PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
- Cena 90 lir
Leto XXVIIL Št. 216 (8309)
TRST, sreda, 13. septembra 1972
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je eddnd tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
USPESNA BLISKOVITA AKCIJA JUŽNOVIETNAMSKE OSVOBODILNE VOJSKE
PARTIZANI SABOTERJI VDRLI V BAZO V BIEN HOMU I
IN UNIČILI STO HELIKOPTERJEV IN LETAL
Izredno hud udarec za Američane in kolaboracioniste - Baza je samo 30 kilometrov oddaljena od Saigona - Kissinger zaključil pogovore v Moskvi: v kratkem srečanje z Le Duc To jem?
SAIGON, 12. — Sabotažne enote | Na diplomatskem področju je se-južnovietnamSkih osvobodilnih sil I veda še vedno v ospredju obisk so izvedle najbolj uspešno akcijo Nixonovega zunanjepolitičnega sve-od samega začetka vietnamske voj- tovalca Henryja Kissingerja v Mo-
ne: v ogromni letalski bazi Bien Hoa, kakih trideset kilometrov severovzhodno od Saigona, so uničili ali poškodovali sto letal in helikopterjev ameriške in kolaboracio-oistične vojske. V akciji sta bila dva Saigonca ubita, ranjenih pa je kilo 40 ameriških in 20 saigonskih Vojakov.
Napad so partizan izvedli še v nedeljo ponoči, šele danes pa so o tem poročali saigonski vojaški glasniki. že v ponedeljek pa je ameriški vojaški predstavnik povedal, da so partizani v Bien Hoi poškodovali pet helikopterjev. O samem Poteku akcije je le malo vesti, v teku pa je preiskava vojaške kemi-»ije. Kaže, da so saboterji nemoteno prišli v bazo, kjer so postavili naboje, nato pa prav' tako nemoteno odšli. Nekoliko pozneje se je *ačela vrsta eksplovi1, ki so popol noma razdejale bazo ter uničile tudi bližnja skladišča orožja in mu-nicije. V zvezi z akcijo se v Sai-gonu slišijo vesti, da so sodelovali tudi nekateri uslužbenci vojačke baze. Uničenje tako velikega števila helikopterjev in letal pomeni za Američane in kolaboracioniste dud udarec, ne samo z moralnega •n političnega vidika Po prvih ocenah namreč kaže, da bo sabotaža hiočno ohromila kolaboracionistično dejavnost na področju Saigona, dokler ne bodo iz ZDA poslali novih letal.
Še tri letala pa so Američani zgubili med včerajšnjimi bombnimi napadi nad Severnim Vietnamom. Po Poročilih vojaškega glasnika so bili ti napadi najbolj siloviti, odkar ®o letala ZDA obnovila akcije severno od demilitariziranega pasu. Bombe so padle tudi na področje okrog Hanoia in v bližini meje s Kitajsko.
Kopenski boji so se medtem zaostrili v okolici Quang Trija, ki so ga partizani osvobodili že pred meseci in ki ga Saigonci še vedno nameravajo ponovno zavzeti, čeprav so se vsi dosedanji poskusi kljub močni podpori ameriškega letalstva in topništva sedme flote Izjalovili. Hud poraz pa so doživela kolaboracionistične čete v Kambodži, kjer partizani enotne fronte čedalje močneje pritiskajo na pre stolnico Pnom Pcnh. Okrog mesta so v zadnjih dneh nastanili močne °ddelke vladne vojske ter ustvarili Vrsto utrjenih postojank. Pod pritiskom osvobodilnih sil pa so motali vladni vojaki zbežati iz treh Postojank, kar je partizanom odprlo pot do ogromnega rečnega oporišča Neak Luong, 60 kilometrov °d prestolnice.
skvi, kjer je bil Vietnam eden izmed poglavitnih argumentov na dnevnem redu. O poteku političnih pogovorov ni nikakršnih vesti, saj sovjetski tisk, agencija TASS in radiotelevizija nis0 danes niti omenili Kissingerjevega obiska, medtem ko tudi na ameriškem veleposlaništvu v sovjetskem glavnem mestu nočejo ničesar povedati. Pogovori bi morali biti že pri kraju, saj bo jutri Kissinger kot turist obiskal Leningrad (vsaj tako pravijo v časnikarskih krogih), nato pa b0 odšel v London in Pariz, kot je uradno sporočila Bela hiša. Nixonov uradni glasnik Ziegler je povedal, da spadata obiska v Veliki Britaniji in Franciji v okvir rednih posvetovanj vvashingtonske vlr.de z zahodnimi zavezniki o razvoju procesa zbliževanja z Moskvo. Iz istih razlogov se je Kissinger pred odhodom v Moskvo se-
stal v Miinchnu z zahodnonemškim kanclerjem Brandtom.
V Londonu se bo Nixonov svetovalec sestal s premierom Heathom, v Parizu pa s predsednikom republike Pompidoujem:	to izhaja iz
uradnih poročil, ki pa ne povedo, če b0 prišlo tudi do srečanja s hanoiskim pogajalcem Le Duc To-jem, ki je šele včeraj dospel v francosko prestolnico. Skoraj vsi politični opazovalci soglašajo, da bo do novega srečanja prišlo v najkrajšem času in da bo na njem govor o novih predlogih južnoviet-namske začasne revolucionarne vlade, ki so jih objavili včeraj in ki vsebujejo važne novosti, predvsem v zvezi s sestavo nove vlade, ki naj bi zamenjala sedanji režim v Saigonu.
Kot je bilo pričakovati, je Saigon že zavrnil nove predloge ZRV: juž-novietnamsko zunanje ministrstvo je objavilo danes uradno poročilo, v katerem v bistvu trdi, da je sedanji režim edina zakonita vlada
s katerimi skušajo komunisti doseči to, česar niso mogli doseči ne na političnem področju ne na bojiščih*. Poročilo celo zanika obstoj revolucionarne vlade in njene vojske.
NEVAREN RAZPLET DOGODKOV NA BLIŽNJEM VZHODU
zraelci pripravljajo nove napade na Palestince v Siriji in Libanonu
Grozilna resolucija izraelskega parlamenta - Izraelska letala nad Bejrutom in južnim Libanonom - Zbiranje izraelske vojske na libanonski in sirski meji
JERUZALEM, 12. — Izraelski parlament je danes razpravljal o tragičnih dogodkih v Miinchnu in ob zaključku soglasno izglasoval resolucijo, v kateri je rečeno, «da se bo Izrael poslužll vseh zakonitih sredstev za zaščito svojih državljanov in svojih predstavnikov v inozemstvu In da bo sprožil akcija proti teroristom, njihovim oporiščem in proti vsem, ki jih podpi rajo, dokler jim ne bo onemogočena njihova dejavnost«.
Resolucija nadaljuje: nlzrael poziva vse vlade, naj sprejmejo učinkovite ukrepe proti vsem terorističnim organizacijam in naj uničijo njihova oporišča. Arabski teroristi so pokazali, da no poznajo humanosti in spravljajo v nevarnost vsako upanje za dosego miru. Za miinchenski pokol so odgovorni teroristi in erabske države, ki jim
ter da so novi predlogi ZRV «laži, i vprašanjih.
Pismo tajnikov Federacije CGIL, CISL in UIL predsedniku vlade
RIM, 12. — Tajniki Federacije dejo azil in podporo. To kar se CGIL, CISL in UIL Lama, Storti i je zgodilo v Miinchnu bo ostalo in Vanni so poslali pismo predsed-j kot črni madež v svetovni Zgoniku vlade Andreottiju, s katerim i dovini«.	______________ _________________
ga pozivajo, da pride oimprej dol Resolucija izraelskega parlamenta I skJh“ o^trostrek^Šn "da "nobenega cnorialirirnnih razsovornv med vin- i pomenj ultimat arabskim državam Izraelca niso vprašali, naj se po-
in zlasti Siriji in Libanonu, kjer je gaja s teroristi. Povedala pa je, največ palestinskih begunskih taborišč, ki jih Izraelci imajo za »gnezda palestinskih teroristov*. V duhu resolucije je govorila tudi pred-
sednica vlade Golda Meir, ki je med drugim poudarila: »Nimamo izbire: moramo napasti teroristične organizacije z vsakim sredstvo in povsod, kjer jih bo lahko naša roka dosegla. Mi bomo storili to svojo dolžnost*.
V zvezi s pisanjem mnogih časnikov, da so posebni oddelki izraelske vojske sodelovali v zadnjem spopadu s teroristi na munchen-skem letališču, je Meirova dejala, da v Miinchnu ni bilo nobenega oddelka izraelske policije ali izrael-
specializiranih razgovorov med vla-1 pomenj ultimat arabskim državam
do in sindikati. Predvsem gre za '	' "	......
razgovore z raznimi ministrstvi o pokojninah, o zaposlitvi, o Montedi-sonu, o cenah, kmetijstvu in drugih
„„„„„.iiiniiiiniiiiiiiiiiiiii.....itn..............m...mlin.mili.i..........................
ŠE VEDNO OBSTAJAJO RAZNI FRANCOSKI POMISLEKI
Zunanji in finančni ministri deseterice sklenili sklicati evropski vrh 19. oktobra
Ustanovili bodo evropski monetarni sklad - Praktično nobenega sklepa o evropskem parlamentu - Večje sodelovanje varnostnih služb glsde terorizma
RIM, 12. — Zaključilo se je zasedanje finančnih in zunanjih ministrov deseterice evropskih držav s sklepom, da bo evropski vrh v Parizu predvidenega datuma 19. oktobra. To je nedvomno najpomembnejši sklep, pa čeprav še ni dokončno uraden, ker mora najprej sklepati francoska vlada, ki sc bo sestala v petek in bo nato predsednik Pompidou kot gostitelj poslal vabila.
Ta protokolarno diplomatski pridržek ni gola formalnost, temveč lahko v sebi skriva možnosti nadaljnjih pritiskov Francije na sestavljanje dnevnega reda in na način reševanja nekaterih še vedno nerešenih vprašanj.
Kot smo že včeraj poročali, se je zasedanje ministrov deseterice pričelo najprej s sejo finančnih ministrov, ki se je danes dopoldne nadaljevala, ko so se istočasno sestali tudi zunanji ministri.
Finančni ministri so se sinoči ločili z razdvojenimi pogledi o u-stanovitvi evropskega monetarnega sklada, za kar so ustanovili delovno skupino, ki je preko noči sestavila skupno resolucijo, katero so končno odobrili. O tej resoluciji ni mnogo znano, razen da govori o namenih sklada in o nekaterih tehničnih vprašanjih. Sklad naj bi bil neke vrste zvezne, ali konfederirane, banke, ki naj bi priskočila na pomoč državam, ki so se znašle v težavah, oziroma naj bi prispeval k stabilizaciji evropskih tržišč.
Drugo vprašanje, o katerem so razpravljali finančni ministri, se nanaša na izredno pereče stanje gospodarske stabilnosti Evrope, na raščanja inflacije in vedno večje težave za evropske valute. Prav tu pa so tudi sporna vprašanja najostrejša, saj zahteva Francija, da se spremeni cena zlata in se s tem
prizadenejo ZDA, drugi partnerji pa niso povfem tega mnenja. Polu radna poročila so precej meglena’ in ne prehajajo optimističnih uradno že obveznih izjav, da je bilo doseženo razumevanje, da gre za zanimive poglede, za francoski in nemški predlog in podobno: Dejansko pa gre za porvoven odlog in bodo o stabilizaciji govorili oktobra, za kar so pooblastili delovno skupino, ki bo izdelala ustrezen dokument.
Važno vprašanje predstavlja »deželna politika*, pri čemer gre za zaostala področja, ki jih je v Evropi več, kot bi bilo to pričakovati.
Pomembno je tudi vprašanje od nosov evropske deseterice z osta |
kot jih predvidevajo že preje določeni roki in o finviH gospodarskih odnosih med državami članicami. Govor pa je seveda bil tudi o evropskem parlamentu, kjer so ostro ločena stališča, ko na primer Italija zagovarja načelo, da naj bi prišlo do neposrednih volitev, Francija pa vztraja na sistemu delegiranja parlamentarcev. Glede tega važnega vprašanja je prišlo do kompromisa, ki pomeni v bistvu prevlado francoskih stališč, saj so poverili parlamentu, da naj izdela osnutek novega predstavništva, Zunanji ministri so govorili tudi o terorizmu in to na predlog nemške delegacije. Ministri so bili mnenja, da bodo ponovno govorili o
lim svetom in torej z ZDA po eni	vprašanju na osnovi razprave
Poglej na sejno dvorano, kjer so se sestali ministri za zunanje zadeve evropskih držav. V ospredju zunanji
minister Zvezne republike Nemčije Waiter Scheel
strani in Sovjetsko zvezo po drugi ter istočasno tudi z državami v razvoju. V tej zvezi so tudi govorili, da je treba upoštevati zaključke konference UNCTAD v Čilu. Govor je bil tudi o številkah, vendar tega vprašanja niso poglobili, ker so bili mnenja, da morajo odločati šefi držav. Glede konference o vaimosti pa je prišlo samo do splošne ugotovitve, da jo je treba dobro pripraviti.
Konferenca zunanjih in finančnih ministrov se je končala ob 19. uri, ko je predsedujoči zunanji minister Holandske Schmelzer povedal časnikarjem, kakšno je stališče udeležencev o sklicanju evropske konference na vrhu. Za konferenco so se uradno že izrekle Norveška, Luksemburg, Italija, Irska in Velika Britanija. Nemška delegacija je izjavila, da bo zagovarjala sklicanje na seji vlade. Francoska ministra za zunanje zadeve Schumann in za finance Giscard D’E-staing sta izjavila, da razpolaga ta z zadostnimi informacijami, da obvestita vlado in predsednika. Danska in Belgija sta se zavzeli za konferenco, vendar morata dokončno sklepati vladi obeh držav. Glede Holandske pa je Schmelzer dejal, da je sicer izrazila nekatere pomisleke, vendar pa meni, da je dovolj osnov, da bo lahko vlada v petek sprejela pozitivno stališče.
Na političnem delu zasedanj je bil govor o ustanovitvi evropske gospodarske in monetarne zveze.
generalne skupščine OZN, glede notranjih vprašanj pa so poverili politični odbor, da sestavi predloge za tesnejše sodelovanje varnostnih služb posameznih držav.
da je med miinchensko tragedijo Izrael poslal na kraj sam visokega funkcionarja svojih varnostnih sil in njegovega pomočnika. Dejala je, da je prav slednji naslovil teroristom na letališču v arabščini poziv, naj položijo orožje, ter jim zagotovil, da bodo nato lahko zapustili Nemčijo. Pred izglasovanjem resolucije je predsednica vlade poudarila, da izraelsko letaLstvo med napadom «na teroristična oporišča ni bombardiralo begunskih taborišč*. Naglasila je, da «v nasprotju z arabskimi teroristi dajamo mi veliko važnost človeškemu življenju in prav zato nismo tega storili*.
Te njene trditve je danes posredno zanikal glasnik mednarodne organizacije za pomoč in delo OZN na Bližnjem vzhodu za palestinske begunce, ki je povedal, da je bilo med izraelskim bombardiranjem v petek na palestinska begunska taborišča v Nahr Al Šared v Libanonu 13 civilistov mrtvih, od katerih deset otrok m okrog 20 ranjenih. med katerimi tudi večina otrok.
Položaj na Bližnjem vzhodu se iz dneva v dan bolj zaostruje. Danes popoldne so izraelska letala letela nad libanonskima mestoma Ti-ro in Saida ter obletela libanonsko področje, ki meji s Sirijo. Tiskovna agencija palestinskega osvobodilnega gibanja v Bejrutu je sporočila, da sta danes dva izraelska »miraga* letela nad Bejrutom in potrdila vest, da so druga izraelska letala obletela dejansko vsa področja južnega Libanona. Palestinski gverilci pa so danes zjutraj obstreljevali izraelske položaje na Golanskem gričevju. To vest so potrdili v Tel Avivu in v Bejrutu.
Kairski radio je sporočil, da se Izrael sporazumno z ZDA priprav-
lja na obsežno vojaško operacijo proti Siriji in Libanonu. Radio je navedel vesti iz Bejruta, Damaska in Tel Aviva o zbiranju močnih izraelskih sil vzdolž libanonske in sirske meje. Poleg tega je kairski radio poudaril, da bodo Izraelci poskusili napasti palestinska oporišča v Siriji in Libanonu in jih likvidirati. Ob zaključku je radio opozoril, da preživlja sedaj bliž-njevzhodna kriza zelo nevarno obdobje, kar zahteva od vseh arabskih vlad in ljudstev, da se globoko zavedajo tega položaja.
Pogreb ubitih Palestincev v Miinchnu
TRIPOLIS, 12. — Tukaj so danes pokopali pet Palestincev, ki jih je zahodnonemška policija ubila na munchenskem vojaškem letališču med znanimi tragičnimi dogodki. Ve-
likega žalnega sprevoda do pokopališča so se udeležili tudi voditelji libijske Socialistične zveze, sindikatov in mnogi delavci.
Preiskava o atentatu na izraelskega funkcionarja v Bruslju
BRUSELJ, 12. - Belgijska policija vneto išče osebo, ki je predvčerajšnjim hudo ranila funkcionarja izraelske ambasade v Bruslju Sadoka Op-hirja. V Bruslju niso več gotovi, da so atentat izvedli palestinski gverilci, temveč domnevajo, da je šlo pri tem za »obračun* med agenti izraelske in arabskih obveščevalnih služb. To domnevo potrjuje zlasti dejstvo, da izraelsko veleposlaništvo ni obvestil« belgijske policije, ko je neznanec telefoniral. da lahko pove zelo važn« stvari glede terorističnega atentata.
liiiiiiiiimniiiiiii
iiniiitiiiiiHiitiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiimiiiii*
ZAH0DN0NEMŠKI PARLAMENTARCI NA BLEDU
Intenzivni stiki med SFRJ in ZRN
Med vprašanji na dnevnem redu položaj jugoslovanskih delavcev v Zahodni Nemčiji in preprečevanje terorizma
(Od našega dopisnika)
BLED, 12. — Vedno več dvostranskih srečanj med predstavniki Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije dokazuje, da so odnosi med državama dosegli stopnjo, ki terja že nove, poglobljene oblike sodelovanja. V kratkem roku so obiskali našo državo bonski notranji minister Gencher, zahodnoberlinski župan dr. Shutz in zdaj skupina poslancev zahodnonemškega Bundesta-ga pod vodstvom predsednika parlamentarne skupine «za razvoj odnosov z Jugoslavijo* socialdemokrata Kurta Matticka-
Kakor sta včeraj izjavila na Bledu predsednika obril parlamentarnih skupin dr. Joža Vilfan in Kurt Mattick, je že prvo srečanje opozorilo, da so predstavniki parlamentov dveh dežel začeli s sodelovanjem, od katerega bosta imeli ve liko koristi tako Jugoslavija kot ZRN. Dopoldne so govorili predvsem o problemih jugoslovanskih delavcev v ZRN, 0 objektivnem informiranju in o skupnih akcijah za
(Od našega dopisnika)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
Manevri varšavskega pakta «ščit 72»
Do sedaj naj večji vojaški manevri na ozemlju ČSSR
k PRAGA, 12. — Agencija ČETEKA toroča, da so se pričeli na juz-Jem predelu ČSSR manevn varilskega pakta imenovani «sčit '2» in da gre «za najpomembnejše Manevre varšavskega pakta». Maorom poveljuje češkoslovaški o-ffambni minister general Martin ~žur, na njih pa sodelujejo maji in delavci, katerim je o ma-
^arske, poljske, vzhodnonemške, 5pvjetske in češkoslovaške enote, f opazovalci so prisotne Bolgari Romunija in Mongolija.
.Po neuradnih vesteh naj bi na ■h rile vri h ugotovili atomsko-taktic-^ sposobnost oboroženih sil var-
šavskega pakta, pri tem pa gre tudi za politično ozadje, saj so jih priredili pred jesenskimi pripravljalnimi razgovori za sklicanje evropske konference o varnosti.
Včeraj so se v Bratislavi, ki je komaj 70 km oddaljena od Dunaja, zbrali na javnem zborovanju voja-nevrih govoril tajnik slovaške partije Jožef Lenart, ki je dejal, da so premostili razdobje krize in da češkoslovaška armada izpolnjuje svojo razredno in mednarodno dolžnost v okviru socialistične skupnosti. Manevre bodo menda zaklju čili v Pragi z velikim zborovanjem in vojaško parado sodelujočih čet.
Matteotti v Zagrebu
Sporočilo ministrstva za zunanjo trgovino o pomenu zagrebškega velesejma
RIM, 12. — Minister za zunanjo trgovino Matteo Matteotti je danes odpotoval v Zagreb, kjer se bo u-deležil italijanskega dne na jesenskem zagrebškem mednarodnem velesejmu.
Ministrstvo za zunanjo trgovino je v tej zvezi izdalo uradno sporočilo, v katerem pravi, da gre za najpomembnejšo jugoslovansko tr-
govsko manifestacijo, ki je tudi najzanimivejša za Italijo tako zaradi značilnosti prireditve kot za koristne dosežene rezultate za trgovinsko izmenjavo med obema državama. Prisotnost italijanske industrije na velesejmu dokazuje napredek Italije, kar še zlasti zanima Jugoslavijo. ki se zanima za tehnološki napredek in sodelovanje. Italijo zastopa na zagrebškem velesejmu preko sto razstavljavcev.
BEOGRAD, 12. — Predsednika 1 ministrskega sveta Romunije Jona Georga Maurera, ki je danes s soprogo v spremstvu podpredsednika vlade Emila Draganesca in drugih visokih funkcionarje" romunske vlade, prispel na večdnevni obisk v Jugoslavijo, so na beograjskem letališču pozdravili predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bije-dič, predsednik izvršnega sveta Srbije Milenko Bojanič in drugi jugoslovanski visoki funkcionarji.
V političnih razgovorih med obema predsednikoma in njunimi sodelavci, ki so se pričeli danes po poldne v palači zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu, so obravnavali vprašanja s področja dvostranskih odnosov, predvsem vprašanja, ki se nanašajo na napredek gospodarskega sodelovanja. Na današnjem sestanku sta se predsednika med drugim dogovorila, da se do konca leta dokončno reši vprašanje nadaljnjega izkoriščanja potenciala Donave (to je graditev druge hidrocentrale na Donavi), da se do polovice oktobra reši vprašanje skupne graditve objektov petrolke-mične industrije v Pančevu in izkoriščanja ležišč nafte na mejnem področju. Na jutrišnjem sestanku bodo izmenjali misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Premier George Maurer se bo zadržal v Jugoslaviji do 19. septembra. Poleg Beograda bo obiskal Skopje, Ljubljano, Sarajevo in Mostar.
