Poštnina plačana v gotovini. Štev. 36 Ljubljana, petek, 28. septembra 1928. Leto III. Posamezna številka Din 1*50 izhaja vsak petek. Naročnina b Din mesečno. 15 Din četrtletno. Za inozemstvo HJ Din mesečno. Uredništvo in uprava Ljubljana. Delavski dom Karla Marksa trg 2, dvorišče. Čekovni račun 14.577. Lastnik in izdajatelj Alojz Kusold, Uubljana. — Odgovorni urednik Tone Praprotnik, Moste, Baraka Kodeljevo. — Tiska tiskarna »Slovenija«. Predstavnik za tiskarno: Albert Kolman v Ljubljani. Vsak obrat, vsaka vas imej dopisnika za „ENOTNOST“. ENOTNOST DELAVSKO-KMEČKI LIST Delavci, kmetje In vsi zatirani narodi, združite se! Desetletni jubilej SHS ne sme preiti brez vsesplošne amnestije političnih jetnikov, civilnih in vojnih, nacionalnih in razrednih, tudi onih obsoje-nih po zakonu o zaščiti države! Za splošno amnestijo političnih ietnmovE Samo še mesec dni in prešli bomo deseto leto, odkar so narodi avstro-ogrske monarhije raztrgali crno-rumeni obroč in pod vodstvom svojih buržu-azij postavili na ruševinah starega habsburškega cesarstva nove države. Proslavljala se bo desetletnica takozvanega osvobojenja in ujedinjenja. Ne nameravamo se danes baviti s tem jubilejem s stališča proletariata. To borno storili pozneje. Danes hočemo le s tem jubilejem v zvezi sprožiti v slovenski javnosti zadevo, ki jo je postavila na dnevni red zagrebška »Zaštita čovjeka«, namreč: da desetletni jubilej usiljuje dolžnost splošne politične amnestije. iz Cehoslovaške so že javili časopisi, da se tam pripravlja za desetletnico češkoslovaške samostojnosti politična amnestija velikega obsega. Ravno tako iz Avstrije. Splošno se dandanes smatra za dolžnost vlad. četudi reakcionarnih, za njihovo dolžnost, kulturno in humano (človeško) dolžnost napram ljudstvu, da ob takih in sličnih jubilejih amnestirajo politične jetnike. V Nemčiji je bila letos sicer ne popolna, a precej obsežna amnestija proletarskih ujetnikov buržuazije v razrednem boju. Ravno tako so bile letos v Poljski, celo v Madžarski in Bolgariji delne politične amnestije. Celo iz Albanije so poročali o amnestiji povodom kronanja Ahmed Zoguja. »Zaštita čovjeka« je dvignila zahtevo splošne politične amnestije. Ona piše: »Ali je mogoče, da bo v tej državi kdo slavil desetletni jubilej države, pel. igral, dela! parade, a da bodo v istem trenutku nad dve stotini ljudi, ki jim je v ogromni večini edini zločin, da so o državi in; bodočnosti ljudstva imeli drugačne nazore kot režim — še naprej morali, ponižani in razžaljeni, ječati med sivimi stenami ječ. dokler se. kaplja po kaplji, ne naštejejo počasni in težki dnevi 1028 let. (Po statistiki od junija 1928 se je v ječah nahajalo 202 političnih obsojencev s skupno ječo 102S let!). In ko je z amnestijo tako v sosednjih državah, ravno tako reakcionarnih, se nam vsiljuje vprašati e: Ali naj bo SHS edina izjema in naj hodi ona mi čelu vse reakcije z okrutnostjo svojega režima? Ali naj tudi ob njeni desetletnici ostane pri tem, lot je bilo polnih deset dosedanjih let, v katerih ni v njej bilo nobene obsežnejše in večje politične amnestije, a sploh nobena, ki bi obsegala tudi obsojence po zakonu o zaščiti države? ... Vsi. ki čutijo, da je srce nad železom, naj ne oklevajo, na dvignejo glas za pravico, kulturo in humanost za vsesplošno amnestijo povodom de-se'letnega jubileja SHS! Opozicionalni, ne le delavski, temveč tudi meščanski tisk: delavstvo po obratih in tovarnah z akcijo potoni resolucij in telegramov, vse kulturne in prosvetne organizacije zatiranih narodov; vse humanitarne organizacije od vseh narodov, tudi vladajočega — vse to bi se moralo najti na eni fronti kulture in humanosti, pod zastavo enega edinega gesla', naslovljenega režimu: Desetletni jubilej SHS ne sme preiti brez vse-lošne amnestije političnih jetnikov, civilnih in vojnih, nacionalnih in razrednih, tudi onih obsojenih po zakonu o zaščiti države!« Mi se v imenu revolucionarnega proletariata Slovenije z vsem poudarkom solidariziramo s to zahtevo, za izvojevanje katere je treba mobilizirati vse svobodoljubne elemente in najširše množice delavcev in kmetov. Važna pozicija v tem boju pripada ravno slovenskemu proletariatu in vsej vsej slovenski pošteni javnosti, da izvrši dovolj močan moralen pritisk na režim, katerega nosilka je najmočnejša slovenska stranka. Za amnestijo političnih jetnikov! Proč z zakonom o zaščiti države! — odkrita zaveznica režima. ZASLIŠEVANJA NAŠIH SODRUGOV V TRŽIČU. SODRUG UZAR SODNO OBDOLŽEN ZARADI SLIK S. VULČA IN SLIK PROSLAVE OSME OBLETNICE ZALOŠKE CESTE. OROŽNIŠKI STRAŽMOJSTER AGITIRA ZA SOCIALISTE. Sodrug Uzar iz Križ pri Tržiču je bil pozvan kot obdolženec na okrajno sodišče v Tržiču. V aktih so bile nalepljene na papir pri njem zaplenjene slike s. Vulča in grobov Zaloške ceste. Izpraševali so ga, kdo da mu je poslal te slike, ali uredništvo ali uprava »Enotnosti«, dalje kam, da je imel poslati za prodane slike izkupljeni denar, dalje ali pozna časopis »Komunist« itd. Najodločnejše protestiramo proti takemu postopanju, da se obdolžuje in tako zaslišuje delavce zaradi po cenzurni oblasti dopuščenih slik. ki so se mesece in mesece razprodajale javno po vsej Sloveniji! V Tržiču so ob preiskavah vsem sodrugom naročili, da se zvečer po delu javijo na žand. postaji. Tam so bili zasliševanj. Med drugim jih je orožniški stražfnojster vprašal, zakaj da ne hodijo po isti poti kot socialisti in rekel, da je to prava pot ... Brez komentarja ... OBČINSKE VOLITVE V LOKI PRI ZIDANEM MOSTU. VELIK USPEM NAŠIH SODRUGOV. V nedeljo 16. sept. so se vršile v Loki pri Zidanem mostu občinske volitve. Od preko 900 volilnih upravičencev jih je volilo 583. SLS je dobila 243 glasov (za 47 manj kot lani) in 10 mandatov (prej 18), KDK je dobila 164 glasov (za 31 več kot lani) in 7 mandatov (prei tudi 7) in lista Kmetsko-Delavskega Bloka, postavljena na inicijativo in pod vodstvom tamošnjih sodrugov dekalistov pa 176 glasov (za 94 več kot lani za DKRB) in 8 mandatov (prej sploh niso bili zavedni delavci in kmetje v obč. svetu zastopani). Ta izid dokazuje, da se delovno ljudstvo aktivizira, da išče pravo pot in zapušča meščanske stranke. Treba je samo v roke pljuniti in krepko se oprijeti dela, tako kot so to storili sodrugi v Loki. Po njih primeru morajo delati dekalisti pri občinskih volitvah v drugih delavsko-kmečkih občinah, ki se bodo v kratkem vršile (D. M. v Polju, Moste, Zgornja Šiška itd.). Kje so akti Vr. Vlil 510—1. 1924? Zadnjič je pisal »Slovenec«, da so te spise o preiskavi proti Orjunašem zaradi justifikacije Fakina, demokrati nekje uničili ali izgubili. Včerajšnje »Jutro« odgovarja, da je te akte dobil že lani v roke ljublj. veliki župan. 2e spet vidimo isto igro naših meščanskih strank. Celo zadevo bosta zatušale z združenimi močmi, a javnost ne bo vedela krivca in krivde! ............... Vendar spisov Vr. VIII 510—I. 1924 ni konec! Naj jih izgube ali uničijo po enkrat demokratje in po enkrat klerikalci, oni bodo š« "e več km prašni akti. temveč le še kot živa voha proleta-riata, da maščuje kri Fakinovo, prelito od krvi- j željnega jugofašizma ua zveriuaki način. ALI ZA FRONTO BURŽUAZIJE — ALI ZA LNUUSU IKOiMO DELAVCEV IN ivnElOV v šeH NARODOV ERO 1 i REŽIMU NASILJA? /auiijič smo-na osnovi proglasu izvrševaJnega ouuoru očsj uoKumemaricno uokazaii, ua je politika StsJ — polituta kapitalistične priprege, ua je baj — navaaeii agent Kapitalizma in režima, bo-ciahstičm vouitelji in birokratje živijo ravno ud urnosti režima, zato nočejo sploh ničesar slišati o boju proti njemu. Gospodje sociahsti zahtevajo v svojem proglasu enotno ironto buržuazije vseh na-rouov Jugoslavije — namesto da bi zahtevali enotno ironto delavcev in kmetov vseh narodov za boj proti režimu ~ _ J:—" belega terorja, barbarskega izmozgat anja delovnega ljudstva in zatiranja vseh nesrbskih narodov. ze to mora zadostovati vsakemu zavednemu in razumnemu proletarcu, da jasno spozna: Revolucionarni proletariat s to sociaipatrioisko gospodo ne more skleniti nikakega premirja, kajti s, takim premirjem Di se predal najsramotnejšemu izdajstvu svojega razrednega boja. Joda — preu tem si ne smemo prikrivati oči — med delavstvom Slovenije je še dokaj ukoreninjen vpliv sociaipatriotske gospode. Je še precej delavcev, sicer zdravili, razrednobojevnih, ki pa imajo dile na očeh, da tega