Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Ljubljani vsaki torek, četrtek in soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K, za četrt leta 3'50 K, mesečno l-20 K; za Nemčijo za pol leta 7 90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9 50 K za četrt leta 4-80 K. PonntiM ilnlikH IS v. Reklamacije »o poitain« presti. Nefrankirana pisma m m tprc-imaje. Rokopisi •• vracaja, laiinU. Kaistipaa pitil-nitim (liri** 88 mm) za Mkrat 80 ria., viiknt pi šcgevir*. 32. štev. V Ljubljani, v četrtek, dne 15. aprila 1909. Leto XII. prvi majnik je delavski praznik! NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo »Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne pošiljatev, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: UpravnlStvo »Rdečega Prapora*, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20. VabUo na naročbo. Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca marca, da jo zopet obnove. Pri tem naj se ozirajo na to, da je naročnina od 1. aprila 1.1. naprej nekoliko povišana z ozirom na to, da izhaja od 1. aprila naprej „Rdečl Prapor" trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in sobote ter bo veljal: Za Avstro-Ogrske dežele: za celo leto I4a— kron za pol leta 7m— „ za četrt leta 3a50 „ na mesec 1*20 „ Za Nemčijo: za pol leta K 7-90 za četrt leta „ 4*— Za Ameriko: za pol leta K 9-50 za četrt leta „ 4-80 Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled. Upravništvo »Rdečega Prapora". Ljubljanski volilci! Občinski svet glavnega mesta Ljubljane se ima izpopolniti z nadomestnimi volitvami za one člane, ki so letos izstopili. Zopet priporoča liberalna stranka, ki vlada leta in leta brez vsake opozicije v mestni občini, svoje kandidate. Klerikalna stranka, ki si je v deželi pridobila odločilno, tako-rekoč absolutistično moč, hrepeni že davno tudi po Ljubljani in se dela, kakor bi letos hotela aktivno poseči v volitve. Naj pa že imenuje svoje kandidate ali ne — nam je to vseeno. V boju med liberalci in klerikalci ne vidimo nič drugega kakor boj dveh klik,- ki sta obe delavstvu enako sovražni. Liberalci vladajo v ljubljanskem občinskem svetu in dolgoletna izkušnja ksie, da ne iščejo tam nič druzega kakor interese *T°j®» buržoazne, kolikor je v naših razmerah mogoče kapitalistične stranke. Dasi šteje Ljubljana med manjša mesta, je vendar življenje tukaj nezaslišano drago in občinski svet ni storil prav nobenega resnega koraka proti strahovitemu podraženju živil, ki goni delavstvo in sploh vse nebogate sloje v neznosne skrbi in jih obsoja na pomanjkanje, Za vse izkušnje drugih mest je ljubljanski občinski svet slep. Zakaj klika, ki vlada na rotovžu, ne misli nikdar na potrebe in koristi občinskega prebivalstva, temveč edino na interese svoje stranke in njenih vplivnejših pristašev. Da bi zaslepila prebivalstvo, je liberalna stranka razvila silovito nacionalno agitacijo in bi tudi sedanjim volitvam rada pritisnila pečat nacionalizma. A vse to je le pesek v oči. Občinski svet je v prvi vrsti gospodarsko-upravni, ne pa politični zbor in najboljša narodna politika njegova bi bila, poskrbeti slovenskemu prebivalstvu kolikor mogoče ugodno materialno življenje. Liberalna stranka se pa upira vsaki napravi, ki bi olajšala siromašnejšim slojem boj za obstanek. Drugod municiralizirajo proizvajanje in trgovino živil, mesa, kruha itd.; liberalni stranki v Ljubljani so take misli pregrešne. Socialnega napredka se v našem občinskem gospodarstvu sploh ne opazi. Tudi volilna reforma viši že leta in leta v zraku; vemo, da zadene odgovornost za to tudi deželni zbor, ampak samo nanj se ne more izgovarjati liberalna stranka, ker je sama zavlačila zadevo, dokler je mogla. In reforma, ki jo je sklenil občinski svet, je nad vse malenkostna, kajti najštevilnejšemu četrtemu razredu hoče priznati komaj štiri zastopnike, do čim jih imajo vsi privilegirani razredi po deset. Občinski očetje se, kadar pridejo popolnoma v zagato, izgovarjajo, da ni sredstev za socialne naprave. Občinsko gospodarstvo je res na slabih nogah in neprenehoma se reži pošast deficita. Brez novih dohodkov se ne more naprej. Položaj je tak, da bo moral občinski svet v dogledni dobi vzlic vsej demagogiji skleniti nove davščine.' Bati se je pa, da dobe zopet siromašnejši sloji nova bremena, bogatejši pa nove koristi. Razmere v ljubljanski občini se ne morejo iz-premeniti, dokler ne pride v mestno zbornico nekaj načelne opozicije. 