I soboto, 28. decembra, so na Bledu podpisali samoupravni sporazum o združitvi gozdarstva in lesne industrije Gorenjske in samoupravni sporazum o delitvi in specializaciji proizvodnega programa — Foto: F. Perdan . Leto XXVIII. Številka 1 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka n Tržič — Izdaja ĆP Glas Kranj. Glavni »rednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO S O C I Kranj, torek, 7. 1. 1975 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. CNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ob prazniku Pozimi, konec leta 1941 in v prvi tretjini leta 1942, ko so bile nacistične in fašistične armade na višku moči (čeprav je blišč njihovih bliskovitih vojnih pohodov spričo odločnih protiudarcev zavezniških sil že začel bledeti), se je sredi zasedene Evrope jelo dogajati za okupatorje nekaj nepojmljivega: k uporu so se dvignili jugoslovanski narodi. Okupator je sicer dvomil, da bo to storil tudi slovenski narod, za katerega uničenje so zločinski načrtovalci Tretjega rajna imeli pripravljene posebne načrte. Toda gornje prepričanje je nepreklicno postavil na laž tisti mrzli decembrski dan leta 1941, ko je s silovitim ognjem in naletom Cankarjev partizanski bataljon v Rovtu v nekaj minutah razbil nemško kolono 46 mož. Če zdaj, po preteku dobrih 33 let, ocenjujemo to zmago, nam je lažje razumeti poljansko vstajo in množične odhode v partizane. Vstaja je uspela tudi zato, ker so ljudje zaupali vodstvu, ker niso dvomili o pravičnosti osvobodilne vojne in ker so bili gotovi v zmago svobodoljubnih gibanj. Ljudstvo je vedelo, da nasilje ne more zmagati in da nujno rodi odpor zatiranih. Več dni v januarju 1942 so sovražnikove elitne enote brezuspešno poskušale prodreti v Dražgoše, ki jih je skupaj s prebivalci branil Cankarjev bataljon. Več sto mrtvih in ranjenih nacističnih^vojakov, do takrat vajenih le triumfov, je obležalo v globokem snegu pod Dražgošami. Junaško in neenako, vendar uspešno obrambo vasi je onemogočil šele izdajalec. Cankarjev bataljon se je moral umakniti, Nemci pa so gnev zaradi poraza skušali potešiti s pomorom neoboroženih mož, žena in otrok ter s požigom domačij. Skozi vso vojno so ruševine Dražgoš in črno oblečeni svojci žrtev izpričevali surovost Hitlerjeve soldateske. V spomin na te dogodke občani občine Škofja Loka sleherno leto v januarju praznujemo občinski praznik. Letos želimo s praznovanjem povezati dvoje važnih obeležij: občinski praznik nam pomeni predvsem uvod v proslavljanje 30. obletnice osvoboditve. Če se je vse do maja 1945 za prebivalce naših krajev čas pomikal naprej po polžje, če so se družbene spremembe uveljavljale mukoma in z zamudo, potem je 30 kasnejših let minilo bliskovito. Konec vojne vihre je namreč prinesel nagel preobrat. Socialna in osebna svoboda sta delovnega človeka spodbudili, da je v hitrejši družbeni in gospodarski razvoj vložil največji možni delež truda in znanja. V slednjem pa je tudi treba iskati bistvo in ključ naših izrednih uspehov; obenem pomeni leto 1975 za Ločane prvo fazo uresničevanja novega petletnega družbenega plana razvoja komune. Glavna vrednost omenjenega dokumenta, ki ga je sprejela skupščina občine, je njegova humana vsebina, zasnovana na ustavnih pravicah in na samoupravni osnovi. Družbeni plan kaže na naše velike želje in perspektive, da se ob visoki produktivnosti dela in moderni tehnologiji uvrstimo med najrazvitejše slovenske občine. Hkrati pa bomo seveda aktivno težili k poglabljanju socialističnih samoupravnih odnosov. TONE POLAJNAR C Sedem let že v podjetju Veletrgovina-Živila Kranj ob koncu leta pripravijo srečanje za upokojene člane kolektiva. Pred sedmimi leti jih je bilo nekaj nad 20, na zadnjem srečanju konec minulega leta pa se jih je zbralo kar 87. Predstavniki podjetja so jih seznanili z razvojem v minulem letu in z načrti za naprej. Vse pa so tudi pogostili in obdarili. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Ob 28-letnici Iskre Elektromehanike Kranj je bila 27. decembra v tovarni telekomunikacij na Laborah slavnostna seja delavskega sveta Iskre. Slovesnosti so se udeležili tudi delavci, ki so zaposleni v Iskri 20 in 25 let. Podelili so jim priznanja in nagrade. V kulturnem programu so nastopili moški pevski zbor Iskre in člani kultunoumetniške sekcije. — A. Z. — Foto: Perdan 49 družin in posameznikov iz radovljiške občine je dobilo konec leta stanovanja zgrajena iz solidarnostnega stanovanjskega sklada. Ključe so jim predstavniki samoupravne stanovanjske skupnosti izročili v sejni dvorani LIP Bled. - Foto: A. Žalar 30. decembra lani sta predsednik skupščine občine Škofja Loka Tone Polajnar in predsednik občinskega izvršnega sveta Škofja Loka Jože Stanonik priredila že tradicionalni novoletni sprejem za novinarje RTV, Dela, Dnevnika in Glasa, ki poročajo o dogajanjih v loški komuni. Srečanje je potekalo v zelo prisrčnem vzdušju, navzoči pa so tudi izrazili prepričanje, da bo sodelovanje med »sedmo silo« in vodstvom komune še naprej tako tesno in plodno kot doslej, saj Ločane v letu 1975 čaka kup pomembnih in zahtevnih nalog, (-ig) - Foto: F. Perdan Prireditve ob škofjeloškem občinskem prazniku V počastitev praznika občine Škofja Loka se je v preteklih dneh po posameznih krajih občine zvrstilo že več prireditev, še več pa jih bo v prihodnjih dneh.- Danes bodo v Gorenji vasi tekmovanja v namiznem tenisu, šahu in košarki. Za jutri dopoldne je najprej napovedana otvoritev stanovanjske soseske na Partizanski cesti, nato pa. otvoritev centralne čistilne naprave na Suhi. Popoldne bo v prostorih gimnazije odprta učna ure iz nemškega jezika, v šoli Pod-lubnik otvoritev razstave »Naša občina in njen praznik,« zvečer pa v dvorani pri Sv. Duhu uprizoritev Mikelno-vega dela »Strip strup, denarja kup«. V četrtek dopoldne bo v nekdanji nunski kašči slavnostna otvoritev novih arhivskih prostorov. Ob 16. uri bo v kinu »Sora« v Škofji Loki slavnostna seja občinske skupščine. Na njej bodo podeljene tudi velike in male plakete ter nagrade najzaslužnejšim občanom, organizacijam in ustanovam. V prostorih posebne osnovne šole bo popoldne razgovor s starši duševno nezadostno razvitih oseb, zvečer pa v dvorani kina »Sora« premiera jugoslovanskega barvnega filma »Užiška republika«. -jg J 9. stran: Novi red odvoza smeti, ki velja od 13. januarja dalje. Naročnik: 1 m- zr - i Želimo vam zdravja, tovariš Miha Predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari in predstavniki nekaterih gorenjskih občinskih konferenc socialistične Tveze so konec leta v Preddvoru pri Kranju obiskali Miho Marinka. V Jetu 1975 so mu zaželeli zdravja in sreče ter prijetno počutje na Gorenjskem. Presenečen in dobro razpoložen se je Miha Marinko zahvalil za obisk in čestitke in povedal, da se v Preddvoru prav dobro počuti. »Včasih sem si želel, da bi imel hišico kje na Možjanci. Tudi tam mi je bilo zelo vleč, vendar me je motilo pomanjkanje vode. Tako sem se odločil za Preddvor.« V sproščenem pogovoru je Miha Marinko obujal potem spomine na delo in življenje po vojni. Razgovoril se je o delu trboveljskih rudarjev, jeseniških železarjev in kroparskih kovačev. Menil je, da bi na Jesenicah morali resno razmisliti, kaj bodo s halgo, ki je je vsak dan več. Opozoril je, da danes v delovnih organizacijah še vedno vse premalo mislijo na počutje in življenje delavcev, ki dobršen del dneva preživijo na delu. Zavzeto je govoril o športu: hokeju, smučanju, plavanju. Nazadnje pa je na prošnjo predsednika medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janeza Varla, da bi se še kdaj srečali in pokramljali o njegovih bogatih izkušnjah pri delu, obljubil, da se bo kot Gorenjec (saj že vrsto let živi na Gorenjskem) vedno rad srečal z Gorenjci. A. Z. Prve štipendije iz Titovega sklada Pred dnevi je bila v Ljubljani prva seja na novo ustanovljene skupščine Titovega sklada.- Sklad, ki deluje tudi na zvezni ravni, je bil ustanovljen za zbiranje sredstev, s katerimi bi pomagali pri šolanju nadarjenim otrokom iz delavskih- družin in mladim delavcem. Na seji so podelili prvih 35 štipendij za šolsko leto 1974/75 in sprejeli okvirni finančni načrt za prihodnje leto. Merila za dodeljevanje štipendij so povzeta po enotnih merilih iz pravil Titovega sklada SFRJ. Slovenska skupščina sklada je predlagala dopolnilo, in sicer, da bi pravico do štipendije imeli tudi otroci revnih kmetov, če izpolnjujejo vse druge pogoje. V razpisanem roku je prispelo zelo . malo predlogov za štipendiranje mladih delavcev iz proizvodnje. Zato so sklenili, da bodo rok za prijavo podaljšali do 15. februarja. 1975, štipendije pa bodo naknadno izplačali od 1. januarja naprej. Na seji so podelili štipendije 35 študentom in dijakpm. Izplačali jih bodo od 1. septembra naprej za dijake in od 1. oktobra naprej za •študente. Učenci srednjih šol bodo prejemali 1100 dinarjev oziroma ustrezno manj, če bivajo v kraju šolanja, študentje pa 1650 dinarjev. Mladi delavci pa bodo prejemali štipendijo v višini poprečnega osebnega dohodka za Slovenijo. Za leto 1975 bodo štipendije valorizirane po določilih samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Sredstva, ki jih predvideva okvirni finačni načrt, bi zagotovil že 2-od-stotni del solidarnostno združenih sredstev podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju v SR Sloveniji. Će pa bodo podpisniki družbenega dogovora o ustanovitvi Titovega sklada prispevali zanj več namenskih sredstev in če bo imel Program zveze komunistov Na zadnji seji komiteja občinske konference ZKS Jesenice so obravnavali predvsem program dela v prihodnjem letu ter razpravljali o kadrovski sistematizaciji občinske skupščine ter o nekaterih drugih vprašanjih. Poseben poudarek so dali predvsem uresničevanju programa komiteja na področju gospodarske stabilizacije, uresničevanja ustavnih sprememb, razvoju samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnostih. Posebno pozornost bodo posvetili organiziranosti Zveze komunistov v občini, kadrovski politiki, ideološkem izobraževanju, integracijskim procesom v kovinsko predelovalni industriji, trgovini in gostinstvu. Domenili so se, da bodo pripravili sklic koordinacijske komisije s poročili delovnih skupin do 15. januarja. D. S. sklad več dohodkov od daril, volil ter drugih prispevkov delovnih organizacij, skupnosti in posameznikov, bo potreben manjši del solidarnostno združenih sredstev za štipendiranje, -lb 206 novih članov ZK Pri občinskem komiteju ZK na Jesenicah so v zadnjem obdobju na novo sprejeli 206 novih članov. Za vse te na novo sprejete člane organizirajo tudi izobraževanje, ki poteka v obliki uvajalnega seminarja, pozneje pa še v drugih izobraževalnih oblikah. Od teh 206 komunistov jih je do konca leta 1974 opravilo uvajalni seminar okoli 80 odstotkov, drugi pa ga bodo opravljali januarja. Izobraževalne seminarje organizirajo v skupinah in v sodelovanju z delavsko univerzo na Jesenicah. Vsebina uvajalnega seminarja obsega več tem: zgodovina KPJ, avantgarda delavskega razreda, komunisti in nacionalno vprašanje, statut zveze komunistov. Seminarji trajajo ves dan, po predavanjih pa udeleženci opravljajo izpite . oziroma teste, na osnovi katerih pokažejo svoje znanje. Delavska univerza vsem, ki so seminar uspešno opravili, da potrdilo. Do zdaj so na Jesenicah opravljali uvajalne seminarje tudi vsi tisti, ki so bili že prej sprejeti v zvezo komunistov. Odslej bodo morali vsi najprej opravljati seminar, šele potem bodo sprejeti v zvezo komunistov, p, s. Nove naloge Na Jesenicah bodo v prihodnje pospešeno gradili stanovanja in -pripadajoče infrastrukturne objekte ter komunalne objekte, razvijali gospodarstvo, turizem in druge panoge. Zato je nujno potrebno, da bi vse te naloge opravljala organizacija, ki je za to strokovno usposobljena. Na Jesenicah so se domenili, da ima največ možnosti in pogojev Stanovanjsko podjetje Jesenice, ki je že do sedaj opravljalo manjše naloge s tega področja, obenem pte ima za take naloge največ strokovnega kadra. V okviru Stanovanjskega podjetja bo naloge po pooblastilu občine opravljala temeljna organizacija združenega dela za urbanizem, urejanje zemljišč in nadzor nad gradnjami za trg v občini Jesenice. Kranj 25 let podjetja Elmont Bled 120-članski kolektiv elektromon-tažnega podjetja Elmont Bled je 21. decembra proslavil 25-letnico obstoja. Ob tej priliki so člani kolektiva pregledali dosežene rezultate in se dogovorili za načrte v prihodnje. Obdarili pa so tudi delavce, ki so najdlje v podjetju. Podjetje Elmont Bled je bilo ustanovljeno 1949. leta v sklopu komunalnih podjetij kot delavnica, ki naj bi opravljala manjša inštalacijska dela in popravljala občanom električne naprave. Ob ustanovitvi se je podjetje imanovalo Instalacija in je imelo osem zaposlenih. Kmalu se je podjetje začelo razvijati in prevzemati dela tudi ožjega območja. Tako so začeli razširjati delavnice. Najprej so poleg elektromontažne delavnice uredili radio delavnico. Kasneje so uredili še ključavničarsko. Potem pa se je podjetje preselilo v nove prostore nad hotelom Lovec. Velik korak v razvoju pa je po- menila priključitev Jugotehnikinega servisa v Kopru k podjetju. Ta njihova enota pokriva danes potrebe na Primorskem, blejska enota pa ima svoja delovišča na Gorenjskem in v Ljubljani. Na Bledu so odprli tudi delavnico za izdelovanje reklamnih napisov iz pleksi stekla. V sodelovanju z Iskro pa so izdelovanje napisov povezali še z izdelavo plastičnih ur. Da je kolektiv v 25 letih dosegel takšen razvoj, se ima zahvaliti nenehni skrbi za delavce. Slehernemu, ki je želel, so omogočili izredni študij oziroma strokovno izpopolnjevanje na srednji ali višji šoli. Razen tega pa so ves čas sledili tudi razvoju znanosti in tehnike. V prihodnje imajo v načrtu izgradnjo novih prostorov, v katerih bi lahko razvili obdelovanje plastike, izdelovanje razdelilcev in ključavničarstvo. S tem pa bi lahko močno razvili tudi vse vrste montažnih dejavnosti. J. Kosar Seminarji — uspešna oblika izobr a že v anj a Pri tovarniški konferenci ZSMS Železarne Jesenice v zadnjem času posvečajo vse več pozornosti izobraževanju svojih članov. Dosedanja praksa v delovanju mladih v tem Železarskem kolektivu je namreč pokazala, da je prav pomanjkljivo znanje, predvsem vodstvenih kadrov v osnovnih organizacijah ZSMS vzrok, da začrtane akcije niso uspešno realizirane. Premalo znanja o delu Zveze socialistične mladine imajo največkrat mladi železarji v neposredni proizvodnji, kjer zaradi različnih delovnih pogojev niso stalno v stiku s tovarniško konferenco. Da bi vsaj delno premostili te težave, so se člani predsedstva TK ZSMS odločili za izvedbo dvodnevnega seminarja. Ob zelo dobri udeležbi, navzočih je bilo šestdeset članov iz vseh osnovnih organizacij ZSMS v obratih in oddelkih, se je res pokazalo, da je neznanje tista prepreka, ki zavira razvoj organizacije mladih v tem kolektivu. Seminar je obsegal tri širša tematska področja, in sicer: Sedanji gospodarski in ekonomski položaj Železarne; Metodika in oblike dela mladih v OO ZSMS in Naloge delavske mladine po 9. kongresu. Drugi dan seminarja smo trem mladim železarjem, ki delajo v neposredni proizvodnji, zastavili vprašanji: kako so zadovoljni s takšno obliko izobraževanja in kako jim bo pridobljeno znanje koristilo pri delu v svoji osnovni organizaciji.. Jože Remar: »Kot strojni ključavničar v svojem oddelku doslej nisem bil veliko seznanjen z novo obliko in delovanjem ZSM po obeh kongresih. Vzrokov za to je več, glavni pa mislim, da je slaba obveščenost o glavnin dogajanjih v naši organizaciji. S seminarja sem odnesel veliko in znanje mi bo zelo prav prišlo v moji osnovni organizaciji, ki jo prav sedaj ponovno formiramo.« Metka Kozlevčar: »Čeprav sem doslej redno spremljala delo organizacije mladih, sem na tem seminarju zvedela veliko stvari, ki so mi bile dosedaj neznane oziroma nejasne. Predavatelji sb nas s posameznimi temami znali pritegniti, to pa je glavna odlika takšnega izobraževanja. Ker sem se udeležila že številnih takšnih seminarjev, mi bo pridobljeno znanje s tega zadnjega koristno dopolnilo k še bolj uspešnemu delu v ZSMS. Dodam naj še to, da so takšni seminarji zelo zaželeni, žal pa vse prevečkrat opažamo, da udeleženci znanje ne preneso v svoje sredine, kjer delajo, tako da sicer uspešen serninar potem ne doseže zaželjenega učinka.« Srečko Lasnik: »Na tem seminarju sem spoznal problematiko našega kolektiva, bodoče naloge tovarniške konference ZSMS, navezal sem stike z mladinci iz ostalih obratov; skratka, pridobil sem veliko, kar mi lahko samo koristi. Kot je že moja sobesednica povedala, tudi jaz mislim, da nekateri na sklepe takšnih seminarjev kar .pozabijo', potem pa je praktično ves trud tovarniške konference zaman. Znanje s seminarja bom posredoval sovrstnikom v našem obratu, nakar bomo s skupnimi napori našo osnovno organizacijo ZSMS postavili na trdnejša tla.