Na vabilo predsednika Tita bo jutri prispel na tridnevni zasebni obisk predsednik Zvezne republike Avstrije
RIM, 12. — Vsedržavna tajništva sindikatov poštnih uslužbencev so napovedala stavkovni boj. ker upra- Franz Jonas. Med obiskom bo avstrij-va ni odgovorila na njih zahteve, slu predsednik obiskal hidroenergetski
preprečevar^ terorizma tudi v mednarodnih merilih. Izkazalo se je, da je treba natančno določiti, kaj je pravica do političnega azila in kaj je zloraba te pravice, katere posledica so dejanja, zaradi katerih stopnja zaupanja ne more biti takšna, kot naj bi bila med državami s sicer zelo razvitimi odnosi.
Zahodnonemški poslanci vseh političnih strank so pokazali veliko dobre volje za skupni cilj, katerega pomen je v tem, da bi bila zahodnonemška javnost objektivno informirana o Jugoslaviji o njeni notranji politiki, gospodarskem položaju in aktivnosti na mednarodnem področju. V skupini katere predstavniki so zdaj na 4-dnevnem obisku v Jugoslaviji, je skoraj 70 poslancev Bundestaga. To je močna politična sila, ki je pripravljena storiti v ZR Nemčiji čimveč za popularizacijo jugoslovanske stvarnosti in za reševanje vseh, tudi dokaj žgočih vprašanj, na katere bi opozorila naša stran.
Nalog, ki sodijo na to področje dobre volje je veliko marsikaterih pa se bodo predstavniki dveh parlamentov lotili še med sedanjimi razgovori. Obravnavali bodo problem odškodnine našim žrtvam nasilja, gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in ZR Nemčijo, njuno skupno aktivnost v nekaterih mednarodnih forumih, znanstveno sode lovanje in predvsem vprašanja, ki so povezana z evropsko konferenco o varnosti in sodelovanju. Obe stra ni sta prepričani, da so tudi vpra sanja, ki so bila zaradi svoje zah tevnosti precej časa ob strani, reš ljiva, če jih rešujeta odkrito in v prepričanju, da nobena stvar ne sme obremenjevati meddržavnih nanosov.	Drago KošmrlJ
CGIL obsodil izraelske represalije
RIM, 12. — CGIL je objavil sporočilo, v katerem pravi, da se po ostri obsodbi italijanskih sindikatov terorističnega dejanja, ki je privedel do miinchenskega pokola, CGIL ne more izogniti, da ne bi tolmačil zgražanje svojih članov in odločno obsodil izraelske letalske represalije v Siriji in Libanonu, kjer je bilo skupno več kot 200 mrtvih, med katerimi tudi mnogo žensk in otrok.
Sto letal in
iiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMntiMHimiiiiiiiiimiimiiinMiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiNiiimiiiiiiiiiiMiiHiMiiimitHMiuiiiHHiiMimiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiimi
V OSPREDJU VPRAŠANJA DVOSTRANSKEGA SODELOVANJA
Romunski premier Jon Maurer dospel na uradni obisk v SFRJ
Danes pride v Jugoslavijo tudi avstrijski predsednik Jonas
I sistem v Železnih vratih.
I To četrto srečanje Tita
in Jonasa bo priložnost, da predsednika izmenjata misli predvsem o vprašanjih avstrijsko jugoslovanskega sodelovanja in o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Jugoslovansko - avstrijski odnosi se po oceni jugoslovanskih uradnih krogov, ki jo izraža danes agencija Tanjug, posebno ugodno razvijajo zadnja leta. ko so bila mnoga stara vprašanja odstranjena. Tudi eno od najvažnejših vprašanj, položaj in pravice jugoslovanske manjšine v Avstriji, je na poti ugodne rešitve. Obisk predsednika Jonasa, čeprav le zaseben, izraža — ugotavlja Tanjug — razpoloženje In željo obeh držav, da
se njuno dobrososedsko sodelovanje nadalje razvija in da ta razvoj ne kalijo dogodki, kot je bil nedavni vpad oborožene ustaške teroristične skupine iz Avstrije. V zvezi s tem jugoslovanski krogi izražajo zadovoljstvo, ker so bila s strani uradnih avstrijskih krogov dana zagotovila, da v bodoče v Avstriji ne bodo dovolili nobene teroristične dejavnosti naperjene proti drugim državam. Politični krogi v Beogradu izražajo prepričanje. da bodo ta zagotovila, ki jih bo. kot se upa, potrdil tudi predsednik Jonas, tudi praktično uresničena v interesu dobrih in prijateljskih odnosov med obema državama.
B. BOŽIC
helikopterjev uničenih, ogromna materialna škoda, dva mrtva in šestdeset ranjenih: to je obračun drzne akcije južnovietnamskih partizanov proti ogromni letalski bazi v Bian Hoi, nedaleč od Sajgona. Sabotažo, ki pomeni najučinkovitejšo tovrstno akcijo od začetka vietnamske vojna, so izvedli ša v nedeljo ponoči, vendar so doslej Američani vest prikrivali.
Zunanji in finančni minietri desetih evropskih držav: šestih članic Evropska gospodarske skupnosti in štirih, ki se bodo dokončno in formalno vključile 1. januarja prihodnjega leta, te je dogovorilo za evropsko konferenco na vrhu, ki bo v Parizu 19. oktobra. Še vedno pa obstajajo pomisleki in to zlasti Francozov, ki jim ni po godu prenaglo združevanja. V ospredju razprav so bila finančna in na splošno gospodarska vprašanja, saj narašča draginja v vseh ev-
A IKTiPC
'	■■■■M-: '■
ropskih državah in so vsa valuta pred tam, da zdrknejo v inflacijo. Spornih vprašanj je bilo mnogo in se lahko med vrsticami optimističnih uradnih in poluradnih poročil prečita, da so se pravzaprav le o maločem dogovorili.
Položaj na Bližnjem vzhodu se nevarno zaostiuja. Izraelski parlament ja izglasoval resolucijo, v kateri napoveduje akcija proti «palestinskim teroristom, njihovim oporiščem in proti vsem, ki jih podpirajo, dokler na bo onemogočena njihova dejavnost«. Izraelska letala so včeraj vdrla v Libanon in obletela obsežna libanonska področja in glavno mesto Bejrut. Kairski ra-
dio je sporočil, da Izrael pripravlja sporazumno z ZDA obsežno vojaško operacijo proti Siriji in Libanonu in da zato Izraelci zbirajo močne vojaške sile vzdolž meje obeh držav.
V ČSSR so se začeli do sedaj največji manevri čet varšavskega pakta, ki imajo za nalogo preizkusiti taktične sposobnosti v pogojih atomskega vojskovanja. Ni dvoma, da so v ozadju tudi politična vprašanja, saj se bodo jeseni pričeli pripravljalni razgovori za sklicanje evropske konference.
Odbornik Dulci je včeraj v spremstvu številnih predstavnikov gospodarskega življenja prisostvoval na velesejmu v Bariju «Dnevu Furlanije - Julijske krajine«. Odbornik Dulci je imel med obiskom v Apuliji razgovore t političnimi in gospodarskimi predstavniki te južnoitalijanske dežele.
POD POKROVITELJSTVOM TRŽAŠKE UMI VERZ E
Jutri v Avditoriju otvoritev «Tržaških zdravniških dnevov»
Predavatelji bodo v svojih referatih obravnavali nekatera obolenja krvnega obtoka
Jutri se bodo začeli v Avditori-1 ponekod že bolezen z družbenim o-
ju »Tržaški zdravniški dnevi*, ki letos doživljajo svojo 26. izvedbo. Otvoritvena slovesnost bo ob 9. uri in kaže, da se je bodo udeležili predstavniki vseh mestnih oblasti. Ob koncu slovesnosti bodo podelili študijske nagrade, ki jih je razpisalo italijansko društvo za borbo proti boleznim krvnega obtoka. Znanstveni referati se bodo začeli približno ob 10. uri.
»Tržaški zdravniški dnevi* bodo tudi letos pod pokroviteljstvom tržaške univerze in bolnišniške zdravniške šole, na vrsti pa bodo referati o klinični fiziopatologiji ter zdravljenju krvnega obtoka. Temo bodo obravnavali v treh dneh, v katerih bodo obdelali tri različna področja krvnega obtoka. Jutri bo na vrsti predavanje o obtoku v hrbteničnem mozgu ter v možganih, v petek bo govor o vprašanjih klinične fiziopatologije in zdravljenju ledvičnega krvnega obtoka. V zaključnem dnevu, se pravi v soboto bodo na vrsti referati o fizio-patoloških in kliničnoterapevtskih problemih perifernih arteriopatij.
Jutri bodo torej obravnavali področje, ki ga zdravniška veda še ni dokončno proučila: zato bo še zlasti zanimivo slediti izvajanjem predavateljev o fiziopatologiji in an-giografski raziskavi tega pomembnega dela živčnega sistema. Nič manj pomemben je tudi študij možganskih bolezni, ki jih povzroča ooolenje možganskih arterij, kar je še zlasti danes, vzrok premnogih smrtnih primerov ali težkih bolezni, ki povzročajo ohromitev bolnika. Predavatelji bodo govorili o možnostih njihove diagnoze ter zdravljenja. Prvega dne bo predsedoval zdravniškim delom ravnatelj rimske klinike za živčne in duševne bolezni prof. Fazio.
Drugega dne bodo obravnavali bolezni ledvičnega krvnega obtoka, delom pa bo predsedoval prof. Pa-trassi iz Padove. Posebno pozornost bodo predavatelji posvetili metodam diagnoze z radioizotopi ter angiografski raziskavi.
Kaže, da bo najbolj zanimiv tretji dan, sobota, ko bo na vrsti okrogla miza, idealno nadaljevanje okrogle mize z lanskoletnih študijskih dnevov, na kateri so obravnavali podobne teme.
Letos bo govor o vprašanjih povezanih z obolenji ožilja v udih, ki so zelo razširjena in so postala
beležjem. Razpravljali bodo 0 mož nostih operacijskih posegov ter o raznih operacijskih tehnikah, ki se jih danes zdravniki lahko poslužujejo, spričo sintetičnih vlaken prof. De Bakeya in drugih prijemov.
Dva prometna ukrepa tržaškega župana
Spričo ureditve novega podzemskega prehoda za pešce v Barkov-ljah, nasproti bara «Pipolo», je tržaški župan sprejel dva varnostna
prometna ukrepa. Prvi ukrep zadeva enosmerno vožnjo v Miramar-sketn drevoredu in sicer po tisti polovici ceste, kjer ni gradbišča ter na odseku med poslopji s hišnimi številkami 119 - 127 v smeri iz mesta proti Mi romarskemu drevoredu. Z drugim ukrepom pa župan prepoveduje začasno parkiranje na obeh straneh Miramarskega drevoreda in sicer na odseku med poslopji s hišnimi številkami 58 - 64.
• Prevozna služba Acegat javlja, da bodo od 16. t. m. dalje izdajali zelene vozovnice po znižani ceni na progah 6, 9 in 20 le do 8.30.
GOSTOVANJE MGL NA TRŽAŠKEM
IGRIVOST IN VEDRINA V VEBROVI «POGODBI»
Nabito polna dvorana p. d. <1. Gruden* v Nabrežini in obilo ploskanja za izvajalce
Po goriški je Mestno gledališče ljubljansko krstilo svojo tržaško turnejo z Vebrovo komedijo «Po-godba» v dvorani p. d. «lgo Gruden» v Nabrežini, ki je bila ob snočnjem gostovanju ljubljanskega ansambla nabito polna, zlasti če se pomislimo na dejstvo, da se je zaradi scene, ki je zavzela slabo polovico dvoral.e, mnogo ljudi maralo odločiti za ogled drugih predstav, ki jih bo ansambel MGL imel še v Križu, Skednju, v Kulturnem domu v Trstu, v Bazovici in na Opčinah.
Ob tej priložnosti se nam zdt vredno poudariti, zakaj tak izjemen uspeh ljubljanske mestne gle dališke hiše povsod, kjer nastopa.
Deželni odbornik Dulci v Apuliji
j
»utC" ■
B s 11

«>	*>' ***** *W
■ ■ ■
>4	-	-H> w	**>
4J •»' „ 4* »Vir)* ** * -**
pip-


•• S® 9*-;- . ta
'm*
' - . N , ,	: t# M O
• - ^ - • • - * - ■	# ’ ■ ■	■ hg «
-	*H: k ’ fii p
“vm; ■ m* 4
Cb H. <J>
‘Tj -	J§! 1
"# p o i; -i
at S m
h o M
|* X 9* A
tr\a
e a.tj a m
.* g S S •*
c o o *
| § j*
§ S S ‘o
<5 f- «+ * -
m
M
• ' £2
. . .' 2
iiiiiimiiiiiiiiHiiiiiimuauiiiiimiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiinniiiiiiii
PO POZIVU K SKUPNEMU NASTOPU
Srečanje KPI z delavskim svetom arzenala «Sv. Marka»
Stavka v mehanografskem centru, ki oskrbuje ladjedelnico s podatki
Deželni odbornik Dulci pred paviljonom »Furlanije - Julijske krajine® na «36. levantskem velesejmu® v Bariju
mszaa
Prizadevanja za dobro, živo, dinamično, iščoče, drzno, izzivalno, izrazito gledališko, a vseskozi komunikativno ljudsko gledališče zmerne sodobne smeri — te so nemara odlike, ki postavljajo MGL nekje med elitna slovenska gledališča, taka torej, ki se lahko ponašajo z vedno polno dvorano, s številnimi ponovitvami svojih predstav in končno, kar je najvažnejše, s takim repertoarjem in s takimi izvajalci, ki jamčijo, da vsaka predstava tako glede na besedilo kot glede na izvajalce zagotavlja pristno in resnično gledališko doživetje.
V	komedijskem delu repretoarja MGL je komedija ».Pogodba» francoskega dramatika Francisa Vebera gotovo ena tistih del, ki navkljub dokaj ohlapnemu, skrajno poenostavljenemu, mogoče dramaturško celo nezanimivemu tekstu, pomeni pravcat ognjemet vedrine, obrtnega humorja, komike, celo satire, Skratska nekoliko na sodobnejše in prostejše viže ubrana stara, dobra francoska bulvarka, katere uspeh lahko in edinole zajamčijo izvajalci. Komedijski zaplet, če o pravem takem zapletu lahko sploh govori mo, je zreduciran le na najnujnejše, saj se pisec te komedije prav dobro zaveda, da se gledalec ne bo spraševal in trapil glave s tem, ali se bo Francoiseva ljubezenska a-vantura dobro ali slabo iztekla, ali bo Ralph izpolnil pogodbo, se pravi napravil atentat na visoko politično osebnost in tako dalje. Pomemben je tudi tisti drobnjaški humor vsakdana, ki se mu smejemo prav zato, ker je v nas in vodi naše malo, iz bežnih trenutkov sestavljeno — konec koncev veselo življenje. Boljše igralske zasedbe bi si bržda ne mogli želeti. Nastopili so Jože Lončina, Franci Pre-setnik, Zlatko Šugman, Marjana Klanškova, Polde Bibič in Milan Kalan. Režija Janez Vrhunc, scena Sveta Jovanovič, kostumi Darja Vidičem. Drevi bo MGL ponovilo «Po-godbo* v Ljudskem domu v Križu.
«Cammina fruth v krožku «Guevara»
V	petek bo na sedežu krožka
«Che Guevara* v Ulici Madonnina 19 razprava o avtobiografskem delu posl. Clocchiati ja:	»Cammina
frut!» Okrogle mize se bodo, poleg avtorja knjige, udeležili tudi predstavniki odporniškega gibanja iz vseh krajev Italije.
V prostorih dolinskega prosvetne-	, t
ga društva »Valentin Vodnik* je' MalOObllHijni prORlCt bila včeraj konferenca aktivistov m	Jr
in zdravstvena oskrba
včeraj
članov sindikalnih vodstev tržaške delavske zbornice CGIL. Poročala sta deželni tajnik Calabria in pokrajinski tajnik Saranz Govorili so predvsem o težkem gospodarskem položaju v našem mestu in skupnih akcijah, nato pa še o uresničevanju »federativnega* dogovora med sindikati v Trstu. O seji bomo še obširno poročali. Na sliki: udeleženci včerajšnjega zasedanja.
Sporočila šolskega skrbnika
Šolski skrbnik sporoča, da je bila objavljena odredba za razpis rednega učiteljskega natečaja za 59 mest v rednem in nadštevilčnem staležu v tržaški pokrajini. Rok za predložitev prošenj in dokumentov zapade 26. oktobra. Pismena naloga bo 18. decembra.	, , ,
šolski skrbnik sporoča, da je objavljena odredba za razpis rednega natečaja za devet mest v posebnem staležu na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem.
Rok za predložitev prošenj zapade 26. oktobra. Pismene naloge bodo 18. in 19. decembra 1972.
* * *
šolski skrbnik sporoča, da so od 8. t. m. objavljene dokončne prednostne lestvice prosilcev za poverjena mesta za nedoločen čas na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom, za šolsko leto 1972-73. Lestvice bodo na vpogled deset dni, vsak dan od 10. do 12. ure na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom »F. Prešeren*, Vrdelska cesta 13/1.
Nadaljuje se akcija tržaške KPI, ki je pred nekaj dnevi predlagala vsem političnim skupinam v Trstu, naj bi organizirali skupen nastop pred rimsko vlado in zahtevali izpolnitev obvez do tržaškega gospodarstva. V svojem predlogu so komunisti analizirali dramatični položaj, ki je nastal v Trstu po ustavitvi del v ladjedelnici (zidani dok je »zamrznjen*, plavajočega pa so odpravili v La Spe-zio in ostali brez naročil). Temu so se pridružili še sklepi »Finmare*, da ae Tržaškemu Lloydu onemogoči izvajanje načrta turističnih križarjenj po Sredozemlju, obenem pa okme tržaško pristanišče za 4 ladijske proge. Na ta vprašanja je še pred poletnimi počitnicami opozoril sam župan Spac-cini, ko je občinskim svetovalcem zagotavljal, da imajo ladjedelnice dela le do konca avgusta. Vsem je tedaj postalo jasno, da bo v Trstu izbruhnila že v septembru huda gospodarska kriza.
V okviru akcije, ki naj privede do skupnega nastopa pri rimski vladi, se je tajništvo tržaške federacije KPI sestalo z izvršnim odborom delavskega sveta ladjedelnice »Sv. Marka*, kateremu so orisali predlog o skupni akciji strank ustavnega loka.
Delavski predstavniki so tajništvu KPI orisali položaj v ladjedelnici in povedali, da podpirajo omenjeni predlog.
O novem sindikalnem sporu, ki posredno zadeva tudi položaj v ladjedelnici, pa nas je obvestil sindikat kovinarjev UIL. Gre za mehanograf-ski center, ki oskrbuje z načrti in računskimi izvidi tudi ladjedelnico »Sv. Marka*. Spor, ki zadeva normativne in gmotne točke delovne pogodbe je izbruhnil junija. Od tedaj so se sindikalni predstavniki uradnikov in tehnikov tega centra srečali s predstavniki »Fincantieri* že dvakrat nakar so pogajanja prekinili. Od 4. septembra ao uradniki v centru napovedali stavko za nedoločen čas, kar seveda znatno ogroža dejavnost v ladjedelnici, saj je mehanografski center nudil važne podatke.
Stavkajoči so se včeraj zbrali na skupščini in sklenili poslati spomenico ministru za delo Coppu in predsedniku IRI Petrilliju z zahtevo, naj posredujeta, da bi bil spor čimprej premoščen.
DANES NA TRGU UNITA
Z modeli prikaz bitke med avstro-ogrskimi in francoskimi vojaki
Na pobudo nemškega kulturnega
Tržaška občina sporoča, da bo do 31. oktobra trajalo jesensko brezplačno cepljenje proti črnim kozam, daviti, tetanusu in poliomielatisu.
Vsi otroci, ki še niso dosegli drugega leta starosti, se morajo cepiti proti črnim kozam, daviti In tetanusu, tisti, ki še niso dosegli prvega leta starosti,, pa proti otroški paralizi. Cepili bodo ob delavnikih v okrožnih zdravniških ambulantah. Kdor pa bi se želel privatno cepiti, mora predložiti najkasneje do 10. decembra letos 11. oddelku za higieno in profi-inštituta in vodstva muzeja Revol- I lakso — UL Torino 8, zdravniško spri-tella ao te dni odprli v palači Co- čevalo.
stanzi razstavo grafik G. Grosza, ki je živel od leta 1893 do leta 1959 ter je v svojih grafikah z ostro satiro ožigosal nemški militarizem v dobi od razpada nemškega cesarstva do nacističnega režima.
Prav tako slonijo na antimilita-ristični temi barvni modeli po načrtu »Tržaška bitka*, ki ga je izdelal beneški umetnik Paolo Tessari. Barvni modeli, ali kalupi, upodabljajo v naravni velikosti spopad med francoskimi in avstroogrskimi vojaki v dobi Napoleona III. Svojevrstna prestava bo danes ves dan do poznega večera na Trgu Unita, če bo slabo vreme pa v pasaži Tergesteo.
Vpisovanja v šole Glasbene matice
Vpisovanje gojencev v glasbeno šoto traja do 16. septembra 1972 od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29, tel. 118-605.
Vpisovanje gojencev v podružnico glasbene šole Prosek - Konto-vel bo tudi v petek, 15. septembra od 16. do 20. ure.
Vpisovanje gojencev v podružnico glasbene šole v Trebčah bo v četrtek 14. septembra od 18. do 19.30 ure.
Pouk se bo pričel v ponedeljek 18. septembra 1972.
Ravnateljstvo
Pomoč obrtnikom v zvezi z IVA
Tržaško združenje obrtnikov (Ul. Artisti 2) obvešča, da bo od 1. oktobra dalje organiziralo praktično pomoč obrtnikom pri vodenju knjigovodskih zapisov in pri sestavljanju prijav IVA. Podrobnejše informacije daje tajništvo organizacije (Trst, Ul. Artisti 2, tel. št. 36-847).
PRIHAJALI SO IZ DALJNEGA NEPALA
Naša dežela je ustrezno zastopa- .......................................................................................................I.................
na- na velesjmu- v Bariju. V tem okviru je Apulijo obiskal tudi deželni - odbornik za industrijo prof.
Dulcf.1 Najprej je obiskal turistični center v Fasanu, kjer mu je župan izročil v spomin reprodukcijo tipične kamnite hiše «trulto» in pri tem omenil tradicionalne vezi med jadranskimi pristanišči. Dulci je županu daroval zastavo naše dežele in se spomnil dolgoletnih trgovinskih vezi med Trstom in Apulijo.
Zatem je bil Dulci gost krajevne turistične ustanove, kjer se je srečal s svojim kolegom, deželnim odL bornikom za industrijo Sassom, predsednikom trgovinske zbornice iz Brindisija in drugimi deželnimi funkcionarji.
Danes bodo v Bariju slavili «dan Furlanije • Julijske krajine*, na katerem bo poleg Duldja tudi predsednik videmske trgovinske zbornice Marangone.
