov kolektiva in vabljenih gostov.
Razstava likovnikov — članov likovne skupine Iskra Železniki — ob prazniku republike je že tradicionalna letna predstavitev aktivnosti te ljubiteljske skupine. Letos so svoja olja predstavili Jože Gostinčar, Lojze Tarfi-la, Franc Rant, Matevž Jensterle, Stane Zgaga, Vladimir Polajnar, Jožica Rejc, Snežna Thaler in Janko Bešter. Fotografije pa so tokrat predstavili mlajši člani fotografske sekcije Iskre iz Železnikov, osnovnošolci in nekateri štipendisti.	SF
Z otvoritve razstave.
'dik jubilej, 40-letnico drugega zasedanja Avnoj, kjer so bili postavljeni temelji novi poslovi ji in rojstni dan naše republike smo obeležili tudi v Iskri Avtoelektriki v Vi Gorici. Mladi so pripravili na glavni oglasni deski spominske posnetke s temama A vnoju in veliki vlogi našega preminulega tovariša Tita. Zraven pa je bila še če-^ka družbeno političnih organizacij, samoupravnih organov ter vodstev TOZD in ^ovne organizacije.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektromehansko, avtomatiko in elemente — Ljubljana
— Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik.
— Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Milan Krapež (IEZE), Kazimir Mohar (Telemati-ka), Marko Rakušček (Avtoelektri-ka) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo.
— Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213, inL: 34-36 do 34-98 — Tisk: Časopisno-tiskarno podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
TOZD TGA, Reteče —Iz doslej še nepojasnjenega vzroka je na liniji za bdenje v noči od 23. na 24. november izbruhnil ogenj. Zaradi pravočasnega ukrepanja je bil požar zaustavljen, sicer bi bila škoda — ki sicer še ni uradno ocenjena, bo pa vsekakor dosegla nekaj stotisočakov — še precej večja. Človeških žrtev ni bilo.
NA TE. 710 ISIP
Orjemo ledino
Vsi vemo, kako pomembni so uspehi na področju izvoznega poslovanja. Manj je znano, da so poslovne odločitve tudi na tem področju odvisne od kvalitetno oblikovanih informacij, še manj pa je znano, da še do pred nekaj leti nismo imeli enotnega sistema zbiranja in predelave podatkov ter posredovanja informacij. Gotovo je to tudi eden izmed razlogov, da se enotnost nastopanja naših poslovnih subjektov na tujih tržiščih ni in ni mogla prav razviti.
Leta 1978 so nekateri slovenski izvozniki združili svoja spoznanja, strokovne izkušnje in prizadevanja ter začeli sistematično graditi enotno zasnovani računalniški informacijski sistem izvoznega poslovanja, ki so ga poimenovali s kratico ISIP. Delo na tem projektu so združile naslednje gospodarske organizacije: Iskra Commerce — TOZD Zunanja trgovina, Krka Novo mesto —- TOZD Marketing, Gorenje — TOZD Marketing in Slovenijales — TOZD Izvoz polfinala. Povezale so se v tem dolgoročnem projektu z Visoko šolo za organizacijo dela v Kranju, pri izvedbi pa je sodelovala še DO Iskra Zorin, TOZD CAOP, področje za organizacijo in informatiko.
Omenjene organizacije so se združile na tem projektu zato, ker so potrebovale ustrezno informatiko, ki naj bi na področju izvozno pomembnih infoma-cij omogočila dostopnost, ažurnost (terminali) zmanjševanje administracije ter zmanjševanje vpliva človeškega faktorja na področju rutinskega dela informacijskega sistema izvoznega procesa. Seveda pa so se organizacije tudi zavedale, da bodo s skupnimi močmi prišle dlje, kot bi to zmogle OZD posamezno.
S skupnim nastopom bodo namreč imele močnejši glas v soočanju z zunanjimi institucijami, na projektu bo sodelovalo več strokovnjakov, pojmi, za katere se bodo odločali v procesu dela bodo poenoteni, poenoteni pa bodo tudi šifranti. Zaradi vseh teh prednosti so menili, da je celovitost skupnega organizacijskega pristopa k oblikovanju informacijskega sistema na tem področju nekaj nujnega saj so popreje premalo upoštevale medsebojno neusklajenost in problematiko zunanjih institucij. Prodrlo pa je tudi spoznanje, da je kljub raznorodnosti organizacij, ki sodelujejo v projektu ISIP, sodelovanje smiselno. To pa, seveda, omogoča možnost uporabe rezultatov projekta tudi za morebitne druge delovne organizacije.