2e mnogokrat smo naglašali, da se mora vsak zbor, v katerem deluje ena sama stranka brez vsake opozicije, izpremeniti v kliko in se mora v njem vgnezditi nedelavnost. Kjer se nikdar ne javljajo nasprotni nazori, da bi se razvijal duševni boj, je stagnacija neizogibna; in če so povrh še interesi večine prebivalstva brez zastopstva, mora egoizem manjšine postati absoluten. Tako je v Ljubljani in drugače ne bo, dokler se ne oglasi v zbornici krepka, ne demagoška, pač pa načelna opozicija. Iz vseh teh razlogov je sklenil okrajni odbor jugoslovanske socialno-demokratične stranke v Ljubljani, da se tudi letos aktivno udeleži občinskih volitev ter pozivlje volilce tretjega razreda, naj se otresejo vsakovrstnih neopravičenih predsodkov ter naj Bložno glasujejo za sledeče kandidate: Etbin Kristan, pisatelj v Ljubljani; Ivan Mlinar, tiskar v Ljubljani; Jernej Vilhar, sprevodnik juž. žel. v Ljubljani. Volllcll Kdor želi, da pride v upravo ljubljanske občine res napreden duh, kateremu ne zadostuje sempatam kakšna protiduhovniška fraza, naj zapiše na svojo glasovnico imena naših kandidatov in naj jo tako odda. Prava naprednost se ne more ustavljati tam, kjer se začenjajo interesi te ali one posamezne klike, ampak mora imeti velike in visoke cilje in mora neumorno delovati tako, da se jim neprenehoma približuje. Napredno je delo, ki se ne da premagovati od razmer, vedno se izpremi-njajočih, temveč ki v vsakih razmerah išče kar je najboljše in premaguje kar je slabo. Take naprednosti pa doslej ni bilo v ljubljanskem občinskem gospodarstvu in je ne bo, dokler ne postane mestna zbornica bojno polje, na katerem se bodo kosali vsi nazori in bodo zastopani vsi interesi prebivalstva. To če doseči socialno-demokratična stranka in kdor razume, da je to edino zdravo načelo, bo glasoval za njene kandidate. Treba je pa v teh dneh, da je vsak sodrug agitator, ki pojasni svojim sovolilcem socialno-de-mokratično stališče in jim dokaže, da je socialno-demokratična zmaga koristna vsemu prebivalstvu. Torej — na delol Okrajni odbor Jngoilovanike loclalno-demokratične stranke. Mir Je naša zahteva! Govor poslanca sodruga drja. Adlerja na seji državnega zbora dne 26. marca. Na zadnji seji predvelikonočnega zasedanja, dne 26. marca, so vložili poslanci dr. Adler, Daszynski, Nčmec, Pittoni in Vitijk v imenu socialno-demokratičnega kluba sledeči nujni predlog: »Vlada se poziva, naj Izvršuje v polni meri svoj ustavni vpliv na skupno vlado in jo napravi, da tudi zanaprej energično In vztrajno nadaljuje svoje prizadevanje za ohranitev miru.4' Nujnost in predlog je vtemeljeval poslanec dr. Viktor Adler s sledečim govorom: Če Vam še ob taki pozni uri, v trenutku, ko hoče zbornica zaključiti svoje delo, podajamo svoj predlog, storimo to, ker menimo, da se zbornica, če spoznava svoje dolžnost, ne sme raziti, ne da bi sklenila Izjavo svoje volje v življenskem vprašanju, v katerem je danes za nas, za državo in za narode vse na kocki. Zdi se nam, da je izključeno, da bi se razšel parlament, ne da bi zastopniki narodov izrekli, kaj čuti ljudstvo samo ob nevarnosti vojne, kaj hoče ljudstvo samo v tej stvari. Dolge mesece že imamo pred seboj težko nevarnost in če smo porabili vsako priliko, da se je slišal v tej zbornici glas naše stranke ter smo izjavljali da hoče delavno ljudstvo mir, se nam zdi danes, da vse to ne zadostuje