Pokrajinsko vodstvo ustanove INA in Komunalni zavod za socialno zavarovanje v Kopru sta sklenila sporazum, na osnovi katerega bodo zdravstvene storitve obeh zavodov zagotovljene tudi za prebivalce s sosednega obmejnega pasu, ki se priložnostno mudijo na področju pod pristojnostjo INE oziroma koprskega zavoda. Z drugimi besedami, to pomeni, da bo italijanski državljan užival onkraj meje zdravstveno oskrbo koprskega zavoda, jugoslovanski državljan, priložnostno prisoten na našem območju pa oskrbo tukajšnjega zavoda INA. Sporazum se nanaša na splošno in na specialistično zdravljenje ter na nakup zdravil. Prizadeti zavarovanec bo moral seveda predložiti svoje osebne in zdravstvene dokumente, vprašanje povračila stroškov pa bosta oba zavoda reševala po medsebojnem sporazumu. Italijansko -jugoslovanska konvencija iz leta 1961 je uredila le vprašanje zdravstvene oskrbe tujih državljanov, ki stalno živijo v eni izmed držav podpisnic, videmski sporazum pa obravnava le primere hitre zdravstvene pomoči. Zadnji sporazum končno rešuje vprašanje oskrbe za tuje državljane ki se priložnostno mudijo na sosednem območju. Po njegovi odobritvi, za kar sta pristojna Zavod za socialno zavarovanje v Trstu in vzporedna organizacija v Kopru, naj bi se odgovor vnesel v videmski sporazum o maloobmejnem osebnem prometu.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE ■ Trst
GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
FRANCIS VEBER
POGODBA
...........................
'■■•••■•••■•••••■•■•■■■••■■»■••■••■•■••■•■•a®**”**,'«,««
(Le contrat)
Komedija v dveh dejanjih
Besedilo poslovenil:
VLADIMIR FRANTAR
SVETA JOVANOVIČ Asistentka scenografa:
BELICA ŠKERLAKOVA
Kostumi:
DARJA VIDICEVA
Režija:
JANEZ VRHUNC Danes, 13. t. m. ob 21. uri v Ljudskem domu v KRIŽU.
Jutri, 14. t. m. ob 21. uri v kinodvorani v SKEDNJU.
V	petek, 15. t. m. ob 21. uri v Kulturnem domu v TRSTU.
V	soboto, 16. t. m. ob 21. uri v kinodvorani v BAZOVICI.
V	nedeljo, 17. t. m. ob 17. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH. ZA PREDSTAVO V KULTURNEM DOMU IMAJO ABONENTI SSG 50% POPUSTA.
TRIJE MLADI TIHOTAPCI OPIJA V MREŽI FINANČNIH STRAŽNIKOV
Imeli so tudi tri kaže, za katere nihče ne ve, kakšne vrste so - Mladeniče so aretirali in prepel/ali v Koroneo
UČITELJSTVO starejših letnikov (z goriškega učiteljišča) se letos sestane v soboto, 16. septembra dopoldne, na predvečer otvoritve šole-spomenika v Cerknem, na Mostu na Soči. Na železniški postaji, kakor tudi na avtobusni postaji, bosta sprejemala udeležence tov. Rutar in Skočir.
V nedeljo, 17. septembra pa gremo na otvoritev v Cerkno.
Včeraj-danes
Prispevki za nakup šolskih knjig
Tržaška občinska uprava sporoča, da se do 25. septembra lahko predložijo prošnje za prispevke za nakup šolskih knjig dijakom, ki so vpisani v srednje šole.
FTošnjo je treba napisati na navadnem papirju, priložiti pa je treba potrdilo o vpisu in učnem uspehu.
Skromen plen filatelističnih miši
Poleg z avtomobilskimi in kopališkimi mišmi se mora krajevna črna kronika ubadati tudi s »filatelističnimi*. Neznane storilce je prekipevajoča želja po filateliji pripeljala celo do tega, da so preteklo noč vlomili v znano filatelistično trgovino «Adler», v Pasaži Protti in, tako rekoč zagodli policistom bližnje kvesture, s krajo 15 albumov za znamke. Drugega se niso dotaknili.
Maurizio Bortolon
20-letnd študent Maurizio Borto-ton iz Belluna, 26-letni Laris De Col, krznar, prav tako iz Belluna ter 24-letni Tullio Soccal s stalnim bivališčem v Trstu, stanujoč v Belilunu, se bodo zelo verjetno še dosti časa spominjali svojega dolgega potovanja po deželah vzhajajočega sonca. Fantje so bili s svojim avtom far transit z evidenčno tablico BL 40771 v Nepalu, vrnili pa so se skozi Indijo, Pakistan, Afganistan, Iran, Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo. Večjih zapletljajev niso doživeli do obmejnega prehoda pri Fernetičih, kjer so jih finančni stražniki ustavili in ker so pač prihajali od daleč, temeljito pregledali njihov avto.
* ' , ; . %
■*' iftms* ■■	.
:
0' |
IPP
-r -.%• •




IS m.i bš

Zaplenjeni opij
Lori* De Col
Niso dolgo iskali, ko so naleteli na zavojček, v katerem so bili kamenčkom podobni predmeti, ki so povzročili v stražnikih močne dvome. Kamenčke so zaplenili in jih dali analizirati, analiza pa je po kazala, da gre za čisti opij, zelo dobre kakovosti: bilo ga je vsega skupaj za 68 gramov. Tri popotnike, ki so jih medtem ustavili, so nemudoma aretirali zaradi nedovo ljene posesti mamil in jih odpeljali v mestni zapor, kjer so trenutno na razpolago namestniku državnega pravdnika dr. DOnofriu.
S tem pa zadeva še ni končana: finančni stražniki so namreč v avtu naleteli tudi na vrč, ki je bdi skrbno zaprt. Hoteli so ga odpreti, ko jih je eden od mladeničev opozoril, da so noter tri kače. Mož postave je, jasno, odskočil in vpra-šal, te imajo živinozdravniško potrdilo države, v kateri so kače kupili, o njihovem zdravstvenem stanju. Fantje niso imeli niti tega, tako da so finančni stralžniki zaplenili tudi kače, za katere sicer še ne vedo kakšne vrste so, če so strupene ali ne. Govori se, da gre za mlade udave, utegnejo pa soditi tudi v gadjo družino. Asistent tržaške univerze, ld jih je pregledal in skušal ugotoviti, kakšne vrste so, se še ni dokončno izrekel.
Vse je sedaj na drugem »izvedencu*, ki pa ne bo mogel pregledati kač do danes zvečer, tako da so udavi ali kar so že, trenutno v kleti poveljstva finančnih stražnikov. Vse kaže, da se jih ti ne bodo mogli tako zlahka znebiti, saj jih nihče ne mara prevzeti, ker še ni jasno ali so nosilci kakšne čudne vzhodnjaške bolezni, ali pa če so tri navadne kače, ld samo čakajo na svoj tedenski ali me sečni obrok.
Tulilo Soccal
Ranil se j'e s cirkularko
Zaradi zloma palca desne roke se bo 27-letni Emilio Florean iz Fos-salta pri Portogruaru moral na ortopedskem oddelku bolnišnice zdraviti približno mesec dni. Moški se je včeraj popoldne, okrog 14. ure, v gradbišču podjetja »Stock*, v Ul. Caboto, ponesrečil med delom pri krožni žagi.
Danes, SREDA, 13. septembra FILIP
Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 19.21 — Dolžina dneva 12.40 — Luna vzide ob 12.46 in zatone ob 21.29
Jutri, ČETRTEK, 14. septembra JELENKO
Vreme včeraj: na j višja temperatura 20 stopinj, najnižja 12,6, ob 19. uri 18,4 stopinje, zračni tlak 1021,1, stanoviten, veter 5 km na uro, vzhodnik, vlaga 25 - odstotna, nebo 2/10 pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 20,7 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 11. septembra se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 1 mesec star Alessan-dro Pontello, 78-letna Giustina Millich vd. Vido, 72-letni Giovanni Peltrini, 71-letni Pietro Genzo, 72-letna Maria Radovich por. Rosada, 66-letni | Angelo Rugo, 69-letni Nicold Rovis, 66-letni Antonio Sedmak, 71-letni Cvetko Gerdol, 83-letna Caterina Ruzzier vd. Benedetti, 68-letna Gisella Gianni por. Milocco.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26. Rossetti Emili. Ul. Combi 19, Al Sa-maritano. Trg Ospedale 8, Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina. Čampo S Giaeomo 1, Gri-golon. AUa Minerva. Trg V Giotti 1, Ai Due Mori, Trg Unitš d ltalia 4, Al S. Lorenzo, Ul. Sončiti 179
Kino
Nazionale 15.30 »Pippo olimpionico*; Barvni Walt Disneyev film. Sle® dokumentarec: «La natura e le sue meraviglie*.
Fenice 16.00 «Uno sparo nel buio»-Peter Sellers in Elke Sommer. Barvni film.	,
Eden 16.30 «Beati i ricchi*. Barv® film. Paolo Villaggio, Lino Toff«° in Silva Koščina.
Grattacielo 16.30 »Improvvisamente o" uomo nella notte*. Barvni film. Mar-lon Brando. Prepovedano mla®® pod 18 letom.
Excelsior 16.00 «4 figli di Katie der*. John Wayne in Dean Martin-Barvni film.
Ritz 16.30 «La feccia*. Barvni fU®-William Holden, Ernest Borgnine. Woody Strode in Susan Hayward-
Aurora 16.30 »E continuavano a f1®; garsi il milione di dollari*. Barv® westem film. Lee Van Cleef-
Impero 16.30 »La fuga di Tarzan*-Crnobeli film. Johnny Weissmilller-
Cristallo 16.30 «Agente 007 missione Goldfinger*. Barvni film. Sean C°n-nery — James Bond.
Capitol 16.30 «Mimi metallurgico, f®‘ rito nelTonore*. Barvni film. "• Giannini in M. Melato.
Filodrammatico 16.30 »Le diavolesse*; Barvni film. Prepovedano mladi® pod 18. letom. Zadnji dan.
Moderno 16.30 «Silvester story». Barvna slikanica.
Vittorio Vencto 16.45 «Ispettore Chat lagan: il caso Scorpio č tuo*. Barvni film. C. Eastvvood. Prepovedan® mladini pod 14. letom.	^
Abbazla Danes zaprto. Jutri ob 1®-*“ «Rio Conchos*. Stuart Whitman in Tony Franciosa. Barvni film.
Ideale 16.00 «La taglia č tua, l’uom® 1'ammazzo io». Robert Woord in ^ salba Neri. Barvni film.
Astra 16.00 «M.A.S.H.». Donald Sut herland, Elliot Gould in Tom Sker-ritt. Barvni film. Prepovedano nd*' dini pod 14. letom.
Kino Opčine 18.00 «Tarzan nella gi®1” gla ribelle*.
Razstave
Generalna direkcija podjetja
SINGER BUSIHNES MACHINES
ter tvrdka SORA Sll€C. Livija Chiriaca, zastopnika za Trst, Galleria Protti t
vas vljudno vabita v
Hotel de la Vitle
NABREŽJE 3. NOVEMBRA, 11 danes, 13. in jutri, 14. septembra od 9. do 13. tor od 15. do 19. ure
kjer bodo prvič v Trstu predstavljene nove elektronske naprave Friden za administrativno organizacijo v podjetjih.
V	Tržaški knjigarni razstavlja naj-novejše tridimenzionalne slike De®e' trij Cej.
V	»Kraški hiši® razstavlja fotor® porter Mario Magajna dokumentarn® fotografske posnetke o kraških oh®e tih in raznih prireditvah.
V	pasaži Rossoni osebna razstav® slikarke Albe Hrelia. Razstava bo o® prta do 20. septembra.
V	umetniški galeriji v palači stanzi razstava grafičnih del Georg® Grosza. Razstava, ki bo trajala ®p 26. t.. m., bo odprta od 10. do 13. lP od 17 do 20. ure, ob praznikih Pp od 10. do 13. ure. V petek ob 19- ufl bo na sedežu Nemškega kulturneg® instituta docent zgodovine sredn,i®y® ške in moderne umetnosti na tržas®’ univerzi prof. Decio Gioseffi govor11 o Georgu Groszu.
V	občinski umetniški galeriji na Tr gu Unita bodo 15. t. m. odprli razstavo de) slikarja Alda Rigottija. H®7 stava bo odprta do 23. t. m.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi vse svoje člane, da s® polnoštevilno udeleže slovesnosti ki bo v nedeljo ob odprtju šole-spomenika NOB v Cerknem.
Prosveta
Prosvetno društvo «Ivan Cankar* P0'
živa svoje člane, ki imajo osebna Pre^ vozna sredstva, da se udeležijo slaV’ nosti v Cerknem v nedeljo, 17. t- ®' ob odprtju šole - spomenika NOB.
Izleti
Zveza partizanov in PD »Tabor* * Opčin priredita v nedeljo, 17. t. ®' ob otvoritvi šole spomenika NOj avtobusni izlet v Cerkno. Vpisovati vsak dan v trgovini pohištva na Proseški cesti. Odhod ob 6-30 ** pred Prosvetnega doma.
Izlet, ki ga je nameravalo org®®* zirati SPDT dne 17. t. m. v Cerkn®-kjer bo slovesna otvoritev šole -menika NOB, odpade zaradi pom®™ kanja avtobusov na eni in drugi str®' ti meje. Kljub temu pa SPDT p0*®“ vse člane, lastnike osebnih vozil, se v čim večjem številu udeležijo ** svečanosti.
PD Lipa in Zveza partizanov 1® F zovice obveščata vse udeležene* *f leta na svečanost, ki bo v nedeljo* **' t. m. v Cerknem, da bo odhod Vf tobusov izpred cerkve v Bazovici Vf' no ob 5.45. Zamudnikov ne bomo •* kali.
NORVEŽANI IN DANCI PRED REFERENDUMOM
Prosvetljena Evropa odbija EGS pod pogoji, ki jih diktira kapital»
J temi besedami je švedski delavski Ust «AItonbladet» označiI razpoloženje Norvežanov - Odpor proti ECS raste tudi med delavci na skrajnem severu
pravi spoštovli ljudsko
, OSLO, september. — Nasprotniki 1,1 zagovorniki norveškega pristo-N k Evropski gospodarski skup-(°sti so privlekli topove na front-‘j° Črto ter jih naperili drug proti "Ugemu in sedaj še čakajo na za-Cetek odločilne bitke. Referendum
0	Pristopu k EGS bo na koncu te-'f meseca, samo en dan pred inskim. Voditelj manjšinske so-^aldemokratske vlade Tryge Bratil* je že zagrozil: «če bodo vo-
glasovali proti, bo socialdemokratska stranka odstopila in na £®st bodo prišle meščanske stran-
■ Če so bile razprave pristašev m nasprotnikov že v preteklosti ^tre in ne popolnoma «fair», so Jaoes še bolj ostre večkrat še manj «fair». Časopisi enih in dru-P1 so prepolni gradiva o EGS. F? ne bi bilo olimpijskih iger, J; se v norveških časopisih ne go-Mo o ničemer drugem kot o ;.®S. že od konca zadnje vojne F čila nobena politična tema taja vznemirljiva in ni privlačevala "Varnosti javnosti v taki meri kot Pnodnji referendum. Nobena poučna tema pa tudi ni tako razbila norveškega ljudstva, kot *av sklep vlade, da Norveška pri-~Pi k EGS.
.vlada še nima v parlamentu požene večine, da bi ratificirala y°razum, ki je bil podpisan v “Tislju. Celo enajst zastopnikov pdne stranke je sklenilo, da bo Vasovalo proti, če se bodo Norve-(ar|i odločili proti EGS. Pa tudi ' Primeru, če bi Norvežani rekli bi bilo še vedno veliko vpra-!?nje, če bo teh enajst veljakov psovalo s svojo parlamentarno ?uPino. Parlamentarni voditelj J^anke Gutton Hansen pravi sd-da bodo
v»ljo.
Tudi anketa o javnem mnenju ‘dala do sedaj zadovoljivih re-Jtatov. Ne more se trditi, da bo Ogovor norveškega ljudstva bistve-F* spremenil težnje samo zato, ker F vladni predsednik zagrozil, da odstopil. Razne vesti, ki pridajo s skrajnega severa Norve-h'e. kažejo na možnost, da se je Jatteli zmotil. Tam so socialdemokratski delavci rekli: «če on zatopi, potem se bo med njim in lathi vse nehalo*, u^ako stališče, vsaj tako se zdi, jj lahko razširili tudi na ostalo ■'Orveško, ker mnogi vplivni ljudje m^ajo pojasniti volivcem, da od-JjP vlade n; nikakršna grožnja, fjlveč da je to samo upoštevanje počenih političnih zaključkov v |,r,bieru, če bi vlada ne dobila Mskega pristanka na svojo po-.‘ko. Res pa je, da Brattelija jČČe ne sili, da bi iz morebdtne-rjporaza na referendumu povlekel Ječanje obstoja svoje vlade, poučno še zato ker referenduma
1	razpisala vlada, temveč le par-(^ent, ki želi zvedeti, kaj voliv-1 hlislijo o tem vprašanju.
^akaj so Norvežani tako trdo-
?atni in se nočejo z nobenim nav-^enjem priključiti k veliki Ev-Opazovalcem se zdi, da je prav kmečki razum* prodrl glo-„1® v propagandne postavke ti-/1a. ki bi ga hoteli prepričati, da * EGS edina rešitev, plačilen je primer vladnega ča-J^isa cArbeiderbladeta*, v kate-se pod naslovom »Britanska 5 banska* lepo pojasnjuje «never-Jč Tomažem* kako je V. Britanija pisala svoj sporazum, kako je r° laburistični vodja Wilson na-*kio M včlanjenje v EGS. Tako 7’ Prvi pogoj za pristop Norveške Polnjen drugi pogoj pa je, jjtudi Danska stopi v EGS. 0-rhjeni list piše: Vse govori v j^ist danskega pristop« k EGS. kolike instituta za raziskavo jav-.ga mnenja so se nekoliko spre-j^Pjale, ali zadnji podatki kaže-d da bo 41 odstotkov glasovalo k’, 35 odstotkov pa proti. Torej Jjdlo med danskimi volivci vedno J!0 pristašev EGS, kot pa njegovih
a®Protnikov».
,]fJ'r)da pisec uvodnika v Arbei-b'adetu je povedal samo pol re-
snice, ker prav ti podatki, mesec dni pred referendumom, dokazujejo, kaiko je število nasprotnikov večje kot je bilo kdajkoli in da se je število zagovornikov nekoliko zmanjšalo ter da je število pristašev in nasprotnikov enako (38 odstotkov).
Sedanje stanje je zelo lepo o-značii norveški karikaturist. Hči vpraša očeta: «Dali so nam nalogo o demokraciji: kako naj na najboljši način definiram to besedo?* Oče odgovori: «Eh hčerka, glej, demokracija je absolutna in neomejena pravica nasprotnikov, da se obdelavajo z blatom*.
Nasprotniki so nekega dne objavili velike oglase: «Recite ne Liniji!* Beseda «Unija» pa zelo slabo zveni v ušesih Norvežanov. Ta beseda označuje razdobje, ko je bila Norveška del Švedske, pa je vseeno sprejemala sklep« glede svojih notranjih zadev. V primerjavi z EGS je Unija zelo »krotka stvarca*. Če bo stopila v EGS, bo Norveška nepreklicno izročila svojo suverenost Bruslju, vlada in pravosodje p« se bosta podredila ministrskemu svetu, komisiji in pravosodju EGS. 0 naših notranjih zadevah, pravijo, se ne bo več sklepalo v Oslu, temveč v Bruslju. U-nijo s švedsko so nam naprtili s silo, toda EGS je zadeva prostovoljnega sklepa. Toda kadar se bomo znašli v EGS ne bo od prostovoljnosti ostalo ničesar. Tako nasprotniki pobijajo trditve o koristnosti norveškega pristopa k EGS.
Kaj pravijo o tem nevtralni sosedje Švedi? Švedski časopis »Af-tonbladet* tako piše: «V tem političnem položaju je najverjetneje, da bodo Norvežani in Danci rekli ne. Zelo čudno je v tej narodni situaciji prav to, da so se vodilni socialdemokratski politiki in sindikalni voditelji, pa celo časopisi delavskega gibanja povezali z kapitalističnimi silami proti svojim lastnim interesom*. List švedskih sindikatov zaključuje, da močan odpor v delavskem razredu ni še nič izgubil na svoji pristnosti ter da se ni pustU zavesti niti od svojih lastnih voditeljev, niti od bančnega kapitala in tako zaključuje: »Prosvetljena opozicija odbija Evropo pod takimi pogoji, kot jih diktira kapital. Ne žele EGS v kateri delovni ljudje ne bodo nikoli imeli določenega vpliva, ker kaj takega sploh ni niti spadalo med cilje-ustamoviteljev te organizacije*.
Na pariški razstavi čevlji, ki jih nihče ne bo obul
PARIZ, 12. — Vojaški škornji so pravi plesni čeveljčki v primeri z obuvali, ki jih bodo prihodnje leto nosila moderna dekleta. V Parizu so pred dnevi odprli 30. sejem usnja. Kot največjo novost so predstavil čevlje z 8 cm visokimi podplati in 15 cm visokimi petami. To je razvoj mode, ki jo je bilo moč opaziti že lani.
Zvišale so se cene usnja. Kljub temu pa so na sejmu predstavili veliko število proizvodov; sodeluje kar 1300 razstavljavcev. Razstavljeno obuvalo nakazuje modo za prihodnje poletje, do zime 1073 Zanimivo je predvsem predstavništvo Velike Britanije, ki je s 103 razstavljavci dokazala, da je pripravljena na vstop v skupno evropsko tržišče.
Na zalogo usnja in seveda tudi na ceno je v zadnjem času precej vplivala prepoved izvoza v nekaterih južnoameriških državah. Kačje kože primajkuje tudi iz ekoloških razlogov. Razstavljavci iz Čada so dejali, da v tej državi razpolagajo letno le z 10.000 trimetrskimi pitoni, s katerimi ne morejo zadovoljiti popraševalcev. Zaradi tega so v Britaniji začeli gojiti te živali in razpolagajo s sicer še majhno količino kože, ki pa je iz leta v leto večja.
Zaradi hude konkurence in viso-
kih cen, je bilo na sejmu opaziti več zanimivih propagandnih idej. Neko francosko podjetje je najelo 50 dečkov, ki so z imenom podjetja na majeah tekali po paviljonih. Neki ameriški tovarnar je predstavil 10 centimetrsko peto za moški čevelj. Videti je bilo tudi velik čevelj, v katerem so plavale tropske ribice. Industrialec je dejal, da je bila to le propagandna akcija, kljub temu p« je prejel v prvem dnevu razstave že p>et naročil za tak usnjen akvarij.
Najzanimivejša pa je ideja nekega grškega razstavljavca, ki je predstavil čevelj z zaokroženim podplatom, tako d? mora, kdor ga obuje, loviti ravnotežje: razstavljavec jc deje.:, da je še vsaudo, ki je obul ta čevelj, v največ desetih minutah padel.