V projekt ISIP povezane organizacije so sodile, da bi tak projekt hkrati v določeni meri reševal tudi velik organizacijski problem, ki ga nesistematično ne bi bilo mogoče odpravljati. Prav potreba po upoštevanju potreb drugih in po sistematičnosti v gradnji takega sistema je vplivala na odločitev, da se projekt ISIP zastavi dolgoročno, kar je sicer na prvi pogled nekoliko neugodno, saj je potrebno na rezultate projekta čakati več let — vendar je to neogibno.
Vse povedano pa je bilo osnova za razgovor z Juretom Božičem, vodjem delokroga za računalniško podporo TOZD CAOP, Vitom Šoukalom, strokovnim sodelavcem v organizacijsko kadrovskem področju DO IC kot predstavnikoma izvajalcev in Milošem Re-
snikom, IPO TOZD Zunanja trgovina DO Iskra Commerce kot predstavnikom uporabnikov o tem, kaj je bilo na tem projektu doslej — torej v petih letih dela — narejenega. Povedali so nam:
Vito Šoukal:
Projekt je, kot je bilo predvideno, v fazi uvedbe v IC. Doslej je bilo opravljenega veliko dela. V okviru tega projekta smo namreč izdelali predštudijo (decembra 1978), podrobnejšo analizo (septembra 1979), grobo zasnovo (marca 1980), organizacijsko zasnovo (junija 1981), oblikovanje baze podatkov (septembra 1981), organizacijsko zasnovo (maja 1982), programiranje, testiranje, organizacijsko in računalniško dokumentacijo (januarja 1982 —decembra 1983). Delo na projektu ISIP se je začelo septembra 1978, predvideni konec — ko naj bi poslovanje v IC steklo na njegovi osnovi — pa je predviden maja 1984.
Zasnovan pa je ISIP tako, da bodo njegovi glavni uporabniki: izvozna delovna organizacija (prodajna dejavnost, operativa, vodstvo in plan), delovne organizacije (vodstvo, računalništvo in prodajni oddelki) in delno tudi zunanje institucije, kot npr: Narodna banka. Carinska služba, itd. Vse to kaže na to, kako obsežen je projekt ISIP, hkrati pa seveda tudi na njegov širši družbenogospodarski pomen.
V	zvezi s tem projektom pa je potrebno poudariti še nekaj: velikega pomena je odločitev o združitvi strokovnih znanj in več organizacij, pomembna pa je tudi trdna medsebojna vez in sodelovanje, ki se je med strokovnjaki, ki so na projektu sodelovali, spletla. Seveda pa verjetno tudi v primeru teh organizacij, ki so v jugoslovanskem merilu verjetno edine, ki so združile svoje moči na tako obsežnem projektu, v bodoče ne bo šlo brez težav, saj je uvajanje novega sistema v prakso vsekakor izredno težavno in zahtevno delo.
Miloš Resnik:
Leta 1978 je bila Iskra objektivno prisiljena iti v načrtovanje izgradnje celovitega informacijskega sistema, saj je obseg izvoza, okoli 100 milijonov dolarjev — že povzročal težave pri vodenju zaradi pomanjkljivih informacijskih podlag pri sprejemanju poslovnih odločitev. Do danes smo premaknili na bolje računalniško zajemanje podatkov, četudi je res, da je pristop sam še dokaj neorganiziran in reševanje problematike dokaj necelovito. Sicer v IC že imamo računalniško obdelavo podatkov izvozne informatike, ki pa daje predvsem informacije za knjigovodstvo, komercialistom pa ne omogoča ažurnega spremljanja izvoznega poslovanja.
V	okviru projekta smo uspeli uresničiti neposredno strokovno in razisko-
Mici Jereb v pokoju
Nedavno je odšla v pokoj naša dolgoletna sodelavka Mici Jereb, vodja skladišča rezervnih delov v Iskrini tovarni števcev v Kranju.
V	Iskro je prišča kot mlado, še ne petnajstletno dekletce, drobceno s kitkami, dejansko kar iz gozda, kjer so ji tekla njena otroška leta med vojno. To je bilo spomladi leta 1948. V tistih težkih časih je bilo še kako potrebno biti zaveden, delaven, marljiv pri delu in obnašanju. Taka kot je bila Mici takrat, je še danes.
Kot delavka v umerjevalnici števcev je leta 1969 prišla k servisu pakirat rezervne dele. Ob vse večjem razmahu prodaje števcev se je večal tudi obseg servisnega dela. Nazadnje je bila vodja skladišča rezervnih delov, pomagala sta ji še dva delavca. S svojo vestnostjo in natančnostjo je pustila svojim mlajšim naslednikom številne obveznosti, če želimo, da bo delo servisa tudi v bodoče potekalo brez težav.
