List 16 Tečaj L I ne I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 ki za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 ki po prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četi-t leta 1 gld pošti leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskai Za prinašanje na dom v Ljnbljani se plača na Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enki 8 kr za dvakrat 2 ki za trikrat 15 kr Dopi naj se pošiljajo uredništvu Novic V Ljubljani 16. aprila 1892 so pa še ostali divjaki. Sicer se je ohranila neka zveza mej temi klubi, ali ta zveza je bila bolj v teoriji Po deželnih zborih. nego pa v praksi in nikakor ni opravljala one naloge, svojem času eksekutivni odbor državno- kakor JO je o zborske desnice. Skoro bi rekli, da so mnogi poslanci poprej našli kak način narodnim nasprotnikom nego soboto so se končali deželni zbori, v nekaterih pa deželah pa tudi že poprej Spodnj in Zgornje Avstrijski šele v sredo Kakor že navadno se je na- rodni prepir tudi letos bolj ali manj kazal v vseh deželnih zborih meševitih dežel, v dveh deželnih zborih so pa bile precej burne razprave o šolskem vprašanju glede na vpliv cerkve na šolsko nadzorstvo. članom druzega narodnega kluba. Posledica vsemu temu je bilo, da so Nemci imeli skoro v vseh važnejših vprašanjih neko odločilno ulogo. Neki star slovenski rodoljub se je proti nam izjavil, da Nemci še nikdar niso imeli tako ugodnega položaja kakor dan danes. Skoro vse se sklepa po njih volji, še kaka gorijanska cesta se več ne bode mogla graditi, če se zanjo Ko so se bili sešli deželni zbori, smo mi izjavili, ne navdušijo nemški grofje in baroni. Poleg tega pa se da se zasedanja deželnih zastopov posebno ne veselimo. Nemci sedaj za delovanje nimajo nobene odgovor Naš tedanji članek je bil vzbudil malo polemiko ker se nosti. Koliko se je že naglašalo, da moramo biti Slo je bil zadel ob to polemiko nekeg znanega slovenskega politika venci gospodarji v svoji deželi. Kakšni gospodarji smo so se naposled vmešali še nekater drugi pa sedaj če odločuje povsod nemška volja Kako listi in spravila so se na dan vprašanja, o katerih naš člankar skoro mislil ni, ko je pisal dotični članek. se to vjema z našim odnim ponosom 9 In vsemu Vsa 9 temu bi bili se lahko izognili, da smo drug drugemu ta polemika, pa tudi zborovanja deželnih zastopov niso nekaj hoteli prijenjati Razkol mej nami ni tako velik 1 omajala naših nazorov, temveč le še bolj utrdila. Skoro posebno ker o načelih, v katerih se ne vjemamo, najbrž rečemo, da ko bi bili poprej tudi imeli še kaj zaupanja v Slovenci ne bodemo odločevali, temveč se bodo rešila deželno avtonomijo, moralo jo je nam vzeti letošnje brez nas. deželnozborsko zasedanje. Delovanja kranjskega deželnega zbora tukaj ne bo Ali da demo na drobno razpravljali 1 ker je čitateljem že iz naših gotovo nepristranskih poročil znano. Sklenilo se pač marsikaj dobrega posebnd v narodnogospodarskem Tako se vsi ne vjemamo zastran verske šole. to vprašanje se je baš sedaj oddalilo v tako daljavo skoro ni vredno se o njem prepirati. Posebno ko je v Nemčiji ta stvar zginila z dnevnega i eda. ni misliti da oziru. Vse obravnave skor bi se v Avstriji kmalu o njej sklepalo v postavodajnih zastopih. Saj se še ni mogla spraviti v tir pri ugod- . da so kazale, da so deželni zbori nejših razmerah, nego so sedanje. Sicer pa mislimo zares poklicani v prvi vrsti baviti se z narodno-gospodarskimi vprašanji, četudi se je od več stranij pri vsaki priliki vrivala velika politika. bi se tudi Slovenci zjedinili o tej stvari, ko bi le dotični postavni načrt ne imel kacih narodnosti škodljivih do-ločeb. Če kdo morda ni bil navdušen za Liechtensteinov Pa pustimo to stvar, ali nekaj druzega je, kar je predlog 1 se iz tega še ne sme sklepati 9 da ni za nas posebno užalostilo. Pri letošnjem deželnozborškem zasedanju se je pokazal posebno jasno razkol mej Slovenci. . Obnoviti se ni mogel prejšnji klub narodnih poslancev, temveč osnovala so se trije versko šolo. v klubi, nekateri poslanci Glavni povod vsemu razporu so pa največkrat le osebnosti. Iz osebnih zadev se pa skušajo narediti načelna nasprotja. Zaradi tega smo pa preverjeni, da bi Li« / I 126 se vse nasprotja pri nas lahko poravnala, ko bi se vsi odni zastopniki zadosti zavedali ojih odnih dolžnosti. Potem bi se Politični pregled. Deželni zbori so se zaključili skoro VSI so miaoU ne sedaj da Peter neče biti dogajali dogodki, kakor se teden zborovanje, le dolenje-avstrijski in češki sta se zborovala tudi prve dni tega tedna. Bukovinsivi, ki je bil razpušeen, in član kakega kluba, ker je v njem tudi Pavel, kater se jeden pot predrznil biti uzega mnenja, nego je on. Vsakdo naj si misli da je na novo voljen, snide se pa po veliki danje, da dovoli noči v začasni budget. kratko zase- Redno zborovanje bode pa morda tudi ni vse najbolje, kar se je porodilo v njegovi glavi in naj čisla tudi mnenja drugih V deželni odbor je tudi res prišel mož, za katereg Nemci, kakor smo že poprej mi pisali, ne bodemo preiskovali, kaka pogajanja mej Slovenci so glasovali Mi Nemci so se poprej vršila, a to ecemo da in bili imel še le po letu. Delegaciji. — Skupna ministerstva že pripravljajo proračun za bodoče leto, kateri se predloži delegacijama. Konec tega meseca bodo ministerska posvetovanja u tem proračunu. Delegaciji se