« J. Rabič Občinska konferenca socialistične zveze bo ta teden sklicala več konferenc delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Na sejah konferenc bodo razpravljali o samoupravnih sporazumih, določili delegate za posamezne skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in izvolili delegate za prve seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Razen tega na občinski konferenci socialistične zveze potekajo zadnje priprave za ustanovne seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. A. Ž. Radovljica Danes popoldne se bodo na enajsti seji sestali člani komiteja občinske konference zveze komunistov Radovljica. Razpravljali bodo o statutu in vsebinski vlogi socialistične zveze. Pogovorili se bodo tudi o zaključkih seminarja in aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev. Nazadnje pa bodo ocenili uresničitev delovnih programov iz minulega leta. Škofja Loka Danes ob 13. uri bo v prostorih družbenopolitičnih organizacij v Škofji Loki seja koordinacijskega odbora za narodno obrambo pri občinski konferenci SZDL Škofja Loka. Člani odbora bodo na njej spregovorili o stanju obrambnih priprav v občini, organiziranosti odborov za splošni ljudski odpor v krajevnih skupnostih ter sprejeli program dela na področju obrambnih priprav v letu 1975. -jg Tržič Na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta Tržič so razpravljali o organizaciji občnih zborov osnovnih organizacij sindikata. Na predsedstvu so se dogovorili, da se bodo začeli redni občni zbori 10. januarja in naj bi bili predvidoma končani do konca meseca. Razpravljali so tudi o rekreaciji in letnem oddihu tržiških delavcev. Počitniška domova imata le Bombažna predilnica in tkalnica in Tovarna kos in srpov, ki sta v glavni dopustniški sezoni prenatrpana in željam vseh le stežka ustrežeta. Da bi v tržiški občini, kjer je odstotek zaposlenosti izredno visok, primerno rešili ta problem, bo občinski sindikalni svet sklical posvetovanje, na katerega bo povabil tudi direktorje organizacij združenega dela in predsednike osnovnih sindikalnih organizacij. -jk Z uvajanjem in uveljavljanjem novega delegatskega odnosa in delegatskih razmerij, ki temelje na načelu, da delovni človek neposredno prek svojih delegatov samoupravno odloča o vseh vprašanjih družbene reprodukcije, smo se odločili za bistveno drugačno obliko sprejemanja odločitev. Medtem ko je bil poprej samoupravljavec več ali manj le pasivni prejemnik problemov in odločitev, zdaj v sistemu delegatskih razmerij in odnosov lahko in je upravičen ter mora prav o vseh vprašanjih razpravljati, tvorno sodelovati, odločati. Jasno pa je, da se nam v teh prvih začetkih zdi marsikdaj tako razmerje zelo zamudno, jasno je, da marsikje še vedno nismo znali ali mogli poiskati bistva, jasno je, da prav vsem 39.000 delegatom in delegacijam, ki jih imamo v Sloveniji, sistem medsebojnega komuniciranja in poteka informacij še vedno ni povsem jasen in nedvoumen. Nekatere težave je vsekakor treba predvidevati in pričakovati. Vendar pa, če smo se že zavestno odločili za nov sistem, če nam je na tej stopnji razvoja naše družbene ureditve tak sistem najbolj demokratičen, najbolj pravičen in najbolj v skladu s samoupravnim razvojem, potem je tudi najbolj pošteno in prav, da sproti in temeljito rešujemo vsa morebitna nerazumevanja in hesporazumevanja, vse probleme in dileme. Ne nazadnje bi morali več in bolj spodbujati delegate, da spregovore o svojih dobrih in slabih izkušnjah, saj bodo le na osnovi svojih mnenj, znanja in poznavanja lahko zares kvalificirano in odgovorno sprejemali in sodelovali pri raznih odločitvah. Prav gotovo v sistemu delegatskih odnosov prihaja do različnih problemov, eden najbolj perečih in kot kaže v nekaterih sredinah še dovolj nejasen pa je odnos delegacija — delegat — občinska skupščina. Osnovno izhodišče je dvosmerni tok informacij, osnovno izhodišče je v tem, da v takem odnosu mora dajalec informacije obvezno odgovoriti na reakcijo, upoštevati nasprotna mnenja in svoje mnenje tem mnenjem prilagoditi in jih po potrebi celo spremeniti. Pri tem je jasno, da mora biti posredovana informacija podana komparativno, vključujoč vse vzroke in posledice. Ob tem odnosu delegat — skupščina se mi zdi posebno pomembno predvsem to, da se odmevi na podano informacijo upoštevajo, zelo^ upoštevajo, da se morebitni spodrsljaji ali nevednost posameznih delegatov dobrohotno upošteva in oprošča, sicer bodo v prihodnje delegati pasivni in namerno molčeči in bomo celo z morebitnimi večjimi ali manjšimi sankcijami stimulirali le njih molk in pasivnost. Delegat ni poštar Na nekem zboru skupščine mije namreč zbudilo zanimanje in me spodbudilo k razmišljanju predvsem tole: po dolgotrajni razpravi o nekem vprašanju, ki bi ga lahko ovrednotili kot vprašanje splošnega družbenega pomena, po dogovarjanju in prepričevanju na podlagi različnih mnenj in interesov, se je nekaj delegatov pri glasovanju vzdržalo. Čisto razumljivo je, da se v določeni sredini posamezna vprašanja in interesi lažje opredelijo, medtem ko je dosti težje na takem zboru izoblikovati povsem enako in jasno stališče do raznih družbenih vprašanj in vedno prihaja in bi prišlo do tudi včasih burnih razprav. »Vzdržani« delegati so imeli za potrebno, da pojasnijo, da so se glasovanja vzdržali zato, ker na podlagi poprejšnjih razprav v svoji sredini in na podlagi pričujoče menijo, da nimajo takih in tolikšnih pooblastil, da bi lahko samostojno odločali in da bi se nujno morali še enkrat posvetovati v svoji sredini. Vse lepo in prav, ko ne bi od nekje slišali opazko: »delegat ni poštar«. , Ne, zanesljivo poštar ni v tem smislu, vsaj meni se tako dozdeva, da bi se vedno togo, striktno držal vsega tistega, kar naj zastopa, za kar je na skupščino poslan in bi kot tak mnogokrat deloval zaviralno; če pa je (ielegat kvalificiran, dovolj razgledan in če kljub temu ugotovi, da se njegovi interesi, interesi njegove sredine, nikakor ne bi ujemali s predlaganimi rešitvami, potem pa zares v nekem smislu deluje kot poštar, če njegovo poslanstvo v toku informiranja že tako imenujemo. Kajti delegat se mora vrniti med tiste, kijih zastopa, v nasprotnem primeru izgublja sistem delegatskih odnosov ves svoj smisel in svojo pravo vsebino. Zastopati stališča neke delegacije v neki skupščini, kjer se razpravlja in odloča o pomembnih družbenopolitičnih vprašanjih, pa zares ni lahka naloga: še vedno je in bo prav od tega delegata odvisno, ali bo odigral pozitivno ali negativno vlogo. Da, prav od njegovih lastnosti, predvsem od njegove obveščenosti in znanja. Prav taki in podobni primeri pa narekujejo, da jim posvetimo več in največ pozornosti, tudi tako, da delegate izobražujemo, da jim oproščamo, da, oproščamo morebitne spodrsljaje in nevednosti, da jih primerno podučimo in poučimo, saj smo navsezadnje šele na začetku poti novih odnosov. Vredno bi bilo tudi razmisliti in opredeliti svoje stališče do tako imenovanih delegatskih vprašanj, ki jih skupščine občin postavljajo pod posebno točko dnevnega reda. Ponekod so se že domenili o načinu in metodi. Sedanja praksa, ko postavljajo delegati najrazličnejša vprašanja od povsem neznatnih problemov do takih, ki že presegajo meje posameznih občin in regij, se bo prej ko slej pokazala kot nevzdržna, saj bi se potem seje lahko.zavlekle ure in ure. Razen tega pa delegatskih vprašanj nikakor ne bi smeli podcenjevati, celo nasprotno: kar najbolj bi jih morali upoštevati, jih imeti za dobronamerna. Tudi zato, ker bi s primerno obliko sprejemanja teh vprašanj in s primernim načinom posredovanja odgovorov spodbujali ljudi, ki bi tako spoznali, da imajo možnost uspešno vplivati na družbeno dogovarjanje, sporazumevanje in odločanje o svojih potrebah in interesih, kar je konec koncev temeljno bistvo naše samoupravne ureditve. D. Sedej Gordijski vozel, imenovan prostorsko načrtovanje Ločani so se znašli pred hudo dilemo: ali enakomerno razvijati vse naseljene predele komune ali pa pospešiti rast štirih glavnih urbanih središč? Srednjeročni plan razvoja občine Škofja Loka, ki zajema obdobje 1975/80, je zadnje dni decembra dokončno stopil v veljavo. Nedvomno najpomembnejša pridobitev preteklega leta torej prehaja iz pripravljalne v operativno fazo in bo tudi v bodoče sodila v krog obveznosti, In vendar se vrti Da, res je: vrti se. Kolo časa in napredka namreč. Navzlic črnogledosti nekaterih krogov, črnogledosti, izvirajoči iz nič kaj spodbudnih podatkov o epidemiji nelikvidnosti, o naraščajoči inflaciji, o pregru-pacijah v gospodarstvu, ki nujno povzročijo krajše zastoje, so Ločani lani izročili namenu kopico novih objektov, pomembnih za rast ekonomske moči in splošne blaginje v občini. Ni jih sicer toliko kot v jubilejnem letu 1973, a vseeno dovolj, da več kot prepričljivo postavljajo na laž »recesijske teorije«. Kar poglejmo. Družbenih gradenj najrazličnejše narave, za katere je pristojni organ že izdelal uporabna dovoljenja oziroma bo to storil v kratkem, so sta-stistiki v minulih 12 mesecih našteli 39. Mednje poleg ostalega sodijo obnovljen Kamniti most čez Selščico (investitor je bila KS Škofja Loka), trafo-postaje in kablovodi na Kov-skem vrhu, v četrti stolpnic ob Partizanski cesti v Škofji Loki, na Suhi, na Mestnem trgu in v Brebovnici, nova samopostrežna trgovina KGZ Sora Ziri v Zireh, štirje stanovanjski bloki v Škofji Loki, spodnje zajetje vodovoda Hotavlja— Škofja Loka, prvi del sušnega zbiralnika v Hafnerjevem naselju, kompresorska postaja Iskre Železniki, odprto skladišče izdelkov in polizdelkov Gradisa Škofja Loka, vodovod v Blaževi ulici skozi Vin-carje do Podlubnika in vodovod v Hosti in Zmincu, centralna čistilna naprava, pasivni telefonski repetitor na Stenu in ' parabolična antena na stavbi pošte, cesta Jeprca —, Reteče, proizvodne hale in pobožni objekti EGP Škofja Loka, obrat za pripravo od-Preskov in skladišče Iskre v Železnikih, kotlarna na Suhi, cesta Češnjica — Dražgo-se> skladišče s kleparsko delavko podjetja Tehnik, tehnični Prostori in skladišča objekta v.olna II v Gorenjski predilnici, odprto skladišče LTH v Vmcarjih ter kanalizacija v ^odlubniku. Se nedokončanih pa je deset projektov: kovinar-i*a hala Avtokovinarja škofja Loka v industrijski coni Trata, samopostrežna J*govina ABC Loka pri Sv. Uuhu, skladišče gotovih l2delkov Alplesa Železniki, Proizvodna dvorana z vez-Jfltt hodnikom in skladiščem vnetljivih tekočin Askre Reteče (predračun 8troškov znaša 11 milijo-n°v 618.684 dinl), prizidek skladiščne hale, obrat j*ružt>ene prehrane in ambulanta v tovarni Jelovica, 8«ladišče KZ Škofja Loka v ^avorjah, prizidek osnov-ne šole Cvetko Golar Trata, Vzgojno varstveni zavod za °0 otrok, nameščen v preurejeni stavbi TVD Parti-2&n v Gorenji vasi, ter obratni prostori Tehtnice Železniki. Zal nam pomanjkanje pa-Pirja ne dopušča, da bi našteli tudi celo vrsto »drobnarij«, ki jih bodo odprli v letošnjem letu. Nič manj zanimiv ne bi bil pogled v sfero zasebnih gradenj, vendar je skoraj nemogoče prešteti in sortirati vse sadove pridnosti občanov Škofjeloške komune. Zato zaključimo v istem slogu kot srno članek začeli: z ugotovitvijo »in vendar se vrti!«. katerih zahtevnost ne dovoljuje nikakršnega popuščanja. Zdaj namreč gre za to, kako hitro, kako dosledno so jo občani škofjeloške komune sposobni uresničevati, kako naglo zmorejo prenašati programe iz teorije, v prakso ter projekte »pretopiti« v otipljivo stvarnost. Kar naravnost povejmo, da levji delež bremena sloni na ramenih posameznih KS in temeljnih organizacij združenega dela, saj bodo slednje poslej — v tesni povezavi s samoupravnimi interesnimi skupnostmi — poglavitni nosilec družbenih akcij. In zdaj vzemimo pod lupo nekaj ključnih dilem v dokumentu, ki naj bi krojil notranjo in zunanjo podobo loškega »kota« Gorenjske. VEČ DENARJA ZA DRUŽBENI STANDARD Prva je vsekakor počasnejši tempo zaposlovanja no^ih delavcev in hkrati povečano vlaganje v tehnologijo. Cilji teh prizadevanj so znani: intenzifikacija proizvodnje, višja produktivnost in vsaj enaka stopnja gospodarske rasti kot doslej (3 odstotke letno).-Sestavljavci programa menijo, da je zastavljena naloga realna, vendar pa terja izboljšano poslovanje, racionalnejšo izrabo osnovnih sredstev, materiala, surovin in energije ter smotrnejše trošenje delovnega ^časa. Obenem so v dogovoru o izpeljavi plana Lov za »možgani« Lakota po kadrih, zlasti po visoko kvalificiranih strokovnjakih najrazličnejših smeri, je ena od poglavitnih značilnosti sedanjega trenutka v razvoju Škofje Loke. Pomanjkanje zdravnikov, pedagogov in ekonomistov, ~pa tudi tehnične inteligence postaja že kar kronična bolezen. O njej. vsako sezono razpravljajo v skupščini, a kakih bistvenih sprememb na bolje doslej žal ni bilo. »Lov za možgani« namreč še vedno ureja program izpred več let, ki očitno ni najboljši. Treba ga bo dopolniti in prilagoditi novim razmeram, kajti ambiciozni načrti Ločanov — če naj bi postali stvarnost — so uresničljivi le v pogojih, ko zahtevna delovna mesta zasedajo sposobni in ustrezno podkovani ljudje. Razen tega ne smemo pozabiti, da se loška industrija usmerja v proizvodnjo zahtevnih finalnih izdelkov in da je dviganje izobrazbene strukture zaposlenih, poleg visoke organske sestave kapitala in uvajanja najsodobnejše tehnologije, najzanesljivejši zaveznik kvalitete, konkurenčnosti in ekonomičnosti, torej uspeha. Možnosti sicer so, vendar jih je treba pametno izrabiti. Velik uspeh bi že bil, ako bi znali zaustaviti »brain drain«, izvoz uma po naše, pravijo poklicani. (sprejet je bil 27. decembra 1974) poudarili nujnost nadaljnjega dviganja življenjske ravni državljanov, ki nikakor ne sme postati žrtev stremljenj po ugodnejših ekonomskih učinkih. Drug problem je sprememba investicijske politike oziroma sprememba razmerja med naložbami gospodarske in negospodarske narave; pred tremi leti so Ločani negospodarstvu »privoščili« manj kakor enega od desetih razpoložljivih dinarjev. No, že lani je potem odsto-" tek sredstev, vloženih v družbene objekte, narastel na 22 in celo presegel predvidene proporce za čas 1975—80, »zacementirane« pri raz-, mer j u 79 proti 21 v korist gospodarstva. Tretji pogoj uspešnega izvajanja načrtov tiči v neizpodbitnem dejstvu, da si brez razmaha »spremljevalnih« panog, zlasti obrti, uslužno-stnih in_ storitvenih dejavnosti, ni mogoče zamisliti neoviranega napredka, industrije in trgovine. Poleg njih so načrtovalci posvetili precej pozornosti turizmu in kmečkemu turizmu, ki trenutno stagnirata, ki pa ju kot spodbujevalca kmetijstva ter važna potencialna vira dodatnega dohodka nikakor ne kaže zapostavljati. Turizem je konec koncev tudi preizkušeno orožje v boju zoper razslojevanje podeželja — seveda le, ko ne sloni več zgolj na »prodajanju« prirodnih lepot in zgodovinskih znamenitosti, ampak na dovolj zmogljivih ter pravilno razporejenih gostinskih in rekreacijskih kapacitetah. In že smo nehote prišli do četrtega, zagotovo najtehtnejšega poglavja študije — do dileme okrog prostorske ureditve občine, ureditve, katere značaj bo posredno krojil usodo vseh ostalih ekonomskih, socialnih in političnih ukrepov. TRENUTKI ODLOČITVE Dvoje okvirnih možnosti se ponuja strokovnjakom: da podprejo skokovito rast štirih glavnih naselitvenih con v komuni, Škofje Loke, Železnikov, Gorenje vasi in Žirov, ali pa da jo namenoma upočasnijo ter pospešijo napredovanje krajev zunaj ožjih gravitacijskih območij, ki nazadujejo in ki, prepuščeni sami sebi, ne utegnejo slediti tempu »razcveta« urbanih industrijskih bazenov. Obe imata svoje dobre in slabe plati. Enostranska koncentracija gospodarske moči in »človeškega faktorja« bi resda ustrezala sodobnim težnjam po združevanju zmogljivosti in po ekonomski fiziji kot imperativu sedemdesetih let; zelo bi pocenila komunalno opremljanje teritorija in poenostavila njegovo »kultivacijo«, a bi hkrati pospešila izpraznjevanje zaledja, izumiranje vasi ter nepopravljivo izkrivljanje etnično-etnološke in etnografske slike ozemlja. Koncept številka 2 je diametralno nasprotje prejšnjega. Poznavalci pravijo, da bi zaustavil hiranje 184 odmaknjenih naselij, ki v približno 75 odstotkih primerov premorejo manj kot 100 ljudi. Seveda pa bi občutno zavrl prodor Škofje Loke v elito industrijskih občin ter domala potrojil izdatke za gradnjo infrastrukture, za kulturo, šport, šolanje, otroško varstvo ... »Verjetno je malo komun, ki bi se v razdrobljenosti lahko kosale z nami,« opozarja inž. Irena Mlakar, pri kateri smo dobili večino podatkov, vpletenih v pričujoči zapis. »Zato ter spričo specifične poklicne strukture življa v aloci-ranih krajih (medtem ko 80 odstotkom prebivalcev gorskih zaselkov reže kruh kmetovanje, so »dolinci« vezani pretežno na delovna mesta zunaj rojstnega kraja, na tovarne) je javna razprava navrgla velike razločke v izraženih stališčih.« KOMPROMIS: DA ALI NE? Inž. Mlakarjeva, sicer načelnik za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, ne prikriva resnosti položaja; finančni izračuni govorijo v prid pristašev »centralizma«, vendar tudi nasprotni tabor razpolaga z izredno prepričljivimi argumenti, saj — recimo — upravičeno opozarja na neštetokrat izraženo načelo, da moramo vsem občanom omogočiti enake življenjske pogoje, enake možnosti izobraževanja, ustvarjanja ter zadovoljevanja materialnih in kulturnih potreb. Odločitev bržkone ne bo preprosta, saj. bi nepravilni ukrepi sprožili daljnosežne kvarne posledice. Nekateri, kot smo slišali, predlagajo kompromis, srednjo pot. Ideja morda ni slaba, a žal skriva v sebi nevarnost, ki se zna pokazati v stanju, kakršnemu pravimo »ne tič, ne miš«. Previdnost in preudarnost potemtakem nista odveč. I. G. ■ Obvoznica mimo Stare Loke, ki že dobiva dokončne oblike, bo zelo pomembna pridobitev letošnjega leta. Ogiba se namreč »ozkih grl« v podobi tesnega prehoda skozi severozahodni del mesta, kjer imajo šoferji avtobusov in orjaških kontejnerjev veliko dela, preden brez prask obidejo vogale in strehe nizkih hiš. — Foto F. Perdan V škarjah možnosti in potreb Kaj je tisto, kar povzroča največ skrbi loškemu županu Tonetu Polajnarju? Vprašanja mu nismo zasta- * vili posebej. Nismo prišli k njemu z že izdelanim načrtom za intervju, ampak nas je vodila misel, da bo najbolj prav, če mu pustimo svobodno izbirati teme. In ni nam bilo žal. Cel kup problemov, s katerimi se iz dneva v dan srečuje, je razgrnil pred novinarjem. Problemov, ki ga mučijo ne le kot predsednika skupščine, temveč tudi kot človeka, kot občana, prepričanega, da nekje mora biti rešitev in da jo mora skupaj s svojimi sodelavci poskušati najti. V tem kupu zadreg pa vendarle vlada določen red, določena razvrstitev, ki posamezne stvari spričo pomembnosti postavlja pred druge. V Škofji Loki in 'v Sloveniji nasploh so za zdaj najbolj pereče dileme okrog koncepta financiranja komunalne infrastrukture, sodi Polajnar. Če bi jih razrešili, bi storili zares orjaški korak naprej. »Financiranja ureditve komunalnih naprav nimamo izdelanega. Nimamo sistema, ki bi zagotavljal stalen dotok sredstev kot, vzemimo, pri šolah in pri gospodarskih investicijah,« je pribil. »Kako si jaz predstavljam način določanja prioritetne lestvice naložb v obstoječe projekte? Predvsem bi morali upoštevati naslednje elemente: geografsko lego, ekonomsko-socialno strukturo naselja (ni vseeno, ali gre za pretežno kmečko vas, ali za kraj z razvito industrijo, oziroma za obetajoč, turistični okoliš ipd.), velikost in število prebivalcev, stopnjo razvitosti, dosežen življenjski nivo ljudi, merjen z narodnim dohodkom, in morda še kaj. -Toda to je le eden od načinov oblikovanja investicijske politike, primeren zlasti v trenutkih, ko znotraj krajevnih skupnosti sestavljajo program izpopolnjevanja infrastrukture. Slednjo smo namreč prisiljeni ločevati tudi po vsebinski plati, saj ni vseeno, ali je govora o objektih, ki bodo rabili za zadovoljevanje potreb občanov in gospodarskih organizacij (ceste, komunikacije, energetske inštalacije, vodovod ipd.), ali pa samo občanov (zelene površine, rekreacija, kultura, pokopališča, javna razsvetljava itd). S prvimi so zagate mnogo manjše, kajti prepričan sem, da bi se dalo dobiti denar. Upravljavci bi v ceno storitev, recimo v vodarino., v cestnino ali v vrednost kilovatnih ur, lahko vračunali stroške nadaljnjega širjenja omrežja, lahko bi najemali posojila i ter si zagotovili pomoč zainteresiranih podjetij. Še prej bi kajpak morali pregovoriti poslovne banke, naj del_ sredstev namenijo izključno kreditiranju komunalne infrastrukture, kreditiranju, ki bo upoštevalo odplačilne' sposobnosti posojilojemalcev...