Leto IT.y štev. 86
V LJubljani, torek dne 12. aprila I92f
Posamezna	f(
•b 4 zjutraj.
Stane celoletno •. 180 H tnesecno. ••«... 15 , ca zased, ozemlje . 300 , za inozemstvo .. 520 ,
dglaai za vsak mm višina stolpca (58 mm). 2 K •tali oglasi do SO mm stolpca (58 mm) < 1,
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politika
Urodntttvot
USdoBIra cesta It, Telefon it. Ti
Upravnlitvo:
Sodna nliea It 6» Telefon it.fe
Cačonkr.poit.5ak.«rt4l Kvr.lLM*.
Ljubljana, 11. aprila.
Z glasovanjem o <Obznani> je narodno zastopstvo odobrilo energični korak, ki ga je tik pred novim letom 1921. storila jugoslovenska vlada proti komunistom. Razpuščene 60 bile z enim mahom vse komunistične organizacije, njihovo novinarstvo pa ustavljeno. Ta izredni korak je široka javnost pozdravila instiktivno. Država je nesolidnim pokretom med delavstvom predolgo popuščala. Eni so jih opravičevali kot navadno razredno gibanje. Kmalu pa je bilo jasno, da je gibanje politično in da ga vodijo sile. st-ojefi-jrven države. Komunisti so delali na žo, da potom revolucije uničijo narodno državo.
<0bznana» je zadela na kritiko. Ta-£oj so bili na delu proti njej vsi, Id so nezadovoljni s sedanjo vlado. Gg. A v-tamovič in Jovan Jovanovič brezi ta iz zasede na vsak korak g. Fašiča in dobrodošlo jima je vse, kar bi moglo zrušiti današnjo kombinacijo. Zato je g. Jovanovič na petkovi seji predaval o »nezakonitem etanjua in napadal formalno stran cObznanea g. Davidoviča, Da so se branili komunisti, nam je umljivo. Nastop g. Sime Markoviča pa m bil sre-t»h. Dasi je poživljal ministra notranjih del g. Draškovica, naj v nekaterih slučajih navaja imena, vendar ni mogel tajiti glavnih stvari, — in to je, da so komunisti že v.Vukovaru napovedali revolucijo naši državi, da jo hočejo uničiti, ker je v svoji nacijo-ralni formi po njihovem mišljenju «reakcijonarna>, da so v to svrho prejemali komunisti direktive iz Moskve in da so prejemali denar in demante ia Rusije in Madžarske. Grozne so bile obtožbe g. Draškovida: navajal je dokaze, da so bili komunisti v tesni zvezi z Madžari, Italijani in Bolgari! V Hacedonijr so komite iz Bolgarske z ognjem in mečem prisilili cela. sela, da so glasovala za «croena ta li$>ta». Dra-škgvič je dokazal zvezo komunistov ne le z Bolgari, ampak tudi z navadnimi razbojniki, ki imajo na vesti stotine življenj. Obramba komunističnega vodje g. Markoviča' jo bila dozdevno najbolj efektna' e tem, da' je vprašal, zakaj se teh zločineev ni prej zaprlo. S tem je potrdil glavno tezo g. Draškoviča: z cObznano» je država pre-venirala preteči komunistični revoluciji, ona je svojega smrtnega sovražnika prehitela.
Ves materija!, Iznesen v petkovi ttli konstituanto kakor tudi obramba komunistov je dokazala, da med državo in komunističnim programom ni kompromisa. Eden ali drugi je moral pasti.
V fej situaciji je bilo razumljivo, £ar nam sentimentalcem ni bilo na prvi mah jasno. Minister je dokazal, da so imeii komunisti špijonažo razvito v vseh javnih uradih. Na železnici, na telefonu, na brzojavu, v vojnih komandah, v ministrstvu notranjih del. Oni &o zavajali uradnike in delavstvo v izdajstvo državnih in zlasti vojaških tajnosti, ukradli so razporede čet, skratka, v najvažnejše kolesje države je posegla cervena rukas, da zruši Jugoslavijo. Ob teh razmerah nam je jasno. da državni nameščenec ne more biti komunist, in da je država v nevarnosti, če so njene funkcije v roki nezvestih sinov, ki so orodje protidržav-ne akcije. Razkritja o razpredem zaroti komunistov nas utrjujejo v pravilnosti ostre politike g. Draškoviča. Vsak komunist, ki od države kaj pričakuje. mora vedeti, da država ne more imeti usmiljenja ž njim, ki jo hoče porušiti. .
Med kritiki <Obznane> so seveda klerikalci. Njim ni nič. prav, kar store demokrati. Po njihovem je «Oh-!®M5 akt neouvenega nasilja. Radi "Obznatiej. pa ni umrl noben delavec, r. ,'™1^ je rešila življenje neštetim, ti hi v slučaju revolucije podlegli naši
Pred ustavno debato v konstituanti
IZBIRA GOVORNIKOV. — KLERIKALCI BARANTAJO ZAKANCEL PARAGRAF. — PROTIČ SNUJE NOVO STRANKO.
Beograd, n. aprila. (Izv.) Pred pri-četkom debate o ustavi bo dr. Ribar sklical konferenco klubovih načelnikov, na kateri se ugotove govorniki posameznih strank v generalni debati. Demokratski klub je imel v svrho določitve svojih govornikov že danes sejo. ki pa vsled odsotnosti klubovih ministrov ni mogla sklepati. Muslimani določijo svoja govornika dne 13. t. m. Najbrže bosta Kurbego-vič in Korkut.
Beograd, 11. aprila. (Izv.) V današnji seji demokratskega kluba se je razpravljalo o postopanju kluba pri generalni debati v ustavotvorni skupščini za ustavo. V pretres ie prišlo nekaj izpreminjevalnih predlogov. Člani vlade so se izrekli proti novim predlogom, ako se ne doseže tozadevni sporazum med strankami večine, da se ne bi delo preveč zavleklo. Vsled tega so bili ti predlogi umaknjeni, oziroma sprejeti z omenjeno rezervo. Določena sta bila tudi govornika za generalno debato o ustavi v skupščini: predsednik kluba Ljuba Davidovič in Edo Lukinič.
Beograd, 11. aprila. (Izv.) Današ-
nja «Pravda» se peča z uvodnim člankom «Samouprave», ki pravi, da je vlada pripravljena na koncesije klerikalcem glede kancelparagraf^ ako bi podpirali vlado pri ustavi. Vaš dopisnik doznava na informiranem mestu, da na sporazumu vladnih strank ni ničesar izpremenjenega.
Beograd, 11. aprila. (Izv.) V političnih krogih se zatrjuje, da bo Pro-tič po izstopu iz radikalne stranke pričel politično akcijo širšega obsega. Predvsem bo ustanovil lasten list.