Zanimive so tudi barve novih čevljev. Previse uje rožnata, oranžna, zelena in vijoličasta, resnejši ljudje p« bodo lahko obuli rdeče čevlje.
Uspešni nastopi šaleškega pevskega zbora «Rdeia zvezda
Pevski zbor «Rdeča zvezda* iz Saleža bi lahko imenovali mladinski pevski zbor, saj je bil pred kratkim ustanovljen in tudi pomlajen. Zbor »Rdeča zvezda* je že nastopil na »Festivalu dela* v Saležu in na proslavi 10-lctnice ustanovitve ŠD »Kras* ter povsod žel velik uspeh. Zbor vodi še vedno Janko Obad (levi na sliki)
LABORATORIJ SODOBNE OPERE
V Moskvi «žepno» operno gledališče
Kulise primerne za prenos na priložnostne odre
MOSKVA, 12. - V Moskvi so pred nedavnim odprli novo operno gledališče. Moskva je verjetno edino glavno mesto na svetu, ki razpolaga z več opernimi gledališči in v katerem se uprizarja po več o-pernih del hkrati. Operno gledališče, ki smo ga omenili v začetku, je nekakšno »žepno* gledališče, to se pravi, da je majhno gledališče, ki pa bo služilo kot nekakšen »laboratorij moderne opere*, se pravi da bodo v tem gledališču »preverjali* nova operna dela.
Gledališče ima na razpolago manjši orkester, to se pravi orkester, z vsemi instrumenti, vendar pa v omejenem, hkrati pa dovolj proporcionalnem obsegu. Gledališče pa nima svojega zbora. K temu je treba dodati še, da je gledališče zelo »skromno* opremljeno. To se pravi, da ne teži za razkošjem, za bliščem. Ker je oder manjši, se morejo kulise iz tega gledališča prenesti na kateri koli drug manjši priložnostni oder, se pravi, da more ansambel tega gledališča
lllllllllllllllllllll■lllllllll|||||lllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||llllllll|lllUIlnllltJIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||l||||||||||||||H|||||||ll(|lll■ll|||||||||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||lI|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||■t||||||||||||||||||||||HI■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIII■
REVOLUCIJA V URARSKI INDUSTRIJI
Sodobne ure ne tiktakajo več Namesto vzmeti majhni kristali
Prispevek elektronike in plastike - Boj za svetovni trg med Švico, Japonsko in ZDA - Tradicionalna ura se bo še dolgo upirala konkurenci
Izbira ure za birmanca je bila nekoč za botre preprosta stvar. Obstajala je le ena vrsta ur, ki so se razlikovale po kakovosti, obliki in seveda po ceni. Danes je drugače, poleg tradicionalne ure obstaja še vrsta novih, ki delujejo na popolnoma novih načelih.
Trenutno je najsodobnejša ura, ki ima kot podlago za delovanje nihanje kremenovega kristala. Tak stroj za merjenje časa prehiteva ali zaostaja kvečjemu eno minuto na leto in na tržišču je od leta 1970, ko je tvrdka »Bulova* predstavila svoj prvi model. Ta je imel vse odlike- tehnične popolnost^ a — bil je predrag, stal je namreč približno 800.000 lir. Lani je »Butova* dodelala preprostejši model, ki stane le tretjino prejšnjega, a medtem se je že pojavila konkurenca: «Timex* je predstavila svoj model istovrstne ure za dosti nižjo ceno, 75.000 lir.
Kmalu so se tudi ostale tovarne ur prikazale s podobnimi proizvodi s cenami, ki nihajo od
300.000	lir do milijona in pol.
Ura na nihanje kristalov se je razvila iz sorodnih avtomatičnih ur: ni več vzmeti, koiesja in znanega, domačega, tiktakanja. Namesto vsega tega je le droben kristalček, ki niha pod vplivom toka, ki prihaja iz baterije, ki ni nič večja kot tableta aspirina. Glede na svoj0 debelost kristal deluje z določenim številom nihanj na sekundo in na tej njegovi nespremenljivi lastnosti sloni nova točnost. V primeru ure znamke «Bulova Accquarz* omenjeni kristal niha 32.769-krat v sekundi. Z drugimi miniaturnimi elektronskimi pripomočki se ta frekvenca da opredeliti na sekunde, minute, ure in dneve, ki se vrstijo na številčnici. To je splošni princip, vsaka tovarna ga je priredila na svoj način in s posebnimi tajnimi priredbami in dodatki.
Nekateri od novih modelov so avtomatični, to se pravi, da se sami navijajo: drugi črpajo pogonsko energijo iz malih baterij in se imenujejo .elektronski’, najavlja pa se še zadnja novost, ki bo imela namesto kazalcev štiri male ekrane na katerih se bodo kazala števila sekund, minut in ur
sti tiče res ni kaj pripomniti, manj prepričljiva pa je za kupca cena in njih kompleksnost. Če se kaj zatakne se ne morejo izročiti v popravilo običajnemu urarju, treba jih je poslati v tovarno. Zelo so občutljive na udarce in marsikatera med njimi ima precej obilno obliko. Kljub vsem tem negativnim platem nove ure gredo v prodajo, a minilo bo še precej let predno bodo lahko konkurirale s tradicionalnimi modeli.
Proizvajalci in načrtovalci ur se zato niso ustavili pri urahj.na kristalno nihanje. Švicarska tvrdka «Tissot» ima na primer že nekaj časa v prodaji, pod drugo znamko, model, Hi je sestavljen skoro v celoti iz plastičnih delov in stane približno 12.009 lir. Kaže, da bo plastika v bodočnosti urarske industrije povzročila večjo revolucijo, kot jo je elektronika. Govori se že o urah iz plastike, ki se sploh ne bodo dajale v popravilo. Ko se bodo ustavile, se jih bo lastnik znebil, tako kot se znebi obleke iz papirja ali posode iz plastike.	P. S.
imiiiiiiimmm im imun nimiiii n mi iiiiiiii»iiiniiMm*iniiimiiiiimimiiiinimiiHmiiimiiiiiiiiiiiiiinmii
Lani je bito na svetovnem tržišču prodanih ur v skupni vrednosti dva tisoč milijard lir in boj za to tržišče se odvija med tremi glavnimi tekmeci: Švico, Japonsko in ZDA.
Švica ima pri tem poslu še vedno levji delež; iz nje prihajajo štiri petine svetovnega izvoza ur, ki predstavljajo sicer 15 odst celotne vrednosti švicarskega izvoza. Švicarji imajo na tem področju že tri stoletja tradicije in danes deluje pri njih približno 1300 tvrdk, ki zaposlujejo nad 70.000 oseb, celotna proizvodnja pa dosega okoli petdeset milijonov ur.
Najhitreje napreduje Japonska; lani je -v Evropi napredovala za 10 odst in za celin 50 odst. v ZDA. Celotna vrednost japonskega izvoza pa je še vrrin0 le šestina švicarskega. Ameriške tvrdke, kot sta «Bulova* in «Timex» izvažajo le malenkosten del svoje proizvodnje.
Z uvedbo novih modelov se je tržišče nekoliko razmahnilo, a le v majhni meri. Najsodobnejše ure zgledajo idealne in kar se točno-
Horoskop ,
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zadovoljite se raje z manjšim dobičkom in stalnim postom kot pa narobe. Zeto prijeten večer v veseli družbi.
BIK (od 21.4. do 20.5) Prvič ni šlo, skušajte ponovno, kajti vse kaže, da vam bo uspelo. V družbi niste zaželeni, ker preveč jamrate.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.5.) Iz-kušnjava, ki ji boste podvrženi, bo zelo huda, vendar jo boste uspešno premagali. Nekdo vara stalno podstavlja nogo.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Če boste še dolgo omahovali, boste zamudili tako priložnost, da vam bo večno žal zanjo. Pazite na zdravje
LEV (od 23.7. do 23.8.) Nekdo se vas drži kot senca, njegovi nameni pa niso najbolj čisti. Neka vaša simpatija se vas pogostoma spominja.
DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Ko bo nastopil vaš čas, tedaj stopile naprej, nikakor pa ne prej. Nevarnost, ki vam je grozila, še ni mimo.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nekdo se vam bo postavil po robu, a ga zato ne udarite takoj po glavi. Očarali boste neko osebo s svojo razgledanostjo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Preveč se poganjate za uspehi, ne da bi upoštevali svoje zdravje. Pazite se pred nekim svojim sosedom.
STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Ne čudite se uspehu, ki bo prišel, zakaj plod bo vaše marljivosti. O-mogočite dragi osebi iskren pogovor.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Zapihal bo r>ov veter in vaš položaj se bo izboljšal. Zanesite se na besede dobrega prijatelja.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ni važno to, kar menite vi, marveč kar o nekem važnem vprašanju mislijo vaši sodelavci. Vesela novica.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nihče vas ne preganja, le sami s sabo niste zadovoljni. Ne predajajte se neuresničljivim iluzijam.
■■
SREDA, 13. SEPTEMBRA 1972
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce;
18.15	Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.30 Simfonični koncert; 21.10 Za vašo knjižno polico; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	»n Locandiere* — glasbeno govorni spored; 16.20 Kulturni program.
KOPER
7.30,	8.30, 10.30, 12.30, 14.30,
18.30,	21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 9.00 Otroški kotiček; 9.30
20.000	lir za vaš program; 10.00 Orkester R. Casadei; 10.15 Z nami je...; 10.45 Plošče; 11.00 Prisluhnimo jim; 11.45 Plošče Ricor-di; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Top - Pop; 13.45 Musič shaker;
14.40	Počitek ob glasbi; 16.45 Današnji in jutrišnji uspehi; 17.00 Deželni program; 18.00 Poletje in mi; 18.40 Igrajo Beneški fantje; 19.00 Lahka glasba; 20.00 Od Triglava do Jadrana; 20.30 Prenos RL; 21.00 Večerna glasba;
21.40	Jugoslovanska glasba skozi stoletja; 22.30 Jazz; 23.00 Komorna glasba: 23.35 Glasba za lahko noč; 24.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00 20.00 Poročila: 8.30 Jutranje popevke: 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošče: 13.15 Cenjeno poletje; 14.00 Italijanske popevke; 16.00 Za mlade poslušalce; 16.20 Za vas mlade; 18 20 Kako in zakaj; 18.55 Koncert; 19.30 Rhytm and blues; 20.20 Simfonični koncert; 21.20 L. Pirandello: <11 turno*; 22 20 Povratni listek.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 19.30 Poročila;
7.40	Pojeta Lucio Dalla in Are-tha Franklin; 9.35 Orkester; 9.50 Radijska nadaljevanka; 10.05 Pesmi za vse; 10.35 Počitniški spored;
12.40	«1 Malabngua*; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 Popevke s plošč; 16 00 Draga RAI;
18.00	Galerija melodrame; 2010 Povratni listek; 20.50 Plošče; 22 40 Radijska igra: «Opatinjina dediščina*; 23.20 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.00 Koncert F. J. Haydna; 11.40 Ita-
lijanska sodobna glasba; 12.00 F. J. Haydn; 12.20 Operna glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Portret avtorja: Alexander Gladunov; 16.15 Radijska igra; 18.15 Gospodarstvo; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.15 Angleška filozofija danes; 20.45 Baldassarre Caluppi; 21.30 Simfonični koneert.
FILODIFUZI JA
8.00 Koncert za začetek; 9.15 Italijanska sodobna glasba; 9.45 Baročni koncert; 12.20 Ferruccio Busoni;' 12.30 Plošče v izložbi; 13.30 Simfonični koncert.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 11.00,	14.00,
16.00, 20.30 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Nenavadni pogovori (ponovitev); 10.25 Popevke in zvoki; 10.40 Iz glasbenih šol; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Iz slovenske’ operne literature; 13.30 Kmetijski nasveti; 14.15 Zabavna glasba: 14.30 Priporočajo vam.’!.; 1540 Skladatelji Glasbene matice
ini-JSforib Akordov; T6.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Majhen recital pianista Leona Engelmana; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Z orkestrom Vieroslav Matušik;
18.10	Poletno glasbeno popotovanje; 19.15 Igramo za vas; 19.45 Naš gost; 20.00 Lahko noč, otroci!;
20.15	Glasbene razglednice; 21.00 Simfonični orkester RTV Ljubija na; 22.20 Z velikmi zabavnimi orkestri; 23.15 S festivalov jazza;
00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe.
ITAL. TELEVIZIJA
18.15	TV za otroke; 19.45 šport im ital. kronike; 20.30 Dnevnik;
21.00	»Thrilling*; 22.00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Film: S S. Laurelom in O. Hardyjem.
JUG. TELEVIZIJA
9.20 TV v šoli; 12.00 Splošna i-zobrazba: Naš jezik; 18 50 Vitez Vihar — film; 19.15 Obzornik; 19 30 Guido Manusardi kvartet; 20.05 Kratek film; 20 20 S kame ro po svetu: Milijonarska Kin-šasa; 21 00 TV dnevnik; 21.30 25 let v svobodi; 22.15 Goldoni - Rupel: Primorske zdrahe 23.00 Po ročila.
KOPRSKA BARVNA TV
21.00	Rupert in ledene rože — lutke; 21.15 Poročila; 21 30 Henrv Charriere; 22 00 Igre brez meja; 23.25 Mlada generacija nastopa.
s svojim delom gostovati kjer hoče, tudi v majhnih gledališčih majhnih mest.
Ansambel moskovskega »žepnega* opernega gledališča je razmeroma mlad. Prvenstveno ga sestavljajo gojenci moskovskega konservatorija, gojenci moskovskega gledališkega zavoda ter gojenci dr žavne glasbene šole.
Gledališče so odprli z uprizoritvijo dela ruskega skladatelja Ro-diona Ščedrina »Ne le ljubezen*. Delo je spravil na oder Boris Po krovski, ki je hkrati umetniški vod ja novega gledališča Koj za prvo premiero so uprizorili še Tihona Krenikova komično opero z naslovom »Veliko hrupa zaradi ljubezenskih zgodb*. Obe operni deli sta doživeli pri občinstvu velik uspeh. Sedaj je na programu Dmitrija šoštakoviča operno delo »Nos* po znanem istoimenskem delu ruskega klasika Gogolja. Občinstvo je delo sprejelo, kritika pa se še ni izrekla.
Analogije razvoja Lune in Zemlje
MOSKVA, 12. — Luna, podobno kot Zemlja, je nebesno telo, za katero je značilen zelo dolg in zapleten razvoj. Hkrati se da med razvojem Lune in Zemlje najti tudi določena analogija. Do teh sklepov so prišli znanstveniki na temelju izsledkov pri proučevanju kamnov, ki so jih prinesli z Lune in ustrezne primerjave z elementi naše Zemlje.
Lunina površina je stara, kot izhaja iz teh ainaliz, od 4,5 do 4,7 milijarde let in je potemtakem »čudovito enako stara* kot je stara površina naše Zemlje. Do teh ugotovitev so prišli s tako imenovano metodo geokrono-logije, ki proučuje dobo nastanka ter transformacije geoloških teles. Znanstveniki si pri tem pomagajo z radioaktivnimi izotopi, ki se v določenem časovnem razdobju spremenijo v jedra drugih elementov. Ena pomembnejših študij iz novejše dobe je študija, ki temelji na vzorcih mineralov, ki so jih prinesli z Lune Američani z odpravama »Apolto 11» in «A-pollo 12» ter sovjetski sondi »Luna 16» in »Luna 20». Znanstveniki trdtju, da je bito zelo težko določiti starost teh vzorcev, da pa TT vzoret odgovorili na marsikatero vprašanje.
SFarošl kristaliziranih Luninih skal, ki so v marsičem podobne našemu bazaltu, znaša po merjenjih z uranom, torijem in svincem, od 3,5 do 4 milijarde let. Druge starosti Lunine površine pa so izmerili s pomočjo drugih elementov, ki so jih prav tako prinesli z Lune.
niiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||l|„„l„lllllnini|||lit|aa|MN|
Prejeli smo
OTROK IN KNJIGA 1. Zbornik uredila s sodelovanjem uredniškega odbora Darja Kramberger Založba Obzorja, Maribor 1972.
Maks Snuderl: LJUDJE POD SVETILNIKOM. Novele in povesti. Založba Obzorja, Maribor 1972.
Franci Zagoričnik: TO JE STVAR, KI SE IMENUJE PESEM Založba Obzorja Maribor 1972.
Janez Žmavc: PODSTREŠJE. Igra. Založba Obzorja, Maribor 1972.
MATJAŽ KOCBEK V Pesmi. Založba Obzorja, Maribor 1972.
Slavoj Žižek: BOLEČINA RAZLIKE Zbirka Znamenja št. 30. Založba Obzorja, Maribor 1972.
Ivan Stopar:	CELJSKI STARI
GRAD. 32. zvezek zbirke vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. Založba Obzorja Maribor 1972.
ENCYCLOPAEDIA UNIVFRSALIS -1 (A - Amico) - Societa Editrice Michelangelo, Roma, Ulica Taglia-mento 9 - Cena 1.600 lir.
- Kot prividi iz eksotične pravljice so ozki hitri čolni s 6r-■^^simi, z jasminom in orhidejami ozaljšanimi ženskami v ^ridtih nošah in s slikovitimi odprtimi sončniki. Čaroben dih v^hine veje iz njih smehljajev in pogledov in kot pozdrav iz /a8ozdov so splavi, zbiti iz težkih tikovih debel, ki spete v J® ali tri splave z dolgimi drogovi vodijo polnagi, večno v stoječi drzni temnopolti junaki džungle in njihovih div-^ voda.
v Naš čoln ošvigne senca mogočnega Krung Thep mostu, ki fj* novi del mesta s predmestja Thonburi, nekdanjo reziden-f., vladarja Tak Sina. Po njegovem umoru se je novi vladar tojo Phya Chakri, ki je kot Rama I. zasedel prestol in se od-v®1 da z desettisoči vojnih ujetnikov iz Kambodže zgradi no-k* Prestolnico na nasprotni strani široke reke. Tako se je v ko-sto osemdesetih letih na močvirnatih tleh, prepreženih z (jC^md potmi kanalov, spočelo sedanje središče Bangkoka. H/ Pomoči tujega kapitala se je kmalu razvilo v eno najpo-K^Pbnejših in naj bogatejših zahodno usmerjenih mest v jugo-Aziji.
Menam razteza svoje roke v mrežo kakih sto naravnih rokavov in umetnih kanalov-klongov, ki preplavljajo riževa polja in s tem odločajo o življenju, zaposlitvi in zaslužku pretežne večine prebivalstva.
Zavijemo v enega izmed rokavov džungelskega predela ob čigar ustju se v žgočem soncu blešči streha iz zelene in rdeče keramične opeke z zlatimi, kačjim repom podobnimi zavihki na čudovitem tempeljskem objektu pravljične lepote. Nenadoma se znajdemo med bregovi z bujno rastjo tropske vegetacije. V širokem prekopu je promet vse gostejši. Srečujemo barke, sam-pane, kanuje in motorne čolne, obložene z vsemogočimi življenjskimi potrebščinami. Krmarijo jih fantje in možje in še bolj prikupna dekleta in zajetne priletne ženske, pokrite z značilnimi siamskimi klobuki v obliki senčnika. Z močnimi zamahi rok spretno krmarijo z motorji ali s kanujskimi vesli med množico plavajočih vozil.
Pred dobrimi šestimi desetletji je Bangkok premogel samo eno cesto in ljudje so se prevažali največ s čolni po reki. Vse večji razmah mesta je nujno zahteval gradnjo novih cest, ki so jih morali v močvirnatem nižinskem svetu dvigniti, da ne bi bile v času monsumskega deževja preplavljene. Neobhodno potrebno je bilo zato, zgraditi vzdolž cest široke odtočne kanale, ki so se sčasoma tako napolnili, da so ob njih nastajala prebivališča novo naseljenih ljudi, zlasti kmetov iz okolice in predvsem iz nerazvitih krajev severovzhodne Tajske, ki so se vse bolj selili v vabljivo mesto.
Bangkoške vodne pobi so se vedno bolj razpredale v džungelsko področje, kjer so postale glavne poti starega plavajočega mesta. Še danes lebdi nad naseljenimi klongi poseben čar sproščenega ozračja, ki se odraža v preprostosti in skromnosti zadovoljnih ljudi v nepotvorjenosti življenja, kakršnega so še pred pol stoletja živeli skoraj vsi prebivalci Tajske.
Budistični samostan	(Foto E. Frelih)
Pokrajina nenavadne džungelske lepote se oži kot bi nas hotela nenadoma požreti temnina bujnega zelenja. Hip zatem se že spet razširi in razprostre, da kljub vetru in kapljam vode iz kanala, ki jih meče hitri motorni čoln, in kljub strehi čutimo žgočo toploto železno razgretega neba. V razposajenih Krilcih se umikamo curkom in kapljam čudne rjave vode, v katere toku leno plavajo na površju smeti, krpe. odvrženi predmeti in umazanija vseh vrst, med drugim tudi mrhovina raznih živali. V zatišju bregov in sredi klongovih plitvih nasedlin so se razbohotile vodne rastline, med njimi kupi belega in kot dih rožnatega lotosovega cvetja z nenavadno velikimi cvetovi in širokimi listi ter nežne vodne hijacinte, kar vse je po vsej verjetnosti pripomoglo prvinskemu predelu Bangkoka originalno zveneče ime — vas vodnih cvetic.
Srečujemo se z vozečimi in zasidranimi sampani, prekritimi z obokanimi strehami iz bambusa in palmovih listov ali valovite pločevine, v katerih prebivajo posamezne družine s kopico srčkanih otrok. Obrežja so posejana s številnimi kočami, nekatere pa so postavljene kar na ladjah ali na bambusovih in tikovih splavih, ki so kot stalna prebivališča privezana k bregu. Včasih se v presledkih nenadoma kot prikazni prikažejo na obrežjih veliki pozlačeni kipi Bude in škrlatne strehe pozlačenih templjev in pagod, kar pričara nesluteno vzhičenost pravljične lepote, ki jo kdaj pa kdaj stopnjujejo še gologlavi menihi v žafranasto rumenih tunikah.
Vse bolj pogosto se vrste lahkotne hišice iz bambusovih stebel pokrite z riževo slamo, katerih stene so iz pletenih palmovih listov. Domovi so vidno špranjasti in odprti proti rečnemu koritu v obliki nekakšnih verand, ker bolj od hiš, Je ljudem v stalni vročini potreben prepih. Ozki leseni podaljški hodnikov na koleh vodijo k vodi bodisi zaradi umivanja, pranja, ali čolnarjenja in trgovanja in ribarjenja.