snideta koncem maja in bodeta zborovali skoro ves junij in sicer v Budimpešti. Tirolsko Italijanska pasi opozicij baj ne bode bolj veseli, ko bi se Slovenci bili sporazumeli za kacega kandidata Ne sme se pa iz tega sklepati, da smo mi ostala brez vspeha. Kakor se od vladne strani zagotavlja, bodo se v prihodnjem zasedanju tirolskemu deželnemu zboru predložile inov. Deželni zbor se ne bode v osebni nasprotniki novega deželnega odbornika Nikakor nekatere predloge razdelil, ali deželni prid Italij s ki et deželni dboi' m politi ne 1 mi ga poznamo kot vse časti vrednega moža in čist oblastva se bodo tako prestrojila, da bode ustreženo vsaj ne- • » značaj; pa našemu želimo, da bi delovanje njegovo bilo deželi in narodu v korist. Le to se bojimo, da je mož katerim željam Italij Kdaj Pt Slov to. da se bode tudi zanje o štajerski ai storilo koroški v malo premehke nravi in vplivom. Morda se motimo bi se bode dal vplivati raznim Francija Preiskava proti priprtim anarhistom in želimo, da bi se. Ko se dne se naša boj potrdila, bi morda za Slov ne že končana. Glavna obravnava pr ki je rodom Priis in je njegovo sproti preiskovalaemu sodoiku naglašal, da t. m. Ravachol pravo ime Königstein, je nase nobenega djanja bilo dobro, ker v deželnem odboru bi utegnila zavladati neka čudna sapa. Pomisliti je treba, da je gospod deželni glavar tudi v kaj prijaznih razmerah z Nemci, ne rečemo, da se strinja z njih nazori, — ne kesa, pač pa da mu je žal, da se je dal tako neumno Mi policiji vjeti celo navzoč, Pri ko so atentatu v Rue de G lieh v je rekel da bil ljudje vkup hiteli Bog varuj da j vpiti rešilni dražbi pomagal pri delu, pa se je celo pohvalil da je vsled velikegc in strahu ponesrečenih odšel, ker ga je silil smeh da celo to znamo dobro ceniti, da je on baš takrat Mathieu-a še niso dobili Y Toulon-u je bilo dnj v s tiri prvikrat kandidiral za deželni zbor, ko se je nam bilo celo v kmetskih občinah boriti proti nemškim kandidatom v osebah okrajnih glavarjev. Ali tajiti se pa tudi ne da, noči več požarov in pogoreli sta tudi dve hiši, v katerih so stanovali sodnijski uradniki. Sumi da so ogen). da se vsakdo polagoma navzame malo tistih monstracij V Parizu sešel se je te dni posebni odsek za maja in je ukrenil, da se oblastvc v d 1 ti zanetili dene nazorov, bodo prosila za dovolj hode. da bode ta dan v Pariza katerih so ljudje s katerimi občuje. Zaradi tega mi eden edin mejnarodni shod pa samo korporativni se- rečemo, da želimo, da bi nov deželni odbornik pokazal, da neizprosljiv, mož jeklen. Tisti gospodje, kateri Stanki. Po ulicah se ne bode demonstrov je mož Srbija Srbska skup P je predlo da so se tu pa tam pogajali z Nemci, naj nikar ne mislijo da za storjene zasluge Nemci ne bodo zahtevali proti uslug in se trgovinska pogodba z Avstro-Ogersko podaljša do 1 t arij 1893. Pri tej priliki lašal je posl. Gj trgovinska pogodba za Srbijo škodlj , janu-urič, da je ta bila je vedno težko jih bode jim odreči, zakaj ni vselej lahko dobra soseda Avstrije, ta ima sed i. Srbija priložnost, da Srb IZ- pokazati se nehvaležnega. Jedenkrat so bila že nasprotja na Kranjskem prišla tako daleč kakor so sedaj. Tedaj se je od jedne strani razlegal krik: „Ljubši je nam „pošten Nemec" nego kle- kaže ojo hvalezQost in ž njo sklene take pogodbe, ki bodo pospesev blagostanje dežele Ko se pa Avstrij ne hotela odzvati in Srbiji nič na ljubo storiti, tedaj naj se pogodbe ne sklenejo, kajti srbski narod je pripravljen za vsako žrtev v rikalec", od druge pa: „Ljubši je nam „pošten Nemec" nego slovenski liberalec." Ali žal delovanje je pa pokazalo, da so mnogi pod tem poštenim Nemcem mislili si nem- škutarja. Posledica temu boju je pa bila, da pri državno- zborski in deželnozborski volitvi na Kranjskem v vseh mestih zmagali nemškutarji, celo jeden okraj kmetskih odposlal v državni zbor pokojnega Dežmana, v prid narodno-gospodarskega obstanka Rusija. ministru vnanjih reči pl. Giers-u, kateri v ze dlje časa boleha se poroča, da se mu stanje vedno slabša. zbolel. Finančni minister Višnegradski je tudi nevarno se, da je njegovo stanje jako opasno in da skoraj ni okreva. Smrt njegova bi bila velika zguba za da še občin deželni zbor Pravi upanja, Rusijo posebno v sedanjem kritičnem položaju. Pa tudi druge velevlasti bi Višnegradskega močno list pravi, da je izmej pogrešale. Neki nemški vseh ruskih državnikov Višnegradski pa tudi jeden kmetski okraj jednega nem- najprevidneji in najpravičneji, tudi ni tako tesnosrčen, da bi škutarskega okrajnega glavarja. Kranjski deželni zbor je se ne moglo z njim resno dobil nemško večino. Na Goriškem je v slovenskem delu dežele zmagal pri državnozborskih volitvah nemškutar. Bo- obravnavati v kaki svetovni stvari. Isti list pravi, da ravno zdaj, ko so se baje jela pogajanja za trgovinsko zvezo mej Rusijo in Nemčijo gradskega jako bi bilo Višne- škoda, kajti smelo se trdi, da bi ta pogajanja jimo se, da bi sedanji razpori ne imeli jednako žalostnih z njegovo smrtjo bila takoj zopet pokopana. Te dni se posledic. Bratenje z Nemci ne more imeti dobrega sadu tem se tudi razširja razpor mej Slovenci in go objavil carski ukaz, da se izda za novih državnih bankovcev. 