Beograd, 11. aprila. (Izv.) V političnih krogih se govori, da dela Na-stas Petrovič na tem, da izstopi 12 muslimanov in sicer S iz radikalnega in 4 iz demokratskega kluba in se priključijo novi grupi Protiča. Mec tem se gre za to, da verifikacijski odbor zaključi zadevo ostavke Protiča.
Beograd, 11, aprila. (Izv.) Včeraj je dr. Trumbič posetil predsednika konstituante dr. R i b a r j a in njim dalje časa konfsriral. V razgovoru je Trumbič izjavil, da se bo generalni debati o ustavi tudi on oglasil k besedi.
Sprememba komunističnega
kur za?
NOVO PREDSEDSTVO PARLAMENTARNEGA KLUBA.
Beograd, 11. aprila. (Izv.) Komunistični klub si je izbral novo predsedstvo. Za predsednika je bil izvoljen Trifun Kaclerovič. za podpredsednika Lovro Klemenčič, za tajnike pa Miloš T r e b i n j a c, Vlado Čopič in Nedič. Karakteri-
stično je, da je od novega odbora samo Trebinjac pristaš bivšega pred sednika Markoviča, dočim so vsi ostali opozicijonalci. Govori se o iz-premembi političnega kurza kluba, zlasti zaradi neuspeha Sime Markoviča o priliki debate o «Obznanh>.
Visoko ceSko odliko* vanje Paiiča
V PRIZNANJE NJEGOVE PROTf-HABSBURŠKE AKCIJE.
Beograd, 11. aprila. (Izv.) Predsednik Masarvk je odlikoval ministrskega predsednika Nikolo Pasica s češkoslovaškim vojnim križcem prvega razreda, ia sicer v priznanje njegovih velikih zaslug v budim-peštanskem zapletljaju. Predsednik Masaryk pravi v lastnoročnem pismu, ki ga je poslal Pasiču, da daje to odlikovanje modremu, bratskemu politiku, ki je s svojo previdno politiko predvsem pripomogel Js. srečnemu zaključku Karlove afere in brez čegar nasveta ne bo Češkoslovaška rešila nobenega zunanie-političnega vprašanja.
Izvorna prepoved ostane
Beograd, 11. aprila. (Izv.) Na seji ministrskega sveta se je razpravljalo o prepovedi izvoza živil in krmil. Ker je paalo zadostno dežja samo v Dalmaciji, dočim v drugih pokrajinah države še vedno vlada suša, se je sklenilo, da prepoved izvoza ostane v veljavi.
SKLEPI MINISTRSKEGA SVETA.
Beograd, 11. aprila. (Izv.) Danes dopoldne je imela vlada sejo, na ka-
teri se je razpravljalo 6 zahtevah muslimanov iz južne Srbije. Poročala sta ministra Uzunovič ln K r i z m a ti.
Beograd, 11. aprila. (Izv.) Ministrski svet je na današnji seji odobril, da se pokliče dunajski specialist za pobijanje malarije ter se ga honorira s 5000 dinarji mesečno. Nato se je razpravljalo o vojni odškodnini, ki jo ima dati Nemčija, ki je določena, kakor znano v živini. Ker so pa eksportni stroški preveliki, se je pre mišljevalo: ali ne bi bilo umestno zahtevati namesto živine industrijske izdelke, predvsem lokomotive, železni materijal, poljedelske stroje itd. Minister Pribičevič je predlagal, da učitelji odpravijo svojo vojaSko službo med počitnicami. Sklenjeno je bilo, naj izdela minister vojne tozadevni predlog in ga predloži ministrskemu svetu.
IZ IMUNITETNEGA ODSEKA.
Beograd, 11. aprila. (Izv.) Danes popol dne je bila seja imunitetnega odseka, ki je pretresal obtožbe proti nekaterim po slancem, katere so bile naslovljene nanj. Sklenjeno je bilo, da se izroče sodišču: Juro Vrtelovič, zaradi Siljenja časti, Dra-gotui Fesio, zaradi žaljenja časti, komunist LastriČ, zaradi težke telesne poškod be. Ker so bili predsedniki odsotni, je vo dil sejo najstarejši poslanec dr. Mari. Prihodnja seja se vrši v soboto. Na tej seji se bo volfl tudi predsednik odbora, ker je dosedanji predsednik Marko Gjuričič določen za ministra pravde.
se je ta masa odzvala, sta se skrila.[pri nas začelo med raznimi demagogi
vojski. Tudi klerikalci so bili za časi svoje vlade v konfliktu s komunisti. Cele mesece je ščuval «Večerni list* ljudske mase na pobuno. Ko pa je apnia 1290 napetost narasla, sta voditelja klerikalcev, gg. Breje in Re-taec, pozvaia orožnike" in vojaštvo. In prišlo je do spopada na Zaloški cesti kjer je tekla kri zapeljanih ljudi.
Katera taktika boja je pravilnejša?
Ali ona g. Dralko^riča, ki je odkrito obsojal komunistični pokret, in ko je videl, da ima počiti, je raje sam pr^j odarii z železno roka ter s tem preprečil krvolitje. Ali ona g. Remeca in Gosaria. ki sta ščuvala maso. ko pa
drugim pa dala streljati in ubijati?
Klerikalci igrajo povsod dvorezno politiko, to se je videlo tudi prošli petek v Beogradu. Doma robantijo ca vlado radi «Obznane», v petek pa so izpraznili vse opozicijonalne klopi v Beogradu. G. Gosar, ki je drugače zelo zgovoren, je moral ostati doma, zato pa je g. Korošec zatrjeval vsakemu, ki ga je hotel poslušati, da je tudi on proti komunistom in pravzaprav za — Draškovičevo «0'oznano». In ko je prišlo glasovanje, so klerikalci pustili komuniste na cedilu!
Vzrok je jasen: doma se dobrikajo komunistom, da jih vsaj nekaj pridobe, doli v Beogradu se jih sramujejo, da pokažejo lepšo podobo, ker jim je žal, da niso v vladi.
Ko se je pojavila Draškovičcva ideja o zakonu <o redu in radu>. ie tudi|
hudo razsajanje proti redu in del«. Napram tem ljudem je Draškovič v petkovi seji citiral zakone, ki so jih proti stavkam sklenile skupščine v švicarski in severoameriški republiki. Ti zakoni za stavke predvidevajo večletne zapore in vojno mobilizacijo. Na kaj takega pri nas ni nihče mislil, a značilno je, da so zapadne republiko ostrejše nego naša »balkanska kraljevinam. Poraz komunistov obenem pomeni poraz vseh onih demagogov, ki doma kriče in ščuvajo, v Beogradu pa previdno molče. Demagogija razpada in mase morajo "uvideti, da jim je najboljši prijatelj oni, ki jim odkrito pove, kako daleč sme iti razredni boj, ia ne pride v eksistenčni boj z onim, kar nam mora biti vsem enako sveto, t-. j. v boj z našo narodno državo.
