CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA TELJE, PETEK, DNE 15. APRILA 1955 Jj;XO VIII. — ŠT. 15 — CENA 10 DIN rUrejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Ured- ništvo: Celje, Titov t. 1 — P»št. pred. 123 — Telef.: uredništvo 24-23, uprava 25-23 — Tek. rač. 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju. — Letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 dinarjev. — Izhaja vsak petek — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo Redna letna konferenca ZKS za bodočo celjsko;komuno OSNOVNA NALOGA KOMUNISTOV: Prevzgoja ljudskih množic Preteklo nedeljo dopoldne je bila v veliki dvorani Narodnega doma v Celju redna letna konferenca ZKS za bodočo celjsko komuno. Poleg delegatov so se konference udeležili sekretarji občinskih komitejev ZKS sosednjih bodočih komun, sekretar Okrajnega komiteja ZKS Celje tova- riš FRANC SIMONIC, predsednik Okrajnega odbora Celje tov. RIKO JERMAN, predsednik Okrajnega sindikalnega sveta v Celju tov. ALBIN MEDVED in drugi. V imenu mestnega komiteja ZKS Celje je podal izčrpno poročilo tov. CVETO PELKO, nakar je sledila razprava. Se prej pa so počastili z enominutnim molkom spomin umrlega člana CK ZKS tovariša FRANCA CERNETA-KLEMENA. Konferenco so pozdravili v imenu celjske gamizije major JLA tov. TOMO PETROVIČ, celjski pionirji, delavci TEP iz Celja pa so poslali konferenci pozdravno pismo. Izvolili so 23 članski komite ter 71 delegatov za okrajno konferenco ZKS celjske skupnosti komun. Ob zaključku konference so sprejeli sklepe ter poslali pozdravni resoluciji centralnima komitejema ZKJ in ZKS. Veliki so uspehi naših naporov za napredek socialistične domovine TovariS Pelko je v svojem referatu uvodoma zelo izčrpno razložil zunanje- politični položaj, odnos naše politike do dogodkov v svetu in vedno vplivnejši položaj Jugoslavije v mednarodnem po- litičnem življenju, predvsem pa njeno odločno borbo za mir, enakopravnost in sožitje med narodi. Te zunanjepolitične uspehe naše dr- žave je tov. Pelko v nadaljevanju po- vezal z velikimi uspehi naše notranje politike, utemeljil čvrstino volje naših narodov za dosego ciljev, ki jih je za- črtala ZKJ. Navedel je celo vrsto zgo- vornih dokazov, da so naši narodi na najboljši poti in končno omenil tudi najbolj očitna dejstva napredka na na- šem področju — napredek gospodarske rasti v mestu Celju. To so uspehi, ki jih ne more nihče zanikati in ki neiz- podbitno kažejo nagel vzpon napredka pri nas. Temu poglavju referata je tov. Pelko priključil še velik politični uspeh socialističnega gibanja, ki je v našem slučaju kronano s popolno zmago, saj o napredku države odločajo najširše delovne množice kot resnični gospodarji proizvajalnih sredstev. S tem smo do- segli tisto stopnjo demokracije, ki nad- kriljuje vse zvrsti družbenih odnosov v svetu. Zato nam ni prav nič potreben večstrankarski sistem in ni nič čudnega, če je demagoška djilavščlna naletela na odpor pri naših narodih. Ko je nanizal vse te uspehe je po- udaril, da imajo pri tem velike zasluge organizacije ZK, kajti večina komu- nistov vlaga velike napore za začrtane cilje. Komunisti so vedno bolj aktivni idejni voditelji in vzgojitelji delovnih ljudi, čeprav sem in tja niso popolnoma kos obširni in pestri problematiki, ki jo prinaša nagel razvoj socialistične graditve. Šovinizmu, partikularizmu in lokalizmu je treba napovedati oster boj Osnovne organizacije ZK niso znale' vselej zavreti te škodljive pojave zno- traj podjetij in v osnovnih organiza- cijah. Skrajno nesocialistične parole o izkoriščanju Slovenije so včasih našle tudi\ oporo pri nekaterih članih ZK. Medtem ko se borijo načelno za brat- stvo in sožitje ter za napredek v vsej državi, pa hkrati v praksi pri svojem delu večkrat podirajo to načelo. Naj- pogosteje se ti izpadi pojavljajo okoli investicij, kreditiranja in družbenih planov. Prav posebno so zaživeli taki reakcionarni pojavi letos, ko so vsled imobilizacije proračunska in investi- cijska sredstva močno stisnjena. Lokalistične težnje žal še vedno iz- bijajo na dan tudi pri različnih zase- danjih in sejah od predstavnikov ko- lektivov, ki bi morali ob takih prilikah pozabiti ozke interese svoje tovarne ali podjetja ter reševati stvari bolj široko s pozicij skupnih potreb okraja in dr- žave, ne pa s stališča svojega podjetja. S temi pojavi se bodo morali komunisti ostro spoprijeti. Tudi v pogledu tarifnih pravilnikov komunisti niso povsod odigrali svoje vloge, čeprav tega ne bi mogli posplo- šiti. Ponekod se je pojavil problem »nevtralizma« pri članih ZK, ki menijo, da je to izključno stvar komisij. Bili pa so tudi slučaji, ko so se komunisti vmešali v ta problem čisto iz osebnih nagibov. Nadalje se organizacije ZK premalo trudijo spoznavati ljudi s problemom naše ekonomske zmogljivosti, kadar gre za plače. Včasih posamezniki vse pre- več poudarjajo življenjski minimum, čeprav povprečje v celjskih podjetjih kaže, da je zelo majhen odstotek tistih, ki bi po tarifni postavki imeli manj kot 6.000 din mesečno, in še tu gre po ve- čini za primere mladih ljudi s pode- želja, pri katerih ne gre za problem socialne ogroženosti. Komunisti bi mo- rali več delati na vzgojnem področju; pojasnjevati, da plač ni mogoče dvi- govati brez ekonomske podlage, ki je vendar v večji storilnosti in povečanju družbenega dohodka, kar bomo edino le dosegli z doslednim izvajanjem no- vega plačnega sistema. Tem problemom, zlasti doslednemu izvajanju dela po ta- rifnih postavkah, bodo morale organi- zacije ZK posvečati veliko več pozor- nosti. Ideološka vzgoja je najvažnejša naloga članstva Zveze komunistov Nedvomno je ZKJ voditeljica na- predka v naši državi in so pri tem njeni uspehi nesporni Treba pa je skrbeti, da bo ta vnema še večja, še koristnejša. Teh nalog pa članstvo ZK ne bo moglo doseči polnovredno, če se ne bo posvetilo še temelj itejšemu ide- ološkemu in ekonomskemu študiju. In- teres za študij zares spontano raste, vendar oblike študija vedno niso naj- bolj posrečene, včasih celo preveč ab- straktne. Dnevni redi so sicer večinoma dokaj dobri, toda vse gospodarske, po- litične in družbene probleme obravna- vajo preveč načelno in jih ne povezujejo s konkretnim stanjem na svojem pod- ročju. Včasih je študij čisto formali- stičen. Organizacije so včasih v tem pogledu toge; sklicujejo študijske se- stanke po točno določenem planu, ne pa na osnovi vzniklih problemov in na osnovi potreb. Zgodi se, da poznajo včasih komunisti naše zvezne probleme bolje kot lokalne, ali celo probleme svojega podjetja. Poleg tega bodo mo- rale organizacije ZK posvečati veliko večjo pozornost idejni enotnosti, saj so se ponekod izcirnila idejna nasprotja, čeprav je jasno, da je moč ZK vendar v enotnosti ideje. S tem ni rečeno, da se mnenja ne smejo križati, če zasle- dujejo končni enotni cilj, vendar se (Nadaljevanje na 2. strani.) Petnajsti april so železničarji izbrali za svoj praznik, ki ga vsako leto proslavljajo. V Sloveniji bodo glavne proslave v Ljubljani, Trbovljah in Zidanem mostu, vendar bodo tudi v Celju železničarji celjskega bazena svoj praznik svečano proslavili. K prazniku jam iskreno čestitamo! 15. april - Dan železničarjev V Celju predvidevajo letos vsestransko povečanje proizvodnje Iz osnutka letošnjega družbenega plana LOMO Celje je razvidno, da se bo pri vseh vejah našega gospodarstva znatno zvišala proizvodnja. Največje upanje za to je novi plačni sistem, ki bo pravilneje stimuliral delavce, kar bo imelo za posledico povečanje pro- izvodnje. Drugi vzrok tega povišanja pa so tudi novi ekonomski inštrumenti. Tako predvidevajo v letu 1955 dvig proizvodnje v Industriji za 11 odstotkov. Najvišjo proizvodnjo bo vsekakor do- segla barvna metalurgija, torej v našem primeru celjska Cinkarna, dalje ke- mična industrija, kovinska, živilska, tekstilna podjetja in rudniki. Padec predvidevajo za 1 % v proizvodnji elek- trične energije in 2 % v grafični indu- striji. S tem v zvezi je predviden tudi porast delovne sile za 6 %. Izvoz se bo po načrtu družbenega plana povečal letos za 8 %. Predvsem bo izvoz po- večala lesna industrija »Savinja«. V kmetijstvu predvideva družbeni plan povečanje proizvodnje za 25 %. Lani je bila kmetijska proizvodnja za 20 odstotkov manjša zaradi vremenskih neprilik in poplave. Predvidenih 25 % povišanja kmetijske proizvodnje se na- naša na povprečno letino. Ta odstotek, če bo dosežen, bo treba pripisati novim ekonomskim ukrepom zveznega in re- publiškega plana, realnejšemu ugotav- ljanju katastrskega dohodka ter večji kontroli nad kolobar j en jem poljedelskih kultur. Iz sklada za pospeševanje kme- tijstva bodo sredstva porabljena pred- vsem za širjenje kakovostne plemenske živine, za dvig sadjarstva, za gradnjo gnojnih jam, naprednih gradenj v kme- tijstvu ter za gradnjo silosov. — Tudi promet se bo letos bistveno povečal, za to pa bo potrebna obnova javnega avtomobilskega parka. V gradbeništvu letos v Celju ne bomo tako uspešni kot lani, ker za to pri- manjkuje sredstev. Ne pomeni pa, da bo znižanje vrednosti gradenj vplivalo enako tudi na dejansko gradbeno de- javnost. Predvidevajo, da bo pocenitev gradbenih stroškov in večja produktiv- nost v marsičem pripomogla pri nada- ljevanju gradbene dejavnosti v našem mestu. V trgovini se bo po planu dvignil promet za 6 %. To predvsem na podlagi povečane kupne moči in povečane kme- tijske ter industrijske proizvodnje. V gostinstvu se bo promet povečal za 8%. V letošnjem letu bo verjetno tujski promet znatno večji, treba pa bo v Celju sprostiti vse gostinske obrate (hotele), ki so doslej deloma zasedeni še s stalnimi stanovalci. Tudi v obrti je predvideno povečanje proizvodnje za 8 %. Temu bo pripo- mogel pospešen razvoj socialistične obrti in uvedba pavšalnega davka. S tem v zvezi bo treba povečati sto- rilnost, izboljšati obrate in skrbeti za pravilen dotok in vzgojo vajencev. Ob obletnici smrti velikega revolucionarja Borisa Kidriča 11. aprila je preteklo dve leti, ko nam je zavrattna bolezen iztrgala iz naše sredine velikega borca za socializem, velikega misleca, gra- ditelja nove Jugoslavije— Borisa Kidriča. Pred dvemi leti se je vsa Jugo- slavija v najgloblji bolesti poslo- vila od svojega velikega sina. To- variš Tito je takrat ob odprtem grobu Borisa Kidriča-Petra dejal med drugim: »Tvoj neugasljivi plamen revo- lucionarja in rodoljuba, ki sti ga znal z vso sik) vsajati v srca in misli svojim mlajšim tovarišem in borcem med osvobodilno vojno in v času edinstvenega dela na naj- občutljivejšem področju v dobi graditve socializma, bo z vso moč- jo plamtel tudi po Tvoji prezgod- nji, tragični smrti v srcih seda- njih in bodočih pokolenj. Milijoni naših delovnih ljudi so vedeli za Tvoje požrtvovalno delo. Tvoja izguba je za nas nenado- mestljiva. Ti si nosil ogromno bremen na svojih ramenih. Mi, ki ostanemo, se Ti bomo najbolje oddolžili s tem, če bomo breme- na, ki si jih nosil Ti, razdelili med seboj in vložili vse svoje sile, da bo čimprej uresničeno to, za kar si se boril in za kar si dal svoje življenje.« S seje Sveta za prosveio in kulturo LOMO Celje V ponedeljek, dne 11. t. m. je bila seja Sveta za prosveto in kulturo mest- ne občine Celje. Na njej so bila obrav- navana nekatera zelo važna vprašanja. Predsednik Komislije za pred vojaško vzgojo tov. Zupane je podal obširno poročilo o delu te komisije, ki je v raz- meroma kratkem času ireorganizirala in izpopolnila predvojaško vzgojo naše mladine. V ta namen so bili urejeni močni centri pri velikih podjetjih: To- varna emajlirane posode, Beton, Gra- ditelj in Savinja-Les, medtem ko je bila mladina manjših podjetij vključena v Mestni center, nekatera pa priključena večjim centrom. Komisija je pripravila umesten predlog, da se v Celju ustano- vi samostojna šola za predvojaško vzgo- jo, v katero bi se pozneje združili vsi centri. V ta namen je najprimernejša bivša Stigerjeva vila s parkom, kot zelo pripravnim vežbališčem na prostem. Razume se, da je istočasno treba zgra- diti nov internat za Vrtnarsko šolo. Po- pravilo vile in gradnja internata bi odtehtala vse stroške, ki jih terja vzdr- ževanje sedanjih centrov za predvoja- ško vzgojo. Gradnja nove šole na Polulah lepo napreduje in bo do konca junija gotova. Posebne skrbi pa povzroča popravilo hiše za učiteljska in služiteljska sta- novanja. Stanovanjska uprava je bila opozorjena, da to hišo takoj izprazni, da bi mogli začeti z obnovo te stano- vanjske hiše, ki je šolska last. Ne samo to, da bodo poznejša dela na hiši mnogo dražja, ko bo po dovršeni gradnji šole podjetje odpeljalo ves grad- beni pribor, marveč si danes ne moremo misliti nove šolske zgradbe, pri kateri ne bi stanoval niti kurjač, niti služi- telj, niti šolski upravitelj. Svet je skle- nil, da s temi deli takoj prične. Predsednik republike maršal Tito \e ootovat skozi Celje V ponedeljek se je po Celju hitro razširila vest, da bo skozi Celje potoval predsednik republike tovariš Tito. V kratkem času se je na pločnikih Gre- gorčičeve ulice in na Šlandrovem trgu zbralo veliko Celjanov, predvsem pa dijakov učiteljišča in učencev osnovnih šol. Petnajst minut pred dvanajsto uro je množica čakajočih vzvalovila. Iz ljub- ljanske smeri je pripeljala kolona avto- mobilov Titovega spremstva. Tisti, ki so imeli srečo in ravno v tistem času bili nekje ob cesti, po kateri je maršal Tito potoval, so ga navdušeno pozdravljali in mu klicali. Smrt zaslužnega borca Franceta i ernela V soboto, 9. aprila je v Ljub- ljani umrl zaslužni borec za de- lavske pravice Franc Cerne-Kle- men, član CKZKS, član CS ZSJ, član GO SZDL Slovenije in re- publiški poslanec, nosilec spome- nice 1941, odlikovanja Reda za- slug za narod II. stopnje, Reda bratstva in enotnosti II. stopnje in Reda za hrabrost. Franc Černe se je rodil pred 57 leti v Dobrunjah in že zgodaj zaradi pomanjkanja moral začeti delati. Bil je mobiliziran v av- strijsko vojsko. Takrat se je v njem zbudil revolucionarni duh pod vplivom dogodkov na fronti, upora v Judenburgu in dogodkov v RusijlL Ze leta 1920 je bil član raznih strokovnih delavskih združenj, sodeloval v komuni- stičnih akcijah in širil marksi- stično literaturo. Leta 1927 je po- stal član KPJ in kmalu za tem sekretar celice. Bil je vedno med vodilnimi funkcionarji delavskih organizacij in društev. Ob ustanovitvi OF je tovariš Černe ustanovil tako organizaci- jo v Tobačni tovarni. Pozneje je na Pugledu postal sekretar ra- jonskega komiteja za Dobrunje, kjer je oskrboval Štajerski bata- ljon, organiziral razne politične in sabotaž ne akcije. Kot med vojno, je tudi po voj- ni bil vedno v prvih vrstah bor- cev za lizgradnjo (socializma in ostal na najbolj izpostavljenih položajih vse do dne, ko je smrt prerano pretrgala nit njegovega življenja. Vedno bo ostal v spo- minu našega naroda kot zgled neumornega graditelja, zaslužne- ga borca in zvestega sina svoje- ga naroda. Štev. 15 — stran 2 CELJSKI TEDNIK, 15. aprila 1055 POGLED PO SVETU Duhoviti filozof Gmmbattista Vico je v svojih »Principih filozofije o člo- veški zgodovini« in »Novi znanosti« pred več kot dve sto leti pisal, da so bogovi in heroji, Zevsi in Herakleji simboli aristokratske vladavine, v peklu kaznovani Tantal, Sisif in drugi pojmi z grškega bajeslovja pa simboli ple- bejske opozicije, ki bi se rada dokopala do sadov, rastočih na njivah herojev — aristokratov, ki bi rada vendar že enkrat privolila skalo na vrh gore, se odpočila in — uživala. To, da je smisel Moveške zgodovine, ne pa božja pre- vidnost in podobne pravljice. Vico je nedvomno zaslutil eno od temeljnih zakonitosti družbenega razvoja, katere danes nihče več ne skriva. Tudi dan- današnji se Sisifi in Tantali upirajo mristokratom vseh barv in baž, da bi dobili svoj prostor na soncu, seveda na »tem« svetu. Se velja, kar je v svojem pamfletu »Common sense« (Zdrav ra- zum) l. 1776 pisal Thomas Penn: »Svo- bodo preganjajo po vsej zemeljski! obli! Sprejmite to izgnanko!« Ta heroj ameriške osvobodilne vojne, 9 kateri je pisal Lenin, da je bila v masi roparskih vojn ena od redkih pravičnili vojn — zoper angleške raz- bojnike, je z vso pravico izjavil Frank- linu: »Moja domovina je tam, kjer ni svobode« (da jo izbojuje), saj je Washing- tonu prav tako upravičeno sporočil: »Ameriški principi so odprli Bastiljo« (ko mu je Lafayette poslal ključe pari- ške jetnišnice). Pennovi potomci nimajo tako širokega razumevanja za svobodo. Te dni je kitajski Rdeči križ obtožil ameriško vojsko skrajnega divjaštva in nečlo- veških zločinov, češ da je pri umiku z otokov Tacen požigala vse od kraja in s silo odpeljala s seboj civilno prebi- valstvo. Senator Knowland je ponovno terjal, naj ob prvem napadu Kitajske na otoka Kvemoj in Macu ameriška vojska odgovori s protinapadom. V Ira- ku Angleži kontrolirajo politiko, vojsko in notranje zadeve. V Jemenu, ki ga imenujejo zaradi rodovitnosti Arabia felix, so, kaj bi onegovali, iz Adena organizirali vojaški puč, organizirali pohod na kraljevo rezidenco, ker si je jemenska vlada upala terjati korekturo meje severno od Adena. Puč se je sicer ponesrečil, pregnani kralj Liman Ah- med se je vrnil, toda pučisti so našli zavetje v — Adenu. Francoski opazo- valci obetajo Siriji usodo Guatemale, ker si upa nasprotovati tursko-iraškemu paktu. Tunisu bi Francozi dali neodvi- snost, takoj če bi Tunizijci pristali na to, da ima francoska policija še vedno pravico oklicati obsedno stanje in če bi še nadalje francoski jezik veljal kot uradni jezik. Zares dični potomci tistih svobodnjakov, ki so jurišali na Bastiljo! In še marsikaj podobnega tu in tam. Tantali in Sisif i si bodo dali duška v Bandungu, vsaj tako svetovna javnost pričakuje. Francozi bi za to že pred to konferenco radi spravili pod streho sporazum s Tunisom. Tam bosta nasto- pila tudi zastopnika Južne Afrike, M. Kotane in I. A. Kačalija, in povedala, da večina južnoafriškega prebivalstva nima nobenih človečanskih pravic, ki so nam abeceda družbenega sožitja, saj nimajo svojih šol, dobivajo manjše mezde ipd. Tam bo nastopila Indija z geslom, da rasizem žali človeško dosto- janstvo, z geslom koeksistence in sode- lovanja. Tam bo prišlo na dan v posebni obliki tisto, kar je nedavno ugotovila Ekon. social, komisija v OZN (ECOSOC), da ima 70 % svetovnega prebivalstva komaj 20 % svetovnega dohodka, med- tem kot ZDA, SZ, Zahodna Evropa in Avstralija poberejo 80 % vseh dobrin na svetu. In tako dalje. Kdaj že so najpametnejši misleci oznanjali človeštvu: »Reason the only oracle of man« (Eaton Allen), da bodi razum edini prerok človeku, toda vi- deti je, da se je treba za zmago tega načela v vsaki dobi enako žolčno in usodno boriti. Japonska se je odločila, da se na nek način sporazume s SZ, ko ji je ta ponudila roko, da jo odtrga od ZDA. Videti je, da se je v preteklem tednu na tem terenu odigral med Moskvo in Washingtonom vroč duel. Poslanik Dominicki je zahteval spre- jem pri Hatojami, Sigemicu pri Dullesu, uspel pa ni niti prvi niti drugi, in položaj je ostal pri starem. Le Hato- jama je v nekem govoru povedal, da nima nič proti temu, če Japonska po- stane Ameriško atomsko oporišče, potem ko ga je Dulles javno opomnil, da so ameriške čete še vedno na mikadovi zemlji in da torej ne sme sklepati zvez s Kitajsko in s SZ, dokler ne prikima Washington. Čeprav bi za Japonsko go- spodarsko sodelovanje s Kitajsko po- menilo olajšanje, ji tega ZDA ne dovo- ljujejo, pač pa terjajo