« No, znatno več preglavic povzroča (in bo povzročalo) odgovornim zbiranje »cvenka« za kritje stroškov gradnje — denimo — športnih igrišč, gledaliških dvoran, čistilnih naprav in podobnih gospodarsko »nezanimivih« kompleksov, poudarja Tone Polajnar. Pametne formule, kako zapreti škarje možnosti in potreb zdaj, ko se občinski proračuni krčijo, ni — dasi je od nje v dobršni meri odvisna izpeljava družbenega plana 1975/80. In predsednik ne opozarja zaman, da prav iskanje izhoda iz komunalnih težav postaja osnovna naloga prihodnjega obdobja. Centralna čistilna naprava (odprli so jo aprila lani) predstavlja prvi resnejši korak k zaščiti voda in nasploh okolja v Škofji Loki. Vanjo je speljanih že večina odtočnih kanalov iz posameznih četrti mesta. Letos bodo podoben, le nekoliko manjši objekt začeli graditi tudi v Železnikih. — Foto: F. Perdan Tovarna pohištva »Alples« Železniki Najvišja priznanja za Alplesovopohištvo Zlati ključ za pohištvo »Triglav« in diploma za pohjštvo za kopalnice na salonu pohištva Beograd '74 — Uspešno sodelovanje v okviru sestavljene organizacije združenega dela Slovenijales — Alplesovo pohištvo je mogoče kupiti v številnih gorenjskih trgovskih hišah Tovarna pohištva Alples iz Železnikov je na zadnjem salonu pohištva v Beogradu, na salonu Beograd '74, dosegla, velik uspeh. Kolektiv je dobil kar dve priznanji: zlati ključ za pohištvo »Triglav« ter diplomo za pohištvo za kopalnice. Čeprav to niso prva odličja za ta znan industrijski gigant v Selški dolini, pa je res, da si v Železnikih od teh novitet veliko obetajo, obetajo več kot so si kdajkoli doslej pri kateremkoli novem pohištvu! POHIŠTVO »TRIGLAV« Pa predstavimo sistem pohištva »Triglav«, pohištva, ki je na mah navdušil številne kupce! Katere so njegove posebnosti in značilnosti? Sistem ima štiri višine: mizno višino 72, srednjo možno pa jo je obračati po horizontalni osi tako, da je enaka za levo in desno stran. • Vse horizontale so za debelino vrat ožje od stranice, kar nam omogoča, da lahko vrata poljubno pomikamo po višini omare ter jih tudi poljubno zamenjamo z večjimi ali manjšimi. Ta sicer navidezno nebistven element prinaša v sistem množico variant, ki bi bile sicer za tovarno z veliko serijsko proizvodnjo nemogoče. Ker ima sistem »Triglav« za vrata tudi posebno okovje z zaskočnim mehanizmom, ki ni vezano na leva ali desna vrata, ima kupec celo to možnost, da po nakupu spremeni leva-Arata v desna in obratno, skratka, da jih montira na mesto, ki mu takrat najbolj ustreza. Da je bilo pri »Triglavu« ohraniti veliko število posamez- Samska soba Hrast Pri projektiranju omaric so v Alplesu upoštevali predvsem velikost in funkcijo kopalnic. Odločili so se za viseče omarice, čemur v prid govori več razlogov. Le na ta način je namreč omogočeno dobro vzdrževanje in čiščenje tal, ni težko dosegljivih vogalov, višino omarice pa lahko reguliramo v odnosu na umi- višino 127, višino 181, ki je zlasti primerna za opremo otroških sob, ter stropno višino 236 centimetrov! Ker so projektanti stremeli za tem, da bi bilo v proizvodnji čim manjše število kosovnic, so večja vrata po velikosti vedno mnogokratnik manjših, oziroma je višinski modul med horizontalami vedno enak. Zaradi take odločitve in zahteve po delovni višini 72 centimetrov je pri projektiranju sistema prišlo do 16 centimetrov visokega podnožja, ki pa je funkcionalno kot tak nesprejemljiv. Zato so se oblikovalci odločili, da se to podnožje uporabi za predal, kar je ena od osnovnih značilnosti sistema »Triglav« pri omarah vseh višin, širin in globin. Predal podnožja je mersko enak predalu, ki nastopa kot funkcionalni element že pri obstoječi omari. Zaradi predala je omogočeno tudi dobro čiščenje tal pod njo. Širini ima sistem dve. Notranji širinski modul med stranicama je lahko 45, lahko pa tudi 90 centimetrov! Kasneje bo v program vključen tudi modul 60 centimetrov, ki je za popolno zaposlitev stene nujno potreben. Konstruktivno osnovo pri sistemu »Triglav« predstavlja stranica, ki ima po vsej višini iz-vrtine v rastru 32 milimetrov. V te izvrtine je privito vse spojno okovje za horizontale, škarje, pritrjeni so vsi šarnirji, predalne letve in podobno. Torej pri montiranju posameznih variant ni potrebno vrtati nobenih dodatnih izvrtin, kar je pri nas še vedno svojstvena posebnost in novost. Stranica je pri eni višini in globini enaka za vse variante, nih variant, ki jih nudi posebna konstrukcija, se je bilo potrebno odločiti tudi za poseben način pakiranja. Odločitev, da se korpus vedno pakira ločeno od fronte, se je pokazala kot edino pravilna! Zdaj je, denimo, mogoče izbrati poljubno število in neomejeno izbiro odprtih ter zaprtih površin, obenem pa je kupcu omogočena poljubna izbira barve oziroma furnirja za fronte. Zaradi lažje izbire in odločitve ob morebitnem nakupu ter naročanju določenih variant so v tovarni Alples za kupce pripravili prospekt, v katerem je skicirana večina variant, ki jih kupee lahko dobi v trgovini ali tovarni. Vsaka od variant ima svojo šifro, s katero je natančno določena, vrsta paketov, ki ji pripadajo, tako da se kupcu sploh ni potrebno poglabljati v tehniko odpreme. Če pa ima trgovec pregled nad paketi, lahko sam sestavlja variante, ki se najbolje prodajajo in po želji naroča iz tovarne samo pakete in ne več končnih variant. V tem trenutku imajo prodajalci na zalogi vsaj1 260 variant, kar pa je bilo pri sedanjih tehnikah pakiranja vedno nemogoče. Trgovec ima torej minimalno zalogo paketov, kupec pa maksimalno število možnih variant. Še to! Oblikovalec novega sistema pohištva »Triglav« je diplomirani inženir arhitekt Anika Logar. Pri izvedbi načrta pa so kajpak sodelovali še številni strokovnjaki in drugi sodelavci. POHIŠTVO ZA KOPALNICE Pohištvo za kopalnice je novost na našem tržišču. Tudi to pohištvo je na salonu pohištva Beograd '74 dobilo diplomo. valnik. Obenem pa prazna tla dajejo tudi občutek prostornosti. Omarice imajo po dve širini in tri višine. Zaradi minimalnih dimenzij kopalnic je bila najbolj sprejemljiva širina 28 centimetrov. Če to širino kombiniramo s širino 44 centimetrov, dobimo do enega metra kar sedem kombinacij (28, 44, 56, 72, 84, 88 in 100 centimetrov). Ožji elementi se pojavljajo samo s policami in vrati. Elementi širine 44 centimetrov imajo police, predala in košaro za umazano perilo. Mednje je vključena fiksno pritrjena košara zato, ker se predvideva, da bo postavljena v istem prostoru kot pralni stroj. Omarica višine 61 centimetrov se prilagaja višini umivalnika, torej ji višino določimo sami. Ostale višine pa omogočajo, da se zapolnijo stene do stropa ter s tem maksimalno izkoristi prostor! Globina omaric 34 centimetrov je primerna za shranjevanje predmetov, ki jih uporabljamo v kopalnici. Plitvejših omaric v Alplesu niso projektirali predvsem zato, ker so omarice iz umetnih mas bolj praktične in ekonomičnejše od onih, ki so izdelane iz iveric. Omarice za kopalnice so obdane s PVC folijo, ki je odporna proti vlagi ter enostavna za čiščenje. Košara za perilo je pla-stificirana. Elementi s policami, vrati, predali in košaro pokrivajo vse potrebe za shranjevanje predmetov in pribora, ki ga želimo imeti v kopalnici: od kozmetike, toaletnega pribora, do hišne lekarne, krtač, pralnih praškov ter umazanega perila. Ročaji so oblikovani tako, da omogočajo obešanje brisač in kosov oblačil, za katere v kopalnicah običajno ni prostora za odlaganje. Posebno okovje omogoča, da so vrata pri omaricah lahko leva ali desna. Za omarice je značilno še to, da so izdelane iz PVC folije bele barve, ker se le take odlično podajajo v vsak element in okolje. BOGATA IZBIRA POHIŠTVA Kje pa je Alplesovo pohištvo mogoče kupiti? se bo morda kdo vprašal. Odgovor je preprost! Na Gorenjskem možnosti ne manjka! Celo veliko jih je. Odlično izbiro pohištva ima Alples v domači trgovini v Železnikih. Tu je bila skoraj ves december odprta razstava programov tovarne za leto 1975! Potlej pa na Gorenjskem Alplesovo pohištvo prodajajo še v trgovinah jese- niške Zarje, leske Murke, kranjske Lesnine, Kokre iz Kranja, v Globusu, prodajalnah domžalskega podjetja Napredek, kamniške Kočne v škofjeloški Nami in morda še kje. Za letos v Alplesu načrtujejo, da bodo izdelali za 50 milijonov dinarjev pohištva »Triglav«, kar predstavlja četrtino proizvodnje. Izvedbo v hrastu je te dni že mogoče kupiti, čez mesec ali dva pa se bodo tej priključile še moderne izvedbe. Zaradi proiz vodnje teh novitet so v Alples opustili izdelovanje nekateri prejšnjih sistemov, še vedno p gredo odlično v prodajo otroški pohištvo »Mihec« ter predsob »Alfa« in »Delta«. Da pa bi bila prodaja lahko čimbolj uspešna, so v Železnikih poskrbeli tudi za zmerne cene, dobro servisno službo ter potrošniška posojila. Vedeti je namreč treba, da je pri sestavljivem pohištvu vsak nasvet prodajalca kupcu še kako dobrodošel, da je pomembna vsaka sugestija glede sestavljanja! Cene tudi niso pretirane! Pohi štvo »Triglav« je, denimo, zt najmanj četrtino cenejše od vseli sorodnih sistemov pri nas! Edino vprašanje, ki je bilo dolga leta n$ tapeti, je bilo vprašanje potrošniških kreditov. A, kot vse kaž« bodo tudi v tej smeri narejeni v prihodnosti pomembni koraki naprej! Po treh letih obratovanja smo pravzaprav našli samega sebe, pra-vijo v Alplesu! In vse novosti zi tovarno pohištva v Železnikih pomenijo brez dvoma izreden uspeh! Kolektiv Alplesa iskreno čestita vsem občanom škofjeloške občine ob občinskem prazniku, vsem poslovnim prijateljem, sodelavcem in vsem prebivalcem Gorenjske pa želi srečno 1975! Kmetijska zadruga Škofja Loka Prvi stanovanjski krediti za kmete AVTOKO VINAR Škofja Loka, Poljanska c. 9 telefon, uprava 60-877, telefon avtomehanična delavnica 60-170. Opravlja strokovno in v splošno zadovoljstvo strank: avtomehanične storitve, ključavničarska dela (transportne naprave za klavnice in hladilnice), stavbna kleparska dela, prezračevalne naprave, vodovodne instalacije, vse v kovinsko stroko spadajoča dela rezkanje in struženje. Ob občinskem prazniku Škofje Loke čestitamo vsem občanom in se priporočamo Industrija naravnega kamna Marmor Hotavlje Osnovna dejavnost kmetijske zadruge Škofja Loka je kooperacijsko kmetijstvo. To predstavlja približno dve tretjini njene celotne dejavnosti. Poleg odkupa kmetijskih pridelkov in oskrbe prebivalcev loške občine, še zlasti članov zadruge in kmetijskih proizvajalcev, s prehrambenimi in drugimi artikli ima škofjeloška kmetijska zadruga na skrbi tudi nabavo in prodajo raznega reprodukcijskega materiala — umetnih gnojil, kvalitetnih semen, strojev, opreme ter gradbenega materiala. Pod svojim okriljem pa ima tudi mlekarno, kjer predelujejo surovo mleko v konzumno mleko, sire, skuto in maslo, mehanično delavnico, kjer popravljajo vseh vrst kmetijske stroje, avto park za prevoz kmetijskih pridelkov in repromate-riala, več špecerijskih trgovin na celotnem področju občine, mesnic ter izredno razvejano hranilno kreditno službo. Kot vsa leta doslej se je tudi v letu 1974 zadruga prizadevala, da bi svojim članom omogočila čim lažjo ter čim boljšo proizvodnjo na svojih kmetijah. Čeprav je bilo preteklo leto za kmetijstvo eno izmed najkritičnej-ših, to še posebno velja za področje živinoreje, je zadruga s pomočjo lastnih sredstev ter s pomočjo drugih poskušala to stanje omiliti, tako da tudi realni obseg proizvodnje ni padel izpod nivoja preteklih let. To se nam zdi izredno pomembno zlasti za hribovite predele, pravijo v škofjeloški zadrugi, tam, kjer pomeni zmanjševanje proizvodnje prvi znak praznjenja prostora, za katerega pa družba kot celota kaže vse več zanimanja. V letu 1974 je hranilno kreditna služba iz lastnih in drugih virov kreditirala naložbe na 98 kmetijah v občini, na kmetijah, kjer je pospeševalna služba Že predhodno izdelala usmeritveno investicijske programe. Ti krediti šo bili dani po izredno ugodni obrestni meri za obdobje od petih do dvanajstih let. Poleg tega pa je približno 150 kmetij dobilo še "kratkoročne investicijske kredite.. V Škofji Loki pa se zavedajo, da je investicijska sredstva potrebno »opremiti« tudi z obratnimi sredstvi. Zato je zadruga za svoje kooperante pri ljubljanski banki najela znatna obratna sredstva. Hranilno kreditna služba je v preteklem letu odobrila iz lastnih virov tudi prve stanovanjske kredite kmetom kooperantom. Odobreni so bili pod izredno ugodnimi pogoji: po regresirani obrestni meri. V tem letu so v škofjeloški zadrugi popisali tudi svoje člane, zadruga je aktivno sodelovala pri pripravi in izvedbi volitev, še posebno pa se je angažirala pri ustanavljanju in dosedanjem delu kmetijsko zemljiške skupnosti, ki bo imela na področju kmetijstva zelo pomembno vlogo. Kot pokrovitelj je kmetijska zadruga Škofja Loka sodelovala tudi na večjem številu turističnih prireditev v občini, nikakor pa ne gre prezreti tudi uspešnega dela mladinske osnovne organizacije ter aktiva mladih zadružnikov. Ti so letos v Škofji Loki gostili svoje sovrstnike iz Švice, jeseni pa so bili na strokovni ekskurziii v Makedoniji. Kljub sicer uspešnemu delu pa vseeno obstajajo nekateri pro- blemi, ki jih bo potrebno rešiti v letošnjem ali pa v prihodnjih letih. V sedanjih razmerah je ogroženo izvajanje zelenega programa na področju živinoreje, saj sedanji odnos do primarnega sektorja in še zlasti živinoreje ne zagotavlja doseganja predvidenih ciljev. Poleg znatnih razlik med posameznimi panogami v primarnem sektorju nastopajo tudi težave pri opremljanju hribovskih kmetij z mehanizacijo iz enostavnega razloga, ker le-te na našem tržišču ni ali pa jo močno primanjkuje. Zaradi boljše ponudbe potrebnega materiala svojim članom bo zadruga v naslednjih letih poskrbela za centralno skladišče, saj bo le tako možno kupovati potrebne materiale takrat, ko na tržišču so in jih prodajati takrat, ko jih proizvajalci potrebujejo. Za uspehe pri organiziranju proizvodnega sodelovanja in razvijanju zadružništva je upravni odbor zadružne zveze Slqvenije ob svoji stoletnici škofjeloški kmetijski zadrugi dodelil posebno priznanje. -—--- Kmetijska zadruga Škofja Loka se za dosedanje uspešno sodelovanje zahvaljuje vsem kooperantom in drugim organizacijam, ob prazniku občine Škofja Loka pa kolektiv zadruge vsem občanom iskreno čestita. v_ J MARMOR HOTAVLJE je precej poznano ime, saj smo v lanskem letu praznovali 25-letnico obstoja podjetja. Pri tem ima vsak v mislih rdeč-rožnat marmor, po katerem je naše podjetje poznano tudi zunaj jugoslovanskih meja. Začetek je bil izredno težak. Pričelo se je s krampi in lopatami in še ti so bili last delavcev. Le v velikem odrekanju in volji takratnih delavcev gre zahvala, da danes Marmor Hotavlje v kamnarski industriji nekaj pomeni. Vsak nov stroj, ki je prišel na Hotavlje, je pomenil novo delovno zmago in spodbudil elan za nadaljnje dosežke. Vse do leta 1969, ko se je pričelo s proizvodnjo breton plošč, ni bilo mogoče govoriti o kaki industrijski proizvodnji. Kot prvi proizvajalci breton plošč smo se v začetku srečevali na tržišču s hudimi težavami. Vendar smo do danes dosegli tako kvaliteto, ki po vseh lastnostih ustreza naravnemu kamnu. S tem pa seveda nismo opustili proizvodnje naravnega kamna, temveč jo vsako leto občutno povečujemo. Ravno v letošnjem letu smo zgradili nov prizidek za izdelavo okenskih polic in stopnic. Z začetkom leta 1975 bo proizvodnja normalno stekla in s tem bomo poizkušali skrajšati današnje dobavne roke na minimum in bomo lahko postregli vsakemu kupcu s hotaveljskim marmorjem, breton ploščami, jezerskim lehnjakom in z ostalimi jugoslovanskimi marmorji. Nikakor pa v želji za čimvečjo modernizacijo nismo pozabili na delovnega človeka. Občutno smo izboljšali delovne pogoje, OD delavcev je zadovoljiv, kar pa je na težavnost dela tudi razumljivo. Zavedamo se, da bomo še boljše rezultate dosegli z boljšo organizacijo dela in večjo storilnostjo. To pa bomo dosegli le z dobrim strokovnim kadrom in usposobljenim delavcem. Zato smo s pomočjo Delavske univerze organizirali trimesečne tečaje za pridobitev kvalifikacij, katerih se je udeležilo prek 30 članov kolektiva, to pa je glede na 80-član-ski kolektiv res veliko. V srednjih, višjih, rednih in izrednih šolah imamo 6 slušateljev in to nam je garancija, da bomo dobili prepotreben kader, ki bo znal živeti z delovno organizacijo. MH Ob občinskem prazniku iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem. Geološki zavod Ljubljana Kolektiv Geološkega zavoda iz Ljubljane, TOZD rudnik urana Žirovski vrh, ob prazniku občine Škofja Loka iskreno čestita vsem prebivalcem škofjeloške občine in jim tudi v prihodnje želi veliko uspehov na+vsehpodročjih življenja in dela! TERMIKA ljubljana. kamniška 25 s svojimi obrati na Trati, v Bodovljah in Poljanah nad Škofjo Loko. Pri gradnji in adaptaciji stanovanjskih in poslovnih prostorov ne pozabite na toplotno in zvočno izolacijo, ki vam jo omogočajo naši kvalitetni izolacijski materiali tervol in perlit Vsem občanom na območju Škofje Loke ob njihovem prazniku iskreno čestitamo! Stroj za varjenje v Termopolu Kljub težjim gospodarskim pogojem odlični rezultati — Največja želja 104-članskega kolektiva so novi prostori — Tesna povezava med podjetjem in krajem Termopol Sovodenj Gradnja novih proizvodnih prostorov Brez dvoma je podjetje Termopol v Sovodnju podjetje, ki je najbolj odmaknjeno od industrijskih središč v škofjeloški občini! In prav ta oddaljenost od Škofje Loke, od nekoliko bližjega industrijskega centra Gorenje vasi je vzrok, da so Sovo-denjčani in prebivalci okoliških vasi na Termopol navezani, da ga nikakor ne bi »pustili« iz kraja. Iz majhne delavnice se je v nekaj letih razvila tovarna, delovna organizacija, ki zaposluje že prek sto ljudi! Toda poglejmo najprej, kakšna je dejavnost daleč znanega so-vodenjskega podjetja Termopol? Podjetje predeluje plastične mase, iz folij vakuumira in vari izdelke za široko in industrijsko potrošnjo. Vedno bolj se uveljav- lja industrijski način proizvodnje, uveljavljajo se tipizirani izdelki, večje serije, večstranska uporabnost izdelkov in podobno. Vse večje je povpraševanje po tehnični embalaži! Prav tu pa se odkrivajo izredno velike razvojne možnosti za Termopol! Lani je kolektiv Termopola proslavljal 15-letnico obstoja podjetja. V poldrugem desetletju so se Sovo-denjčani uveljavili povsod, uveljavili v Sloveniji ter še daleč prek republiških in državnih meja. Naročil je čedalje več, tako da jih kljub velikemu porastu proizvbdnje ni mogoče sproti realizirati! Zato bo v prihodnjih letih nujno potrebno povečati zmogljivost tovarne, zvišati storilnost, razširiti dejavnost, pač vse po potrebah tržišča! Potrebe pa niso majhne. Realizacija se bo morala podvojiti, potrojiti... Skoraj neverjeten, vendar pa čisto realen, je podatek, da naj bi v prihodnjem 7-letnem obdobju realizacija porasla kar za sedemkrat! Za izpolnitev takih načrtov pa so nujno potrebne investicije. Najprej v Termopolu nameravajo zgraditi nove proizvodne prostore, ki si jih že dolgo želijo, ker bo le tako mogoče izredno drago opremo za predelavo plastike dobro izkoristiti. Po predvidevanjih se bo storilnost v novih prostorih dvignila za najmanj trideset * odstotkov. Poleg tega pa bodo dane tudi možnosti za zaposlitev novih delavcev. Nikakor ni mogoče iti mimo dejstva, da sta podjetje Termopol in Sovodenj ter okolica v izredno tesni povezavi. Precejšen del prebivalcev s tega področja si služi kriih doma, mnogo pa je takih, ki bi se bili, če bi imeli delo v domačem kraju, takoj pripravljeni zaposliti. Seveda so eni in drugi močno zainteresirani za razvoj podjetja, kar se najbolj kaže pri izredni prizadevnosti pri delu. »Lani je bilo za nas izredno naporno leto!« pravi direktor Termopola inž. Janko Pogačnik. »Delali smo pod mnogo težjimi gospodarskimi pogoji kot leto poprej. Prodajnih cen izdelkov nismo mogli večati v sorazmerju s povečanimi cenami reprodukcijskega materiala ter višjimi družbenimi obveznostmi. Kljub temu se je sovodenjski kolektiv uspešno reševal iz vseh težav! To pa je bilo mogoče doseči le z močno povečano storilnostjo. Plan smo, denimo, v primeru z letom poprej povečali za petdeset odstotkov, dosegli pa smo kar 136-odstotno realizacijo!« iN a odlične rezultate, ki so bili doseženi, sta vplivali predvsem dve stvari! To sta povišanje cen ter večja storilnost! Predvsem slednja je vplivala in dala možnost za doseganje višjega čistega dohodka. Družbeni bruto dohodek na zaposlenega v Termopolu znaša približno 40.000 din (predlanskim 12.900 din), čisti dohodek pa okrog 30.000 din (predlanskim 4220 din), kar pomeni, da se je v letu dni povečal kar za sedemkrat! »Zaposlenost v kolektivu se je povečala za okrog deset odstotkov,« pripoveduje direktor Termopola iz Sovodnja inž. Janko Pogačnik. »Povpraševanje po naših izdelkih je čedalje večje. To pa najbrž zato, ker naše podjetje izdeluje precej tehnične embalaže za industrijsko proizvodnjo. Edina ovira za večanje proizvodnje, za boljše delovne možnosti, so, kot sem že omenil, neustrezni prostori! Že dolgo govorimo in si želimo, da bi čimprej zgradili novo proizvodno halo. S prizadevanji vseh članov kolektiva ter željo, da s svojim delom zgradimo nove prostore, bomo zagotovo uspeli.