Smrt bivše nemške cesarice
POGREB SE BO VRŠIL V BERLINU.
BERLIN, 11. aprila. (Izv-) Danes zjutraj ob 7. nri je umrla v Dorntt na Holandskem bivša nemška cesarici Viktorija Avgusta. Umrlo cesarico bodo prepeljali v Potsdam, kjer bo truplo par dni izpostavljeno. Vendar pa bodo imeli dostop samo člani hohenzollerske rodbine in ožji prijatelji.
Berlin, lf. aprila. Meščanski listi vseh strank posvečajo umrli cesarici simpatične posmrtnice. Levičarske časopisje zaznamuje vest o smrti
brez komentarja. Po poročilih me. ščanskib listov so bile že pred daljšim časom vse posameznosti za pogreb urejene po članih bivše cesarska obitelji med pruskim dvornim maršalom in prusko vlado. Truplo po« kojnice bo v Potsdamu ležalo na odru en do dva dni. Pogrebu bodo prisostvovali samo člani cesarske obitelji in najintimnejše osebe bivšega dvora. Prihod vlaka in podrobnosti žalne svečanosti so tajne.
Preiskava o dogodkih v
Krnici
IZGUBE KMETOV. — VZPOSTAVLJEN RED. — ARETIRANO.
Polj. 11. aprila. (Izv.) Sodna komisija, v kateri so sodnik Pellegrini iz Pulja, sodnik Ferlan iz Vodnjana, državni pravdnik dr. Scomersich, zdravnika Samsa in Bembo in zapri-seženec Giachin, se je podala na preiskavo V Puljščino • (okolica Pulja), kjer so se zadnje dni odigravali boji med seljaki ln fašisti ter oboroženo silo italijanske vojske. Komisija je dognala, da so imeli kmetje samo dva mrtva, enega pri Montiču, drugega pri Krapanu. Tudi ranjenih so imeli seljaki baje samo troje ali četvero mož. Ugotovilo se je. da so bili kmetje dobro zabarikadirani za zidovi in kavernami. Komisija je že zaslišala celo vrsto nrič.
Pulj, 11. aprila. (Izv.) Komisiji za preiskavo krnŠkili dogodkov so oblasti pridelile izrednega komisarja v Vodnjanu, dr. Deltona, ker pozna
dobro razmere v «pobunjenih» krajih', Polj, 11. aprila. (Izv.) V ozemlju, kjer so bili prošli teden nemiri in konflikti med fašisti in kmeti, vlada sedaj popoln mir. Seljaki so se povečini vrnili na delo.
Polj. 11. aprila. (Izv.) V tukajšnjih zaporih v ulici Martiri se nahajajo sledeči hrvatski seljakiJosip Šegotič, Ivan Peruško, Ivan Šegotič, Mih« Šegotič. Martin Peruško. Jurij Šego« tič, Matej Voreško, Josip Voreškou Martin Voreško, Jakob Rebula, Marko Voreško, Anton Cukon, Anton Voreško, Miha Cukon. Ivan Cukon, Anton Voreško (vsi iz Voreškov); Josip Bujič, Miha Bujič, Ivan Bujič, Valentin Bujič, Jakob Bujič, Luk« Bujič, Anton Bujič, Josip Bujič, Miha Čilega in Miha Bujič (vsi iz Pavi-i čev). Mnogo aretiranih kmetov je še 'zaprtih v vodnjanski ječi.
I
Tudi Španiji
ni za Karta
Bero, lf. aprila. (Izv.) Razkralj Karel je z ozirom na dejstvo, da bi se ga švicarska vlada rada iznebila, začel pogajanja za preselitev v neko drugo državo.
Pariz, 11. aprila. (Izv.) Iz Madrida javljajo, da je ministrstvo dementi-ralo vest, ki se je raznašala in glasom katere je španska vlada baje ponudila Karlu Habsburgu zatočišče na svojem ozemlju. Mogoče je tako ponudbo napravil kak član kraljevske hiše, toda o tem vlada ničesar ne ve.
Omiljenje angleške rudarske krize
London, 11. aprila. (Izv.) Situacija se je znatno zboljšala. Delavci so obljubili, da ne bodo ovirali dela pri sesaikah in drugih za ohranjenje premogovnikov neobhodno potrebnih napravah. S tem je odvrnjena neposredna katastrofa. Tudi možnost pogajanj je narastla in na obeh straneh se opaža popuščanje.
Boj za razdelitev Gornje Slezije
FRANCOZI ZA POLJAKE. RAZDELITEV ZAGOTOVLJENA.
RAZDELITEV GOR. ŠLEZLIE.
Pariz, li. aprila. (Izv.) cEcho de >aris» poroča, da sc jc med zavezniška komisija v Opolju že zedinila glede načela, po katerem se razdeli Gornja Šlezija. Načelo sc popolnoma strinja s principom nedeljivosti in-dustrijalnega ozemlja, kjer prevladuje poljski živelj.
Pariz, 11. aprila. (Izv.) cPetit Pari-sien» piše o rezultatu gorniešieskega plebiscita in izvaja: Čimbolj prouču-;emo misel plebiscita, tembolj priha-;amo do uverjenja, da bi se celotcn industrijski del Gornje Šlezije moral prisoditi Poljski. Isti list javlja, da so poljski rudarji v plebiscitnem ozemlju Gornje Slezije v slučaju, da bi se dežela priključila Nemčiji, sklenili raje poškodovati vse rudnike nego povreči se nemški strahovladi. Jst zagotavlja, da bo Francija z vsemi svojimi močmi podprla Poljsko, ki mora obsegati vse industrijsko ozemlje na desnem bregu Odre.
Gorica, 11. aprila. (Izv.) Včeraj se je vršila v Tržiču aneksijska proslava. Pompozno slavje je poteklo večjidel mirno.
Davine reforme
Beograd, 11. aprila. (Izv.) FinatigaS minister pripravlja nov zakon o davi ku na poslovno obrt po angleškem in francoskem vzoru. Odrejena je tudi komisija za revizijo dosedanjega davčnega sistema.
Kongres iivinozdrav« nikov
USTANOVITEV ENOTNE ORGANI* ZACIJE.