od nje še večje oboroževanje, da bi njeno socialno sta- nje spravili v še hujšo zagato. SZ se seveda ni pomirila s pariškimi sporazumi. »Novoje vremja« je to že zapisalo in govori se, da bi Rusi na združitev Nemčije pristali le, če se raz- veljavi ratifikacija pariških sporazu- mov. Zato je tudi prav majhno upanje, da bi Avstrija dobila svojo državno pogodbo. Nevtralnost Avstrije bi pre- trgala strateške zveze med Zahodno Nemčijo in Italijo, iskati bi bilo treba formulo za poroštvo, da se Avstrija ne bo priključila Nemčiji in h kakršnemu koli bloku, umakniti bi bilo treba čete (to bi bilo najtežje!) itd. Avstrijski za- stopniki so šli v Moskvo z občutkom starih Helenov — boječ se »Danajcev«, tudi če prinašajo darove (timeo Danaos et dona ferentes). Zabeležiti pa je treba, da je pronacistbčna VdU (Verein der Unabhängigen) pri svojih volitvah samo na Štajerskem izgubila 600 mandatov, kar je Avstrijcem v čast. Naša soseda Italija vodi intenzivno Janovo, dvoobrazno politiko. London- skega sporazuma o Trstu uradno še ni objavila in njeno ravnanje v Trstu nasproti našim ljudem je sovražno, če- prav istočasno sklepa pametne gospo- darske sporazume z našo državo. Če to odgovarja »common sensu«, ni vpra- šanje. Koliko bo Churchillov odstop vplival na zbližanje med blokoma, ni bistveno vprašanje pri nesrečnem status quo na svetu. V Zahodnem bloku sta zdaj dva vidna moža, ki iščeta nekako srednjo pot: v Ameriki Stassen s svojim gospo- darskim načrtom, v Angliji Eden, Chur- chillov zet. Govori se, da bodo Eisen- hower ju vzeli pravico odločanja o miru in vojni zaradi otokov Kvemoj in Macu. Kljub preizkušanju doslej najmočnej- šega atomskega orožja to pot zoper teledirigirana letala in vojna vozila je na svetu vendarle mnogo pomembnih sil, ki se zavzemajo za trezno in plodno sožitje. Sicer pa za človeštvo velja vče- raj m danes, kar je rekel že Goethe: »Tak moraš biti, sebi ne uideš«. T. O. Kako smo lani v Celju gospodarili Vpliv splošnega razvoja gospodarstva lani v Sloveniji se je močno odrazil tudi v gospodarstvu Celja, Predvsem je zabeležen dvig industrijske proiz- vodnje, ki je v primerjavi z letom 1953 bila za 16% višja. S tem v zvezi je bil tudi izvoz za 8% višji kot v predlan- skem letu. Zaradi tega se je lani pove- čala investicijska graditev za 49% več kot v letu 1953. Te gradnje so bile in- vestirane iz zveznih in republiških kre- ditnih skladov, deloma pa tudi iz sred- stev, ki so LOMO ostala iz preteklega leta. Jasno je, da so ta sredstva bila ustvarjena deloma na osnovi pretiranih cen ali takoimenovanega nadplanskega dobička. Vrednost lanskoletne investi- cijske gradnje v Celju znaša 1.620 mili- jonov dinarjev. Dejansko povečanje in- dustrijske proizvodnje pa je bilo dose- ženo predvsem v kovinski, kemični, tekstilni, živilski in grafični industriji ter v rudarstvu. V nasprotju z industrijo je kmetijska proizvodnja lani občutno padla, pred- vsem iz objektivnih razlogov: vremen- ske neprilike dn elementarne nesreče. Poljedelstvo je padlo za 22%, domača predelava pa za 10%. Malenkostno po- večanje proizvodnje je zabeležilo vino- gradništvo in živinoreja, vendar je bila proizvodnja v kmetijstvu za 20% nižja kot v letu 1953. V gradbeništvu so izvršena dela pre- segla predlansko gradbeno dejavnost za 35%. Ker odpade 12% na podražitev gradbenega materiala, je dejanski pre- sežek lani za 19% višji kot predlani. Blagovni promet v trgovini in go- stinstvu se je lani tudi zvišal. Tako so v trgovini na debelo dosegli 134%, v trgovini na drobno 130% in v gostin- stvu 108% blagovnega prometa, če vza- memo blagovni promet iz leta 1953 kot osnovo. Obrt je lani bistveno zaostala za osta- limi panogami gospodarstva. Ce vza- memo število obrtnih obratov v letu 1940, ko je bilo v Celju 506 obrtnih obratov, je sedanje stanje 373 obratov zgovoren dokaz stalnega padanja obrt- ne dejavnosti. Odstotek povečanja obrt- niških storitev v primerjavi z letom 1953 je bil lani za 10% višji. Drugače pa je obrtniška zmogljivost občutno prešibka, kar ima za posledico monopo- lizem, visoke cene in slabo kvaliteto storitev. V letu 1954 je bilo razdeljenih 1.119 milijonov kratkoročnih kreditov, od katerih je industrija porabila 876 mili- jonov, promet 120 milijonov, trgovina 82 milijonov in obrt 41 milijonov. Investicijska izgradnja v Celju je bila lani zelo povečana. Za to je bilo porab- ljenih 603 milijonov več kot predlansko leto. Od skupne vsote 1.620 milijonov din je bilo porabljeno za gradnje 1.044 milijonov din, za opremo 548 milijonov, za ostale investicije 26 milijonov din. Investicije si delijo: gospodarske orga- nizacije 1.059 milijonov, kultura in pro- sveta 41 milijonov, stanovanjska grad- nja 151 milijonov, komunalna izgrad- nja 319 milijonov ter ostalo 47 milijo- nov din. Investicije za zdravstvo in so- cialno politiko v tej vsoti niso zapopa- dene, ker so bile finansirane iz prora- čuna okraja. Poleg tega so zasebniki do- bili pri Narodni banki 18 milijonov din kredita za gradnje stanovanjskih hišic. Iz proračunskih sredstev LOMO Celje je bilo v letu 1954 porabljeno za grad- nje in druge investicije: 131 milijonov za ceste in ulice, 50 milijonov za vodo- vod, 10 milijonov za javno razsvetljavo, 15 milijonov za elektrifikacijo naselij, za javne naprave in razno pa okoli 27 milijonov din. Za gradnjo stanovanj- skih blokov je iz proračuna bilo inve- stiranih 86 milijonov din. Za nakup materiala, strojev in začeta dela pri regulaciji Savinje in pritokov 66 mili- jonov, za ureditev poškodovanih cest, mostov in drugih javnih naprav 88 mi- lijonov ter za popravilo po poplavi po- škodovanih zgradb 65 milijonov, kar skupaj znaša 219 milijonov din iz skla- da za poplavo. Poleg tega je iz sklada za vajensko šolo bilo v to prepotrebno zgradbo investiranih še 18 milijonov. Vsekakor so te številke same po sebi razveseljive, če ne bi imele nekaterih negativnih posledic. Tako živahna go- spodarska dejavnost bi bila vsekakor zelo progresivna, če bi na osnovi tega lahko pričakovali v letošrijem letu še večjo rast. Ker pa je ravno ta razsež- nost gradenj v okviru vse države po- vzročila precej neugodne posledice, je pravzaprav ne moremo biti preveč ve- seli, saj bo letošnji proračun zaradi te- ga nekoliko bolj stisnjen zaradi imo- bilizacije sredstev. Kadar bomo take številke lahko pisali in poudarjali, da je tak vzpon bil dosežen na osnovi dejan- skega zvišanja proizvodnje, večje de- lovne storilnosti in boljše kvalitete, po- tem bomo tako poročilo lahko zaklju- čili s trditvijo, da smo dosegli prodoren uspeh, ki bo vplival tudi na bodoči raz- voj. Razstavni. paviljon Tovarne emajlirane posode v Celju na letošnjem spomla- danskem velesejmu v Zagrebu (Nadaljevanje s 1. strani) Še vedno izkoriščanje vajencev Vzgoja kadrov in mladina sploh je ena izmed najtežjih in najodgovornej- ših nalog onih, ki so za to delo pokli- cani ter so za uspeh odgovorni ne le staršem mladoletnikov ampak družbi sploh. Proti nedisciplinirani mladini se vzgojtelji poslužujejo raznih vzgojnih načinov, ki jo naj dovede do spoznanja, da je točnost, vestnost in resnost na de- lovnem mestu nujno potrebna. Primer- ni vzgojni ukrepi proti taki mladini so vsekakor priporočljivi, vendar je pri tem treba paziti na to, da se vzgoji- telji ne poslužujejo starih metod vzgo- je. Zal pa se mnogokrat ugotavlja (po pripovedovanju vajencev samih), da je še precejšnja del posebno prjvatnih mojstrov, ki so mnenja, da se lahko vajenec vzgaja in navaja k disciplini samo z zaušnicami oziroma s telesnimi kaznimi. Takšen način vzgoje je v naši družbeni ureditvi neprimeren in tudi kazniv. Kot primer slabe, za današnje čase neprimerne, kaznive vzgoje lahko nave- demo mojstra Jurkovšek Jerneja, kroja- ča v Cankarjevi ulici 2, kateri je na dokaj čuden način vzgajal svojo vajen- ko Cakš Karolino. Imenovana je na- stopila vajeniško preizkusno dobo 25. avgusta 1954, pogodba je bila med njo in mojstrom sklenjena 15. septembra 1954. Ze v času preizkusne dobe je mo- rala vajenka doživeti marsikaj in 8^ sprijazniti tudi s telesnim kaznovanjeiti Poleg tega je vajenka opravljala na* zahtevo mojstra tudi nadure, za katere seveda ni prejela plačila. Mojster sam te prestopke priznava ter poudarja, da je vajenko nekoliko«. krat telesno kaznoval. Odnos mojstra Jurkovška se vidi tudi v tem, da je mo- rala vajenka Cakševa v našem tedniku dne 13. XII. 1954 svoje izjave, ki ji^ je podala na Inšpekciji dela v zvezi s slabim ravnanjem mojstra do nje, preklicati. S tem je mojster hotel preči javnostjo dokazati, da vsa krivda leži na vajenki, kar pa ni res. Mnenja smo, da je treba s takšnimi postopki vzgoje vajencev prekiniti, moj- stre pa, ki se takih metod poslužujejo primerno podučiti in jim preprečiti na- daljnje izkoriščanje vajencev. Tudi primer šiviljske mojstrice Ku- čan Marije, Lilekova 1, dokazuje, kako nekateri mojstri izkoriščajo svoje va- jence. Kučanova je sprejela v uk Le- nart Jožico, katera se je na učno mesto vozila z vlakom iz Šoštanja. Z imeno- vano je mostrica sklenila 1. 9. 1952 učno pogodbo, do tega dne je bila Le- nartova na praksi oziroma v preizkusni dobi. Tako je vajenka od 1. 4. 1952 do sklenitve učne pogodbe opravljala raz- na hišna dela. Tudi po sklenitvi učne pogodbe je morala vajenka poleg nje- nega strokovnega dela v delavnici opravljati razna gospodinjska dela. Po- leg tega je opravljala nadure, v dveh primerih pa je bila zaposlena po 17 in pol ure, za kar ni prejela plačila. Takih metod izkoriščanja se je mojstrica Ku- čanova posluževala tudi pri nekaterih prejšnjih vajenkah. Da bi bili dobički še večji, je vajenki okrnila teden dni dopusta, pomočnicam pa je plačevala za nadurno delo po 30 dinarjev na uro, kar je za 4 dinarje manj, kot je urni za- služek v normalnem delovnem času. Vajenka Lenartova je tudi izjavila, da je prejela za čas od 1. 4. 1952 do 1. 8. 1952 plačo v skupnem znesku 200 din. Iz gornjih izjav si bodo bralci o takih mojstrih ustvarili svoje mnenje. Mnenja sem, da bi bilo treba takšno izkorišča- nje zatreta, mojstrom pa, ki se takih izkoriščanj poslužujejo, prepovedati na- daljnje izučevanje vajencev. Takšni mojstri naj bi plačevali določeni znesek v posebni sklad pri. LOMO Celje, ki bi bil namenjen za vzgojo kadrov. Ž. D. V CELJU BO USTANOVLJENO PODJETJE »REKLAMA« Svet za gospodarstvo pri mestni ob- čini je odobril Olepševalnemu društvu v Celju ustanovitev reklamnega pod- jetja »Reklama«. To podjetje bo skrbelo za plakatiranje, za tiskanje reklamnih publikacij in za vse ostale reklamne posle. Vsebinsko bogata razprava na konferenci MO ZKS morajo komunisti podrediti večini in sprejete sklepe izvrševati. Končno mo- rajo organizacije izboljšati sistem ideo- loške vzgoje, če hočejo prednjačita v političnem vodstvu, ne pa da pobirajo »paberke« naših družbenih dogajanj. Več dela z mladino - Nekatera organizacijska vprašanja Tovariš Pelko je nadalje govoril o potrebi tesnega sodelovanja z mladino, o njeni vzgoji in vključevanju mladih kadrov v organizacije ZK. To področje dela so organizacije puščale preveč v nemar, ali pa so se omejile le na »obiske« članov ZK mladinskih sestankov, kjer so komunisti dajali le nasvete. Mladino je treba začeti stalno, sistematično vzgajati, saj so vendar to ljudje, ki bodo čez čas prevzeli nase vse kar je da- našnja generacija ustvarila. Današnja mladina ne pozna iz svojih doživetij borb za delavske pravice in NOB, zato je treba z njo veliko več dela, da bo znala ceniti pridobitve preteklosti in sedanje napore. Zlasti pa je naloga ko- munistov, da mladino odtegnejo škod- ljivim vplivom. Naposled je tov. Pelko nanizal vrsto podatkov organizacijskega značaja. Na- vedel je, da je v Celju 1540 komunistov, od tega petina žena in manj kot polo- vica delavcev. Skupno je v Celju 56 osnovnih organizacij. Premalo pozornosti so organizacije posvečale sprejemu novih članov. Lani je bilo sprejetih komaj 20 novih članov. Ta mala številka ima poleg drugega še to slabost, da sestav ni zadovoljiv, saj je od 20 na novo sprejetih komaj sedem delavcev. Drugačna pa je slika pri izključitvah. Lani je bilo izključenih 99 članov. Vpra- šanja izključitve so organizacije obrav- navale dosledno brez oportunizma, fa- miliarnosti itd. Bili pa so tudi primeri, ko so organizacije kazale take nagibe, vendar je takih primerov malo. Referat je tovariš Pelko končal z vzpodbudnimi besedami, da naj komu- nisti gradijo na uspehih, naj odstranju- jejo napake in ostanejo budni ter naj ne štedijo truda pri vzgoji širokih mno- žic in v borbi proti vsemu, kar skuša zavirati nagel napredek naših narodov k boljši bodočnosti, k popolni zmagi socializma. Vsebinsko bogata razprava V razpravi so delegati obravnavali obširno problematiko družabnega živ- ljenja v Celju skorajda preveč obširno, premalo so se pa poglobili v vsebinsko delo komunistov in osnovnih organi- zacij pri preobrazbi delovnega človeka, kar je ena osnovnih nalog komunistov. Kljub temu pa je bila razprava bo- gata, saj je zajela vrsto aktualnih in perečih vprašanj. Razpravljali so med drugim tudi o predvojaški vzgoji, o pre- vzgoji ljudi in mladine, o vdiranju tuje miselnosti dn malomeščanskih vplivih ter kako se je treba boriti proti takim pojavom. Dalje so govorili o nekaterih negativnih pojavih v radiu in tisku, o sodelovanju komunistov v raznih kul- turnoprosvetnih društvih, o skrbi za bivše borce v zvezi z reakcionarno pa- rolo, češ da je treba že enkrat prenehati z razlikovanjem med starimi borci in ostalimi državljani. Ugotovili so, da so organizacije ZK dosegle že lepe uspehe, vendar pa smer- nice VI. kongresa še niso prišle dovolj do izraza. Še vedno ni čutiti dovolj te- ženj za ideološkim izobraževanjem, ko- munisti premalo študirajo, zato večkrat ne znajo nakazovati nalog, slabostnim se pa ne znajo učinkovito zoperstaviti. Zaradi familiarnosti, zlasti v terenskih organizacijah, ne opozarjajo sproti na napake članov in jih ne kaznujejo, ko je mera polna pa se enostavno poslu- žujejo izključitve. Organizacije so spre- jele premalo' novih članov, zlasti iz delavskih vrst in mladine. Obravnavali so tudi probleme delavskega in družbe- nega samoupravljanja, vlogo sindikatov, tarifne probleme, prizadevanje in pre- majhno skrb za varnost delovnega člo- veka in družbeno prehrano. Govorniki so poudarili še vrsto problemov, s ka- terimi se morajo komunisti bolj odločno spoprijeti. Med te spada gospodarski kriminal ter prepogosta potovanja v inozemstvo, ki večkrat niso niti eko- nomsko utemeljena, družbena morala, samoupravljanje v šolah, delo komu- nistov v strokovnih društvih itd. Pri gospodarskem kriminalu je govornik poudaril, da morajo biti komunisti v podjetjih predvsem budni napram kri- minalu, ki na prvi pogled izgleda, da ni kriminal, ker gre v korist podjetja, vendar pa predstavlja izgubo za skup- nost. Gre namreč za to, da ni kriminal samo to, 'kar se vtakne v žep, temveč vse kar povzroča škodo našim skupnim interesom. V razpravi o politični preobrazbi de- lavcev je prišla do izraza ugotovitev, da delavci-komunisti še vedno premalo delajo v terenskih množičnih organi- zacijah in društvih. V podjetjih se radi izgovarjajo, češ da delajo na terenu in obratno. Čutiti je, da v organizacijah manjka pravega tovarištva ter ponekod dela le sekretar, namesto da bi delal ves sekretariat ob podpori vsega član- stva. V razpravi o vzgoji mladine je bilo poudarjeno, da je vsak komunist soodgovoren za vzgojo naših otrok. Tudi v športnih društvih niso komunisti odigrali tiste vloge, ki bi jo morali. Vzgojo mladine pa moramo prepustiti le tistim, ki imajo moralne kvalifika- cije za to. V razpravi je bilo poudarjeno, da se pojavlja tudi kriminal pri otrokih. Komunisti v strokovnih društvih bd se morali bolj odločno zavzemati, da znanje ne čuvajo ljubosumno samo po- samezniki, temveč da ga prenašajo tja, kjer je najbolj potrebno. Delegat iz Škofje vasi je poudaril, da zavest kmečkih ljudi vedno bolj raste ter da se stik mesta z vasjo vedno bolj čuti. Ce bodo organizacije ZK na vasi še bolj pomagale množičnim organizacijam in komunisti tolmačili uspehe socialistične graditve, se bodo tudi kmečki ljudje otresli zaostalosti in postali napredni ter razgledani delovni ljudje. V raz- pravi o prepričevanju ljudi, kar je ena glavnih nalog komunistov, hkrati pa dokaj težavna, ker zahteva strpnosti in potrpljenja, saj je to daljši proces, pa je govornik poudaril naj postanejo družbene naloge in cilji — osebne na- loge in cilji in uspehi bodo takrat še večji Sprejeti sklepi Ob zaključku konference so na pod- lagi razprav in referatov sprejeli več važnih sklepov. Predvsem bo treba v bodoče ideološko raven našega članstva dvigniti tako, da bo vsak posameznik lahko aktivno posegal v vse dogodke našega družbenega življenja. Zato pa se mora ideološko delo in študij usmeriti na obvladanje praktične problematike. ZK mora aktivno sodelovati pri raz- voju celotnega našega gospodarstva, pri tarifni politiki, povečati svojo aktivnost v vseh organih delavskega samouprav- ljanja. Bolj kot doslej morajo biti člani ZK budni napram gospodarskemu kri- minalu, ki se pojavlja v raznih oblikah, ki so tudi cesto spretno masklrane. V SZDL se morajo člani ZK aktivno uveljavljati. Sodelovati morajo tudi v ostalem družbenem življenju, kot n. pr. v organih družbenega upravljanja na- šega šolstva, kulturnih ustanov in vseh vzgojnih ter športnih organizacij. ZK mora mobilizirati vse sile v boj* proti verskim predsodkom, zaostalosti in vsem pojavom malomeščanske mi- selnosti med našimi državljani. Organizacije ZK morajo skrbeti tudi za vključevanje novih članov, ker le z mladimi kadri bodo krepile rast in borbeno sposobnost svoje osnovne orga- nizacije. Obvladanje vseh teh nalog pa zahteva brezpogojno disciplino članstva, ki sloni na demokratičnem centralizmu in za- hteva odkrito borbo mnenj in iskrenost. Osnovne organizacije pa se morajo bo- riti proti šablonskemu pojmovaniu di- scipline in morajo vzgojno vplivati na razvoj vsakega posameznega člana. CELJSKITEDNIK, 15. aprila 1965 Štev. 15 — stran 3 Vsako nedeljo se s kmeti pogovorijo o važnih gospodarskih vprašanjih Vitanjska občina je v teritorialnem -vjgledu največja občina v celjskem jcraju. Najoddaljenejše hribovske vasi od središča oddaljene tudi do 5 ur YVOda in tu so kmetije tako raztresene, rabi kmet do prvega soseda večkrat debelo uro hoda. Vendar pa so kmetje . tej občini tudi iz na jod dal j ene jših «redelov v stalnem stiku z ljudskim odborom. Zato so dostikrat tudi bolje formirani o gospodarski problematiki jjj novih uredbah kot nižinski kmetje, jji imajo svoj ljudski odbor kar pri nosu. Zaradi take raztresenosti in oddalje- nosti naseljkov so namreč v vitanjski občini vpeljali redne nedeljske sestanke s svojimi volivci in kmetje smatrajo te ginožične sestanke že kar za obvezne ter se jih redno udeležujejo. Eden iz- med odbornikov, predsednik gospodar- gfcega sveta ali predsednik K Z se temeljito pripravi na pojasnjevanje trenutnih gospodarskih problemov in gospodarskih uredb. Med poslušalci je dosti tudi takih, ki sploh ne čitajo ča- sopisov in jim dostikrat ti nedeljski sestanki na občini nadoknadijo manj- kajoče znanje. Večkrat občina prakti- cira tudi s tem, da seznanja kmete od tedna do tedna s političnim pregledom doma in v svetu. Najbolj pa seveda kmete zanima gospodarska problema- tika, zato posegajo z najrazličnejšimi vprašanji v živahno