izdajstva, režimstva burzuaznega agentstva, policijotstva socialpatriotov ne vidijo. Zato je ravno sedaj ena glavnih nalog dekalistov, da vsepovsod po obratih in med stro- kovno ter kuiturno organiziranimi sourugi odpirajo oci socialističnim delavcem, da spoznajo resnico m ua se odločijo ali skupno z dekalisti ustvarjati enotno fronto delavcev in kmetov vseh narodov za boj proti režimu nasilja, proti vojni nevarnosti, proti izkoriščanju ali skupno s sociaipairiotsko gospodo zahtevati enotno ironto buržuazije vseh naro- dov. Ko uvidijo, da tu obstoja samo ta alternativa, iim odločitev kot proletarcem ne bo težka. Rdeča, bojevna fronta proletariata pa bo postala močnejša! ROD KAKŠNO KRINKO SKRIVAJO REŽIM-SOCIALISTI SVOJE REŽIMSTVO! Socialpatriotski proglas, o katerem smo zadnjič pisaii, nosi naslov* »za samostojno delavsko tazredno politiko«. Pokvarjenost in cinizem te gospode prehaja vse meje. Vendar zaradi delavcev, ki tem pokvarjenim in ciničnim agentom režima še sledijo, se hočemo v naslednjem stvarno poba-viti s to njihovo »razrednostjo« (v Avstriji bi jo imenovali cesarsko-kraljevo razrednost, danes pač samo režimska razrednost). Socialpatriotski voditelji (s Petejanom in Erženom) v svojem proglasu očitajo buržuaznim strankam najbolj to, da se nočejo sporazumeti in jih roti jo. naj se vendar sporazumejo. Najostrejše se obračajo proti KDK-opoziciji kot »plemensko nacionalni«, ki da se noče sporazumeti z režimskimi strankami in katero denuncirajo, da v svoji »borbi« ne čuva »jugoslovanske narodne celote«. Otti nočejo videti odpora hrvatskih kmetskih množic proti nacionalni zapostavljenosti, proti zatira iju in izmozgavanju, proti militarizmu, oni nočejo videti stremljenja hrvatskega, slovenskega, makedonskega, črnogorskega ljudstva in narodnih manjšin po nacionalni svobodi. Oni nočejo videti, da vodstvo KDK ta kmetski in nacionalni pokret širokih mas zgolj izkorišča v svojem kapitalističnem interesu. Oni nočejo vedeti, da se mora proletariat boriti ravnotako za osvobojenje kmetov in zatiranih narodov kot za svoje osvobojenje. Ne, vsega tega oni nočejo videti in vedeti. Oni zastopajo najreakcionarnejšo politiko, politiko hegemonije belgrajske buržuazije in militarizma, politiko režima, ki z najhujšim terorjem duši osvobodilno delavsko-kmečko gibanje, ki hrvaškemu, slovenskemu in drugim nesrbskim narodom za nobeno ceno noče priznati pravice do samoodločbe. In to svoje ostudno reakcionarstvo skrivaio za lepo frazo »samostojne delavske razredne politike«! Buržuazijo kličejo v enotno fronto, napadajo KDK, ker še ni kapitulirala pred hegemonističnim režimom, obenem pa govore o »samostojni delavski razredni politiki«! Kak brezprimerni cinizem! Čas je že, da vse delavstvo spregleda to režimsko »razrednost«, ta »državotvorni« v najreau-cionarnejšem pomenu te besede — »socializem«! KADAR SO SI SOCIALPATRIOTSKI GENERALI V LASEH. Socialpatriotski generali so si medseboj skočili v lase. Na eni strani srbijanski centrumaši (Topa-lovič, Pavičevič, Belič itd.) in »štajerski« socialisti (Petejan, Eržen itd.), na drugi pa hrvatski (Korač. Sima Kotur, Haramina itd.). Je to star spor. ki je začel pri ustanovitvi SSJ (eno leto po obznani se je namreč ustanovila ta partija). Ampak po zadnjem kongresu (junija 1928) in po zadnjih političnih dogodkih se je šele prav razpalil. Socialpatriotski listi (»Radničke Novine« z ene strani, »Pravo naroda« in »Crvena zastava« z druge) zmerjajo eden drugega na vse grlo. Pri teh ogorčenih polemikah prihajajo na dan marsikake skrivnosti in padajo razne krinke, ki si jih je SP.I nadela, da vara delavce pod perutmi reakcije in po nalogu režima. Nekaj stvari je za slovenske proletarce prav zanimivih. Oglejmo si jih: 1. Dobro se zavedajo, da so denuncijantje! Centralno glasilo SPJ »Radničke Novine« od 29. avg. objavlja poročilo o konferenci socialistov v Novem Sadu in \r njem napada govor, ki ga je imel na tej konferenci bivši social, poslanec Nedeljko Divac. Med drugim piše: »On (Divac) se ni sramoval niti tega, da je delegate socialistične stranke nazival komuniste v prisotnosti policijske oblasti, kar z drugimi besedami pomeni, da jih je denunciral in izzival policijske oblasti, naj jih preganjajo.« Torej: centralno glasilo SSJ pravi, da nazivati danes nekoga komunista pomeni denunciranje in znak policiji, da ga je treba preganjati. Ja. gospodje voditelji SSJ. če je že to denun-ciranje. kako pa naj imenujemo potem ono, kar piše vaša »Delavska politika«? Kajti, nazvati koga komunista, to je prva stopnja denuncijantstva kot sami pišete. Jo. kar piše »Delavska politiki« o »Enotnosti«, to je potem tudi po vašem mnenju denuncijantstvo najvišje stopnje, najhujše vrste, najogabnejše, kar jih sploh more biti! Nehote so tu socialpatriotski generali v svojem centralnem glasilu priznali, da so oni profesionalni denuncijantje. Vsako organizacijo, strokovno in kakršnokoli, kjer so dekalisti organizirani, vse neodvisne strokovne organizacije že leta in leta nazivaju komunistične, neprestano govore in pišejo o komunističnih celicah, o moskovskih agen.ih in tako dalje. pomote so tu oni sami priznali, da s tem dajejo znak policiji, kje naj preganja in razpušča in da se ves čas tuui tega zavedajo. Ah socialistični delavci tega nočejo videti, aii so ZADOVOLJNI Z DENUNCIJANTSKIMI GENERALI SPJ? 2. Držijo se onih, ki imajo policijski aparat v rokah! Poznano je, da so imeli po strelih v parlamentu socialisti nekaj konferenc, kjer so soglasno in z veiikim pompom izglasovali, da se Petejan ne bo več vrnil v okrvavljeni parlament. Petejan sam je v Celju dal besedo, da bo tako storil. Kakorhitro pa je cela zaueva za režim postala resnejša in so se KDK poslanci zbrali v Zagrebu ter začeli govoriti o samostojni flrvatski, pa je Petejan besedo snedel in izvrševaini odbor SSJ je kasiral soglasne sklepe pompoznih koniereue. uetejan je šel v okrvavljeni .parlament skupno s srbskimi zemljorauniki, da bi režimu prišparal blamažo, ki bi jo doživel, če bi v okrnjenem parlamentu ne bilo nobene opozicije. Reakcionarni režim je za svoj nadaljnji obstoj rabil zeinljoradnike in Petejana kot lojalno opozicijo. Hnvatski socialpatriotje kot stari zavezniki Pri-bioeviča pa so sedaj zagnali krik in vrišč. Zagrebško glasilo SSJ »Crvena zastava« od 16. avg. piše: »Sedanje politike strankinega vodstva ne more nihče razumeti, a najmanj socialisti. Ce bi sklepali na nujne konsekvence iz take »politike«, bi moraii priti do zaključka, da se vodstvo (SBJ) sploh odpoveduje vodenju poiitike in da se zadovoljuje s tem, da čuva gotova mesta za gotove ljudi v gotovih delavskih inštitucijah.« »Pravo naroda«, glasilo SSJ, ki ga urejata bivši minister Vitomir Korač in N. Divac, pa piše z dne 22. avg. sledeče: »Glavno je, imeti iirme in pečate«, tako je e-kel eden izmed sedanjih voditeljev SPJ, »in kadar se kaj pojavi, potem imaš firme in pečate in za njimi tudi delegatov, kolikor hočeš, da govorijo v imenu delavcev. IN VLADA POTEM NE MORE PREKO NAS.« »V čigavem interesu je to?«, vprašuje »Pravo naroda« in odgovarja: »Dvojno korist imajo centrumaši od takega dela. Najprej osebno. J ako se osiguravajo sinekure (plačana mesta, kjer ni treba nič delati) in ministrski dohodki od krvavih delavskih grošev. A potem še druga korist, zopet osebna: uživajo trajno milost radikaiske vlade, kateri delajo zaradi teh osebnih interesov politične usluge. Taka politika in tako delo ni v interesu delavskega razreda, temveč v interesu reakcionarnega režima, ki vlada v naši državi.« K tej obsodbi politike srbijanskih centrumašev, ki imajo v rokah »centralni sekretariat radničkih komora«, potom katerega izvršujejo navodila radi-kalskega ministra za socialno politiko v cilju ko-ruinpiranja in demoraliziranja delavskega gibanja, nimamo kaj dodati. Ta obsodba, izrečena od samih savoditeljev SPJ, kaže pravo sliko do dna pokvarjene klike režimskih socialpatriotov. In to režimstvo te pokvarjene klike na celi črti podpirajo »štajerski« socialisti (Petejan, Eržen itd.) v imenu slovenskega dela SPJ. ki je ravno najmočnejši. Socialistični delavci v Sloveniji o vsem tem sploh pojma nimajo. Petejan in Eržen delata z njimi kot z nemo živino . . . Kako dolgo bodo to dopuščali? Ves spor v SPJ se vodi okrog tega, s kom naj gre soc. stranka: ali z vlado ali s KDK. Divac, Korač in drugi hrv. socialpatriotje napadajo Petejana, da vodi poiitiko popa Korošca in radikalov, a sami predlagajo, naj se zahteva volilna vlada iz KDK, zemljoradnikov in SSJ. A sedanje vodstvo SPJ misli, da je mnogo boljše še naprej držati se radikaiske partije in Korošca, kot pa mlatiti prazno slamo z opozicional-nimi strankami. KAJTI OBLAST V TEJ DRŽAVI MOREJO IMETI SAMO TISTI, KI IMAJO TUDI POLICIJSKI APARAT V SVOJIH ROKAH. IN TEH SE GENERALI SPJ DRŽIJO! 