Beograd, 11. aprila. (Izv.) 9 t. m. se j« pričel kongres živinosdravnikor, ki ga j« otvoril minister poljoprivrede Pncelj. V' svojem nagovoru je povdarjal važnost veterinarskega stanu za našo kmetijsko; državo ter dosedanje velike zasluge žm-nozdravnikov na polju veterinarstva iii živinoreje. Predsednik kongresa je bil rektor visoke veterinarske šole v Zagrebu prof. Evgeu Podavleskt. Kongresu j« prisostvovalo nad 100' živinozdravnikov. Iz Slovenije so se ga udeležili g. Anton Korošee iz Kranja, Janko Rajar. Josip Šink iz Ljubljane, Fran Baš iz Mozirja, Anton Kodre is Žalca in Anton Strita« iz Sevnice. Sprejeta so bila pravila t« osnovano Jugoslovansko veterinarska udruženje.
Drugi dan so bile volitve predsednik* in društvenega odbora. Za predsednika, je bil izvoljen g. Janko Rajar, višji veterinarski nadzornik in poslanec, za prrej* podpredsednika veterinarski podpotkov, nik dr. Andrija Vrvič iz Beograda in terinarski nadzornik Pozajič. Nato se js razpravljalo o ustanovitvi veterinarskega sveta pri poljedelskem ministrstvu' te? o kandidatih za-svet, kakor tudi o položaju veterinarjev, o veterinarski slnšbi * državi in o osnovanju posebnega podpornega fonda. Sklenilo :e je, naj se osanj^ v Beigr.idti vpterinir-ka fakulteta. Sončno je predaval ruski profesor Ko;;ef h Krakova o ureditvi veterinarske fakultete. Dan««« se je kongres nadaljeval in »sz-pravl.ial o raznih stanovanjskih vprašanjih. Prihodnji kongres se vrši v Sara-ievn. —
GRŠKE RANE.
Afenc; li. aprila. (Izv.) Po potovanju Gunarisa v London. Pariz in Rim se položaj v Grški polagoma čisti. Kalogeropulos je predložil kralju demisijo kabineta, nakar je pol ure pozneje Gunaris sestavil listo nova vlade.
Atene, 11. aprila. (Izv.) V Aten* neprestano dohajajo ranjenci z malo-azijske fronte. Prebivalstvo jih sprejema z oduševljeriem.
Atene, li. aprila. (Izv.) Grški kralj Konstantin odpotuje v sredo k četam na fronto.
Zbor zaupnikov ]DS
V nedeljo dopoldne in popoldne se je vršilo izredno zborovanje zaupnikov demokratske stranke iz Slovenije. Posvetovanj se je udeleževalo nad 200 strankinih delegatov iz vseh naših pokrajin. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik demokratske organizacije za Slovenijo minister doktor Vekoslav Kukovec, ki je bil od navzočih prisrčno pozdravljen.
Ko je prevzel vodstvo zborovanja podpredsednik stranke, poverjenik dr. VL R a v n i h a r. je poročal doktor Kukoveco delu stranke, o njenih nalogah v bližnji bodočnosti in o razmerju do drugih strank. Komunistična povodenj je prekoračena, s socialdemokratskim programom se ne da graditi narodu novega bogastva in zaslužka, klerikalizem je trajno potisnjen v opozicijo. SKS je, ko se je razbila solidarnost s srbsko-hrvatskim čisto agrarnim zastopstvom, izgubila stanovski temelj, ki je vrhutega nevzdržljiv, ker se agrarni program ne da uporabljati zo slovenskega kmeta in obrtnika. JDS s svojo zaslombo mora postati stranka, v kateri bosta imela moč naš kmet-ski posestnik in naš obrtnik.Velikan-ska večina Slovenstva pripada malemu posestvu in obrt u, iz katerega izhaja moč in bogastvo za vse drugo. Temu sloju mora stranka posvetiti moč in delo.
Nato je poročal posl. dr. Žerjav o ustavnem delu. Poudarjal je, da so zadnji meseci pokazali, da je bilo dobro za državo, za Slovence in za napredno misel, da je bilo tudi nekaj demokratov izvoljenih v Ustavo-tvorno skupščino. Čim se je videlo, da je hrvatski del naroda postal žrtev neodgovorne agitacije, ki gre' proti državi, so demokrati videli, da i mora Slovenija varovati ledja državi: separatistično smer vreči v Slovenijo, je bila odločilna naša naloga v letu 1920. To se nam je posrečilo, dasi je potem naša stranka v ožjem oziru trpela. Parola: »Vse proti
klerikalizmu*, pod katero smo zmagali leta 1920., ne meneč se za to, ali je varovana korist lastne stranke, je bila naša zgodovinska dolžnost napram državi, ki smo sodelovali na njenem nastanku in ki smo ji morali dati še plebiscit slovenskega plemena. Ta parola velja še vedno in ne more biti za ključena pred občinskimi volitvami. Ona mora ravno na dan občinskih volitev posebno veljati Otročarija, da SKS postavlja kandidate tudi v Ljubljani, ne sme motiti nas, ki delamo dalekosežnejšo politiko. Demokrati so izvojevali premembo v deželni vladi, reformo višjega šolskega sveta, občinskega reda in štrli klerikalni režim v »Kmetijski družbi Ta doba strankine taktike bo po občinskih volitvah odprla pot novi dobi v razvoju stranke. Govornik je nato poročal o delu poslancev za kmečki in obrtni stan ter kratko opisal, kaj prinaša ustava vsakemu državljanu na politični svobodi, posebe pa kmetu, delavcu, uradniku in obrtniku. Končno je govornik obravnaval finančno politiko s posebnim pogledom na proračun in davke ter monopole in izjavil, da pride efektivna kontrola zunanje politike in vojaške upmve v trenotku, ko bo ustavno vprašanje vkinjeno z dnevnega reda.
Dr. R a v n i h a r je nato po kratkem referatu ob burnem pritrjevanju vsega zbora izrekel polno zaupanje in zahvalo stranke vsem njenim poslancem.
Na popoldanskem zborovanju so referirali poverjenik R i b n i k a r, pristav trgovske in obrtne zbornice I. M o h o r i č, dr. P e s t o t n i k in
Eng. Franchetti V debato so posegli posl. dr. Reisner, podžupan dr. T r i 11 e r in dr. 2 e r j a v, na kar je predsednik dr. Kukovec zaključil ob 18. uri lepo uspelo zborovanje.
NemllO ISOfSSsS	[vičencev za Nemce, v 597 občinah pa.
za Gerenid Stezi!® za Poljake- Gorenja Slezija se je torej
In stoletni nemSkl teror, ki je deloval
tudi najuspešnejše po mestih in drugih večjih centrih.
Politične beležke
ij ozirom na nevarnost, ki preti Gorenji Šleziji od strani antantinih vele sil, je poljska vlada sestavila posebno noto, v kateri pojasnuje svojo uprav-vičenost do posesti te dežele. Nota, ki je bila izročena medzavezniški komisiji v Opolju ter vladam v Londonu, Pa-razu in Rimu, se v glavnem opira na dosedanjo vlogo Nemške države v teh pokrajinah, poudarja dalje številke dejanskega izida plebiscita.