razpravo. Seveda pridejo na dan tudi s svojimi upravi- čenimi težnjami in prosijo ljudski odbor za pomoč in nasvet. Tako so na primer zadnjo nedeljo kmetje iz Pake in Ho- dinje jadikovali nad gospodarsko škodo, ki jo je pozno zapadli sneg povzročil njihovim poljem. V vsem tem predelu Pake in Hodinje so povsem splesnela vsa ozimna žita, tako da bo treba v ce- loti vse njive preorati im jih posejati z jarimi žiti. Jara žita pa tod ne uspe- vajo dobro in so kmetje v velikih skr- beh glede letošnjih pridelkov. Kmetje vitanjske občine se tudi za- nimajo za elektrifikacijo svojih naselij. V ta namen so pripravljeni dati velik delež s prostovoljnim delom in tudi z materialom (les), vendar pa jim preve- lika oddaljenost od središča zaenkrat še brani te podvige. Do letošnjega pr- vega maja pa bodo vsekakor elektri- ficirali del Stenice in Lubnice. Ti dve vasi bosta dali zgled in pobudo tudi kmetom drugih vasi, kjer bodo morda z večjimi žrtvami le uspeli ugasniti svoje petrolejke in si priboriti električno luč. Problemi so seveda, predvsem finančna sredstva — toda kmetje obljubujejo pomoč v lesu, kolikor bo potreba, samo da dosežejo svoje. Občina pa jim sečnih dovoljenj ne more več izdajati, ker so kontigent že izčrpali za domačo upo- rabo. Glede omejitve sečnih dovoljenj je vitanjska občina sploh v zadregi, ker so pasivni predeli in se kmetje večjidel preživljajo le z lesom. Take in podobne probleme rešetajo v Vitanju na rednih nedeljskih sestan- kih s svojimi volivci. V kolikor občina svojim volivcem ne more ugoditi v vsa- kovrstnih prošnjah, jim daje vsaj vzpodbudne nasvete in obrazloži vzroke strogih omejitev, kot na primer v tem primeru svobodna sečnja gozdov. Ob- čani seveda tudi sem pa t je pogodr- njajo, imajo pa le zaupanje v ljudski odbor, ki so si ga izbrali in odbornikom tudi odkrito povedo, kaj jim je všeč in kaj ne. Taka svobodna razprava pa le prinese delež k napredku in skupnemu reševanju perečih vprašanj. Kmetje pridejo radi na te sestanke, ker sicer jih je med tednom le težje dobiti, zlasti iz oddaljenih vasi. Tu pa se jih zbere v spomladanskih in poletnih me- secih tudi do 500 ali še več. Vitanje Tovariš Bebler obiskal I. gimnazijo v Celju Te dni je obiskal I. gimnazijo v Celju dr. Aleš Bebler, podsekretar v sekreta- riatu za zunanje zadeve FLRJ. Na tem zavodu je namreč visoki gost pred tri- desetimi leti maturiral. V želji, da si ogleda razrede, kjer je sam nekoč »gulil klopi« in spozna znanje ter sodobni ritem moderne socialistične šole, je pri- sostvoval pouku kemije pri prof. ModAcu in pouku slovenščine pri prof. Sirku — v sedmih razredih. Zadovoljen nad le- pimi odgovori dijakov pri obeh profe- sorjih je tovariš Bebler nanizal sedmo- šolcem nekaj svojih spominov iz dija- ških let na celjski gimnaziji in s pa- riške univerze Sorbone. S sproščenostjo svojega pripovedovanja je tov. Bebler na mah razdrl »uradno vzdušje« in ustvaril med mladino in seboj prijeten stik. Ravnatelj gimnazije, tov. Tine Orel, je visokemu gostu podaril šolska Po- ročila, ki so izšla po osvoboditvi. V ju- bilejni številki Poročil ob stoletnici celjske I. gimnazije je omenjeno med vidnimi osebnostmi — dijaki te šole — med prvimi ime dr. Aleša Beblerja, ki mu slede še imena dr. Darka Cerneja in dr. Jožeta Brileja. Dijakom našega zavoda bo ta obisk ostal neizbrisen. —X— Tudi Celje nima dovolj zdrave in pitne vode (Nadaljevanje in konec.) Odpadne snovi iz greznic odtekajo v zaprto kanalizacijo. Ta kanalizacija pa ni bila načrtna in se kanali izlivajo v javne vodotoke v Savinjo, Vogla j no, Hudinjo, Koprivnico, Sušnico in Ložni- co. Odplake torej prihajajo neočiščene v potoke in reke. Zelo nehigienski' je izliv mestne kloake ob mostu v Gaberje v Koprivnico, ki z izgledom in smra- dom nadleguje okolico ter predstavlja stalno nevarnost za infekcije, kajti ta kanal dovaja vse odplake iz bolnice. Dalje je nekanalizirano naselje ob Ljub- ljanski cesta, kjer se pretoki iz fekalnih greznic razlivajo po terenu (primer stanovanjskega bloka Ljubljanska cesta št. 20). Vsled zadnje poplave je stano- vanjski blok v Tkalski ulici (v kleteh) cesto zalit s fekalijami. Kanalizacija na Mariborski cesti preneha pri LIP-u in naselja višje proti severu odvajajo od- plačne vode na prosto. Kanalizacija Selc prehaja spotoma v odprte jarke. Naselje Cret pa kanalizacije sploh nima, naselje Ostrožno pa ima odprte obcestne jarke za odplake. Odvoz smeti v ožjem mestu je za- starel. Leseni zabojčki za smeti stoje ob dneh odvoza pred hišami in v ve- žah, kar daje nelep izgled, razširja smrad in daje možnost okužitve. Če bi dovoljevala finančna sredstva, bi bilo najprimerneje nabaviti velike pločevi- naste pokrite sode, ki bi bili nameščeni pod streho na dvoriščih in bi se za- menjavali s praznimi ob priliki, ko bi polne naložili na kamione. Ostalo na- selje ima pokrite ali pa nepokrite sme- tiščne jame, kamor odlagajo odpadke. Ponekod pa te smeti celo prosto raz- tresajo. Na ta način se tudi kotijo muhe, zla- sti pa ob odprtih kmečkih gnojiščih, smetiščih in jarkih, odkoder prenašajo infekcijo na hrano. Posebno živilski obrati so slabo opremljeni in zastareli ter je povsod možna okužba hrane. V smislu uredbe o gostinskih in trgovskih obratih, ki jo je predlani izdal LOMO Celje, bi morali imeti vsi živilski obrati, ki so ob vodovodni na- peljavi in kanalizaciji, priključitve h kanalizaciji in stranišča z vodnim spla- kovanjem. Prizadeti obrata, predvsem špecerije, pekarne in slaščičarne, so bih z odločbo na to odredbo opozorjeni, vendar doslej tega niso izvršili. Po uredbi bi morali biti ti obrati zaprti in odgovorne osebe predane sodniku za prekrške. Prodajalnam kruha smo ponovno predpisali izdajanje kruha v papirju, kar se pa ne izvaja. V pekarni Center v Stanetovi ulici nismo niti desegli, da bi kruh izdajala ena oseba, denar pa kasirala druga oseba, kar bi iz higienskih ozirov bilo nujno potreb- no. Prav posebno je treba poudariti to zaradi tega, ker se je ta lokal na zunaj moderniziral, kar je precej stalo, za ta nujen higienski ukrep pa ni pravega razumevanja. Potrebo po novi klavnici, mlekarni m pekarni smo že dovoljkrat poudarili. Prevoz živil se vrši nadvse primitiv- no. Meso prevažajo v dvokolicah, ki jo vleče mesar, in je večkrat pokrita z nesnažno rjuho. Ker se klavnica nahaja v Zavedni, prevažajo meso skozi ne- snažen železniški podvoz, je podana možnost onesnaženja. Kruh iz pekam v prodajalne preva- žajo v sadnih zabojih ali nezavarova- nih košarah. Glede prevoza mesa i* kruha so dobila vsa prizadeta podjetja odločbe sanitarne inšpekcije, vendar podjetja niso nabavila primernih zapr- tih vozil. Ni potrebno še posebej poudarjati, da so preobljudena stanovanja pogost vzrok za Širjenje vseh nalezljivih bole- zni, zato je gradnja novih stanovanj higienski problem prvega reda. Pojavljanje črevesnih nalezljivih bo- lezni v Celju sicer ni alarmantno, ven- dar je potrebno postopoma izvršiti asanacijo komunalnih in ostalih na- prav, saj nas je štorovski primer dovolj izučil, kakšne so posledice tudi ob: manjših sanitarnih pomanjkljivostih. dr. Ivan Podpečan Hmeljarji so razpravljali o rezi hmelja in impregnaciji hmeljevk Pred kratkim je organiziral Hmeljar- ski odbor OZZ v Žalcu s sodelovanjem Inštituta za hmeljarstvo enodnevni tečaj o rezi hmelja in impregnaciji hmeljevk. Poleg tega so priredili tudi demonstra- cijo novih tipov škropilnic, za katere so hmeljarji pokazali izredno zanimanje. Tečaj je bil namenjen hmeljarjem, da v strokovni razpravi proučijo naj- novejše izkušnje o rezi hmelja kot iz- redno važnem opravilu v hmeljski pro- izvodnji. Preko 150 hmeljarjev, med njimi pretežno mlajši gospodarji, so v dopoldanskih urah z zanimanjem sledili strokovnemu predavanju inž. Lojzeta Kača, ki je obravnaval dobre in slalbe strani različnih oblik obrezovanja hme- lja. V razpravi pa so hmeljarji postav- ljali številna vprašanja. Hmeljarji so želeli strokovnih po- jasnil o gnojenju, ki jim jih je podal inž. Ferlinc. Ta razprava je pokazala, da je med hmeljarji čedalje večje za- nimanje za pravilno gnojenje hmeljišč in ostalih kmetijskih kultur. Zato je Inštitut z analiziranjem preko 1500 vzorcev zemlje v letošnji zimi prispeval svoj delež predvsem v tem, ker je na podlagi rezultatov analiz podal sleher- nemu hmeljarju navodila za praktično delo pri gnojenju njihove zemlje. Na koncu dopoldanskega programa je inž. Kačeva podala nekaj napotkov o za- ščitni službi, uporabi zaščitnih sredstev in metodah škropljenja hmeljišč v le- tošnjem letu. Popoldne so hmeljarji odšli v hme- ljišče in tam izvršili pod strokovnim vodstvom rez hmelja. Tudi tu se je skoraj ob vsaki razrezani rastlini raz- vila živahna razprava, ki je brez dvoma izredno koristna za bodoče delo. Zaradi pomanjkanja časa so po preteku dobre ure še proučili strokovno in praktično impregniranje hmeljevk na .preprost način z znanim domačim preparatom »Ksilon U«, proizvod tovarne »Pinus« v Racah. Hmeljarji so se za to razpravo izredno zanimali, saj predstavlja na- bava hmeljevk zaradi velikih potreb hmeljevk in zaradi njihove razmeroma kratke življenjske dobe posebno vpra- šanje. Na koncu je inž. Kačeva razložila po- sebnost nekaterih novih škropilnic, nato pa so hmeljarji preizkušali praktično zmogljivost teh škropilnih naprav. Vse kaže, da je tečaj dobro uspel, saj so hmeljarji z zadovoljstvom odhajali in izražali željo, da naj še organiziramo podobne tečaje, ki bodo strokovno ob- ravnavali pereče proizvodne probleme v hmeljarstvu. Zanimanje za ta tečaj je pokazalo, da si hmeljarji želijo na- daljnjega napredka, predvsem pa, da si sproti dobijo potrebno znanje za kva- litetno proizvodnjo hmelja. K. K. Zlata jama v Štorah in še kaj . . . Tudi dobro podjetje je težko voditi, če ga prehiteva še boljše podjetje s svojo konkurenco. V Storah pa glede konkurence med občinskimi podjetji ni bilo bojazni in vendar smo likvidirali nekaj obrtnih delavnic in trgovin. Kaj in koliko pa so napravila občinska gospodarska podjetja v korist svojih občanov? Trgovini »Livar« in »Plavž« obstojata šele kratko dobo, zato naj gre naša kritika mimo njih. Ostane pa še brez konkurence Mesnica in najva- žnejše, plodonosno občinsko gospodar- sko podjetje »Pesek«, ki ima že ljudski pridevek »Zlata jama«. In temu pod- jetju bi Štorjani radi predložili samo eno vprašanje — kaj so napravili za ublažitev stanovanjske krize, ki je v Storah tako občutna. Ničesar! Niti enega svojega delavca ali nameščenca nimajo pod svojo streho. Pa ne samo to: svoje poslovne lokale imajo v pro- storih, ki so bila prej stanovanja. Ali pa ni ravno podjetje takega značaja obvezno, da prevzame vsaj del odgo- vornosti za ublažitev stanovanjske krize! Mesnico in pekarno pa je treba po- hvaliti v pogledu kadrovske politike, ko sta sprejeli vsaka po dva vajenca. V pekarni na primer je poteklo že 30 let, odkar je iz nje izšel zadnji izučeni vajenec kot pomočnik. Posebno vprašanje in obenem tudi kamen spotike v Štorah je umirajoče gospodarsko podjetje »Brivski salen«. ki je že 5 mesecev v agoniji in krčih verjetne likvidacije. Nešteto opazk je že padlo na račun krivca, da je v sre- dišču Štor že od Dneva mrtvih prete- klega leta zaprt prepotreben lokal. Brivnica je bila edina v Štorah, torej brez konkurence. Da pa bi Štore ne bile brez brivnice, so »merodajni« pra- vočasno preskrbeli, da je zrasla nova, bolj higienično urejena brivnica izven središča skoro z istim personalom — samo s to razliko, da ni občinska, tem- več privatna. Sedaj ni izgovora, da ni dela — saj so stranke primorane, da čakajo cele ure, da pridejo na vrsto. In ali je potreba, da pešačijo stranke iz novega naselja pol ure do brivca, med- tem ko imamo v središču Štor že mesece zaprt brivski in frizerski salon! Štorjani se nadejajo, da bo to dobronamerno opozorilo zaleglo in da ne bodo več dolgo gledali prepotrebnega brivskega lokala v središču — zaprtega. V. J. Za nemškega duhovnika je hranil pištolsko municijo Iz Griž smo prejeli dopis od tovariša K. V., v katerem nam pisec sporoča naslednje: Tovariš urednik! V predzadnji številki smo brali, da je kaplan v Šentjurju daroval za spo- menik NOB borih sto dinarjev. Griža- nom se ta njegova gesta ne zdi nič čudna, saj ga poznamo še iz časa, ko je bil kaplan v Grižah. Ta duhovnik pač ne more imeti do naše skupnosti pravilen odnos, saj vrsta primerov zgo- vorno priča o njegovi »naklonjenosti« do naše družbene ureditve. Ko je bil še v Grižah, so organi taj- ništva za notranje zadeve izvršili pri njem preiskavo in našli v Mečalniku skrito pištolsko municijo. Najprej se je izgovarjal, da za to ni nič vedel, potem pa le priznal, da je to municijo pri njem shranil neki nemški duhovnik, ki je med vojno služboval v naših krajih. Gospod kaplan Jeler ni čutil dolžnosti, da bi to municijo izročil oblasti, kot so to storili vsi drugi državljani, tem- več jo je čuval, da bi nemškemu du- hovniku municijo lahko vrnil, »če bi se kdaj oglasil«. Jasno je, da nemški duhovnik ni nosil pištole zato, da bi streljal v peklenščka, temveč zato, ker je imel do Slovencev sovražen odnos. Torej je kaplan Jeler hranil municijo zato, da bi jo nemški duhovnik ne po- grešal, če bi spet hotel streljati na Slovence. Kljub težavam bomo v Celju se naprej zidali stanovanjske hiše Letošnji družbeni plan bo znatno stisnil proračunska sredstva, predvsem pa investicije za gospodarska podjetja. V okviru imobilizacije sredstev nad- planskega dobička pa ni toliko priza- deta gradnja stanovanjskih hiš, ker je ta ekonomski ukrep uveden predvsem za zvišanje življenjske ravni, stanova- nja pa so važen del družbenega stan- darda. Poleg obstoječega sklada za zi- danje stanovanj bo v Celju ustanovljen še posebni kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš. V ta sklad bodo v tem letu zbrali okoli 42 milijonov din. Vanj se bodo stekala sredstva, ustvar- jena na ta način, da bodo gradbena podjetja vplačevala del dobičkov, od celotnega dohodka LOMO pa se bo v ta sklad stekalo 3 % sredstev. Tako bo v obeh skladih na razpolago okoli 186 mi- lijonov dinarjev, poleg tega pa bodo podjetja, ki razpolagajo s sredstvi na skladu za samostojno razpolaganje, tudi lahko gradila stanovanjske hiše. Po zagotovilu merodajnih organov v Celju ne bomo prenehali širiti stano- vanjski fond. Gradbena podjetja bodo gradila naprej, predvsem pa že začete gradnje. V CELJU BO USTANOVLJEN VAJENSKI SKLAD Mestna občina pripravlja ustanovitev vajenskega sklada. V ta sklad se bodo stekala sredstva oziroma kazni tistih obrtnikov, ki zaradi prekrškov ali kako drugače ne smejo določeno dobo za- poslevati vajencev. Čim bo sklad ustanovljen, bo prvi njegov vplačevalec krojač Jurkošek, ki je bil zaradi neprimernega ravnanja z vajenko kaznovan na prepoved zaposlo- vanja vajencev za dobo 3 let. V sklad bo moral plačevati 1000 din mesečno. PRISILNA UPRAVA PRI »FOTO IDEALU« PODALJŠANA Svet za gospodarstvo je sklenil po- daljšati že precej časa trajajočo prisilno upravo v obrtnem podjetju »Foto Ideal«, ker še vedno niso podani vsi pogoji, da ta prisilni ukrep preneha. OVINEK NA BREGU UREJUJEJO V zvezi z regulacijo Savinje je treba °esto, ki vodi iz središča mesta preko kapucinskega mostu na Breg prestaviti ^red dnevi so začeli podirati ograjo in ^^t, ker morajo ovinek skrajšati, kajti tistem mestu, kjer je danes ovinek, «*> stal desni opornik novega mostu, zategadelj je treba ovinek prestaviti nekoliko bolj v notranjost Miklavškega hriba, da bo promet tekel naprej, ne da bi ga ovirala dela pri betoniranju opor- nika. GOSTINSKI OBRAT V ŠOŠTANJU razpisuje naslednja službena mesta: POSLOVODJE, KUHARICE, DVE NATAKARICI. Ponudbe poslati pod značko 1001 na uredništvo. Interesenti morajo imeti odgovarjajočo strokovno Iz- obrazbo! Občinska pekarna Petrovče in ljudski pregovor „zrno do zrna pogača44 V občinski pekarni v Petrovčah pe- čejo štruce, ki tehtajo samo 95dkg in tudi ena ne več kot toliko, raje pa še par dkg manj. Tako smo ugotovili vsaj prvi dan, ko je bila Keramična tovarna kupila 10 štruc, od katerih ni nobena tehtala več, temveč ena tretjina štruc celo nekaj dkg manj. Ne bi hoteli trditi, da morajo tehtati prav vse štruce 1 kg, ne nismo tako zahtevni, vendar pa naj bi vsaj polovica štruc imela potrebno težino. Pregovor, ki pravi »Kamen pri kamnu palača«, bo za to podjetje kar dobro držal, saj se na tak način »pri- hrani« pri 100 kg kruha kar 5 kg po 40 kar znaša 200 din. Ker v pekarni pro- dajo dnevno okoli 500 kg kruha, znaša prihranek na račun potrošnikov 1000 dinarjev. Odgovorni ljudje (družina), ki vodijo to pekarno, bi pač lahko imeli malo več srca do potrošnikov in upo- števali, da je pekarna uslužnostni obrat v službi delovnega ljudstva. Poleg tega bi jim očitali še to, da je cena kruhu v njihovi pekarni višja od cen v drugih pekarnah ter da je kva- liteta kruha v vsakem primeru slabša. Tako na primer stane v Žalcu štruca 39 din v Celju 38 din, 36 din, dočim v petrovški pekarni stane kar 40 din. Kot v Celju, tako je tudi v Žalcu kruh bolj okusen in bel ter je tudi oblika v istih pekarnah čisto drugačna. Morda bodo ob čitan; u teh vrstic ne- kateri zardeli ali celo zakleli, češ, se že zopet nekdo meša v naše posle, ki ne ve kaj je »kšeft«. Pa nič zato, saj bo večina naših bralcev zadovoljna s kritiko, katere namen je, da bi vodstvo pekarne štedalo kje drugje, ne pa pri teži kruha, kjer se dejansko štediti da. Potrošniki želimo le, da bo kruh boljši in vsaj enak cenam drugih pekarn/, LU-RO TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD obvešča vsa podjetja in ustanove, da ne prodaja več ostankov tekstilnega Maga, Zato na tozadevne prošnje ne bo odgovar- jala. Prav tako naj se posamezniki v tej zade- vi osebno ne obračajo na upravo podjetja. PODJETJE »EXIMPORT« BO MORALO OPRAVIČITI SVOJ OBSTOJ, ALI PA... Svet za gospodarstvo LOMO Celje je razpravljal o podjetju »Eximport«. Ne- kateri odborniki so bili mišljenja, da to podjetje nima preveč sijajne perspek- tive, vendar so prevladovala mišljenja drugih, ki trdijo, da industrijsko Celje potrebuje takšno podjetje. Sklenili so, da je podjetju treba dati osnovna sred- stva za začetek poslovanja. Svet ima ponudbo za direktorsko mesto tega podjetja in upa, da bo novi direktor uspel spraviti podjetje v tek. Štev. 15 — stran 4 CELJSKI TEDNIK, 15. aprila 1955 Z občnih zborov kmetijskih zadrug O čem so razpravljali člani KZ v Slov. Konjicah Pred kratkim je imela KZ Konjice svoj letni občni zbor. Poročila odbor- nikov so pokazala dobre pa tudi slabe strani te zadruge. Na uspešnejše delo- vanje zadruge je brez dvoma neugodno vplivalo večkratno menjavanje uprav- nikov ter nevestno plačevanje deležev, ko slaba polovica članov v tem pogledu še do danes ni izpolnila svoje osnovne dolžnosti. V sklopu zadruge deluje več odsekov, izmed katerih sta gotovo najvažnejša sadjarsko - vinarski in živinorejski, ki imata v konjiški okolici močno osnovo. Da bi te odseke še bolj utrdili, so po- novno poudarjala potrebo po obnovi vi- nogradov in sadovnjakov in s tem v zvezi predlagali za člane dolgoročne kredite (7 do 10 let). Uničevanju sadnih in drugih škodljivcev pa je zadruga po- svetila dovolj skrbi. Mnogo je k raz- voju živinoreje doprinesel živinorejski odsek, ko je v preteklem letu ustanovil živinsko ambulanto in umetno oploje- valnico. Odsek vodi redno tudi kontrolo nad rodovniškimi kravami, toda pri od- kupu mleka ni imel posebnega uspeha. Člani poljedelsko-semenskega odseka so med drugim predlagali, da bi bilo zelo koristno izdati priročnik o uporabi umetnega gnojla. Ostali odseki pri zadrugi sicer niso tako močni, so pa vsekakor pomembni za njen uspešni razvoj. 