3. V kake svrhe socialpatriotski strokovni birokrati trošijo strokovni denar! Haramina daje strokovni denar ORSa za vzdrževanje političnega lista! »Radničke Novine« štev. 38 z dne 19. sept. to naperile ogenj iz svoje artiljerije tudi na — Hara-mino. Najvažnejše je sledeče odkritje: »Za članstvo ORSa bi bilo interesantnejše, .la mu sodrug Haramina razjasni, po kakih pravilih mora ono plačevati članske prispevke zato, da se oni trošijo na vzdrževanje »Prava naroda« (t. j. političnega lista Koračevcev) v Beogradu.« Komentar ni potreben. Vprašanje je, samo. kaj bodo rekli v ORSu organizirani delavci, zlasti slovenski delavci. Kadar so sl socialpatriotje v laseh, tedaj šele začno odkrivati svoje grehe, ki so jih prej zatušali. tedaj začno hitro padati krinke, kajti klika teh profesionalnih štreberjev po toplih mestih v »delavskih«. inštitucijah je pokvarjena do mozga. Tem boljše za proletariat Jugoslavije, da se čim preje zruši ta umetna agencija buržuazije v delavskem pokretu. Saj se že utaplja v svoji lastni gnojnici in vsi proletarci, ki še niso spregledali, lahko spregledajo! HEGEMONISTICNI š » V. Aft • , RAZREDNI BOJ. Na nekem shodu srbskih zemljoradnikov je bila sprejeta resolucija, ki pravi med drugim: zemljoradniki so proti vsem prečanskim frontam, zemlio-radniki so za razredni boj. Ravnotako kot so belgrajski socialpatriotje proti vsaki reviziji ustave, ker da je po izjavi Dra-giše Lapčeviča bolj važen gospodarski boj proletariata, ravnotako so tudi zemljoradniki proti nacionalnem boju Hrvatov in Slovencev, ker da so za razredni boj. To je stara metoda, da se najreakcionarnejša politika prikriva z navidezno revolucionarnimi frazami. Zemljoradniki so sličuo kot socialpatriotje malomeščanska stranka. Oni nimajo stališča v procesu stalno se vršečega razrednega boja. Kolebajoč med buržuazijo in proletariatom stalno podpirajo buržuazijo, ker odvračajo proletariat in kmetsko ljudstvo od odločnega razrednega boja. Razredni boj se bojuje i v tovarni, i na trgu. v državnem aparatu, i na terenu nacionalnega vprašanja i na terenu agrarnega vprašanja. Bojuje sc razredni boj za pozicije; na vseh teh terenih. Proletariatu pripovedovati, da je zanj samo gospodarski razredni boj v tovarni — kot delajo social- patriotje — se pravi, navajati ga k temu, da prepusti vse politične pozicije buržuaziji. Zatiranje nekega naroda in boj tega naroda proti nacionalnem zatiranju je ozko. vezan in danes v dobi imperializma še kako ozko vezan s splošnim razrednim bojem mednarodnega proletariata. Boj kolonijalnih narodov proti imperialističnim velesilam za nacionalno osvoboditev je za boj med svetovno buržuazijo in svetovnim proletariatom danes odločilnega pomena. Zveza proletariata, kmetskega ljudstva in zatiranih narodov bo dovolj močna sila, da pomede sistem kapitalizma in imperializma s sveta. Razredni boj je oni veliki boj, ki ga bojujeta med seboj na življenje in smrt internacionalna buržuazija in internacionalni proletariat. Za ta razredni boj zemljoradniki in socialpatriotje niso. Za kakšen razredni boj pa so? Poglejmo: Imamo » Imamo reakcijo in milita i- zem. Imamo centralistično vidovdansko ustavo, ki osigurava hegemonijo srbske buržuazije. Imamo režim zakona o zaščiti države. Bojuje se oster nacionalni boj s strani zapostavljenih in zatiranih narodov. Vse to za zeinljoradnike in socialpatriote nima nobenega pomena in smisla. Oni niso proti vsemu temu — a oni izjavljajo, da so za razredni boj. Oni se izjavljajo za razredni boj samo zato. da bi preslepili kmete in delavce in jih v kritičnem momentu izdali podpirajoč hegeinonistični režim proti množicam delovnega ljudstva. Njihov »razredni boj« je hegeinonistični razredni boj. SOLIDARNOSTNI POZDRAV »ENOTNOSTI« IN PREGANJANIM DEKALISTOM IZ LIKE. Gospič. dne 22. sept. 1928. Dragi sodrugi! Reakcija, ki je zavladala zadnji čas po celi državi, se ni izognila niti našega malega mesteca Gospiča. Pri nekaj sodrugih so bile preiskave, a brez uspeha. Naš odgovor na to reakcijo more biti edino ta. da čim bolj podpremo naše sodruge, ki so padii v kremplje režima onega popa Korošca, ki uči »Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe«. Zato pošiljamo naročnino za »Enotnost« Din 30 in za vaše žrtve reakcije Din 40. S sodružnimi pozdravi I. N. Gospič. Gornje pismo je prejelo uredništvo »Enotnosti« v hrvaščini s prošnjo, da ga prevedemo in v slovenščini objavimo. Z velikim veseljem smo to storili, kajti ta primer nam vsem jasno kaže. da zadnji udar beioterorističnega režima ni zastrašil zavednih delavcev in kmetov, temveč je nasprotno njihovo hojevno voljo, njihovo solidarnost in požrtvovalnost le povečal. Ta solidarnostni pozdrav' hrvaških sodrugov iz malega Gospiča v Liki. kjer se po našem mnenju za »Enotnost« sploh ni vedelo, je živa priča, kako reakcija revolucionarne delavce in kmete vseh narodov in krajev Jugoslavije združuje, njih vrste strnjuje in borce jekleni! Temu primeru mora slediti ves proletariat Slovenije. Živela solidarnost! Občinske volitve v Mostah. Dne 18. t. m. smo dekalisti v Mostah sklicali volilni sestanek, ki se ga je udeležilo precej delavstva, med njim tudi nekaj socialistov z blagajnikom Del. zbornice Čelcšnikom vred. Razpoloženju zavednega delavstva v Mostah, da nastopi ono pri teh volitvah kompaktno na podlagi pravega razrednega programa proti vsem meščanskim strankam, se tudi Čelešnik ni upal postaviti po robu in je izrazil, da mu je ljubše, če sedijo v občinskem svetu komunisti nego klerikalci ali demokrati. Jasno je, da smo dekalisti morali take izjave sprejeti z veliko previdnostjo na znanje, tako z ozirom na bridke izkušnje zadnjih let, kjer so socialistični voditelji vedno skakali v hrbet revolucionarnemu proletariatu (oblastne volitve, vsedelavski zlet, vse strok, organizacije itd.) kot tudi z ozirom na režimsko in direktno kontrarevolucionarno politiko vodstva SPJ. Tembolj pa še. ker se govori, da socialist Trškan zbira že podpise za svojo separatno listo. Povedali smo tam, da socialistov ne smatramo za marksiste (kot da Marks ni bi od vsega kapitalističnega sveta preganjani vodja I. internacionale, ampak kak režimski funkcionar Del. zbornice!), da pa smo vedno za kompakten nastop in enoten boj delavcev In kmetov na podlagi marksističnega programa, to je platforme in komunalnega programa DKRB. To je tudi stališče, ki ga odobrava večina meščanskega proletariata. Pozivamo vse sodruge iz Most. da se vedno v polnem številu udeležujejo volilnih sestankov, da bodo tako o vseh vprašanjih soodločali in preprečili vsako proletariatu škodljivo oportunistično razbijaštvo ali oportunistično pačenje marksističnih načel. Proletariat v Mostah se zopet dviguje iz pasive, v katero je zapadel v zadnjih letih. Zato vsi na delo, da bodo Moste postale proletarska postojanka, rdeča trdnjava! PARLAMENTARNE VOLITVE NA ŠVEDSKEM. Zadnje parlamentarne volitve na Švedskem so dale sledeče rezultate: Desničarske meščanske stranke: Konservativci 73 mandatov (8 pridobili), kmetska zveza 27 (4 pridobila), liberalci 4. Levičarske meščanske stranke: Svobodni 28, socialdemokrati 90 (14 i/gubili). Komunisti 8 (3 pridobili). Doslej je vlada koalicijska vlada socialdemokratov in nekaterih meščanskih strank. Rezultat te vlade je, da se je ojačila meščanska desnica na eni strani, na drugi pa komunisti, ki so pri glasovih napredovali za več kot 100% in dobili tri mandate več. Vse letošnje parlamentarne volitve v Evropi poka-zujejo napredek komunističnih glasov: v Poljski, v Franciji, v Nemčiji, sedaj tudi v švedski, ki je mirna, izven imperialističnih križišč ležeča država. To dokazuje, kako se vsepovsod polagoma ruši moč kapitalizma in njegove pomočnice socialdemokracije. POZIV TRBOVELJSKIM NAROČNIKOM! Vsi sodrugi, ki še niso in ki bi radi plačali naročnino »Enotnosti«, naj sc zglase v nedeljo zjutraj od 9. ure dalje v Rudarskem