(Nadaljevanje sledi J
NA JESENSKEM VELESEJMU V ZAGREBU
Minister za zunanjo trgovino Matteotti na današnjem italijanskem dnevu»
Na gospodarski zbornici SR Hrvatske sestanek mešanih zbornic ■ V ospredju blagovna menjava in posebni sporazumi
Na jesenskem mednarodnem vele- vidijo jugoslovanski gospodarstve-sejmu v Zagrebu, ki ga je odprl niki tudi za bodoče največ možnosti pretekli četrtek predsednik SFR za globlji prodor na italijansko tr-Jugoslavije Tito, bode danes pro- žišče v prehrambenih izdelkih, ki slavili »Dan Italije*. V dopoldanskih tudi danes predstavljal jo velik del urah bo v italijanskem paviljonu, jugoslovanskih dobav Italiji, v katerem je nameščena razstava Vprašanje zase predstavlja dogo
vor o industrijsko - tehničnem sodelovanju in o skupnih vlaganjih v industrijo. Po podatkih beograjske zbornice so jugoslovanska in italijanska podjetja doslej sklenila 58 pogodb o dolgoročnem sodelovanju in 9 pogodb o skupnem vlaganju kapitala. Pri tem pa nastajajo novi problemi, ki izvirajo predvsem iz dejstva, da se industrijsko sodelovanje ne razvija po načelu «fifty - fifty», kakor bi bilo logično pričakovati, ampak na način, ki daje italijanskim partnerjem vidne prednosti. Kaže, da je trenutno za takšno sodelovanje večje zanimanje na italijanski kakor na jugoslovanski strani. Temu področju bo torej treba posvetiti posebno pozornost, menijo v Beogradu, kakor bo treba temeljiteje obravnavati tudi možnosti skupnega nastopanja italijanskih in jugoslovanskih podjetij na tretjih tržiščih.
Kar zadeva trgovinsko menjavo
italijanske indusVijske proizvodnje, ki jo je organiziral Zavod za zunanjo trgovino ICE, sprejem, katerega se bosta med drugimi udeležila tudi italijanski minister za zunanjo trgovino Matteo Matteotti in italijanski ambasador v Beogradu G. W. Maccotta. Napovedana je tudi prisotnost gospodarskega odposlanstva iz Furlanije - Julijske krajine.
V popoldanskih urah bo v prostorih Gospodarske zbornice SR Hrvatske običajno skupno zasedanje i-talijansko - jugoslovaaske zbornice iz Milana in jugoslovansko - italijanske zbornice' iz Beograda. Zasedanja se bodo udeležili tudi predstavniki tržaške delegacije mešane zbornice.
Na zasedanju bodo strokovnjaki z obeh strani obravnavali vprašanje, ki se nanašajo na medsebojno izmenjavo blaga med Italijo in Jugoslavijo in sicer tako po glavnem trgovinskem sporazumu, kakor tudi v okviru tržaškega in goriškega sporazuma ter posebnih dogovorov, kakršen je na primer dogovor »Alpe-Adria*.
Italija je še vedno drugi najvažnejši dobavitelj raznega blaga za jugoslovansko tržišče. V prvih 5 mesecih letošnjega leta se je jugoslovanski izvoz v Italijo povečal za 40 odst. v primeri z ustreznim razdobjem lanskega leta, promet v nasprotno smer pa se je vsled restrikcij, ki so jih nedavno tega u-vedle pristojne jugoslovanske oblasti, nasprotna skrčil za 10 odst.
Medsebojna bilanca izkazuje zaradi tega znatno trdnejše ravnovesje kakor v preteklih letih. Po vesteh iz jugoslovanskih virov je skupna vrednost blagovne menjave med Italijo in Jugoslavijo dosegla do konca maja letos 5 milijard 787 milijonov novih dinarjev, kar predstavlja 13,5 odst. celotne jugoslovanske zunanje trgovine.
Pred dnevi se je v Beogradu sestal upravni odbor jugoslovansko -italijanske zbornice. Na seji so u-gotovili, da obstajajo v medsebojni blagovni menjavi z Italijo določeni problemi, ki jih po vsej verjetnosti ne bo mogoče odpraviti v, kf^jštsn časovnem razdobju. O nekaterih izmed teh vprašanj bodo strokovnjaki spregovorili na današnjem sestanku z italijanskimi kolegi, druga vprašanja skupnega interesa pa pridejo na vrsto v novembru, ko se bo sredi meseca sestal mešani italijansko * jugoslovanski odbor za gospodarsko sodelovanje in izmenjavo.
Na beograjskem sestanku so u-getovili, da je bil uvoz iz Italije tudi v juniju in juliju manjši od lanskega, tako da je bil celokupen uvoz v prvih sedmih mesecih za 32 odst. manjši od lanskega, medtem ko se je izvoz tudi v omenjenih dveh mesecih znatno povečal, tako da je hil celokupen izvoz do konca julija za 44 odst. večji od lanskega. Italijanska industrija je zaskrbljena spričo vidnega naraščanja uvoza iz Jugoslavije, so nadalje ugotovili na beograjskem sestanku, ter je pred časom postavila vladi zaihtevo, naj prevzame vrsto ukrepov protekcionistične narave.
Tako so industrijoi zahtevali, naj bi vlada omejila zlasti uvoz ferole-gur, feromangana, prozornega stekla, bombažnih tkanin in aluminija jugoslovanskega izvora. Jugoslovanski gospodarstveniki v tej zvezi poudarjajo, da bi Italija ne smela reševati teh vprašanj z administrativnimi ukrepi, ampak z neposrednim pogajanjem s prizadetimi jugoslovanskimi krogi. Vsekakor pa
....................................llllimilHIlimillHIMIMIIIIIIIIIIimilMIIIIIIMIMIM
VČERAJ ZJUTRAJ Nfl BORZNEM TRGU
DRAMATIČEN LOV ZA AKROBATSKIM TATOM
Po kraji torbice na Ponterošu, se je zatekel na podstrešje neke hiše, od tu pa se splazil na hišni žleb
področij pa je beograjska gospodarska revija »Ekonomska politika* v zadnji številki opozorila, da dolgujejo jugoslovanska podjetja tržaškim firmam približno 15 milijard lir v zvezi s posli, ki so bili sklenjeni v okviru dogovora »Alpe - Adria*. Pričakovati je torej, da bodo strokovnjaki na današnjem sestanku v Zagrebu načeli tudi to vprašanje.
Nova pomorska proga Jadransko morje-Vzhod
Pomorska družba «Adriatica» iz Benetk bo konec meseca uvedla novo redno zvezo Italija — Vzhod ter postavila nanjo dve ladji vrste roli on/ roli off, »Corriere del Sud* in »Corriere dell’Est» s čisto nosilnostjo 2.993 ton in hitrostjo, pri polni obtežitvi 20 vozlov. Ladji bosta prevažali splošni tovor, kontejnerske pošiljke, avtomobile, tovornjake in tudi tekočine. Začasno bosta ladji odhajali tedensko iz Trsta in Benetk, in sicer za čezmorske luke Pirej, Bejrut, Fama-gusto, Latakijo, Mersino in Izmur.
GORIŠKI DNEVNIK
DOLGA NOČNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Soglasno zavrnjena spletka misovcev na račun levosredinske koalicije v Gorici
iiMiiiiiiiituiriiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii
OD ČETRTKA DO NEDELJE V TRBIŽU
KONGRES NARODNIH SKUPNOSTI ALPE.JADRAN
Priredila ga je Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti
Trojezični Trbiž v Kanalski doli-; želni odbornik Masutto poudaril ni, ki je v svoji zgodovini naravno pomembnost prisotnosti narodnost-
stičišče sosednih narodov in kultur, je bil od četrtka do nedelje kraj kongresa narodnih skupnosti Alpe - Jadran. Priredila ga je Fe deralistična unija evropskih narodnih skupnosti, katere predsednik je južnotirolski senator dr. Vollger, podpredsednik pa dr. Vospernik.
Tri pomembnejša predavanja sc imeli dr. Theodor Veiter, ki je go voril o držaivi, državnem narodu in večjezičnosti, dr. Aleš Lokar im dr. Erik Prunč. Veiter 'je ugotovil., da pomeni večjezičnost za državni narod prednost in da je pospeše vanje le-te znamenje politične vrednosti, odklanjanje pa izraz ozke nazadnjaške nacionalne miselnosti in kulturnega samoupoštevanja. Lokar in Prunč pa sta govorila o jeziku, prvi o jeziku v funkciji intergra cije, asimilacije in mostu, drugi pa o njem kot kulturni in komunikacijski kategoriji.
Dr. Lokar je v svojem predava nju med drugim ugotovil izjemno pomembno vlogo, ki jo ima sloven ska manjšina v deželi Furlanije -Julijske krajine pri povezovanju italijanskega sveta s slovanskim in še posebej južnoslovanskim. Ven dar prav tu, kjer je ta funkcija mostu najpomembnejša, so tudi nesporazumi največji in klišeji iz preteklosti najtrdnejši. Ugotovil pa je. da bo »funkcija mostu postala priznana vloga le talkrat, ko bodo stale strukture, ki jo bodo nosile in podpirale in v katerih bo manjšina zaradi svoje tipične specializacije ter intersistemskosti zavzela vodilna mesta*.
Ob vrsti informativnih poročil o raznih manjšinah naj povemo, da so o položaju Slovencev govorili dr. Inzko, Bergnach, dr. Bratuž (njegov sestavek je prebral dr. Štoka), o Kanalski dolini pa je govoril Simon Preschern.
V pozdravnem nagovoru je de-
Včeraj zgodaj zjutraj se Je mesto okrog Borznega trga prebudilo ob nevsakdanjem prizoru. Na žlebu poslopja s hišno številko 3 na omenjenem trgu je visel mladenič. Šlo je za a-krobatskega tatu. 19-letnega Ivana Ce-meriča iz Zagreba, ki je malo prej okradel rojakinjo, potem pa se pred policisti zatekel najprej na podstrešje, nato pa se splazil na žleb.
A pojdimo po vrsti. Okrog 6.30 je neznanec telefonsko obvestil agente letečega oddelka kvesture, da je na Ponterošu mlajši človek ukradel priletni ženski torbico in pobegnil proti Ul. Cassa di Risparmio. Policijska patrulja, ki ji je poveljeval podčastnik Zotti. se je takoj odpeljala do označenega kraja, za lov na tata pa je predčasno poskrbel mestni redar Bruno Zacchigna. ki je bil prav tedaj v bližini Ponteroša. Kot rečeno, jo je tat, Cemerič, ubrisal po Ul. Cassa di Risparmio ter se po nekaj metrih teka zatekel v vežo poslopja s hišno številko 3. Tu je stekel po stopnicah do zadnjega nadstropja, kjer je s silo odprl slabo zaprta vrata podstrešja. Medtem ko je redar Zacchigna blokiral vhodna vrata podstrešja, se je patrulja agentov letečega oddelka kvesture razdelila na dve majhni skupini. Namen policistov Je bil ustva-
riti okrog tatiča močan in tesen obroč, skozi katerega ne bo mogel uiti. E-na skupina se je tako podala naravnost na streho, kamor jo je pobrisal Cemerič, druga pa je skušala priti na streho tega poslopja s strehe poslopja s hišno številko 5. Toda Černeliča ni bilo več ne na strehi, ne na podstrešju. Vse je kazalo, da je nepridiprav ubral kakšno drugo, neznano pot. ko ga je podčastnik Zotti zapazil visečega na žlebu hiše, kakih 15 m nad ulico. Prizor je bil izredno dramatičen, saj je obstajala resna nevarnost, da mladi Cemerič strmoglavi na ulico, kjer bi se prav gotovo ubil. Zato so ga policisti pričeli prepričevati, naj se jim preda. Sprva je kazalo. da Zagrebčan noče slišati na nobeno uho, ko pa se je sam zavedel nevarnosti, v kateri je, se je vdal policistom, ki so ga z lisicami pričakali na podstrešju. Med telesno preiskavo so mu našli v nogavicah in pod srajco 123 starih dinarjev, 30.000 lir in 200 nemških mark. poleg raz nih dokumentov, ki jih je bil ukradel 62-letni Anici Majnarič, prav tako iz Zagreba. Ta je povedala, da je za hip položila torbico na klopico. ko se ji je približal Cemerič in ji naglo sunil torbico ter zbežal. Torbico so kasneje našli na podstrešju, po krito s staro cunjo.
nih manjšin v družbi in duha miru ter prijateljstva, ki si ga je dežela prizadevala doseči v zadnjih letih. Sožitje, je dejal Masutto, temelji na pravičnosti, medsebojnem spoštovanju in vzajemnem sodelovanju.
Kongresa so se poleg omenjenih udeležili še dr. Dolhar, dr. Harej in dr. Mljač za Slovensko skupnost, ter člani Narodnega sveta Smol le, VVarasch in drugi. Prisostvovali so mu tudi dr. Lavo Čermelj, kot opazovalca pa predstavnik SKGZ Miroslav Košuta in Samo Pahor v imenu zveznega odbora za etnično jezikovne skupnosti in deželno kulturo v Italiji. V svojem pozdravu je Pahor izrazi] mja-nje, da se bo FUENS odločno zavzel za vse manjšine in še posebno za tiste v nemških deželah, kar mu zaradi velikega števila prisotnih Nemcev vsekakor ne bi bilo težko.
Njegove besede so ob zaključku kongresa izzvenele skoraj ironično. Narodni svet koroških Slovencev je namreč sestavil dve resoluciji za zvezno in koroško deželno vlado in kanclerja Kreiskega. Južnotirolske mu senatorju Vollgerju in njego vim glasnikom pa je uspelo pri šotne prepričati, da ta kongres ni pristojen pošiljati nikakršnih speci fičnih resolucij, razen združenih z vrsto drugih v eno samo in skupno poslanico, za sestavo katere so potem imenovali poseben odbor pod vodstvom samega dr. Vollgerja. Tako sta izpadli tudi dve resoluciji, ki so ju predlagali slovenski udeleženci kongresa iz naše dežele: prva o potrebi slovenskih šol v videmski pokrajini, druga pa o slovenskem televizijskem sporedu. Ti dve zahtevi vsebuje zaključni dokument v posebni točki.
V svojem otvoritvenem govoru je koroški deželni svetnik Gallob jas no povedal: »Manjšina sme pričakovati razumevanje le tedaj, če omeji mero svojih zahtev tako, da se večini še zdi sprejemljiva*.
Deželne podpore občinam prizadetim po neurjih
V 32. številki deželnega uradnega lista sta objavljena dva odloka, ki ju je izdal predsednik deželnega odbora Berzanti 22. avgusta letos. Gre za posebne prispevke, ki jih bo deželna uprava dodelila o-brtniškim, industrijskim, trgovskim, turističnim podjetjem in kmetom, ki so jih prizadela neurja, povodnji in naravne katastrofe sploh.
Prvi odlok, ki nosi številko 110, priznava značilnost izrednega neurja toči in vetru, ki sta prizadela junija, julija in avgusta goriško pokrajino in povodnji, ki je maja letos prizadela dve občini v tržaški pokrajini. V goriški pokrajini bodo uživali posebne deželne podpore v občinah Medeja, Kopriva, Krmin, Dolenje, Marijan, Romans in Štever-jan, v tržaški pa Dolina in Milje.
Za podpore je treba nasloviti prošnje na pokrajinska nadzorništva za kmetijstvo najpozneje do 28. oktobra letos.
Drugi objavljeni dekret pa nosi številko 111 in je v bistvu enak prvemu, le da zadeva druge primere. V seznamu je navedena ena sama slovenska občina in sicer Fara v goriški pokrajini. 27. maja letos je zračni vrtinec hudo orizadel to občino in dežela bo dodelila podpore podjetjem, ki morajo vložiti prošnje do 28. oktobra letos na deželna od-borništva za industrijo in trgovino ali za delo in obrtništvo ali pa za kmetijstvo.
Obsodba nasilja ni popolna, elske represalije - Kakšne
Kar dve politični razpravi sta se rodili na ponedeljski seji občinskega sveta v Gorici, ki je brez presledkov trajala od 21. ure do ene po polnoči. Priložnost za ti dve razpravi je nudil miinchenski pokol in misovski predlog občinskemu odboru, naj poda ostavko.
Teroristični napad palestinskih komandosov v Munchnu je v svojem uvodnem govoru obsodil župan De Simone. Spomnil se je dogodka pri Petovljah, ki ima svoj izraz prav tako v nasilju.
»Še enkrat se naša zavest upira nasilju, ki preliva kri po svetu, in naš glas se pridružuje obsodbi, ki zveni po vsem svetu*, je dejal župan.
Komunist Batttllo, ki se je prvi priglasil k besedi, je podprl županovo obsodbo pokola izraelskih o-limpdjcev, obžaloval pa je njegovo molčanje spričo prav tako hude ali še hujše tragedije, ki so jo s povračilno akcijo zakrivili Izraelci nad nedolžnim prebivalstvom, ženami in otroci v Libanonu in Siriji. »Pričakoval sem od vas tudi obsodbo represije — je dejal Battello — kot sestavnega dela dolge in tragične verige nasilja, ki se bo končalo samo takrat, kadar bodo u-rejeni odnosi med vojskujočimi se narodi na Bližnjem vzhodu*.
Medtem ko je misovec Coana pripisal delo Palestincev komunističnim državam, je svetovalec Bratina obsodil pokol.
Socialist Sanzin je uvodoma pojasnil stališče stranke do spora med Izraelci in Arabci ter izjavil, da generacije tega spora v zadnjih dneh nujno skrbi vsakogar, ki mu je pri srcu mir. Po njegovem mnenju bi morala italijanska vlada posredovati v sporu na tej nevralgični točki, da se ne razvne nov požar.
Socialdemokrat Zucalli je videl razloge za krvav dogodek v razpihnjenem nacionalizmu palestinskega ljudstva, ki bi ga bilo mogoče preprečiti — kakor tudi nadaljnje o-blike terorizma — samo s sestavo razsodišča in zakonov proti terorizmu na mednarodni ravni.
Načelnik demokristjanske skupine Pagura obsodil vsako obliko nasilja, vključno represalijo ter dejal, da je mogoče terorizem preganjati samo z mednarodnimi u-krepd.
Liberalec Foroesir je bil glede
terorizma županovega mnenja. Neo-fašistom je očital nesramnost, ko so obsojali nasilje nad Judi, ker so kot dediči salojske politike odgovorni za njihovo preganjanje od strani nacistov.
Svetovalci so nato zastavili županu nekaj vprašanj. Mišin Pedro-ni (ki je prišel v sejno dvorano z obližem na čelu in črnim očesom zaradi bunk, ki mu jih je prizadejala njegova stranka na sodišču) je vprašal župana, kako namerava proslaviti 25-letnico priključitve k Italiji, ki je predstavljala zmago italijanske misli nad »slavokomuni-stično* politiko italijansko slovenske protifašistične unije. Komunist Chiaron je vprašal župana, če bo občinska uprava sodelovala v deželnem shodu v Gorici, ki bo zahteval revizijo vojaških služnosti. Misovec Coana se je pritoževal nad izključitvijo fašističnega sindikata CISNAL iz pogajanj na občini in zahteval prekinitev nedovoljene trgovine jugoslovanskih prodajalcev, v Ul. Boccacio. Svetovalci Della-go, Zucalli in Fornasir so spregovorili o urbanističnih in gospodarskih ukrepih deželne uprave.
V svojem odgovoru je župan De Simone dejal, da so glede proslave 16. septembra v stikih z drugimi dejavniki, obljubil je sodelovanje na konferenci o vojaških služnostih ter napovedal ukrepe, ki bodo olajšali razpravo o urbanističnih in gospodarskih vprašanjih. Odbornik Fantini je dejal, da bo vedno vabil na posvet tudi CISNAL, vendar ločeno od ostalih sindikalnih organizacij.
Svetovalci so nato odobrili sklepe občinskega odbora, sprejete na podlagi pooblastila občinskega sveta, ter vrsto predlogov upravnega značaja, med katerimi sodimo, da je najpomembnejši ukrep občine, ki naj ugotovi stopnjo zastrupljenja zraka v Podgori. Ker goriška pokrajinska uprava nima primernih naprav, se je občina obrnila v Trst, kjer sta ponudbo za sodelovanje sprejela pokrajinski laboratorij in vseučilišče. Prejšnji mesec so sporočili. da bo raziskava veljala 2,3 milijona lir.
Kakor smo uvodoma povedali, sta bili predsinočnjim kar dve izrazito politični diskusiji. Druga se je nanašala na misovski predlog odboru, naj odstopi, ker PSI napada sedanjo vladno koalicijo in je hkrati v občinskem odboru. Predstavniki vseh političnih strank so zavrnili misovsko potezo in jo o-cenili za zgolj propagandistično. Zanimivo je, da po Pedronijevi obrazložitvi nihče ni posegel v splošno razpravo, ampak so se načelniki skupin omejili zgolj na glasovalne izjave. Battello je zavrnil misovski predlog za ostavko občinskega odbora. »Naše stališče pa ni naklonjeno sedanjemu odboru leve sredine, proti kateremu nadaljujejo odprto in konstruktivno opozicijo, da premagamo sedanjo koalicijo in odpremo pot drugi, ki bo občutljivejša glede reševanja družbenih vprašanj*.
Dellago je zavrnil resolucijo ter ponovil stališče PSI glede sedanje protiljudske vlade v Rimu. Zucalli ie zagovarjal levosredinsko formulo
če se hkrati z umori v Miinchnu ne obsodijo tudi izra-novosti prinaša poravnava spora med EN EL in občino
v Gorici kljub notranjim nasprotjem. Predlagal je vključitev PSI v vlado, torej v demokratično območje. ker ni sprejemljivo, da bi bila demokratična stranka, kot je PSI, izven njega.
Misovsko provokacijo je zavrnil tudi demokristjanski načelnik Pagura, ki je dejal, da je ta korak zanimiv zavoljo priložnosti, ki jo nudi KD, da poudari svojo zvestobo levosredinski formuli tudi na vladni ravni.
Za svoj predlog so glasovali samo misovci, vsi ostali pa proti. Liberalec Fornasir se je vzdržal, ker se ni čutil, da bi podprl levosredinsko koalicijo v Gorici.
Tretje in s tem tudi zadnje razmeroma važno vprašanje na dnevnem redu seje občinskega sveta je bil spor med družbo EN EL in občinsko upravo zaradi različnega tolmačenja sporazuma iz 1939. leta glede obveznosti ENEL do občine. Spor je doživel več sodnih repriz, ki so pripeljale do poravnave ter plačila 150 milijonov lir ENEL za elektriko, ki jo je družba dobavila občini. Za poravnavo so se opredelile vse skupine razen KPI, Njen predstavnik Battello se je vzdržal.
ker niso hoteli sprejeti njegovega predloga za poravnavo, ki ga je dal že pred leti in bi prinesel koristi obema strankama.
Po novem bo ENEL v Stražicah tudi vnaprej razdeljeval električno strujo Podgori, Pevmi, Osla v ju in Šentmavru, ker bi morali potrošiti preveč denarja za izgradnjo posebne kabine za ločeno merjenje potrošnje' elektrike v Števerjanu, ki ga napajajo iz virov ENEL. Okrepili bodo moč struje ter dovolili občini, da sama okrbljuje naselje Stražice z elektriko. Morda najpomembnejša pa je odločitev, da občinska podjetja poslej lahko zgradijo svojo električno centralo na namakalnem kanalu v Monte For-tin na Majndci.