2ene v okviru svojega odseka sicer niso bile najbolj aktivne, vendar pa so na skupnem se- stanku povedale marsikaj, kar bo treba upoštevati (predvsem glede vrtnarstva, prašičereje, perutninarstva, pa tudi glede vzgoje kmečke mladine). Lepo uspeva v Konjicah tudi kmetij- sko-gospodarska šola, kateri je KZ pri- spevala za nabavo strokovnih knjig, diafilmov in za ekskurzije 74.000 din. Na zboru so govorili tudi o potrebi dodelitve zemljišča, ki naj bi ga za- druga uporabljala za različne poizkuse, predvsem v sadjarstvu. V tem primeru pa bo potrebnega več skupnega delo- vanja med državnim posestvom in za- drugo. L. V. LEPI USPEHI KMETIJSKE ZADRUGE POHORJE V ponedeljek je imela KZ Pohorje svoj redni letni občni zbor. To je ena najmočnejših in najdelavnejših zadrug v celjiskem okraju. Zadruga ima 200 članov, večinoma kmetov in zavzema obsežno ozemlje na jugovzhodnem delu Pohorja med Zrečami in Vitanjem. V lesnem odseku ima zaposlenih 15 uslužbencev in na- meščencev. Lesni odsek je bil lani naj- bolj donosen, saj je dal nad 6500 kub. metrov lesa v vrednosti 55,000.000 din. Tri trgovske poslovalnice so imele 30,000.000 din prometa, kreditni odsek pa ima za 1,000.000 vlog. Lani je zadruga pomagala najbolj pri elektrifikaciji vasi Skomarje, Resnikin Kunigunda, ki ležijo 900 m visoko na Pohorju. Strojni odsek razpolaga s 30 stroji (igličnimi motorji, mlatilnicami in škropilnicami). V bodoče bo zadruga skušala čim bolj preusmeriti svojo dejavnost z les- nega področja na dvig poljedelstva, ži- vinoreje in sadjarstva. V ta namen bo pomagala svojim članom pri graditvi gnoj ničnih jam in pri ureditvi dete- lj išč. S svojimi rednimi mesečnimi ži- vinskimi sejmi, katerih prvi je bil 6. aprila, jim bo omogočila prodajo ži- vine in nakup plemenskih glav. Članom je preskrbela tudi že žlahtne sadne sa- dike. Zadruga ima v načrtu še ureditev gostišča s tujskimi sobami, saj leži kraj na ugodni izhodiščni izletniški točki za južno Pohorje. V. L. KZ REČICA PRI LAŠKEM ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA Kot je bilo na občnem zboru raz- vidno, je KZ Rečica v preteklem letu posvetila največ skrbi pospeševanju kmetijstva in v tej smeri hoče tudi v bodoče nadaljevati svoje delo. Člani se sami živo zanimajo za vse panoge go- spodarstva, predvsem pa za živinorejo in si grade silose, zadruga pa jim iz- posluje boljšo plemensko živino. Tudi za sadjarstvo je močno zanimanje, saj je bilo v preteklem letu na razmeroma majhnem področju posajenih preko 900 drevesc. Zadruga bi brez dvoma imela še večje uspehe, če bi razpolagala z večjimi pro- stori. Tako pa ji manjka predvsem skladišč. Zato more n. pr. nabaviti Umetnih gnojil le toliko, kolikor ima naročil, ker nima prostorov za vskla- diščenje. Člani pa upajo, da bo tudi to vprašanje v doglednem času rešeno, saj imajo za skladišča že pripravljen pro- stor, kmetje-člani pa so darovali les. Kot so sklenili na občnem zboru, bodo dobiček dveh milijonov, ki ga je v pre- teklem letu ustvarila KZ, porabili 80 % za investicije, 20 % pa za pospeševanje kmetijstva. Vsi odbori za pospeševanje kmetijstva so si zadali koristne naloge — in če jih bodo tudi izpolnili (v kar pa ne dvomimo), bo napredek Rečice z okolico zagotovljen. Deseta obletnica jugoslovanske kinematografije Stane Sever v slovenskem filmu »Na svoji zemlji« Temu važnemu jubileju se pridružu- je tudi Kinopodjetje Celje s tem, da bo v ta namen v celjskih kinematogra- fih predvajalo dva filma domače pro- izvodnje, in sicer od 14. do 17. IV. film »Koncert« produkcije Jadran filma v ki- nu Union in od 15. do 19. IV. slovenski omnibus film »Tri zgodbe« produkcije Triglav filma v kinu Dom S tem bodo naši ljubitelja filma v čim večjem števiilu sodelovali v tej proslavi naše domače kinematografije. Delovnim kolektivom in sindikalnim podružnicam bomo rezervirali vstopni- ce za skupinske obiske. VELENJSKA SVOBODA SE PRI- PRAVLJA NA TEKMOVANJE Dne 17. aprila bo republiško tekmo- vanje Svobod v vseh panogah kulturno- prosvetnega dela. Velenje bo tekmovalo s pevskim zborom in godbo. Poleg tega bo tekmovalo tudi v dramatiki. Ocenjevalni komisiji iz Ljubljane se je v torek dramatska skupina predsta- vila z izvirno in prvo komedijo A. T. Linharta Veseli dan ali Matiček se ženi. Premiera je bila že v četrtek, 7. aprila. Treba je priznati, da dramatska sekcija stalno napreduje, ne samo po številu odigranih iger, temveč tudi v kvaliteti. Tako je bil tudi Linhartov Matiček prijetno doživetje za Velenjčane. Ko- stumi so bili iz Ljubljane, scena do- mača, dobra in izvirna, igra pa tehnično in vsebinsko dovršena. V. NAŠA DRUŽINA IN MLADINA Čistoča tudi osnovni pogoj za zdrav umski razvoj otroka Ko že razčlenjamo odnose med šolo in domom, potem moramo poudariti tu- di higieno otroka, ki je tesno povezana z njegovim vsakodnevnim delom v šoli in doma. Opazujem otroke, ki sede v šolskih klopeh. Nekateri so čisti, drugi zama- zani. Nehote se vprašam: kdo je kriv, da so otroci zamazani? Ivan je kuštrav in pegast po vratu; obleka ni bila oprana že dolgo, dolgo ... Pogledam še njegove zvezke. Seveda, tudi ti so zamazani, neoviti dn pre- pognjeni ... Potem grem še na Ivanov dom. Kot sem pričakoval! Doma imajo posestvo, toda vse silno zanemarjeno. Tudi starši so taki. Tako tudi pri drugem, tretjem. Toda ne trdim, da je le dom tista, ki da otroku čisto ali umazano lice. Dednost je tudi tu silno močan čini- telj, ki je vselej pogojen tudi s ka- rakterjem človeka. Taki starši se mno- gokrat ne zavedajo, kakšni so. Tak je tudi otrok. Rodil se je v umazaniji, ra- sel je v njej. Tak je prišel tudi v šolo. Tak otrok je breme sam sebi in dru- gim Še huje je, če tak zamazan otrok pride med čiste sošolce. Začne se za- vedati svoje neurejenosti, postaja ga sram in še bolj mučno je, če pričnejo kazati nanj tudi drugi sošolci. Mnogi bi enostavno menili: »temu je kriva le revščina!« To je star predsodek. Skrbna mati lahko čisti še tako borno stanovanje, sebe in otroka. Ne trdim pa, da ni laže skrbeti zanjo v lepših i^ novih stanovanjih. Milo in voda sta da- nes najcenejši sredstvi. Povrnimo s k Ivanu! V šoli je zanj čistoča, učitelji terjajo zvezke z lepo in čisto obliko. Ivan sklene, da bo popravil svojo nerednost. Pride domov in zopet je pahnjen v staro. Dom je tudi v ta- kih primerih premočen vzgojen činitelj. Kar je zgradila šola v bore štirih urah\ to starši v dvanajstih urah lahko po- rušijo. Zato je nujno, da starši koordi- nirajo delo s šolo, se z njo povežejo in nato poskušajo odstranjevati lastne hibe. Ivan raste in raste. Zaradi umazanosti je mnogokrat zagrenjen. Iz nje ne more uiti Starši ne opominjajo. Zvezki osta- nejo neurejeni kot je neurejen tudi on. Zapusti šolo in si poišče poklic. »Tudi mladi Maček je stari Maček«, kot je zapisal slovenski pisatelj Janko Kersnik. Ivan s svojo neurejeno zunanjostjo nadleguje ali bolje, moti družbo. Mnogokrat je osebna neurejenost člo- veka povezana tudi z njegovim delom. Delo je opravljeno površno. Kajti uma- zanija je v nekem oziru tudi nedosled- nost. Čistimo sebe in čistimo otroke. V či- stoči ni samo urejenost, ki jo življenje od nas terja. V njej je tudi zdravje, ki je največja dobrina vsakega člana naše družbe. Turizem, gostinstvo in arhitektura Kraj ali mesto, ki hoče do popolnosti razviti turistično dejavnost, mora skr- beti, da bo vsestransko privlačen in zanimiv. To zanimivost pa naj ne pred- stavlja zgolj zgodovina ali prirodna le- pota nekega kraja, ker to je še vedno premalo. Rad bi navedel nekaj vtisov, ki sem jih lani na potovanju v Egipt nabral! Egipt je sam po sebi muzej starodav- ne kulture, ki pritegne vsakega, od naj- bolj podkovanega egiptologa do čisto preprostega laika. Toda Egipčani so znali še drugače razgibati pestrost tu- rizma. Tujec, ki deželo obišče, se giblje neprestano v spretno nastavljeni mreži in povsod pušča svoj denar. Posebno privlačnost predstavljajo nji- hova gostišča. Znali so izkoristiti sle- herno oazo ob glavnih cestah. Tam so uredili hotele in se trudijo čimbolj ohraniti puščavsko idilo. Imajo celo umetne oaze, ki jih nekoč ni bilo. V Kairu sem šel v mnoga gostišča, nekaj zaradi velike žeje, še bolj pa iz radovednosti. Privlačna je že reklama, ki govori, da mora biti notranjost iz- redno zanimiva. Tako imate restavra- cijo »Miinchen«, ki je urejena popol- noma po bavarskem vzorcu, da celo strežniki, sicer temnopolti, nosijo ba- varske obleke, godba je tipično »jodler- ska« itd. Kuhinja pripravlja speciali- tete vizuelno pričaranega kraja, poleg teh pa vsa ostala jedila. Dalje sem videl tipično kitajsko re- stavracijo, kjer je bilo spet vse tipično od pohištva, preko godbe do osebja. Nedaleč proč spet tipično zamorsko re- stavracijo z nekakim kanibalskim na- vdahom, zlasti kar se dekorativnosti tiče. Godba: nekako črnsko glasbilo po- dobno kitari, boben ter črnopolta ple- salka in pika. Lokal nabito poln. Kairo je milijonsko mesto in če bi se dolgo potikal po njegovih ulicah, bi našel gostišča z najrazličnejšimi ambi- enti, če ne celo eskimski igu. Pustimo Kairo in Afriko. Gre za Celje. V Celju smo po osvoboditvi dobili nekaj lepo obnovljenih lokalov. Toda vsi so po enem kopitu in tujec, ki nima posebnega daru za opazovanje, bo prvi dan težko ločil »Koper« od »Branibora« ali »Majolke«. Nobene posebne privlač- nosti, nobene tipičnosti, nobenega po- sebnega vzdušja. Jasno je, da si v Celju ne moremo privoščiti take pestrosti, kot si jih lahko velemesta kot je Pariz, Dunaj itd. Ne bi bilo niti prav, če bi naenkrat pri- vlekli v Celje neko kitajsko restavra- cijo. Seveda ne. Toda lahko bi s pridom uporabili našo domačo folkloro, naš kolorit, ki ne bi stal nič več kot je stala sedanja preureditev, ki ni ne mo- derna, niti tipična, pravzaprav kar eno- stavno povedano, že precej klišejska. Koliko možnosti bi na primer dalo samo ime »Vino Koper«. Toda kaj je v tem lokalu še razen imena, kar bi z vizuelnostjo in vzdušjem podkrepilo neko posebnost tega lokala. Oboki, ki delijo lokal na vrsto prostorov so z bar- vano opeko prej nemški kot bi bili kamniti, tipični za Primorje. Za koper- sko »vzdušje« je tam preveč lesa. Edi- no kar je, je grafitna freska. Slika Kopra v posebni sobi je kič, ki niti Kopra ne predstavlja, temveč kvečjemu slovensko polhribovsko vas ob morju. Kot bi iz ene razglednice zrezal neko naselje iz osrčja Slovenije (niti to) in prelepil na razglednico nekega jadran- skega motiva. Če bi bila ta restavracija že v za- četku zadeta, če bi v sezoni z malen- kostnim kostumiranjem to reč še pod- krepili in godbi naročili naj igra pred- vsem dalmatinske in istrske pesmi, če bi imeli nekoliko bolj tipično kuhinjo, predvsem raznovrstne ribe, bi lahko bila restavracija Koper ena izmed takih tipičnih in privlačnih gostišč. »Majolka« je silno posrečeno ime. Preden stopiš v lokal in če ga ne bi poznal, bh si predistatrtjal notranjost polno domačega kolorita. Ne bi bil razočaran, če bi našel kje original ali pa kopijo Gasparijevega dela. Razumem težnjo arhitektov, ki so no- ve gostilniške prostore urejevali. Storili so veliko, da so iz nekdanjih točilnic, če ne celo beznic, naredili dostojne lo- kale. Toda to je premalo. Dostojen lo- kal naj bo splošno merilo, sem in tja pa je treba še kaj več. Sploh pa je vpra- šanje, če se lahko moderna notranja oprema sklada s starimi zgradbami. Ta- ko nekako po mojem, kot bi se skla- dala na zunaj nova, moderna restavra- cijska in hotelska zgradba s starinsko, tirolsko notranjo opremo. Kot na primer gorenjski nageljni na velikih oknih, ki segajo čez vso steno, ali pa eksotična rastlina ob obokani lini. Nimam namena sugerirati, da bi lo- kale še enkrat preurejevali. Te preure- ditve so itak že stale preveč denarja. Morda bi se sem in tja dalo kaj iz- boljšati. Pač pa bo treba misliti za bo- doče. Nekoliko dlje se pomuditi pri načrtih in kar je važno, pustiti, da so- deluje čim več ljudi pri opremi javnih lokalov in ne samo eni in isti projek- tanti, j. k. kotiček za naše žene Nezgode v gospodinjstvu Statistike dokazujejo, da se primeri polovico splošnih nezgod v okviru go- spodinjstva ali domače hiše. Po tovar- nah posvečajo vedno več pozornosti tehnični zaščiti, medtem ko smo še zelo daleč od varnega dela v gospodinjstvu. Najpogostejše so še vedno nezgode z elektriko. Navadni gospodinjski elek- trični tok lahko povzroči smrtno ne- srečo. Zato naj gospodinja skrbno pazi, da ne dreza pri čiščenju stikal v no- tranjost in da ne briše kovinskih delov električnih naprav z mokrimi krpami. Tudi zastrupitve s plinom so pri nas precej pogoste, saj je za enkrat še mno- go predrag postopek, po katerem bi napravile mestne plinarne plin človeku neškodljiv. Prepih lahko upihne plinsko luč, potem pa plin uhaja in zastrupi stanovanjske prostore. Plinske nape- ljave morajo biti urejene tako, da otro- ci ne pridejo do njih. Bencin je povzročil požar že v mar- sikaterem gospodinjstvu. Po lahkomi- selnosti gospodarja ali gospodinje se to kaj lahko pripeti, saj zadostuje da ogo- rek tleče cigarete ali razbeljen likalnik pride v dotiko z bencinom — pa imamo lahko V kratkem času »ogenj v strehi«. Včasih pa so lahko vzroki večjih ali manjših nezgod povsem nedolžne stva- ri v stanovanju. Slabo položen tekač z zavihanimi robovi ti lahko na gladkih tleh v sobi prinese usodno poškodbo. Zamislite gospodinjo, ki nese v rokah skledo z vrelo juho, na robu tekača se spotakne — in opekline so tu. Ali pa otroka, ki teka po sobi — nemara z ostrim predmetom v rokah — spotakne se ob tekač — in ... Vsakovrstne nesre- če se lahko pripetijo. Razlita mast ali milnica lahko napravita iz kuhinjskih tal pravo drsališče. Pa tudi gladek par- ket je zahrbten, zlasti za starejše noge. Omarica z zdravili lahko prinese tudi smrt v družino, če je neprevidna gospo- dinja na isti kraj namestila tudi ste- klenice s strupi'in kislinami in ni z eti- ketami označila vsebine. Zato si uredimo stanovanje tako, da si zagotovimo var- nost v domači hiši. Ceneni in okusni keksi iz črne moke Potrebuješ: 3 žlice marmelade, 3 žli- ce maščobe (maslo, mast ali marga- rina), 4 žlice sladkorja, 1 celo jajce in 1 rumenjak, malo nastrgane limone, 1 žličko sode bikarbone — moke pa to- liko, kolikor je potrebno, da napraviš ne pretrdo testo. Priprava: marmelado, maščobo, slad- kor in jajce dobro mešaj nekoliko časa. Dodaj moko, ki si ji primešala bikar- bono in zgneti testo. Razvaljenega raz- rezi z modelčki. Vsak keks, predno ga položiš v pekač, namoči v beljak, ki ti je ostal od drugega jajca, nato pa še povaljaj v kristalnem sladkorju in daj peči v srednje vročo pečico. Iz navedene količine dobiš 95 dkg izredno okusnih keksov. (Prijazna »av- torica« jih je prinesla celo poskusiti. Priznam, da jih ne, bi zamenjala z no- benimi »medenjaki« in jih toplo pripo- ročam vsem sladokuscem.) NA CESTI V ZAVODNI SVETIJO TUDI PODNEVI S preureditvijo Teharske ceste sta dobila Zavodna in del Čreta tudi cestno razsvetljavo. Te pridobitve so se pre- bivalci Zavodne in Spodnjega Čreta zelo razveselili. Posebno cesta, ki se od- cepi od Teharske ceste pri Confiden- tiju ter teče ob Voglajni čez železniški prehod in veže Zavodno z Gornjim Čretom do Pišeka, je bila razsvetljave zelo potrebna. Le žal, da še ta dela niso končana in so v Čretu šele na začetku. Ne zdi se nam prav, da je prižiganje in ugašanje cestnih luči v razsvetljenem delu skrajno nerodno. Medtem ko smo v zimskem času kljub napeljavi hodili f temi, zlasti ob sobotah in nedeljah, nam svetijo žarnice še ob sedmih zjutraj ali še dalje poleti. Ali ni štednja z elek- trično energijo v tem primeru umestna? KOMISIJSKA TRGOVINA, Celje-Tomšičev trg sprejema dnevno v prodajo vse vrste rabljenih predmetov. Zaželeni so predvsem pisalni stroji, kolesa, stabilni motorji, deli za avtomobile, elektro material, štedilniki, merilni inštrumenti, kakor tudi zlatnina vseh vrst, ure, obleka (letna) itd. Za preprodajo vseh rabljenih v komisijo prinesenih predmetov zaračunamo 10% zaslužek. Oglejte si našo zalogo in izkoristite zelo nizke cene. KOMISIJA ZA RAZPIS MEST DIREKTORJEV PRI LOMO CELJE RAZPISUJE mesto upravnika gostinskega podjetja »Ljudska restavracija« Celje. Pogoji: Absolvirana gostinsko turistična šola ali vsaj kvalifikacja gostinske stroke s prakso v vodenju gostinskih obratov. Ponudbe z žwljenjepisom, opisom kvalifikacij, dosedanje prakse in potrdilom o nekaznovanju je poslati na tajništvo LOMO Celje najkasneje do 30. aprila 1955. KOMISIJA ZA RAZPIS MEST DIREKTORJEV PRI LOMO CELJE RAZPISUJE mesto upravnika za pirotehnično podjetje »Pirota« Celje Pogoji: Pirotehnik, pirotehnični mojster ali komercialist z prakso v vodenju podjetij. Ponudbe z življenjepisom, opisom kvalifikacij, dosedanje prakse in potrdilom o nekaznovanju je poslati na tajništvo LOMO Celje najkasneje do 30. aprila 1955. OBJAVA VSEM KMETIJSKIM GOSPODARSTVOM PRIVATNEGA SEKTORJA NA PODROČJU LJUDSKEGA ODBORA MESTNE OBČINE CELJE Obveščamo vsa kmetijska gospodarstva — davčne zavezance privatnega sektorja, da je v smislu določil 33. člena uredbe o dohodnini Ui. 1. FLRJ štev. 56/53. RAZGRNJEN RAZPORED DAVKA ZA LETO 1955 pri tukajšnji upravi za dohodek pri odmernem referentu in je dovoljen vpogled vsak dan od 8. ure do 12. ure dopoldne od 11. aprila do 26. aprila 1955. Zoper odmerjeni davek je vložiti pritožbo v 15 dneh po vpogledu oziroma po zadnjem dnevu razgrnitvenega datuma. Vsa pojasnila in vse listine v zvezi z odmero davka na dohodek kmetijskih gospodarstev se dobijo v sobi 78. pri odmernem referentu. Pripominjamo, da je rok nepreklicen ter vabimo vse davčne zavezance na javni vpogled odmerjene dohodnine. UPRAVA ZA DOHODKE LJUDSKEGA ODBORA MESTNE OBČINE CELJE SAVINJSKI TEDNIK, 15. aprila IBM Štev. 15 — stran 5 Jubilei Mladinskega pevskega zbora I. gimnazije v Celju V sredo je bil v Celju slavnostni voncert Mladinskega mešanega zbora * gimnazije v Celju ob priliki 10-let- nice osvoboditve in lC-letnice njegovega obstoj3- Spored je obsegal dela znanih -jovenskih in hrvaških komponistov. Med njimi je treba posebej omeniti skladatelja Mihelčiča Slavka in Liparja petra, ki sta za ta zbor posebej kompo- nirala več pesmi. Prav je in vzpodbud- no, da ob takem pomembnem jubileju pa kratko orišemo zgodovino zbora, njegove napore in uspehe, zlasti ob dejstvu, da na slovenskih tleh doslej nismo še imeli in tudi danes nimamo zbora s takšno tradicijo. Zavedajoč se pomembnosti splošne glasbene izobrazbe in hoteč čimbolj dvigniti humanistično vzgojo, je I. gim- nazija v Celju že v prvem letu po osvoboditvi ustanovila mešani mladin- ski zbor, ki je nato vseh deset let nudil kvaliteten pevski pouk vsem na- šim dijakom. Takratni ravnatelj gim- nazije dr. Pavle Blaznik je za pevo- vodjo naprosil ravnatelja Glasbene šole prof. Kuneja Egona, ki je vseh deset let kljub šibkemu zdravju zmagal vse splošne in posebne težave mladinskega zbora ter ga vodil od koncerta do kon- certa, od uspeha do uspeha. Sedanji direktor gimnazije prof. Tine Orel je upravičeno povedal v uvodni besedi »Programa slavnostnega koncer- ta«, da je pevski zbor I. gimnazije v okviru gimnazijske mladinske organi- zacije in krajevnega prosvetnega dela V desetih letih izvršil nadvse pomemb- no delo, ki po svojem značaju in kva- liteti presega vsakdanji okvir šolske in izvenšolske izobrazbe naše mladine. V zboru se je gibalo število dijakov- pevcev letno od 80 do 110, in sicer so bili zastopani dijaki od II. do VIII. razreda, povečini višješolci Okrog 30 % pevcev so tvorili vedno in še tvorijo vozači, ki prihajajo iz vseh okoliških smeri z vlaki in avtobusi — celo iz daljnega Mozirja! Ravnateljstvo gim- nazije in profesorski zbor sta podpirala pevski zbor vsa leta v največji meri, kljub temu pa se je moral boriti z marsikatero težavo. V vsakem šolskem letu je zbor opravil kakih 100 pevskih vaj ter naštudiral 20 do 24 pesmi. Prvi nastop zbora je bil 2. februarja 1946 v gimnazijski telovadnici, prvi samostojni koncert pa 28. junija 1946 v Narodnem domu. Nadvse lep uspeh tega koncerta je vzpodbudil pevce k nadaljnjemu vztrajnemu delu. Od troglasnega mladinskega zbora, kjer so bili pevci večinoma nižješolci, se je v šol. letu 1946/47 zbor preosnoval v štiriglasni mladinski mešani zbor ter odslej trajno obdržal to obliko. — Dne S. marca 1947 je mešani zbor prvič javno nastopil ter vzbudil mnogo ob- čudovanja. Po opravljenem drugem sa- mostojnem koncertu (24. V. 1947), je zbor prejel povabilo, da zapoje v Radio Ljubljana. Na zaključku drugega leta svojega obstoja je imel za sabo 20 nastopov in dva samostojna koncerta v Celju. Po zaslugi prof. Kuneja je bil postavljen na čvrst temelj v pevsko tehničnem pogledu, v javnosti pa si je pridobil sloves dobrega mladinske- ga zbora in simpatije poslušalcev. V naslednjih letih je zbor pod veščo roko dirigenta kvalitetno rasel ter dosegel s koncerti doma in drugje lepa pri- znanja. Na povabilo Ljudske prosvete Slovenije je sodeloval v Ljubljani na akademiji v proslavo Zupančičeve se- demdesetletnice. Potoval je v Opatijo, kjer je imel koncert v dvorani hotela Kvarner. Tudi tu je bil uspeh prodo- ren. Jeseni 1. 