domu pri s. revizorju. OBČNI ZBOR Deiavsko-kmetske matice r. z. z o. z. v Ljubljani se sklicuje v nedeljo 14. oktobra 1928 ob 9. uri dopoldne v Delavskem domu. Karla Marksov trg 2, drugo nadstropje. D n e v n i red: Likvidacija zadruge. V slučaju, da bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši uro pozneje drugi občni zbor. ki je sklepčen pri vsakem številu zadružnikov. Načelstvo Detavske-kmetske matice r. z. z o. z. v Ljubljani. KDK IN DRUŠTVO NARODOV. Ob priliki odhoda delegacije belgrajske vlade pod vodstvom Voje Marinkoviča na zborovanje društva narodov, je izvrševaini odbor KDK prinesel zaključek, v katerem se navajajo zaključki KDK od 1. avgusta in od 23. avgusta t. 1. in se delegaciji belgrajske vlade odreka pravica, da govori na seji društva narodov v imenu države SHS. Za tem poudarja, da mednarodno priznanje SHS temelji na tem, da je država SHS stvorjena po svobodni odločitvi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vendar to ni preprečilo, da se utrdi hegemonija bivše kraljevine Srbije nad vsemi ostalimi deželami. Potem ko je resolucija protestirala proti nedostojnemu zastopstvu države pred društvom narodov, končuje s poudarjanjem, da zunanja politika države' ne more meti uspeha in potrebne avtoritete toliko časa, dokler vlada v državi nasilje in neenakost, dokler se vrše v državi veliki notranji spori in boji. Resolucija konstatira poraz belgrajske zunanje politike s tem, da se je Ahmed Zogu proglasil za kralja Albancev in zaključuje s takim stališčem: »Režim, ki je privedel do neznosnega stanja v notranji politiki je poslabšal jx>ložaj tudi v zunanji politiki. KDK smatra za svojo posebno dolžnost, da to pred celim svetom konstatira.« Ce pustimo na strani one otročje in smešne slavospeve na društvo narodov, katerega »cilj je, da varuje mednarodni mir«, osnovno v vsej resoluciji KDK je pomanjkanje vsake jasne linije z ozirom na zunanjo politiko vladajoče srbijanske bur« žuazije in mračnih sil. Sedaj je popolnoma jasno, zakaj vodstvo KDK ni odgovorilo na pismo oblastnih zastopnikov Delavsko-Kinečkega Republikanskega Bloka. To pistno zahteva jasno in nedvoumno opredelitev proti imperializmu, proti militarizmu. proti politiki pripravljanja vojne, ki jo spro-vajajo belgrajski vlastodržci in veliki imperialistični razbojniki v Londonu in Parizu. V tein pismu se zahteva jasna opredelitev za upostavitev odno-šajev in za sporazum s Sovjetsko Rusijo. A niti na eno od teh vprašanj ne odgovarja vodstvo KDK niti v oni svoji resoluciji in s tem pokazuje, da ono ni niti za boj proti imperializmu, niti za boj proti militarizmu. ■ Zelo značilno je tudi to, da niti Svetozar Pri-bičevič. niti Anton Trumbič nista hotela odgovoriti na vprašanja novinarjev o upostavitvi zveze s Sovjetsko Rusijo, temveč sta se izgovarjala, češ,, da ni čas za to, da na to odgovarjata, oziroma, da nimata za to »potrebnega materijala«. Voditelji KDK se niso upali odkrito vstati proti obnovitvi odnošajev s SSSR, ker vedo, da to želi vse delovno ljudstvo mesta in vasi ter so se zato izognili odgovoru na to vprašanje. Ta zadnja resolucija KDK povsem kaže, da gosposki voditelji KDK niso v resnici sposobni voditi boj potlačenih narodov, delavecv in kmetov. Ne da bi se omejili z ničemer od imperialistične in militaristične politike belgrajskih vlastodržcev, se voditelji KDK stvarno izjavljajo solidarne s tako politiko, a edino, s čimer niso zadovoljni, je to, da tudi prečanska buržuazija ne sodeluje v vodstvu take politike, ker bi ona potem imela večje uspehe in več autoritete. Medtem pa narodne mase gledajo popolnoma drugače na zunanjo politiko: one zahtevajo, da se ta politika spremeni v svojih temeljih. Narodne mase so proti imperialistični in militaristični vsebini te politike. Posebno pa so narodne mase proti politiki pripravljanja vojne, kar je danes os situacije, o čemer, kar ie zelo značilno, popolnoma molči KDK v svoji resoluciji. POJASNILO, V predzadnji in zadnji štev. »Enotnosti« je bila v obeh člankih o Orjuni izjavljena zahteva, naj se za orjunce uporabi zakon o zaščiti države, ker oni so dejansko snovali in izvajali teroristične akcije ter ogrožali javni mir in red. Mi smo slejkoprej najodločnejši nasprotniki zakona o zaščiti države, ki je pravna osnova nezaslišanega belega terorja, pod katerim ječi delovno ljudstvo te države. Mi smo za odpravo zakona o zaščiti države in smo pripravljeni boriti se skupno z vsakomur za njegovo odpravo. Zahteva, naj se uporabi za orjunce zakon o zaščiti države, je bila mišljena v tem smislu, da naj justica, ki preganja komuniste po tem zakonu zaradi njim podtika-nega »terorizma«, ki ga ne vrše, pokaže in pojasni, zakaj ga pa ne uporablja proti fašistom/katerih bistvo je terorizem. Naj spoznajo množice delovnega ljudstva, kako ta režim resnične zločince teroriste podpira, a komunistom podtika izmišljen terorizem zato, da bi imel neko — čeprav lažnjivo — opravičilo za divja preganjanja. To pojasnilo ie smatralo uredništvo za potrebno, da ne bi prišlo do nesporazumljenj. V PTUJU proslavi »Svoboda« 100 letnico Tolstega v soboto zvečer z vprizoritvijo Tolstojeve drame »Moč teme« v Mestnem gledališču. Sodelujeta delavski orkester 'm delavsko pevsko društvo »Naprej«. Drugi dan v nedeljo 30. t. m. se vrši ob pol 10. uri dopoldan pri »Pošti« sestanek vseh kulturnih in strokovnih organizacij. Na tem zborovanju bo poročal s. Štukelj iz Ljubljane. MESTEN D. D. CELJE. 1600 delavcev in delavk je zaposlenih v tem podjetju. Od teh je okoli 400 mladoletnih delavcev in delavk, 500 žensk in 700 delavcev. Razmere v tej tovarni so približno take, kakor v petrograjski industrijski za časa carizma v Rusiji. Pred 32 leti je prišel A. Westen v Celje in si je postavil malo bajto, v kateri je začel izdelovati emajlirano posodo za kuhanje. Danes pa poseduje ogromno premoženje ter ima v vseh delih sveta svoje tovarne. V predmestju Celja, ki se imenuje Gaberje, je on gospodar situacije. Lahko rečem, da je polovico Gaberja njegova last. Glavno je vprašanje: Odkod ima g. VVesten svoje premoženje? Razmere v .njegovem podjetju so približno take-le: Na vsakih 20 delavcev po en priganjač. Med temi se nekateri zelo odlikujejo v surovosti napram delavcem in delavkam. V 32 letih je umrlo po krivdi podjetja okoli 3000 delavcev. Na leto postane okoli 100 invalidov, to je v 32 letih 3200. Vsak dan gre k zdravnikom okoli 40 delavcev, to je na eno leto 14.600 pacijentov. Večina teh delavcev boluje na pljučnih boleznih (tuberkulozi). Povprečni zaslužek delavcev ie na teden 150 do 200 Din, delavk 120 do 150 Din, mladoletnih 70 do 120 Din. Ni treba nam več govoriti, odkod premoženje A. \Vestena: številke govorijo. Ali bo celjski proletariat te razmere spremenil tako, kot jih je petrograjski? Na delo za oblast delavca la kmeta! St. F.. Priprave za voino proti Sovjetski Rusifi. V zadnjih tednih se množe znaki o mrzlični pripravi za vojno proti Sovjetski Rusiji, imamo zaznamovati več tozadevnih diplomatskih akcij i:i nastopov. Sem spada tudi ratifikacija nettunskih konvencij in ž njo v vezi nastop Anglije in Francije proti makedonskim organizacijam v Bulgariji, kar naj konsolidira položaj na Balkanu. Druga akcija, ki naj prepreči večji konflikt med kapitalističnimi državami je Kellogov pakt in kakor kaže, sta Anglija in Francija, ki sta pred kratkim obnovila antanto — pripravljena dati Nemčiji v Porurju koncesije, da bi jo še bolj pridobili za svoje naklepe I>roti Rusiji. A poljski fašistični diktator Pilsudski je izdal ob priliki svoje zadnje politične misije v Rum.uniji izjavo, v kateri pravi med drugim tudi sledeče: »Poljska in Rumunija bosta morali prestati še velike boje. Cjficialni sovjetski tisk ne dela nobene tajnosti iz dejstva, da se Sovj. Rusija še ni odpovedala Besarabiji in vzhodni Galiciji in !a misli prej ali slej zavzeti te pokrajine. Mi moramo imeti puško pri nogi in biti pripravljeni na vse eventualnosti. Vojno proti Sovj. ^.Rusiji bo komaj mogoče preprečiti, čeprav si jo ne želimo. Vsaka država, ki se hoče osvoboditi od komunistične propagande in želi res mir, mora podpirati Poljsko in Rumunijo, ki imata nalogo ščititi Evropo pred komunistično kugo.