16 V2 milijona rubljev spodje ki sedaj sejejo veter, naj gledajo, da ne bodo Španija. Anarhisti so ministerskemu predsedniku ieli viharja. Canovas-u in mnogim konser ativnim poslancem zapretiii s smrtjo, ako bodo kazenski zakon glede atentatov poostrili. i o Strah pred anarhisti je velik; poslancev se komaj polovica > dokler se diži blago skupaj. No, ko pa dobe hlače luknjo so deležuj sei, nekateri so kar Madrid zapustili Policija dela tudi gumbe do\ SVOJO üogo ! Nova iznajdba je posebno pridno, toda brez pravega vspeha V Barceloni hoteli so jih pripravna za samce, katerim delajo umbe, kakor le znano, n zapreti, toda tičkl so zvedeli prej, kaj jih 11 so še o pravem času. stražami obdana. aka, in odkurili največje preglavice Javna poslopja v Madridu so vsa s Tlak iz probkovine V Londonu poskušajo nove sorte tlak, ki sestoji iz zmesi asfalta in probkovine (kork) stisneno v materijal je elastičen m Oboje Novi * — v vsled tega silno prijeten za hojo. Clo- Tudi obliko opeke in polaga se kakor opeka veku se zdi, kakor bi hodil po kaki salonski preprogi varno po probkovem tlaku, voz pa skorej konji stopajo dobro in brušenji in likanji. (Dalje in konec.) Kedar brusimo v veliki meri, nam nic ne pokrito opota. Sedaj imajo jedno cesto (Liverpoolsko cesto) s takim tlakom in vpšcaki trdijo, da se bode po izvrstno obnesla goni posebni P o e11e r bode na , Monakovska tvrdka svetovni razstavi v v^ikagi izložilo velikanski Velikansko povečevalno steklo stroj kamenito jako točno in hitro ogladi ali pa kovinsko ploco, ki predmete Taki brusi imajo včasih do mikroskop, ki poveča tvarine 11 tisočkrat Ako pa vtaknejo predmete v vazelin ter jih vetle z električno hičjo, močno metre v premeru ter se vrte zelo hitro Brus s pre kakor 11 tisoč sveč, je povečanje celo 16 tisočkratno Povečane merom 7 150 centimetrov se navadno 600 SOOkrat tvarine vidijo gledalci na ehkanskem belem zastoru Znani ce mu je pa premer v jedni minuti zavrti, centimetrov, se naj zavrti 100—200krat v jedni Brusi, s katerimi brusijo šivanke 100 200 jesihovi katere prosto oko komaj zapazi se vidijo na tem zastoru kakor 30 metrov dolge kače in najtineja moka minuti, podobna grobemu prodovju ! se vrte tako hitro da Vodna sila pri žagah Pri nas imajo večinoma žage napravi 30- jedna točka njihovega površja v jedni sekundi z jednim samim listom ima 45 metrov dolgo pot. novejšem času opuščajo natorne vec A primeroma dokaj ceneje dela žaga, y (listov) jedna poleg druge, tako da bruse bolj in ob jednem več desk iz bruna vrezejo. Ako so vprezene 4 žage (listi), treba 69 konjskih sil; bolj ter rajše segajo po ki umetnih smirekovih pločah vztrajnejše, jednako- pri listih so dosti Goni (Schmirgelscheiben), mirnejše in pripravnejše za vsakovrstno brušenje jih stružnica ali pa posebna mašina z veliko hitrostjo. Da se hlade, kaplja nanje voda. a časih brusimo tudi na 11 JI 11 11 12 15 18 JI JI JI JI JI 7 3 10 8 10-3 13.8 JI JI JI JI „ i?5 „ Iz tega je razvidno, da porabimo pri 18 iigah V se suhem. Posebnega priporočila vredne so s m i r e k o plo ki se vsled toplote elast i nastale 4 žag pri malo omeče in vsled tega popolnoma priležejo Rabijo v prvi vrsti kovačem, ključarjem brušenji, predmetu delovalcem nožev « kovinskih obrtih. Zmiraj pa naj bodo uže iz te ali one tvarine, paziti jedenkrat toliko silo kakor pri uči, da se najbolje shaja z 12 listi dobljeni vspeh najugodnejši. Skušnja nas nadalje tedaj je poraba sile in iz- -------: ^ kirurgičnih instrumentov in sploh pri treba pri večjih brusih, , da se ne raz- ............................ Kmetijstvo. iiiiiiiiiiirii I iiii III I ■■■■>■■>>>■■ ^ lete Veliko nesreč se pripeti leto za letom vsled tega Brus se neznansko hitro vrti in ako se razleti učinek posameznih kosov strahovit, kajti kakor prebijejo in uničijo vse, kar zadenejo krogle iz topa Zato predpisujejo postavna bruse — določila posebne varnostne naredbe za se ve, najboljši sredstvo zoper nesrečo take pre- čebele pred ulnjakom Prezimljenje čebel. novembru ni vselej vreme tako ugodno 3 mogle na da bi pašo. Ob lepih dnevih jih vidiš letati sicer največ zaradi tega, da se sčistijo To je vsekako dobro, kajti čim dalje čebele jeseni letajo vidnost in skrbnost delavčeva. Kjerkoli pridejo masine v poštev, maščuje tam se brezbrižnost m lahkomiselnost najhuje iz panjev. bi izletele ne da tem dalje bodo pomladi mogle obstati Če čebele iz kakega panja ob lepih dnevih ne hote več letati, dočim iz sosednjih panjev še pridno letajo, naj se tolče na panj 9 diha v izhodno luknjo, ali Obrtnijske raznoterosti. pa brizga v panj gorek med, da se pripravijo da še izlete hladnem vremenu se seveda to mora opustiti 1 Nov način pritrjevanja gumb Kako hitro in v ne- ker zunaj mnogo čebel od hlada otrpne m pogine pravem času se odtrga gumba pri obleki to ve vsakdo in akdo se ie uže jezil nad to malo stvarjo, ki dela toliko ne- ^ « •I.Y «v*! A ____ prilike stvar napreduje in tudi A vsaka ajivosti gumb začenja biti zadnja ako se loči od mesta, kamor je bila prišita Če pa v čebelarju prva novembru že nastopi mraz, pa mora biti skrb, kako da panje zavaruje pred mrazom. Čebele vedno oddajajo od sebe gorkoto in bi morale hitro ura. B. Winkler na novo vrsto gumb Berki na Nemškem je te dni vzel patent otrpneti katere lahko vsak pritrdi na hlače ali Gorkoto pa da same ne proizvajajo vedno nove gorkote dobivajo od sopenja in pa od vživanja medu v • na drugo obleko brez niti in brez živanja tiskane kovine vtakniti s sredine ji mole kozi bla2:o. Nanje