1948 se je zbor marljivo pripravljal na tekmovanja mladinskih pevskih zborov v Ljubljani in tam tudi 1. oktobra 1948 odločno zmagal Ob pre- cej hudi konkurenci. Nato je nastopil še enkrat istega leta v Ljubljani, Trbov- ljah, Brežicah, Laškem in Celju. V naslednjih letih je zbor še dvakrat tekmoval ter vsakokrat odnesel prvo nagrado. Bil je priznan kot najboljši mladinski zbor v Sloveniji Poleg red- nih vsakoletnih koncertov v Celju in bližnji okolici (Laško, Dobrna, Rogaška Slatina idr.), je 1. 1950 napravil uspelo turnejo v Koper in na otok rafb„ kjer so nato pevci tudi letovali Leta 1952 je zbor potoval v Pulj ter spotoma obiskal Škocjansko jamo, Reko in Po- stojno. Naslednje leto so bili pevci na Gorenjskem, kjer so koncertirali ' v Kranju in obiskali Kranjsko goro ter Vršič. Tudi tokrat so želi viharne aplavze. V sredo je zbor obhajal svojo 10-let- nico s 33. koncertom, v celoti pa je nastopil 105 krat! Njegov repertoar je obsegal dela slovenskih, hrvaških in srbskih komponistov. Nešteto je bilo težav v 10 letih, veliko je bilo vlože- nega truda in požrtvovalnosti, vse pa je bilo dirigentu prof. Kuneju in nje- govim pevcem poplačano in pozabljeno ob uspelih nastopih in koncertih. Rav- nateljstvo gimnazije in prof. zbor pa sta lahko na takšen mladinski zbor le ponosna ter želita, da bi naši pevci pridobljeno znanje koristno uporabili ter ob odhodu z zavoda ponesli sloven- sko pesem in glasbeno kulturo sploh v širni svet in s tem dvigali svoj ponos ter širili kulturno obzorje našega de- lovnega človeka. V. M. Mladinski pevski zbor L gimnazije (v sredini pevovodja prof. Egon Kunej, ravnatelj Glasbene šole v Celju) Ljudska univerza v Velenju je imela pred desetimi dnevi predava- nje: O kazni. Predavala je profesor Metelkova iz Šoštanja. Okoli petdeset slušateljev je z velikim zanimanjem poslušalo izvajanja. V predavanju je tehtno razložila, zakaj danes odklanja- mo telesno kazen. Če smo prisiljeni kaznovati, potem bodimo pri kazni do- sledni in kar je še važnejše, predhodno podščimo vzroke, ki so povzročili, da je otrok grešil Take in še mnogo bogatih napotkov za vzgojno delo so prejeli starši in so bili s predavanjem zelo zadovoljni. Predavanje: O pljučnih obolenjih pa sploh ni bilo obiskano, kar je žalostno. V tej sezoni bo Ljudska univerza pri- pravila še predavanja: Velenje v bo- dočnosti, Kaj veš o igri in Kosovelov večer kot uvod za proslavo ob deset- letnici osvoboddftve. V. Š. Živahna dejavnost SKUD »France Prešeren" v Celju SKUD »France Prešeren«, ki je eno najbolj delavnih kulturnoprosvetnih društev v Celju, je razvilo v čast 10- letnice osvoboditve živahno dejavnost v vseh svojih odsekih. Društvena godba na pihala bo priredila razen tega še koncert pred postajo ob proslavi »Dne- va železničarjev«, likovna sekcija se pripravlja na razstavo slik svojih čla- nov v okviru Muzejskega tedna, oba tamburaška zbora pridno vadita nove skladbe za (bližnji nastop, mladdnaki pevski zbor (II. gimnazija) je v stalni pripravljenosti in ga lahko večkrat sli- šimo v celjskem radiu. Posebno razveseljivo pa je, da se je razgibalo delo v društvenem mešanem zboru, ki bo priredil v ponedeljek, 18. aprila v Narodnem domu samostojni koncert. To nas tembolj veseli, ker sta minili, ako izvzamemo krajše nastope ob raznih prilikah, že dve leti od nje- govega zadnjega koncerta. Pevski na- stopi tega zbora so bili v Celju od nekdaj priljubljeni, posebno še, ker je dosegel pod vodstvom pevovodje Jurija V režeta lepe uspehe doma in pri raznih pevskih tekmovanjih. V tem mesecu je nameraval pevski zbor proslaviti 60-letnico ustanovitve celjskega pevskega društva, katerega naslednik je ta zbor. Zaradi številnih prireditev v aprilu in maju, ki bodo v znamenju počastitve naše osvobodi- tve, je preložil proslavo na jesenski čas, da bi jo obhajali tako, kakor po svoji pomembnosti za pevsko kulturo in za slovenstvo na Štajerskem zasluži. Od decembra preteklega leta vodi pevski zbor prof. Boris Ferlinc, število pevcev pa je pomnožilo nekaj kulturno zavednih dijakov in dijakinj celjskega učiteljišča, kar moramo pohvalno ome- niti. Tako bodo še za čas svojega štu- dija spoznali delo v pevskem zboru, kar bodo lahko pozneje s pridom uporabili pri svojem delu izven šole, ko bo treba širiti pevsko kulturo med ljudstvom. Pozdravljamo že sedaj koncert Pre- šernovega pevskega zbora in mu želimo veliko uspeha. F. K. Zaključek šolskega pouka na hmeljarski šoli Pred dnevi so zaključili šolski pouk v hmeljarski šoli v Vrbju pri Žalcu. Šolske klopi je zapustila prva skupina gojencev, ki so prišli v ta kmetijski šolski zavod ob koncu 1953. leta. Hmeljarska šola je bila ustanovljena 1953. leta. Brez dvoma, da so v tej šoli bile začetne težave, ki so delno vplivale na potek šolskega programa. Toda stanje se je hitro izboljšalo in je šola že ob prvem zaključku šolskega pouka odigrala svojo pomembno vlogo. Prvotno je bilo določeno, da bo v tej šoli dveletni pouk. Zato se je prva sku- pina izučevala po dveletnem učnem programu. Sicer so prebili učenci pri teoretičnem pouku le dva zimska se- mestra, enega pa pri praktičnem delu na šolskem posestvu v Vrbju. Zadnji semester pa bodo gojenci preživeli doma na svojih posestvih, kjer bodo do konca šolskega leta opravili praktične naloge, ki jih šolski program zahteva. Gojenci bodo na domačem posestvu ob podpori strokovnih učiteljev sestavljali prak- tične naloge do konca šolskega leta. Tedaj bodo ponovno poklicani v šolski zavod na izpite in takrat bodo prejeli tudi dokončne ocene. Dosedanji uspehi kažejo, da je večina gojencev skrbno sledila učnemu pro- gramu, saj so trije izdelali z odhčnim uspehom, 8 s prav dobrim, 5 z dobrim in le dva s slabim uspehom. V bodoče bo v hmeljarski šoli eno- letni program. K. K. ŠESTA PREMIERA LJUDSKEGA ODRA V CELJU Pesem s ceste Pavel Schurek: Komedija v treh dejanjih) Kdor bi v Schurkovi komediji »Pe- sem s ceste« iskal globljih resnic živ- ljenja ali sodobnejših motivov v delo- vanju oseb, bi odšel nezadovoljen in zlasti notranje neutešen. Tovrstnim zahtevam ali tudi le željam navedena komedija ne streže, zato pa zadovoljuje preprostejše, povsem nekomplicirane težnje po vedri misli in smehu, trenutni dobri volji in notranjem zadovoljstvu pri sodoživljanju usode treh godbeni- kov in dveh deklet, oziroma deloma že- na. V njihovih značajih prevladuje ne- stalnost, nedoslednost ter v tem in onem tudi življenjska nedoraslost. Zgodba teh ljudi s srečo v najdenih draguljih ter z nezvestobo vodilnega godbenika, violi- nista, je zelo preprosta in enostavno podana ter »zabel j ena« s tako enostav- nimi, čeravno nazornimi vmesnimi pri- petljaji, da vzbuja resen sum, da je v resničnem življenju vse to le malo bolj utemeljeno v značajih in družbi ter polnosti duševnega doživljanja. Gledal- ca, ki je v svojih zahtevah glede kvali- tet iger skromen, bo komedija še za- dovoljevala v svojem poteku na odru. V gledalcu pa, ki gleda preko nepo- membnih dialogov in gibanj na odru (kurjenje štedilnika, pomivanje in raz- bijanje krožnikov, lupljenje krompirja, guganje na svetilki, vaje v igranju), bo ostalo mnogo vprašanj neodgovorjenih in komedija brez vtisa večje solidnosti. Vse te pomanjkljivosti igre pa naj pre- krije smeh ob iz rok padajočih krožni- kih, ob vrtenju kavnega mlinčka ali rezanju namesto lupljenju krompirja in še ob kaki gesti, ki ni odraz notranjega vrednejšega dogajanja. Danes, ko živ- ljenje zahteva od vsakega posameznika večjo povprečno inteligentnost ter znaj- denost kot jo očitujejo trije godbeniki, nam le ti nimajo mnogo koristnega po- vedati in še manj nuditi s svojim vzgle- dom in odnosa. Njihova poštenost in nepoštenost sta podani ob najdenih in nato vrnjenih draguljih dokaj naivno, brez tako ali drugače razčiščenih in utemeljenih moralnih pojmovanj. V kolikor vsebuje komedija že davno pre- živelo in odmrlo miselnost preprostega človeka iz prejšnjega stoletja in računa tudi s takim gledalcem, je ciljem na- šega odra odveč. Scena je po zamisli Toneta Zorka bolj ilustrativnega značaja, saj je marsikaj bolj nakazano kot pa izvedeno. Vhod, ki je prenizek in zahteva sključen lik igralca, ko prihaja ali odhaja, bolj moti kot pa dopolnjuje sicer ugodne vtise odra. Kot moralno najpozitivnejši lik igre in življenjsko najzrelejša, najresnejša izmed vseh nastopajočih je Ana (Jožica Zupanova). V splošnem zelo zadovoljuje s svojo umirjenostjo in resnostjo nasto- panja, čeravno si želimo v tej vlogi večjega zunanjega izraza v njenih akor- dih od zadovoljstva do nezadovoljstva. V podanem liku je bolj zadržanih kot pa sproščenih čustev, bolj notranje ču- teča kot pa navzven (lajajoča svoja do- živetja. V čustvih neuravnovešen, v značaju zelo nedosleden stopa pred nas Miško (Jože Zagoričnik). V govoru bi naj bil izrazitejši, v izrazih čustev še viharnejši. S svojo ugodno izstopajočo masko in uspelim vodilnim nastopom pa je dobro podal svojo vlogo v ko- lektivu. Katarina (Mira Tavčarjeva) je bila dovolj zapeljiva v opremi, pogle- dih in mimiki in tudi lepo prepričljiva o svojem ženskem značaju. Tu in tam še večji zunanji izraz glede osebne pri- zadetosti bi dal njenemu liku še izra- zitejše poteze ženskega egoizma, ko se bori za posest moža-ljubimca. Prijetno nasprotje nemirnemu Mišku je podal Krist (Tone Planine). Z iskrenostjo svo- jih čustev postaja tu in tam kar senti- mentalen, kar je podano ob odgovarja- joči maski zelo učinkovito. Karlu (Edo Goršič) ni povsem uspelo podati lik v smislu izrazitega tipa. Preprosto do stopnje naivnosti očituje tudi onvmno- gočem. Cunj ar Konrad (Jaro Zelinka) je kot igralski lik povsem zadovoljujoc v zelo primerni zunanjosti. Stražnik (Miha Bevc) je tudi pravilno odigral svojo kratko vlogo. Pri večini igralcev je zaželena še večja pozornost pri izgovorjavi. Z ozi- rom na ne najbolj posrečeno izbiro igre je režiser Cveto Vernik brez dvoma vložil precej truda za dosego dobre iz- vedbe. Igra po svojem, mestoma kar bornem besedilu ne nudi mnogo kakovostnih iz- raznih možnosti igralcem, zato je do- sežena kar. zadovoljujoča stopnja izved- be, a vloženi trud bi se verjetno mo- ralno izdatneje vračal ob besedilu kake sodobnejše in našim prilikam primer- nejše igre. Šiv. Prizor iz drame Friedricha Forsterja »Sivec«, ki so jo nedavno uprizorili v Celjskem mestnem gledališču VSEM POVERJENIKOM PREŠERNOVE DRUŽBE Prosimo, da nam nemudoma javite končno število članov Prešernove družbe ter trenutno število članov, ki so se naročili tudi na šesto knjigo »Zdrav človek v zdravem okolju«. Rok za na- ročanje na 6. knjigo smo podaljšali do 10. junija. Do takrat nam tudi sporočite število prednaročnikov na knjigo »De- žele sveta«, ki jo bomo ponatisnili. — Cena je 200 din. Tajništvo Prešernove družba Zmaličena razlaga Kajuhove poezije Ponesrečen »ikulturni spodrsljaj« je jz- mafličil pomen Kajuhove poezije v bro- šuri, ki jo je izdal pevski odsek KUD »Ivan Cankar« ob letošnjem koncertu. V uvodni besedi pisec predstavlja Ka- juhovo »Samo en cvet«, ki je poleg »Bolen mi leži« bila edina partizanska pesem tega večera, na skrajno brez- idejni način. Piše namreč, da je v tej pesmi skladatelj prav posrečeno nadel glasbeni poudarek, da se »zopet vra- čamo v prirodo, na neizpremenljive, večno lepe planine, ki jih sonce vsak dan v rani zori prvo pozdravlja in se v mraku spet zadnje poslavlja od njih.« S tem idihčnim in liričnim razlaganjem pisec skladatelju pač ni storil usluge, kajti če bi bilo tako res, potem skla- datelj ni razumel pomena Kajuhove pesmi, ki je daleč od vsake mehkuž- nosti. Vsak otrok mora zadeti bistvo te Kajuhove pesmi. Navajam samo tri verze: »Jaz bom ljudem poslal ta cvet vsakomu, ki na križ pripet trpi v pomladi tej.« Kje je tu našel pisatelj tako brez- idejno metaforo? Vzgojno delo ljudske univerze v Šoštanju Ljudska uiverza v Šoštanju deluje že več let. Začetek je bil povezan s teža- vami, kakršne so sploh v navadi v za- četku take dejavnosti. Obisk na preda- vanjih iz leta v leto rase in je v tej sezoni dosegel številko 150 poslušalcev. Preteklo sezono je Ljudska univerza za- ključila s 15 predavanji, v tej sezoni pa je doslej organizirala že 11 preda- vanj. Ljudska univerza tudi nima več to- liko težav z reševanjem gmotnih težav. Podjetja in ustanove izdatno podpirajo njeno delo. Večje težave so s predava- telji. Ljudski univerzi ni uspelo pri- dobiti dovolj domačih predavateljev, čeprav jih je v okraju dovolj, pač pa si je morala zagotoviti sodelovanje pre- davateljev iz Ljubljane, Maribora in Celja. Ta predavanja so povezana z vi- sokimi stroški, so pa skrbno priprav- ljena, privlačna in bolj obiskana. DPD Svoboda v Šoštanju, v katerem sestavu deluje Ljudska univerza, oprav- lja s tem eno izmed svojih številnih nalog napredka in prosvetljevanja de- lovnih rnnožic prav uspešno. M. T. Rudarske Svobode v čast 10. obletnice osvoboditve Rudarske »Svobode« rudnikov Slo- venije bodo priredile v nedeljo, 17. apri- la v čast 10. obletnice osvoboditve Jugo- slavije velik kulturni' festival v Domu S vobode-Velen j e. Na tem festivalu bo nastopilo 1.150 pevcev, godbenikov in igralcev, ki se bodo ta dan pokazali naši javnosti v svojih najboljših godbenih in pevskih zasedbah. — Dopoldne ob deveti uri bodo nastopile godbe na pihala in or- kestri, ki se bodo merili med seboj po kvaliteti ves dopoldan. Popoldne ob 14. uri pa bodo nastopili mešani, žen- ski in moški pevski zbori. Ta festival ali bolje rečeno kulturna revija je obenem tudi tekmovanje kul- turnih skupin rudarjev Slovenije in bodo tako godbe na pihala, orkestri, dramske skupine in pevski zbori oce- njeni po strokovni komisiji, katera je sestavljena iz najvidnejših kulturno umetniških članov Celja, Maribora' in Ljubljane. Zmagovalci na tem tekmo- vanju bodo odšli 1. in 2. maja na zvez- no tekmovanje rudnikov v Tuzlo. Ker bo ta festival prirejen v čast 10. obletnice osvoboditve Jugoslavije in bo edinstvena kulturna prireditev skupin rudarskih »Svobod« Slovenije, opozarjamo prebivalstvo celjskega okra- ja, da se udeleži tega kulturnega užitka. Na tem tekmovanju bosta na- stopila tudi rudnika Zabukovca in Laško S svojimi pevskimi zbori in god- bami na pihala. Posebni vlak bo peljal iz Zagorja v nedeljo, 17. aprila zjutraj in bo prispel v Laško ob 5,46 uri, v Celje pa ob 6,20 uri zjutraj. Odhod iz Velenja bo isti dan zvečer. Ne zamudite ugodne prilike in se udeležite tega mogočnega koncerta ru- darskih »Svobod« v Velenju. Ogledali pa si boste lahko tudi zanimivosti Vele- nja in Velenjsko jezero. G. J. Stev. 15 — stran 6 CELJSKI TEDNIK, 15. aprila 185^ IZ CELJA... Celjski „Železodvor" pred dokončno ureditvijo? Svet za gospodarstvo LOMO Celje je na zadnji seji razpravljal med drugim tudi o ureditvi »Zelezodvora«, ki bi ga končno enkrat že morali izvesti. V »Zelezodvoru« je sedaj tapetniška delavnica »Savinje«, Moško in žensko krojaštvo, dalje skladišče »Les« Ljub- ljana, šivalnica odej tovarne »Toper«, gledališka kulisama in nekaj stanovanj. Prostori skoraj nobenemu podjetju, ki gostujejo v »Zelezodvoru«, ne ustrezajo in bi končno morali to stavbo nameniti koristnejši uporabi. Problem je sedaj samo v tem, kam »goste« iz »Zelezodvora« preseliti? Naj- težji problem je s tapetništvom. Ta de- lavnica bi morala že zdavnaj biti v se- danji Tovarni tehtnic. Tovarna tehtnic gradi in postopoma seli svoje oddelke na Spodnjo Hudinjo, ne more pa se vseliti povsem, ker nima dovolj sred- stev za končno ureditev novih objektov. Čim bi ta sredstva našli, bo ta zame- njava stekla. Kulisama mestnega gledališča bi se v tem primeru preselila začasno v dvo- rano Kajuhovega doma. Za »Zelezodvor« se zelo zanima OZZ, ki bi v tej stavbi uredila svoje poslovne prostore, spodaj uredila trgovske lokale svojih trgovskih podjetij, del stavbe pa namenila stanovalcem. OZZ je priprav- ljena hišo plačati. Ta sredstva bi upo- rabili za dozidavo tovarne »Toper«, kamor bi to podjetje preselilo šivalnico odej, Moško in žensko krojaštvo pa bi se preselilo v sedanje prostore OZZ. Okoli ureditve »Zelezodvora« je bilo že več variacij. Bo vsaj ta ostvarjena? NA BREGU BO USTANOVLJENO GOSTINSKO PODJETJE S ŠTIRIMI LOKALI Po volji prebivalcev in zaradi kra- jevne potrebe bodo na Bregu ustanovili novo gostinsko podjetje, ki bo združe- valo gostinske obrate bivših privatnih gostilničarjev »Pri Belaju«, Cilenšku, Pantnerju in Korošcu. Nadalje bo odprta gostilna na Ostrož- nem pri Vedeniku, pri Čulku na Lavi, na Gmajnici na Hudinji in v Zavodni pri Confidentiiu. Gibanje prebivalcev v Celju V času od 5. do 9. 4. 