Nota se glasi: Nemška vlada predlaga spomenico o gospodarskih ocitio-šajih med Gorenjo Šlezijo in Nemčijo ter stavi predlog, da se celo gornjc-šlezijsko glasovalno ozemlje prideli nemški državi Nemčija stavi ta predlog prepričana, da Gorenja Šlezija in Nemčija ne moreta živeti ločeni, temveč mora+a ostati skupaj. P- ?. <:orenj'-Šlezije bi se Nemčija ne mogla okrepiti. Vsaka drucra odločitev o usodi Gorenje Šlezije bi pa tudi nasprotovala predpisom o glasovanju, ki delitve ne predvidevajo.
Dodelitev Gorenje Šlezije Nemčiji bc ostavilo v teh krajih močno poljsko manjšino. Nemška vlada je pripravljena tej manjšini zajameiti vse pravice. Dalje se nemška vlada obvezuje, da bo dobavljala Poljski iz Gorenje Šlezije {»remog tako dolgo, dokler i e bo Poljska sama proizvajala dovolj premoga. —'
Temu b°sedilu je priložena soomeni-«a, ki poudarja, da je bilo pri plebiscitu oddanih za Nemčijo 717.122 glasov, za Poljsko pa 483.514 glasovT V 664 občinah je glasovala večina uprav-
tudi po večini občin izjavila za nemško državo.
Večina glasov za Nem?"^ i> bila oddanih v središčih inteligence, v pokrajinah z razvitim poljedelstvom in v krajih, kjer je industrija na viseki stopnji. Za Nemčijo so po pretežni večini glasovala skoraj vsa mesta in v.si večji kraji. Občine, ki so glasovale za Poljake, so majhne in pospe^-s^o podrejenega pomena. Kako majhm ■vlogo je pri plebiscitu igral jezik, dokazuje dejstvo, da so kraji, kjer se govori gornješlezko-poljsko narečje, glasovali s komaj 40imi odstotki glasov za Poljsko, dočim je ostalih 60 odstotkov glasovalo v prilog Nemčiji.
Spomenica navaja na koncu ugodnosti, ki so jih imeli pri glasovanju Poljaki in protestira proti baje enostranskemu postopanju plebiscitne komisije.
-f- Avtonomist. Danes je izšla Ljubljani prva Številka novega tednika, ki ga izdaja pod gorenjim imenom g. Albin Prepeluh. Oficijelni program lista je označil g. Prepeluh uvodniku z besedami, da »bodemo Slovenci za državo in zlasti za jugoslovansko državo nekaj vredni samo tedaj, ako bomo močni in v vsakem po gledu čim najbolj razviti kot Slovenci. Šele ker smo Slovenci, smo tudi Jugoslovani. Smo za avtonomno Slovenijo.* Misel gospoda Prepeluha ni posebno globoka in originalna. Razumemo jo bolje, če primerjamo njegovo oskosrčno slovensko stališče z njegovim širokogrudnim jugoslovanstvom ki mu kraljevina SHS ni dovolj, ter se zahteva, da se ujedinimo še z Bolgari. Približno taka je tudi koncepcija go spoda Radiča. Glavni namen »Avtono-mista* je očividno podpora klerikalne politike. To je razvidno iz cele vrste notic in člankov in pa iz dejstva, da so ga klerikalni listi začeli koj prvi dan že krepko citirati. Seveda proti demokratom. Izgleda, da bo pondeljnik g. Prepeluha tudi organ za direktne klerikalne intrige. Tako je že v prvi številki serviral svojim čitateljem najnovejšo vest, da so se nedeljskega sestanka JDS udeležili tudi zastopniki SKS, kar je seveda gladko izmišljeno.
resnosti tednika g. Prepeluha, priča notica o kancelparagrafu, katera proglaša vse zagovornike ustavne garancije proti zlorabi vere za »nesvobodo-ljubne in nedemokratske ljudi* — kar je vpričo dejstva, da so za kancelpara-graf v ustavnem odboru od komunistov pa do radikalcev glasovale vse stranke izvzemši klerikalce, več kot značilno.
-f Nova stranka? Beograjski listi poročajo, da nameravajo radi stališča radikalne stranke glede Obznane izstopiti in ustanoviti novo stranko Stojan Protič, Nastas Petrovič, Ljuba Jovano-vič-Solunac in Momčilo Ivanič. Ti radikalci se baje ne strinjajo s koraki vlade proti prevratnim in j»r-;Mržav-nim elementom ter smatrajo vladinc mere kot nasilne. Kdor pa j »zna le k..ličl-aj {"olitično zgodovino ' 'ilj vine Srbiji« zadnjih desetletij, ta ve, da so ravno Protič, Petrovič in Jovanovič predstavniki največjega terorja in i silja v srbski javnosti. Žalostne in krvave afere bratov Novakovičev, solunska tragedija, smrt Dimitrijeviča, Vu-loviča in Malobabiča so najzgovom jši dokazi, kako stališče so zavzemali ti srbski politiki v politični borbi, ampak ne proti prevratnim in protidržavnim elementom, ampak proti svojim političnim nasprotnikom. Ako sedaj ti trije gospodje — vsi bivši ministri policije žalostnega in krvavega spomina — govore o nasilju in terorju, more to prepričati le one, ki teh treh mož in njihovega lajbžurnalista Ivaniča ne poznajo. To je seveda tudi s »Slovencem*, ki ne pozna ali noče poznati teh
skupfičine Se enkrat zastavijo svoj v
pliv in svojo moč za to, da se jugoslovansko ime našega naroda in naše države tudi v ustavi zagotovi
+ Koroška iredenta. «Frankfurtor Zeitung* od 6. t. m. prinaša poročilo z Dunaja, v katerem se pritožuje dopisnik čez pisanje slovenskih listov o koroškem vprašanju. Povdarja posebno, da nimajo Slovenci nobenega povoda pritoževati se radi položaja njihovih koroških rojakov, kateri so se pri plebiscitu sami odločili za obstoj v okvirju Nemške Avstrije. Jugoslovanski agenti, pravi poročevalec, delajo proti Koroški v avstrijskih mejah samo iz osebnih nagibov. (!) V vseh krogih so dela na to, da se na Koroškem ustvari jugoslovanska iredenta, katere namen je iznova načeti vprašanje o pripadnosti južnega dela Koroške. Iredentistične namene pripisuje dopisnik zlasti dejstvu, da so zadnji Čas izšli oklici, kj poživljajo Korošce, naj se vrnejo nazaj domov. — List se nato peča z odredbami ljubljanske vlade proti Nemcem iu pravi, da je treba počakati, kaj poreče k »represalijam* vlada v Beogradu.