več, ampak mi želimo — in jaz mislim, da mora to biti tudi Vaša želja, — slovesno izpričati svojo voljo za mir. Zdi se, da se je vojna nevarnost * danes zmanjšala. V tem trenutku nočemo preiskovati, kje so vzroki, kje povzročitelji vojne nevarnosti, ki je mesece in mesece plavala ne le nad našimi narodi, temveč nad vso Evropo in ki se žal vsak hip lahko zopet pojavi. Prišel bo čas, ko se bodo morali zagovarjati tisti, ki so odgovorni. Danes hočemo pribiti, da so tisti, ki plačujejo vse s svojo krvjo, tisti, katerih kri plačuje ugled dinastij in vso slavo vseh državnikov, da so široke množice prebivalstva složne, kadar se kliče: vojne nočemo, mir hočemo; ne velike vojne, ne svetovne vojne, ne vojne na tri strani, pa tudi ne male vojne (živahno odobravanje in ploskanje), tudi lokalizirane vojne nočemo 1 In prav danes, ko na svojo radost lahko konstatiramo, da je najtežje premagano, da je minila največja nevarnost, prav danes, ko izjavljajo naši državniki, ki so odgovorni za našo zunanjo politiko, da je odstranjena vojna nevarnost, ne da bi kaj trpelo tisto, kar imenujejo ugled države; danes dvigamo s podvojeno resnobo svoj svareči glas, ker slišimo zbor onih drugih, ker slišimo vsak dan zbor bolj ali manj oficioznega časopisja, čigar vojneželjni članki so v nasprotju z jezikom, ki ga oficielno govori naš zunanji urad. (Pritrjevanje.) Konec prih. Politični odsevi. * 0 črnogorskem vprašanja je avstro-ogrski poslanik v Rimu izročil italijanskemu uradu za zunanje zadeve izjavo, da soglaša z znanimi izpre-membami članka 29 berlinske pogodbe, s čemer se razširja suvereniteta Črne gore. Avstrijska izjava se pošlje vsem velesilam, ki so podpisale berlinsko pogodbo. * Med Japonsko In Anglijo se kaže že nekaj časa nesporazum: dosedanja zveza teh dveh držav se je nedvomno omajala. Zadnje dni pa prihajajo celo poročila, da je Japonska odpovedala dosedanjo zvezo, da pa sklene Anglija namesto tega alianco s severnoameriškimi Zedinjenimi državami. Seveda v vseh teh vprašanjih ne odločujejo prizadeti narodi, temveč diplomacija, ki zastopa interese dinastij- in kapitalistov. Na Japonskem so postali nezaupljivi, ker se je po njihovem mnenju Anglija preveč sprijaznila z Rusijo; v vzhodni Aziji si pa japonski in ruski kapitalistični interesi danes prav tako nasprotujejo kakor pred rusko-japonsko vojno. Po drugi strani se pa opaža že nekaj časa zbliževanje med Japonsko in Indijo, kjer upajo prav resno, da se s pomočjo Japoncev prejalislej otresejo angleškega gospodstva, ki jih strahovito izkorišča. Če se res sklene angleško-ameriška zveza, se v njej ne more iskati jamstvo za svetovni mir. Toda takega jamstva ne daje v naši družbi sploh nobena politična zveza. Vsa mednarodna politika je izliv svetovne kapitalistične konkurence; dokler se svet ne otrese te, je vojna nevarnost vedno na dnevnem redn. * Na Torticam se množe notranji nemiri. Revolucijo Miadoturkov so večinoma izvršili častniki, posledica je pa ta, da vojaštvo boljinbolj politizira in da se dvigajo tudi reakcionarni elementi v armadi. V Carigradu, zlasti v sultanovi palači, imajo že nekaj časa opraviti s politično nezadovoljnimi vojaki. V pondeljek zvečer so nazadnjaški vojaki vprizorili v Carigradu pravo ustajo. Naščuvali so jih mohamedanski klerikalci, ki vidijo v konštituciji nevarnost za predpravice islama. * Turški pristaniški delavni v Tripoliju so napadli neko italijansko trgovsko ladjo m sneli ž nje laško trgovsko zastavo. Laška vlada je poslala v Tripolis vojno križarko «Varese», da varuje laške podanike pred eventualnimi napadi. * T Peniji se očitno pripravljajo resni dogodki. Pri Enseliju na južnem obrežju kaspiškega jezera sta dve ruski ladji izkrcali 400 vojakov; v Abu-Šeheru v perzijskem zalivu je pa angleška bojna ladja postavila vojake na kopno. Obenem je pa angleška vlada izdala naredbo, da se ima Kaj-berski prehod med Perzijo in Indijo, ki ga večinoma