1955 je bilo rojenih 1* dečkov in 1? deklic. Poročili so se: Anton Ahtik, delavec iz Celja in Karolina Jure, delavka iz Cerovca, občina Šentjur pri Celju; Ciril Anders, zlatar in Marija Pratnekar, delavka, oba iz Celja; Ivan Lojen, delavec in Marija Lavrinc, delavka, oba iz Kasaz, občina Petrovče; Ivan Vidmar, hidrološki nadzornik in Marija Herzog, tekstilni tehnik, oba iz Gradeča firi Litiji; Stanislav Pungaršek, skladiščni de- avec in Ljudmila-Ana Šoštar, delavka, oba iz Celja; Anton Bencer, zidar in Leopoldina Zaje, roj. Derča, šivilja, oba iz Celja; Albin Oprešnik, miličnik in Pele Ida, delavka, oba iz Celja; Jožef-Martin Berlinger, gradbeni tehnik in Ju- stina Močnik, laborant, oba iz Celja; Ivan-Franc Mihelin, nameščenec iz Šmarjete in Angela Pilih, nameščenka iz Spod. Trnovelj; Jožef Škrubej, čevljarski pomočnik in Antonija Lešek, delav- ka, oba iz Celja; Franc Bevc, trgovski pomočnik in Ivana Točaj, poštni manipulant, oba iz Go- rice,_ občina Slivnica pri Celju; Josip Korošec, strojni ključavničar in Sonja Kolenc, gospodinj- ska pomočnica, oba iz Celja; Janez Pustoslem- šek, kovinostrugar in Marija Podrepšek, kro- jaška pomočnica, oba iz Celja; Anton Pajk, trgovski pomočnik in Lucija Lednik, tkalka, oba iz Celja; Franc Vodeb, avtogenski varilec in Justina Reberšak, trgovska pomočnica, oba iz Celja. Umrli so: Jože Hladin, upokojenec iz Podloga, občina Planina pri Sevnici, star 63 let; Marija Dolšak, otrok iz Sv. Štefana, občina Dol pri Hrastniku, stara 1 leto; Stanislava Rose, otrok iz Strmca, občina Luče, stara 5 mesecev; Mihael Jošt, otrok iz Celja, star 9 let; Josip Krajnc, upokojenec iz Šaleka, občina Velenje, star 63 let; Franc Egartner, otrok iz Zahenberca, star 1 leto; Ama- lija Arzenšek, roj. Mastnak, gospodinja iz Pla- tinovca, občina Šmarje pri Jelšah, stara 51 let; Branko Gajšek, otrok iz Zahenberca, star 5 me- secev; Stanko Dešman, otrok iz Savine, občina Ljubno, star 2 dni; Marija Majer, roj. Brecl, gospodinja iz Celja, stara 59 let; Marija Veble, roj. Tomšič, upokojenka iz Celja, stara 83 let; Lidija Hrastnik, otrok iz Celja, stara 2 dni; Rudolf Kores, otrok iz Donačke gore, star 3 dni; Marija Gaberšek, otrok iz Dobriča, občina Pol- zela. CELJSKE ULICE SO VEDNO BOLJ SVETLE Glavne celjske ulice so v zadnjih le- tih dobile moderno neonsko razsvetlja- vo. Zlasti je močno razsvetljen Titov trg, Prešernova ulica, Trg V. kongresa, Trg Svobode in v zadnjem času tudi Šlandrov trg. Navadno nas požrtvoval- na Umekova ekipa preseneti kar čez noč, ko novi predeli mesta zablestijo v svetli neonski luči. Tudi obrobne pre- dele mesta je ekipa primemo osvetlila, predvsem čret, Zavodno, Zagrad itd. Obiskovalci bližnje planinske postojan- ke na Celjski koči imajo pot do prvega sedla razsvetljeno. V kratkem bo dobila neonsko luč tudi Mariborska cesta. Svetlobna telesa so že pripravljena, vendar so težave z elektečnimi vodi, ki so pod upravo Elektro Celje, ki ima postavljene dro- gove na pločnikih in jih še vedno ni prestavila v notranjost, kot to odgovar- ja predpisom. STRELCI DRUŽINE »HEROJA »DAKIJA« SI ŽELE VEČ SODELO- VANJA Z MESTNIM STRELSKIM ODBOROM Pred dnevi so imeli člani strelske družine »Heroja Dakija« množični se- stanek. Družina, ki šteje že 97 članov, je zadnje čase postala aktivna. Na se- stanku so sklenili, da bodo začeli z red- nimi vajami z zračno puško in pištolo pri Skalni kleti. V kolikor pa ne bi prišli na vrsto za vaje z vojaško puško na strelišču pri Petričku, se bodo va- dili vsako nedeljo na vojaškem streli- šču v Pečovniku. Člani želijo, da bi se v njihove vrste vključilo čim več mla- dine, saj ima družina poleg športnega smotra tudi vzgojni smoter, da vzgaja in usposobi mladino v dobre strelce. V razpravi so izrazili tudi, da bi že- leli več povezave z Mestnim strelskim odborom, ki je imel doslej do njih več ali manj mačehovski odnos. CELJE JE DOBILO NOV ŠKROPILNI AVTO IN AVTO ZA PREVOZ FEKALIJ Dolgo pričakovan škropilni avto in motorno vozilo za prevoz fekalij sta končno tu in bosta v najkrajšem času izročena podjetju »Snaga« v uporabo. Kljub temu bo stari škropilni veteran še nadalje služil in zaenkrat še ne bo poslan v pokoj. PODJETJE »POVRTNINA-SADJE« SE JE SPET POSTAVILO NA NOGE Lani je bilo podjetje Povrtnina-sadje zaradi nerednosti in slabega gospodar- jeja postavljeno pod prisilno upravo, ki je po nekajmesečnem delu spravila pod- jetje spet v normalno poslovanje. Pri vsem tem pa je podjetje ostalo brez po- trebnih sredstev za poslovanje, zato je Svet za gospodarstvo sklenil dodeliti podjetju kreditno vsoto, da bo lahko spet uspešno nakupovalo potrebne kme- tijske proizvode za prehrano mestnega prebivalstva. PODJETJE »PLANINA« PRIDE V SKLOP GOSPODARSKIH PODJETIJ OZZ Podjetje »Planina« v Celju je bilo ustanovljeno ob decentralizaciji proda- jaln mestne klavnice. Obratna sredstva tega podjetja, predvsem pa predelovalni stroji, so last OZZ in bi spričo tega lahko na lepem ostalo podjetje brez strojev. Poleg tega bodo v bodoče kme- tijske zadruge odigrale vedno pomemb- nejšo vlogo pri odkupu živine, zato je Svet za gospodarstvo pri LOMO Celje odobril predlog, da se podjetje »Pla- nina« priključi v okvir gospodarskih organizacij OZZ. Dejansko pri tem ni nobene bistvene spremembe, saj bo podjetje kljub temu izpolnjevalo po- goje, ki so narekovali LOMO decentra- lizacijo prej monopolističnega podjetja v Celju. V ČRETU BODO ODPRLI TRGOVINO Prebivalci Zavodne in Čreta ne bodo več tekali za vsako malenkost v mesto, kajti v Čretu bo odprta trgovina v stavbi, kjer je nekoč privatna trgovi- nica že bila. Trgovina bo v sklopu trgo- vine v »Zimnjakovem marofu« vse do- tlej, da se bo opomogla in se osamo- svojila. KROJAČ PODLINSEK IN MIZAR GOLOB STA SE VKLJUČILA V SOCIALISTIČNI SEKTOR Krojaški mojster Podlinšek in mizar Golob sta se s svojima delavnicama vključila v socialistični sektor obrti. Obe delavnici sta bili že po novem re- gistrirani in tudi tako poslujeta. Rudolf Gole! - 60 letnik Slaščicama RU-GO v Stanetovi ulici v Celju je v torek, dne 12. aprila ob- hajala 60-letnaco rojstva svojega moj- stra in podjetnika. Tovariš Rudolf Go- leš je v Celju splošno priljubljena in spoštovana osebnost. Njegov sloves sega daleč izven celjskega in šoštanjskega okraja. Kot značaj en mož in odličen mojster uživa velik ugled ne samo med obrtniki, temveč tudi med meščani, pri- jatelji in znanci. Nekdanja Osvobodilna fronta je že v začetku osvodilne borbe našla v njem radodarnega podpornika in vnetega sodelavca. Njegova vzorna žena Marija in njena sestra Anica sta v njegovem lokalu vzdrževali tesne stike z borci, kurirji in člani OF sredi okupi- ranega Celja. Sem je zahajal tudi naš narodni heroj Miloš Zidanšek, v čigar spomin smo po osvoboditvi prekrstili nekdanjo Gosposko ulico. Po nesrečni izdaji so sledila zasliševanja, preganja- nja in zapori. Ko se je ob njegovi 50- letnici bližala ura osvoboditve, kdo se je tega trenutka bolj veselil kakor on. Tovariš Goleš je doma iz Ponikve pri Grobelnem. Njegovi kmečki starši so ga poslali v Celje, kjer se je izučil v sla- ščičarski stroki. Po prvi svetovni vojni je delal, kot pomočnik v Šoštanju. Kma- lu je začel misliti na osamosvojitev in že leta 1922 v Brežicah odprl lastno delavnico. Njegova strokovna sposob- nost, samo izobraževanje in sodelovanje v naprednih kulturnih društvih, zlasti pa njegova globoka narodna zavest, vse to ga je pritegnilo v javno delovanje, da je zavzemal vodilna odborniška mesta. Ko je po petih letih preselil svoje podjetje v Laško, si je tam na mah pridobil mnogo simpatij. Obrtniki so ga izvolili za predsednika Obrtnega dru- štva. Pa tudi druga društva so našla v njem vnetega sodelavca in podporni- ka. Desetletna doba njegovega plodo- nosnega dela v Laškem je le prehitro minila. Stremeč po napredku se je leta 1937 naselil v Celju, da bi razširil svoj obrat. Njegova slaščičarna je zaslovela in slovi še danes. Izučil je vrsto pomoč- nikov, ki so mu bili vsi hvaležni in bili ponosni na svojega odličnega mojstra. Kot zavednemu članu socialistične družbe mu ob njegovem jubileju izre- kamo iskrene čestitke. ...IN ZALEDJA. ZAKLJUČEK KMETIJSKO-GOSPODARSKE SO LE NA PLANINI Lani v jeseni so prvič po osvoboditvi ustanovili na Planini kmetijsko gospo- darsko šolo. Kljub začetnim organiza- cijskim težavam se je pouk začel pra- vočasno. 34 učencev-prostovoljcev se je pet mesecev redno udeleževalo pouka, kljub temu, da so nekateri prihajali v snegu in dežju po eno uro daleč. Stro- kovne predmete so poučevali predava- telji iz Celja, ki so redno prihajali med hribovsko mladino. Gojenci so pokazali obilo zanimanja za učenje. Izvedbo go- spodinjskega dela tečaja je z denarno podporo omogočila domača zadruga, za kar so ji gojenke hvaležne. S. D. IZPOD BOHORJA Ob kozjanski Bistrici Februarja je potekla poslovna doba svetom na občini Lesično. Ker se bo občina (kmalu vključila v kozjansko ko- muno, so večidel potrdili stare člane. Edino za predsednika sveta za prosveto je bdi predlagan novi Priprave za grad- njo nove šole v Lesičnem, povezava med šolo in domom, oskrba internata in podobno nalaga svetu polno dela. Veliko opravka ima občina s social- nim skrbstvom. Razveseljivo je, da se je pričela zanimati za prilike v druži- nah tudi soseska. Tako je dobila občina za neki primer, da mož grdo ravna z ženo in otroki, več osebnih pritožb, prav tako za drug primer, da sin za- ničuje mater in jo obklada z nespodob- nimi pridevki. Z naraščanjem ljudske kritike bo skrbstvena oblast laže po- bijala socialno zlo v družinah. * Občni zbor Kmetijske zadruge Le- sično je bil sicer sklepčen, vendar dosti slabše obiskan kakor lani. Predsednik Štefan Cepin je opisal lanske težkoče, da zaradi neurejenih poslov ni mogel sklicati niti polletnega občnega zbora niti članskega sestanka. Poročal je o živinoreji, za katero se je sam pridno zanimal Storjenega bi bilo še več, kar- je pa oviralo negotovo finančno stanje Strojni odsek je dobro opravil svojo nalogo in tudi za dvig sadjarstva je bilo poskrbljeno. Odboru povzroča nemajhno skrb pred1 časom prevzeti primanjkljaj bivše Kmetijske zadruge v Zagorju. V pivi polovici lanskega leta so se vrstili dogodki, ki so se globoko zajedli v zadružno telo in grozili, da ga uničijo Čeprav starega odbora pri tem ne za- dene krivda, bi novemu odboru pripo- ročali, da članstvo vsaj dvakrat na leto seznani s svojim delom in stanjem za- druge. Potem zadružniki ne bodo imeli povoda govoriti o slabem gospodarstvu o samovolji in o izgubi. S plačilom de-' ležev člani niso prevzeli samo jamstvo, za zadrugo, temveč tudi določene pra- vice. IZ DOBLEŽIČ Pri nas komaj čakamo, da bodo na- tegni}! cesto do državnega posestva v Virštanju, da bomo potem povezani na vse strani s svetom. Čeprav napreduje- mo z gradnjo bolj po polževo, vendar pričakujemo, da bo do 22. julija gotova gospodarska prečnica Lesično—Virštanj —Golobinjek in da bo ta dan opreva avtobus prvo poskusno vožnjo na tej progi. Lepše proslave Dneva vstaje st ne moremo misliti Upajmo, da nam bo letos prizaneseno, da bomo po treh letih kaj nabrali in natočili, da se bo .po na- ših goricah spet razlegala lepa sloven- ska pesem. Sami bomo popravili dva cestna od- cepka iz Dobležič na Libno in enega v Gostinco. Občina nam bo prispevala le za delo v kamnolomu. Naša Kmetijska zadruga na Polani je izkazala 800 tisočakov dobička. Menimo, da je za takšno zadrugo, odmaknjeno daleč od prometnih žil, kar čeden uspeli. Ker nam je zadružni dom zelo potre- ben, smo namenili za investicije 80 %, ostanek pa za .pospeševanje kmetijstva. Za predsednika smo izvolili tovariša Andreja Turnška iz Okiča. IZ SLOV. KONJIC V Slov. Konjicah so že pred nekaj leti pričeli z gradnjo športnega sta- diona, ki bo poleg letnega kopališča. Pri dosedanjih delih so v glavnem zrav- nali zemljišče in navozili premogovih odpadkov ter ga osušili. Za dokončno ureditev pa bo potrebnih še tri do štiri milijone dinarjev. Približno eno tretjino zneska je društvo »Partizan«, ki vod: dela, že zbralo, nekaj bo prispeval še sindikalni svet, seveda pa bo pri sa- mem delu treba skrbeti tudi zato, da se bodo nestrokovna dela opravila s prostovoljci Predvidevajo, da bodo sta- dion predali svojemu namenu letoe v jeseni oziroma prihodnjo pomlad. Gibanje prebivalcev v celjski okolici V času od 6. do 12. 4. 1955 je bilo roiesifa 14 dečkov in 1« deklic. Poročili so se: Rudolf Zumer, skladiščnik in Ljnbica Petrovič, administratorka, oba iz Rogatca; Martin Ribič, kmet in Amalija Ocvirk, kmečka hči, oba iz Latkove vasi, občina Prebold; Vojteh ZagoričniE. rudar in Kristina Ojsteršek, šivilja, oba iz Šešf- pri Preboldu; Simon Kropič, kmet iz Prelog. LOMO Slov. Bistrica, in Ivanka Verbič, polje- delka iz Št. IIjo, občina Dramlje; Ferdiuand Kotnik, tovarniški delavec iz Trnovelj in Ivana Mnstnak, poljedelka iz Zlateč, občina Strmec: Franc Viran, rudar iz Turnega in Vida Paki. poljedelka iz Sel, občina Slivnica pri Celju: Rafael Voga, rudar iz Hrastnika in Elizabeta Muškatec. poljedelka iz Bukovja pri Slivnici: Alojzij Cakš, strojni mizar iz Lipovca, občina Šmarje pri Jelšah, in Štefanija Arzenšek, polje- delka iz Javorja, občina Slivnica pri Celjn; Franc Vrečko, mizar iz Tratne in Mihaela 2ni- darec, natakarica iz Tratne. občina Šentjur pri Celju; Jožef Rupnik, poljedelec iz Prelog, ob- čina Šmarje pri Jelšah, in Marija Medved, polje- delka iz Nimna, občina Rogaška Slatina; Franc Lončarič. natakar in Cecilija Tržun, natakaric«, oba iz Celju. Umrli so: Marija Žličar, prevžitkarica iz Št. Lovrenc« pri Preboldu, stara 75 let; Pavla Vasle, gospo- dinja iz Latkove vasi pri Preboldu, stara 44 letr Franc Matko, vzdrževanec iz Marije Reke, ob- čina Prebold, star 79 let; Ana Botiner. prevžit- karica iz Jazbin, občina Dramlje, stara 71 let; Albin Canžek iz Strtenice, star 2 meseca; L*- gvart Terezija, gospodinja iz Hrenove, občina Strmec, stara 49 let; Lampret Marija, prevžitka- rica iz Socke, občina Strmec, stara 80 let; Ma- rija Naglic, gospodinja iz Vizor, občina Strmec, stara 62 let; Franc Dole, mizarski mojster far Rogaške Slatine, star 33 let; Ana Imenšek, pre- vžitkarica iz Brezja, občina Rogaška Slatina, stara 80 let; Simon Droveuik, posestnik iz Cest. občina Rogaška Slatina, star 74 let. Varuhi ne puščajte otrok brez nadzorstva! Pred kratkim so bili v Stanetovi ui. Celjani očividci razburljivega prizora, ki je k sreči ostal brez .posledic Pred poslovalnico »Zvon« je na desni strani parkiral tovorni avtomobil, last »Kolo- niale-Zivila«, Celje. Voznik tega vozila je pripeljal špecerijo in odšel v trgo- vino, da ugotovi, kje in koliko tovora bo odložil. Po opravljenem delu je po- novno stopil v kabino in pravilno vozil naprej po desni strani. Na pločniku je VINJENOST IN NEUPOŠTEVANJE PROMETNIH PREDPISOV — GLAVNA VZROKA PROMETNIH NESREČ V prvem četrtletju je bilo v celjskem okraju 32 prometnih nesreč. V januarju jih je bilo 14, v februarju 12, v marcu pa komaj 6. Glavna vzroka nesreč sta bila vinjenost voznikov in neupošteva- nje prometnih predpisov. Po krivdi vi- njenih voznikov je bilo 7 nesreč, za- radi neupoštevanja prometnih, predpi- sov 6, kolesarji in pešci so povzročili 5 nesreč, dočim je bilo zaradi spolzkega cestišča in slabih vozil 5 nesreč brez večjih posledic. Vedno govorimo o pi- jančevanju na vožnji, nikdar pa te be- sede ne dosežejo vzgojnega vpliva pri voznikih, saj še vedno nekateri vozijo v vinjenem stanju. Sodnika za prekrške pri. TNZ Celje sta zaradi vinjenosti od- vzela vozniška dovoljenja za dobo 1 ali 2 mesecev naslednjim voznikom: Pihler Francu iz Dobrne — 2 meseca, Mihelčiču Francu iz Šentjurja — 2 me- seca, Bužanu Brunu iz Celja — 2 me- seca, Vižintinu Janku iz Loč — 1 mesec, Planku Francu iz Celja — 1 mesec, Tkalcu Mihaelu, Ipšeku Ivanu, Hostni- ku Antonu in Novak Cirilu, vsi iz Celja, vsakemu po 1 mesec. Podjetja, oziroma upravitelji motornih vozil naj se takih voznikov izogibajo, oziroma naj jih) na licu mesta zaradi pijančevanja odpu- stijo. Naše vrste v prometu moramo očistiti sami, s tem bomo tudi dosegli, da bodo državljani imeli večje zaupanje in spoštovanje do voznikov motornih vozil. tedaj nastal krik in preplah vseh oči- vidcev, ki so opazili, da je nenadome med prednje in zadnje kolo avtomobile zdrknil otroški voziček z otrokom, ka- terega je nepazljiva maita pustila na pločniku. Po zaslugi prisotnih je voznik pravočasno ustavil avtomobil in take preprečil nesrečo. Kdo bi odgovarjal če bi otrok postal žrtev prometne ne- sreče? Vsi bi na glas dolžili voznika, ki je storil vse potrebno za pravilne ravnanje z vozilom in tako rekoč rešil otroka smrti. Vsi bi oboževali mater. Res, da po navadi radi dolžirno voznike, ki niso vedno krivi, da pride do raznih nesreč. Iz statistike je razvidno, da so kolesarji, pešci in otroci povzročili eno tretjino vseh nesreč v lanskem letu. Primer v Stanetovi ulici bi lahko bil usoden, zato naj bo v opozorilo nepre- vidnim varuhom. Otrok Brigita S., sta- ra 1 leto in pol, je k sreči obležala nepoškodovana, kljub temu pa so jo odpeljali v celjsko bolnišnico zaradi zdravniške kontrole. * Dne 8. aprila je iz dvorišča pri OZZ Celje v Aškerčevi ulici privozil na ce- sto voznik tovornega avtomobila S-5115 in na desni strani obstal. Ne da bi po- gledal, če je cesta prosta, je začel vo- ziti nazaj in zadel v nekega kolesarja iz Celja, ki je vozil iz smeri Mariborske ceste proti pošti po desni strani. Ko- lesar je padel na cesto in le srečno naključje je, da ni bil povožen. Zadnje kolo tovornega avtomobila je šlo preko dvokolesa, kolesar pa je bil rešen po zaslugi mimoidočih pešcev, ki so opo- zorili voznika na nevarnost. Po nezgodi je voznik odpeljal, ne da bi pogledal, kaj se je zgodilo. Kolesar je bil laže poškodovan, na dvokolesu pa znaša ško- da okoli 15.000 din. Zoper voznika, ki jo je pred prihodom komisije popihal dalje, bo uvedena preiskava. Do ne- zgode je prišlo zaradi neprevidne vožnje voznika tovornega avtomobila. Na avtobusnem postajališču v Žalcu je 6. aprila obstal avtobus S-4657, ki vozi na relaciji Celje—Prebold. Potnica N. A., stara 60 let, je bila zaradi ne- pozornosti na promet pri prehodu preko cestišča zadeta od mimovozečega mo- torista, ki je pravilno vozil proti Šem- petru. Potnica je padla na cesto in si zlomila desno nogo. Pripeljana je bila v celjsko bolnišnico. Do nezgode je prišlo zaradi nepazljivosti pri prečkanju preko ceste, kar je v tem tednu že drug primer. Potniki pri vstopanj ki so v okviru naših gospodar- skih možnosti na splošno lepo urejeni. Nekateri pa imajo razne pomanjklji- vosti, med njimi tudi Dijški dom v Šmarju, ki za sedaj ne zasluži takega hvalospeva. Trudimo se, da bi bdi dom v pogledu čistoče dn lepe notranje ure- ditve res neoporečen, a smo še daleč od tega. Naj navedem samo nekaj pri- merov: Otroci imajo v posteljah deske namesto žičnih vložkov. Za slamarice uporabljamo male poštne vreče, napol- njene z Hčkovino. Na vsaki postelji so tri. Zamislite si stanje v sobi, kjer spi 20 otrok, zjutraj pri postiljanju. Preden je prerahljanih 60 vreč ličkovine, se dviga po sobi oster prah, ki ga otroci vdihujejo ves čas pospravljanja spal- nice. Kako so poštne vreče prišle v dom in kdo jih je tako »koristno« upo- rabil nam ni znano. Važno je to, da se Tajništvo sveta za prosveto in kulturo in drugi okrajni forumi v Celju zelo zavzemajo, da bi to stanje popravili, čeprav je letos mnogo težje za denarna sredstva, kot je bilo lani V kuhinji je dotrajal pod in štedilnik. V jedilnici je potrebno obnoviti stara, trhla okna, vrata itd. Sanitarna inšpekcija je pri pregledu 1. marca 1955 ugotovila, šest točk raznih pomanjkljivostL, ki jih bo treba odpraviti, da bo dom ustrezal hi- gienskim zahtevam. Največ pozornosti posvečamo lepi no- tranji ureditvi in čistoči. Na to otroci sami pazijo. Smatrajo ga tudi za njihov »pravi dom«. V tem domu pa še mar- sikaj pogrešajo, predvsem posamične napredne družinske vzgoje, ki jim je ne more nadomestiti še tako dobro organizirana kolektivna vzgoja v domu. V šmarskem dijaškem domu živi 36 otrok, ki so večinoma brez staršev. Nji- hov vodja je upravnik sam. Dom nima nobenega drugega vzgojitelja. Res, da imajo od 24. XII. 1954 dalje profesorji nižje gimnazije v Šmarju nadzor pri učenju otrok od 15. do 18. ure. Priha- jajo zelo točno. Na to so tudi pogodbeno vezani in Svet za prosveto in