« S tem pa bo v kraju zagotovljenih za delo in vir dohodkov toliko delovnih mest, kolikor je potrebno, da se prepreči stagnacija kraja in naselij, obenem pa bodo odpravljene tudi socialne in gospodarske razlike v občini. termo p0| Kolektiv Termopola iz Sovodnja v Poljanski dolini želi vsem sodelavcem, poslovnim prijateljem, prebivalcem občine Škofja Loka ter vsem občanom Gorenjske prijetno praznovanje občinskega praznika in veliko sreče v novem letu 1975! Pot do poklica: sposobnost, interes in prizadevnost V škofjeloški občini so tri poklicne šole: Čevljarski izobraževalni center Žiri, Poklicna lesna šola Trata in Šolski center za kovinsko in avtomeha-nično stroko. Vse tri imajo velik šolski okoliš; prvi dve vključujeta učence iz vse Slovenije, v Centru za kovinsko in mehanično stroko pa se izobražujejo avtomehaniki z vse Gorenjske 25-letna tradicija Čevljarski izobraževalni center Žiri je lani slavil 25-letnico ustanovitve in dela. Leta 1949 so v Zireh ustanovili prvo industrijsko čevljarsko šolo pri nas, ki je dobila nalogo izobraževati kadre za potrebe obutvene industrije. Najprej so iz šolskih klopi prihajali industrijski čevljarji, nekaj let kasneje pa so se jim pridružili tudi obrtni. V zadnjem času pa šola daje veliko poudarka izobraževanju ob delu in šolanju poklicev ozkega profila. Vse to ji narekujejo potrebe naše čevljarske industrije. Ker je šola v precej odmaknjenem kraju in jo obiskujejo učenci iz vse republike — le Planika in Peko imata svojo šolo — ima že od vsega začetka urejen dijaški dom. V njem je prostora skoraj za sto učencev, vendar je zlasti v zadnjih letih le redko zaseden vsaj do polovice. Tisti, ki so bliže šoli, se kljub neugodnim avtobusnim zvezam, raje vozijo. Ob tem bi veljalo povedati, da je oskrbnina v domu nizka, če ne celo najnižja v Sloveniji. Že nekaj časa na šoli ugotavljajo, da zanimanje za čevljarske poklice, zlasti tiste širokega profila, upada. Vzrokov nikakor ne gre iskati v stagniranju obutvene industrije, temveč zgolj v dejstvu, da mladino bolj privlačijo poklici kovinske in avto-mehanske stroke. In ob tem še zanimivost: poklic čevljarja je vedno veljal za izrazito moško delo. Sedaj pa so v šoli skoraj sama dekleta. Učitelji in vodstvo šole bi želeli boljše sodelovanje s tovarnami čevljev. Če bi bili bolje seznanjeni z razvojnimi načrti obutvene industrije, bi laže pripravili učne programe, vnaprej planirali vpis in pripravili vse potrebno za priučevanje delavcev za nov obrat ali nov način proizvodnje. Ker tega ni, je eno leto na šoli tako malo učencev, da zmogljivosti šole niso polno izkoriščene, že ob naslednjem vpisu pa morajo učence odklanjati. V zadnjem času na šoli posebno pozornost posvečajo izobraževanju ob delu. Ta dejavnost postaja vse bolj pomembna ob nenehni rasti zmogljivosti delovnih kolektivov obutvene industrije, še posebno pa zaradi naraščanja mehanizacije dela in nove tehnologije. Novi proizvodni postopki zahtevajo poklice ozkega profila, za katere ni potrebno dvo ali triletno šolanje. Potrebno pa je določeno znanje, ki ga .učenec ne more dobiti na delovnem mestu. Ker pri poklicnem šolanju brez praktičnega pouka ne gre, si je center v četrt stoletja trajajočem razvoju uredil sodobno opremljene delavnice, kjer se lahko učenci v gospodarstvu in delavci, ki se izobražujejo ob delu, seznanijo z vsemi deli in zahtevami sodobne industrije. Izobraževanje voznikov motornih vozil Šolski center za kovinsko in avto-mehanskostroko poleg drugih poklicev usposablja tudi strokovnjake za delo v servisnih delavnicah, delavnicah avto-moto društev in testirnih centrih. Pripravlja tudi seminarje za izobraževanje delavcev na moto-testerju in napravi za nastavitev geometrije koles. V šolskem letu 1975/76 bodo začeli z rednim šolanjem voznikov motornih vozil. Šolanje bo namenjeno mladini. Predvidevajo, da se bodo usmerili v šolanje dveh profilov tega poklica: širokega, katerega usposabljanje bo trajalo tri leta in bo absolvent dobil naziv šofer avto-mehanik, in ozkega, katerega šolanje bo trajalo eno šolsko leto in bo absolvent voznik motornih vozil. Za slednji profil se bodo lahko odločili tudi učenci, ki nimajo končane osnovne šole. Sklepi X. kongresa ZKJ o vzgoji in izobraževanju dajejo smernice za korenito spreminjanje sedanjega sistema vzgoje in izobraževanja, zlasti pa srednjega. V Centru pa kovinsko in avtomehanično stroko so prepričani, da bo treba sedanji sistem »vajeništva« in periodičnega sistema pouka postopoma spreminjati v celoletni sistem šolanja. To pa bo seveda zahtevalo sodobno urejene delavnice. S tem bodo postavljeni temelji za usmerjeno izobraževanje, kjer ne bo razlik zaradi socialne strukture učencev, ampak bo edino merilo za uresničitev poklicnega cilja učenčeva prizadevnost, sposobnost in interesi. Z vztrajnostjo do uspeha Delovni kolektiv Poklicne lesne šole na Trati je že večkrat dokazal, da se pri napredku opira predvsem na svoje sile. Vse od ustanovitve je šola za redno delo dobivala le dotacijo republiške skupnosti za izobraževanje, precej denarja pa so si ustvarili s prodajanjem izdelkov, ki so jih naredili učenci pri praktičnem pouku. Najbrž so tudi med redkimi šolskimi kolektivi, ki so za osnovo pri gradnji nove šole postavili denar, ki so si ga sami prihranili, včasih tudi na račun nižjih osebnih prejemkov. Poleg tega pa so pri gradnji učitelji skupaj z učenci krepko zavihali rokave in tako precej zmanjšali stroške. Ne bo odveč, če ob tem povemo, da so novo šolo svečano izročili namenu predlanskim ob dnevu republike in da ima 1420 kvadratnih metrov delovnih površin. Od tega zavzemajo delavnice za praktični pouk 700 metrov. V stavbi je tudi 5 učilnic, dvorana za prireditve, kabineti, telovadnica za parterno telovadbo, pomožni prostori in prostori za upravo. Šola ima tudi kuhinjo, v kateri učenci poleg malice lahko dobijo tudi kosila. Šola lahko v dveh izmenah letno sprejme 600 učencev. Njen okoliš zajema vso Slovenijo, razen dela Štajerske in dela Primorske. Na šoli je tudi oddelek delovodske lesne šole s poprečno 30 učenci. Izobražuje poklice lesne stroke širokih profilov: mizarje, pohištvene mizarje, brusače orodja in rezil. Učna doba za te poklice traja tri leta. Učna doba za strojnega mizarja pa je dve leti. Februarja bodo uvedli pomembno novost: po zakonu o poklicnem izobraževanju bodo začeli šolati učence za poklice ozkih profilov. Vključevali bodo učence, ki niso uspešno dokončali osnovne šole. Šola se je aktivno vključila v izvajanje sklepov in resolucije X. kongresa o vzgoji in izobraževanju. Kar v sedmih delovnih organizacijah lesne stroke v Sloveniji že pripravlja tečaje oziroma šole za izobraževanje delavcev o delu in za delo. Prvi med poklicnimi šolami so se lotili tudi posodabljanja učnih načrtov. Pri tem sodelujejo z Zavodom za šolstvo SRS in bodo v nekaj letih prilagodili novim zahtevam programe za izobraževanje učencev za vse poklice v lesni stroki. 'om Obrtno podjetje DOM-OPREMA ŽELEZNIKI Ob praznovanju občinskega praznika Škofje Loke želi kolektiv obrtnega podjetja Dom-oprema iz Železnikov vsem delovnim organizacijam, družbenopolitičnim organizacijam, poslovnim prijateljem in še posebno vsem občanom čim več uspeha pri nadaljnjem delu! Mizarsko podjetje Žiri Vsem občanom na območju občine škofja Loka čestita za občinski praznik izdeluje: vse vrste stavbnega pohištva opremo za poslovne lokale po načrtih in standardno solidna izdelava — garancija Komunalno podjetje REMONT Škofja Loka , • Delovni kolektiv čestita vsem občanomt na področju Škofje Loke za občinski praznik ter jim želi še vnaprej veliko delovnih uspehov ŽELEZNIKI — SLOVENIJA PODJETJE PRECIZNE MEHANIKE izdeluje: posebej priporoča avtomatske precizne in analitske tehtnice, ki jih proizvaja v kooperaciji s priznano zahodnonem-ško firmo Sauter, laboratorijske centrifuge in mešalce, precizne in analitske tehtnice. Podjetje opravlja servisna popravila navedenih izdelkov. Pridružujemo se čestitkam za občinski praznik čestita vsem občanom Škofje Loke ob občinskem prazniku Kemična čistilnica in pralnica BISTRA ŠKOFJA LOKA Opravljamo kemično čiščenje in pranje kvalitetno in po izredno ugodnih cenah. Posebno opozarjamo, da čistimo predmete iz semiš usnja in da opravljamo čiščenje tapisoma tudi na domu. Zglasite se v naših poslovalnicah: — Škofja Loka, Spodnji trg 12 — Kranj, Koroška 37 — Šenčur, Pajerjeva 2 — Gorenja vas 56 nad Škof j o Loko , —" Ljubljana, Titova 93 — Ljubljana, Rožna ulica 37 — Ljubljana, Moše Pijade 8 Storitve vam nudimo tudi pri krajevni skupnosti Medvode in pri podjetju Zitus Rimsak 11 v Ljubljani. Vsem cenjenim strankam želimo mnogo uspehov v letu 1975, občanom Škofje Loke pa čestitamo k občinskemu prazniku ODEJA -. . - ■ . • Škofja Loka Izdelujemo: prešite odeje posteljna pregrinjala prešite posteljne nadvložke spalne vrečke in vzglavne blazine Kvalitetno in sodobno za vsak okus Ob občinskem prazniku Škofje Loke kolektiv tovarne čestita vsem svojim poslovnim prijateljem, našim potrošnikom, občanom in družbenopolitičnim organizacijam ter jim hkrati želi obilo uspehov pri nadaljnjem delu Tovarna prešitih odej Škofja Loka OBRTNIK Škofja Loka, Blaževa ulica 3 nudi vse vrste storitev, gradbeno obrtnih storitev s strokovnimi nasveti v svojih obratih: MIZARSTVO PARKETARSTVO iPOLAGANJE VSEH VRST PLASTIČNIH PODOV KERAMIČARSTVO STEKLARSTVO TRGOVINO NA DROBNO ZA GRADBENI MATERIAL Kolektiv podjetja čestita občanom za občinski praznik Škofje Loke. r *S^f etiketa Ziri Vsem poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestita za občinski praznik Škofje Loke Tkanje trakov, tiskanje tkanin in umetnih mas Center za rehabilitacijo in varstvo slepih in slabovidnih Slovenije — Škofja Loka Cenjenim strankam, poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestitamo ter želimo prijetno praznovanje občinskega praznika občine Škofja Loka. kovinarsko podjetje Železniki vam nudi: vse vrste mehanizmov za registratorje, brzo-veze za mape, papirne sponke in risalne žebljičke, palične sponke za pisarne, lesno, tapetniško, obutveno in druge industrije ter termično obdelan trak; vsi izdelki podjetja »Niko« so prvovrstne kakovosti, priznani na domačem in tujem trgu. Tovarna obutve Alpina Žiri Dobra osnova za bodoče delo Povečana realizacija v oddelku plastike — Nova proizvodna hala in skladišče v Žireh ter novi proizvodni prostori na Colu — Vsako leto štiri nove prodajalne Lansko leto je bilo za žirovsko tovarno obutve Alpina izjemno naporno: Zato tudi končni rezultati niso ravno najboljši, za kar pa je veliko opravičljivih razlogov! In kakšni razlogi so pravzaprav to? Takoj je potrebno povedati, da so v Alpini uvajali novo tehnologijo in nov proizvodni proces v oddelku plastike, kjer še ni bilo mogoče doseči takšnih rezultatov, kot jih je pričakovati v prihodnjih letih. V procesu uvajanja je bil tudi nov računalnik, ki bo v prihodnje brez dvoma vplival na boljše in pravilnejše odločitve. Priznati pa je obenem treba, da je kdaj pa kdaj zatajila tudi proizvodnja! Leto je bilo kljub vsem težavam zaključeno s pozitivnimi rezultati, seveda z nekoliko manjšo akumulacijo kot so jo vajeni v Alpini. V celoti pa je bila dosežena planirana pospešena amortizacija, ki je strogo namenska zaradi potreb po investicijah. Najbolj je Alpino brez dvoma prizadelo dejstvo, da je vsa prigospo-darjena sredstva potrebno nameniti v poslovni sklad, in to zato, ker so-podražitve materialov izredno narasle. Uspeh je sicer kljub vsemu videti odličen, stvari pa so v resnici neko* liko drugačne. Neizpodbitno je dejstvo, da so stroški poslovanja lani izredno porasli, da je dajatve komajda še mogoče izračunati. Povečale so se, denimo, po grobih izračunih za najmanj 300 odstotkov. Alpina je, to je tudi treba povedati, delovna organizacija, ki ima trgovsko mrežo razpredeno že po vsej Jugoslaviji! Šestdeset njenih prodajaln je v različnih jugoslovanskih mestih! Od občine do občine pa se dajatve močno razlikujejo. Naraščanje stroškov bi bilo mogoče razumeti nekoliko drugače, če ne bi bilo nekaterih določenih ovir. Kar poglejmo! Marže so zamrznjene že od leta 1972! Takrat pa so bile neverjetno nizke! Čeprav lansko leto za Alpino ni bilo leto, v katerem bi bili doseženi pomembnejši rezultati ter značil-nejši uspehi, pa je vseeno treba ugotoviti, da je zagotovljena odlična startna osnova za letošnje leto! Startati je mogoče z zavidljivimi zalogami materiala in izdelane obutve, v skladiščih pa ni neku-rantnega blaga. V novem oddelku plastike je v tem letu predvidena za 300 odstotkov povečana realizacija. To pa pomeni tudi precej boljši uspeh celotnega podjetja. Računalnik bo obdeloval celotne rezultate prodaje, kar bo predvsem ugodno vplivalo na pravilnost naročil in ostalih poslovnih odločitev. S tem bo mogoče sprejeti program, ki bo garancija za dostavo obutve v točno določenih rokih. Prav v rokih dostave se je namreč doslej velikokrat zamujalo. Zaradi velikega pomanjkanja prostora v Alpini že dalj časa razmišljajo o novi proizvodni in skladiščni hali. Ta naj bi imela 4500 kvadratnih metrov površine, po sedanjih izračunih pa naj bi prostori veljali 15 milijonov din! Prav tako je v načrtu gradnja nove proizvodne hale na Colu nad Ajdovščino. Pripravljeni so že vsi načrti. Trenutno je v eolskem obratu zaposlenih okrog 80 delavcev, v prihodnje pa naj bi njihovo število naraslo na najmanj 200! V Žireh pa je predvidena precejšnja modernizacija proizvodnje, predvsem oddelka plastike. Istočasno bodo novozgrajeni prostori omogočili, da bo ponovno mogoče spraviti pod isto streho vse dosedanje zasilne prostore in skladišča. Naš program širjenja prodajne mreže je znan že dolgo, pravijo v Alpini. Vsako leto je v načrtu odprtje vsaj štirih novih prodajaln. Doslej so bile tako zastavljene naloge vedno izpolnjene. Lani sta bili odprti resda le dve novi trgovini — v Murski Soboti in Ajdovščini — zato pa sta prodajalni Velenje in Ljubljana IV tik pred otvoritvijo. Poleg tega Alpina adaptira vsako leto še pet do šest trgovin. Za letos je, kot je bilo že omenjeno, ponovno v načrtu otvoritev vsaj štirih trgovskih lokalov. Zagotovo bo odprta Alpinina prodajalna v Kamniku, zanje pa se potegujejo Š3 Tuzla, Šabac ter številna druga jugoslovanska mesta. Vseh prodajaln obutve Alpina je v državi trenutno šestdeset. Celotni dohodek žirovske tovarne je pri prek 1500 zaposlenih lani znašal 420 milijonov din, letos pa ga načrt predvideva za 500 milijonov! Lani v začetku leta je Alpina med prvimi delovnimi organizacijami na Gorenjskem podpisala samoupravni sporazum o ustanovitvi temeljnih organizacij združenega dela. Ustanovljeni sta bili: TOZD proizvodnja in TOZD prodaja. Z izločitvijo skupnih služb iz posameznih TOZD so v Alpini hoteli doseči, da pri odločitvah sodelujejo predvsem delavci iz neposredne proizvodnje. Obdobje od podpisa samoupravnega sporazuma do danes je mogoče imenovati poskusno dobo, v kateri pa so se že pokazali dobri rezultati. Letos se bo politika temeljnih organizacij združenega dela poleg odločitev pri poslovnih vprašanjih vse bolj kazala tudi pri delitvi sredstev in nagrajevanju. V Alpini se torej niso odločili za veliko število TOZD. S tem pa še nikakor ni rečeno, da so vse možnosti izkoriščene, da so možnosti ustanavljanja TOZD zapečatene. Kaže se že potreba, da bo prav novi oddelek plastike tudi nov TOZD! Jasno je namreč, da vsaka temeljna organizacija tvori neko V tovarni obutve Alpina so lani kupili najmodernejši stroj za briiganje smw carskih čevljev iz poliuretana celoto, ki odloča o svojih sredstvih in delu ter posluje neodvisno od drugih. Se o sodelovanju med Alpino in Zirmi bi bilo potrebno spregovoriti! A to povsem na kratko. Treba je priznati, da so Žiri in Alpina eno, da priznana žirovska tovarna podpira celo vrsto kulturnih skupin ter športnih kolektivov! Kolektiv tovarne obutve Alpina iz Žirov iskreno čestita vsem občanom, sodelavcem in poslovnim prijateljem ob letošnjem občinskem prazniku in jim želi veliko uspeha v bodoče! Modna konfekcija Kroj Kvaliteta porok za uspeh Kljub manjšemu povpraševanju po tekstilnih izdelkih v Kroju ugotavljajo nasprotno. Njihovi plašči in kostimi so na trgu vedno bolj iskani. Dokaz za to je popolnoma prazno skladišče ob koncu lanskega leta, hkrati pa je to tudi dokaz, da kvaliteten izdelek, ki je pravočasno na trgu in v koraku z modo, še vedno najde kupca. Te ugotovitve veljajo tako za domače tržišče kot- za prodajo na tujem trgu. Izvoz je Kroj lani v primerjavi z letom prej, ponovno močno zvečal. Samo za švicarske in nemške kupce so lani izdelali več kot 25.000 ženskih in moških plaščev. To po količini predstavlja 22 odstotkov letne proizvodnje. V Kroju je zaposlenih 320 ljudi. Poprečen osebni dohodek pa je ob koncu leta znašal 2700 dinarjev, kar je glede na strukturo zaposlenih in na panogo proizvodnje dokaj ugodno. V Kroju, ki je v zadnjem času doživel hiter razvoj, je namreč večina delavcev zelo mladih. Plan, ki so si ga zastavili v začetku leta, so lani presegli in znaša letna realizacija 78 milijonov dinarjev. Vendar pravijo, da z doseženim ne morejo biti povsem zadovoljni, ker se zaradi izrednega povečanja stroškov proizvodnje ni ustrezno povečala tudi akumulacija. Če na eni strani ugotavljajo, da imajo zaradi kvalitetnih izdelkov in zaupanja kupcev na domačem in tujem trgu, še vedno možnosti za povečanje proizvodnje, jim to otežuje pomanjkanje delavcev. Le-teh na območju občine zelo primanjkuje. Trenutno bi v Kroju lahko zaposlili ' saj še 50 novih moči. Za pridobivanje novih delavcev — to so storili lani in imajo v načrtu tudi za letos — pripravljajo trimesečne tečaje za priučitev na delovno mesto konfekcijski šivalec. V tečaju kandidati za delovno mesto pridobijo osnove industrijskega šivanja. Letos so s pomočjo tečajev sprejeli medse 25 novih članov. Pri usposabljanju novih delavcev sodelujejo z zavodom za zaposlovanje v Škofji Loki. Veljalo bi opozoriti še na eno posebnost tega delovnega kolektiva. Od 320 delavcev je kar 277 žensk. Takšna struktura pa odpira vrsto težav od otroškega varstva, prehrane in stanovanj. Za zdaj se v Kroju s temi teža' vami Še niso uspeli spoprijeti na splošno, za vse zaposlene, ampak najhujše probleme rešujejo posamično. Hitri razvoj podjetja v zadnjih letih — gradnja nove tovarne, nakup sodobne opreme in odplačevanje anuitet — ni dal možnosti za razvoj družbenega standarda. Upali so, da se bodo le-te odprle, ko bo to« varna plačana. Lani so poravnali zadnje obveznosti, vendar je silovita stroškovna inflacija onemogočila, da bi začeli razvijati družbeni standard delavcev skladno z razvojem podjetja. Nikakor ne smemo zapisati, da na tem področju niso ničesar na* redili. Imajo sodobno urejen obrat družbene prehrane in po svojih močeh rešujejo tudi stanovanjska vprašanja. Vsako leto razdelijo kredite za gradnjo sta' novanjskih hiš in interesentom za nakup stanovanj. Vendar me* nijo, da je to premalo. Če bi hoteli uspešno reševati stanovanjske probleme vseh delavcev — problemi pa se vedno znova pojavljajo prav zato, ker so delavci večina zelo mladi in si ustvarjajo družine — bi morali za stanovanjsko gradnjo nameniti še več. Nekaj stanovanjskih problemov so rešili tudi v sodelovanju z delovnimi organizacijami, v kate rih je zaposlen zakonski tovari* delavca v Kroju, nekaj pa tu prek solidarnostnega sklada. Kaj pa v prihodnje? V Kroju gledi na to, da so se že pred leti specializi rali za izdelavo moških in,, ženskih plaščev in ženskih kostimov in so ^ tej smeri kljub finančnim težavarfl in zahtevam po visoki kvaliteti tud' uspeli, dokaj optimistično gledajo na prihodnost in na mesto Kroja na domačem in tujem trgu. Za prvo polovico letošnjega leta imajo že vso proizvodnjo prodano. Že januarja ii1 februarja pa bodo izvozili v Švico in Nemčijo 12.000 plaščev za pomlad-To pa je po količini skoraj polovic* lanskega celoletnega izvoza v ti dvG državi. Zaradi povečanega obsega proizvodnje bodo morali tudi prihodnje leto poiskati kooperant* za nekatera dela v proizvodnji* da bodo lahko izpolnili proiZ' vodni plan. Zastavili so ga Š* precej više kot letos« vendar »° prepričani, da ga bodo ob priz*' devanju celotnega kolektiva uresničili in si tako zagotovili osno' ve za še boljšo prihodnost. •ii a. d« 71- Oblikovana območna skupnost za gozdarstvo Samoupravni sporazum o oblikovanju interesne skupnosti za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Kranj, ki obsega kranjsko, škofjeloško in tržiš ko občino, bo podpisan januarja — Dvodomna skupščina s po 24 delegati v vsakem zboru 30. decembra je bilo v Kranju ustanovno zasedanje skupščine samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Kranj, ki obsega kranjsko, škofjeloško in tržiško občino. Skupščino nove interesne skupnosti sestavljajo delegati delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela Gozdnega gospodarstva Kranj, dele- gati delavcev, ki so zaposleni v organizacijah združenega dela in niso del GG, pa upravljajo gozdove v družbeni lastnini, delegati kmetov, lastnikov gozdov, delegati delavcev v temeljnih organizacijah s področja primarne in kemične predelave lesa, delegati krajevnih skupnosti in trži-ške občine, delegati zemljiških skupnosti omenjenih treh občin in de- Odvoz smeti v letu 1975 Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj n. sol. o. TOZD Komunala b. o. Novi red odvoza smeti, ki velja od 13. januarja 1975 dalje 7. 