rabijo karavane, zapreti za nedoločen čas. Castre — izgnan. Iz Pariza se poroča: Bivši predsednik venecolanake republike, Castro, ki izkuša s pomočjo nekaterih pristašev prekucniti sedanjo venecoiansko vlado in z oboroženo močjo zopet priti na krmilo, je prišel v Port de France, glavno mesto francoskega otoka Martinique v za-padnoindijskem arhiplu. Francoska vlada mu je naznanila, da mora zapustiti otok in je v soboto ponovila ukaz z dodatkom, da bo eventualno s silo odpravljen na ladjo, a če bi se upiral, da se lahko kaznuje z ječo. Castro se je branil ter je poklical odvetnika in zdravnika, ki naj bi bil dognal, da je bolan in nesposoben za potovanje. Od francoske vlade je zahteval daljši termin za odpoto-vanje. Guverner in generalni prokurator ata odklonila prošnjo ter sta zagrozila s silo. Občinstvo je zelo razburjeno. — Castro je bil končno odpravljen na ladjo « Versailles*, ki je ob 9. zvečer zapustila Fort de France in je namenjena za SL Na-saire v okraju Spodnje Loire. Domače vest!. Fodransperg. Pred tržaškim porotnim sodiščem je bil obsojen na vislice Julij plemeniti Fodransperg. Obsojenec je umoril šansonetko Luciene Fabre, ki jo je bil nalašč privabil na lastni dom, v osamljeno hišo pri Rojanu, da bi jo umoril in oropal. Po izvršenem umoru je Fodransperg razsekal truplo na sedem delov in lepo zavil v pakete. Najprej je odnesel prvi paket, v katerem je bila glava umor-jenke, y morje. Toda 2 uri pozneje je neki ribič potegnil glavo iz morja in na papirju, v katerem je bila glava zavita, so našli naslov morilca: Julij p). Fodransperg, Rojan 272. Popoldne istega dne je bil morilec v zaporu in hišna preiskava je dognala, da se je tam izvršil umor. Našli so dragocenosti v vrednosti par tisoč kron, ki so bile last umorjenke; našli so denar in tudi šest delov trupla umorjenke. Preiskovalni sodnik je dognal tudi, da je Fodransperg poplačal z oropanim denarjem nekaj dolgov. Mi smo sledili razpravi na porotnem sodišču, če ne drugače, po tržaškem »Piccolu*, ki je izhajal štirikrat na dan v 50.000 izvodih ter prinašal dobesedno vso razpravo. In zdi se nam, da ne samo uboga šansonetka, ampak tudi pravica je bila sedaj razsekana na kose. Ne morda ona pravica, s katero se bavijo pesniki in filozofi, toda ona, ki jo izvršuje država z nalašč zato nastavljenimi uradniki, ki imajo nalogo skrbeti, da se mora ravnati državljan natančno po predpisih stare knjige in v katerem so tudi de-tajlirane v posebno fineso vse kazni onim, ki te predpise prekoračijo. * Za nas ni to prvi zločin na svetu. In ravno sedaj nam prihaja v spomin, da se je v Italiji izvršil preteklo leto enak zločin. Neki Olivo je umoril lastno soprogo, jo razsekal in vrgel tiste pakete v morje. Tudi tam, kakor tu, se je vršila porotna obravnava in tudi tam je državni pravdnik govoril vehementno proti morilcu in rabil besede, ki imajo poseben namen, napraviti globok vtis na porotnike, da se doseže osveta proti morilcu in da se ga vidi v kratkem viseti na vislicah ... Toda porotniki so oprostili. Bil je škandal. Ampak zdelo se jim je, da sodi morilec v norišnico, Take norišnice še ni, ker cficielna pravica ne pozna znanosti in vede in morilec Olivo se iz-prehaja popolnoma svoboden po Italiji. Značilno je samo to, da je šest mesecev po razpravi državni pravdnik Cisotti znorel in da se sedaj nahaja v norišnici... * Ce se povrnemo v Trst, na naše porotno sodišče, ne moremo zamolčati, da nam je bilo zelo zoperno; slediti tej razpravi. Spominjamo se, da je predsednik sodnega dvora rekel porotnikom: «Glejte, gospodje, tu je bilo zavito truplo umorjenke; platno je bilo de-infekcirano, ampak še močno diši po mrliču ... Ce se gospodje hočejo prepričati P> In porotniki z gnusom: n 5. junija; v Tolminu 7. in 8. maja; v Cerknem 10. maja; v Kobaridu 3. maja; v Bovcu 5. maja; v Komnu 11. in 12. maja; v Sežani 7. in 8. maja; v Tržiču 27. in 28. maja; v Cervinjanu 1., 2., 3. 