V	pokoj je Mici Jereb odšla sorazmerno mlada, prav v teh dneh praznuje svojo 50-letnico. Ob skrbi za družino in dom ter svojo vnučko ji želimo še obilo zdravja in osebne sreče.
Sodelavci GPP TOZD Števci
valno-razvojno delo med gospodarskimi organizacijami na eni ter različnimi zunanjimi institucijami na drugi strani.
Vsekakor pa je pomembno še dejstvo, da bo po tem projektu moglo standardizirano enotno delovati najmanj pet velikih OZD v Sloveniji. Doslej pridobljene izkušnje pa bo nedvomno mogoče uporabiti tudi pri nadaljnjih podobnih projektih, smotrno utečeni sistem sodelovanja pa bo verjetno možno uporabiti in primerno zaposliti še z drugimi nalogami podobne vrste.
Po drugi strani pa velja dodati še stališče naših delovnih in temeljnih organizacij, za katere je zelo pomembno, ali bodo dobile ažurirane podatke s področja izvoza in uvoza in jim zato tak računalniški sistem gotovo pomeni bistveno olajšano situacijo pri odloča-
nju. In, čeprav je ISIP za sedaj predvsem orientiran na IC — področje izvoza, kjer naj bi za začetek dobili ustrezne poslovne, statistične in knjigovodske podatke, pa bo že naslednja faza zajela terminalske povezave z DO.
Jure Božič:
Dodal bi predvsem to, da se z uspešnostjo projekta ISIP odpirajo še nova razvojna obzorja podobne vrste. Posebnega pomena je tudi sodelovanje gospodarstva, oz. izvoznih organizacij na področju informacijskih tokov z Narodno banko in drugimi, ki bistveno vplivajo na učinkovitost izvoznega poslovanja.
ISIP je vsekakor zaokrožena celota, ki ponuja informacijo o izvoznem procesu, ki je bil osnova za nemoteno odvijanje izvoznega procesa za analizo potreb kot osnove za poslovne odločitve za uporabe v računalniških službah. Po drugi strani pa pričakujemo od tega sistema še več —- namesto ljudi naj bi namreč opravljal administrativna dela, delavci, ki so doslej delali ta dela, pa bi se lahko posvetili bolj vsebinskemu delu.
Nujno pa se mi zdi potrebno poudariti še to, da je bistvena prednost ISIP v tem, da je orientiran terminalsko Tako s čim manj dela hitro dobimo podatke, ki so nam potrebni.
Zaenkrat na ISIP sodelujemo z IC, ki že v prihodnjem letu začenja z aplikacijo uvoza in prodaje. Hkrati pa plodno sodelovanje s Krko odpira vedno nove aplikacije, kar pomeni poleg neposrednih koristi tudi možnost interaktivne tehnologije, ki pa na tem področju pomeni bistven uspeh.
Ena izmed pomembnih novosti, ki jih ponuja ISIP je tudi ta, da štirje veliki slovenski izvozniki oblikujejo enotni 'način zajemanja podatkov, s tem pa so se odločili tudi za vsklajen nastop, tudi v odnosu na zunanje institucije.
Pa še to: kot je povedal že Resnik, je sistem ISIP grajen tako, da bo možno delovne rezultate uporabiti še na drugih projektih; že v naslednjem letu bomo v TOZD CAOP delali kar na treh.
Ledina je torej zorana, treba je samo ustrezno nadaljevati!
mak
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem in sodelavkam v Iskri Avtomatiki, TOZD AVN, Stegne, prav lepo zahvaljujem za darila in prisrčne besede. Celotnemu kolektivu pa želim še naprej veliko delovnih uspehov v novem letu 1984
Vera Šeme.
ZAHVALI
Ob boleči izgubi dragega očeta
MARTINA ZALETELA
se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem Iskra Commerce Ljubljana, TOZD ZT — Carinski oddelek Kranj in Ljubljana in oddelku Finančno devizne operative za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in finančno pomoč.
Vsem iskrena hvala
hčerka Zdenka ZALETEL.
Ob smrti dragega očeta
JANEZA KOZJEKA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam TOZD Orodjarna in TOZD Stikala, za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti
sinova Janez in Stanko z družinama.
Obvestilo
smučarjem
Člane smučardte sekcije PD Iskra in ostale interesente obveščamo, da si lahko nabavite nove smučarske izkaznice in nalepke za sezono 1983/84, v PPC — Trg revolucije 3, pri tov. Matotek (vsak dan od 13.-15. ure).