19. 20. 21. 22. 23. 27. 28. H Ponedeljek in četrtek 1. Betonova ulica 2. Cankarjeva ulica 3. Cesta na Brdo 4. Cesta na Klanec 5. Cesta talcev 6. Cesta JLA (št. 20, 22, bomo odvažali v torkih in petkih) C. Kokrškega odreda (št. 2, 4, 5 in - 7 bomo odvažali smeti v torkih in petkih) 8. C. na Rupo 9. C. Staneta Žagarja 10. Cirilova ulica 11. Cirče 12. Dolenčeva ulica 13. Drolčevo naselje 14. Drulovka 15. Galetova ulica 16. Golniška ulica 17. Gregorčičeva ulica 18. Grmičeva ulica Gregorčičeva ulica Grosova ulica Huje Jahačev prehod Jenkova ulica , 24. Jurčičeva ulica 25. Kajuhova ulica 26. Kokrškibreg Koroška ulica (št. 61', 69 bomo odvažali smeti v torkih in petkih) Komenskega ulica 29. Kolodvorska ulica 30. Kocjanova ulica (št. 6, 7, bomo odvažali smeti v torkih in petkih) 31. Kuraltova ulica 32. Kutinova ulica 33. Likozarjeva ulica 34. Ljubljanska cesta (od gostilne Labore do Orehka) Luznarjeva ulica Maistrov trg Medetova ulica Mlakarjeva ulica Mlaka Mlekarska ulica 41. Na skali 42. Nadižarjeva ulica 43. Nartnikova ulica 44. Novo Hrastje 45. Oprešnikova ulica 46. Partizanska pot 47. Partizanska ulica (št. 19/a, 21 bomo odvažali v torkih in petkih) 48. Pintarjeva ulica 49. Poštna ulica 50. Pot na kolodvor 51. Pot za krajem 52. Prešernova ulica 53. Reginčeva ulica 54. Reševa ulica 55. Retljeva ulica 56. Rotarjeva ulica 57. Ručigajeva ulica (od C. St. Žagarja do C. talcev) 58. Rupa 59. Savska cesta 60. Savska loka 61. Seljakova ulica Smledniška ulica Snedičeva ulica Stritarjev? ulica Staretova ulica 66. Škofjeloška cesta (od gostilne Labore do Delavske ceste) 67. Škrlovec 68. Smidova ulica 69. Šolska ulica 70. Šorlijeva ulica 71. Štirnova ulica Tavčarjeva ulica Titov trg Tomažičeva ulica Trg revolucije 76. Trubarjev trg 77. Uhanova ulica 78. Ulica 31. divizije (samo št. 5 in 7) 79. Ulica'Moša Pijade (od Šorli-jeve ul. do Oldhamske ulicie) 80. Ulica Vide Šinkovčeve 81. Vodopivčeva ulica (od Can- 35. 36. 37. 38. 39. 40. 62. 63. 64. 65. 72. 73. 74. 75. (J-olenov karjeve ulice do odcepa za Sejmišče) 82. Zasavska ulica 83. Zevnikova ulica 84. Zanova ulica 85. Zeškova ulica Torek in petek 1. Benedikova ulica 2. Begunjska ulica 3. Bičkova ulica 4. C. Kokrškega odreda (samo št. 2, 4, 5 in 7) 5. Cesta Iva Slavca 6. Cesta JLA (samo št. 20 in 22) 7. Cesta Staneta Rozmana 8. Cesta 1. avgusta 9. Cesta 1. maja 10. Delavska cesta 11. Dražgoška ulica 12. Gasilska ulica 13. Gosposvetska ulica 14. Gorenjesavska cesta 15. Gradnikova ulica 16. Hafnarjeva pot 17. Jelenčeva ulica 18. Ješetova ulica 19. Jezerska cesta 20. Kebetova ulica 21. Kidričeva ulica 22. Kocjanova ulica (samo št. 6, 7,8) 23. Koroška cesta (samo št. 61, 69) 24. Kovačičeva ulica 25. Kokrškilog 26. Križnarjeva pot 27. Krožna ulica 28. Krašnova ulica 29. Kurirska pot 30. Levstikova ulica 31. Ljubljanska cesta klanec) 32. Mandeljčeva pot 33. Mencingerjeva ulica 34. Mlakarjeva ulica 35. Mrakova ulica 36. Nazorjeva ulica 37. Oldhamska ulica 38. Partizanska ulica (samo št. 19/a in 21) 39. Planina bloki 40. PotnaJošta 41. Pot v Bitnje 42. Pševska cesta 43. Ručigajeva ulica (od Cestnega podjetja do C. St. Žagarja) 44. Sejmišče 45. Sitarska pot 46. Skokova ulica 47. Skalica 48. Stara cesta 49. Stošičeva ulica in Avtobusna postaja v 50. Stražiška ulica 51. Struževo 52. Šempetrska ulica 53. Škofjeloška cesta (od Delavske ceste do Zg. Bitnja) 54. Tekstilna ulica 55. Trojarjeva ulica 56. Ulica Mladinskih brigad 57. Ulica Milene Korbarjeve 58. Ulica Tatjane Odrove 59. Ulica 31. divizije (št. 5 in 7) vozimo ponedeljek in četrtek) 60. Ulica Moša Pijade (od Oldhamske ulice do Ceste Staneta Žagarja) 61. Valjavčeva ulica 62. Vidmarjeva ulica 63. Vodopivčeva ulica ljanske ceste do Sejmišče) 64. Vrtna ulica 65. Zadružna ulica 66. Zgornje Bitnje 67. Zlatnarjeva pot 68. Zlato polje 69. Zupančičeva ulica Sreda 1. Britof 2. Pivka, Naklo, Cegelnica 3. Šenčur (od Ljub-odcepa za legati kmetijskih organizacij združenega dela, lovskih organizacij, turističnih organizacij in društev, vodne skupnosti in samoupravnih organizacij in skupnosti s področja varstva okolja. Skupščino skupnosti, imenujemo jo območna skupnost za gozdarstvo, sestavlja 48 delegatov. 24 delegatov so izvolili kmetje in delavci Gozdnega gospodarstva Kranj, 24 pa druge organizacije, ki delegirajo delegate v skupščino. Pripravljalne naloge za območno gozdarsko skupnost je izredno dobro opravil odbor pod vodstvom Mirka Polajnarja ob pomoči Gozdnega gospodarstva Kranj ter občinskih skupščin ter občinskih konferenc SZDL kranjske, škofjeloške in trži-ške občine. Na ponedeljkovi ustanovni skupščini so za prvega predsednika najvišjega organa samoupravne območne skupnosti izvolili Vlada Sadarja, zaposlenega v Gozdnem gospodarstvu Kranj, za podpredsednika pa Vinka Prevca iz Alplesa Železniki. Izvršilni odbor skupnosti pa bosta v prihodnjih štirih letih vodila predsednik Leopold Zupan in podpredsednik Mirko Štalc. Na zasedanju skupščine so izvolili Vlada Sadarja in Jožeta Skubra za delegata območne skupnosti Kranj v republiški skupnosti za gozdarstvo. Delegati so sklenili, da bo podpisovanje samoupravnega sporazuma o oblikovanju samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Kranj oziroma območne skupnosti za gozdarstvo januarja. J. Košnjek Nepravilnosti v Tehničnem biroju Na zadnih sejah zborov občinske skupščine na Jesenicah so razpravljali tudi o pritožbi delavcev Tehničnega biroja Jesenice oziroma o nepravilnem postopku za varstvo pravic delavcev, ki so menili, da v Tehničnem biroju obstajajo nekatere nepravilnosti. Poročilo je na sejah podala komisija za družbeni nadzor. Komisija za družbeni nadzor je obravnavala pritožbo nekaterih 'delavcev in način reševanja te pritožbe v podjetju. Komisija je obravnavala tudi samoupravne akte in ugotovila, da so v podjetju sicer ustanovili posebno komisijo, ki naj bi razpravljala o pritožbi, vendar le-tega komisija ni storila. Celo več: člani komisije so delavce, ki so se pritožili, posamično klicali in jih zasliševali. Po zakonu pa imajo delavci pravico biti navzoči pri obravnavi njihovih zahtev, ki so v zvezi s kršitvijo pravic iz združenega dela. Delavci bi morali biti tako navzoči pri delu komisije, ki je obravnavala njihovo pritožbo. Komisija je iz vsega zbranega gradiva ugotovila, da v organizaciji združenega dela Tehnični biro na Jesenicah niso sprejeli nobene rešitve, s katero bi lahko objektivno razpravljali o utemeljenosti pritožbe in jo posredovali tudi prizadetim delavcem. Organ delavske kontrole v tem primeru sploh ni sodeloval. V Tehničnem biroju so šli še Sporazumno do vrtcev telovadnic in šol Lahko bi rekli, da so v radovljiški občini tik pred koncem leta rešili eno najpomebnejših vprašanj, s katerim so se srečevali minulo leto. Sprejeli in podpisali so samoupravni sporazum o programu gradnje vzgoj-no-varstvenih in izobraževalnih objektov v razdobju 1975 do 1980. Tako so končane maratonske razprave in razmišljanja, kako dobiti denar za dograditev telovadnic pri novih šolah, za izgradnjo šole v Begunjah,' za izgradnjo vrtcev in za reševanje problematike posebnega šolstva. Znano je, da so v radovljiški občini, pred leti sprejeti program gradnje šol na podlagi referenduma morali delno skrčiti zaradi podražitev pri gradnjah oziroma zaradi pomanjkanja denarja. Tako so pri osnovnih šolah Radovljica, Lesce, Bled in Bohinjska Bistrica lahko zgradili telovadnice le do tretje faze, šole v Begunjah pa* niso mogli niti začeti. Zdaj, ko se samoprispevek izteka, se je bilo treba odloČiti, kako zbrati denar za nadaljevanje gradnje in za uresničitev pred sedmimi leti začrtanega programa. Bilo je več variant, med katerimi je bila še do nedavna najbolj aktualna, da bi po izteku sedanjega razpisali nov referendum. Potem pa so se v zadnjem četrtletju minulega leta na skupščini ob podpori družbenopolitičnih organizacij odločili, da problema ne bodo reševali z referendumom marveč z družbenim dogovarjanjem oziroma sporazumevanjem. Sklenili so, da bi po tej poti zbrali denar za dograditev telovadnic, šole v Begunjah, za izgradnjo vrtcev in za ureditev posebnega šolstva. Zbor delavcev SGP Sava Pred kratkim so se na zboru zbrali delavci Splošno gradbenega podjetja Save in govorili o uspehih minulega leta in o nalogah, ki čaka ta delovni kolektiv v novem letu. Gradbeno podjetje Sava praznuje letos 25-letnico obstoja in dela. Jubilej bodo počastili tako, da bodo dosledno uresničevali program razvoja, ki je v skladu s smernicami gospodarskega razvoja občine. Vse temeljne organizacije združenega dela v okviru Save bodo izdelale svoje programe, v katerih bo bolj kot vsa leta doslej zahteva po doslednem uresničevanju in upoštevanju stabilizacijskih načel, po tehnološkem razvoju, organizaciji, novator-skem delu in izboljšavam, težnja po varnosti pri delu itd. Po predvidenem programu naj ^bi Sava letos dosegla 200.000 milijonov letne realizacije, kar je za 18 odstotkov več kot lani. Gradila pa bo tako kot doslej večinoma v jeseniški občini, deloma pa tudi v ljubljanskih občinah, kranjski in radovljiški. Na zboru delavcev v Gozd-Martuljku so jubilantom dela podelili darila in priznanja: 21 delavcev je zaposlenih pri Savi 10 let, 12 je zvestih podjetju 15 let in trije so pri podjetju že dvajset let. D. S. Na posameznih zborih novembra in decembra so delovni ljudje in občani takšen predlog podprli. V petek, 27. decembra, je takšen sporazum sprejela tudi občinska skupščina in še isti dan ob 13. uri so ga podpisali pooblaščeni predstavniki delovnih ljudi. S podpisom sporazuma so se delavci v združenem delu obvezali, da bodo od 1. februarja letos pet let plačevali 2 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Druge delovne organizacije in delovne skupnosti bodo združevale 2 odstotka od bruto izplačanih osebnih dohodkov. Nadalje bodo enak odstotek združevali občani, ki z osebnim > delom z lastnimi sredstvi opravljajo dejavnost (obrtniki). Lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč v občini pa bodo prispevali 2 odstotka od katastrskega dohodka, če je njihov skupni dohodek večji od 2000 dinarjev. A. Zalar toliko naprej, da so med drugim zbirali podpise delavcev in celo izdelali neke ankete. Na listi podpisov je bilo posameznim delavcem sporočeno, da so nezaželeni. Komisija za družbeni nadzor je ugotovila, da to ni v skladu z načeli samoupravljanja in je zato predlagala, da organ delavske kontrole obravnava to dejanje in iniciatorja tega podpisovanja predlaga v disciplinski postopek. Način prenehanja delovnega razmerja je namreč določen z zakonom, obenem z vsemi posledicami. Še popsebej pa je treba dati vsakemu pravico do pritožbe zoper vsako določitev. Tako je komisija za družbeni nadzor predlagala, da opravi upravni organ delovne inšpekcije kontrolni pregled, pregleda utemeljenost pritožbe petih delavcev, ki so menili, da so kršene njihove pravice. Tudi ta predlog so delegati na zborih sprejeli, obenem s priporočilom, da se samoupravni odnosi o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu v Tehničnem biroju čimprej usresničijo tako kot jih predvideva ustava in zakon. D. Sedej Za novo leto ključi od stanovanj V ponedeljek, pred praznikom, je bila v veliki dvorani občinske skupščine Tržič manjša slovesnost, na kateri so novim stanovalcem razdelili stanovanjske odločbe in ključe od 20 stanovanj, ki so bila zgrajena z denarjem solidarnostnega stanovanjskega sklada. Dvajsetim stanovalcem, med katerimi je kar 15 mladih družin, so razdelili 19 dvosobnih in eno enosobno stanovanje. Omenjena stanovanja, ki so jih razdelili pretekli ponedeljek v Tržiču, niso prva, ki so jih v občini zgradili s solidarnostnim zbiranjem denarja. Lani so rešili 8 najbolj perečih stanovanjskih problemov, 'maja letos jih bodo spet 20, novembra jeseni pa nadaljnjih 20. Med prosilci prevladujejo mlade družine. Stanovanja so prejeli Marko Pav-šak, Jožefa Bogovič, Pavla Švegelj, Stane Pevčevič, Terezija Stojko, Benedikt Zižmond, Franc Koren, Marjan Herol, Milan Zupan, Bojan Švab, Pavel Pogačnik, Ana Grame, Milan Alič, Matevž Valjavec, Ivo Kumbič, Vladimir Bitežnik, Alojz Glavič, Franc Gričar, Milan Jemc in Milan Česen. -jk 49 stanovanj iz solidarnostnega sklada 49 družinam in posameznikom iz radovljiške občine bo ostal 26. december 1974 nedvomno še dolgo v lepem spominu. Ta dan so se zbrali v sejni dvorani podjetja LIP na Bledu, kjer so jim predstavniki odbora solidarnostnega sklada iz radovljiške občine izročili ključe za nova stanovanja v blokih na Jaršah na Bledu. V modernih blokih, grajenih v alpskem slogu, so dobili stanovanja družine z nizkimi osebnimi dohodki, mlade družine, matere samohranilke, ostareli občani, borci in invalidi. »Pred dvema letoma smo v občini izdelali in sprejeli petletni akcijski program gradnje stanovanj iz solidarnostnega stanovanjskega sklada,« pravi predsednik odbora solidarnostnega sklada Pavel Noč. »Iz zbranih sredstev v tem skladu je bilo doslej zgrajenih 116 stanovanj na radovljiškem, blejskem, bohinjskem in begunjskem območju v občini. Cena kvadratnega metra teh stanovanj je veljala od 3800 do 4700 dinarjev, za vsa novozgrajena stanovanja pa smo iz sklada namenili 24 milijonov novih dinarjev. Tako smo z izgradnjo novih stanovanj in raznimi zamenjavami od približno 400 prosilcev rešili v občini okrog 140 stanovanjskih problemov.« Gradnja stanpvanj iz solidarnostnega sklada v radovljiški občini pa se nadaljuje. Letos bo zgrajenih okrog 35 novih stanovanj, razen tega pa sklad sofinancira tudi gradnjo stanovanjskega bloka v Kropi. Predsednik komisije za dodeljevanje stanovanj iz solidarnostnega stanovanjskega sklada v radovljiški občini Alojz Kos je povedal, da je bila podelitev ključev 49 družinam in posameznikom največja doslej. »Kar 373 stanovanj v občini smo morali pregledati in se potem po skrbni in temeljiti presoji odločiti, kdo naj bi dobil novo stanovanje in kdo zamenjavo. To je bilo težko in odgovorno delo, saj smo imeli nenehno pred očmi, da ne bi prišlo do kakršnihkoli nepravilnosti. Enako odgovorno delo čaka našo komisijo v prihodnje, ko bomo na podlagi razpisa za dodelitev stanovanj iz solidarnostnega sklada v občini morali pregledati in oceniti vloge okrog 300 prosilcev.« A. Zalar Za elektrarno Završnica grade novo polovico debelejšega tlačnega voda. Foto: B. B. avtomobilov, vikendov in domov pa izdelujejo varnostne sirene, ki jih uporabljajo pri najsodobnejših var-nostno-alarmnih napravah. Ves ta proizvodni program prodajajo seveda doma, nad polovico svoje produkcije pa izvozijo v Zahodno Nemčijo, Italijo, ZDA, Švico in Madžarsko. Letošnji občinski praznik je kolektiv proslavil z velikim delovnim uspehom — uspelo jim je odpret novo halo, kjer z najsodobnejšim tehnološkimi prijemi proizvajajo rotorske in statorske lamele na svojih avtomatskih stiskalnicah. Delovna organizacija pa ima tudi posluh' za sodobno racio nalno poslovanje, saj je prav novim letom po novi prestruk turi Iskre pristopila k branžne mu podjetju Široka potrošnja S tem je dosegla racionalnejše izrabo strokovnih kadrov in pro izvodnega potenciala. — F. K. Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Iskra Železniki —— V ozki, skoro preščipnjeni dolini, kjer se spustita pogorji Ratitovca in Blegoša k Sori, stoji tovarna malih električnih motorjev in gospodinjskih aparatov Iskra v. Železnikih. Centralna stavba ima svojstveno okroglo"Dbliko, da so jo svojčas imenovali že leteči krožnik. Okrog nje pa funkcionalno postavljene še tri hale: livarna, separat avtomatskih stiskalnic in montaža. S poti na Ratitovec je impozanten pogled na industrijskega orjaka. Tovarna ima korenine v stoletni kovinarski tradiciji Železnikov, njen »roditelj« pa je Niko — renomirana delovna organizacija v soseščini. Začetki tovarne segajo v leto 1945, v novih prostorih pa je zaživela leta 1958. Danes je to delovna organizacija s 1100 zaposlenimi, z letnim celotnim dohodkom preko trideset starih milijard. S tako produktivnostjo s.o največji jugoslovanski proizvajalec malih elektromotorjev in največji proizvajalec gospodinjskih aparatov v državi. Z najmodernejšo tehnologijo se je Iskri v Železnikih posrečilo prodreti na svetovno tržišče, kjer so motorji te tovarne iskano blago. Vključili so se v mednarodno delitev dela in delajo v koprodukciji z nemško firmo Braun, z italijansko Girmi in z danskim podjetjem Danfoss. Vse te firme v svoje gospodinjske aparate vgrajujejo Iskrine elektromotorje in v Železnikih uporabljajo sestavne dele teh svetovnih firm pri izdelavi svojih gospodinjskih aparatov. Mnogo izvažajo, zlasti na konvertibilno tržišče, in so kot največji izvoznik v škofjeloški občini dobili tudi plaketo v priznanje gospodarskih prizadevanj na mednarodnem tržišču. Tak plasma na svetovnem tržišču pa je omogočil temu kolektivu soliden nivo izdelave tudi po mednarodnih standardih. Tako proizvajajo 4 milijone malih motorjev letno. Obenem pa so proizvajalec malih gospodinjskih aparatov. Proizvajajo Girmijev in Braunov univerzalni gospodinjski aparat. Oba opravljata skoro vse funkcije, ki jih zahteva moderno gospodinjstvo. Poleg tega izdelujejo sušilec za lase, mešalnik in več vrst lepo oblikovanih električnih kavnih mlinčkov. Za varnost Njihov adut je kvaliteta V tovarni Iskra Reteče bo v kratkem stekla proizvodnja popolnoma novih gospodinjskih aparatov, peči in Izdelkov za osebno nego, kakršnih doslej ni bilo moč dobiti Iskra, tovarna gospodinjskih aparatov Reteče, ni veliko podjetje. Z okrog 400 zaposlenimi celo po naših, slovenskih merilih, ki so občutno blažja kakor ona na razvitem Zahodu, sodi v kategorijo srednjih gospodarskih organizacij. No, te svoje »pomanjkljivosti« se kolektiv dobro zaveda. V kvantiteti in obsegu posameznih serij, torej v dveh zelo pomembnih spremljevalcih ekonomičnega poslovanja, ni sposoben konkurirati orjakom s sorodnimi proizvodnimi programi, orjakom kot je, recimo, Gorenje Velenje. Pač pa vso skrb usmerja v dvig kvalitete. Direktor, inž. Ljubo Slavković pravi, da prav visoka kakovost izdelkov postaja glavni adut v njihovih rokah. »Potrošnikom bomo že v sezoni 1975/76 ponudili blago, ki ga v Jugoslaviji doslej niste mogli dobiti; treba je bilo iti ponj čez mejo. V mislih imam aparature, narejene iz prvovrstnih, izbranih materialov, zasnovane na najsodobnejših principih industrijskega designa. Čeprav zveni nenavadno, utegnejo prerasti v važen stabilizacijski činitelj, saj so jih zahtevnejši kupci do nedavna uvažali in odrivali zanje znatna devizna sredstva. Pristavil bi še, da prvih nekaj vzorčnih primerkov ni zbudilo pozornosti le pri domačih odje- Konvekcijska peč »Termokonvektor«, s katero bo mogoče ogrevati bivalne prostore vseh vrst in velikosti, se odlikuje predvsem po svojih modernih, »luksuznih« oblikah in lepih barvah, pa tudi po termostatu, ki regulira temperaturo v sobi. Naprava (lamelni grelec v njej ima moč 2000 vatov) tehta 10 kilogramov in jo lastnik lahko bodisi postavi na tla, bodisi pritrdi na steno. malcih, temveč v enaki meri pri sosedih, v Avstriji in Italiji, od koder smo dobili že kup prednaročil.