4. junija. — Smrten padec. V sredo pop. ob 4. in pol je popravljal neki 23 letni podajač Anton Gri iz Novevasi okoli 3 in pol metre visoki, z opeko pobiti vhod v dvorišče neke hiše gosp. Forgarja v Pevmi na Goriškem. Ko je odkril eno stran strehe, je izgubila streha seveda ravnotežje in zgrudil se je ubogi mladenič na cesto. Materijal strehe je padel nanj, tako da mu je privrela kri skozi ušesa, nos in usta in ostal je v par minutah mrtev. Nekega malega fantiča, kateri je gledal, ko je ponesrečenec popravljal streho, pa je samo malo popraskalo po glavi. Lesnim delavcem. Ker traja inprtija dunajskih mizarjev Se vedno, razpošilja odbor pomočniškega zbora pri mizarski Zadrugi na Dunaju vsem organizacijam lesnih de Uvcev po državi sledeči poziv: Strokovni tovariši, pozori Na Dunaju je ta čas še vedno okroglo 3000 mizarskih pomočnikov izprtih. In na podporni ■klad zveze je navezanih tudi domalega 800 brez' poselnih sodrugor, skupaj torej okroglo 4000 pomočnikov, ki so brez dela. Ker se pa ta boj, ki ga bijejo dunajski podočniki, kakor kažejo vse okolščine, zna zavleči se mesece, prosimo vsakega posameznega sodruga osebno in nujno, da skrbi za to: ^ 1. da ne potuje noben mizarski pomočnik na Dunaj in 2. da se vsako prosto mesto ali priložnost za oelo te stroke takoj, morda potom dopisnice na-‘nam, da se nam na ta način omogoči, pošiljati a8e brezposelne in neoženjene sodruge z Dunaja. . Akoprav je naS položaj ugoden, vendar pro- Podpirajo™*0’ *** Qa8 kol,k°r j® v ni‘hovi moči» Z* ^eKia*nim pozdravom 1 pomočniškega »bora dunajskih mizarjev: L. Wldholz načelnik. Dopisi, Iz Pazina smo dobili sledeči humoristični popravek, ki ga objavljamo, dasi nikakor ne odgovarja zakonitim določbam, ki veljajo tudi za patre-gvardijane. Kuriozni popravek se glasi: »Spoštovano uredništvo! Sklicajoč se na paragraf 19. tiskov, zakona z dne 1-7. dec. 1862, drž. zak. štev. 6 ex 1863 zahtevam z ozirom na dopis objavljen pod zaglavjem: Pazin. »Cvetka iz samostanskega vrta*, v štev. 28 Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem meslu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1. Ita-ljanska gimnazija ni imela svoje spovedi v frančiškanski cerkvi ampak v proštijski (župnijski); 2. Pazinski frančiškani (»fratri*) niso spovedovali ta-ljanskih gimnazijcev ne v samostanski in ne v župni cerkvi; 3. Pazinski frančiškani («fratri») ne bi sprejeli konvikta tudi, ako bi ga jim ponujali. V Pazinu, dne 8. aprila 1909, P. Kapistran Ferlin, gvardijan.* Tisti, ki je velecenjenemu patru gvardijanu, najbrže s posredovanjem glašovite »Pijeve družbe*, sestavil to pisarijo, ima še toliko poguma, da jo imenuje «stvaren> popravek! Posebno je pač tretja točka. Ce bi imeli v pazinskem samostanu manjših bratov kaj več previdnosti, bi bili opustili sploh vsako reagiranje, zlasti že zaradi tega, ker se je iz našega dopisa vsakdo lahko prepričal, da ni bilo v njem ne sence hudobnega ali škodoželjnega namens. Katoliški fratri bi lahko prepevali veselja, če bi bila kritika v vsakem časopisu tako objektivna in obzirna, kakor je v našem' listu. A kaj pomaga pripovedovanje, da ni bila spoved v frančiškanski cerkvi i. t. d., ko ni mogoče zanikati tega, kar je bilo najbolj stvarno, namreč onega gnusnega dejanja, s katerim se je bavilo sodišče? Zakaj vse drugo je stransko. In samo naša dobrodušnost je povzročila objavo tega »popravka*. Zadnje vesti. Reakcionarna revolucija na Tnrškem. Proti mladoturškemu odboru, ki se je prav o Veliki noči hotel preosnovati v politično stranko, se ja nenadoma izvršila revolucija, ki je, sodeč po dosedanjih poročilih, strla njegovo moč. V vsem gibanju je še toliko nejasnega, da je doslej popolnoma nemogoča sodba o dogodkih, njih vzrokih in posledicah. Skoraj nesumljivo je pač, da so čudno revolucijo povzročili reakcionarni, mohame-dansko-verski elementi, kar izpričuje velika udeležba mohamedanskih duhovnikov in