Pomembna je končno tudi odločitev mestnih podjetij, da bodo dobavljala plin po znižanih cenah industrijskim podjetjem z letno potrošnjo nad 18.000 kub. m. Ob tej odločitvi je potrebno povedati še to: metan bo cenejši in torej konkurenčen nasproti plinskemu olju, predvsem pa ne bo v tolikšni meri onesnažil ozračja kot plinsko olje, ker je zlasti pomembno v času prizadevanj za zaščito okolja.
NESOGLASJA V SOCIALDEMOKRATSKI STRANKI
Na vidiku politična kriza v krminski občinski upravi?
Tajnik krminske PSDI ne priznava več odborniku Gradniku zastopstvo te stranke - O tem stališču obveščeni PSI in KD
Smo pred občinsko krizo v Kr-1 dva omenjena svetovalca ne zas^ mirni? Tajnik krminske socialdemo- pata več.	. ,
Kaj sedaj? V Krminu so sociai
kratske sekcije Lesizza je poslal tajnikoma krajevnih sekcij KD in PSI pismo, v katerih ju obvešča, da občinski odbornik Gradimir Gradnik ne zastopa več v odboru socialdemokratske stranke in da bodo torej vsi sklepi sprejeti v tem odboru le delo demokristjanov, socialistov in samostojnega odbornika, ne bodo pa imeli opore in potrdila socialdemokratske stranke.
V krminskem občinskem svetu ima socialdemokratska stranka dva svetovalca (Gradnica in Devi nar ja), oba slovenske narodnosti. Zdi se, da je do spora prišlo v zvezi z nedavno debato o industrijski coni in o škodi, ki se povzroča kmetijstvu. Po nastopu kmetov je prišlo do več sestankov med zastopniki občine in kmeti, nato je sledila seja občinskega sveta, v katerem so tri večinske stranke, KD, PSI in PSDI zavzele enotno stališče, ki na eni strani zagovarja politiko krepitve industrije, na drugi pa zagotavlja kmetom, da bodo njih interesi upoštevani do kraja. Zdi se, da voditeljem socialdemokratske sekcije v Krminu tako glasovanje dveh svetovalcev lastne stranke ni bilo všeč, zaradi česar menijo, da jih
uiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiHiiiimiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiii
ZAKLJUČEN LETOŠNJI A VTORALL Y
Tekmovalci so se morali spoprijeti z vprašanji iz naše krajevne zgodovine
V glavnem so bili odgovori zadovoljivi
a®

Avtomobilisti na startu
V Sovodnjah in v drugih krajih, od koder so tekmovalci, ki so v nedeljo nastopili na avtorallyju so-vodenjskega društva, je še precej debat in mestoma tudi polemik o tej avtotekmi, na kateri so sodelovali v glavnem že stari znanci treh, lahko bi jih imenovali klasičnih avtomobilskih ocenjevalnih tekem:	Slovenskega gospodarskega
združenja, prosvetnega društva »O-ton Župančič* iz Štandreža in prosvetno - športnega društva »Sovod-nje*. Nekateri, ki so na prejšnjih tekmah dosegli lepe rezultate, so tokrat ostali prer.nih rok in do nagrade jim ni pomagala niti obilica pokalov in daril, ki s0 jih imeli prireditelji na razpolago. Nič ne de, o tej avtotekmi bo govor še nekaj časa, potem pa bodo strastni tekmovalci že mislili, kako bo prihodnje leto.
Danes posredujejo našim bralcem vprašanja, na katera so morali odgovoriti udeleženci nedeljske avto-tekme. V prvi poletapi od Sovodenj do Lokvi je bilo vprašanj štirinajst, v drugi od Lokvi v Sovodnie pa deset.
Besedilo prve polovice vprašanj je naslednje: 1. Ob otvoritvi novega nogometnega igrišča v Gorici sta se v finalni tekmi za »Mitropa Cup* med seboj pomerili ekipi Čelik iz Jugoslavije in Avstrija Napiši točen izid tega srečanja. 2. Še po prvi svetovni vojni je bila ftodgora samostojna občina. Do katerega leta? 3. Kako še lahko imenuješ v slovenščini mesec september? 4 Motiv na sliki A je bil posnet ob progi med Števerjanom in Medano V kateri vasi, 5. Po čem je dobila vas Ceglo ime? 6. Prav gotovo ti je znano, da je Medana rojstna vas

ZAGONETNA SMRT NA 0SLAVJU
Karabinjerji so našli truplo 88-letnega domačina z Osluvja
Kreševica so sosedje zadnjič videli v nedeljo Zdravnik je ugotovil, da je umrl naravne smrti
Na Oslavju, pod Kostnico v hiši štev. 12, so včeraj orožniki iz Pod-gpre našli truplo 88-letnega Jožefa Kreševica po domače »Pepča*, naj-starejšega domačina na Oslavju. Sosedje, ki so Kreševica dobro poznali, so opazili, da moža ni bilo na sipregled od nedelje. Zaskrbljeni zaradi njegove odsotnosti so obvestili podgorske karabinjerje, ki so s pomočjo gasilcev razbili vrata in stopili v hišo. Kreševica so našli na tleh pri vratih med spalnico in kuhinjo. Dejstvo, da so ga našli sredi hiše na tleh, bi lahko pomenilo, da se je mož nenadoma počutil slabo in se zgradil na tla.
Vsekakor je smrt Kreševica presunila domačine, ki so ga poznali za zdravega in krepkega moža. Kljub svojim 88 letom se je dobro držal in nikoli mu ni manjkalo življenjske energije. Kreševica so dobro poznali tudi v drugih vaiseh, v Jugoslaviji in Furlaniji, ker je bil zaradi svojega mešetarskega poklica stalno v stiku z ljudmi.
Po mnenju uradnega zdravnika dr. Cristianija je Kreševic umrl naravne smrti zaradi starosti pred več kot 24 urami.
Pokojni Kreševic je bil vdovec že sedem let, imel je 15 otrok, od katerih je še osem živih. Pogreb bo danes popoldne.
Trgatev na Primorskem se bo začela letos okrog 20. septembra, ponekod nekaj dni prej, drugod spet nekaj dni pozneje, kar je odvisno od vremenskih razmer prihodnjih desetih dm.
Letošnji pridelek grozdja ocenjujejo strokovnjaki za poprečen. V začetku je zelo slabo kazalo zaradi močne suše v začetku poletja in tudi toča je prizadela posamezna področja, zlasti Goriška brda. Z zadnjim deževjem pa se .je obrnilo na bolje in če bo v prihodnjih desetih dneh lepo vreme, lahko računamo na večje količine in tudi na boljšo kvaliteto grozdia.
Glede uskladiščenja in predelave pridelka ne bo problemov, pogajajo se samo še glede odkupnih cen. Zasebni pridelavci se namreč upravičeno potegujejo za višje cene, saj stroški proizvodnje neprestano naraščajo.
Alojza Gradnika. Katerega leta je pesnik izdal svojo prvo pesniško zbirko z naslovom «Padajoče zvezde*? 7. Slika B prikazuje spomenik padlim iz Medane. Ob vsakem imenu je vklesana tudi hišna številka padlega. Seštej vsa ta števila, vsoti dodaj število verzov prvih dveh kitic soneta, rezultat pa deli s številom vseh kitic soneta. Napiši končni rezultat, ki je enak številu stopnic razglednega stolpa v Gonjačah. 8. Katerega leta so se v Atenah vršile prve olimpijske igre moderne dobe? 9. Na spomeniku v Vrhovljah je vklesanih nekaj znanih Gregorčičevih verzov.' Itako je naslov poezij iz katere so povzeti? 10. Pred kratkim se je smrtno ponesrečil motociklistični prvak Gil-berto Parlotti, večkratni zmagovalec na novogoriških motodirkah. Napiši znamko motorja, s katerim je vozil na njegovi zadnji tekmi. 11. Izrazi v dekametrih dolžino žičnice, ki pelje na Skalnico. 12. Koliko milijonov prebivalcev ima Italija po zadnjem ljudskem štetju? 13. Nedavno tega je v talijanskem prevodu izšla zbirka poezij »Integrali*, delo znanega slovenskega pesnika. Povej njegovo ime in priimek. 14. Kateri je najvišji vrh v Trnovskem gozdu?
Tekst druge polovice vprašanj je bil naslednji:	1. Na najdebelejši
lipi v Ravnici boš dobil napisano uganko. Reši jo! 2. Koliko vžigalnih svečk ima štiricilindrski diesel motor? 3. Nekdo je nabral v škatlo pajke in muhe, vsega skupaj osem živalic, če prešteješ vse noge v škatli, ugotoviš, da jih je 54. Koliko je v škatli pajkov in koliko muh? 4. Med oddihom na Lokvah ti je organizator nudil žabe kot prigrizek. Ali veš koliko črk sestavlja ime in priimek primorskega skladatelja, katerega najlepša zborovska skladba nosi kot naslov ime teh okusnih živalic? (bival je v Krom-berku). 5. Napiši točen datum priključitve Slovenskega Primorja z Istro k Jugoslaviji. 6. Koliko volilnih skrutinijev je bilo treba, da je parlament izvolil sedanjega predsednika italijanske republike? 7. Ali so na spomeniku v Biljah vklesane vse črke slovenske abecede? 8. Vodnjak pred mirensko cerkvijo je najstarejši v vasi. V katerem stoletju je bil sezidan? 9. Ascona, Montreal, Granada: to so imena treh avtomobilov, ki jih izdelujejo različne tovarne. Povej ime teh tovarn? 10. Na vrhu Sv. Mihaela so letos odkrili novo kraško jamo z lepimi stalagmiti in stalaktiti. Kateri izmed teh dveh je kapnik na-vdolnik?
Predavanje o goričkem kolodvoru
O goriškem kolodvoru m o njegovem pomenu v sklopu železniške povezave med Italijo in Jugoslavijo ho govoril jutri ob 17. uri v dvorani trgovinske zbornice inž. Cleto Morelli. Predavatelj je strokovnjak s področja prevozov in je pripravil študijo o goriškem kolodvora po naročilu goriške trgovinske zbornice.
Natečaj
zdravstvenih pomočnic
Osrednje vodstvo državnega zavoda za materinstvo in otroštvo javlja, da je razpisalo javni natečaj za 308 zdravstvenih pomočnic. Za podrobnejše informacije se interesenti lahko obrnejo na pokrajin slci urad ONMI, Korzo Italija 55.
demokrati dobili na zadnjih obči skih volitvah dva svetovalca Pra ’ ker so številni krminski Sloven volili za to listo. Sedaj pa so zastopstva tako v občinskem kot tudi v upravnem odboru krm* ske bolnišnice. Zaradi tega utegn* priti v Krminu do dvostranske kitf licije med demokristjani in v cialisti.
Baje bo o stvari razpravljalo P?" krajinsko vodstvo PSDI, ki je D nalašč zato sklicano.
Fašistični napad na dobrososedske odnose
Goriški neofašisti so za napovedali shod v spontin^fj: parku, da bi počastili prihoda italijanske vojske e mesto na podlagi mirovne P°0~^ be. Ob tej priložnosti nameraval vzidati v ostanke spomenika P ščo, da so spomenik med vop porušili *slavi».
Fašistično provokacijo je vedal tudi misovski svetovalec “ droni na ponedeljski občinski ko je vprašal župana če namer va občinska uprava počastili osvoboditev Gorice.	.
Župan mu je odgovoril, daj? občinska uprava v stikih z °r~j* mi dejavniki in da obstajajo * možnosti za samostojne
V resnici se dogaja, da prepušča patriotične manifeste skrajni desnici, ki jih rzkom za svoje politične cilje, predvs ^ pa za provokacijo — kakor j? sg v sedanjem primeru — Pr0“. .,0 sednji Jugoslaviji, kar prav ni v skladu s stopnjo odnosov me Italijo in Jugoslavijo.	hJtin.
Toda ne čudimo se samo o0 ski upravi, da prepušča Pros rj. neofašistom za politično nU^fos0v ranje in zastrupljevanje 0
med sosednjima državama,
da
mo se tudi pristojnim ob’astem. ^ izdajajo dovoljenja za delanja. ^ imajo namen pokvariti ao vzdušje ob tej meji.
V interesu nadaljevanja do j„ sosedskih odnosov med Itd Jugoslavijo ter strpnosti med venci in Italijani v Furlani)1 lijski krajini pozivamo demokra ^ ne stranke, da s svojim Ja_nnjt stališčem onemogočijo glave fašistov v našem mestu obnavljanje politike, ki je v teklosti prinesla toliko gorja ’t mu demokratičnemu preb1^ jg.
svojo sovrag
mu demokratičnemu in zlasti Slovencem, do ka šisti nadaljujejo s gonjo.
šola GLASBENE MATICE " Gorica
Vpisovanje se bo v Gorici tek ljučilo 16. septembra. Vpisovam v glasbeno šolo - podružnico vodnje, bo v sredo, 13. sePte"\ bra od 16. do 18. ure v osnovi« šoli.
Iz goriškega matičnega ur®^*
ROJSTVA: Sandra Zonch, co Pianura, Eva Bragagnolo, »g la Miani, Michele Lo Re, Raf faef. Silvestri, Igor Tomšič, Mauro ^g zacola, Fabio Burgnich, N Deotto, Gianluca Marussi. jgg.
SMRTI: 72-letna uradnica da Prinčič, 72-letna gospodinj« na Ruzzier vd. Signore.
Kino
Gorica
VERDI 17.30 »La grande guerra*.
berto Sordi in Vittorio Gassm f CORSO 17.00-22.00 »Crisanterm £ un delitto*. A. Delon in J-Barvni film. Mladini pod D- 1 prepovedano.	,,$>
CENTRALE 17.00-21.30 »E P*r 1 jg un cielo di stelle*. G. Gen>m»
M. Adorf. Barvni film.	-g-
MODERNISSIMO 16.00-21.00 «L» ‘ ravigliosa favola di Biancan*
Barvni film.	£
►.
filnv
V1TTORIA 17.30-22.00 »Le f«1®’. Cardinale in M. Vitti. Barvn* j-no Mladini pod 14. letom prepove®
Tržič
AZZURRO 18.00 »La banda Bern* A. Girardot in J. Brel.	ifjr
EXCELSIOR 18.30 »Liguana dal»g_ gua di fuoco*. Valentina Corte ' PRINCIPE 18.00 »Sole rosso* ch* Bronson in Uršula Andress.
Vor« Gori.	—,
SOČA (N. Gorica) »Mali velik* ^ vek*, ameriški barvni film "
18. in 20.	, ut-
SVOBODA (Šempeter) »Most Pj1 ^ magenu*, ameriški barvni f”"1 ob 18. in 20.
RENČE »Bojevniki*, ameriški P* film — ob 20,	Ai
ŠEMPAS »Maks m tatovi*. fr*nC^ barvni film - ob 20.	g.
KANAL »Paton general iz meriški barvni film — ob l®'™ ^ DESKLE »Usoda ene ženske*. * riški barvni film — ob 20. g. PRVAČINA »Teksas je čez mejo*’ meriški barvni film — ob 20.
DEŽURNA LEKARNA V G0Rlc‘
Danes ves dan In ponoči je lekarna D’Udine. Trg sv. FraB^^ 5. tel. 21-24.
DEŽURNA LEKARNA V
Danes ves dan tn ponoči le lekarna AUa Salute, UL Cos®*^ tel. 72-480.
kratek pregled dosežkov na letošnjih olimpijskih igrah v munchnu
Največji napredek pri plavalcih: postavili so 22 svetovnih rekordov
V mnogih panogah je prišlo do izrednih presenečenj, kot n. pr. v košarki, kolesarstvu in drugod
! Obračun olimpijskih dogodkov v : ™unchnu bi bil prevelik, 6e bi ga i •'oteli sestaviti vsaj kolikor toliko | Popolno. Skušajmo pa si ustvariti Vsaj približno sliko vsega, kar se te dogajalo v preteklih dneh pod teamenjem petih krogov.
ATLETIKA
ZDA so osvojile v Mehiki 15 zla-j kalaj, v Munchnu pa le 6. Sov-*ti so svoj izkupiček povečali od "na 9. Vzhodni Nemci so bili rekorderji; v Mehiki so imeli eno "lato kolajno, zdaj pa osem. Načelovale so afriške države. ZDA •o prvič v svoji zgodovini zgubile Svoj primat v tej panogi. Skupno i* padlo sedem svetovnih rekordov, l*t je bilo izenačenih, dosegli pa te tudi deset evropskih rekordov,
J "totipijskih pa je bilo kar devet-tejst.
j Plavanje
Amerikanci so letos zelo populil, kljub temu so odnesli kar 17 ftetih kolajn, za kar se pa morate pretežno zahvaliti svojemu fenomenalnemu plavalcu Spitzu. Ostale težave so precej zaostale (drugo-'•'teščena Avstralija ima le 6 prvih •test. Kakovostna raven plavanja te igrah v Munchnu je bila en-®atna: v 29 disciplinah so zrušili ter 22 svetovnih rekordov. To do-tezuje, da je ta šport še vedno J. razvoju, v nasprotju z atletiko, kjer je postavljanje rekordov pre-; tej težje. Svoj lonček k beri medalj te letos s Calligarisovo pristavila ‘teli Italija.
I Košarka
s y štirih letih se je vse spreme-mio. Amerikanci, ki v zgodovini m panoge niso na olimpijskih igrah Rubili še nobene tekme, so tokrat ; Klonili prav v finalu. Sovjeti so ! prvi. presenetljivi Kubanci 3,, Kalij ani so pristali na načrtova-tem četrtem mestu, Jugoslavija pa J6 nazadovala na peto mesto. Stari kontinent kaže ameriški košarki Vedno bolj nevarno svoje zobe.
telovadba
,Pri moških so Sovjeti In Japon-’ ^ ohranili svojo premoč iz Me-
hike, pri ženskah pa so Čehosio-vakinje prepustile svoje mesto vzhodnim Nemkam, Sovjetinje pa so obdržale svoje pozicije. Po dolgih letih vodstvo nagraditvene slovesnosti ni imelo pripravljene jugoslovanske zastave; veliki »konjenik*, Miro Cerar je bil tokrat gledalec.
NOGOMET
Madžari so doživeli nepričakovan poraz: zlato je odšlo na Poljsko, z olimpijske nogometne pozorni ce pa sta izginili tudi Japonska in Bolgarija.
KANU IN KAJAK
Sovjeti in Madžari so ohranili svojo veliko premoč na mirnih vodah, zlasti Sovjeti, ki so pobrali skoraj vse zlate kolajne. V slalomu so biii zelo uspešni na umetni progi vzhodni Nemci, ki so (razen dveh bronastih) odnesli vse kolajne.
KOLESARSTVO
V primerjavi z Mehiko, pravi polom Italije in Francije. Italija je padla od štirih kolajn na ničlo, Francija pa od treh zlatih na eno. Uspešni so bili Sovjeti, presenetili pa so zlasti Avstralci.
HOKEJ NA TRAVI
Evropejci so se končno dobro naučili igrati to panogo. Svetovni kakovostni vrh se seli iz Indije, Pakistana in Avstralije polagoma proti zahodu. Zlato kolajno so osvojili zahodni Nemci.
JUDO
Najuspešnejši so bili Japonci, seveda. Kot posameznik se je najbolj izkazal Nizozemec Ruska z dvema zlatima kolajnama.
VESLANJE
Vzhodna Nemčija je v sedmih disciplinah odnesla sedem kolajn. V Mehiki je le tri. Italija je zgubila dve kolajni. Napredek je pokazala Nova Zelandija.
ROKOBORBA
Sovjeti so v obeh disciplinah osvojili kar 14 kolajn, od teh 6 zlatih Napredovale so tudi ZDA. Dve kolajni si je priborila tudi Jugosla-
ffrlški atleti se na letošnjih olimpijskih igrah niso odrezati tako dobro, kol K bilo pričakovati. (Na sliki kenijska tekača Kipchoge Keino In Ikoma Salri)
""Oniimui,.....................................■■■■>.
DANES V RIMU
atletika
Vrsta slavnih imen iiu Memorialu Zauli»
Med drugimi bodo tekmovali tudi Evans, Matlhes, Badenskii, WottIe in Seagren
HM, 12. — Jutri bo na sporedu deveto mednarodno tekmovanje itletiki za «Memorial Zauli*. Mo-bodo nastopili v tekih na 200
400 m, 1500 m in 5000 m, v ■ku s pavjo, skoku v višino, &koku, v štafetah 4x100 m in
00	m. Atletinje pa bodo nasto-
1	le v treh disciplinah: v teku 100 m, 800 m in v štafeti
4x100 m.
Med sprinterji bodo zbujali največ pozornosti Mennea, olimpijski prvak na 400 metrov Američan Matthes, svetovni prvak Evans ter Poljaka Wemer In Badenski. Na 1500 metrov pa se bosta Arese in Del Buono pomerila z Wottleotn (zlata kolajna na 800 m). V skoku h palico bo nastopil STngrnn
vija, pa tudi Italija ni ostala praznih rok.
VATERPOLO
Tudi tu je prišlo do vrste sprememb. Najbolj so presenetile ZDA, ki so osvojile bron. Ta panoga se je slabo iztekla za Jugoslavijo in Italijo. Ugodno so presenetili zahodni Nemci.
ODBOJKA
Japonska in Sovjetska zveza sta ostali še vedno lastnici svetovnega vrha. Pri moških se je med njiju vrinila Vzhodna Nemčija, pri ženskah Korejke.
MODERNI PETEROBOJ
Madžarom individualna zmaga ni prinesla take premoči, kot na prejšnjih igrah. Nevarno so se jim približali Sovjeti, ki so osvojili ekipno zmago.
BOKS
Veliko odkritje tega tekmovanja so bili Kubanci: osvojili so pet kolajn, od teh tri zlate. Nazadovale so ZDA, Sovjetska zveza, Italija in sredozemske dežele na splošno. Jugoslaviji je priboril prvo boksarsko zlato kolajno na igrah Mate Parlov.
SABLJANJE
Izkazali so se Madžari. V žep so spravili kar devet kolajn. Dve zlati odličji je osvojila tudi Italija, kar je bolje kot v Mehiki. Sovjeti so dejansko ostali tam. kjer so bili pred štirimi leti.
KONJSKI ŠPORT
Za Italijo je pomenil nastop v tem tekmovanju nov preporod. Njen izkupiček so bile tri kolajne, od teh ena zlata. Angleži so bili v MUnchnu najboljši, a še vedno slabši kot v Mehiki.
STRELJANJE
Pred štirimi leti so Sovjeti povsem prevladovali v streljanju, tokrat se je medalj polastilo večje število držav. Dve sta bili tudi za Italijo.