« In kaj konkretnega pripravljajo v reteški Iskri? Predvsem je treba omeniti zares moderno oblikovane in izredno funkcionalne pripomočke za osebno nego (feni in kodralci las, oboji v popolnoma spremenjenih, močno izboljšanih izvedbah). Nadalje bodejo v oči različni vgradni elementi za pripravo hrane, ki bodo naprodaj bodisi kot samostojni artikli bodisi kot nepogrešljivi kos tipizirane, različnim okusom prikrojene kuhinjske opreme, kakršno načrtujejo v Marlesu, v Brestu, v LIP Ajdovščina in drugod. Med vgradne elemente sodijo tudi univerzalne delovne plošče in pečice, v katere so montirana specialna grelna telesa, gorilniki, avtomatični števci in ure, sestavljene ob upoštevanju najnovejših izsledkov tehnike. Pozornosti vredna je zlasti vsestransko uporabna delovna plošča (pult) v gabaritu, s površino 60 x 60 ali 60 x 90 centimetrov, nič manjša pridobitev pa ne bo kombinirani štedilnik Venera iz nerjaveče pločevine: konstruktorji so neverjetno gospodarno izkoristili razpoložljivi prostor, kajti del notranjosti je — navzlic pečici — preurejen v zaprto komoro, kamor namestite plinsko bombo. Trije plinski gorilniki, električna ekspresna ploščad, varnostni ventili, termostat, raženj, signalna številčnica in varnostna vtičnica ga spreminjajo ne zgolj v luksuzno, ampak v praktično, domala povsem samodejno napravo, ki obeta prezaposlene gospodirije še dooatno razbremeniti. Seznam Iskrinih novosti za bližnjo prihodnost zaokrožujejo konver-cijske električne peči nenavadno privlačnih linij (možno jih je pritrditi na steno ali postaviti na tla), kaloriferji ter električne infrardeče peči, namenjene ogrevanju v kopalnicah. Infrardeče peči s takojšnjim učinkom so prilagojene strogim varnostnim normam in zaščitene pred Eden od novih proizvodov Iskre Reteče, ki ga bodo potrošniki nedvomno zel veseli, je tudi kalorifer »Konvektor 2000«, namenjen ogrevanju bivalnih it delovnih prostorov v prehodnih spomladanskih in jesenskih dneh. V ohišju ii barvne pločevine ima vgrajen ventilator za pretok zraka na dve hitrosti Ventilator deluje zelo tiho, oba grelca moči 1200 in 800 vatov pa sta prot pregretju zavarovana s posebno termično varovalko. Moč peči in intenziV nost toplega zračnega curka je mogoče uravnavati s štirimi stikali. vlago. Potezna stikala znatno olajšujejo neprijetno in tvegano klasično vklapljanje in izklapljanje. Toda vrnimo se tja, kjer bi pravzaprav morali začeti: k okvirnemu orisu podjetja, k opisu preteklih prizadevanj ambiciozne delovne skupnosti. »Odločilno prelomnico v zgodovini tovarne, nekdanje Elre, sta pomenili preselitev iz neustreznih, pretesnih stavb pod škofjeloškim gradom v reteške obrate (1970) ter priključitev k ZP Iskra (1972),« poudarja inž. Slavković. »Skoraj hkrati so prišle do izraza pozitivne posledice investicij in integracije, o čemer nazorno priča nagel skok vrednosti celotnega dohodka: leta 1970 je znašal 49,8 milijona din, lani pa 110 milijonov ...« Letos, kot smo slišali, naj bi kosmati dohodek tovarne presegel 183 milijonov dinarjev (!). Tolikšnemu finančnemu napredku kajpak botruje intenzivna usmeritev v proizvodnjo prej navedenih artiklov, ki pa so terjali znatne poprejšnje naložbe v osnovna sredstva; v razdobju približno 24 mesecev je (oziroma bo) Iskra Reteče zanje potrošila 32,07 milijona din. Večino denarja bodo požrle gradnja montažne hale s površino 6(K)() kvadrat- nih metrov, avtomatizacija in me dernizacija lakirnice, temeljita pre ureditev internega (notranjega transporta, posebno kar zadev* povezavo skladišče—delavnice, n» kladanje, prevoz, razkladanje in zlfl ganje tovorov, potem nabava stroje' za brizganje plastike ter razširite' kapacitet mehan -ke obdelave mate riala. »Postranski« efekt izboljšani! tehnoloških postopkov je možnoS1 intenzivnejšega izkoriščanja sposob nosti ljudi: pri povečanju proizvod nje za 122 odstotkov naj bi števil1 zaposlenih v primerjavi z letom 19?' naraslo le za 27 odstotkov! Iskra tudi precej izvaža. Vred' nost izdelkov, prodanih v inOj zemstvo, je lani dosegla 600.00' ameriških dolarjev. Letos račU najo z vsaj milijon dolarji, kaj* ravno kakovost, ki so ji RetečaH posvetili rekordno mero pd zornosti je bistveni pogoj uspe* nega osvajanja zahtevnih tuj«' tržišč. Ob občinskem praznik* želi kolektiv svojim poslo^ nim sodelavcem, prijat* ljem in občanom ŠkofJ1 Loke obilo sreče, zdravja | osebnega zadovoljstva letu 1975. Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) Seja izvršilnega odbora medobčinskega društva invalidov Gorenjske — Foto: B. Blenkuš Invalidi o svojem delu V petek, 27. decembra, je bila na Jesenicah sklepna seja izvršilnega odbora medobčinskega društva invalidov Gorenjske. V času petletnega delovanja so namreč postale podružnice tako samostojne, da je to medobčinsko društvo prenehalo delovati. Delo med občinskimi društvi bo v prihodnje usklajeval poseben koordinacijski odbor, ki ga bodo po predlogu zadnje seje sestavljali predsedniki in tajniki občinskih društev invalidov. Na zadnji seji so med drugim razpravljali o nalogah, ki naj bi jih imel koordinacijski odbor. Pri tem so poudarili, da bi morali več pozornosti posvetiti predvsem tistim invalidom, ki še delajo, in v občinska društva pritegniti prav vse invalide. Na seji so izrekli tudi posebno priznanje Marici Potočnik, ki je bila tudi izbrana za predsednico društva invalidov na Jesenicah. B. B. Obveščamo vse občane in cenjene stranke, da smo preselili poslovne prostore podjetja in TOZD iz Mladinske 1 v nove prostore doma družbenega standarda v komunalni coni na Prim8kovem. Priporočamo se za obisk! Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj — z n. sol. o. V zvezLs preselitvijo v nove prostore na Primskovem obveščamo vse cenjene stranke, da bodo začasne telefonske številke naslednje: za podjetje — vratar: 22-698 tajništvo podjetja: 21-475 TOZD Komunala: 21-796 TOZD Gradnje in TOZD Obrt: 22-679 /2\ Komisija za medsebojna razmerja delavcev TOZD Maloprodaja v združenem delu Veletrgovina Živila Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. natakarja KV ali PKV 2. kuharja KV ali PKV 3. čistilke za restavracijo Globus 4. delavke v kuhinji Kandidati za navedena delovna mesta naj pošljejo pismene ponudbe ali se osebno oglasijo v kadrovski službi podjetja Živila Kranj, Cesta JLA 6/IL' Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Dijaki EAŠC obiskali dom onemoglih Albina Drolca V petek, 27. decembra, je ob 9. uri krenila iz Kranja proti Šmarjetni gori skupina dijakinj in dijakov EAŠC v Kranju. Čez uro so prispeli na vrh. Vso pot so prepevali in ponavljali pesmi, ki so jih potem zapeli oskrbovancem doma onemoglih, ki je začasno na Šmarjetni gori. Ob zvoku harmonike so obiskovalci zaplesali nekaj poskočnih z oskrbovanci. Po živahnem programu so dijaki razdelili darila, ki jih je kupil dedek Mraz s pomočjo prostovoljnih prispevkov dijakov in profesorjev. Predstavnik oskrbovancev se jim je zahvalil za obisk in jih povabil, naj se drugo leto spet oglasijo. Vsekakor je srečanje mladine z oskrbovanci lepa akcija dijakov EAŠC iz Kranja. Dijaki upajo, da so jih s svojim obiskom res razveselili in da so jim prinesli nekaj mladostne razposajenosti, ki jih bo okrepila in dala moči še za naprej. V. Borovac Komisija za medsebojna razmerja delavcev pri Veletrgovini ŽIVILA Kranj Skupne službe vabi k sodelovanju za delo v računovodstvu in planski službi več delavcev, ki imajo končano srednjo ekonomsko ali administrativno ali drugo podobno šolo. Kandidati naj vložijo prošnje na naslov: Veletrgovina Živila Kranj — kadrovska služba najkasneje v v 15 dneh po objavi. ljubljanska banka podružnica Kranj poslovna enota Radovljica sporoča, da bo s 6. januarjem 1975 začela poslovati za stranke vsak dan od 6.30 do 18. ure in ob sobotah od 6.30 do 11. ure. Mesto Pliberk z gradom iz 16. stoletja (za robovi hirbov je že jugoslovanska meja) (50. zapis) Spet hitimo naprej po prelepi deželici Podjuni. Iz Globasnice kar v Libuče — k slovenski pesnici Milki Hartmanovi v vas! V NJENIH LIBUČAH Najprej je treba povedati, da je troje Libuč (Loibach) — Zgornje, Srednje in Spodnje. To poudarim zato, ker je bilo »v bukvah prerokovano«, da se bo prav pri treh Libučah končala velika vojna. In res, prerokovanje gor in dol, prav v bližini Libuč je dala partizanska vojska poslednji udarec Nemcem, Ustašem, četnikom in domobrancem. Semkaj še sedaj (1. novembra in sredi maja, na obletnico ustanovitve NDH) prihajajo preživeli vojni zločinci slavit (z mašo seveda-) svoje padle pajdaše. — Domačine ta izzivanja motijo, avstrijskih in koroških oblasti pa prav nič .. . Na to vsakoletno fašistično manifestacijo naša protestna nota Avstrije še ni opozorila! No in te Libuče so rojstni kraj koroške ljudske pesnice Milke Hartma-nove, nekdanje gospodinjske učiteljice, vseskozi pa aktivne ljudsko-prosvetne delavke. Izšlo je že dvoje njenih zbirk »Moje grede« in »Lipov cvet«. Piše pa še vedno. Resda njena pesem ne sega po zvezdah literarne slave, srca preprostih koroških ljudi pa le gane. In hrabri. To pa je več kot papirnati sloves, ki tako hitro zgori v ognju blede zavisti. OBISK PRI PESNICI Ker se starosvetnim kavalirjem ne zdi primerno navajati let žena, ki so že zašle v jesenska leta, naj le to povem, da je Milka Hartmanova kljub srebrnim lasem še presneto mlada in vitalna. Prav v čast in srečo mi je, da smem po rokopisu, ki mi ga je pred dnevi poklonila, citirati njeno najnovejšo še neobjavljeno pesem (iz sredine decem- KUPITE DANES CENEJE! Do 15. januarja 1975 vam nudimo ob nakupu pohištva in lesa: 5 % popust pri plačilu z devizami in 2 % popust pri gotovinskem plačilu nad 5.000 dinarjev KRANJ, Titov trg 5 — pohištvo Primskovo — pohištvo ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 64 — les bra 1974!), ki odseva prizadeto narodno čustvo na prav poseben borbeno-ironičen načija: PRODANI SIN Prišel je domov iz mesta »Spittal an den Drau« z dela sin, zgaran, rjav. Tam služil je tuji gospodi. Prav čuden pa bil njegov je pozdrav, res, prav po prismojeni modi: Gris ojh, majne Lib'n! Jo, Jore grod zib'n fergongen šon vida a mir is nit cvida, dos is di Šprohe, di šike, sloveniš fergas, jo bin i a Toj če — moj duš — onešpas! Očetu je s«lza kanila z očesa, kot cvetka, ki pade z drevesa. Težko je izdavil: J a sin moj, napravil je čas iz tebe res revno pokveko. Le kdo je zadavil družinski tvoj čut, mi povej'? Za dom boš odslej le tujec ostal. V hlev pojdi, pozdravi tam kravico Šeko. Povrgla je včeraj telička, rjavo- belega bička. Ostal bo le biček dotlej, da ga dohtar iz mesta tako ne skazi, da nam iz bika manjvrednega vola, Jalovca naredi. He, sinko le smej se, le smej! Posekano drevo si, ki nima več vej. Jalovec si! Zdaj pojdi od doma in to še drugim prodanim voličem povej! Milka Hartmanova, koroška slovenska pesnica Več je o pesnici Milki Hartmanovi že pisalo v Snovanjih z dne 5. novembra 1974. — Zato omenim s svojega obiska pri njej le še prijeten vtis — njena delovna miza obložena z rokopisi, police polne slovenskih knjig, vsepovsod naše revije in časopisi (tudi dva izvoda Snovanj sem videl pri njej). Urejen, preprost dom, kmečka hiša, hlev nekaj korakov preč — tu pa se rojeva žlahtna koroška ljudska pesem. Tako čuteča, kot je bila nekoč Gregorčičeva. Koroškim ljudem razumljiva. Milka Hartmanova — trdna slovenska čer v sovražnem morju, ki jo obdaja z vseh strani. (Se bo nadaljevalo) Iz obrti v sodobno industrijo Po zaslugi SGP Tehnik so v Škofji Loki lani dobili 162 novih stanovanj ter usposobili kanalizacijsko mrežo, dolgo skupno 5773 metrov Kolektiv, ki sledi potrebam časa Graditi solidno in hitro. To sta dva najvažnejša pogoja uspešnega, ekonomičnega poslovanja sodobnih gradbenih podjetij, ki ju dosledno spoštuje tudi SGP Tehnik Škofja Loka. Že dejstvo, da je sposobno slediti dinamiki urbanističnega razvoja naših mest, predvsem Škofje Loke, pove marsikaj o njegovi učinkovitosti, temelječi na sprotnem uvajanju najnovejših gradbenih izsledkov v vsakdanjo prakso ter na uporabi najmodernejše mehanizacije in najboljših materialov. V polpreteklem obdobju so Škof-jeločani posvetili veliko pozornosti investiranju v stanovanjske in komunalne objekte, pri čemer je levji delež bremena nosil prav Tehnik, ki zavestno prevzema nase odgovorno vlogo glavnega izvajalca del pri vseh obsežnejših projektih. Eden takšnih življenjsko pomembnih projektov je bila nedvomno totalna rekonstrukcija zastarele kanalizacijske mreže v širšem mestnem območju, katere okvirni načrt so odborniki občinske skupščine obravnavali in potrdili pred štirimi leti. Danes, ob izteku prve etape zahtevnega programa, velja zapisati, da ga je Tehnik navzlic kopici objektivnih težav realiziral 90-odstotno. Poleg centralne čistilne naprave, prve svoje vrste v Sloveniji, ki je »požrla« 5,2 milijona din in Soro obvarovala naraščajočega blatnega terorja, so doslej napeljali 5773 metrov kanalov. Celotni stroški znašajo 13 milijonov din, nekaj malega nedokončanih priključkov iz Stare Loke, Novega sveta in Puštala pa naj bi po predračunih stalo okrog milijon dinarjev. Z osrednjo žilo nevidnega črevesja mesta jih bodo povezali v naslednjih petih, šestih mesecih — podobno kot so zadnje dni minulega leta nanjo priklopih industrijsko cono Trata. V drugi fazi »posegov v podzemlje« nameravajo potegniti zbiralni cevovod skozi Stari dvor ter prek njega k omrežju pripojiti naselja vzdolž ceste Škofja Loka—Zabnica. Obenem sta predvideni ureditev meteornega jaška, ki bo deževnico in nasploh površinske vode- odvajal EGP Škofja Loka Veliki uspehi v preteklem letu Embalažno grafično podjetje iz Škofje Loke je bilo ustanovljeno leta 1958! Takrat se je imenovalo »Invalid«. Ustanovljeno je bilo predvsem z namenom, da se v njem zaposlijo invalidne osebe. Prve mesece je v podjetju obstajal le knjigoveški oddelek, kmalu pa se mu je pridružila še kar-tonaža. Prav ta obrat se je iz 'eta v leto močno večal in je trenutno najmočnejši. V okviru Kolektiv EGP iz Škofje Loke iskreno čestita vsem občanom ob prazniku občine Škofja Loka in jim tudi v prihodnje želi veliko delovnih uspehov. I neposredno v Traški graben, ter delna razširitev čistilnih in zbiralnih bazenov na Suhi. Povejmo še, da mislijo v kratkem začeti z izgradnjo enakega, le manj obsežnega kanalizacijskega sistema v Železnikih. Tudi stanovanjske gradnje, nujne spremljevalke rasti slehernega kraja, ni mogoče obravnavati ločeno, mimo Tehnika. Lanska rekordna bera je namreč v znatni meri plod prizadevnosti 450-članskega kolektiva, katerega zastopniki so v decembru izročili ključe večji skupini srečnih prosilcev, novopečenih prebivalcev zadnjega izmed četverice stolpičev ob Partizanski cesti (sleherni je veljal 11 milijonov din!). Za Škofjo Loko je pri-bitek 162 stanovanj kajpak izjemno dragocena pridobitev, nič manj potrebna kakor 58 oziroma 12 podobnih objektov v Železnikih in Žireh, ki bodo nared jeseni. Razen tega so Tehnikovi ljudje novembra pod Kamnitni-kom odprli lasten samski dom z 92 ležišči, izven meja loške občine, v Medvodah, pa postavili streho nad glavo 48 družinam. Kar zadeva letošnjo sezono, naj bi spomladi stekla zidava treh stolpnic v Podlubniku, s čimer bo Škofja Loka dobila dodatnih 162 bivališč. V isti sapi posebne ekipe SGP gradijo proizvodne obrate za medvoško Tovarno celuloze AERO, obsežno halo za Iskro Reteče, prizidek šole na Trati in samopostrežno trgovino pri Sv. Duhu. Plod njihovega truda in znanja sta tudi nedavno dokončano skladišče Alplesa Železniki in nove delavnice podjetja Avtokovi-nar Škofja Loka. Ob občinskem prazniku vsem prebivalcem škofjeloške komune Tehnik iskreno čestita ter jim želi obilo zdravja, sreče in delovnih zmag. Žirovski Poliks sodi med tiste delovne organizacije, ki se z vztrajnim delom, kvaliteto izdelkov in spoštovanjem rokov izdelave, vztrajno dvigujejo kvišku. Začeli so na razvalinah starega remontnega podjetja. Združili nekaj zastarelih delavnic in strojev z jasnim ciljem: posodobiti proizvodnjo, prodreti na trg in prerasti v sodobno industrijsko delovno organizacijo. Prvi korak je bil narejen, pred petimi leti, ko je Poliks podpisal kooperacijsko pogodbo z Alpino. Čevljarski obrat je začel izdelovati na dan po 500 parov zgornjih delov čevljev. V tem obratu ima velik delež tudi proizvodnja copat. Izdelujejo predvsem copate za telovadbo in za šolo ter ženske copate. Lani pa so dali na trg tudi usnjene moške copate. Izdelane so iz mehkega usnja in v ličnem etuiju, ki jim je priložen. Zlasti so primerne za potovanja. S čevljarstvom se ukvarja približno tri četrtine od nekaj več kot sto zaposlenih. Druga pomembna dejavnost je kleparstvo, ki se je usmerilo v izdelovanje montažnih klimatskih naprav. Mizarska delavnica pa trenutno ne predstavlja pomembnejše postavke v proizvodnji. Po ocenah gospodarstvenikov ima kleparska dejavnost največje mož- poliks PODJETJE OBUTVENE, LESNE IN KOVINSKE STROKE nosti za razvoj in utegne odigrati tudi odločilno vlogo pri razvoju Poliksa. Poliksovi monterji so znani kot dobri, izurjeni in sposobni delavci. Blizu trideset jih je in delajo v skupinah, ki se oblikujejo po potrebi. Ker inozemski in domači dobavitelji po navadi nimajo svojih monterjev, pokličejo na pomoč Zi-rovce, zato se ni bati, da bi jim zmanjkalo dela. Pri montaži klimatskih naprav Poliks uspešno sodeluje z domačimi in tujimi partnerji. Oblike sodelovanja so različne, vedno nova naročila pa kažejo, da so uspešne. Za Tobačno tovarno v Ljubljani je bila na primer dobavitelj klimatskih naprav Jugo-tehnika, pri Žitu Ljubljana so bile uvoznik LTH, Poliksovi monterji pa so naprave postavili, v Prištini pa so pravno fakulteto in študentsko naselje v celoti opremili z napravami za primerno temperaturo zraka, ki so jih izdelali v domačih delavnicah. Izdelovanje montažnih naprav zajema vse večji obseg. Delavnice so opremili z nekaj sodobnimi stroji in počasi prehajajo na serijsko izdelovanje klimatskih naprav oziroma sklopov zanje. Do takšne usmeritve niso prišli naključno, temveč na podlagi zahtev trga, ki daje vedno nova naročila. Ena pd važnih postavk pri nadaljnjem razvoju Poliksa je tudi skrb za kadre. Tudi na tem področju so že stopili korak naprej. Podelili so štipendije dijakom srednjih in poklicnih šol in odprli vrata že izkušenim strokovnjakom. Zavedajo se, da si vidnejšega napredka ne morejo priboriti le s sodelovanjem z zunanjimi strokovnimi sodelavci, temveč le s svojim projektivnim birojem, ki bo z razvijanjem klimatskih in ogrevalnih naprav postal nosilec razvoja organizacije. Ljubljanske mlekarne — TOZD Mesoizdelki Škofja Loka Dobro leto je tega, odkar je Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka postalo TOZD Ljubljanskih mlekarn in dobilo novo ime — Mesoizdelki Škofja Loka. Odločitev o pripojitvi k Ljubljanskim mlekarnam so v obeh podjetjih sprejeli po tehtnem premisleku, ko so spoznali, da je združevanje v našem gospodarstvu na sedanji razvojni stopnji postalo neizogibno. V devetih letih, od 1. aprila 1964, ko se je združilo v Škofji Loki dvoje obrtnih mesarskih podjetij, in do konca leta 1973, je zraslo v Škofji Loki največje mesno podjetje na Gorenjskem in eno največjih v Sloveniji. Pri svojem razvoju se je s svojo prodajno mrežo širilo po vsej naši republiki in celo po hrvaški Istri. V letu 1970 se mu je priključilo Obrtno podjetje PREHRANA Cerkno, v letu 1972 pa še Mesarsko podjetje Tržič. V podjetju so svojo kmetijsko proizvodnjo v zadnjih letih povsem specializirali na pitanje živine za zakol, pridelavo potrebne živinske krme in proizvodnjo močnih V mesni predelavi v Škofji Loki izdelajo mesečno do 200 ton mesnih izdelkov; posebno slove njihove kranjske klobase in hrenovke. krmil. V tem času so pričeli v čedalje večjem obsegu sodelovati s kmeti z območja Škofje Loke, Idrije in z Dolenjske, s katerimi so sklepali pogodbe o pitanju ži- EGP sta bila kasneje ustanovljena še dva nova oddelka: pred petnajstimi leti tiskarna in leto kasneje še oddelek lesne galanterije. Razvoj podjetja pa je bil zaradi velike utesnjenosti v prostorih gradu v Puštalu docela nemogoč. Novi prostori so bili dolga leta želja vseh delavcev v EGP. O gradnji nove proizvodne hale so pravzaprav začeli razmišljati že pred poldrugim desetletjem. Leta 1970 je bil končno sprejet sklep o gradnji nove tovarne! Tri leta kasneje je delavski svet investicijo potrdil. »Graditi smo začeli leta 1973,« pravi direktor podjetja Janko Polj anec. »Septembra so delavci GIP Gradiš zasadili prve lopate na zemljišču za Gorenjsko predilnico na traškem industrijskem področju, avgusta lani pa so bila končana vsa dela. Točno 272 dni je trajala gradnja.