njih gojencev, ter zahteva, da se zopet uveljavi takozvani šeri-jatski zakon. Zelo verjetno je pa tudi, da ima sultan sam prste vmes. Težje je razumeti, da se je uprla vojaščina, če se pomisli, da je bila lanjska mladoturška revolucija le zato mogoča, ker so vojaki skoraj povsod sledili svojim mladoturškim častnikom, katerim se sedaj šiloma upirajo. Nasprotje proti Mladoturkom, kolikor se je moglo opažati, teče iz dveh virov. Na eni strani so mohamedansko-pravoverni, nazadnjaški elementi, ki so se pred kratkim združili v organizaciji »Iti-bati Mohamed*, na drugi pa takozvana liberalna zveza, v kateri se zedinjujejo s Turki tudi Grki, Srbi, Bolgari in Arbanasi, Prvi sovražijo Mlado-turke, ker jim očitajo, da prezirajo mobamedanstvo in odpravljajo stare islamske zakone; drugi pa trdijo, da so, odkar go na krmilu, pokazali nezmožnost za obsežno politiko in velike reforme. Med množicami 8ta pa gotovo delovala dva glavna razloga, da je našla agitacija proti mladoturkom tako ugodna tla: Njim pripisujejo krivdo, da je Turčijo definitivno izgubila Bosno in Hercegovino ter protektorat nad Bolgarijo ; najbolj klerikalne je pa tudi vznemirjal namen, da bi imeli tndi kristjani služiti kot vojaki, s čemer bi bila do dobrega priznana enakopravnost ne mohamedancev. Revolucionarji so imeli uspeh in so ga deloma dosegli s krvjo. Če ni v tej zmagi nevarnost za novi red sploh, za konstitucijo in parlament, se bo kmalu pokazalo. Dana), 13. aprila. Revolucionarno gibanje v Carigradu se je začelo tako: Zjbtraj sta dva bataljona zasedla Zofijino džamijo in parlament; na Selu je bilo le malo častnikov, kajti večinoma so jih vojaki zaprli v vojašnici. Kmalu se je vojakom pridružila ogromna množica, ki je narastla na sto-tisoč glav ter je zasedla vse dohode k parlamentu. Uporni vojaki so zahtevali uveljavljenje starega še rijatnega zakona, odstranitev velikega vezirja, voj nega ministra in predsednika parlamenta ter zase generalni pardon in priznanje, da ravnajo patri otično. Množici se je pridružilo 7000 «zoff» (du hovniškib gojencev). Vodja ustašev je neki podčastnik. Brzojavne žiče so po vsem mestu porezane. Dopoldne so uporniki hoteli izvabiti vojaštvo iz vojnega ministrstva, kar je preprečila kavalerija. Tuintam je prišlo do spopadov. Skoraj vsi častniki so v vojašnicah zaprti; precejšnje število jih je ubitih' Šajh il Islam (cerkveni poglavar) se je pogajal z ustaši, toda zaman. Uporniki zahtevajo tudi razpust mladoturškega odbora; predsednik par* lamenta naj bi postal Ulema Mustaf a paSa A sim, podpredsednik pa Armenec L.ohrab. Predsednik zbornice je demisioniral, prav tako tudi veliki vezir in vos kabinet. Tudi iz pokrajina, zlasti iz Kosova in iz Albanije prihajajo vznemirjajoče vesti. Carigrad, 14. aprila. Ponoči je bil pravosodni minister umorjen, monariški minister pa ranjen. Včeraj je bilo ubitih 18 oseb, ranjenih pa več cakor 30. Pozno zvečer je sultan izdal irade, s katerim se imenuje iz grško-turške vojne znani Eden )aša za vojnega ministra in obljubuje svetost šerijatskega zakona. Sultan je sprejel demisijo kabineta. Ko se je razglasil irade, so uporniki od veselja začeli streljati, kar je povzročilo med množico, ki je mislila, da se je vnel boj, ve-'iko paniko. Vojaštvo se je vrnilo v vojašnice. Danes e v mestu mir. Carigrad, 14. aprila. Sinoči je imel zborni poveljnik v vojnem ministrstvu zbranih 34 bataljonov in 22 topov, tudi skoraj vsa kavalerija je ostala zvesta. Za velikega vezirja je bil imenovan Tevfik paša, za zbornega poveljnika Ja ver paSa. Uporniki niso hoteli priznati Tevfika. Carigrad, 14. aprila. Revolucionarno gibanje nima osti proti parlamentu in ustavi; uporniki bo nasprotno zahtevali podpore za svoje še ne dovolj jasne namene od poslancev. Ker pa je parlament na počitnicah, so sklicali izredno sejo tistih poslancev, ki so v Carigradu. Vsakega popularnega poslanca so pozdravljali s klici in