kulturo jim plačuje vsako uro pri nadzoru po 100 din. Ne vem na kakšno inšpekcij- sko dolžnost misli pisec omenjenega članka, ki naj bi jo tu vršili profesorji. Po mojem mnenju tu ne more biti dru- go kot vzgoja, vodenje posameznika in pomoč pri učenju ter izvrševanju do- mačih nalog zlasti slabšim gojencem. Skupno imamo tudi sestanke, na kate- rih se pomenimo o pomanjkljivostih in jih odpravljamo. »Razumljivo je, da ... dijaki v šoli dobro napredujejo«, je končal pisec članek. Vsi: otroci, vzgojitelji in naša prosvetna oblast bi bili tega nadvse ve- seli. Ce nihče ne bi poznal podatkov, kakor jih ne pozna pisec prejšnjega članka, bd bilo vse v redu. 52 % pozi- tivnih gojencev v prvem polletju za nas vzgojitelje in za učence ni in ne sme biti zadovoljiv uspeh. Najmanj je to opravičljivo v obveznem šolstvu, kjer bi morali normalni otroci napredovati. Krivdo moramo iskati zlasti pri sebi, subjektivno. Prepričani smo, da bo ob koncu šol- skega leta uspeh boljši in se bo popla- čal trud naših vzgojiteljev. V nasprot- nem primeru bi bilo zapravljeno dvoje: čas in finančna sredstva, ki jih daje v te namene Svet za prosveto in kul- turo in Zveza borcev v Celju. Govorne motnje otrok - ječanje Mnogo je otrok, ki so obremenjeni z eno ali več govornimi motnjami. Naj- bolj pogosta in najtežja govorna motnja je ječanje. Pri večini otrok se ta hiba pojavi že v prvih letih življenja, ko otrok ves govor že razume, ne more pa zaradi nespretnosti govoril vsega na- enkrat povedati in se mu zatakne. V poznejši dobi pa se pojavi ječanje pri otrocih po udarcu na glavo, po padcu, po prestrašitvi, pri boleznih z visoko vročino. S takim otrokom je treba prav lepo postopati, mu vzbujati samozavest in dajati poguma za izražanje. Če takega otroka zaupamo oddelku za odpravo govornih motenj ( ki tudi že v Celju obstoja — Razlagova uL 4), moramo stalno sodelovati in ne smemo biti ne- strpni, kajti zdravljenje take motnje traja včasih zelo dolgo in mora logoped ves govor jecača počasi, dosledno in z največjo obzirnostjo graditi. Pri tem pa moramo vsi sodelovati, posebno pa dom in šola, ker sicer je vsako prizadevanje logopeda brezuspešno. Ker večkrat — hote ali nehote — najbližja okolica sproti podira to, kar logoped gradi s tako požrtvovalnostjo, nam je oddelek za odpravljanje govornih motenj v Celju poslal nekaj dobrohotnih navo- dil, ki se naj jih pri jecačih predvsem poslužujeta dom in šola. Za govor moramo dati jecaču vedno dovolj časa. Ne recite mu nikdar, naj to, česar ne more takoj povedati napiše, ker boste s tem le povečali njegovo pretirano pozornost do govora in pove- čali njegov občutek manjvrednosti. Sla- bo izgovorjenih (besed ne sme nikdar na vašo zahtevo ponavljati. Govorite vsi okoli njega umerjeno, počasi in raz- ločno. Pripovedujte otroku kratke po- vesti, opisujte na kratko dnevne do- godke, učite ga kratkih pesmic dekla- rnirati in peti. Pri deklamaciji in petju jecač ne jeca, dajte mu prilike, da se v teh oblikah izraža in uveljavlja. Nje- gov govor je treba približati tem dvem oblikam. In čuvajte jecača pred nenad- nimi doživetji, bodisi veselimi ali ža- lostnimi. Pri nas smo, žal, še vedno tako ne- kulturni, da dovoljujemo spise, pred- stave, posebno pa radio-slušne igre, v katerih nastopajo jecači v zabavo zdra- vih in lepo govorečih. Skrajni čas je, da opozorimo na to nehumano posto- panje vse avtorje in vodstva kulturnih ustanov, ki imajo vpliv na izbiro pro- gramov. Stran s takimi spisi, igrami in predstavami! Ali so avtorji takih del kdaj pomislili, koliko gorja so s takim nastopom povzročili tisočim jecačem in koliko so poslabšali delo za njih ozdrav- ljenje. Tudi taki ljudje bi se morali poglobiti v bistvo človeka-jecača in se zavedati, da ga moramo prav vsi in povsod zdraviti s prijateljskim odno- som do njega. Jecaču moramo prav ta- ko pomagati, kot kakemu drugemu bol- niku. V podkrepitev nesocialnega razu- mevanja do takega »bolnika«, naj slu- ži tale primer: Nek tovarniški delavec, oče dveh otrok, trezen, marljiv in po- šten je obremenjen s to motnjo. Njego- va okolica tega ne upošteva, temveč še povečava njegovo bol z neprimernimi in za človeka nedostojnimi posegi. Ob vstopu v tovarno ne more povedati svo- je številke, zato mora čakati do konca, da se vsi zvrstijo. Kličejo ga nameno- ma k telefonu, ker ne more ničesar iz- tisniti iz sebe. Namenoma ga tudi po- šiljajo v drug oddelek z ustnimi naro- čili. Ko pride tja, ne more ničesar po- vedati, ko se vrne, pa tudi ne pojasniti svoj opravek. Prve in druge to na moč zabava in se glasno smejejo. (Tako po- stopanje je vse graje vredno in škoda le, da nam logoped ni izdal naziva te tovarne in takih »tovarišev«.) Od 1. marca 1955 je oddelek za od- pravo govornih motenj v Celju raziskal, da je vseh otrok z govornimi hibami samo v Celju — celjskih gimnazijah in osnovnih šolah 137, od tega 95 dečkov in 42 deklic. Med njimi je največ je- cačev. Od teh je oddelek obravnaval 109 primerov. 57 otrok je bilo že od- puščenih s presenetljivimi uspehi ozdravljenja, ostali pa še prihajajo k vajam. Prihajajo pa) še vedno novi. Oddelek se je povezal tudi z Domom Vere Šlandrove na Polzeli, kjer je logo- ped tov. Supančič preiskal otroke in predaval tamkajšnjemu osebju. Prav tako se je povezal tudi s Trbovljem, kjer je dal učiteljstvu strokovna navo- dila. S tem je zajet le en del take mladine. Veliko pa je še onih, ki jih oddelek za- radi preobilice dela do danes še ni mo- gel registrirati. Roditelji pa bi se mo- rali sami bolj zanimati za to vzgojeval- nico, sami prijavljati primere in se z večjim zaupanjem posluževati člove- koljubne posredovalnice. Društvo prijateljev mladine, v kate- rem sklopu dela celjski logopedski od- delek, kaže za to delo ogromno razume- vanje in daje vso pomoč. Pomagajmo mu vsi, da iz teh občutljivih nesrečni- kov ustvarimo zadovoljne ljudi Podoba na levi vsem znani je mož, oster bodic ar, pisatelj Fran Roš. Zaradi tehničnih ovir »Celjski grofje« tokrat niso izšli Kaj pravite? Dnevno se vozim z vlakom v službo. Pri iem vozarjenju sem imel nešteto- krat priliko opazovali naš potniški pro- met in ves železniški mehanizem. Mo- ram reči, da mi pomeni vsaka vožnja z vlakom ob preveliki natrpanosii va- gonov s potniki in premajhnem številu vozov pravi heroizem. Čas bi že bil, da železniška direkcija vsaj ob sobotah, če že ne v ostalih dnevih tedna, po- veča svoje garniture in s tem oskrbi delovnemu človeku kulturen prevoz. Če pa to sploh ni mogoče, potem naj vsaj s sedeži oziroma prostori v vago- nu malo bolj racionalno razpolaga. Gre namreč za prosluli oddelek »mater z otroki«, ki je v pravi zasmeh in vir dovtipov potnikov, ki se gnetejo pred njegovim vhodom, medtem ko omenjeni oddelek željno pričakuje mater z otro- ki, ki jih od nikoder ni. Skratka* na hodniku so ljudje stisnjeni v eno samo gmoto, oddelek za matere z otroki pa prazno zeva in pričakuje ljudi. Ali je potrebno še kaj več pojasnjevati? Ali je takšen življenjski predpis logičen? In, ali je pravično to, da po vsem tem masiranju na hodniku vstopi nekuliur- než v ta posvečeni prostor in plača zavoljo tega kazen? In, ali je prav to, da nekdo, ki si je kupil vozovnico II. razreda, da bi se izognil masaži v III. razredu, išče v II. razredu sedež in — ker ga ne najde —, vstopi v oddelek za matere in otroke, ki je prazen, in zaradi tega plača kazen? Prepotoval sem mnogo evropskih držav, vendar nikjer niseni naletel na oddelke za ma- tere in otroke. 2e sam obstoj takega oddelka izpričuje skrajno nizko stop- njo kulture kakega naroda, ki ne pozna — sklepajoč po vsem tem — najosnov- nejših pojmov bontona, da o kakšni splošni kulturi sploh ne govorim. Ti oddelki so slabo spričevalo naše kul- turnosti. Saj sem bil priča ta teden, kako je sprevodnik jutranjega vlaka na relaciji Ljubljana—Maribor čisto po predpisih pregnal iz oddelka za matere z otroki nekega potnika in potnico. Pot- nik se je docela upravičeno zgražal nad birokratsko pravilnim postopkom sprevodnika, češ da nima nikjer pro- stora, da bi sedel, kupil pa si je vo- zovnico za II. razred prav zato, da mu ne bo treba stati v III. razredu. Toda sprevodnik mu je dokazoval, da lahko sedi v sosednjem kupeju, kjer sta dva gospoda mirno ležala povprek se- dežev. Potnik je moral plačati 200 din kazni zaradi komodnosti onih dveh gospo- dov, ki sta ležala v kupeju in pa za- radi praznega kupeja za matere z otroki. Predlagam, da se ukine oddelek za matere z otroki in izda predpis želez- niške direkcije, ki naj zahteva kazen za tistega nekulturnega potnika, ki ne bi dal prostora materi z otroki na in- tervencijo sprevodnika. Mislim, da bo s tem tudi olajšano delo železnice sa- me, saj bodo prostori popolnoma iz- koriščeni in kupeji ne bodo zaman ča- kali svojih mater z otroki. Ali pa naj bo ta oddelek, če ne gre drugače, do- stopen tudi drugim, če je proslora v njem. KONJIČANI SE PRIPRAVLJAJO ZA PROSLAVO 1. MAJA Za letošnji prvi maj pripravljajo v Slov. Konjicah na večer pred prazni- kom slavnostjo akademijo, na sam praz- nik pa izlet v znano partizansko vas pod Konjiško goro, to je v Špitalič. To bo istočasno prijeten izlet v naravo, hkrati pa bo to skupno praznovanje te- ga praznika delavcev s kmeti Društvi »Partizan« in »Svoboda« bosta v Špi- taliču podali tudi nekaj točk iz njiho- vega dela, za razvedrilo pa bo po- skrbela konjiška godba. V sosednjih Zrečah pa bodo na večer pred praznikom igrali »Hlapca Jerneja«, drugi dan pa bo slavnostna povorka, nato govor o pomenu praznika in no- gometna tekma »debeli in suhi«. V obeh krajih so že postavili posebne odbore, ki bodo vodili vsa dela. IGRALCI GOMILSKEGA PARTIZANA SO GOSTOVALI V GORENJU V Zadružnem domu v Gorenju so pred kratkim igralci društva Partizan iz Gomilskega gostovali z zgodovinsko igro »Kosoman«. Igra je nad vse dobro uspela, zato se Gorenjčani prireditelju in igralcem lepo zahvaljujejo in si nji- hovih' kvalitetnih prireditev željo še več. Iskreno jim kličejo: »Na skorajšnje svidenje!« SPOMLADANSKI CROSS ' V ŽALCU Telovadno društvo je priredilo v nedeljo, 10. aprila društveni spomladanski cross pionirjev, pionirk in mladincev. Sodelovalo je lepo šte- vilo tekmovalcev, kateri so dosegli dobre re- zultate. Zanimaje za cross je bilo precejšnje, saj se je zbraio na startu veliko število gle- dalcev. Po izvedbi crossa so bila razdeljena praktična darila in diplome. ALI VESTE 1. ... s čim bi lahko razkuže- vali {javne lokale, kinodvorane, zborovalnice itd.? 2. ... do so srčne bolezni baje poklicno obolenje zdravnikov? 3. ...da žvečenje žvečilnega gumija zavira zobno gnilobo? 1. Ponekod so začeli vse vrste javnih lokalov, kjer se zbira ve- liko število ljudi in je zaradi tega ozračje vse prej ko zdravo, raz- kuževati z ultravijoličnimi žarki. Te izžarevajo posebne, v ta na- men zgrajene svetilke. 2. Pri preiskavi 200 zdravnikov starih 40 do 81 let, ki so jo izvr- šili v Ameriki, so ugotovili, da 47 % teh zdravnikov boluje na srcu, od katerih pa 90 % boleha za okvarami tistih žil, ki pre- skrbujejo srce s krvjo. Menijo, da je tolikšnemu odstotku srčnih bolezni vzrok duševna napetost pri izvrševanju službe in pa pre- malo počitka. 3. Z naravnim čiščenjem in z običajnim snaženjem zob ne pre- čistimo dovolj, zlasti ne tam, kjer med njimi zastajajo drobci hrane. Z žvečilnim gumijem pa v 15 minutah, prav gotovo pa v 25 minutah popolnoma očistimo zobe in dlesna. Žvečenje namreč pospešuje delovanje žlez slinavk, povečana množina sline pa večjo koristno kemično reakcijo v ustih. NI SODOBNEGA TURIZMA — IN SOLIDNEGA GOSTINSTVA — BREZ SADNIH SOKOV »CELEIA-SAD« Povsod v svetu so sadni sokovi kot pijača prve vrste. Gostinstvo brez sadnih sokov kaže na primitivnost in zastarelost — Zato takoj nabavite JABOLČNI SOK, BOROVNIČEV BISER ALI GROZDNI SOK TOVARNE .geleio-sad' CELJE NE ODLAŠAJTE Štev. 15 — stran 8 CELJSKI TEDNIK, 15. «(prilla 1*55 š:p:o:r:t NA TERENIH XIV. DIVIZIJE Smučarsko društvo Celje je zadnjo nedeljo svečano proslavilo s <;vojo osrtdajn prireditvijo 10-letnico osvoboditve. Na zgodovinskih terenih, tam, kjer se je v hudi zimi leta 1944 prebijala skozi obroče in utirala pot po težkih planinskih predelih slavna XIV. udarna divizija Borisa Kidriča, je v nedeljo kar mrgolelo smučarjev. Tu je bilo zbranih kar 70 smučarjev tekmoval- cev iz 9 društev, poleg njih 30 izletnikov mla- dincev z II. gimnazije in učiteljišča iz Celja, vrsta turnih smučarjev, funkcionarjev SD Celje in drugih izletnikov. Vsi udeleženci so se najprej zbrali na severno- vzhodnih pobočjih Medvedjaka, kjer je bila iz- peljana tekmovalna smučarska proga. Začetek proge je bil na vrhu Medvedjaka v bližini grobov treh neznanih padlih partizanov, končala pa se je že ob podnožju pri ograji, ker slabe snežne razmere niso dovoljevale izpeljavo proge tja do Belih peči. No, vsega 600 m z višinsko razliko 180 m in na tej progi ie bilo posejanih kar 30 vratic. ki so jih morali obvladati smu- čarji-tekmovalci. Že ob 8. uri zjutraj so se za- čeli spuščati prvi tekmovalci in polni dve uri so gledalci lahko uživali v tehničnih finesah mo- ernega smučanja. Kot kače spretno so vijugali skozi vratca in z največjo hitrostjo drveli proti cilju. Od vseh številnih tekmovalcev pa sta bila daleč v ospredju dva Celjana — Uršič Dominko in Cetina Janko. Prav mojstrsko sta presmučala obakrat progo in se z velikim naskokom uvrstila na najboljši mesti. Pri mladincih je bil zopet razred zase Pire iz Ljubljane, ki je kar za 25 sekund prekosil ostale tekmece. Pri ženskah je zopet poskrbela za presenečenje mlada in majhna Fanedlova iz Raven, ki je prekosila vse rutini- rane tekmovalke. Tehnični rezultati: Člani — 1. Uršič (C) 1:32,4, 2. Cetina J. (C) 1:33,5. 3. Nograšek (E) 1:42,4, 4. Cesar (Fužinar) 1:42,5, 5. Cetina P. (C) 1:43,2, 6. Skudnik (E) 1:46,1, 7. Nunčič (C) 1:46,5, 8. Srebotnik (F) 1:46,7. — Mladinci — 1. Pire (E) 1:42,1, 2. Fanedl (F) 2:07,0, 3. Rožič (C) 2:11,3, 4. Lisec (C) 2:12,0, 5. Trobiš (C) 2:16,2, 6. Pust (E) 2:23,6, 7. Sumer (P Za) 2:27,6, 8. Salej (C) 2:32,0, 9. Verk (C). - Članice — 1. Urbar (E) 2:33,3, 2. Horvat (C) 2:37,0. 3. Lenardon (Lj) 2:47,5. — Mladinke — 1. Fanedl (F) 2:28,7, 2. Komar (F) 3:27,6. Takoj po zaključenem tekmovanju so vsi po- hiteli v prijazno planinsko Mozirsko kočo na Golteh, se nekoliko okrepčali in že krenili na pohod po poteh in terenih slavne XIV. divizije. Po vzponu na sedlo bo vsem udeležencem-smu- čarjem ostal v nepozabnem spominu prijeten smuk na Kal. Edinstven je bil pogled na armado smučarjev, ki so drug za drugim v živobarvnih smučarskih oblačilih vijugali med nizkimi smre- kami. Prijetno sonce je poživljalo ta pogled in v slehernem zbujalo tisto razpoloženje, ki ga doživljajo le pravi smučarji. Nič zato, če je po tej prijetni smuki bilo treba odpeti smuči in jih naložiti na ramena. Vzpon po prisojnih straneh Sroti Smrekovcu je bil pozabljen ob močnem oživetju pravkar preživetega smuka. Pomladan- sko cvetje in žvrgolenje ptic je poživljalo v vseh dobro voljo. Zopet smo sredi gozdov, snežna odeja pa je ponovno vabila na smuči. Vse tja do Kramarice so se smučarji po položni poti poganjali na smučeh. Kratek odmor, po- spravljanje in vezanje smuči in že smo krenili naprej. Na čelu je bil predsednik SD Celje tov. Lužnik s partizansko zastavo, sledili so mu v koloni po eden vsi ostali smučarji. Pogled nam je unajal na levo in desno od poti in povsod je bila bogata paša za oči. Tam v ozadju Oljšava, Raduha, Peca, Uršlja gora, pod nami Rudegunda, Bele vode itd. Tu in tam ob gozdnih stezicah srečujemo osamljene partizanske gro- bove. Naenkrat se skrije sonce in temni oblaki so se zgrnili nad nami. Zajela nas je prava ne- vihta, pomešana z bliskanjem in treskanjem, kosmatim dežjem in celo tu in tam s sneženjem. Kar dobre pol ure smo se prebijali po gozdnih poteh proti Andrejevemu domu na Slemenu po tem neugodnem vremenu. Na lastni koži smo vsaj deloma občutili vse napore težavne hoje po južnem snegu in mokroto po vsem telesu. Po dobrih treh urah pohoda na smučeh in brez smuči smo ob zopetnem sončnem vremenu prišli toplo pozdravljeni od številnih gostov na cilj — Andrejev dom na Slemenu. Toplo okrepčilo in prijazno vzdušje je pregnalo vso utrujenost. Ob pričetku svečanega dela prireditve je vse udeležence toplo pozdravil predsednik SD Celje tovariš Lužnik France, zlasti pa predstavnike oblasti in množičnih organizacij tovariše Ulriha, Zena, Stegnarja, Melika, Terčaka, borce XIV. di- vizije ... V imenu pokrovitelja Okrajnega od- bora ZB Celje je tov. Rajer čestital SD Celje k izvedeni prireditvi, s katero je na zgodovin- skih tleh najdostojneie proslavilo 10-letnico osvoboditve in s tem združilo čisto športno tek- movanje z obujanjem spominov na našo slavno preteklost. Udeleženec pohoda in hajk XIV. di- vizije na teh terenih, tov. Terčak Stane, je vsem navzočim živo orisal v kratkih besedah najbolj značilne dogodke partizanskih borb v letu 1944 na teh terenih. »Poglejte, tovariši športniki — ves ta teren, po katerem ste danes hodili in smučali, je v pravem pomenu besede poln zgo- dovinskih dogodkov. Od Graške gore pa tja do Medvedjaka je divizija močno krvavela in pre- življala najtežje boje. Tu pod nami se razpro- stirajo Bele vode, kjer je 23. februarja 1944 prenočevala Štirinajsta. V tej noči je pri Zleb- niku padel partizanski pesnik Kajuh. Malo niže, kjer je padel Kajuh, v Zavodni, se je divizija prebila pod vodstvom tov. Avblja, kjer so juri- šali na čelu vsi komandanti brigad, skozi tri sovražnikove obroče. V isti noči so Nemci zajeli komponista himne XIV. divizije tov. Marovta- Špika, ki so ga nekoliko dni kasneje ustrelili kot talca v Trbovljah. Brez hrane v zadnjih dneh smo se pomikali po brigadah po obsežnih terenih teh planin: na Kalu-Zaloki so se brigade razdelile — Tomšičeva je krenila proti Medved- jaku, XIII. na Radegundo, Sercerjeva pa pod vodstvom narodnega heroja tov. Toneta Vidmar- ja-Luke na Koroško . . .c Tako je živo pripove- doval tov. Terčak, da so vsi navzoči prisluhnili njegovim besedam. Po osvetlitvi teh naporov in zmag XIV. divizije so vsi udeleženci počastili spomin vseh padlih partizanov-borcev te divizije z enominutnim molkom, nakar je sledila raz- glasitev tehničnih rezultatov, razdelitev daril in spominskih značk. Vsi udeleženci so po za- ključku te svečanosti spontano zapeli himno Štirinajste. Le malo časa je ostalo še na razpolago. Ka- mioni so bili pripravljeni in udeleženci letošnje jubilejne smučarske prireditve_ — tekmovanja in pohoda — so se morali posloviti od teh terenov. Slikovita pokrajina, skozi katero je izpeljana cesta, je še vse do postaje Šoštanj oklenila slehernega. Potem pa je zažvižgal vlak, ki nas je popeljal proti Celju. V mislih obujam in preživljam vtise s te športne prireditve. Nič koliko jih še bo v le- tošnjem letu v počastitev našega velikega praz- nika. Ali bodo vse vsebinsko tako bogate? Ali bo vsaj večina od njih povezana z našimi veli- kimi dogodki iz slavne NOB? Smučarsko društvo Celje je kot prva športna organizacija nakazala pravo pot za te vrste proslav, ki jo je _ pod pokroviteljstvom Okrajnega odbora ZB Celje in z razumevanjem delovnih kolektivov, še posebej pa s podporo vnetega ljubitelja zimskega športa tovariša Stegnarja, ljudskega poslanca in direktorja Tovarne usnja v Šoštanju, dostojno izvedla. Vsem udeležencem bo ostala še dolga leta v nepozabnem spominu. _________3 AH _ Minuli teden