« Ne navsezadnje spada k tej verigi priprav še oživljanje fašističnega gibanja v mednarodnem obsegu (Avstrija, Nemčija, Letonska itd.) in veliko naraščanje belega terorja proti komunističnim organizacijam in vsemu zavednemu delavstvu po celem svetu. Kam vse to meri. se tudi vidi iz velikih vojnih manevrov, ki so se letos vršili in ki imajo glavno jedro v zračnih borbah, torej pomenijo vežbanje v boju proti oddaljenim državam. Taki manevri so se vršili na vzhodnem morju (blizu Sovj. Rusije) na letalskem pristanišču Heu-don (tu je zračna vojna predstavljala uničenje petrolejskih polj), v Londonu in se sedaj vršijo nad Parizom. Namen teh manevrov vidimo v načinu, kako se je izvajal zračni manever nad Londonom, ki je trajal 6 dni. Vojni načrt je bil sledeči: Zapadna država se vojskuje proti Vzhodni. Vzhodna država napada z močnimi zračnimi silami. Njeno oporišče so skandinavske dežele. Zapadna država brani svoje glavno mesto London. Vsakdo takoj spozna politično konstelacijo, ki jo je predpostavilo angleško zračno ministrstvo. Zapadna država z Londonom je Anglija. Vzhodna država nikakor ne more biti Danska, Norveška ali Švedska, ker niti ena teh ne more nastopiti vojaško proti angleškemu imperializmu. Preostane torej — kakor nam kaže slika na karti — samo še ena država: Sovjetska Rusija. In to predpostavko imajo vsi angleški manevri in najbrže tudi sedanji francoski, na katerem sodeluje angleški minister Poleg teh političnih vidikov interesirajo delavski razred tudi vojnotehnične posameznosti, na podlagi katerih vidimo, kaj nas čaka v bodoči vojni. Pri zračnih manevrih je sodelovalo približno 300 aeroplanov, 100 reflektorjev, več aparatov za iskanje avionov in seveda tudi več tisoč ljudi in to poklicni vojaki, kakor tudi prostovoljni letalci »pomožne zračne trupe«. Približno 50% vseh napadalcev se je posrečilo prodreti obrambni pas in metati bombe na mesto London. Teh 50% — vse to po uradnih podatkih — bi moglo metati bombe v težini skoraj 400 ton. To odgovarja množini od približno 400 bomb, ki bi bile polnjene deloma z razstreljivi in vžigalnimi snovmi, deloma z strupenimi plini. Lahko si predstavljamo, koliko tisočev civilistov bi poginilo od eksplozije bomb in koliko tisočev bi poginilo od požara in koliko tisočev bi se zadušilo v strupenem plinu. Če bi bili ostali tudi nekateri deli mesta nedotaknjeni, bi še vedno žrtve znašale več tisočev. V eni sami noči se je vršilo nič manj od 45 napadov na London. Vsakega napada se je udeležilo devet bombnih zrakoplovov s hitrostjo od 300 do 400 km na uro. Na vprašanje, kateri deli mesta bi pri takem napadu največ trpeli, je dal ta angleški manever precej točen odgovor. Najprvo je bilo bombardirano zračno oz. vojno ministrstvo. Drugič je bil zadet od bomb mestni del, v katerem se nahaja bivališče kraljeve družine. To bi bilo za delavstvo manj važno. Ampak ravno delavska stanovanja največ napadajo te bombne flotile. V eni noči je bilo napadenih šest mestnih okrajev in štiri od teh je bilo izrazito delavskih. Ta iz-bera, ki se je vršila sigurno iz politično vojaških vidikov, pokazuje delavskemu razredu njegovo usodo v bodoči vojni. V vseh poročilih se vedno govori o predpostavki, da se angleški imperializem nahaja v obrambi, medtem ko je vzhodna država (reci: Sovjetska Rusija) v napadu. S to politično predpostavko (o neverjetnosti katere ni izgubiti niti besede) pa .se ne sklada niti malo sledeče dejstvo: angleško zračno ministrstvo ne posveča posebno pozornost obrambnim silam Angleške, medtem ko mu je glavna skrb čim večja popolnost napadenih sil. Dviguje hitrost strojev, preskrbuje jih z vedno boljšimi aparati in vedno več eksperimentira z bombami. Čemu vse to, če računa angleška buržuazija z napadom Sovjetske Rusije? Zakaj zanemarjal je obrambe In močna izgradba napadalnih sil? Zato, ker angleška buržuazija v rcsnici ne misli na napade Sovjetske Rusije, ampak se tembolj zaveda svojih napadalnih namer. In tem napadalnim nameram služijo vsi nešteti zračni ma- Kal piSelo delavci in kmetje? ZAGORJE. zračnih sil: Angleški in francoski imperializem se [ nevri. Najsvetejša naloga celokupnega svetovnega pripravljata na vojno proti Sovjetski Rusiji. proletariata je, da te namere prepreči. STAVKE IN GIBANJA V ITALIJI. Vsa fašistična reakcija v Italiji ne more zatreti delavskega gibanja. Meščansko časopisje, tudi inozemsko, o takih in enakih gibanjih sicer ne piše. Vrše se pa vseeno in kažejo, da gospodarskih in socialnih vprašanj delavcev in kmetov ni mogoče rešiti z nobenim pritiskom, z nobeno reakcijo. V tekstilni industriji Dora v Turinu so delavcem znižali draginjsko doklado in temeljno plačo. Zato so delavci in delavke izvršile štiriurno stavko. Tvrdka je grozila uslužbencem z odpustom, pa ni nič pomagalo. Drugi dan so vdrli v tovarno policijoti in rniličarji, ki so aretirali šest delavcev. V tvrdki »Amaldo« v Turinu je ravnateljstvo trdilo, da je pri akordnem delu izplačalo delavcem 12.000 lir preveč in zahtevalo povrnitev. Delavci so se razburili. Fašistični sindikat je hotel intervenirati in je zato sklical delavce na zborovanje. 1 ega se je udeležilo samo 48 delavcev (od par tisočev). 1 udi na tem zborovanju so delavci (ne-fašisti) energično nastopili proti tvrdki. Ker so padale le preveč pikre besede, so fašisti hitro zaključili tudi ta svoj shodič in delavce razpršili. Delavci so si pa kasneje iz svoje srede izvolili odbor, ki so mu dali nalogo, naj izven sindikata zastopa delavce pri tvrdki. Delavci torej nočejo imeti nič skupnega s fašističnimi sindikati. V Castelnuovo-Monti (Reggio Emilia) se je izmozgano in sestradano prebivalstvo dvignilo proti veleposestnikom, ki so zato takoj zapustili trg in sc odpeljali v mesto. Oblast ‘je nad trgom prokla-mirala obsedno stanje in poslala tia močne oddelke karabinjerjev in miličarjev. Uporno prebivalstvo je zbežalo v apeninska gorovje in se tam poskrilo. Govori se, da je prišlo do velikih konfliktov in do prelivanja krvi. — V Fmiliji je velika brezposelnost in skoro se sme govoriti o gladu. Ni dela, ni zaslužka, ni miru. Veleposestniki ljudstvo izmoz-gavajo in mu nočejo dati kruha. Fašistična vlada pa brani veleposestnike. Upor na parniku »Livenza« (Trst). Pred dnevi je na parniku »Livenza« od družbe »Compagnie Libera I nestina«, ki je bil zasidran v tržaški luki, izbruhnil upor. katerega je udušila milična kohorta iz Postojne. Dvanajst mornarjev, med katerimi je več ranjencev, so uklonili in jih pripeljali uklonjene v zapor Coroneo. Upor je izbruhnil, ker družba ni hotela izplačati osobju plače, ki jo dolguje več mesecev in ker mornarji niso hoteli odpluti, ako se jim prej ne izplača mezda, ki bi jo bili morali pustiti svojim družinam. V Arenzano je ljudstvo, silo večnih šikan, rubežev in brezposelnosti, navalilo na občinsko poslopje in zahtevalo odpust župana, ki je bivši karabinjerski kapetan. Zupan je bil odstavljen, ali mnogo vaščanov je šlo v zapor. USTANOVNI KONGRES REVOLUCIONARNE RUDARSKE STROKOVNE ZVEZE V AMERIKI. Pod kakšnim terorjem organizirajo amerikanski sodrugi svoje strokovne organizacije. 13. septembra se je vršila v Pittsburgu konie-renea levega krila reakcionarne rudarske strokovne zveze, ki se je je udeležilo 600 delegatov. Takoj po otvoritvi je vdrla v lokal, kjer se je zborovanje vršilo, velika banda, ki jo je poslal reakcionarni voditelj rudarske strokovne zveze Lewica. Delegati so se pred napadom te bande ubranili in po: metali vsiljence skozi vrata. Takoj za tem pa se ie pojavila policija, ki je aretirala 165 delegatov rudarjev. Med njimi več ranjencev. Izmed 6 težko ranjenih je eden George Moran, v bolnici podlegel poškodbam. Ostali delegati so se nato zbrali na drugem mestu, konferenco nadaljevali in dokončali. Z ozirom na raz,pad reakcionarne rudarske strokovne zveze pod vodstvom proslulega Levvisa (o tem razpadu je poročala »Enotnost« maja meseca) je konferenca sklenila ustanoviti revolucionarno strokovno organizacijo rudarjev v Ameriki. Za predsednika je bil izvoljen John Watt, za podpredsednika Bayces, za blagajnika Tuchey. Ofici-alno ime strokovne organizacije je »National Miners Union« (= državna zveza rudarjev). Izdan je bil oklic, v katerem se vsi rudarji pozivajo, da pristopijo k novi strok, organizaciji in zapuste reakcionarno »Združeno rudarsko zvezo Amerike«, ki pod vodstvom Lewisa interese rudarskih mas izdaja podjetnikom. Dalje poziva oklic rudarje, da ne priznajo od zastopnikov reakcionarne zveze podpisanih