TOČKE V MUNCHNU (V tej razpredelnici je vsaka zlata kolajna ocenjena s 6 točkami, srebrna s 3 in bronasta z 1 točko).
1.	Sovjetska zveza	403
2.	ZDA	320
3.	NDR	209
4.	ZRN	126
5.	Japonska	110
6.	Madžarska	91
7.	Avstralija	71
8.	Bolgarija	71
9.	Poljska	66
10.	ITALIJA	49
11.	švedska ln V. Britanija 48.
13. Romunija 37, 14. Francija 31. 15. Kuba 28, 16. CSSR 26, 17. Kenija 25, 18. Finska 24, 19. Nlzozem.	22, 20.	JUGOSLAVIJA,
Norveška	17, 22.	S.	Koreja	12,
23. N. Zelandija 10, 24. Švica in Kanada 9, 26. Uganda 7, 27. Danska,	Belgija	in	Grčija	6,
30. Avstrija in Kolumbija 5, 32. Iran 4, 33. Argentina, Libanon, Mehika, Mongolija, Pakistan, J. Koreja,	Tunizija	in	Turčija	3,
41. Brazilija, Etiopija in Španija 2, 44. Indija, Jamajka, Gana, Niger in Nigerija 1.
TOČKE V MEHIKI (V tej lestvici je vsaka zlata kolajna ocenjena s 6 točkami, srebrna s 3 in bronasta z 1 točko).
1.	ZDA	388
2.	SZ	300
3.	Madžarska	102
4.	Japonska	94
5.	Vzhodna Nemčija	88
6.	Zahodna Nemčija	70
7.	Francija in Avstralija	56
9.	ČSSR	52
10.	Velika Britanija	48
11.	Poljska in Romunija 47, 13. ITALIJA 39, 14. Kenija 32, 15. Mehika 30, 16. JUGOSLAVIJA 29, 17. Nizozemska 28, 18. Bolgarija 27, 19. Danska 21, 20. Iran 17, 21. Švedska in Kanada 16, 23. Finska 12, 24. Turčija in Kuba 12, 26. Etiopija in Norveška 9, 28. Nova Zelandija in Avstrija 8, 30. Švica in Tunizija 7, 32. Pakistan, Venezuela in Mongolija 6, 35. Brazilija 5, 36. Belgija, Koreja in Uganda 4, 39. Kamerun in Jamajka 3, 41. Argentina 2, 42. Grčija, Indija in For-moza 1.
LOKOSTRELSTVO
To je nova olimpijska panoga, v kateri so bile v premoči ZDA.
JADRANJE
Avstralija je bila z dvema zlatima kolajnama najboljša. Italija je zgubila obe mehiški bronasti odličji. Jugoslovanom ni uspel podvig v razredu deleči Holandec*.
ROKOMET
Po daljnem letu 1936 so ga zopet vključili v olimpijski spored. Prinesel je veliko zmagoslavje Jugoslovanom. Niti ostale vzhodnoevropske države se jim niso mogle enakovredno upirati.
unuiiiinmiiiiimiiiiiiiiiiiii.............................................................................................................................................................m«
Včeraj je v Lausannu dosedanji predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Avery Brundage tudi formalno predal svojo funkcijo Lordu Killaninu
20. OBČNI ZBOR ŠD JUVENTINE
Predsednik Dino Roner orisal delovanje društva
Štandrežci pripravljajo proslavo 25-letnice obstoja društva
V polni dvorani prosvetnega društva «Oton Župančič* je bil v petek zvečer 20. občni zbor ŠD Ju-ventina. Prisotne je bilo precej mladine, kar je zelo razveseljivo za nadaljnje delovanje društva samega. Uvodno besedo je imel tajnik Miloš Tabaj, ki je poudaril, da Juventina obstaja že več kot dvajset let. Skozi ves ta čas je pretrpela marsikaj hudega in njeni odborniki so morali premagovati številne ovire. Dodal je še, da se je društvo kljub temu vedno izkazalo na vseh športnih manifestacijah.
Glavni govor je imel predsednik Dino Roner, ki je v uvodu pozdravil vse prisotne, vse ljubitelje športa in vaščane, ki se zanimajo za obstoj društva. Ronerjev govor se je nadaljeval z upanjem, da bo v prihodnjih letih pristopilo v to društvo čimveč mladine in naraščaja, ker samo tako bo imelo za seboj mlad delovni kader. Predsednik je v nadal.jevanju kritiziral delovanje odbora, ki ni z zadostno odgovornostjo sledil društvenim problemom in je1 VČčftriaf- puščal pri načelih ki se jih mora držati domače društvo, 1’oudaril je, da je v sezoni 1979-71 vsa teža štirih nogometnih ekip padla na rarfiena štirih čla-hov društva in sicer Emila Nanuta, Franka Brajnika, Maksa Makuca in Vanija Pavlina. V sezoni 1971-72 se je isto ponovilo in samo nekateri člani so speljali vse delovanje z lastnimi močmi. Roner je še omenil manifestacije, kj jih je Juventina organizirala, oziroma se jih je udeležila. V Prosvetni dvorani v Gorici je 13. 2. 1971 organizirala pustni ples, v poletnih mesecih p« tri «šagre» na domačem igrišču.
Dejal je še, da ima društvo širše interese in ne le take zgolj nogometnega značaja. To dokazuje dejstvo, da odborniki Juventine polagajo padlim vsako leto venec na štandreškem pokopališču. V vasi se je ustanovila sekcija ANPI; Juventina je v odboru društev za postavitev spomenika padlim partizanom v Štandrežu. Športno društvo se je udeležilo raznih turnirjev. To so bili: namiznoteniški turnir v Gorici za »Pokal Giannija Ferletiča* (organiziralo ga je ŠD Mladost), odbojkarski turnir ob priliki 25-letnice osvoboditve v Trstu: sodelovalo je na dnevu mladine v Šte-verjanu. Poleg tega je še gostilo nogometno društvo Audax Contee iz Florenc in tako pokazalo tudi daljnim prijateljem, da živijo v Štandrežu Slovenci. Ob koncu govora je Roner povedal, da je naloga občnega zbora izbrati odgovorne voditelje društva, ki bodo u-pošbevali sledeče namene in cilje: 1 Juventina naj zajame v svoje
vrste čimveč mladine. 2. V ekipah morajo igrati predvsem domači mladinci. Ne smejo se uporabljati tuji igralci le zaradi boljše uvrstitve na lestvici. 3. Juventina mora pri svojih članih zbuditi ljubezen do športa, do slovenskega jezika in spoštovanje do drugih narodnosti. 4. Odborniki morajo skrbeti, da v čim krajšem času dostojno proslavijo 25-letnico ustanovitve ŠD Juventine.
Po tem govoru sta proL Aldo Rupel v imenu ZSŠDI in Danilo Nanut, predsednik PD «0. Župančič*, pozdravila vse prisotne in želela društvu čimveč uspeha. Prof. Rupel je poudaril, da je treba v mladini zbujati, poleg ljubezni do športa, narodno zavest in zaposliti mlade tudi na kulturnem in političnem področju. Danilo Nanut pa je zagotovil prisotnim, da bo v primeru potrebe PD «0. Župančič* pripravljeno sodelovati s to športno organizacijo za skupno reševanje perečih problemov.
Sledila je nato diskasija v kateri so prisotni zastavili Ronerju nekaj vprašanj v ' zvezi s športnim društvom, V zadnji točki dnevnega reda je bila sestavljena kandidatna lista, . na kateri so bili izvoljeni sledeči domačini: Ivo Berdon, Mario Ciampa, Giorgio Corva, Danilo Klanjšček, Maksimiljan Makuc, Mirko Močnik, Danilo Nanut, Emil Nanut, Maksimiljan Nanut, Stanko Nanut, Vanj Pavlin, Marčeto Petejan, Bruno Puia, Dino Roner, Edi Tabaj, Miloš Tabaj, Danilo Di Gle-ria in Milan Pelicon. Poleg teh so dobili glasove še: Pepi Grundenc, Aldo Tabaj, Rado Nanut, Darij Nanut in Franko Darvin.
Ob zaključku pa so strutdnatorji, katerih predsednik je bil Franko Darvin (tajnik Alojz Paškulin, skru-tinator Stanko Nanut) sklicali sejo za petek, 15. 9. ob 21. uri, ko bodo člani kandidatne liste dobiti posamezne funkcije.
ODBOJKA
Danes v Sovodnjah odbojkarski turnir
Drevi bo na sovodenjskem odbojkarskem igrišču prijateljski turnir v odbojki med ekipama Doma, Sovodenj in Veloxa. Pred pričetkom tekem, ki bodo ob 20. uri, bo žrebanje za odločitev sporeda tekem. Vsaka ekipa bo igrala proti vsaki na dva osvojena seta. Zmagovalec bo dobil pokal. V primeru slabega vremena bo turnir odpadel.
Pred (toevi je bila na sovodenj-
skem igrišču na presitem odbojkarska prijateljska tekma med domačini in goriškim Domom. Tekma je služila le kot začetna priprava za bodoče prvenstvo Doma v D ligi. Važnejša od rezultata je bila kondicija vsakega igralca. Na splošno se je vsem poznala počitniška neaktivnost, saj ro bili skoraj vsi igralci preveč statični in na mreži niso bili preveč učinkoviti. Sicer pa je do prvenstva še dovolj časa, da se bo ekipa strenirala im znašla na igrišču.
NOGOMET
TURNIR DE MACORI
Primorje izločilo moštvo Primorca
Igra obeh enajsteric je bila nezadovoljiva
Primorje — Primorec 2:1 (1:1)
PRIMOREC: Kante, Guštin, Sluga, Finotto, Sosič, Možina, čuk, Vigini, Kralj, Možina, Sama.
PRIMORJE: Štoka, Visintin, Malu-sš, Bukavec, Trampuš, Barbiani, Barnaba, Drioli. Verginetia, Prašelj (Husu G.), Pertot
SODNIK: Marcolin (Trst).
STRELCI: p p. v 17. min. Kralj M., v 44. min. Finotto (avtogol); d. p. v 19. min. Barnaba.
Enajsterici Primorja in Primorca sta se v ponedeljek zvečer pomeriti v Ul. Flavia v tekmi, veljavni za
ciiiiiii iiu im mi milili n iii hiiii 1111111111 ani iikmiiiiiiiiii mn mn 11111111111111111111111111 ii iiiiiiiiiiiiiihiiiiiiii im
NOGOMET
EVROPSKI POKALNI TURNIRJI
NEGOTOVI IZIDI V PRVIH KOLIH
Žreb je določil za nasprotnike vec enakovrednih enajsteric
; RIM, 12. — Jutri še 'bodd' žhova pričela velika evropska nogometna tekmovanja, s prvim izločilnim kolom pokala prvakov, pokala pokalov in pokala UEFA. Vsi trije veliki evropski turnirji bodo v prvih kotih precej negotovi, saj ne poznamo resnične vrednosti vseh ekip, večkrat pa je žreb združil velike favorite.
POKAL PRVAKOV
Vpisanih je 30 moštev, Ajax iz Amsterdama pa se je kot lanskoletni zmagovalec uvrstil naravnost v osmino finala. Med najza-nimivejšimi srečanji prvega kola bi morale biti tekme med sarajevskim Željezničarjem in ekipo Derby Cour»ty, Sofijo in Panathinaikosom ter Juventusom in Marseillesom. Najlažjo nalogo pa bo najbrž imel Real Madrid proti islandskemu Keflaviku.
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Za ta nogometni turnir je prijavljenih 32 ekip, manjka pa Glas-gow Rangers, lanskoletni zmagovalec, ki je bil izključen za dve leti zaradi incidentov v srečanju s sovjetskim Dinamom. Na tem turnirju je italijanski Milan že odigral prvo srečanje in zmagal s 3:0. Jugoslovanske barve bo zastopal Hajduk iz Splita, ki bo v prvem srečanju nastopil proti norveškemu moštvu Frederi Stand. Na
tem turnirju so vse napovedi nemogoče, saj nastopajo tudi moštva druge nogometne lige poleg mnogih znanih enajsteric.
POKAL UEFA
To tekmovanje bo najbrž najbolj negotovo, saj nastopajo ekipe, ki so se uvrstile na prvo mesto na raznih državnih prvenstvih. Mnoga moštva nastopajo tako prvič v mednarodni areni. Vpisanih je kar 64 ekip. Jugoslavijo bodo zastopali Crvena zvezda, OFK Beograd in Vojvodina. Od italijanskih klubov pa imajo pravico do nastopanja Torino, Cagliari, Inter in Fiorentina.
KOLESARSTVO
PARIZ, 12. — Jutri se prične mednarodna amaterska kolesarska dirka «Tour de TAvenir*. Celotna dirka je razdeljena na dvanajst etap in se bo zaključila 24. septembra. Celotna proga bo merila 1600 kilometrov. Prva in osma etapa bosta na kronometer.
• • •
MtJNCHEN, 12. — Španec Jaime Huelamo je zgubil bronasto kolajno s cestne kolesarske vožnje na olimpijskih igrah, ker je zdravniški pregled ugotovil, da se je posluževal p>oživil. Poleg tega, da so mu odvzeli tretje mesto, ga je mednarodna komisija izključila za en mesec, medtem ko je ostalo tretje mesto dirke prazno.
drugi nogometni turnir De Macori. Za obe ekipi je bil to prvi uradni nastop v letošnji sezoni, kar je bilo razvidno tudi iz prikazane igre, ki ja bila še zelo daleč od zadovoljive ravni. Tako Primorec, kot tudi Primorja, pa imata še dovolj časa, da popravita razne hibe. Trener Barbiani bo moral s pripravami pohiteti, saj bo nastopalo letos Primorje v višji bgL Prosečani so namreč prav v lej tekmi pokazati, da so še precej pomanjkljivi v napadu in v zaključevanju, kjer manjka dober strelec. Zadovoljila je ■u edina igrišča, predvsem po zasiugi Driotija, ki je lani nastopal za Mug-tfesano. Pomanjkljiva pa je bila o-bramba.
Nekoliko manj preglavir ima trener 1 rimorca Leonard Kralj, saj ima pred seboj še mesec dni časa (deset dni več kot Primorje).
Pripomniti je treba, da sta na reden potek srečanja vplivala nizka temperatura in močan veter. D-eLenci so tili trd oreh za Prosečane, predvsem v prvih minutah igre, ko so tudi prišli v vodstvo z M. Kial.em. Minuto pred koncem polčasa pa je branilec Finotto (nekdanji igralec Vesne) za-I krivil avtogol. V drugem delu igre so bili Prosečani v rahli premoči in so ši z golom Barnabe zagotovili zmago
Primorje se je s ponedeljkovo zmago uvrstilo v četrtfinale turnirja, kjer se bo pomerilo z zmagovalcem tekme Llbertas — Portuale, Prinr^ec pa j« izpadel.	B. «.
Na svoji zadnji tiskovni konferenci je prireditelj olimpijskih iger Willy Daume povedal, da si je igre v Miinchnu in Kielu ogledalo preko štiri milijone gledalcev.
V nadaljevanju svoje tiskovne konference je izjavil, da bi morale olimpijske igre biti tudi v Afriki. Zato bo šel osebno kmalu v Lagos, kjer bo nadaljeval s stiki, ki so jih miinchenski prireditelji že imeli z afriškimi predstavniki.
099
NEW YORK, 12. - Ameriška olimpijska reprezentanca se je vrnila v ZDA — precej potrta, saj so vsi prepričani, da je na olimpijskih igrah doživela pravi polom, posebno če primerjamo letošnje rezultate s tistimi, ki jih je dosegla v Mehiki. Američani so prepričani, da je njihov polom še večji glede na to, da je Sovjetska zveza odnesla kar 50 zlatih kolajn, proti njihovim triintridesetim.
OBVESTILO
Ob priliki otvoritve partizanske Sole v Cerknem, organizira ŠD Breg 17. t. m. v ta kraj izlet. Vpisovanje pri vaških laetopašUb.
Tkdhto uAedrudfau j
Olimpijsko naselje se je še skoraj povsem izpraznilo. Italijanski kajakaš Mario Pedretti sl je svojo prtljago ob odhodu v domovino naložil ua
rameru kar s pomočjo vesla
S prošnjo za objavo smo prejeli sledeče pismo:
Pot prijateljstva
in planinsko društvo CAI
Kot je Primorski dnevnik že poročal, je pred dobrim mesecem stekla »Pot prijateljstva*, ki je planinska Dovezava naših treh obmejnih dežel: Avstrije, Italije in Jugoslavije.
Razveselila nas je ta izpeljana iniciativa, kajti da po pravici povem, planinci kot športniki ne vi dimo mej in ločitve duha. Seveda je za to potrebna '*ures športna vzgoja. Zgodi pa se .■»hko, da zo tri vseh naših naporih za zblizanje še včeraj nasprotujočih si sil, znajdemo pred visokim zidom nerazumevanja, če ne gre odo za hujskanje, ki spominja na uradno državno politiko tako neslavne preteklosti naše zgodovine.
Lahko bi marsikdo sodil, da je tudi šport uglašen v vodstvu CAI v Trstu in deloma tudi v Gorici. Če izvzamemo vsestranske napote predsednika goriškega CAI gospoda Lonzarja in njegovih ožjih sodelavcev, potem lahko rečemo, da vodstvo italijanskih planinskih društev lahko bolj malo pokaže, kaj je dejansko storilo za prijateljstvo med planinci treh narodnosti, ki jih srečujemo po gorah od Dolomitov d« Kamniških Alp.
Rad bi pri tem pribil dejstvo, da se planinci sami kaj radi srečamo in še raje govorimo o problemih, ki se tičejo vsega gorništva.
»Pot prijateljstva* je pot zbliia-nja, kot je poudaril predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik ob otvoritvi poti.
Že 400 jugoslovanskih in 300 avstrijskih planincev ima knjižice »Poti prijateljstva*, in *o v teh knjižicah že žigi vrhov, med k v terimi pa zaman iščeš žige vrhov, ki so si jih funkcionarji CAI izbrali za svoje postojanke v sklopu te poti.
Neprijeten je občutek da CAI tega še ni uredil v veselje planincev treh dežel in celo izven njih.
Tu bi rad položil na srce tistim, ki so poklicani, da urejajo gorništvo v naši deželi, zlasti Furlanom, e katerimi se Slovenci navadno dobro razumemo: športnik ne sme dopustiti, da brezvestni ljudje kujejo svoje politične špekulacije zaradi česar se zgodi, da je plemenito gorništvo podrejeno nedopustnim nagnjenjem.
In še nekaj. Gorništvo ima svojo tezo v turizmu, za katerega jo strastni zagovornik. Ali je reklamo zanj, če planinci iz drugih 'hiH ne najdejo razumevanja pri nas?
SLAVKO TOTA
Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 795 823 Ul Montecchi 6/III Telefon 761 470
Uredništvo	TRST Ul
Podružnica	GORICA
Uprava	TRST
Oglasni oddelek TRST Naročnina
Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir	V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna	14.— din, letna 140.— din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
13. septembra 1972
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 »AfrlT* - D2S, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20'
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno ■
upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir. «Mal' °9lss , 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri 5
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska ZTT
PRESENETLJIVI ZAKLJUČKI BALISTIČNIH IZVEDENCEV
Eksplozija na nosilnem stebru pri Segrateju je razmesarila tudi FeitrineHijevega pomočnika
Izvedenci so prepričani, da en sam človek ni mogel postaviti peklenskega stroja Založnik naj bi sam nehote povzročil eksplozijo
MILAN, 12. — Kaže, da je 14. marca zvečer skupaj z miiannskim založnikom Feltrinellijem umrla še neka oseba. To so ugotovili izvedenci, ki so danes predložili preiskovalnemu sodniku dr. Čiru De Vincenzu poročilo o eksploziji, ki je ubila milanskega založnika.
Skupaj s FeltrinelJijem so bili tisto noč na nosilnem stebru daljnovoda pri Segrateju še druge osebe. Izvedenci namreč trdijo, da ena sama oseba, pa naj bo tudi najbolj izkušen in spreten miner na svetu, ne bi mogla postaviti peklenskega stroja na nosilcu štev. 71.
»Eksplozija je ubila ali hudo ranila — pišejo izvedenci v svojem poročilu — še neko drugo osebo. Možno je, da je bil ta atentator na mestu mrtev ali pa je bil hudo ranjen, ta druga domneva pa je bolj verjetna.»
Drugi atentatorji, ki so bili priče tragediji, so se verjetno odločili, da odpeljejo s seboj samo enega ranjenca in so izbrali tistega, ki je bil še živ. Feltrinellija so zapustili na polju, ker je bil že mrtev. Zdravniški izvedenci, ki so pred ložili preiskovalnemu sodniku svoje poročilo pred nekaj tedni, so namreč ugotovili, da je založnik
Feltrinellijevo truplo ob vznožju nosilnega stebra v Segrateju
PRESTOLNICA POLJSKE JE ZOPET DOBILA STARO PODOBO
Vse, kar danes pomeni Varšavo je postavila ena sama generacija
Hitlerjeva vojska je mesto do tal porušila, na ruševinah pa niso zrasle moderne stolpnice, ampak zopet stara Varšava
NAPAD
Dogodki v Miinchnu so hudo pretresli svetovno javnost. Zato ni čuda, da so tudi tamkajšnji policiji nekoliko popustili živci. Še bolj pa so bili policijski agenti vznemirjeni, ko jim je v ponedeljek zvečer neznanec telefoniral in dejal, da je skupina palestinskih gverilcev ukradla turistično letalo in da namerava spustiti bombo na olimpijski stadion.
Pa nemška policija ni kar tako. Nad stadion je takoj poslala dva vojaška lovca, ker so radarske naprave ugotovile, da se stadionu približuje neko letalo. Lovca pa «gyerilcev» nista sestrelila, kajti pravočasno sta pilota ugotovila, da gre za redno linijsko letalo družbe «Finnair>, ki je nekoliko zašlo iz prave smeri.
ODKRITJE
32-letni kmet iz Messine Antonio Sciarrino je po povratku domov todkril* 17-letnega popolnoma golega mladeniča pod ženino posteljo. Poklical je karabinjerje in ga hotel prijaviti zaradi zapeljevanja. Ko pa so mu pojasnili, da to ni kaznivo dejanje, ga je prijavil sodišču zaradi vdora v tuje stanovanje.
Mladenič se je zagovarjal rekoč, da mu je bilo toplo in da se je zato slekel. Ko ga je Sciarrinova žena zagledala, se je prestrašila in zato se je skril pod posteljo....
Kaj pravite, kdo je imel prav?
PROPAGANDA
Politična propaganda ne pozna meja. Gledalci neke nogometne tekme zato niso bili posebno presenečeni, ker je helikopter med tekmo spustil letake nad stadionom. Bolj presenečeni so bili, ko je na stadion prišlo veliko število pM-cistov. ki so vse letake pobrali. *ker so Uh spustili pripadniki neke ekstremistične organizacije».
umrl takoj po eksploziji zaradi izkrvavitve.