« Slovesna otvoritev novih prostorov je bila lani za praznik republike. Na svečanosti je govoril zvezni sekretar za pravosodje in občo upravo Ivan Franko-Iztok. Menil je, da podjetje EGP, velika zavzetost celotnega kolektiva* želja po napredku, simbolizira naš celokupen razvoj. Za dosedanje delo je škofjeloško podjetje EGP prejelo več priznanj. Kolektiv je prejel že več odličij za uspešne rešitve na področju embalaže: 9 jugoslo- vanskih »Oskarjev« ter dve visoki mednarodni priznanji »euro-star«. Delavci EGP so torej novo leto dočakali v novih proizvodnih in poslovnih prostorih. Število zaposlenih se iz meseca v mesec veča. V starih prostorih v Puštalu jih je bilo zaposlenih okrog 170, danes pa jih je na Trati že precej prek 200! »Nismo še zadovoljni z doseženimi uspehi,« priznava direktor Janko Poljanec. »Še marsikaj bo potrebno postoriti. Nakupiti nove stroje, zaposlitinove delavce!« Predlanskim so v EGP ustvarili 30 milijonov celotnega dohodka, za lani so ga načrtovali že v višini 57 milijonov. vine za zakol. Na teh območjih so razvili tudi zelo dobro sodelovanje s tamkajšnjimi kmetijskimi zadrugami in kombinati. Tako se tudi uspešno vključujejo v program slovenskega »zelenega plana«. Težave, ki so nastopile v preteklem letu v škofjeloški TOZD zaradi težkega materialnega in finančnega položaja, so v glavnem prebrođene. Tudi tu se je pokazalo, da gre z združenimi močmi lažje. Organizacija združenega dela LJUBLJANSKE MLEKARNE sedaj z novo TOZD dokončno zaokrožujejo svoj proizvodni program tudi na meso in predstavljajo v mesni dejavnosti pomembno podjetje. S tem je izpolnjen osnovni pogoj za hitrejši razvoj gorenjske mesne industrije, ki se je doslej izčrpavala v razdrobljenem načrtovanju in premalo domiselnem investiranju in marsikdaj tudi v nelojalni konkurenci. Po enoletnem združenem delu so tu že prvi skupni načrti investiranja. V okviru TOZD MESOIZDELKI bodo na novi lokaciji v Škofji Loki zgradili hladilnice in skladišča, kijih bodo uporabljale tudi njihove klavnice z Jesenic, iz Kranja in Tolmina. Hkrati pa predvidevajo tudi novo predelovalnico, ki bo specializirana za izdelavo svežih, poltrajnih in obarjenih izdelkov. Delovni kolektiv TOZD MESOIZDELKI Škofja Loka čestita vsem občanom ob njihovem občinskem prazniku Izth Loške tovarne hladilnikov dvigajo produktivnost Pet TOZD: TOZD livarna v Vincarjih, TOZD elektrostroji v Poljanah, TOZD računski center, TOZD hladilstvo, TOZD zavod za hladilno tehniko in skupnost skupnih služb predstavlja danes Loške tovarne hladilnikov Škofja Loka, v njih pa združuje delo 1264 delavcev. Medtem ko je TOZD livarna najbolj poznana v avtomobilski industriji, saj med drugim s svojimi kvalitetnimi izdelki v celoti oskrbuje našega največjega proizvajalca avtomobilov Crveno Zastavo iz Kra-gujevca in so njihovi ulitki iskani tako na evropskem kot na ameriškem trgu, pa ima poljanski TOZD elektrostroji poleg osnovne proizvodnje elektromotorjev in kompresorjev za svoj perspektivni proizvod bruse, s katerimi uspešno prodira na domači in svetovni trg. Obe TOZD si prizadevata kar najbolj povečati svojo produktivnost in ninaključje, da so za letos planirali v poprečju kar za 60% povečani bruto produkt. Novi stroji, izboljšana organizacija dela in prizadevnost vseh zaposlenih bodo naredili svoje. Za najmočnejši in tudi najbolj poznan TOZD Loških tovarn hla- Delavci vseh TOZD Loških tovarn hladilnikov čestitajo vsem občanom Škofje Loke ob njihovem občinskem prazniku. dilnikov velja nedvomno hladilstvo, saj prinaša kar dve tretjini celotnega bruto produkta. Sloves, ki je segel že daleč prek naših meja, so jim prinesle odlične hladilne naprave vseh vrst, predvsem pa tiste štiri zvezdice, ki se blešče na njihovih zamrzovalnih skrinjah. Lani, ko je že vse nekam slabo kazalo, med drugimi vzroki so bili tudi nujni dvigi cen med letom, težave zaradi delavcev, ki so zaradi nekoliko slabših osebnih dohodkov šli v druga loška podjetja, kljub vsemu beležijo velik uspeh. Za dobrih 30 % so povečali fizični obseg proizvodnje, in to pri 4 % zmanjšanju delovne sile. Delavcev v škofjeloški občini manjka. V obeh dolinah so jih pobrali obrati raznih tovarn, tudi njihova, tako da so primorani delavce uvažati. In spet je tu problem stanovanj. Vse kaže, da bo rešitev le v investicijah v nove, bolj avtomatizirane stroje, ki bodo zahtevali manj delavcev, obenem pa dajali boljše rezultate. Pravkar se v podjetju mude strokovnjaki iz Iskre, ki proučujejo možnosti uvajanja work faktorja v njihovo organizacijo proizvodnje. »Računajoč na močno zvišano produktivnost smo si postavili izredno visok, naravnost optimistični plan,« pravi direktor Izth TOZD hladilstva dipl. ing. Janez Gartner. »Proizvodnjo zamrzovalnih skrinj imamo namen povečati kar za 100 %, ostalo hladilno tehniko kot so razne hladilne omare, vitrine in pulti pa za 50 %. Tako je naš bruto produkt, ki je bil za lani planiran na 21 milijard, in presežen za dve milijardi, planiran za letos kar na 35 milijard.« Lanski uspehi so jim dali polet. Da bi svojo, tako visoko in ambiciozno planirane proizvodnje ne mogli plasirati na tržišče, ni bojazni. Tudi Slovenija, ki je bila do zdaj najboljši porabnik njihove hladilne tehnike, še ni zasičena, skoraj povsem nepo- , krite pa so še vse ostale republike. Poskrbeti za delavca je poleg povečanja produktivnosti glavna skrb kolektiva; vsem dati primerna stanovanja, urediti delavske restavracije in na sploh poskrbeti za dvig družbenega stan- ' darda delavca. Temu so za letos v Loških tovarnah hladilnikov namenili poseben poudarek. S tekočega trak.u v proizvodnji hladilne tehnike je prišlo lani nad 30.000 zamrzovalnih skrinj. Za letos pa jih napovedujejo še enkrat toliko. Loške tovarne hladilnikov — TOZD hladilstvo Gorenjska predilnica Škofi a Loka Gorenjska predilnica Škofja Loka v svojem 40-letnem obstoju, predvsem zadnja leta, doživlja intenziven razvoj na vseh področjih. Težko bi našteli vse nove stroje, ki so bili kupljeni zadnja leta. Pa naštejmo le nekaj novih proizvodnih obratov, odprtih zadnjih pet let, ki so odsev nove poslovne in proizvodne usmeritve, to je vlagati v svoje proizvode več dela in znanja, poleg tega pa se neposredneje približati potrošniku: — barvarna in oplemenitilni-ca prediv — obrat ročnih prediv — pletilnica jerseva — barvarna in oplemenitilni-ca jerseva. V jubilejnem letu 1974, ko je Gorenjska predilnica praznovala 40-let-nico, smo odprli nova obrata: — trgalnico kabla in — predilnico volnene in sintetične česane preje (rekonstrukcija). Danes je Gorenjska predilnica izredno tržno prilagodljiv proizvajalec, saj lahko predeluje naravna vlakna — volno in bombaž, prav tako pa vseh vrst umetna vlakna kot so nylon, acryl, polvester ter se- veda vse mešanice iz teh surovin. Posebno je poznana po proizvodnji dralona, perlona, vestana in sploh po proizvodih svetovno znane firme BAYER, s katero Predilnica že vrsto let uspešno sodeluje. Vertikalno izdeluje vse od surovin do barvanih in najbolj plemenitenih prej, katerih vrh so nekatere njihove specialitete za ročno predenje, proizvaja pa tudi vse vrste pletenega blaga, ki je znano pod imenom LOKA-JERSEY. Tudi pri blagu je zastopana čista volna in bombaž, prav tako pa vrsta najkvalitetnejših sintetičnih surovin. Najsodobnejša plemenitilnica omogoča izdelavo najrazličnejših vzorcev in sodobnih barvnih kombinacij. Še pred nekaj leti je bila Gorenjska predilnica znana le kot proizvajalec industrijskih prej, sedaj pa je z LOKA-JERSEYEM in LOKA-VOLNO tudi velik in kvaliteten proizvajalec za široko potrošnjo. Gorenjska predilnica je danes zaključena tehnološko-proizvod-na celota, v kateri edino bombažna predilnica ni povsem moderna. Ta obrat bo doživel svojo renesanso v letih 1975/76, ko bo začela nova strojna oprema, vredna prek 7 starih milijard in trikrat produktivnejša od sedanje, zalagati naše tržišče s svojimi proizvodi. To, da je Gorenjska predilnica med najbolj akumulativnimi in produktivnimi delovnimi organizacijami v naši tekstilni industriji, je rezultat pametne poslovne politike in odrekanj delavcev Predilnice, saj je bila v glavnem vsa modernizacija izvedena z lastnimi sredstvi. Delovna skupnost Predilnice ni ponosna samo na sodobne stroje in kvaliteto proizvodov, temveč predvsem na pristne samoupravne odnose, na urejena socialna vprašanja, družbeno prehrano, učinkovito reševanje stanovanjskih problemov, stalno izboljševanje možnosti za letovanje delavcev v lastnih domovih itd. Delovni ljudje se zavedajo, da samo zadovoljen in samoupravno osveščen kolektiv lahko dosega uspehe tudi v bodoče. Občanom Škofje Loke ob občinskem prazniku iskreno čestitamo in jim želimo čim več uspehov na vseh področjih. V letošnjem letu bo praznoval GIP Gradiš Ljubljana 30-letnico ustanovitve in je vse od osvoboditve aktivno sodeloval v obnovitvi in razvoju jugoslovanskega gospodarstva. GIP Gradiš Ljubljana TOZD Lesnoindustrijski obrat Škofja Loka Izgradnja industrijskih objektov: Tovarna glinice in aluminija v Kidričevem, Litostroj Ljubljana, TAM Maribor, Metalna Maribor, Železarna Zenica ter izgradnja termo- in hidrocentral in drugi objekti so veliki dosežki v preteklosti, sedaj pa se podjetje že pripravlja za gradnjo novih objektov kot so: Jedrska elektrarna v Krškem, Hidrocentrala Srednja Drava II, Termocentrala Šoštanj II, rekonstrukcija Cementarne Anhovo, turistični center Bernardin pri Piranu, turistični center Ćervar pri Poreču in drugih. Temeljna organizacija združenega dela Lesno industrijski obrat Škofja Loka je s svojimi 230 zaposlenimi, le ena od 18 temeljnih organizacij združenega dela v sestavu GIP Gradiš Ljubljana, ki zaposluje 6000 delavcev ter je največje gradbeno podjetje v SRS in drugo po velikosti v SFRJ. V sestavu temeljne organizacije združenega dela Lesno industrijskega obrata so organizirane delovne in obenem obračunske enote: primarna predelava lesa, tesarska dejavnost, mizarska dejavnost. S svojim proizvodnim programom dopolnjuje proizvodni program podjetja. Z žaganjem vseh vrst lesa iglavcev •in listavcev, proizvodnjo .izdelkov lesnega stavbarstva in proizvodnjo izdelkov stavbnega in pohištvenega mizarstva se kolektiv uspešno vključuje tudi med velike proizvajalce tovrstnih individualnih in serijskih proizvodov. Kvaliteta izdelkov je visoko cenjena in priznana pri velikih naročnikih, zlasti pa gradbenih podjetjih in drugih investitorjih. Zaradi specifičnosti proizvodnega programa v TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka se je podjetje Gradiš kot celota tudi vključilo v sestavljeno organizacijo združenega dela gozdarstva in lesne industrije Gorenjske. GIP Gradiš Ljubljana pa se združuje tudi v sestavljeno organizacijo združenega dela GAST, ki bo dajala še večjo garancijo, zlasti pri prevzemanju velikih in tehnično zahtevnih del, ki jih je Gradiš že tudi doslej samostojno prevzemal in tudi uspešno izvrševal. i lir JEIOVICA stavbno pohištvo, montažne hiše Jelovica, lesna industrija Škofja Loka čestita vsem občanom za občinski praznik Škofje Loke 4457837914 Slikopleskarstvo Škofja Loka Sodelovanje s kulturnimi ustanovami Med mnogimi podjetji v škofjeloški občini, ki so lani slavila jubileje, je bil tudi 50-članski kolektiv podjetja Slikopleskarstvo iz Škofje Loke. Dvajset let dela res ni dolga doba, pa vendar je treba priznati, da so škofjeloški »malarji«, polagalci plastike, podov in parketov v tem času dosegli lepe uspehe. Prodreti jim ni uspelo le v vse kraje naše republike, slovenska mesta in vasi, temveč z ekskluzivnimi ter zahtevnimi deli tudi v vsa mesta države. »Predvsem veliko povpraševanje je po naših novitetah, po naših novih ,izumih\ če bi lahko tako dejal,« pravi direktor pcfd-jetja Stane Oblak. »V zadnjem času so zlasti ,v modi' notranji ometi, . za katere je material pripravljen že v vrečah in ga je potrebno na določeno podlago le še strojno nanesti. Delo je lahko opravljeno mnogo kakovostnejše in hitreje. Kot ekskluziven material se trenutno pojavljajo tudi posebne obloge za hladilnice. Naši slikopleskarji jih polagajo po velikih hladilnicah v vsej Jugoslaviji. To je izredno zahteven in občutljiv material, zdrži pa temperaturo do — 40 stopinj Celzija.« Osebne dohodke imajo v škofjeloškem Slikopleskarstvu sorazmerno I visoke. Kljub temu pa za tovrstne poklice skorajda ni zanimanja. Fantje se odločajo za slikopleskarstvo šele v primeru, če drugje niso sprejeti, če nimajo možnosti za uveljavitev na drugih področjih. Ampak priznati je treba, da je to problem celotnega gradbeništva in obrti! »Ampak moramo povedati in priznati, da se ne pehamo le za delom in zaslužkom,« pravi direktor Slikopleskarstva, »da znamo prisluhniti tudi kulturnim potrebam občanov in naših delavcev. Tesno sodelujemo z loško galerijo. Bili smo pokrovitelji že marsikatere razstave na loškem gradu. To je nuja! No, nobeno naključje tudi ni, da smo še posebno navdušeni nad stvaritvami člana našega kolektiva — kiparjem samorastnikom Francem Tavčarjem. Skratka, marsikatero podjetje bi lahko pripravilo kako razstavo, morda celo v svojih prostorih!« In kateri so največji uspehi, ki jih je lani doseglo podjetje Slikopleskarstvo iz Škofje Loke? Slikopleskarji so sodelovali pri opremi treh stolpnic v Škofji Loki, ene v Kranju, vzgojnovarstvenega zavoda v Ljubljani, prostorov tovarne Sava v Kranju, kranjskega Dinosa, kranjskega Merkurja, prostorov Gorenjske predilnice v Škofji Loki in še vrste drugih objektov. Poleg tega so bila stalno na dnevnem redu razna vzdrževalna dela v bolnišnicah in tovarnah širom po Sloveniji. Tudi v prihodnje dela ne bo zmanjkalo. Ze v prihodnjih dneh Škofjeločani gredo v Dubrovnik, Pulj ... SLIKOPLESKARSTVO ŠKOFJA LOKA Slikopleskarstvo iz Škofje Loke vsem poslovnim prijateljem iskreno čestita ob občinskem prazniku, vsem občanom pa želi prijetno praznovanje in veliko sreče v letu 1975! Žaga za razrez hlodovine Število kmetov je na področju KGZ »Sora« Ziri v zadnjih letih močno padlo. Ponekod, posebno na področju žirovske krajevne skupnosti, se je pomaknilo že izpod deset odstotkov. Bolj kmetijsko pa je še vedno ostalo področje na območju logaške občine, katerega precejšen del spada pod zadrugo v Zireh. Seveda nikakor ne smemo pozabiti na , ostale pomembne dejavnosti »Sore«, na trgovino,, gozdarstvo, transport itd., na panoge, ki so še kako pomembne za njeno uspešno poslovanje! Te dopolnilne dejavnosti v veliki meri razbremenjujejo režijske stroške. Skratka, izredno ugodno vplivajo tudi na sedanji in bodoči razvoj kmetijstva na žirov-skem področju. Kmetijsko gozdarska zadruga »Sora« Žiri HHflBHHHHHBHHI Leto pomembnih uspehov Minulo leto je bilo za kmetijsko gozdarsko zadrugo »Sora« iz Zirov izjemno uspešno in pomembno. To je bilo obdobje novih pridobitev, leto, v katerem so bili zgrajeni novi objekti, obnovljeni stari prostori, modernizirani obrati... Kolektiv je pred dobrim letom praznoval srebrni jubilej. »Najprej bi morda kazalo spregovoriti o investicijah v preteklem letu?« je menil ob našem obisku v Zireh direktor KGZ »Sora« Viktor Maček. »Te niso ravno majhne. Kar 4 milijone din smo vložili v naše lanske nove .dosežke'. Zgradili smo nov market v Žireh — prvo sodobno trgovino v kraju, mehanizirali in modernizirali žagarski obrat, v Rovtah obnovili odkupno postajo, modernizirali avto park, precejšnja sredstva pa smo vložili tudi v razvoj zasebnega kmetijstva!« Kmetijsko gozdarska zadruga »Sora« Žiri je lani odprla v Žireh moderno samopostrežno prodajalno Med šestdesetimi zaposlenimi, ki so v letu dni ustvarili za 40 milijonov celotnega dohodka, je mogoče najti vseh vrst poklice: šoferje, Žagarje, gozdarje, prodajalce... Omenili smo že, da je bila sredi poletja v Zireh odprta prva sodobna trgovina. Skupno z opremo je novi market veljal prek 3 milijone din. V njej zdaj Zirovci na enem samem mestu lahko kupujejo vse prehrambene izdelke — kruh, meso, zelenjavo in druga živila, gospodinjske potrebščine in še kaj! Poleg trgovskega dela je v stavbi urejen še manjši gostinski obrat s kuhinjo, kjer poleg drugega vsak dan poskrbijo za večje število okusnih malic. Celotna zgradba ima 330, samo prodajni in skladiščni prostori pa 300 kvadratnih metrov površine. Kako je bil novi trgovski objekt v Zireh potreben, dovolj zgovorno priča izredno velik obisk v lokalu ter pohvale kupcev. »V letu, ki je pred nami, ne predvidevamo gradnje novih objektov,« pravi direktor Viktor Maček, »poskrbeli pa bomo za modernizacijo in obnovo sedanjih obratov! Za investicije bomo namenili približno 2 milijona din, precejšen del sredstev pa bomo investirali v zasebno kmetijstvo!