dogovorov, v katerih se znižujejo plače. Rudarji naj se tudi bore proti odtegovanju strok, prispevkov od plače (takozvani ciieck off-system), ki dopušča birokratom Levvisove strok, org., da pobirajo članske prispevke s pomočjo podjetnikov. Oklic poudarja, da pozdravlja pristop črncev-rudarjev v novo zvezo. Tako so tudi ameriški rudarji, katere so reaiv-cionarni meščanski strokovni birokratje v stari strok, organizaciji neprestano izdajali, stopili na novo pot organiziranja stotisočev neorganiziranih rudarjev v ameriških rudnikih v revolucionarno strok, organizacijo. In to vkljub terorju fašistov in policije, ki ga morajo (oni ravno tako kot mi) prenašati celo v »svobodni« Ameriki To je dokaz, da je svoboda za proletariat zasigurana le po zru- MARIBOR. V petek 21. septembra se je pri nas vršil protestni shod železničarjev radi krivičnega odtegovanja za Sa-vez nabavljačkih zadrug in zaradi preganjanja delavskih zaupnikov. Stanko ga ie hotel sicer zabremzati, pod pritiskom delavstva se je vseeno sklical. Da bi se pa na njem za oportunizem reklama delala, je po »nasvetu« ! Stankota govoril tudi Petejan. Gospoda v Belgradu rabi denar in zato je v finančni zakon vnesla uredbo, da mora vsak drž. uslužbenec prispevati za Savez nabavljačkih zadrug ali skratka odtegne se mu po 10 Din mesečno skozi 36 mesecev; če pa hočeš pri tem Savezu imeti kakšno pravico soodloče-vasija, rrioras postati član in plačati delež ter jamčiti za 2 kratili delež. Najprej so šli s 14 milijoni gospodarske poslovalnice, da bi pa te in še vedno neizplačane razlike Vi leta 1923 oziroma 1924 lažje pozabili, hočejo na ta način iztisniti še okoli 60 novih milijonov. Razburjanje železničarjev nad tem ropom je torej upravičeno in potreben proti temu energičen nastop. Giede preganjanja delavskih zaupnikov in strokovnih funkcionarjev sta Stanko in Petejan dosti lojalno protestirala; pozabila sta pa povedati,, da so ravno reformistične strokovne org. tisto polje, kjer funkcijonar, če se ne strinja od A do Z s socialpatrioti, hitro pridobi nimbus, na katerega načrčka policija z brutalno taco: § 1 z. o z. države. S tem pa imaš špiclne in njih »šegrte« soc. patr. vodje na vratu; eni se povsod vsujejo za taboj kakor psi za zajcem, drugi pa lajajo izza policajpatriotske ograje: prav se mu godi, zakaj pa je komunist — sicer pa sploh komunistov ni. Obenem hodijo po provoikaterskih hodnikih in sestavljajo za policijo seznani tistih, ki so jim najbolj prirastli k srcu ter si izmišljajo za nje »visoke« funkcije, katere ti baje upravljajo v tajni komunistični stranki, da dajo svojim pomočnikom povod delati, kar se jim zdi in stanovanje ^izvoljenca« spreobrniti in prebrcati, kakor se je to -i. in 5. septembra v več kakor 20 slučajih v Mariboru dogodile. Uradni organi se ob takih prilikah strašno radi .,areče;o. Če bi se s hišno preiskavo blagoslovljeni za-rekei, se mu pa jezik popravi s § 1 zakona o zaščiti države ali vsaj s § 104 s. k. z. Zato se je tudi silno razburjenje lotilo delavcev, ko so videli, kako se njih zaupnike preganja. Na shodu je bila sprejeta resolucija na ministrstvo notranjih del, kjer železničarji ogorčeni , protestirajo proti nasilju političnih oblasti zlasti tudi j pi oti protizakonitim zaplembam legalnih stvari po orga- j nih, ki so vršili preiskave. Vkljub špiclnotn in soclaipatriotskim »Zutreiberjem« : ne bomo klonili, temveč pogumno korakali po jasno za- ; črtani poti revolucionarnega marksizma! Proboj. i I DELAVCI IN KMETJE SLOVENIJE, REŠITE TO-LE j UGANKO! Imperialistične države snujejo protisovjetski blok; j s tun bo prišel dan, ko se bo moral vsak proletarec j jasno in odločno postaviti . jrvo delavsko- : kmečko državo, Unijo sovjetskih republik. Tedaj bosta j samo dva tabora. Tretjega ne bo. V katerem taboru bodo; Petejan, Stanko, Eržen, Ošlak itd.? Da boste lažje uganili, vam povem besede ober-socialpatriotft Vandervelde na kongresu 11. internacionale; Socialistična internacionala stoji s ceiim srcem na strani tistih, ki se borijo zato, da pridobijo ruskim delavcem nazaj one elementarne svoboščine (ki so jih imeli ped oarističnim režimom?), brez katerih ni socialnega razvoja. Kakor po- vsej državi, smo imeli tudi pri nas hišne preiskave, šfeveda brez uspeha. Menda sama žendarrne-rija ni vedela, kaj pravzaprav išče. Preiskave so se vršile pri ss, Bauer Joško, Strašek Joško, Bauer Vencelj in drugih. Najbolj čudno se narn zeli, da so se vršile preiskave pri lačnih in sestradanih steklarjih, ki ravno stoje v boju za svoj borni košček kruha. Pravzaprav preiskave niso za Zagorje nič novega, 'ker tega je delavstvo itak vajeno in se za take malenkosti še ne zmeni. Našli niso nič drugega Kot Zapiske delav. kmet. matice, Pariško komuno in brošuro s. Gustinčiča Komercializacija«. Dva dni po teh preiskavah so gotove zagorske so- ODGOVOR NA NAPADE V »DELAVSKI POLITIKI«. (Zakasnelo vsled zaplembe dopisa po policiji v uredništvu.) Narečje dopisa iz Jesenic, objavljenega v »Del. po-.iiiki«. z d,ie 11. avgusta t. 1. kaže, da je članek izšel naravnost izpod peresa Jurčeta, aii pa iz njegovega ožjega sorodnega kroga. Sicer bi ne odgovarjal na te j slavospeve o Jurčetovi mogočnosti, ko bi si člankar pri tem ne izposodil moje osebe za oblatenje in ko bi ne grozil z objavo mojih grehov, češ, »ako ne bo miru, bomo pa še katero rekli o zaslugah za znižavanje plač in o strahopetnosti pri sklicavanju obratnih zaupnikov«. S tem ie rečeno, ako ne bom mirno prenaša! Jurčetovih zlobnih intrig, ki so naperjeni proti meni na raznih se-sia:ikih, da se bo poslužii tudi svojega lastnega blata, ua me z njim oblati. Zavedajoč se odgovornosti na-pram delavstvu K1D na Savi. Javorniku in Dobravi kot bivši (iastnovoljno odstopi vsi) glavni zaupnik delavstva, druge osebno popisovalitz motivacijo, da so prekoračili j smatram, da sem dolžan, radi pavšalnih sumniičenj v dne 15. avgusta državno mejo pri Jesenicah. Buržuazija ve in čuti, da se delavstvo prebuja, zato pošilja nadenj orožništvo. Aii delavstvo se zaveda, da ono drži kapitalizem na svojih ramenih in zato se pripravlja, čeprav počasi, da končno ustvari sebi bodočnost in vsemu človeštvu lepšo družbo. Krasni robot, dop. ODGOVOR NA DOPIS M. COCALA V »DEL. POL.« Z DNE 79. AVG. O SEJI ZAGORSKEGA 03Č. SVETA. Predvsem naj utemeljimo sledeče: Klub DKRB je vložil prošnjo za podporo stavku-jočim steklarjem in ko je bila prošnja na dnevnem redu, članku s tem odgovorom izzvati pisca k objavi konkretnih slučajev meni podvrženih dejanj. Predvsem moram ugotoviti dvojno moralo člankar-ja v tem, ker mi podtikava »nepomirljivo bratomorno borbo« in mi jemlje pravico do vsake obrambe, dočim na drugi strani napada na sestankih, odnosno Jurčetovo osebno blatenje prav živahno odobrava. Druga nepoštena stran člankarja je ta, da v zagovoru Jurčeta zavestno laže, češ, da je odbor podružnice (SMRJ) Jeramu izjemno dovolil zaostajanje plačila prispevkov. Resnici na ljubo bodi povedano, da je bil Jurij Jeram kot bivši referent na letošnjem kongresu SMRJ. že od lanskega triintridesetega tedna do občnega zbora jo je predstavnik kluba utemeljil s tem, da se delavstvo i jeseniške podružnice (ki se je vršil v drugi polovici nahaja v bednem položaju in da se mora zato dati iz- meseca februarja t. 1.) s članskimi prispevki v zaostanku datna podpora. in to »brez izjemnega dovoljenja takratnega odbora po- Čobal je pa vkljub temu utemeljeval svoj predlog družnice«. Ako pa je Jurčetu »sodrug brat« kot novo-(za 4000 Dinj z »realnega« stališča, ki za delavstvo I izvoljeni predsednik po občnem zboru, torej naknadno, ni nikdar koristen. Cobal se izgovarja, da v občini ni i izposloval to »izjemno dovoljenje«, je to vprašanje zase, denarja. To ni nikak izgovor, ker vsakdo ve, da dobi i ki pa ne more izpodbiti resnice v »Enotnosti« objav-občina lahko denar. Podpora občine, ki so jo sprejeli J 1 jene ugotovitve. DrUga laž člankarja je trditev, da ml je organizacija j potom Jerama preskrbela »enomesečno doklado«, kajti j resnica je, da nihče izmed članov takrat poslujočega I odbora podružnice niti jaz nisel slutil Jurčetovih namer izprti delavci, je itak malenkostna. Ce bi M. Cobal mislil pošteno, bi s socialističnega stališča moral svoj predlog umakniti. Tako je pa z demokrati vred vztrajal pri njem. Podtikanje, da smo mi prosili klerikalce, naj nas