se vtakne mala, prevrtana kovinska Nova gumba je iz i^^lj pride mraz v panj, temveč morajo čebele pojesti jezički, katere treba ^^^^ j^i tem hitreje morajo sopsti, da od mraza ne medu tem hitreje morajo sopsti da od mraza pločica, potem se pritrdijo tesno na in s kladivom Taka gumba se nikdar ne odtrga jezički čez njo zakrive otrpnejo. Kdor misli da čebele manj povžijejo, kakor je mrzlo, bode plačal svojo nevednost z zgubo čebel Ce po 128 zimi pustimo čebele v ulnjaku da hud veter ne pride do izhodnih lukenj. Zavarovati se moramo posebno gledati, solnce za kratek čas zatemni moi panjevi, kolikor se da pred zimskimi viharji, sebno naj se izhodne luknje z deskami zavarujejo. Pr besede da pa v njem ni nobene po ki bi opravičevala njih neumno praznoverje prostor v panjevih naj se izpolni tudi Nastal je molk Gledali so me s mahom slamo ali pa kakor Pr imate bil z meseca pal opazil je fant, kateremu se je zdelo Dobi pa tudi ni, če po zimi solnce preveč obsev umestno, upijaniti se, dokler je to še sploh mogoče panje. Posebno če niso dobi jih obseva solnce, to jako vživajo nego zadelane izhodne luknje in znemirja čebele in v panjih dneh. H Prav govorite ekla smo tako pi je na to stara baba » me Sel Posebno se pa ob solnčnih sem svojo pot zadovoljen z doseženimi vspehi dokler je še sneg, ne sme odpirati čebelam m sebi sem pripovedoval različne prijetne stvari v • v velikem številu privabi iz panjev Gorkota jih višje omike. Ko sem o moci navadno pi tem poginejo da se izčistij ali vedoval str prišel domu kaj sem doživel ponosno sem pripo Seveda dr so gorko, temno klet T azmere, če čebele prenesemo taki kleti Smejal se mi je. „Tako. Ti misliš ce se ej gorkota da si ga spreobernil tt ne preminja, naj bode zunaj še tak mraz, čebele tudi ekel je dobi • • prezimijo imamo v ulnjaku tem da jih oziru je eda bolj v • • 1 ce Jih žejo in se ti smejejo." na videz ti daje prav, zadej ti pa osle ka dan kad lahko izpustimo vsak ugoden To me je užalilo in mislil sem res na tem kar da je morda kaj imamo v kleti znosimo in pi m vec snega m je dovolj toplo. Če jih pa govore o starih duhovnikih, kater ho pa tem mine že ugodni čas, predno jih ven čejo izobraževati svet, da jim manjka žive vere. Z se pa še čebele jako vznemirujejo ečal sem na potu omenjenega fanta Sicer se pa panjevi tudi morejo popolnoma mir do pomladi noma zakopa pustiti tekal in zaletaval se je. Prišel bilo Večkrat so že čebele dobro prezimile popol da se mu Pavla Andei v rezanico (škopo). Iz tega vidimo, da so gla ovanje proti vetru in prepihu kota rjji dobro zdelo. Ko je mene zagledal se pripravljal imeti dok iz krčme, postopanje ni opo-Gotovo je v teo govor Beseda pogoji za dobro prezimljenje. Po zimi se čebele in pa mir, gladko teči par besed je spregovoril o Kodanjcih stegnil je roki in mu pa ni hotela ki ajbolje počutijo ce gorkota v panjih vsaj 20o gorkote vse hočejo bolje vedeti kakor drug manjsi, morajo čebele močneje delovati da je si n Pa anijo, pridobe potrebno koto nemirne, kar se spozna iz tega, da najbrž krivo pomanjkanje vode, zraka ali so čebele po zimi močno šume, je temu nadaljeval je „Sicer mi že vemo, kaj se je nam držati v Barlesu tf dalj se opotekal kakor pa u pristavil je, ko se je nakrat obrnil pa medu. Mno bi hotel dati kako novo pojasnilo 1 azstresene satove čebelarji večkrat v panjih nastavijo i ali to je napačno. Čebele pa večkrat potem ne morejo more citati Stvar )5 saj je v koledr sicer pa sam me od sadu do sadu in poginejo pečal je jela zanimati. Tedaj sem se mnogo Dobi če tudi je še med s podvojenjem ednosti kakor se to učeno prezimijo čebele samo, če je satje lepo vkup panju, imenuje. Tukaj imamo dober vzgled pred seboj, kakeršne Tudi je treba gledati, da miši bi si lahko ne dobil panjev Mišj ne preglodaj v Koledar smrad je silno zopern čebelam. Miši so je bil na kater so se sklicevali ko so seveda posebno nevarne onim čebelarjem, ki imajo slam nate panjeve, kar pa pri nas ni dosti navada. oživi se v panjevih novo Ko se približuje pomlad iz lastne zaloge pridejali prazne vere; kar so pridejali, je pa koledar bil ob v vati sem začel, da stričevo dvomljenje ni bilo popolnoma v primeri s tem veljavo. Spozna življenj in znova se začne delovanj Ze začne matica pripravljati novo zale izlete čebele, vreme ugodno Ö da se izčistijo, če so dobro . To je pa,vesel dogodek za čebelarja v februvarju v marcu se prezimile in je utemelj Ta fant je dobro označil stališče vse vasi! in Kar so se ti ljudje v glavo vtepli, tega jim ne preženeš. Najbolj čudno se mi je pa zdelo, da so vzlic trdni veri, jako mirno pričakovali, kaj da pride. Ta ali oni se je res malo bolj napil, ali neodvrnijivi osodi je bila ravnodušna proti Poučni in zabavni Samo luknja ubožni hiši je bil polna špranj v stenah Solnčni mrak po trohljobi in plesnobi; ali ženske elik strah. Bila je grda napolnjena s smradom ki so bivale v so se trdno držale življenja kakor mačke njej 4 > ^ . t , (Danska po\ • t . • • ' r (Dalje.) Tedaj sem bil še mlad in Pomenljivo je ljudem kaj dopovedati. sem uganiti, kaj so ljudje mislili likor je moč jasno razložiti sem še mislil, da se da Iz stričevega pripovedovanja mogel ko-da bilo, da je vest o koncu sveta prihajala baš od njih Tako s strahom pričakovani dan je napočil. Iz rado vednosti šel sem dopoldne mimo ubožne hiše vse štiri