-f Nemško vojaštvo in politika. Nemški minister za oboroženo silo je izdal odredbo, ki prepoveduje vsem častnikom, podčastnikom in moštvu udeležbo na političnih zborovanjih. Zborovanja, ki niso sklicana v politične svrhe, na katerih pa pride do poli-tičnik diskusij, morajo vojaki nemudoma ostaviti. Vojaki tudi ne smejo biti člani političnih organizacij katerekoli smeri in stranke.
|- Amerika in antanta. Pariški listi se te dni obširno bavijo z besedilom note, ki jo je washingtonska vlada izročila antantinim kabinetom v Parizu,
Londonu ln Rimu. v tej nota izjavlja
vlada Združenih držav, da Amerika n4 čuti nobenih obveznosti do pogodb. k| so jih sklenile s komurkoli angleška', francoska in italijanska vlada. Nota povdarja, da so imele Združene držar<* pravico do soodločevanja v vseh vprašanjih, s katerimi se je pečala antanta. Ker pa se to ni zgodilo, ne priznavajo niti mirovnih pogodb, ki jih ni ratificiral senat, niti odločb vrhovnega sve-i ta, niti kompetence zveze narodov.
-f Hardingova doktrina. Svetovno časopisje se te dni na široko peča z zunanjo politiko in doktrino novega ameriškega predsednika Hardinga, o kateri bo govoril pri otvoritvi kongresa. Cilj Hardingove politike obstoji zaeni krat v tem, da diskreditira in mora-lično ubije ter tako onemogoči zvezo narodov. Pretrgati hoče vse vezi, k) vežejo Ameriko na mirovne pogodbe in odkloniti stike z evropskimi velesilami. Harding se bo izjavil proti vsakemu poskusu ogrožanja svetovnega miru in se bo, kar se zvez s svetom tiče, strogo držal Monroejeve doktrine«
-j- Kriza grške vojske. Voled veli« kih porazov v Mali Aziji je v grški armadi nastopila desorganizacija. Da zlu od pomore, je armadno poveljstvo poklicalo pod zastave vse na dopustu v irozomstvu se nahajajoče častnike in rezerviste letnikov 1913, 1914 in 1915.
4- Knoxova resolucija. Senator Združenih držav zahteva v svoji znani resoluciji od ameriške vlade sledeče: da se nemudoma proglasi vojno stanju med Ameriko in Nemčijo za končano; da se revidira sklep glede zapore nem-! ških premoženj v Združenih državah in da se takoj sklene trgovska pogodba med Nemčijo in Ameriko.
Boj za Gorenjo Šlezijo se nadaljuje .	- . ,	. . .,
torej tudi po plebiscitu z vso srditost- a vzame naj v roke stare letnike
-	---------------i-----1 »Slovenca* m prečita kaj je svoječasno
pisal »Slovenec* o Protiču povodom
jo. Naše simpatije so samoumevno brez j «Slovenca»bi PJ«3^ pridržka na poljski strani. Sami smo j "	" "'	"""
videli na Koroškem, kako slab izraz dajejo številke pravemu razpoloženju domačega prebivalstva. Zlasti argument, ki ga Nemci navajajo v svoj prilog, da so namreč mesta in večji kraji izkazali nemško večino, dočim so bilo manjše, zlasti kmetske občine, poljsko — govori bolj za Poljake kot za Nemce. Ravno tako dejstvo najjasneje dokazuje, da je v Gorenji šleziji — kakor je to tudi na Koroškem — domače,, autobtono prebivalstvo poljsko in da so stvorili množino nemških
afere bratov Novakovičev, naj danes citira ono, kar je napisal takrat, da bo svet vedel, za kake politike se samo poteguje »Slovenec*, kaki ljudje so danes, proti vladinim naredbam o prevratnih in protidržavnih elementih.
-f Za ime Jugoslavija. Demokratski dijaški klub »Jugoslavija* v Zagrebu je demokratskemu klubu ustavotvorne skupščine poslal spome™co. v katvri obžaluje, da ustavni odbor v usta*. ni načrt za našo državo ni sprejel imena Jugoslavija, in poziva demokratske glasov pred vsem priseljenci po mestih poslance, naj v plenumu ustavotvorne
*	Cenjene naročnike uljudno prosimo oproščenja, ker je pošta nedeljske številke zakasnela zaradi tehničnih ovir.
*	Odlikovanje podpolkovnika švabi-
ča. V Ljubljani dobro znani konjeniški podpolkovnik Stevo Š v a b i č je odlikovan z redom Belega orla 4. razreda v priznanje zaslug, ki si jih je pridobil vojni. V kritičnem času, ko so Italijani že prodirali proti Ljubljani in je bila naša prestolica v neposredni nevarnosti, da jo zasedejo Italijani, jo Švabid, vračajoč se iz avstrijskega u-jetništva, po lastni inicijativi odposlal svoje odposlanstvo proti Italijanom ter jim sporočil, da je v Ljubljani že srbska vojska, ki bi moral zgrabiti za o-rožje, ako bi se italijanske čete približale Ljubljani. Italijani so ustavili svoje prodiranje. Švabič, ki je s svojimi vojaki ostal nekaj časa v Ljubljani je uspešno sodeloval za vzpostavitev miru in reda v našem mestu.
Ljubljana, 11. aprila.
slanca zopet v hrvatski sabor. Poslanec je ostal vse časa do prevrata to.r je bil eden izmed voditeljev hrvatsko-srbske koalicije, ki je reprezentirala idejo narodnega edinstva. Njegov izrek »Puškom na Beč!» je igral v veleizdaj-niškem in Friedjungovem procesu ve-i liko ulogo. Odbor demokratske strank« v Zagrebu je povodom odlikovanja pozdravil z depešo Grgo Tuškana kot odličnega predstavnika one dolgoletne, požrtvovalne in težke borbe za idejo narodnega edinstva. ki je končno tudi definitivno zmagala.
*	Novi poveljnik L armije, general Vasic, je prispel v Novi Sad in nastopi jutri, v torek svoje mesto.
*	Imenovanje. Kanclist Josip Ce^ar pri rudarskem uradu v Ljubljani je imenovan za pisarniškega oficijala.