Časopisne novice
Slednjič je med Iskro in El Niš dozorelo spoznanje, da oba velika sistema ne moreta biti uspešna brez sodelovanja. Že letos sta se kolektiva dogovorila za skupen nastop v Turčiji in Argentini. V Turčiji bo konzorcij opremil železnico s signalnimi napravami, v južnoameriški državi pa bosta kolektiva postavila celoten sistem za avtomatizacijo tamkajšnjih železniških prog. Skupaj se dogovarjata še za posle v drugih državah v Sredozemlju pa tudi v Iranu in Maleziji. Sodelovanje naj bi obakolektiva razširila še na računalništvo.
Iskra in El Niš se med drugim dogovarjata tudi o tem, da bi Iskra Commerce prevzela zunanjetrgovinske posle za El Niš—Večer, Maribor.
Sobotna priloga Dela ob prazniku 29. novembra je objavila tudi članek o Iskri. Mimo že znanih podatkov smo prebrali tudi tale, z mastnim tiskom podkrepljen odstavek:.
»V. proizvodnem načrtu Iskre se je konec 1945. leta pojavil tedaj edini predstavnik elektronske tehnike — štiricevni radijski sprejemnik. Toda ta izdelek ni nikoli prišel na trg, ker je zvezno ministrstvo za industrijo menilo, da proizvodnja elektronskih izdelkov ne sodi v bližino zahodne meje države in je zanjo treba najti varnejše mesto. V tistem času so se v Beogradu domislili, da je treba tovarno za izdelke elektronike ustanoviti v Nišu. Z izgovorom o strateški varnosti so tako administrativno preprečili prvi poskus, da bi Iskra prišla na tržišče s sodobnim izdelkom iz elektronske dejavnosti. No, po 1948. letu je postal strateško nevarnejši vzhodni del meje naše države«.
El Niš gradi novo poslopje za potrebe svojega inštituta za razvoj. Investicija za na novo pridobljenih 2.000 kv. m površine bo veljala 55 milijonov dinarjev.
TOZD Elektronika delovne organizacije Ivasim iz Ivanič-Grada je predstavila tržišču nov računalnik Z-3, ki je sad sodelovanja strokovnjakov te osnovne organizacije in zunanjih sodelavcev. Računalnik je izdelan skoraj povsem iz domače opreme (90%) ob minimalnem deležu uvoznih delov. Po prvih ocenah je novi računalnik boljši od dosedanjega sistema APPLE, zato se zelo zanimajo zanj, kar je bilo potrjeno na nedavni razstavi Jntefbiro Informatika ‘83 — Večernji list, Zagreb.
Iskra iz Kranja (op. najbrž pomota glede kraja) in El iz Niša sta podpisali samoupravni sporazum o delitvi dela pri proizvodnji feritov. Obe organizaciji želita tudi deliti program pri raziskavah in razvoju v elektroniki in računalništvu, prizadevata pa si tudi za skupen nastop na domačem in tujih tržiščih. Poleg tega se pogovarjata o skupnem razvoju aplikacijske programske opreme za proizvodnjo perifernih enot, zatem za kompatibilne programe v elektroniki in vlaganja v proizvodnjo videorekorderjev — Privredni vjesnik, Zagreb.
V prostorih ČGP Delo so podelili nagrado uredništva časopisa Media marketing za najboljši jugoslovanski tiskani propagandni oglas leta »Zlati MM 83« in tri diplome. V ožjilzbor je komisija uvrstila 24 oglasov in 8 plakatov, ali serij. Nagrado »Zlati MM 83« je dobil oglas Trgovina z največjo izbiro (mali oglas Dela). Diplomo je dobila tudi serija plakatov za interno propagando Iskre.
Žirija je menila, da so ekonomsko propagandna in druga propagandna sporočila v jugoslovanskem tisku vsebinsko in vizualno še vedno dokaj neinventivna.
Zbral in uredil Marjan Kralj
gl
NA ROB PRIREDITVI FOTO KINO SEKCIJE ISKRA
Kriza ustvarjalnosti
ali odnosov?
Foto-kino sekcija Iskra pri Foto-kino klubu Janez Puhar v Kranju v počastitev dneva republike vsako leto organizira razstavi dia in fotografij ter festival amaterskega filma.
Letos je bila prireditev v Iskri Tele-matiki na Laborah, morda je bila že zaradi tega slabo obiskana, vendar pa preseneča dejstvo, da se razstav in festivala niso udeležili niti vsi nagrajeni foto in • kinoamaterji. Po reorganizaciji kranjske Iskre delo Iskrine foto-kino sekcije ni več polno zaživelo. Morda so naši amaterji trenutno nekoliko manj ustvarjalni, ali pa je to posledica odnosov znotraj sekcije? Odgovora ne vemo, poiskati ga bomo morali amaterji sami, vsaj za nadaljevanje tradicije naše sekcije.