podpirajo pri naši prošnji, je demagoštvo in absolutna za izposlovanje doklade«, katero mi sedaj predbaciva z nazivom »nagrade«. Resnica je tudi (o tem sem danes laž. Vsakemu delavcu je znano in jasno naše stališče j prepričan), da je Jurče pri tem zasledoval dvoje načrtov proti nasprotnikom, nikdar nismo in ne bomo prosili buržuaznih strank, da nas v našem boju podpirajo. Ce so pa klerikalci glasovali za naš predlog, je to njihova j volja, h kateri so se odločili pač zato, da ne izgube j vse opore med delavstvom. Pri volitvah v šolski odbor je pa naš klub predlagal ! svojega zastopnika. Vsem bo jasno to-le: Klub DKRB je na koncu seje predlagal deklaracijo : q dogodkih v nar. skupščini in o smrti St. Radiča. Cobal ; ; in sicer mi je na eni strani namignil, da naj bi to do-i iclado odstopil organizaciji (iz katere bi se potem sam I okoristil), na drugi strani pa, ako se mu prvi načrt ponesreči, da. me, kot iskren sodrug, s tem kompromitira in me kot takega v javnosti postavi po morali njemu enakovrednega. Seveda pa se je Jurče pri tem uračunal, ker čeprav nisem za slovito »načelo javnosti«, katerega pobornik je bil svoj čas Jurče (pri tem pa je tajno prejemal nagrade od organizacije), sem o tem -takoj poročal izvrševalnemu odboru obratnih zaupnikov, kakor tudi pa tudi veste, komu hoče napraviti uslugo s člankom, kjer piše, da so slovenski dekalisti šli obiskat ruske de-kaliste. Ivan. VELENJE. Za dne 22. julija t. L smo sklicaJi zaupniki 11. skupine v Velenju sestanek, ki se je vršil v gostilni Marn v Pesjem, na katerem smo poročali o poteku in rezultatu izrednega občnega zbora II. skupine rud. zadruge v Trbovljah z dne 15. julija t. I. Pa sta prišla Martinšee in Koželj in rekla, da ne vemo o občnem zboru nič. Da ie škoda, ad smo bili tam. ko niti ne vemo, kakšni so bili sklepi tega obč. zbora itd. Razlagala sta, kako so bili prispevki povišani itd. Martinšek je tudi pisal v »socialdemokratu«, da nič ne vemo ter kako je bil Polanc iznenaden ter da mu je Valenčak pomagal iz 'pogube in kaj znam, kaj še vse, samo radi tega občnega i zbora. Sedaj pa bi vprašali Martinšeka, kdo je imel j prav? Kdo je govoril resnico? Ali ne mi? Aii nisi zopet lagal? Ali nisi zopet falzificiral? O pa še kako! In čuj, Martinšek, sliši se, da se je svet, ki se je kupil za Bratovsko skladnico in z njenim denarjem, kupil samo za bernotovce? Pravijo knapi, no le poglejte, če ni res. .Cim je bil svet kupljen, sta že dva bernotovca na tem svetu orala in sejala. Sicer nisnio za Bernotovo policijsko načelo javnosti. to-le bi pa le radi vedeli, kako da je. Sicer bi se o odboru Bratovske skladnice še marsikaj dalo govoriti, toda za denes samo to vprašanje. Pika. Pa nato vstane in pravi; Deklaracija, ki jo mislite vi j posameznikom, med drugim tudi s. Ažmanu, pri katerem tu prečitati, ne spada na občinsko sejo, ker to je go- ! člankar lahko ugotovi resničnost mojih navedb, ker imam I imenovanega vendar še za tolikega poštenjaka (čeprav ni moj politični pristaš), da ne bo tega utajil. Pri vsem tem predbacivanju pa ni člankar toliko pošten, da bi mesto pavšalnega obrekovanja navedel tudi podrobnosti zadevne intervencije in pa mnenje ter grožnjo Jurčeta na stopnicah po intervenciji, češ, »da bi me bil najrajši v pričo ? ? po zobeh usekal«. Javnost pa naj ve, da sem to po Jurčetu označeno »nagrado« prejemal kot odškodnino za zgubo zaslužka v akordu, ki sem ga utrpel prve mesece mojega nastopa glavne zaupniške funkcije, katerega se mi je šele po par mesecih v polnem priznalo v višini in po ključu akordnega zaslužka mojega sovrstnika, s čimer je bilo šele zadoščeno zadevni mezdni pogodbi, ki ureja med drugim tudi plačo glavnega zaupnika in na podlagi katere je bilo tudi Jurčetu mogoče izposlovati sebi »nagrado«. Ker sem že ravno pri nagradah, mi nehote prihajajo v spomin vse nagrade in tožbeni stroški, ki jih je bil Jurce deležen iz fondov strok, organizacije, t. j. na račun prispevkov in povsem brez vednosti strokovno organiziranih članov. Ravno tako so vknjiženi za te člane tajnostni računi Jurčeta v podružnici za sestavo letne spodarska ustanova. In ker vem, da bi deklaracija z a-| dela SLS, sem proti temu, da se prečita. Čobalova izjava za odklonitev prečitanja jasno kaže, kdo je branilec SLS. O tem naj si delavci sami napravijo sodbo. V tej deklaraciji je tudi naše stališče proti vsem razjasnjeno. Ali tudi demokrati, zastopniki »ravnopravnosti«, co se pri tej deklaraciji jasno pokazali: glasovali so s klerikalci in socialisti v enotni ironti proti delavsko-kmetski republikanski Ironti. Ker pravi Cobal v svojem članku, da mislijo tudi . . . delavci, da je on proti delavstvu, je to s tem postalo jeavs-a po.iti a« to previdno zamolčuje, sedaj i ge potrjena resnica. Kajti pričujoče stvari dovolj jasno karakterizirajo Čobala. Resnici na ljubo še eno; Glede razdeljevanj podpor od občine pravi Cobal, da je konzum ravno toliko dal, kot je bilo občinske podpore. To ni resnica. Konzum ie dal svojim stavkujočim članom po 50 Din. Dočim se ie itbčinska podpora razdeljevala na ta-le način: Vsak delavec ali delavka je sprejel(a) 50 Din in še za vsakega družinskega člana 22 Din. Nasprotno pa konzum ni dal za družine niti pare. To g. Cobalu v album, delavstvu pa v vednost in j bilance za leto 1926 (katero je sam kot predsednik razmišljanje. I otežkočii s svojimi nevrnjenimi posojili), ki znaša ob- Delu čast in oblast! { enem z računom okrožnega tajnika (ki je ista oseba) Klub zastopnikov DKRB v zagorskem obč. svetu. Din 40 za potne stroške iz Javornika na Dobravo, ki, skupno sumirano, znaša okroglo svoto Din 375. Tudi iz šitvi kapitalizma. Podpirajte žrtve reakcije! DOBRUNJE. V nedeljo popoldne je proslavila dobrunjska »Svo-j beda« stoletnico ruskega pisatelja Leva Nikolaja Tol-i stoja. Predvsem se je udeležilo vkljub slabemu vreme-i mi članstvo v lepem številu. Vabilu so se tudi odzvali v lepem številu sodrugi in sodružice iz Zaloga. S. Moj-škerc je predaval o Tolstega delu in življenju, sodrug Berčič je recitiral odlomek iz njegove knjige Hadži Murat, s. Trtnik pa odlomek iz njegovih ljudskih povesti. Nato se je vršil družabni večer članstva v najlepšem redu. Naši nasprotniki se kar grizejo, ker si upamo prirejati koristne proletarske proslave. Skromne so naše proslave, a vseeno pokažemo, da živimo in da delamo! Niko VVELMAK. Jetnik in mati. V majhnem dvoriščnem stanovanju je živela mati sama svoje težko življenje. Z voščeno rumenim obrazom je sedela dolge ure in nepremično zrla na svoje revno ležišče. Bila je bolna. Mož je odšel na vojno in se ni vrnil. Vrnil se je njen sin, toda ona ga ni videla. 1 ako je ostala pozabljena od sveta v svoji podstrešni sobici, ki je bila tako majhna, da je morala potisniti stol ob zid. da se je lahko v njej premikala. Poleg tega je visela na umazani steni fotografija, na kateri se vidi okrogla miza in okoli nje vojake. Med njimi je bil tudi njen mož. Pod to sliko pa je visel lep portret cesarja Viljema II. s čelado. Pod prvo sliko je bilo napisano: »V spomin na sobo 17.« Mati je bila že docela izmučena. Čutila je, da se ji bliža konec. 1 oda ob misli, da bo morala zapustiti zemljo, ne da bi še enkrat videla otroke, se je užalostila. Kako ponosno jih je gledala odkorakati na »polje časti«. Sedaj pa je v njeni duši vladala bol. Dan je bil jasen, suh in mrzel. Mati se je počutila slabo, bila je nemirna. Segla je po časopisu, ki so ji ga prinesli pred nekaj dnevi in brala še enkrat ... Prva križarka bo stala 80 milijonov rentnih mark. Njej bo sledila serija 4 do 5 križark. Potem še nekaj pomožnih čolnov in vse skupaj ne bo stalo več kot 500 do 600 milijonov rentnih mark. Za kneze so imeli, za križarke imajo — milijone. Samo za rentnike in staroupokojence ni denarja. — Nemčija je revna. — Po izgubljeni vojni. Kot obsedena je zavpila: »Lopovi.« Proti večeru jo je zgrabila mrzlica. Rdečica je zalila njen bledi obraz. Sklonila se je čez rob postelje proti oknu. Nenadoma je nekdo v sobi. »Sin!« »Mati!« In sin vrže svojo nemirno glavo v slabotno materino naročje. S suhimi prsti mu boža lase. iJotem hoče vzdigniti njegovo glavo, toda zaman, njene roke so bile preslabe. »Pokaži se, sin! Hočem te videti!« In pazljivo je motrila njegov obraz ... Na čelu gube... brada okoli ust.., Mož — — Sedaj naj ima 30 let. In nekoč je bil otrok z modrimi očmi in svilenimi laski! ... »Sin, povej svoji materi, zakaj so te zaprli?