ženske sedeti Videl sem okrog praznega kavinega kotla. da Poskusil sem jim čitale so druga za drugo sedaj iz ne^e pesmarice J tenke je res v koledru neke majhnega, umazanega zvezka £ edaj iz bili že precej obtrgani katerega listi so Skozi odprto okno, sem je vprašal t 139 kaj da bero. „Ciprijana!" odgovorila je jedna. „Ni moč vedeti, kaj najbolj pomaga." » Stališče — sleparija," odgovoril je trmasto bo doči državni poslanec za deveti volilni okraj. Novo podvojenje zavednosti! Predno sem se mogel ^^mi je pogledal črno steklo. n Stare jeznimi babe gledajo v dovolj načuditi, zaslišim nov surov glas za menoj. f „Stare prismode ste!" Obrnil sem se okoli. Te besede je bil izpregovoril širokopleč kmet v novi lepi suknji s temnomodrimi za- pesmarico, mladi prismodeži pa v ta črna stekla. Andrej Wolstrup pa pojde na njivo orat." Šel je dalje svojo pot proti svojemu domu. Gozdarjev sin pestniki. Njegovo čelo je bilo lepo in je kazalo, da je Wolstrup mbog mi je pripovedoval, da je Andrej prišel v Barlese in stopil v službo pri prebrisan, njegov pikast obraz z rudečo brado pa je kazal Mortena Olsena vdovi. Cez jedno leto je vzel vdovo in surovost in trmo, zatorej nikomur ugajal. že prvi pogled ni I je postal najbogatejši posestnik v vasi. Duh prevzetnosti, ki se je dotedaj skrival, se je sedaj jasno pokazal. Od kar si posestnik, hočeš o vsem imeti svojo občinskem svetu in sploh povsod je hotel ravno nasprotno, misel, Andrej Wolstrup," odgovorila je dolgočasno stara l^^kor so drugi.hoteli. Ker mu je jezik dobro tekel, je baba. » Le počakaj, da bode ura jednajst, pa bodeš dru- kmalu vladal vse. gače govoril." Položila je Ciprijana na stran m vzela zopet tem še ni bil zadovoljen. Njegovo veselje je bilo nasprotovati. Po mnenju mojega prijatelja zaradi tega. pesmarico. da je vsej vasi nasprotoval, ni hotel verjeti, da bode » Vi ste prismode!" ponovil je kmet. Videlo se je, konec sveta, da 'a ne sklene. 3.) Zistemizovanje po jednega novega ustanovnega mesta biki deželni odbor. Ce bi pa si gotovo tistim živinorejcem oddali, za katere bi se ekel bor ne uvidel, da je ta predlo (T V kolegiji „Marianum" in v Liehtenthur se odobruie. dekliški sirotiš bolj kakor finančnega odseka in da je stv sami najbolj 4.) Deželnemu odboru se naroča, prej ko koristen, naj bi se pa vsprejel prvi odstavek nasveta fioanč moči dovršiti potrebne razpr da se Holdheimov ustanova porabi neg odseka, namesto druzega odstavka, kateri se glasi ka za tere je oddajati dogovorno z glav luhoneme deklice, ki se odgojajo v gluhonemnici revnih ester „de Notre Dame" v Smihelu pri Novem mestu kill družbe občinam po ta-le odstavek: primerno znižani ceni" odborom c. kr. kmetijske , naj bi se vsprejel Katere je oddajati pod onimi pogoji, ki so- Pror ustanovnih zakladov za 189 bruj se odo- od ces. kr. poljedelskega ministerstva potrj za bike aki 1 p Glede Glav ustanove posl. K r s n i k izrek želj Ijene iz državne podpore Ko bi se adnj nasvet vsprejel se am o ob sebi razume, da bode ces. kralj, kmetijska družb da naj bi se vender enkrat imestil v Komendi stalni zdravnik, ter predla ustanovnikova izvršila in rada sodelovala na korist dežele in vselej A 1 • • -11 il 1 1_ ___ C^ K___ _ _ 1 ^^ am deželne ijo: odbora vstregla. Posl baron S C h w e g e 1 se izreka za et Deželnemu odbor se naroča, otrivati vprašanje zastr finančnega odseka in mish, da ni taktno ako topnik kine namestitve stalnega zdravnika v Komendi, oziroma preuredbe tijske nžbe zagovarja drugačen et, kakor se je v zadnjem Glav bolnice v Komendi prihodnjih zas Ee ter po o tem v j ednem F se 1' inski sklepi in odobre proračuni prejme, vzemo na znanje panje pravilno in Deželni da so oni. ki I a v a r trd 4 1 d je bilo po o dobili tudi reverze ) Posl. vitez Lang glede projektov an e gradbe tu cez er podpisali pri Smledniku, na 6000 Posl Pak dr. T etiije, da bi se podpo ZVIS zagovarj t posl. Mu mika Dovoli se 5000 gld. podpore. 3.) Posl. baron Schwegel o prošnji mestnega magistrata ljubljanskega, da se gradi v ker se bode oddaja bikov lažje izvršila, ako se vse delovanje Ijani deželna hiralnica, f Ljub pritrjuje pritožbam mesta v km e'i j ski bi združi, kater uže z d» podpo več sto bikov plem razdelila. Po M u r n i k od poudarja potrebo hiralnice in nasvetuje, da se prošnja izroči baronu Schw da dobro ve, kaj je takt in da je deželnemu odboi predlaga resoluc v pretres in poročevanje Posl Hrib tal taktno, da bolj taktno ni mogel. On povdarj da ril se 'JO po kateri naj bi se nekateri paragrafi lep deželnega zbora z domovinskega zakona premenili, da bodo občine, v katerih se sklenjen, a temu arovane predplačil za bolniško oseba. DaljiT trdi ni 1. 1890. ni tako izvršil, kakor je bil v deželni odbor ali kaka posamična nahajajo dobrodelni in hiralnično oskrblj odseka in resolucija prošnji miloščine V i š n i k odi. obv da je svojo nost storil, ko je ome se tujih obČinarjev. Predlog finančnega prejmeta. 