trombami. Samo proti Mahomed Arslamu so nastopili z revolverji in so ga ubili, misleči dajeHusejnDžahid, glavni urednik mladoturškega »Tanina*. Carigrad, 14. aprila. Na poziv skopljanskega poslanca Hodža Saida se je včeraj zbralo 60 poslancev na sejo, ki je trajala do pol 9. zvečer. Za predsednika zbornice so izvolili Arbanasa Js-majl Kemala. Carigrad, 14. aprila. Glasilo mohamedanske zveze »Volkem* objavlja odprto pismo sultanu, v katerem se pravi, da je v sultanovi roki zaklju-čenje parlamenta in odprava ustave. Ca bi kdo sultanu svetoval, da naj le za minuto zaključi zbornico, bi se moral smatrati za izdajalca domovine. Nova vlada mora biti izven strank. Nemški cesar v Benetkah. Benetke, 14. aprila. Nemški cesar s cesarico je danes prišel sem.] Avstrijsko-srbska pogajanja. Bel gr a d, 14. aprila. Pogajanja med Avstrijo in Srbijo zaradi trgovinske pogodbe so na nedoločen čas pretrgana, ker Srbija izjavlja, da ne more sprejeti avstrijskih predlogov za podlago pogajanja. Avstrijske žahteve so take, da bi bil Srbiji uvoz živine v Avstrijo sploh onemogočen. Japonsko ln Anglija. London, 14. aprila. Z Japonske strani se odločno dementira vest, da bi Japonska odpovedala zvezo z Anglijo. HrvatsU sabor. Budimpešta, 14. aprila. V vladnih krogih zanikuje, da se razpusti hrvatski sabor. Josip Krapka nmrl. Na velikonočni podeljek je v Prostjejovu umrl sodrug Josip Krapka, urednik ondotnega socialno-demokratičnega Usta »Hlas Lidu*. Sodrug Krapka je od mladih nog deloval v stranki in si je pridobil za češko socialno demokracijo mnogo zaslug. Več let je bil tudi na Dunaju urednik glasila »Dčlnickč Listy», ki izhajajo zdaj dnevno. Bolan je bil že dolgo let na pljučih, vendar je bil prav do zadnje ure na delu. Star je bil Sele 46 let. Ubit omobolnlk. Dunaj, 14. aprila. Preiskava je dognala, da so umobolnega knjigoveznega pomočnika Jurija Feigla v deželni umobolnici v Steinhofu strežaji tako neusmiljeno mučili, da je umrl vsled poškodb. Strokovni pregled. = Strokovni kongresi. Zastopniki strokovno organiziranih sodrugov so na velikonočne praznike na Dunaju izvršili znamenito delo. Sešli so se na svoje občne zbore zastopniki Zveze lesnih delavcev, Strokovne Zveze tobačnih delavcev in delavk, Zveze delavcev s kamnom, Unije opekarskih delavcev, DruStva trgovskih nastavljencev, Društva klobučar* skih delavcev in DruStva poljedelskih delavcev Nižje Avstrije. Tudi zastopniki mladenskih organizacij so prišli na svoj zbor, kjer so se razgovarjali z vso resnobo o nalogi mladine. Prav zanimiv je bil občni zbor Zveze lesnih delavcev. Prišlo je 196 delegatov ter precejšnjo Število gostov, kakor zastopnik soc. dem,, poslanske zveze Reumann, strok, komisije Hueber, praike komisije Halik, za zvezo nemških lesnih delavcev Leupert, za ogrske Castelini, za hrvaške Bukseg, za Rumunce Hoppe i. t. d. Poročilo načelstva je podal Gross, referat o prispevskih in podporah Zveze sodrug Widholz. — Občnega zbora Strokovne Zveze tob. delavcev in delavk se je udeležilo 48 delegatov. O delovanju je poročal sodrug Pattermann. Strokovna Zveza je imela konec 1. 1908. 7460 članov. O organizaciji in gospodarskih razmerah tob. delavstva je poročal tudi sodr. Pattermann. Posl. Schrammel je izjavil, da bodo soc. dem. poslanci z vso vnemo zastopali zahteve tob. delavstva. — Poljaki in gozdni delavci Ni£je Avstrije so imeli svoj zbor, ki je sklenil v principu pristop v Državno Zvezo poljskih in gozdnih delavcev. Isto je izjavil zastopnik srbskega društva gozdnih in poljskih delavcev. *** Lesnim delavcem v Ljubljani naznanja odbor skupine lesnih delavcev v Ljubljani, da se vrši v nedeljo, dne 18. aprila 1909 ob 9. uri dopoldan v xalonu gostilne pri «Levu» shod z zelo važnim dnevnim rodom. Pozivajo m vsi sodragi, naj sc polnoštevilno in zanesljivo udeleže tega zborovanja. Vabila jim bodo izročena po zaupnikih. = Zveza rudarjev na Nemškem (Dcr Deutsche B<3rgarbriterverhimd) je v 1. 