« »Zakaj, mati?« In bolestno so se srečale oči matere in sina. »Ali si moril?« »Ne, mati!« »Ali si kradel, goljufal, sin?« »Ne, mati!« »Kaj si zagrešil, sin?« »Zagrešil? Sem li imel časa grešiti? Kot otroka še so me vlekli v kasarno, potem v vojsko, nato v kaznilnico. V vojski in kaznilnici sem vzra-stel. Ali mi je bilo mogoče grešiti?« »Potem zakaj, sin?« »Ker sem bil na barikadah?« »Bojeval sem se na cesti z rdečo zastavo v roki, v rdeči fronti. Bojeval sem se za večno bratstvo človeštva, proti vojni, za zvezo vseh i delovnih.« »In zato so te zaprli?« »Ko so zmagali, so jih trumoma pokončali, tudi žive so pokopali, a z menoj so bili usmiljeni, pomilostili so me!« IZ BOHINJA. i Sodrug urednik! Kakor čitamo v »Enotnosti« se i i vsem sotrpinom v Jugoslaviji godi slično kot nam; zato j vas ne bo presenetilo, ako vam poročamo, da so nas i bohinjske delavce in kmete 4. t. m. enajst po številu obiskali orožniki ter nam prebrskali papirje. Menda je to pot največji strah za vlastodržce pred papirji. Povemo pa gospodi, da strahu, ki se je polašča, ne bo odpravila s takimi obiski. Dokler ne bo upoštevala naših pravic — in tega bogata gospoda, ki je bogata od naše bode in brezpravnosti, ne bo storila prostovoljno nikoli — je ljudstvo ne bo nikdar ljubilo, četudi ga še tako trpinči: in to vseeno, četudi ga trpinči in preganja po-! tom blagoslovljene roke. Čudno se nam zdi, da smo se ! bohinjski delavci in kmetje SLSarjem lansko leto pred volitvami zaradi batinanja in streljanja, ki smo ga doživeli, smilili. Letos pa imajo tisti SLSarji vso moč, ki smo se jim smilili; pa glej ga spaka, iz usmiljenih so postali neusmiljeni. Torej nam je zdaj jasno: lansko leto, ko niso bili v vladi, so bili usmiljeni, letos, ko so na krmilu, so postali neusmiljeni. S tem dokazujejo ljudstvu, naj bo ena ali druga gospoda, enako nam krati pravice in svobodo. Od meščanskih strank ne more iziti pravica, ker je tam ni. Zato se bo delovno ljudstvo moralo osvoboditi samo, da si pravico in sadove svojega dela med seboj pravično razdeljuje. Tistim pa, ki danes bogato žive na naš račun, bo reklo: Kdor ne dela, naj ne je. Delu čast in oblast! Bohinjski trpini. NOMENJ. Tudi nas so obiskali orožniki 4. t. m. ter preiskali 3 stanovanja. Kaj so iskali, ne vemo. Zdi se nam pa, da kdor ima slabo vest, se mu zdi povsod nevarno. Uspeh »In te"&e so izpustili, sin?« Ne mati, obsodili so me dosmrtno v kaznil- preiskave je bil: ena številka »Enotnosti« iz prejšnjega j nico, skozi vse,življenje, brez brata, brez matere, brez-----------« »Brez?« »Brez solnca skozi vse življenje! « »In kdo so ti?« »To so tisti, ki pokončavajo človeška življenja, iz ljudi izžemajo denar, ki tresoče starce mečejo na mrzlo, lačno cesto, ki morijo očete, mučijo tebe in ki so mene vrgli v kaznilnico--------------- In tudi ti, tudi ti, mati, in vse matere!« »Tudi jaz?« »Da! Ko sem bil mlad, si me učila ljubiti cesarja. spoštovati Boga, s ponosom v vojski moriti ljudi. Nikdar mi nisi govorila proti cesarju, proti Bogu, proti vojni, proti mezdnem suženjstvu. Ti — in vse matere —------------ Zato se gradijo danes nove trdnjave in nove križarke za večja in strahovitejša klanja. Zato so danes kaznilnice polne,' zato grozna beda duši mesta in vasi in tebe silijo sramotno gladu umreti — Oni in ti, mati — —--------« Sin se vzdigne in oddalji v prostoru. Črni drogi mu zasenčijo obraz in glavo zakrije gosto zamreženo okno. »Sin! Sin!« Sin ie bil nem, nepremičen, zastrt od bolesti — v daljavi, ni se ganil. »Sin, dvigni glavo — dvigni zastavo rdečo!« Njeni tresoči prsti se stegnejo proti oknu. Ko se je zasvetil dan, je ležala mati na tleli s skrčenim obrazom. M ! o ii prsti je krčevito držala košček slike: > na sobo 17.«' ieta in ena tega leta. Tega si ne morem tolmačiti, zakaj so mi bile zaplenjene. List je bil od vladnega zastopnika pregledan, preden sem ga dobil jaz v roke po pošti. In še več: orožnik, ki mi je list zaplenil, je naročil moji ženi, da se moram oglasiti pri komandirju orožniške postaje na Boh. Bistrici najkasneje do drugega dne zjutraj, ako ne, da me bodo že poiskali. Ker sem bil jaz pri svojem delu v gozdu eno uro oddaljen, je morala žena poslati po mene. Torej sem moral priti domov in drugi dan se oglasiti pri komandirju, ki mi je pa izjavil, da nima nič z menoj in da me ne potrebuje. Torej me je orožnik s tem oškodoval skoraj za cel dan dela s svojim brezsmiselnim pozivom. Ker mora vedeti, da jaz ne živim od postopanja, pač pa od dela svojih rok, mu svetujem, da naj za naprej ne postopa tako brezsmiselno z jiami delavci, ker to mu ne bo v čast med pošteno mislečim ljudstvom. Delu čast in oblast! J Ažman. VINSKA TRGATEV! V Delavskem domu v Ljubljani se vrši 30. septembra t. 1. vinska trgatev, katere čisti dobiček je namenjen za žrtve reakcije. Vsi sodrugi in sodružice so vabljeni! VABILO. Vabi se vse sodruge in sodružice — rudarje, kakor tudi vse obrtnike in trgovce, ki simpatizirajo z delavstvom na VINSKO TRGATEV V RUDA18SKEM DOMU v Trbovljah, ki se vrši dne 30. septembra t. 1. Cisti dobiček je namenjen v korist/in povzdigu zadruge »Rudarski dom«. Načelstvo. zadružnih blagajniških knjig (»Stavbene in gostilniške zadruge« in »Klavnice za Gorenjsko«) je' vidno, da so se ravno za časa Jurčetovega paševanja zvišale dnevnice (dijete) od svoječasnih Din 30 kar na Din 100. Iz vseh teh ugotovitev nasprotno trditvam člankarja ugotavljam, da je potreba »ven pometat« v delavski pokret vrinjene elemente, katerih požrtvovalnost in idealnost se prične in neha pri visokih dnevnicah in nagradah ter s tem zapravljajo vsako zaupanje v pokret, predvsem v strokovno organizacijo, katero se s tem načinom gospodarstva ovira od vršitve njenih prvotno zasnovanih nalog dobrobit strok, organiziranih članov. Kar se tiče moje strahopetnosti pri sklicevanju obratnih zaupnikov, izjavljam samo, da za take ljudi (kot je Jurče), ki se namenoma nočejo udeležiti plenarnih sej obratnih zaupnikov, ne zadostuje enostavna objava na oglasni deski v tovarni, ker se znajo izogniti tudi vsakteri objavi na še neiznajdljivi način, ako jim je sklicateljeva oseba trn v peti. S tem upam, da sem v polni meri zadostil v članku mi stavljenim pogojem ter pozivam člankarja, da ostane pri besedi in objavi konkretne slučaje mojih zaslug, ki jih imam baje pri znižavanju plač, na kar bom po teh objavah odgovoril z argumenti, ki sem jih radi obširno-j sti tega odgovora zaenkrat opustil. Ravnik Franc. i------------------------------------------------------—------ I ZAHVALA. j Podpisani stavkovni odbor se najsodružnejše za-| hvaljuje sodrugom rudarjem v Zagorju in Trbovljah za nabrano in darovano podporo stavkujočim steklarjem. Nabrano v Zagorju Din 3567, nabrano v Trbovljah Dinarjev 1072. Zahvaljujemo se ss. Debelaku Juriju in Re-povžu Martinu, ki sta nabrala pri zagorsikih obrtnikih, trgovcih in gostilničarjih znesek Din 1974 in dve vreči moke. Nabrano skupno Din 6613. Predvsem se zahval/ujemo ss. nabiralcem dekalistom za njih požrtvovalno delo v imenu vseh v boju za pošten kos kruha nahajajočih se steklarjev. Delu čast in.oblast! Zagorje, 19. septembra 1928. Stavkovni odbor stavkujočlh steklarjev v Zagorju. LISTNICA UREDNIŠTVA. Zaradi preobilice materiala je ostalo za prihodnjo številko sledeče: članek o justiiikatorjiii Fakina, ki jiii pere »Jutro«, dopis o razmerah v ljubljanski podružnici kovinarjev (poneverba 13.000 Din!), podlistek k 50 letnici velikega proletarskega ameriškega pisatelja Uptona Sin-claira, nekaj mednarodnih vesti in dopisov. Izkaz tiskovnega sklada zaradi pomanjkanja prostora prihodnjič. Citaj! K današnji^številki smo priložili položnice onim naročnikom, ki dolgujejo nad 3 mesece (razen Guštanja, Hrastnika steklarna, Hrušice, Ljubljane, Ljubljane VII, Most, Trbovelj in Zagorja — kar storimo pri prihodnji številki). Vsem tem naročnikom oziroma dolžnikom smo tudi priložili opomine in jim pri naslovu s svinčnikom označili dobo dolgovanja. Kdor Izmed njih tekom nadaljnjega tedna ne pošlje vsaj enega obroka naročnine, prihodnje številke ne prejme več in ga bomo brez vsakega pardona objavili imenoma kot grobarja našega proletarskega tiska. To zahtevajo od nas sodrugi redni plačniki naročnine iz vseh krajev. UPRAVA.