4) Posl. Višnikar ni en a eta stavil, katera sta po njegovem mnenji stv o bolj koristna bivšega učitelj in ganista Jožefa Ki • v za zvisanie dru nasvet kakor nj vsprejme et finančnega odseka. Ako se njegov bode pa celo tv imel deželni odbor Miloščina zviša se od 60 gld na 120 gld. 5.) Posl v rokah Iz tega lahko vsakdo razvidi ( la nje2:ov et ne o prosnj za pregled prekoi okrožne normal zdravnika dr A nt Arkota meri na to, da bi kmetijska dr starosti. Prošnji se ugodi, da je njemu le na stvari ležeče dobila stvar v roke in e ž glavar zagovarja 6 ) Posl. baron S c h w e g e I glede deželne podpore za morske topli v Gradežu. Dovoli se 100 in vzprejme dr. T postopanje deželnega katere dovoli deželni odbora in se eka za to, da podpo sluj w J resolucija, da deželni odbor gleda na to, da izpo bora Posl P zbor in Ml spadajo v področje dežehieg od- napravita faktične popravke tudi za Ljubljano kako mesto ustanove, kojo je za škrofu- Posl. P a ki ž umakne svoj predlog. Posl. Kersnik lozne napravila Nj. Visokost cesaričinja Štefanij Posl o prošnji C. kr kmetijske družbe kranjske v za podporo v povzdigo reje govedi ter v imenu finančnega odseka K e r s n i k Ljubljani finančnega odseka predlaga: V prospeh kmetijstva dovoli se za 1. 1892 iz deželnega zaklada 4000 gld. zlasti za nakup predlog finančnega odseka, kateri se tudi vsprejme V d n a j s t s e] 1 dne i) apr poročajo v imenu tijske družbe kranjske v Ljublj Posl. Kersnik o prošnji c. kr. kme- ani za dovolitev rednih letnih J bikov plemenjakov, katere je oddajati dogovorno z glavnim podpor šolskim vrtnarj Dovoli se vrtnarj emuneraeija letnih 6 gld odborom c. kr. kmetijske družbe občinam po primerno znižani vrt u zoreli, oziroma dokler i tel jem redna 2:0, dokler :je je podpora za pouk v kmetijstvu in sicer tako dol Po ceni. umestno, da Murni k izreka da bilo adi stvar same na azpola 2) Isti posl se nasvet finančnega odseka nekohko premenil. družbe za podporo v namen splo o prosnj ( razsta^ kr. kmetijske leta 1894 v Sklep glavnega deželnega zbora z dne 22. glasi ravno tako kakor današnji nasvet fin embra 1890 se Ljublj ter v imenu finančnega odseka nasvetuj ^ i (jdseka. Ker se pa sklep z 1. 1890 ni tako izvršil, kakor se glasi in ker 6 zbor h 15.000 eka pripr-avljenost, podpirati stavo z Dežf^lni doneskom naroča pa deželnemu odbor'u, da preskrbi J lahko mogoče, da bodo tudi pri izvrševanji letošnjega sklepa kmetijske družbe potrebne načrte in pr-ogram razstave s od pro- razmere take da kleinen, zato misli se ue bode mogel tako zvršiti kakor bode ačunom vse potrebšči da bilo najbolj da bil vsa stv hodnjem zasedanj Po C in pokritja in vse predloži v pri-baron Sehwegel želi prej, kakor 131 se dovoli podpora Dataiiv.... računa, sicer pa ne nasprotuj programa I razstavi in i^oto pro 3 Ako po zakonu z dne februv 1892 t ršila s porazunino z semi krogi brez ozira ender naj bi se pa na politična dr zak št. dovolj olaj nehajo na podstav 6 edenesra zakona pred določenim časom,.mine z istim rokom nasprotstva. Posl. P o vse tijska družba Posl. predlaga, da se p za zda a," da arja predgovorniku, povdarja," tedaj zamogla podati natančni p odkloni, tudi oprostitev od doklad bo kme- 4. Ta zakon stopi v veljavnost z dnem, ko se razglasi izve, koliko podpore se ima nadjati od raznih korpo tor predlo or ö finančneg odseka m izrazi bode azstava obnesla na čast deželi nado Svet( da , ko podse 5. Mojima ministroma za notranje stv in za finance toplo je naročeno 10.) siti ta zakon s Steg o letnem poročilu deželne od bor Zdr Poročilo vzame vsprejme priporoča predlog finančnega odseka in povdarja, da je nujna predlog posl. dr. viteza B. 1 e i w e i s a, da naj bodeta na tukaj potreba da se dovoli podpora, ako hočemo imeti razstav njem por^odniškem odu p pouku za babice dv Ko poročevalec priporoča predlog finančnega odseka, vsprejme " zaporedoma ensk in sak tretji še-le nemški Dalj tečaji e po se ta z vsemi odnimi gl Nasproti posestniki 3.) r baron S c h w e g so le vele-okrožnega roča isti poslanec o deželnega ojibora poročilu glede ..Deželnih podpor " Poročilo vzame se br^ ugovora na znanje r zdravnika dr. E. Klimeka za podp o p ros» kot zdravnik v zdra- finančnega odseka poročajo: 11.) Posl. Hrib o • v v • VI SCI na Bledu. Sklene se dovoliti podpoi'e 200 gld. na pod- Gustava T za dpi & lobe p adbi dfžehie V imenu prošnji la- e» lagi potr-ebnih informacij 4) Posl. dr. vitez BI eis o prošnji Franca Gostinčarja za podelitev ustanove svojemu sle 1 • v v lisca, ni dog Ker Tönnies svojih del pri zgradbi deželnega gledali prav 1 pemu sinu za obiskovanj se . prositi C kr oda za s kdo, da podali pros lepo v Li neu Sklene apadel je globi 10.850 gld Pi'osnja :>oru kar kako ustanov da izroči se deželnemu odbor^u, da jo v lastnem delokr najhitreje reši. 12.) Posl. vitez Langer o prošnji bo mogel obiskati zavod poročajo odborov Po dr v T Linci « a v č a r V imenu upravnega, odseka prošnjah okrajnocestnih o Avg 30 Jaka gld za podp 13) Posl. Dovoli V i š n i k v Postoj in Ilirski Bistr glede stitve cestne za takojšnjo izplačilo dovolj se rop podpo mu edenkrat društva n diurnista za vselej Pravnik'' 00 Id. za izdavanje pr'Oge od sv. Petra' do Trnovega mej deželne ceste. Prošnja pr izroči se deželnemu odboru v i ešitev. 