*	Ivan Kramer. Po dolgi bolezni ja umrl v 63. letu danes zjutraj v Trbovljah eden izmed najuglednejši !i mož našega Posavja, posestnik in bivši
* Odlikovanje dr. Tuškana. V Sisku trgovec g. Ivan Kramer. Rajnik je bil
je pretečeno nedeljo ban dr. Tomislav Tomljenovič kot zastopnik kraljeviča-regenta Aleksandra izročil 76 let staremu borcu dr. Grgi Tuškanu visoko odlikovanje, red sv. Save dragepa razreda. Ime Grge Tuškana jo najožje spojeno z zgodovino borbe našega naroda za svoje osvobojenje in ujedinjenje. Desetletja je stal dr. Tuškan v pr-
poštenjak od nog do glave, iz srca dober in skoz in skoz iskren značaj. Bil je zato priljubljen pri najširših slojih, tudi pri svojih političnih nasprotnikih, čeprav je bil odločen pristaš demokratske stranke. V svojem okrožju je bil neumorno delaven; bil je soustanovitelj vseh narodnih društev v Trbovljah in okolici. V najrazličnejših kor-»
vih vrstah narodnih borcev, bojeval se poracijah je delal neumorno in požrtvo je in trpel, preganjan in zaprt, a v vi- *	'
soki starosti je vendar doživel uresničenje sanj svoje mladosti. V borbi proti nasilniku banu Khuenu je bil leta 1885 izključen in s silo iztiran iz hrvatskega sabora, obsojen na osem mesecev ječe, na izgubo poslanskega mandata, "doktorskega naslova in izgubo pravice odvetništva. Iz ječe se je vrnil v Sisek ter otvoril tamkaj kavarno, da se je mogel preživeti. Leta 1897. ga je poslalo mesto Sisek kot svojega po-
valno. Zlasti pa je posvečal vso svojo ljubezen gasilstvu, posebno domačemu gasilnemu društvu, kateremu je načelo val nad 30 let. — Mnogo je veljala rajnikova beseda med njegovimi stanovskimi tovariši, ki so ga pošiljali ponovno v vodstva raznih stanovski !i organizacij. Uspešno se je udejstvovnl kot dolgoletni podžupan trboveljske občine, kot član okrajnega zastopa Laško, okrajnega in krajnega šolskcir.i sveta itd. Za pokojnikom žalujeta i
Hugb Conway:
Iz teme
31
V
Roman.
Gledal sem nato, da j? bila Pavlina vedno pri nama. To je bila edina moja želja, zoper katero je reva kazala neko nemo nevoljo. V Macari-jevi navzočnosti ni nikoli izprego-vorila, toda svojih oči r.i skoraj nikdar obrnila od njega. Videti je bilo, kakor da je nekaj posebnega zanjo v njem. Kadar je stopil v sobo, sem jo slišal vzdihniti, in ko je odšel, se je oddahnila. Vsak dan pa je postajala bolj nemirna, vznemirjena in tudi nesrečna. Srce me je peklo, ko sem uganil, da sera ji jaz oovzročil bol, ampak bil sem odločen vztrajati, naj velja kar hoče. Čutil sem, da se je naglo bližala kriza njenega življenja.
Neki večer po večerji, ko sva sedela z Macarijem pri vinu in je Pavlina, svoje nemirne oči, kakor po navadi uprla v gosta, slonela m diva-nu, malo proč od naju, je pričel pripovedovati svoje vojaške dož;vljaje Kako je nekoč v največji nevarnosti — imel je zlomljeno desnico, ki mu je visela ob strani, levica pa ni bila dovolj močna, da bi mogel rabiti nuško z nasajenim bajonetom
snel bajonet ter ga z levico porinil svojemu nasprotniku v srce. Opisujoč "to dejanje, je prilagodil dotično gesto svojim besedam, zgrabil nož, ki je ležal na mizi ter zabc .1 el z navzdol namerienim sunkom namišljenega Avstrijca.
Zdajci sem začul za seboj rlobok vzdih in ko sem se obrnil, sem videl ežati Pavlino z odprtim očmi očividno v omedlevici. Planil sem k njej, jo vzdignil, in nesel 'v njeno sobo ter jo položil na posteljo. Ura je bila približno devet. Priscile slučajno ni bilo doma in zaradi tega sem se hitro vrnil nazaj v obednico ter se poslovil od Macarija.
«Nadejam se, da ni nič hudega», je rekel.
«Ni, samo onesvestila se je. Vaša silovita gesta jo je morala prestra-šiti.»
Nato sem se vrnil k ženi ter začel vporabljati običajne pripomočke. Vendar brez uspeha. Bleda kakor kin je ležala na postelji, samo njeno rahlo dihanje in slabotno vtripanje žile je pričalo, da je še živa. Brez zavesti je nepremično ležala tam, med tem, ko sem ji drgnil roke, močil čelo ter jo skušal poklicati v življenje. Srce mi ie divje bilo. Čutil sem. da ie zdai prišel oni trenutek.
da ji je že nekaj vrnilo preteklost^ in da jo je sila, s katero je to prišlo, preobdala. Skoraj si nisem mogel upati, da bi z besedami izrazil bujno misel, namreč, da bodo Pavlini-ne oči, kadar jih odpre, sijale v svetlobi, ki je še nisem videl v njih — v luči popolnoma povrnjenega duha. Divja, blazna misel to, ampak stavil sem vanjo vso vero.
To je bil vzrok, da nisem poslal po zdravnika, da sem čez nekoliko časa opustil vse poizkuse, da bi jo obudil k zavesti, da sem sklenil pustiti jo ležati v tem mirnem nezavestnem stanju, dokler se sama po sebi ne zbudi. Prijel sem jo za zapestje, da bi čutil vsak vtrip njene žile. Pritisnil sem lica ob njena, da bi ujel glas vsakega diha — in tako sem čakal, da se Pavlina zbudi, m sicer zbudi s pravim duhom.
V tem stanju je ležala najmanj eno uro. Tako dolgo, da sem s? naposled začel bati in sem menil, c1a moram navsezadnje poslati po zdravniško pomoč.
(Dalje prihodnjič.)
TAM PREKO JE BEDA, TAM PREKO TREBA POMOČI! - ALI STE ŽE ČLAN »JUGOSLOVENSKE MATICE>?
Prosveta
NARODNO GLEDALIŠČE.
Opera:
Torek 12.: »Zlatorog*, B; sreda 13.: Zaprto; Četrtek 14.: -Thais=, A: Petek 15.: »Ruski umetniški večer*, Izv.; Sobota 16.: »Toska*, E; Nedelja 17.: »Zlato-rog», Izv.; Pondeljek 18.: Zaprto.
Drama:
Torek 12.: Zaprto; Sreda 13.: »Gospodična Julija?, »Don Pietro Caruso*, D; Četrtek 14.: »Miss Hobbs* (po znižanih cenah), Izv.; Petek 15.: »Borba*, B; Sobota 16.: »Mrakovi*, B; Nedelja 17.: »Borba* (po znižanih cenah), Izv.: Pondeljek 18.: »Gospodična Julija*. »Don Pietro Caruso*, A.