Šest mesecev po tragediji pri nosilnem stebru v Segrateju imajo preiskovalni organi pred seboj novo še neraziskano sled, ki bi lahko pojasnila tragično Feltrinellijevo smrt Izvedenci so dali svoj odgovor. S tem poročilom se je zaklju čila faza tehničnih preiskav in sedaj bodo morali sodniki preučiti dokazno gradivo.
Omenjeno poročilo sestoji iz 600 tipkanih strani, od katerih 200 posvečenih eksploziji na nosilnem stebru, 100 peklenskemu stroju, ki ni eksplodiral na nasilnem stebru v S. Vitu di Gaggiano, in 300 tehniki, ki so jo uporabili atentatorji. V tej zadnji polovici izvedenci odgovarjajo na vprašanja preiskoval-marca zvečer skupaj z milanskim nih organov:	kako in zakaj je
peklenski stroj eksplodiral? Je kdo namenoma povzročil eksplozijo? So isti atentatorji minirali tudi nosilni steber v S. Vitu?
Izvedenci odgovarjajo na vsa ta vprašanja. Najbolj presenetljivo pa je prepričanje, da Feltrinelli ni bil edina žrtev eksplozije.
Kar zadeva tehniko atentata so izvedenci prepričani, da so oba nosilna stebra minirali ljudje, ki niso bili izkušeni v uporabi razstreliva. Zagrešili so namreč več napak in
možno je bilo, da bi peklenska stroja ne eksplodirala (kot v S. Vitu) ali pa da bi eksplodirala prehitro (kot v Segrateju). Ure — ta-komenovani «timers» — so bile delno pokvarjene, nekatere baterije so bile izčrpane, sistem miniranja začetniški.
Po mnenju izvedencev je eksplozijo na nosilnem stebru pri Segrateju povzročil sam Feltrinelli z ne rodno kretnjo. Dve hipotezi sta možni. Prva: založnik je imel «ti-mer* v žepu. Ko je postavljal eksplozivni naboj je nenadoma izgubil ravnotežje, postavil je roke za hrbet da bi se oprl na prečko, nategnil je blago jopiča in pritisk na uro je povzročil eksplozijo. Druga domneva je pa, da se je milanski založnik nehote dotaknil ure z levo nogo in povzročil eksplozijo. Obe domnevi naj bi pojasnjevali zakaj je eksplozija razmesarila Feltrinellijevo nogo, roki pa sta bili nepoškodovani.
V obeh primerih je eksplozijo povzročila predčasna vključitev električnega toka. Kaže, da so izvedenci odkrili neizpodbiten dokaz za
to domnevo. S pomočjo elektronskega daljnogleda so slikali znak, ki ga je pustila os na številčnici in tako zaključila električno povezavo.
Izvedenci so tudi ugotovili, da bi peklenski stroj v S. Vitu ne mogel eksplodirati. Atentatorji so postavili v detonator navaden smodnik namesto črnega smodnika. Navaden smodnik pa ne eksplodira, če ne pride v neposreden stik z električnim tokom. Poleg tega pa ni bilo dovolj električne napetosti, ker so atentatorji uporabili izčrpano baterijo.
Poročilo izvedencev bo moral sedaj preučiti preiskovalni sodnik Ciro de Vincen«), ki pa bo moral upoštevati tudi mnenje zasebnih izvedencev družine Feltrinelli.
V zvezi z vestjo, da je na nosilnem stebru v Segrateju umrla skupaj s Feltrinellijem še neka druga oseba, so se v milanskih sodnih krogih širile govorice, da je ta vest le izmišljotina časnikarjev ki so po svoje tolmačili zaključke izvedencev o možnosti, da je založnik sam postavil peklenski stroj.
mi je poljski tovariš pri razkazovanju glavnina mesta njihove dežele, Varšave, v nekem trenutku dejal: vse to, kar vidite, vse, kar danes pomeni Varšavo, vse to je postavljeno in zgrajeno v teku ene same generacije.
Vsakdo, kdor si je ogledal današnjo Varšavo in je hkrati imel v zavesti in pred očmi vse tisto, kar je to mesto doživelo in preždelo pred tremi desetletji, bo stal pred vprašanjem: Koliko let je prisoditi temu odprtemu, prostranemu mestu ob Visli, ali 700 let, kolikor t.rdijo zgodovinarji, ali 25 let, kolikor štejejo vse te stavbe, ulice in spomeniki, ki jih gleda obiskovalec.
Varšava je bila med drugo svetovno vojno do tri četrtine porušena, v starem mestu, kjer je bilo nekdaj središče Varšave, je bilo 90 odst. vseh poslopij do tal porušenih. Tisti del pa, kjer so danes prostrani parki in vitki, mo-
PO TRČENJU BRZOVLAKA V AVTOBUS
Nesreča pri Portogruaru terjala 6 smrtnih žrtev
Policija še vedno išče čuvaja železniškega prehoda, ki je predčasno odprl zapornice
Vsa resnica je v sodbi, da naj- | derni nebotičniki, na mestu, kjer bolj globoke stvari lahko izpoveš ' je bil svoj čas židovski geto, pa z najbolj preprostimi besedami. I ni ostal kamen na kamnu, tu je To spoznanje me je prešinilo, ko rušitelj opravil svoje delo stood-
PORTOGRUARO, 12. — žrtev hude nesreče, ki se je pripetila včeraj na železniškem prehodu v kraju Summaga di Porto-gruaro, je naraslo na 6. V bolnišnici je danes ponoči umrla 68-letna Eli tabctta Sartot iz Tor-viscose.
Danes so tudi ugotovili istovetnost ostalih žrtev nesreče. Poleg li-letnega Stefana Delmasa sta bila prj priči mrtva voznik avtobusa
...........................................
NEUSPEH WHITELAWOVE POLITIKE V ULSTRU
Katoliška opozicija se ne bo udeležila konference za pomiritev Sev. Irske
Ker londonska vlada noče osvoboditi katoliških političnih internirancev, so se opozicijske stranke odločile za tako stališče
LONDON, 12. — Ulstrska laburistična - socialdemokratska stranka se ne bo udeležila večstrankarske konference o pomiritvi Ulstra, ki jo pripravlja britanski minister Whitelaw. Vodstvo katoliške opozicijske stranke se je odločilo za ta ukrep, ker britanska vlada ne namerava osvoboditi vseh političnih internirancev v Severni Irski.
Danes popoldne so se predstavniki ulstrske laburistične - socialdemokratske stranke srečali z britanskim ministrskim predsednikom Heathom. da bi razpravljali o omenjeni večstrankarski konferenci, ki bo 25. septembra. Zahtevali so — kot pogoj — naj londonska vlada osvobodi vse politične jetnike. Ker je Heath dal negativen odgovor so odločili, da se ne bodo udeležili konference.
Laburistična stranka je največja in tudi najuplivnejša opozicijska stranka v Ulstru. Politični opazovalci menijo, da bodo tudi ostale katoliške politične organizacije sledile njenemu zgledu in se ne bodo udeležile konference. To avtomatično zagotavlja neuspeh Whitelawove politične iniciative za pomiritev Severne Irske.
Heath se je tako znašel v precepu. Po eni strani neuspeh tako imenovane pomirjevalne politike v Ulstru, po drugi pa pritisk desničarskih krogov londonskega parlamenta za ostrejši nastop. Ministrski predsednik danes ni mogel ugoditi zahtevi katoliške severnoirske opozicije, ker bi izzval močan odpor desnega krila konservativne stranke. Bliža se namreč kongres te stranke in taka odločitev bi brez dvoma pomenila razkol. Tega si Heath ni mogel privoščiti. Kot smo pa že omenili, pomeni negativen odgovor na zahteve katoliške opozicije propad večstranske konference. Vprašanje je, kako se bo sedaj Heathova vlada izmazala iz te politične krize.
Po aretacijah v Atenah
ATENE, 12. — Mednarodno združenje pravnikov je poslalo grškemu pravosodnemu ministru Ange-losu Tsukalasu pismo, v katerem kritizira zadržanje grške vlade ob priliki aretacije grške državljanke Sofie Georgiu, ki je obtožena pro-tidržavne dejavnosti. Združenje, ki ima sedež v Ženevi, pravi, da način aretacije ni v skladu z »za-
konskimi določili in z običajnim zadržanjem civilnih narodov*. Poročilo tudi ugotavlja, da, čeprav je Georgiujeva matj dveh otrok, njeni sorodniki niso bili obveščeni o aretaciji. Poleg tega pa je njen odvetnik nj mogel obiskati, ker so oblasti to strogo prepovedale.
Združenje zato zahteva od ministra, da omogoči Georgiujevi pravno pomoč in naj poskrbi, da jo preiskovalci uradno osumijo ali pa izpustijo na svobodo.
Trije mladeniči mrtvi v prometni nesreči pri Palmanovi
VIDEM, 12. - Trije mladeniči so izgubili življenje pri prometni nesreči, ki se je pripetila danes ponoči pri Palmanovi. Iz še nepojasnjenih razlogov je avtomobil, s katerim so se peljali 25-letni Danilo Pelizzari, 16-letni Giancarlo Muner in 17-letni Fabrizio Buifon, vsi iz Felettisa pri Palmanovi, treščil v drevo. Pelizzari in Muner sta bila pri priči mrtva, Buifon pa je umrl kmalu po prevozu v bolnišnico.
Trgovca aretirana zaradi prodajanja pokvarjenega sadnega soka
RIM. 12. — Rimski pretar je o-dredil aretacijo dveh trgovcev na debelo zaradi trgovanja s pokvarjenim sadnim sokom. Preiskave proti njima so se začele že pred nekaj meseci. Tedaj sta oba izjavila, da sta sokove kupila od nekega neapeljskega proizvajalca in da se ne spominjata njegovega i-mena, po ceni 100 lir. Pretor pa je danes zaključil preiskavo in u-gotovil, da sta trgovca vedela, da je sok pokvarjen in da sta zanj plačala le 30 lir. Zato je tudi odredil njuno aretacijo. '
Tatovi odnesli mamila iz genovske bolnišnice
GENOVA, 12. - Neznanci, ki so se včeraj ponoči vtihotapili v lekarno genovske bolnišnice S. Martino, so ukradli večjo količino mamil v vrednosti treh milijonov lir. Tatovi so odnesli 500 doz morfija in približno kilogram in pol raznih drugih mamil. Tatvino je odkril danes zjutraj profesor Umberto Mas-sa, ki je takoj obvestil karabinjerje. Po prvih rezultatih preiskave kaže, da so tatovi prišli v bolnišnico ob uri obiska, so razbili šipo, vdrli v lekarno in s ponarejene-mi ključi odprli železno omarico, kjer so bila shranjena mamila.
Število 158-letni Giuseppe Arpino iz Milana in 15-letni domačin Graziano Lu-nardi. 66-letni Remigio Piazza iz Milana in 69-letni Bruno Zanetti iz Cervignana sta umrla kmalu po prevozu v bolnišnico.
Istovetnost Lunardija so ugotovili šele danes, ker ni imel prj sebi nobenega dokumenta. Vozil se je s kolesom, ko -je po silovitem trčenju treščil vanj avtobus in ga pri priči ubil.
Pri hudi nesreči pa lahko sporočimo le neko dobro novico. Gre za Tržačana Benjamina Cunjo, o katerem smo včeraj poročali, da leži ranjen v bolnišnici v Portogruaru. Ta vest pa je neresnična, saj je Cunja ves včerajšnji dan preživel v Trstu. Do pomote je prišlo, ker so bili njegovi dokumenti v nekem zavoju, ki mu ga je poslal sin Savo iz Milana. Ob trčenju se je ovoj raztrgal in preiskovalci so mislili, da je med ranjenci tudi Cunja. Dokumente je pozabil v Milanu med nekim službenim potovanjem. Policisti so našli te dokumente in ker osebni podatki niso odgovarjali nobeni še neprepoznani žrtvi, so domnevali, da so reševalci Rdečega križa prepeljali Cunjo v kako bolnišnico in so ga vpisali na seznam ranjencev.
Policija še vedno išče čuvaja železniškega prehoda 27 - letnega Bruna Mariottija, ki je takoj po nesreči zbežal. Danes so našli njegov avtomobil in ga zaplenili, vendar kaže, da se je Mariotti oddaljil peš. Mariotti je verjetno odgovoren za nesrečo. Zapornice je namreč dvignil takoj potem, ko je šel mimo potniški vlak. Ko je avtobus prečkal tračnice pa je s hitrostjo 140 km na uro pridrvel brzovlak Benetke - Trst, ki je silovito trčil v avtobus, več potnikov je pri tem treščilo na asfalt, avtobus pa je zdrknil v bližnji obcestni jarek. Vlak je nadaljeval vožnjo do postaje v Portogruaru, kjer je strojevodja sporočil vest o nesreči in poklical reševalce.
Ne vem, če je res, todi marsikdo vam bo v Varšavi povedal, da je Hitler v svojih načrtih Varšavo že izbrisal z zemeljske površine, ostala naj bi le točka na zemljevidu in nič več. Hitlerjevci naj bi že napravili načrt, kako bodo z buldožerji spravili na en sam velikanski kup vse ruševine Varšave in iz njih napravili velikan ski hrib, na vrhu tega hriba pa prav tako velikanski spomenik zmagovalca sveta, Adolfa Hitlerja.
Pa vendar je Varšava ostala živa stvarnost in ne samo točka na zemljevidu. Tam pa, kjer naj bi stal Hitlerjev spomenik, stoji — sicer na ravnini in ne na umetnem hribu — povsem drugačen spomenik, spomenik njegovim žrtvam, milijonom Židov, ki jih je iztrebila njegova vojska.
Rimljani so zidali svoje mesto stoletja in stoletja. Poljaki so svojo prestolnico priklicali od smrti in jo dvignili iz ruševin v pičlem četrtstoletju. Obnovili so jo tako, da so hkrati ra/trešili dilemo, ali naj ima nova, prenovljena Varšava 700, ali samo 25 let. Varšava ima tudi danes 700 let. Za to so poskrbeli graditelji no-
ve Varšave. V tem se kaže vs veličina poljskega naroda. Bes j* uprl svoj pogled v sedanjost prihodnost. Toda Poljaki umfl cenili in spoštovati svojo Pr* lost. Vedo, kaj pomeni tradicij za sedanjost in prihodnost neK. ga naroda. Skrbno so iz vseh n z~‘—	—~~— slik i«
Črtov, zapiskov, opisov,
pripovedovanj o predvojni vi zgradili mesto v podobi, M' kršno je imelo, predno je bilo Vy_ rušeno. Staro mesto, ta najvecp zbirka zgodovinskih stavb, umj. niških in arhitektonskih znamenit"’ s ti je danes prenovljeno v ,s._ podobi, kakršno je imelo pred v°] no. Še danes so pred nekaterim stavbami, ki so na zunaj Pr® takšne, kot so bile v izvirni P/ dobi, leseni opaži in na njih nu>l stri skrbno oblikujejo vsako noy manjšo figurico na pročeljih, okvirih oken in na stičiščih z*“_ nih lokov. Skrbno nanašajo p°zl to na okenske okvire. Skoraj p®*' kar je bilo v Varšavi umetnih in zgodovinsko vrednega, draff" cenega, izvirnega, vse je dane tako kot je bilo nekdaj.	„
Drago KošmriJ
(Nadaljevanje sledi)
stolno. Niti toliko zidu ni ostalo, da bi ga ohranili kot spomenik, o-stal je le del vhoda v nekdanjo ječo in edino tu je dober meter bodeče žice edini ostanek izpred tridesetih let. Na tem mestu je zdaj pretresljiv spomenik židovskim žrtvam, pred katerim je Willy Brandt, ko je obiskal Varšavo, pokleknil in -- kot pripovedujejo — imel solzne oči.
Res je, kar pravijo, da je čas najboljši zdravnik, da hitro briše solze iz oči in zavija v pozabo vse prestavo gorje, muke, težave, ponižanja in razžaljenja. V starem mestu Varšave, kot v vseh drugih delih mesta, še posebej pa na obsežnem prostoru, kjer je bil nekdaj geto, sreča danes popotnik mlade, vesele, nasmejane obraze. Ko da je zemlja zmogla tako hitro popiti vso prelito kri, ko da se je moglo tak0 hitro steči v nič vse trpljenje in gorje, ki se je prelivalo po teh ulicah.
Kaj ni razen spomenika iz kamna ničesar več ostalo od tistega, kar je bilo še v času, ko se izmenja komaj ena generacija, najbolj kruta resnica. Tu so Nemci pobijali, pobijali in še pobijali, tu so bili ljudje trpinčeni, teptani, lačni, za-straševani, tu je človekovo dostojanstvo padlo na najnižjo možno točko. Suhe številke naj bi bile vse, kar je ostalo kot suhoparen podatek, brez vsebine v hitrici današnjega življenja. Pa vendar ta podatek rkriva v sebi toliko tragedije nekega naroda, da je ne more izraziti noben še tako mogočen spomenik. Varšavo, je imela pred začetkom vojne milijon 300 tisoč prebivalcev, leta 1945, ko je bilo končno konec vojne, jih je štela komaj 162 tisoč.
Morda kaj več pove ta-le prispodoba: Predno je padla atomska bomba na Hirošimn, je bila Varšava najhujša svetovno klavnica med drugo svetovno vojno Varšava je bila mesto, kjer je bilo več sovražnih vojakov kot domačih prebivalcev. Še več. Vur-šava je bila mesto, ki je bilo od Hitlerja obsojeno na um't
PO MNENJU RAVNATELJA URADA ZA KMETIJSKO METEOROLOGIJO
S primernimi meteorološkimi napravami bi povečali pridelek za pet odstotkov
V Veliki Britaniji porabijo za tako raziskovanje 1.300 milijonov lir,
v Italiji pa le 175 - Načrt državnega sveta za znanstveno raziskovanje
Obnovitvena dela v središču Varšave
RIM, 12. — Italijanska kmetijska proizvodnja se bo lahko povečala za 2 do 5 odstotkov, če bodo lahko izboljšali meteorološko službo in aplikacijo meteorologije na kmetijstvo. Tako je izjavil ravnatelj »Osrednjega urada za kmetijsko ekologijo in obrambo rastlin pred vremenskimi nepriliikami.* Ta urad deluje že od leta 1875 in razpolaga z najstairejšim meteorološkim observatorijem na svetu. Gre za star jezuitski observatorij v Rimu, katerega je leta 1870 odkupila država in ga pet let kasneje podelila v upravo omenjenemu uradu. Rosini je pojasnil, da meteorološka ekologija proučuje okolje, v katerem živijo rastline. Vreme vpliva na rast, kaljenje, in rodovitnost. Do novih sprememb pa so privedli tudi dru gi razlogi, predvsem onesnaženje zraika. Ni treba kontrolirati le ti-

ameriškega pristanišča Baltimora .le odpotovala sovjetska šolska ladja « Tovariš >. Posadka se je udeležila proslav 175-letnice splavitve ameriške fregate «Constellatioiu
stih umetnih dejavnikov, ki zastrupljajo sadje, ampak tudi tiste, ki zastrupljajo vitalnost rastline, in povzročajo izginitev kake rastline v nekaterih deželah.
Po večletni neaktivnosti je urad prejel leta 1970 prvi izreden prispevek in letošnji proračun pred videva izdatek 175 milijonov lir.
Največ bodo porabili za vzdrževanje približno 300 observatorijev; osebe, ki zbirajo podatke prejmejo le 15.000 lir nagrade letno. Kljub temu letos primanjkuje denarja in birokratski stroj prepoveduje uradu sodelovanje s kakimi znanstvenimi inštituti. Zato je tudi padel predlog, da bi naziv urada spremenili v »Inštitut za agraime poskuse*. Inštitut naj bi zaposloval 141 ne? °b 15'31 zabeležili poov»--ekologov in 7 čuvajev. Deloval naj j ne^ jakostne stopnje 240 k
banskem veleposlaništvu v San1 ^ med obiskom kubanskega premief8‘ . Čilu. Po časnikarjevih trditvah, bi Castro dejal, da je Allende; izčrpan in da nekateri voditelji č11-KP živijo preveč buržujsko, da bi ko bili revolucionarji.	:e
Čilski predsednik je dejal. da (^ Anderson nameraval raniti čilska ^ stojanstvo. Omenil je tudi Castrov ^ deljski govor, v katerem je kubar ^ premier ostro napadel Anderson®^ izjavil, da je njegov članek gola
Potres v Bosni
BEOGRAD, 12. - Aparati seiz^ loškega zavoda v Beogradu so itresni s
področjih: kmetijska klimatologija, pomoč pred atmosferičnimi
bi na treh ekologija in in obramba neprilikami.
Državni svet za znanstveno raziskovanje predvideva izdatek 75« milijonov lir letno za pet let v posebnem meteorološkem načrtu «Pro-meteo*. Načrt predvideva po eno meteorološko postajo v vsaki deželi, deset agrometeoroloških postaj s stalno zaposlenim osebjem in 250 manjših postaj, o kakršnih smo že prej govorili. Rosini pravi, da v Veliki Britaniji porabijo za kmetij sko meteorologijo 1.300 milijonov lir letno. Denar, ki bi ga morali v Italiji vložiti v sodobno opremljeno meteorološko lužbo, pa bi predstavljal le 5 odstotkov večjega dobička, ki bi ga s tem imeli kme tovalci.
Allende napadel časnikarja Andersona zaradi članka o Čilu
SANTIAGO DE CHILE, 12. - Čilski predsednik Salvador Allende je v svojem današnjem govoru obtožil ameriškega časnikarja Jacka Andersona in ameriško vohunsko službo CIA, da skušata pokvariti politične odnose in vezi med Čilom in Kubo. Anderson je namreč pred nekaj dnevi objavil članek v katerem je, na podlagi tajnih dokumentov ameriške vohunske službe citiral nekatere Castrove fraze v ku-
gozahodno od Beograda. Sred' potresnega sunka je bilo verj ^ na področju Bugojna v Bosni. g sedaj iz tega področja ni poro0 posledicah potresa.
■ IIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII

CIUDAD MEXICO, 12. - Dve * tobusni nesreči sta se v nem presledku pripetili na isti .... v Metliki. 13 oseb je izgubilo
ljenje in 60 je bilo ranjenih.
* * *
BERLIN, 12. - Vzhodnonerns^ policija je sinoči aretirala dva deniča, ki sta skušala zbežat* »berlinski zid*
* * *
TOKIO. 12. - Japonska P°u<^ je demantirala vest, po kateri, _ bi bil te dni v Tokiu svetovni greš gverilskih organizacij.
*	* *	jj
DUNAJ. 12. - Kljub temu. , je bila sprejeta v mednarodno z 0 ženje za atomsko energijo, s^lš Kitajska verjetno ne bo ucl\rtlžr prihodnjega kongresa tega nja.
*	* *
DŽAKARTA, 12. - Pilot boeing 707 družbe Pan Ameri.a. je umrl med pristajanjem v karti. Njegov namestnik je sre pristal.