je žalski šahovski klub priredil svoj redni mesečni brzoturnir, katerega se je udeležilo 11 članov in 12 mladincev. Pri članih je zmagal Aubreht Franjo z 9 pred Černeličem in Ranzingerjem z 8,5 točkami. Pri mladincih pa je zmagal Cerenak Anton x 9,5 pred Hudo- vernikom 9. in Jazbecom 8,5 točkami. nogomet_ VEC ŠPORTNEGA VEDENJA NA GLAZIJI V nedeljo bo nogometno občinstvo zopet na- polnilo Glazijo. Kladivar bo imel v gostek trdega nasprotnika — Branika iz Maribora. Zopet bo na igrišču 90 minut težke borbe za dve dragoceni točki, ki jih bosta skušala doseči oba nasprotnika. Kaj bi polemizirali, kdo bo zmagal . . . Branik je Kladivarju ušel že za pet točki Kladivar krepko počiva na repu tabele in nima »sreče« z okroglim usnjem. Igralci se bodo seveda tudi v tem kolu krepko borili za čim boljši uspeh. Prednost domačega igrišča bo treba izkoristiti v večji meri, kot je bil Kla- divar navajen doslej. Pri vsem tem pa moramo žal opozoriti nogometne gledalce na pravilno športno gledanje dogodkov na igrišču. V gren- kem spominu nam je otvoritvena tekma s Teks- tilcem na Glaziji pred tremi tedni, kjer so ne- kateri gledalci po krivdi slabega sodnika zgubili razsodnost in skušali z nešportnimi izpadi dati »duška« svoji nevolji. Športna srečanja se od- ločajo na igrišču v plemenitem medsebojnem tekmovanju dveh nasprotnikov, ki se morata (ali bolje: »naj bi se<) boriti med seboj po vseh športnih pravilih. Ne gre pri fair borbah za zmago za vsako ceno, ne more zmagati moštvo, ki poskuša spraviti okroglo usnje po vsej »silic med tri prečke. Zmaga oziroma doseženi goli naj bodo rezultat res pravilnih akcij in zrele igre na terenu. Res je, da gledalci lahko pri teh borbah s svojim odnosom do igralcev — z vzpodbudnim navijanjem — marsikaj pripo- morejo. Za celjske gledalce velja ugotovitev, da svoje moštvo ne znajo vzpodbujati k poletu, borbenosti, boljši igri itd. Kaj pomaga bodrenje in navijanje takrat, ko gre domačemu moštvu dobro, ko ima recimo zmago že v žepu . . . Bodriti je treba igralce tudi v kritičnih tre- nutkih, ko jim prede »slaba«, ko izgubljajo borbeno moralo, požrtvovalnost, potreben elan! Vsako navijanje pa mora biti v skladu s pravili pravega športnega vedenja, ki se po svojem bistvu ne razlikuje od že utrjenih pravil lepega vedenja v družbi v splošnem. Gre za kulturno vedenje in navade, ki smo jih vajeni pri ljudeh na vsakem koraku v našem življenju. Z grožnja- mi in celo s fizičnimi obračunavanji ne kažemo kulturnosti — zato jih odklanjamo tudi na športnih igriščih. Ce zahtevamo od športnika na igrišču, da se obvlada v vsakem trenutku — tudi tedaj, če se ga nasprotnik fizično loti ali kaže do njega grobost z besedami in dejanji — potem moramo še v večji meri zahtevati od gle- dalcev kulturno vedenje! Tudi tedaj, če bi bil dan utemeljen razlog za »razburjenje« med gle- dalci, računamo pri kulturnem človeku na ob- vladanje samega sebe! ND Kladivar bo z vsemi sredstvi s pomočjo organov LM odstranjeval s svojega igrišča vse »vroče« gledalce, ki kvarijo športni ugled našega mesta. Za nekulturno ve- denje in delikte ob zadnji tekmi v Celju so bili kar štirje gledalci občutno kaznovani. In tako bo tudi v bodoče! Kdor ne obvlada samega sebe, kdor nima toliko krepkih živcev, da bi lahko zasledoval 90 minut kakršne koli dogodke na igrišču — ta naj raje ne zahaja na nogometne tekme. Toliko naj velja vsem tistim prenapete- žem, zaradi katerih zgubljajo športni gledalci Celja v očeh vse Slovenije in celo v drugih re- publikah svoj potrebni renome kot objektivna publika. MLADINA KLADIVARJA - DRUGA V GRAZU Mladina Kladivarja je v preteklem tednu go- stovala na mladinskem nogometnem turnirju t Grazu. Odigrala je dve tekmi — v obeh dosegla neodločen rezultat in s tem 2. mesto na turnirju štirih udeležencev. KOVINAR IZ STOR SE POPRAVLJA Drugo kolo slovenske nogometne lige je Stor- janom zopet prineslo obe točki. Doma so pre- magali Dravo z 2:0 in s to zmago so zlezli na 7. mesto na tabeli. Trboveljski Rudar je doma krepko obračunal z vodilno Soboto (4:0) in se s tem povzpel na čelo tabele. Rudar iz Velenja in Bratstvo iz Hrastnika sta si v Velenju raz- delila izkupiček z rezultatom 3:3 (2:1) in sta na 4. in 5. mestu na tabeli. Proletarec iz Zagorja je nekoliko popustil v zadnjih srečanjih, vendar ima pred seboj lažje nasprotnike in vse kaže, da bo v finišu uspešnejši. PRIJATELJSKA TEKMA V NAMIZNEM TENISU Ljubljanski ŽELEZNIČAR in celjska SVOBO- DA bosta v nedeljo, dne 17. IV. ob 9.30 v mali dvorani OF, odigrala svoj prvi dvoboj v letoš- njem letu. Tekmujejo moški, ženske in mla- dinske ekipe. Jugoslovanska loterija poročilo o Žrebanju srečk 68. kola (plan i), dne 10. aprila 1955 v strumici Srečke, ki se koncu- So zadele jejo s spodaj označe- dobitek nima številkami din 6500 30.000.— 7650 50.000.— 7940 30.000.— 70730 60.000.— 96420 60.000.— 293930 100.000.— 373570 200.000.— 427800 100.000 — 0401 30.000.— 62 1.000.— 3112 40.000 — 7382 20.000.— 221012 100.00O.— 398392 100.000.— 043 5.000.— 120353 100.000.— 238523 100.000.— 283463 100.000.— 373533 100.00O.— 1414 20.000.— 2304 50.000.— 3144 20.000.— 6624 20.000.— 04384 60.000.— 29374 80.000 — 230364 800.000.— 5 200—■ 175 5.200.— 315 10.200.— 345 3.200.— 665 2.20O—■ 2195 20.200.— 8695 40.200.— 05115 60.200.— 20205 60.200.— 255095 100.200.— 294965 100.200.— 556 3.000.— 0216 30.000.— 047476 100.000.— 149406 200.000.— 297486 200.000.— 352136 100.000.— 20O97 80.000.— 44227 80.000.— 026577 100.000.— 071277 100.000.— 451897 100.000.— 8 200.— 92708 80.200.— 226878 200.000 — 959 2.000.— 95989 60.000.— 222599 100.000 — 362189 100.000.— 380329 100.000.— 422779 100.000.— 474529 100.000.— V zneskih za izplačilo so vezani dobitki že upoštevani. Maribor je imel spet srečo, de- ležen je bdi treh večjih dobitkov: 100.000, 80.000 in 60.000 dinarjev. IZ SOME DVORANE Petinštirdeset letna Justina Vanov- šek iz Teharja je mati petih otrok. Pri okrajnem sodišču se je zagovarjala, ker se je pregrešila zoper dolžnosti skrbi __Atletika _ OTVORITVENI MITING V nedeljo, dne 17. t. m. bodo na atletskem stadionu Kladivarja na otvoritvenem mitingu nastopili v zanimivem dvoboju mladi atleti TVD Partizana iz Žalca in domačega Kladivarja. Ce govorimo o mladih atletih, mislimo pri tem na pionirje in mlajše mladince. Tekmovali bodo v tekih na 60 m, 100 m, 60 m zapreke, v skoku v višino, daljino in s palico, v metu krogle, diska in v štafeti 4 X 60 m. Prireditev bo ob 10. uri dopoldne. __Kegljanje__ BETON BOLJŠI OD KLADIVARJA T nedeljo je bilo zaključeno tekmovanje v mednarodnem slogu za prvenstvo Slovenije. V zadnjem srečanju so se srečali v Celju na kegljišču Betona kegljači Betona in Kladivarja. Beton je bil znatno boljši in je to srečanje od- ločil v svojo korist s 4719:4584. Podrobni rezul- tati: Beton — Zagorc 812, Tome 765, Skrjanc 821, Marinček 794, Tepej 738 in Vanovšek 789. — Kladivar — Rotar 754, Gerdina 814, Zorko 744, Truglas 769, Hrastnik 735 in Karadjole 768. — Kegljači Betona so se s to zmago odlično uvrstili na lestvici najboljših slovenskih kegljaških ekip in so dokončno pristali na 5. mestu. Kladivar pa je obtičal na 8. mestu. NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED Ob 10 na stadionu AD Kladivar — otvoritveni miting mladih atletov, dvoboj Celje : Žalec. Ob 10 na Glaziji — prvenstvena nogometna tekma Beton : Svoboda Celje. Ob 14 na Glaziji — mladina Kladivar : Branik (Maribor). Ob 15,15 na Glaziji — prvenstvena nogometna tekma hrvatsko-slovenske lige KLADIVAR : BRANIK. Ob 14,15 v Konjicah — prvenstvena nogometna tekma Konjice : Kisovec. Ob 14 v Trbovljah — prvenstvena nogometna tekma Dobrna : ZSD Celje. Ob 15,15 v Trbovljah — prvenstvena nogometna tekma Svoboda : Usnjar. Ob 14 v Hrastniku — prvenstvena nogometna tekma Rudar (H) : Radeče. in vzgoje. Eno leto je prejemala plačo svojega moža, ki se je zdravil v boU nišnici. Plače in otroških doklad pa nj, porabila v prid družini. Denar je za- pravljala po gostilnah, kjer je napajala sebe in druge. Otrokom ni kupila oblek niti jih ni zadostno hranila, ali jim pa dostikrat hrane sploh ni dajala. Zaradi takih razmer je Svet za socialno skrb- stvo OLO Celje postavil tem otrokom skrbnika. Nakupoval je hrano in jo da- jal Vanovškovi, da bi kuhala otrokom. Pa tudi tega ni storila. Hrano, ki j^ bila nakupi j ena za otroške doklade, je razmenjavala za žganje. Otroci so gla- dovali in iskali hrano na smetiščih in se potikali okrog. Stanovanje te dru- žine je bilo skrajno zanemarjeno in polno mrčesa. Na dveh posteljah je spalo 6 ljudi. Sodišče je Vanovškovo obsodilo na 8 mesecev zapora. * Lesni manipulant Lampret Ignac iz Ljubečne je prodajal les Kmetijski za- drugi Celje z različnim dobičkom. Pri sodišču se je zagovarjal zaradi kazni- vega dejanja nedovoljenega trgovanja. Obsojen je bil na 15.000 dinarjev de- narne kazni. iz slovenskih konjic Krajevni sindikalni svet v Slov. Ko- njicah je v zadnjem času zbral več predlogov za odlikovanje dobrih delav- cev in sindikalnih odbornikov, ki so se izkazali pri svojem delu v zadnjih de- setih letih. Med njimi je vrsta udar- nikov, racionalizatorjev in novatorjev,. ki so s svojim delom mnogo doprinesli k izvrševanju plana v najtežjih letih našega gospodarstva. Zbrane predloge bodo poslali okrajni komisij L 5. leciono. Bonan tagon! Ali ste opazili tiskovno napako v četrti lekciji, v 11. vrsti od spodaj na- vzgor. Pravilno je: du fenestrojn. (4. sklon). Ste se naučili vse nove besede, ki smo jih ,do sedaj uporabljali? Ali znate šteti do deset (seveda esperantsko)? Naučili ste se tudi, kako se tvori 4. sklon. Na vprašanje koga ali kaj je končnica -n. Mi havas libron. Upoznali smo se tudi z nekaterimi vprašalnimi zaimki: kio? — kaj?, kia? — kakšen? Na vprašanje kio? — kaj?, sledi kazal- ni zaimek: tio — to, tisto. Naučili smo se besedici: čj tio, — to-le. To pomeni, da je stvar v bližini, n. pr.: Ci tio estas la# tablo. — Tole je miza. Tio estas an- keta la tablo. — To je tudi miza. (Je od mene oddaljena.) Kio estas 6i tio? Či tio estas la sego. Kio estas tio? Tio estas la bildo. Pravilno: Bližino označuje besedica ci. Lahko uporabljamo: ci tio ali pa tio ci, je popolnoma vseeno. Do sedaj smo bili v sobi. Pojdimo ven, v naravo, pomlad je tu, ter se na- učimo nove besede! Korto — dvorišče strato — cesta, ulica, vojo — pot, domo — hiša, arbo — drevo, automobilo — avto, motociklo — motocikel (motor), bieiklo — dvokolo (bicikel), veturilo — voz, vozilo, longa — dolg, alta — visok, plena — poln, vidas — vidi, veturas — vozi se, bal a as — pometa, ko m bas — češe, razas — brije, segaš — žaga, tondas — striže, apud — poleg, pri (predlog). Predpona mal in predpona il-o. Ko stopimo iz hiše vidimo dvorišče — konto. La korto ne estas granda, gi estas mal granda, — Dvorišče ni veli- ko, ono je majhno. Pravilno: Predpona mal- izraža ved- no nasprotje tega, kar pove beseda. Torej: granda — velik, malgranda — majhen, longa — dolg, mallonga — kratek. Sestavimo nekaj stavkov, besede že poznamo: La vojo estas longa. La strato estas mallonga. Apud la strato estas do- maj kaj arboj. Hi estas grandaj kaj maldrandaj. La strato estas plena. Sur la strato ni vidas automobilojn, motor- biciklojn, bioiklojn kaj veturilojn. (Pazite na množino in 4. sklon)! Ce odvzamemo končnico, dobimo koren besede: vetur- as — pelje, namesto končni- ce -as, dodajmo -ilo, vetur- ilo = vetu- rilo, voz, vozilo. Pravilo: S priponko il-o označujemo orodja in sredstva s katerimi kaj de- lamo. Automobilo, motorbiciklo kaj bieik- lo estas veturiloj. Cu la razilo estas bo- na? Ne, la raziilo ne estas bona, gi estas malbona. Cu mallonga kombilo kom- bas? Jes, la mallonga kombilo kombas. Kia estas segilo? La segilo estas longa. Tvorite sami naslednje besede v na- sprotnemu pomenu s predponko mal-: -facila, bela, granda, longa, alta, plena! Prevedite nekaj stavkov v esperanto: Dvorišče je prazno. Hiše so visoke in nizke. Imamo kratko in lepo cesto. (4. sklon!) Napravite sredstva iz naslednjih gla- golov s priponko -ilo: vetur-as, trančas, balaas, kombas, razas, segaš tondas. V prihodnji lekciji bomo našli pra- vilno rešitev. Vidimo, da je esperanto sestavljen iz korenov besed, iz predpon in pripon, ter se lahko od vseh jezikov najbolj svobodno izraža. Gis la revido! OBJAVE IN OGLASI UKINITEV PASJEGA KONTUMACA Strogi pasji kontnmac, ki je bil razglašen za območje Ljudskega odbora mestne občine Celje, se s današnjim dnem ukine. Tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve LOMO Celje OPOZORILO Osebe, ki ie niso vpisane v tukajšnji volilni imenik in osebe, ki so v zadnjem časn dopol- nile 18. leto, pozivamo, da se zaradi vpisa t volilni imenik zglasijo pri Ljudskem odbora mestne občine, soba št. 64 v uradnik dnek t. j. vsak torek in petek. Komisija za volivne imenike CELJSKI STENOGRAFSKI KLUB bo imel v petek, 22. aprila 1955 ob 2». ari v I. nadstropja Ekonomske srednje šole v Celja (Vodnikova ulica 10) IZREDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: 1. Presnova Stenografskega kluba v Stenograf- sko društvo. 2. Sprejem novih pravil. 3. Razgo- vor o krajevnem in republiškem tekmovanja. 4. Razno. PRODAM nov ročni voziček (nosilnost 300 kg). Jarnšek, Celje-Polule 21. PRODAM vinograd v Pletovarjih pri Dramljah. Naslov v upravi lista. PRODAM novo kuhinjsko (4-delno) kredenco, pol kubika suhih hrastovih desk (deb. 5 cm) in batno vodno črpalko s cevjo. — Naslov v upravi lista. PRODAM enovprežno kočijo (paruč) skoraj nov. Naslov v upravi lista. PRODAM malo posestvo ob cesti blizu Celja. Naslov v upravi lista. ZA 300 TISOČ DIN PRODAM stavbno parcelo z vsem gradbenim materialom, 5 minut od postaje Celje. Naslov v upravi lista. PRODAM parcelo 650 m2, les za ostrešje, pla- toner 400 kg nosilnosti, lepo sobno kredenco z raztegljivo mizo in 4 stole iz orehove ko- renine. — Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno vogalno parcelo. Celje, Cesta na grad. — Višner, Plečnikova 6. PRODAM moško kolo. — Vrbje 85, pošta Žalec. ZAMENJAM dvosobno stanovanje konfortno stanovanje (strogi center) za štirisobno v mestu ali v okolici. Prevzamem tudi prevži- tek. — Naslov v upravi lista. ZAMENJAM sobo in kuhinjo s pritiklinami (suho, sončno, podstrešno) za enako ali večje kjerkoli. Nasíov v upravi lista. ZAMENJAM lepo stanovanje v Slov. Konjicah za enako v Celju ali v Vojniku. Ponudbe na upravo lista. ZAMENJAM enosobno stanovanje v centru za dvosobnega. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM enosobno komfortno stanovanje iz- ven mesta za enako v mestu. Naslov v upravi lista. LEPO SREDNJE POSESTVO vzamemo v najem. Kmetijska zadruga Velenje »Center«. KOZJE MLEKO prvovrstno. Nudimo ga nekaj' litrov dnevno. — Naslov v upravi lista. ISCEMO oskrbnika za »Celjsko kočo«. Nastop službe takoj. Ponudbe poslati do 1. maja t. 1. na Planinsko društvo, Celje. ABSOLVENT srednje kmetijske šole želi pri- merno službo. — Brglez Jože, Celje, Cesta na grad. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 17 . 4. 1955: dr. Sevšek Maksim, Celje,. Ljubljanska 36. — Nedeljska dežurna zdravni- ška služba traja od sobote od 18. ure do pone- deljka do 8. ure zjutraj. LJUDSKA UNIVERZA V CELJU Naslednje predavanje iz ciklusa o upodab- ljajoči umetnosti bo v ponedeljek, 18. aprila ob_ 19,30 v I. gimnaziji. O impresionizmu in najmodernejših strujah umetnosti do sedaj bo govoril prof. Jože Curk. — Vljudno vabljeni! RAZPIS DODATNEGA IN FESTIVALSKEGA ABONMAJA CELJSKEGA GLEDALIŠČA Mestno gledališče Celje razpisuje: A. DODATNI ABONMA za dve predstavi v le- tošnji sezoni za vse dosedanje abonmaje pod običajnimi pogoji. B. FESTIVALSKI ABONMA - za šest gostovanj slovenskih, hrvatskih in srbskih gledališč v okv iru festivala sodobne slovenske in jugoslo- vanske drame v proslavo desetletnice osvobo- ditve, in sicer: 1. Po en VEČERNI FESTIVALSKI ABONMA za vseh šest gostovanj. 2. Po en POPOLDANSKI FESTIVALSKI ABONMA za vseh šest gostovanj. Pri vpisu festivalskega abonmaja imajo pred- nost redni abonenti po vrstnem redu vpisa (predvsem tisti, ki b do podaljšali abonma, in sicer od 12. do 15. aprila) — za popoldanski festivalski abonma tudi abonenti rednih šolskih abonmajev. — Dosedanjim abonentom se prizna tudi za festivalski abonma običajni abonentski popust. Vpisovanje dodatnega in festivalskega abon- maja bo pri blagajni Mestnega gledališča od torka. 12. aprila do petka. 22. aprila, in sicer od torka, 12. aprila do nedelje, 17. aprila samo za dosedanje abónente, naslednje štiri dni (od 18. do 22. aprila) pa tudi za ostale interesente. Blagajna je odprta od 12. do 22. aprila vsak dan od 16. do 18. ure, v nedeljo pa od 10. do 12. ure. Abónente prosimo, da prinesejo s seboj abo- nentske izkaznice. Mestno gledališče Celje. «ledalt§«5e MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Petek. 15. aprila 1955 ob 16.30 — F. Forster: SIVEC — zaključna predstava za železničarje. Sobota, 16. aprila 1955 ob 20 — Jan de Hartog: ZAKONSKA POSTELJA - Izven abonmaja. Nedelja, 17. aprila 1955 ob 15 — F. Forster: SIVEC — gostovanje v Slov. Konjicah. KONCERTI Peter Wallfisch z Londona, pianist medna- rodnega slovesa, bo gostoval v Celju na VIL abonma koncertu, ki bo v sredo, 20. aprila * Narodnem domu. Proste vstopnice so v pred- prodaji v Glasbeni šoli, tel. 27-12. MIHO KINO UNION, CELJE Od 14. do 17. 4. 1955 — jugoslovanski film: »KONCERTc Od 18. do 21. 4. 1955 — angleški film: »VIDIM MRAČNEGA TUJCA< Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nede- ljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 15. do 19. 4. 1955 — slovenski film: »TRI ZGODBE« Od 20. do 24. 4. 1955 — avstrijski film: »PRIVATNA TAJNICA« Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15 uri, °^ nedeljah ob 16,15, 18,15 in 20.15 uri. Valovna dolžina 202 metra Nedelja, 17. aprila: 10,00 Napoved časa, pregled sporeda, poročila 10,18 Zabavna glasba G. Gershvvina, vmes objave in reklame 10,20 Igra instrumentalni trio Marijana Kozmusa iz Žalca 10,30 Zdravstveno predavanje: dr. Marijan Veber: Vpliv šole na zdravje otroka 10,40 Igra godba na pihala JLA iz-Zagreba 10,50 Literarna oddaja 11,00 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 11,45 Zabavne melodije 12,00 Zaključek oddaje Ponedeljek, 18. aprila: 18,00 Poročila in športni pregled 18,15 Pojeta taborniški kvartet in mla- dinski zbor 2. rnzr. II. gimnazije v Celju pod vodstvom Jurčka Vrežeta 18,30 Prenos iz Ljubljane Torek. 19. aprila: 18,00 Poročila Vi vprašujete — mi odgovarjamo 18,15 Lahka glasba 18,30 Prenos iz Ljubljane Sreda. 20. aprila: 18,00 Poročila 18,15 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 18,30 Prenos iz Ljubljane Četrtek, 21. aprila: 18,00 Poročila Gospodarska in kulturna kronika^ 18,15 Znane in neznane zabavne melodije 18,30 Prenos iz Ljubljane Petek, 22. aprila: 18,00 Pregled Celjskega tednika 18,15 Ob ritmu tanga in angleškega valčka 18,30 Prenos iz Ljubljane Sobota, 23. aprila: 18,00 Pregled mariborskega »Večera« 18,15 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 18,30 Prenos iz Ljubljane Kolektive in posameznike obveščamo, da sprejemamo želje in čestitke za 1. maj najkasneje do 29. aprila do 12. ure. ZAHVALA Društvo prijateljev mladine se zahvaljuje družini dr. Flajsovi za darovani znesek 2000 din, namesto venca tragično preminulemu Miheca Jalte. ESPERANTO JE PO IZNAJDBI KNJIGOTISKARSTVA NAJVEČJE KULTURNO DELO ČLOVEŠTVA! (Prof. dr. W. Ostwald).