Na letošnji 11. razstavi Iskrine fotografije se je predstavilo devet avtorjev s 36 fotografijami. Na 5. razstavi diapozitivov je sodelovalo 12 avtorjev s 63 diapozitivi. Na 9. festivalu amaterskega filma Iskre je sodelovalo sedem kinoamaterjev z devetimi filmi. Prispela dela so ocenjevali Aleksej Ignaš-čenko in Marjan Kukec, kandidata za mojstra fotografije in filmski režiser Božo Grlj. Prireditev so popestrili člani Iskrinega mešanega pevskega zbora, o tvoril pa jo je Anton Čuda, predsednik sindikalne konference v Iskri Kibernetiki.
Zlato medaljo za kolekcijo fotografij je osvojil Novak Ratkovič, srebrno
Marjan Untenveger in bronasto Janez Golias. Zlato medaljo za posamezno fotografijo je prejel Jaro Miščevič, srebrno Sergio Sebeglia in bronasto Bojan Beguš.
Zlato medaljo za kolekcijo barvnih diapozitivov je prejel Tomaž Planina, srebrno Marjan Vivoda in bronasto Janez Golias. Zlato medaljo za posamezni diapozitiv je osvojil Sergio Sebeglia, srebrno Marjan Ručigaj in bronasto Alojz Boc.
Zlato medaljo za dokumentarni fihn je prejel Aleksander Šmuc, zlato medaljo za igrani film Janez Mayer in zlato medaljo za žanrski film Franc Pihlar-Alojz Boe * 2 3 4
Ženski odbojkarski turnir
Objavljamo rezultate vsakoletnega turnirja ženskih odbojkarskih ekip ob prazniku republike, ki se je odvijal 22. novembra 1983 v televadnici na Planini v Kranju.
Rezultati:
Kibernetika : Iskra Commerce	6:2
Mehanizmi : Telematika	2:0
Kibernetika : Telematika	2:0
Mehanizmi : Iskra Commerce	2:1
Vrstni red:
L Mehanizmi
2.	Iskra Commerce
3.	Kibernetika
4.	Telematika
Tudi tokrat je zmagala ekipa TOZD Mehanizmi iz Lipnice in osvojila prehodni pokal. En pokal si je prislužila že v trajno last, saj ga je osvojila trikrat zapored.
Vlado Sofronievski
Zimski planinski tečaj
Alpinistični odsek Kranj organizira za planince dvodnevni zimski tečaj na Kališču, kjer se bodo naučili gibanja v gorskem svetu pozimi, uporabe derez in cepina, zaustav Ijanja padcev na strmih pobočjih ipd.
Tečaj bodo vodili izkušeni alpinisti,gorski vodniki in reševalci. Prvi dan bo namenjen teoriji, naslednji dan bo tura na Storžič, kjer bodo udeleženci tečaja lahko praktično uporabili pridobljeno znanje. Zvečer bo tovariško srečanje, na katerem bodo člani kranjske alpinistične odprave Pamir ‘83 prikazali svoje diapozitive. Koča na Kališču bo v tem času oskrbovana.
Čas tečaja bo pravočasno objavljen glede na snežne razmere. Cena dvodnevnega tečaja je 950 din. Prijave sprejema Peter Markič, IBI Kranj, tel.: 23-755 ali doma
21"®44‘	Alpinistični odsek Kranj
ISKRA — AVTOMATIKA
Počitnice na snegu — Kranjska gora
Tudi za zimsko sezono 1983/84 smo za delavce Iskra — Avtomatika organizirah letovanje v Kranjski gori od 15. 12. 1983 do 11. 3. 1984.
Prijave, oz. rezervacije zbira služba za družbeni standard, Kotnikova 6, telefon 312—322 im. 259 od 7. 11. 1983 dafle.
Cena prenočišča z uporabo čajne kuhinje je 265,00 din dnevno po osebi. Turistična taksa v višini 28,00 din dnevno po osebi se plača v kraju letovanja.
Najkrajši čas letovanja je 3 dni, najdaljši v času počitnic pa 7 dni.
Ob prijavi vplačate akontacijo 1.000,00 din, razliko do polne cehe pa najkasneje 14 dni pred pričetkom letovanja.
Služba za družbeni standard
'o
::5
le
?a
h
de
Is
>
tl
>1
!ii
h
Si
Sl
:!