6 ) Isti p o termi V d v ^ije. Prošnji se ugodi in nato seja zaključi j s ti seji dne 5. aprila je novoizvoljeni po pr*eložitvi žužempei'ško-kočevske okrajne ceste. Deželni odbor slanec go pni k M ki bil dozdaj po bolezni je etov ojem poročilu, da se cestnemu odboru žužem- zad perškemu dovoli za omenjeno cesto 3000 gld. podp Up lav deleževati se sei, Po^l. to slov^esno obljubo v oke dež M u r n i k predlaga glede na to, da zasedanj odsek se s tem ne str por ne dovoli in porocev predlaga da se pod- dež. zbora gre h koncu, da se vse p 5 ki so do danes oma predloženi načrt ne odobr Po dr in bodo došle v se Papež zagovarja pi'osnjo, ter predlaga, da se dovoli 3000 gld Predlog se katere je pa še-le tedaj izplačati, kadar bodo pr dokazali, 1.) Po da z ago to v Ij tudi po k ti tj talih stroškov Posl t pozneje, izroce v rešitev deželnemu odboru, sprejme. V imenu finančnega odseka poročajo: M urnik o prošnji Matije Kunca za podporo za rošnia izroči se deželnemu od- dr Pap predlo da deželni inženir izmeri novo cesto podpira Papežev Slavi ni, Senožeče preiskav* čita se deželnemu odbor predlog. Pri glasov sprejme se dr njegovo krojaško obrtno šolo. I bor v primerno rešitev. 2 ) Posl. \ T : X k Isti p o prosn upanstva v predlogu gosp dež^^lnega poslanca viteza Fr. Langerj o samostalnem 1 glede IZ Slav v o prošnji županstv Cerkljah, da se zvrše pred pr'idelov amerikanskih trt v trtnicah na Grmu. Dovoli se v ta namen kredit 500 gld 3.) Posl Lang o prošnji za radbo in uravnanje potoka Reka. F Posl preiskavo dali poročanje J o v s e ob stitvi mostu pri Zgornjem Kašij 8.) mej okraj no-cestnega odbora v Velikih Laščah za odpi dolg 5000 se za gld deželnemu zakladu. Prošnja se odkloni, dovoli pa gradbo mostu na deželni cesti pri Eaš 00 stavbe okrajnih cest in ob nanj i Ljublj nad mostom, podpoi-e in se sklene, da se ima ostali dolg 4500 gld Poročevalec ^predlaga : Poročilo deželnega odbora se odobr nemu zakladu pov v 5 obrokih po 900 gld od dežel 1893 in deželni odbor pooblašča, da sme stroške za ršitev trebnih podrobnih preiskav dotičnih načrtov pokriti iz po de pričenši 4.) Posl. Hrib o prošnji Marjete Ahčin v^dov diurnista v Radovljici za podelitev miloščine. Dovoli se na želnega zaklada in če bi bilo moči ta dela še letos v • 1 • siti dobo let miloščine po 50 5.) Posl. baron Schweg da sme dovoliti pr^osilcem namen podpor 1000 gld. o prošnji dr. Pavla' Preinič-a, hišnega zdravnika v blaznici na iz deželnega zaklada Posl. O g pri predlog Studencu, za zvišanje plače. Pr izroči se deželnemu od upravnega odseka. Pri glasovanji se predlog vsprejme 9.) Posl. Murni k glede deželnega zakona ob ugodnostih za nove boru v pretres in dramatičnega društv poročanje. \ v Ljublj 6.) Posl. Hrib za podpor stavbe s stanov za delav slednj Vsprejme se brez debate na- tekoče leto 1892 3000 d 1*7 načrt Savskega mostu pri Krškem. Most Posl. gradil ar o '0. Dovoli Viš ni k a je dogovori • • prosnii se za glede z de- Z ak Zt Inim odborom kranjskim tesarski mojster M. Stepischnegg z dne o oprostitvi novih stavb s stanovan • • za de in se zavezal po preteku 25 let od dne, ko se izroči prometu lavce od doklad k domovni stanarini in k 5 o/^nemu davku od ga stanarinskega dohodka. 4 Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske oddati ga v dobrem stanju deželi kranjs Most izročil se je bil prometu i ul' j 1866 Po edencih pregledan prev le dežela most v svojo oskrbov dne 8 julij 1891 ukazujem tako Poročilo deželneofa odbora o mostu se vzame na znanje, ob § 1- ednem pa deželnemu odboru naroči, da hi gospe T V zakonu z dne 9. februvarija 1892. L, drž. žak. Stepischnegg, katero je dežela št. 37, zaznamenovane nove stavbe s stanovanji za delavce so sestnic tu proda pri ugodnem za za tisto dobo, za katero jim je na podstavi zgoraj navedenega v imenu uprav odseka poroč zakona priznana oprostitev od domoi'ne stanarine in od 5 o/^^nega davka od čistega stanarinskega dohodka, oproščene tudi od plačevanja v^seh deželnih (in okrajnih) doklad, kakor tudi od polovice občinskih doklad k imenovanim državnim davkom. o preložitvi odnosno Vrhniko v Podlipo dr delni poprav mitnico in katero po pridobi za last dežele 8.) Posl. dr iz Vihnike ril v 1 a v C a r čez Star se 3000 gld Pap o v • • osnji seče okrajne ceste. V ta namen dov podpore iz deželnega zaklada. 9.) Posl. občanov Vrhovo, Prapretno in Log gled 2. Po sklepu občinskega zastopa se sme izreči, da občinskih doklad za,zgradbe na radeškem pokopališči. Prošnja se raztegne v § 1. ustanovljena oprostitev od polovice občin- izroči se deželnemu odboru v brzorešitev. 10.) Posl t f v s e kih doklad tudi na daljni, oziroma na ostali del onih doklad. o pro županstva v Alešičah za podporo za nakup dveh 133 pleiuPüskih bikov. Prošnja izroči se deželnemu odboru s poiocilom, da se pri razdelitvi bikov-plemenjakov v prvi ozira na občino adleško. pri- vrsti Jetnem poročilu deželneg V imenu odseka za letno poročilo o — C. kr. žandarmerijska postaja v Hotrdi mestila se je s 1. dnem marcija t. 1. v Godovič. pre o Prisilni delavnici L odbora Koncem domačih in 255 tujih prisili poročajo: 11.) Posl. K . 1890 bilo je delavni( 78 seji Goriški deželni zbor dovolil ■ za vipavsko železnico. 100.000 gld. je v svoji zadnji 1890 29 462 gld. 62 kr Vsega skupaj zaslužili so Pri sil j ajbolj za dela zunaj zavoda. Poročilo ob ednem naroči deželnemu odbor ici uporabljali so se zame se na znanje in Občinske volitve. V Gorenjem Logatcu izvoljen je zopet županom g. Karol Puppis, namestnikom g. Janez Kobav, a svetovalcem g- Mih. Gostiša -Andr. Marinko in se pri sil j da strogo pazi na to da Janez Eihar. uporabljajo za dela zunaj zavoda in ne za roko delska opravila. 