« Kolektiv kmetijsko gozdarske zadruge »Sora« Ziri ob prazniku občine Škofja Loka iskreno čestita vsem zadružnikom, poslovnim prijateljem in občanom! Tovarna elementov za avtomatizacijo Kladivar iz Žirov vsako leto sodeluje na mednarodnem sejmu tehnike v Beogradu. vila gospodinjskih aparatov. Število zaposlenih se je iz meseca v mesec, iz leta v leto, večalo! Prostori so postajali vse bolj tesni, delavci so se selili iz ene stavbe v drugo. Pred petimi ali šestimi leti pa so v Inštalacijah začeli intenzivno razmišljati o gradnji novih proizvodnih in poslovnih prostorov v industrijskem predelu na Trati. Gradnja je trajala le šest mesecev. Prav za dan republike pred pol desetletja pa se je kolektiv Inštalacij preselil v nove prostore. Le-ti so v traškem industrijskem predelu, na kraju, kjer so zagotovljene dobre prometne zveze, v bližnji okolici pa so zagotovljene, dovolj velike površine rezervnih zemljišč, kar pomeni, da so dane vse možnosti za razvoj podjetja v prihodnjih desetletjih. »Na vse načine se trudimo, da bi bile stranke z nami zadovolj- Vsem občanom, organizacijam združenega dela in poslovnim sodelavcem čestita za praznik skupščine občine Škofja Loka TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA s temeljno organizacijo združenega dela • veleblagovnica nama Škofja Loka Tovarna elementov za avtomatizacijo »Kladivar« Žiri Velik IZVOZ na konvertibilno področje j Člani kolektiva tovarne elementov za avtomatizacijo Kladivar iz Žirov so lani praznovali srebrni jubilej — 25-letnico obstoja tovarne. V četrt stoletja dela in naporov sicer ni manjkalo težav, a zagrizeni žirov-ski kovinarji so jih vedno znali premagati. Tovarna se je razvijala, kolektiv se je večal! V četrt stoletja se je podjetje razvilo iz majhne obrtne delavnice storitvene dejavnosti, v močno delovno organizacijo, v industrijsko podjetje s svojim lastnim proizvodnim programom. Izdelki žirovskega Kladivarja so iz leta v leto bolj cenjeni in iskani po vsej državi, kvaliteta izdelkov je na najvišjem nivoju, kar dokazuje kar 31-odstotni izvoz na konvertibilna področja. V Kladivarju se zavedajo, da je za uspešno prodajo, za »lansiranje« svojih proizvodov na domača in tuja tržišča izredno pomembno sodelovanje na raznih specializiranih sejmih, tam, kjer si žirovske proizvode lahko ogledajo strokovnjaki, ki so doma v svetu tehnike. Tovarna elementov za avtomatizacijo Kladivar Ziri povsod doživlja velika priznanja in pohvale na področju oblikovanja svojih izdelkov, asortimenta ter bogate izbire v njen'em proizvodnem programu. Tako, denimo, Zirovci vsako leto sodelujejo s svojimi standardnimi in novimi izdelki na sejmu tehnike v Beogradu. Iz jugoslovanske prestolnice se je Kladivar prav lanskega maja vrnil z laskavim in pomembnim priznanjem. Za oblikovanje okroglih vibratorjev je zdaj Že povsod dobro znana žirovska tovarna prejela visoko priznanje jugoslovanskega dizajn centra — diplomo »Dobar dizajn«! Vsem delovnim ljudem kolektiv Kladivarja iskreno čestita ob škofjeloškem občinskem prazniku ter jim obenem želi srečno in poslovnih uspehov polno novo leto 1975! Hidravlični agregati so izdelek Kladivarja iz Žirov. piccadilh — piccadilh — piccadilly — piccadilly — piccadilly — piccadilh — piccadilly — piccadilly — piccadilly — piccadilh Tovarna klobukov Šešir Škofja Loka priporoča svoje izdelke in čestita vsem svojim poslovnim sodelavcem ter občanom za občinski praznik Škofje Loke piccadilly — piccadilh — piccadilh —[piccadilly — piccadilly —piccadilly — piccadilly — piccadilly — piccadilly — piccadilh OBLETNICA Minilo je leto, odkar je prenehalo biti plemenito srce, polno ljubezni in dobrote, naše zlate ■ / Francke Primožič Šiinnove mame Nepozabna mama — vedno smo v mislih pri vas, v naših srcih se skriva tiha bolečina. Vsem, ki obiščete njen poslednji dom, prižgete svečko, ali se jo spomnite z lepo mislijo — topla hvala. Žalujoča družina Primožičeva. Pristava, 5. januarja 1975 ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in starega očeta Alojzija Zime iz Malega Naklega 4 se iskreno zahvaljujemo za pomoč dobrim sosedom, sorodnikom, in prijateljem za podarjeno cvetje, vence in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se.dr. Maverju, sestri Mariji za dolgoletno zdravljenje, č. gospodu župniku za opravljene obrede. Lepo se tudi zahvaljujemo pevskemu zboru iz Naklega za zapete žalostinke. Prisrčna hvala tudi vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem skupaj prisrčna hvala. Žalujoči: žena Rezka z Marico, hčerka Darinka s sinom Gregorjem in ostalo sorodstvo. Naklo, 7. januarja 1975 ZAHVALA Ob smrti prof. Ivana Kolar j a se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Prav posebej velja naša zahvala za poslovilne besede ob krsti tov. dr. Bredi Pogorelec, prijateljem dr. Mihu Potočniku, Evgenu Lovšinu, Tonetu Kebetu in akademiku prof. dr. Slod-njaku za pretresljivo slovo ob odprtem grobu. Ob slovesu od dobrega očeta nam je v uteho, da ste počastili pokojnikov spomin njegovi kranjski in ljubljanski dijaki, prijatelji in znanci. Ganila me je pozornost 1. b., lanskega 4. b. razreda kakor tudi kolegov EAŠC Kranj. Sin Sergej Kolar in žena Boža Kolar z otroki. Kranj, Ljubljana, 7. januarja 1975 ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage mame Frančiške Govekar Polenčeve z Brega se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, dr. Bajžlju, zdravstvenemu osebju bolnice Golnik, gospodu župniku in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti in sočustvovali z nami v težkih trenutkih. Žalujoči: sin Ivan z družino in hčerka Pavla z družino. Breg, 7. januarja 1975 ZAHVALA Ob bridki izgubi našega ljubljenega sina Boštjana Rozmana se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali, sočustvovali, poklonili cvetje in ga spremili do njegovega preranega tihega doma. Posebno zahvalo kolektivu Občinskega sodišča Radovljica za njihovo prizadevnost in pomoč. Žalujoči starši. Begunje, 7. januarja 1975 Graditelji! Kmetijsko živilski kombinat Kranj z n. sol. o. TOZD Komercialni servis Kranj, Kranj z n. sol. o. obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču gradbenega materiala Hrastje po ugodnih cenah: — stavbno pohištvo — parket — betonske mešalce L 100 — cement Izkoristimo ugoden nakup! Informacije dobite na tel. št. 21-611 Od 15. decembra 1974 do 31. januarja 1975 dajemo 9 % novoletni popust za vse vrste oken INLES V Dupljah pomagali sovaščanu 3. decembra lani je izbruhnil požar na Sitarjevem gospodarskem poslopju v Dupljah, v katerem so bili živina, krma in kmetijski stroji. Z ognjem so se najprej spopadli domačini, največje delo pa so opravili izurjeni kranjski poklicni gasilci in domača gasilska desetina, ki je prvič uporabila novo opremo. Vaščani so na sicer tragičnem primeru lahko spoznali, da njihova pomoč pri opremljanju domačih gasilcev ( ni bila odveč in da bo še kako potrebna v podobnih primerih, če bi se še pripetili. Po dveh urah so bili plameni zadušeni, sosednja poslopja pa obvarovana pred najhujšim. Požar na Sitarjevi domačiji je spet potrdil rek, da spoznaš prijatelja v nesreči! Prebivalci Dupelj in sosednjih vasi so nesebično pomagali sovaščanu in predvsem sosedje prevzeli del gospodarjenja pri Sitarjevih. Poslopje je bilo v desetih dneh obnovljeno. Štrleči ožgani tramovi so zginili, rane zaradi požara pa bodo kmalu predvsem zaradi vaške solidarnosti zaceljene! I. Kokalj Eksplozija avtomobila V soboto, 4. januarja, okoli 23. ure je v bližini vile Bled na Bledu razneslo osebni avtomobil VW 1600 L variant last Dušana Kavčiča iz Celja. Tega dne je avtomobil uporabljal Dušanov oče Anton Kavčič. Tik pred eksplozijo je Kavčič začutil, da v avtomobilu nekaj smrdi. Izstopil je in se oddaljil, kmalu nato pa je prišlo do eksplozije. Avtomobil je popolnoma razneslo, precej škode pa je tudi na sosednjih hišah, kjer so popokale šipe, pretrgan je električni vod itd. Škode je za okoli 12.000 din, avtomobil pa je bil vreden okoli 20.000 din. Komisija, ki je raziskovala dogodek, je za sedaj ugotovila, da je imel Kavčič za zadnjim sedežem v avtomobilu 2,5 kg razstreliva in dva manjša zavitka, zažigalne vrvice. Razstrelivo je že nekaj časa vozil s seboj, dobil pa ga je v kamnolomu Plešivica pri Jastrebarskem. Preiskovalni sodnik je za Antona Kavčiča odredil pripor. Nepreviden otrok V nedeljo, 5. januarja, popoldne se je na cesti drugega reda med Kranjem in Škofjo Loko pri Sv. Duhu pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Avguštin (roj. 1947) iz Reteč je vozil proti Kranju. Pri Sv. Duhu je nenadoma ne da bi pogledala, če je cesta prosta, pritekla na cesto 5-letna Mirjanca Oblak od Sv. Duha. Ko je voznik Avguštin zagledal otroka, je močno zavrl, kljub temu pa je otrok priletel v leva bočna vrata avtomobila in obležal nezavesten, Mirjanco so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju. Zahvala Ob prerani in nenadomestljivi izgubi našega dobrega Bojana Bogataja se zahvaljujemo za vso pomoč, izrečeno sožalje in poslovilne besede vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, podjetjema Lesnina in Aerodrom Ljubljana—Pula, NK Sava, SK Triglav ter župniji Šmartno. Žalujoči: žena Vita s Klemenom, mama, brat Franci in sestra Marija z družinama, družini Kavčič in Stegnar ter ostalo sorodstvo. Kranj, 30. decembra 1974 Zahvala 1. januarja 1975 smo se na pokopališču v Ovsišah poslovili od naše drage mame, babice, prababice Cecilije Sušnik roj. Fister Zahvaljujemo se vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Ziličfc za dolgoletno skrb in nego. Hvala tudi duhovnikoma g. Tomanu in g. Fortuni. Prisrčna hvala sorodnikom, sosedom in pevcem. / Vsi njeni. Ovsiše, 1. januarja 1975 ' • Zahvala Ob boleči izgubi naše nepozabne drage mame, sestre in tete Angele Oselj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam kakorkoli pomagali y težkih trenutkih. Zahvaljujemose dr. Hriberniku, gospodu župniku iz Vogelj, gospodu župniku iz Šenčurja za opravljene obrede, vsem pevcem iz Vogelj za zapete žalostinke. Iskrena hvala družini Liparjevi in vsem, ki so nam izrekli sožalje, se od nje poslovili, ji poklonili cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerke Helena in Angelca z možem. Voglje, 3. januarja 1975 mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam novo TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto, ogrodje za odprt KAMIN in MARMOR za oblaganje balkonov ter drugih tlakov. Kern, Partizanska 5, Kranj 1 Prodam KONJA, starega 13 let, vajenega kmečkjh del. Ribno 38, Bled 2 Ugodno prodam TRAKTOR, 35 KM, vlečna moč na 4 kolesa. Puša-vec Anton, Hudo 3, Tržič 3 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 39 4 Prodam dva nova DIVANA. Pod-reča23 .5 Prodam dva PRAŠIČA, 180 do 200 kg težka. Cešnjevek 22, Cerklje 6 - Prodam KRAVO z mlekom. Miša-če 11 pri Otočah. 7 Prodam STROJE za izdelovanje »pantov« z aparatom za točkasto varjenje. Vovk, Ovsiše 27, Podnart 8 Prodam 20 kv. m klasičnega jese-novega PARKETA ali zamenjam za lamelnega. Voglje 92, Šenčur 9 Prodam KRAVO frizijko, 7 mesecev brejo. Gašperin, Žirovnica 13 10 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Kokrica, C. na Belo 31, Kranj Prodam PRAŠI C A za zakol. Srednja vas 29, Šenčur 12 Prodam MOTOR 1000 MB v dobrem stanju. Telefon 24-094 ' 13 Prodam mesnatega PRAŠIĆA. Zadraga 17, Duplje 14 Prodam televizor RUDI ĆAJE-VEC, mali ekran, in otroško POSTELJICO. Naslov v oglasnem oddelku. 15 Prodam rabljena OKNA z vetrnicami. Kalinšek Franc, Jezerska c. 105, Kranj 16 Prodam TELICO in KRAVO, ki bo tretjič teletila. Sp. Duplje 70 17 Prodam PRAŠIČA za zakol. Tr-65, Smlednik 18 Prodam KRAVO, 400 kg težko, za rejo ali zakol. Praprotnik Stanko. Črnivec 24, Brezje 19 Prodam OVĆJAKA, starega 14 mesecev. Sp. Brnik 52, Cerklje 20 Prodam KRAVO s tretjim teletom. Ziganja vas 22, Tržič 21 Prodam KRAVO frizijko pred te-litvijo — lahko tudi po izbiri. Olše-vek 27, Preddvor 22 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Srednja vas 38, Šenčur 23 Prodam termoakumulacijsko PEC 4 KW AEG, eno leto rabljena. Korent Janko, Zadružna '4, Prirri-skovo, Kranj 24 Crno-beli televizor RAFENA, kavč, mizico in dva fotelja poceni prodam. Gogala Boris, Gosposvetska c. 15, Kranj, telefon 23-731 25 Prodam PRAŠIČA, 120 kg za zakol. Pibernik, Suhadole 54, Komenda 26 Žito Ljubljana TOZD Pekarna %Kranj Takoj sprejmemo več kvalificiranih pekov in več priučenih delavcev v pekarno Kranj Pogoj: vojaščine prost, stanovanje v Kranju ali bližini. Osebni dohodek po pravilniku. Prodam mlado KRAVO za zakol ali zamenjam za brejo KRAVO. Zg. Lipnica 18, Kamna gorica 27 Prodam PRAŠIČA za zakol. Vrhunc, Hlebce 3 a, Lesce 28 Prodam dve KRAVI po izbiri. Zgoša 20, Begunje na Gorenjskem 29 Prodam tri klaftre suhih bukovih DRV. Sidraž 5, Cerklje 30 Prodam PRAŠIČA za zakol, večjo količino rabljene strešne OPEKE špičak in sedem OKEN 60 x 100 v dobrem stanju, primerna za vikend. Cešnjevek 2 b, Cerklje 31 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Glinje 7, Cerklje 32 Izdaja (T Glas, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravic«, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, MoAe Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, maio-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. 18 ILlf ML* JHk S Torek, 7. januarja 1975 Prodam mesnato SVINJO za zakol, 160 kg težko. Vopolje 15, Cerklje 33 Prodam šest lepih PUJSKOV.-Sp. Brnik 26, Cerklje 34 Prodam mesnatega PRAŠIČA, 140 kg težkega, ža zakol. Štefanja gora 10 Cerklje 35 Prodam PRAŠIČA za zakol. Dvorje 41, Cerklje 36 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zalog 35, Cerklje 37 Nov KRZNENI PLAŠČ — PERZIJANER št. 46, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 38 vozila Prodam VVV KOMBI, nosilnost 820 kg, zaprt in traktor PASQUALI, 15 KM. Roblek Matija, Bašelj 32, Preddvor 39 Prodam FIAT 750, Jetnik 1970. Binkelj 22, centrala, Škofja Loka. Ogled popoldan. 40 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1966. Štirn, Hrastje 205 41 ZASTAVO 1300, letnik 1970, ugodno prodam. Pot na Jošta 26, Kranj, tel. 24-657 42 Prodam VVV 1200, letnik 1968, s prikolico ali brez. Zupan, Zaloše 8, Podnart 43 kupim Kupim decimalno TEHTNICO, 300 ali 250 kg, leseno. Bitenc, Visoko 15, Šenčur 44 Kupim črno-beli TELEVIZOR ISKRA PANORANA. Bergelj, Žirovnica. 60 a 45 Kupim dva BIKCA v starosti 10 mese.cev. Bučar Vinko, Kratka pot 1, Ljubljana 46 stanovanja Za dobo dveh ali treh let iščeva v najem manjše STANOVANJE oziroma GARSONJERO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Stanovanje« 47 posesti Kupim zazidljivo .PARCELO ali nedograjeno HIŠO na relaciji Kranj — Preddvor ali bližnji okolici Kra-. nja. Koselj Alojz, Milje 4, Šenčur 48 zaposlitve Iščem žensko za VARSTVO otroka v centru mesta nekaj ur na dan. Dogovor mogoč na tel. 24-094 49 Zaposlitev išče izredna dijakinja drugega letnika ekonomske šole kjerkoli v'Kranju. Ponudbe pod »Samo dopoldan« 50 Iščem mlajšo upokojenko za VARSTVO otroka na domu. Naslov v oglasnem oddelku 51 obvestila Izdelujem PRIKOLICE po naročilu in priključke. Zalaznik Janez, Studeno 21\ Železniki 52 Vljudno prosim stranke, da odvzamejo naokvirjene slike, ogledala, razna stekla, okna, ki so bila prinesena do 30. 9. 1974. Najpozneje v šestih mesecih od sprejema ne odgovarjam več za prineseno. ČOLNAR ANDREJ, STEKLARSTVO, Kranj Ura pravljic V četrtek, 9. januarja, bo ob 17. uri v Pionirski knjižnici v Kranju URA PRAVLJIC. Vabljeni! izgubljeno Prosim poštenega najditelja DARWIL URE z pozlačenim kovinskim paščkom, ki je bila izgubljena dne 27. 12. 1974 zjutraj od avtobusne postaje do Merkurja v Klanju, če jo vrne proti nagradi na naslov TI CAR MIŠA, Uprava Merkur, Kranj, Koroška 1 54 Na Silvestrovo je bila izgubljena' ZLATA ZAPESTNICA iz restavracije Park do samopostrežne restavracije v Kranju. Poštenega najditelja prosim, da jo proti visoki nagradi vrne na naslov Kikelj, Grad-nikova 11, tel. 23-310 55 Izgubil sem črno moško DENARNICO. Vsebina: osebna izkaznica, vozna karta, tovarriška izkaznica, potrdilo o delavski knjižici. Najditelju dam nagrado. Krivec Franc, Visoko 91, Šenčur 56 dežurni veterinarji od 3. do 10. januarja: TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Valjavčeva 6, telefon 23-716 ali 21-798; od 10. do 17. januarja: BEDINA Anton, dipl. vet., Kokrica, Betonova 58, telefon, 23-518; od 17. do 24. januarja: CEPUD^R Bogdan, dipl. vet., Kranj, Kajuhova 23, telefon, 22-994; od 24. do 31. januarja: RUS Jote, dipl. vet., Cerklje 147, tel. 42-015. ki ■ ■■■■■■ i Kranj CENTER 7. januarja amer. barv. krim. MOŽ Z AVTORITETO ob 16., 18. in 20. uri 8. januarja amer. barv. krim. MOŽ Z AVTORITETO ob 16., 18. in 20. uri 9. januarja premiera amer. barv. kri m. STRAH JE KLJUČ ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 7. januarja ital. barv. krim. TAJNI VIKEND ob 16., 18. in 20. uri S. januarja amer. barv. komedija IDEALNA PESTUNJA ob 16., 18. in 20. uri 9. januarja amer.. barv. krim. MOZ Z AVTORITETO ob 16., 18. in 20. uri Tržič 7. januarja amer. barv. komedija IDEALNA PESTUNJA ob 18. uri, amer. barv. glasb. MOJE PESMI — MOJE SANJE ob 20. uri 8. januarja amer. barv. glasb. MOJE PESMI — MOJE SANJE ob 17. in 20. uri 9. januarja amer. barv. glasb. MOJE PESMI — MOJE SANJE ob 17. in 20. uri Kamnik DOM 7. januarja amer. barv. western ŠERIF, TO JE DEŽELA NASILJA ob 18. uri 8. januarja amer. barv. western ŠERIF,- TO JE DEŽELA NASILJA ob 18. jn 20. uri 9. januarja amer. barv. vvestern KOCKA JE PADLA ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 7. januarja amer. barv. drama AVANTURISTI ob 20. uri •*8. januarja amer. barv. drama AVANTURISTI ob 17.30 in 20. uri 9. januarja jug. barv. vojni UŽIŠKA REPUBLIKA ob 20. uri Železniki OBZORJE 8. januarja jug. barv. Vojni UŽIŠKA REPUBLIKA ob 20. uri Radovljica 8. januarja ital. barv. pust. PREHOD PREK HUDIČEVEGA KLANCA ob 20. uri 9. januarja ital. barv. zabavni TUDI ANGELI LJUBIJO GRAH ob 20. uri RAZPRODAJA ZIMSKE KONFEKCIJE IN OBUTVE VELEBLAGOVNICI nama Škofja Loka Zadnji dnevi Hitlerja Režija: Ennio de Concini GL vloge: Alec Guinness, Simon VVard, Doris Kunstmann Posebnost tega vojnega filma, ki je v bistvu psihološka drama, je v njegovi dokumentarnosti in v prepričljivosti podajanja dejanja, saj so pri snemanju uporabili vse razpoložljive dokumente in se oprli na pričevanja neposrednih udeležencev. Tako je nastala celovita podoba o zadnjih dneh enega največjih zločincev vseh časov, ki se je iz strahu pred zavezniškimi bombami zatekel med debele zidove podzemskega bunkerja. Nekoč veliki voditelj in ponos nemškega naroda je samo še duševna razvalina, brezčutno telo obkroženo z najzvestejšimi sodelavci, ki ne verjamejo več v Tretji raj h. Ob Hitlerju, ki je odgovoren za vladavino nacionalsociali-stičnega terorja na zasedenih ozemljih in v Nemčiji, za genocid nad Židi in drugimi narodi, za vsa barbarstva minule vojne, je ostala tudi njegova Eva Braun. Toda vsega je konec. Popoln zlom osebnosti pooseblja propad nacistične ideologije, militarizma in vsega tistega, kar je pahnilo nemški narod v vojno. Največji krivec si je sodil sam. Izvrstna igra Aleca GuiiMiessa je največja odlika Concinijevega filma. M. G. Izredno ugodno in tradicionalno priložnost za cenen nakup zimskih oblačil in obutve za vso družino vam nudi VELEBLAGOVNICA nama Škofja Loka RAZPRODAJO ZIMSKE KONFEKCIJE IN OBUTVE od 6. 1. 1975 do 31. 1. 1975 VELEBLAGOVNICA nama Škofja Loka je pripravila tudi letos spet 30—50 % ZNIŽANJE CEN k sena kamnik Trgovsko podjetje Kočna Kamnik uvaja za novoletne in druge večje nakupe discount trgovino — nakup blaga v originalnem tovarniškem pakiranju po cenah, ki so znatno nižje od maloprodajnih. Priporočamo vam: živila, alkoholne in brezalkoholne pijače, konzervirano hrano, kavo, čistilna sredstva in ostalo blago. Discount trgovina je_ v bivši samopostrežni MINI — MARKET, Kamnik, Ljubljanska l/a. Delovni čas: vsak delavnik od 10. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure. Pri novoletnih in drugih večjih nakupih ne pozabite na ceneno- in kakovostno prodajo v DISCOUNT TRGOVINI! D010% POPUST u tngouinah z lesnim in gradbenim materialom rt Ljubljana, GR hala »D« Titova 50, telefon 312-598 Vižmarje, Plemljeva 68, telefon 72-397 Domžale, Antona