1908. zopet pridobil nekaj natl 50 0 0 novih članov. Dohodki (flanski doneski) so se pomnožili za 100.000 kron. Sfeunni dohodki Zveze so iznašali v I. 1908. 2 019 203 marke 84 pf. Premoženje Zveze znaša 2 816 944 inaik 4 pf. = Zveza »mori&kih radarjev, ki se imenuje «Un'ted Mine Workers* je imela v decembru leia 1908 — 294.746 članov. V letu 1908 pa je imela dohodkov 806 882 49 dolarjev. (En dolar = 4 K 96 vin) Milko Krapeš urar in trgovec z zlatnino, zapriseženi sodnijski cenilec, Ljubljana, Jurčičev trg 3 priporoča svojo bogato zalogo različnih stenskih in žepnih ur, kakor tudi zlatih in srebrnih verižic, uhanov in prstanov. V zalogi imam tudi gramofone in plošče s slovenskimi napevi in godbo. Z ozirom na bližajoče se velikonočne in binkoštne praznike, naj nihče ne zamudi te prilike, ker bodem prodajal po znatno nizkih cenah. Malo dobička, veliko prometa 1 Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto! 52—21 Katinka Widmayer trgovina pri ,Solnou‘ za vodo Pogačarjev trg priporoča svojo veliko zalogo 45—9 perila za dame, gospode In otroke. Rokavice, nogavice, kravate, blnze, oblekce, predpasnike, čepice, i. t. d. Vezenje nmet-r nih cvetlic. Nagrobne vence s trakovi. Vsa oprava za novorojenčke. Danski slamniki na]nove]še mode. Krasne ,peče‘ vedno v zalogi. Specialiteta za delavce: Celnllold - ovratniki, prsa in manšete. Nizke cene. % 3V. Jax h sto = LJUBLJANA = Dunajska cesta št. 17 priporočata svojo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. Pisalni stroji ,ilDLER(. = Vozna kolesa. = Ceniki zastonj in Iranko. 24-12 Nova stavba v Rožni dolini štev. 215 se iz proste roke proda. »—a lstotam te oddajo stanovanja za majev termin. Ernest Sko£ Kavarna ,UHi6vt>rmkm Priporočljiva slovenska trgovina za moško in žensko blago pri 52-22 sv. Cirilu in Metodu Ijnbljana, EingarjtVe ulice 1. | Gostilna pri „Panju“& t ..n««, ?tr * * * * * IH IM Vegove ulice J* namizno vino Naznanjam slav. občinstvu, da točim izvrstno Mh V* Uh H* * po sledečih najnižjih cenah: Vi*, belo » črno Istrsko Kebula Rizling, goriški Muškatelec Dolenjec Maršala Pelinkovec (Wermouth) pol litra 28 hel. > » 28 * » » '6'i » » » Sj » » » 36 * » » 40 » » » 40 » » » BO * » » 80 . Od 25 litrov naprej io cenej«. Za pristnost vina se jamči. Za obilen obisk se priporoča 10—9 Leonardo Galante gostilničar pri . Dobi se tudi tu- in inozemska vina v steklenicah J* po najniljih cenah. t* gr~ir=Jn=lr=ir=/r=li 35 11 letni velik nspeb! 5?—21 Močan želodec, pravilno prebavo ter odprtje telesa se doseže, ako se uporablja mno- ■ gokrat odlikovano =■■ . - želodčno tinkturo lekarna Piccollja Ljubljana, Danajska cesta. Steklenica 20 v. Naročila po povzetju. &i=^r==Ji-Xlr=zJr==Jr=^r==Jr==ir==ir=zJr—I/—h^Jr=zlr=xl, GRIČAR & 1HEJAC, ljnbljana Prešernove nlice štev. 9 priporočata v največji izberi po najnižjih cenah 24—14 obleke za gospode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode in i ■ ■ ir—, dečke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice, vi m J. Grobelnik, Ivj ubij ana Ker sem oddal trgovmo na debelo, uljudno sporočam, da sem znatno povečal svojo manufakturno trgovino na drobno, ?red škofijo Stev« 1» Lepe novosti za damske obleke in bluze. Schroilovi Sifoni. Cisto platno. Namizno perilo in robci. 10—6 Nakupil sem osebno na Dunaju, Brnu po brezkonkurenčnih cenah ■okno za molke obleke in po* vrinlke že od K 2-— naprej do naj* finejših vrst. Velika zaloga preprog, zaves, garnitur in odej. Predno nakupite letnega blaga, blagovolite li ogledati mojo veliko, na novo zaloieno zalogo in p* zahtevajte nzorce. — Prepričali se boste, da kupite ccuo in dobrot Telefon fttev. 108« Telefon itev. 108» družba združenih plvovaren v Cjubljani priparofia ivoje izborno pivo v sodcih In steklenicah. -=5 ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI. »-« lidajatalj in tdgevorai uradnik Fran ImH. Tilki Iv, Pr, Umprat v Kranju.