12.) Posl. Steg o zavodih Deželnih dobrodelnih kr priv m o Deželnem muzeju." Poročili vzameta se na zbornici v Ljublj Znižanje voznine vinske trte. Ravnateljstvo c. južne železnice naznanilo je trgovski in obrtniški da z ozirom na veliko kodo znanje m ob ednem izrtče podpornikom in dobrotnikom dežel- i® ^slMsl vinoreja led pustošenj trtne v • usi, in katera da se^ nega muzeja najiskrenoja zahvala to bila je kratka tajna nadomeščenje trt po možnosti olajša, uvelo do preklica, toda seja o prošnji Ivana Kozjeka, olicijala pri deželnem računo- iiajdalje do vodstvu za dovolj osobne doklade •konca leta 1892 za vinske trte v vsaki teži na vseh svojih progah in tudi na progah c. kr. priv. železnice Dunaj-Pottendorf-Dunajsko-Novomesto znižano voznino in sicer r Deželni zbor kranjski zaključil je svoje letošnje pri pošiljavah kot brzovozno blago postavke tovornega blaga zasedanje pretečeno soboto zvečer. Deželnim odbornikom iz vsega deželnega zbora na mesto dež. glavarja g. Detele voljen 21 glasovi ]e z dobil je 10 Nemci. g-glasov. dr. Fr. Za Papež. G. dr. vitez Bleiweis dr. Papeža dasovali so tudi serije II, in pri pošiljatvah kot tovorno blago postavke tovorne blaga serije __I — Umrl je pretečeno soboto c. in kr. stotnik 17. letu svoje starosti. Pokojnik ' Pulji — Državni zbor snide se zopet dne 26. t. bo zboroval do konca maja. Najvažnejše m. m bode posvetoval je zakon gled pa ladna predloga glede iražnejše točke o katerih se dunajskih prometnih zgradb in pešpolka g. Ivan Fajdiga v 37 odlikovan je bil s srebrno svetinjo za hrabrost. umrl je stotnik g. Karol Cuderman, rodom Ljubljančan, tudi odlikovan s srebrno svetinjo za hrabrost. — Anarhist. urejenja valute bili so rovani. Umivanje nog v stolni cerkvi. Kakor vsako g. knezoškof tudi včeraj dvanajsterim naj-umivaiiju in obda- leto umival je prevzv. starčekom noge. Najstareji teh starčekov je star 85 let, mlaji pa 67 let. Vsi skupaj so stari 912 let. V Zagrebu zaprli so nekega Jaklina zaradi agitacij v prospeh anarhistov. Nadaljna preiskava je dognala, da je bil Jaklin v zvezi z anarhisti na Francoskem, Angleškem in v Švici. Jaklin je rodom Spodnje-Štajarec in zaradi socijalistiškega gibanja ze 1883 i z ti ran z Po v knežješkofijski dvorani pogoščeni je bil Dunaja. v — Častnim občanom imenoval je tržiški občinski zastop c. kr. poštnega nadravnatelja g. K. Pokorny-ja v Trstu Ljubljana Mestna godba v Ljubljani. Obeta SVOJ mestni orkester se, da dobi državila. za zasluge, katere si je stekel, da se je tržiška pošta po- in mestno „Glasbene Matice," svetu načrt, kako bi Občinski ffodbo. g- H. bilo to Občinski zastop vipavski imenoval je pa g. c. kr. Baudis, predložil je občinskemu ustanoviti in vzdržati tako godbo. okrajnega glavarja Ferd. marki j a pl. Gozani-ja častnim občanom občine Vipava. svet izvolil je poseben odsek, vprašanje. naj pretresa to Zlata maša gori g. 0. (jilbert Grravl, rojen v Vi mašnik reda sv. Frančiška, praznoval bo dne 24 t. v Karlovcu na Hrvatskem petdesetletnico svojega mašnišfcva m n o v a n Pri Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal m drug prijatelj 61 raznih, deloma zelo dragocenih knjig. občnem zbor navzoči posojilnice v Rad o vi zadružniki zložili 30 gld.; po predlogu so iz Kamne Gorice posojilniči g- ranje doneskov, dokler naložena vsota iji se posojilnica v Eadovlj Posojilnici v Vit Pesjaki se je nabrani znesek obrestonosno naložil nabi gld. — V Kopru udri se je v gimnazijski cerkvi en del odra pod orgijam. Več gimnazijcev je lahko poškodovanih. 50 Amerikancev pripeljalo se je pretečeni teden s posebnim vlakom v Postojino in so si ogledali ondotno slo-večo jamo. Popravek. Tudi v našem listu prijavljena vest, da bo domači pešpolk št. 17 premeščen iz Ljubljane v Pulj, se ne potrjuje. Zagrebškim nadškofom bode baje imenovan bene- avnateljstvo bode pa skrbelo za a d al j äste na 100 družbi po 10 vpiše kot pokrovitelj naši gld in Crnomlji sta darovali posojilnici v Gornjem Grad pri Pliberku po seli družbi 50 kr. — 5 gld (T 60 g- Peste všek in v Š m i h e 1 u nabral v ve- diktinec 0. Avguštin Haudek. Mož je rodom Hrvat, a živi že iz za mladih let proč od svoje domovine. V Čudna najdba. V Kuteževem pri Postojini izkopal je pretečeni teden na svojem polju neki ondotni posestnik človeško lobanjo, ki je bila po mnenji veščakov uže 30 let v zemlji. Kako je lobanja tja prišla ne ve nobeden povedati. in Zahvalj M Pazite na otroke! Glincah pri Ljubljani pala Kokalj je daroval ^^^ stara deklica v nepokrito gnojno jamo ter utonila; kot slavnim domorodnim društvom usojamo pričanje da so naši denarni zavodi — . podpirajoč — ^ posameznim darovalcem isto tako ^ Potoku, okraja Kamniškega pa je pal štiriletni deček v si beležiti to pre-domoljubne smotre redni tudi sami isto take domoljubne zaslombe. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Nevlico ter tudi utonil. % — Zmrznila. V nekem gozdu pri Ptuju na Stajarskem našli so te dni truplo neke 831etne beračice, ki je pred meseci ondi zmrznila. Kamniška železnica nikov vozil bo dne 17. 18 iz Kamnika v Ljubljano. Povodom velikonočnih pr Obsodba. 5 minut in prihajal v Ljubljano ob 10 in 24. aprila poseben osobni vlak Kamnika odhajal bo ob nekaj Dijak Peyer, o katerem smo pred časom poročali, da 'je vsled narodnostnega prepira y uri 10 minut zvečer. Karlovcu ustrelil svojega tovariša Kneževiča, bil je te dni v Zagrebu obsojen na dve leti težke ječe. Odgovorni urednik Gustav Tisk in založba Blasuikovi nasledniki