— Vprašanje ljubljanskega gledališča V ponedeljek ob pol 6. uri zvečer so ee zbrali zastopniki mnogih ljubljanskih kulturnih društev v prostorih Slovenske Matice na razgovor o bodočem režimu v gledališču. Poved z« sestanek je dala vest, ;Ia se v prihoani sezoni gledišče ne bo več drlarro. ampak zopet zasebno. O tej stvari se ie razvila debata. Dobrodošla stvarna pojasnila je podal g. vodja prosvetnega poverjeništva dvorni svetnik dr. Skabcmo. Končno se je sprejela resolucija, ki zahteva, naj ostane gledališče še nadalje v državni upravi, ter odklanja vsak poizkus, da bi sc zopet izročilo v zasebno upravo komurkoli že.
—	Pomladnskl koncert »Ljubljanskega
Zvona* v ponedeljek dne 18. aprila v »Unionu*. Sodelujejo: g. Josip Križaj, operni pevec iz Zagreba (samospevi), g. Ivan Brezovšek, kapelnik kraljeve opere (klavir), ženski, moški in mešani zbor »Ljubljanskega Zvona* (100 pevcev in pevk). Na vzporedu nove skladbe Emila Adamiča — Vstopnice v Dolenčevi trafiki ▼ Prešernovi ulici	k
_Novi moški zbori. Pevsko društvo
^Ljubljanski Zvon* je založilo »Pet veselih pesmi* Emila Adamiča. Vsebina: Ivo Peruzzl: Fantovska, Ivo Pe-ruzzi: Za plotom, Ivo Peruzzl: V jutru, Cvelko Golar: Ali ne izhaja jasna zarja? Cvetko Golar: Mlada pesem. Cena parti-turi 5 dinarjev. Dobi se pri društvu in v vseh ljubljanskih knjigarnah. Pevskim društvom in pevcem te vesele, lepe in netežke moške zbere najtopleje priporočamo v nakup.
—	60ietnica novosadskega gieaauSČ*
Ker je gledališče v Novem Sadu najeta rejše v naši državi, se bo proslavila njegova 601etnica v velikem stilu. Proslavo priredi društvo za Narodno gledališče v Novem Sadu ob sodelovanju srbskega narodnega gledališča. Proslava se vrši od 10. do 17. maja. V tem času bo srbsko narodno gledališče priredilo nekoliko predstav, ki bodo pokazale razvoj naše dramske književnosti in Eedanji nivo naSe glumske umetnosti Vršile se bodo ob tej priliki tudi druge slavnosti.
svojo materjo go. Antonijo Kramar-jevo sinova min. n. r. dr. Albert in ravnatelj Milko Kramer ter hčerka Anica dr. Pučnikova. Njegova smrt pa je vzbudila splošno obžalovanje med vsemi, ki so ga poznali. Pogreb bo v sredo ob 16. v Trbovljah. Prizadeti rodbini izrekamo naše iskreno sožalje.
* Iz komunističnih vrst. Med ljubljanskimi komunisti so precejšnja no-sporazumljenja. Iz odbora zadruge »Delavski dom* so odšli vsi dosedanji odborniki, med njimi voditelj komunističnih železničarjev Petrič. Na občnem zboru je bilo viharno. Komunisti so drug drugemu očitali nečedne manipulacije, n, pr. provizijo 20.000 K pri nakupu hiše na Turjaškem trgu. Ti očitki bodo imeli svoj odmev še pred sodiščem, če ne bo politična potreba prisilila »užaljencev>, da vtaknejo očitke mirno v žep. — Za novega predsednika je bil izvoljen dr. Lemež. zadnjem času so komunisti izgubili tudi več drugih civilnih pravd. Njihov »Dom* je zelo pasiven.
*	Brez komentarja. Mestni župni urad ¥ Kočevju prezira vladno določbo o služ. benem jeziku v naši drŽavi in izdaja strankam, tudi slovenskim, nemško plsa ne uradne izjave, oziroma uradna potrdila ,pod katera pritiska žig: Stadtpfarr-und Dekanatsamt Gottschee.
*	Volilni shod demokratske stranke Mariboru, ki se je vršil v nedeljo dopoldne t Narodnem domu ob številni udeležbi, je uspel sijajno. Predsedoval je prof. Voglar, govorila pa so: dr. Sernec o občinskem programu demokratske stran ke, trgovec šoštarič o trgovskem pome nn Maribora in programu slovenskih trgovcev, ki se popolnoma strinja s pro gramom demokratske stranke, prof. Vog-lar za državne uradnike, dalje tajnik demokratske stranke Tone Vahtar in dr. Rosina, ki je podal par slik o gospodarstvu bivšega ultranemškega sveta. Predlagana resolucija je bila soglasno spre jeta.
*	Jubilej «TrigIava». 451etnico obstoja, je slavilo akad. društvo «Triglav* minulo soboto v Celju. Od vseh strani je prišlo veliko število starešin in aktivnih članov. Ob 5 pop. se je vršil občni zbor starešinske zveze, na katerem je bilo sklenjeno, da se osnujejo okrožja v Mariboru, Ptuju, Celju Brežicah, Ljuhljani, Novem mestu, Beogradu in za zasedeno ozemlje. Za vsako okrožje je bil imenovan poverjenik, ki ima nalog, da organizira svoje okrožje. Izvoljen je bil zvezin odbor pod predsedstvom sod. nadsvet. Topla ka v Mariboru, kjer je začasen sedež zveze. Zvečer se je vršila javna plesna zabava. Pred otvoritvijo plesa je imela ga. Adela dr. Dečkova nagovor, nakar je ga. dr. Kukovčeva pripela na društveno zastavo srebrni venec. Po zahvali podpredsednika Švajgerja je govoril okr. glavar dr. Žužek za starešine, Ermin Mejak za akad. društvo »Jadran* v Ljubljani in zastopnik zagrebškega akademičnega društva «.Jugoslavija*. Prireditve so se poleg številnega občinstva in aktivnih članov društva udeležili tudi mnogi starešine, med njimi da': • "	•. Kukovec predsednik deželne vlade dr. Bal+ič. general Majster, poverjenik dr. Skaberne itd. Slavnost je sijajno uspela. V nedeljo popoldne so gostje napravili izlet na Stari grad.
*	Beograjska sekcija Novinarskega Udruženja. V nedeljo popoldne je bila seja beograjske sekcije Jugosloven-skcga Novinarskega Udruženja, na kateri je bilo vzeto na znanje poročilo o sarajevskem kongresu. Nato so se vt-šile volitve nove uprave sekcije. Izvoljeni so za predsednika g. Pera Tale-tov, za podpredsednike gg. Šijaeki in Momir Nikolič, za tajnika V. Ristovič. za blagajnika Radislav Vesnič in za člane uprave gg. Mitrovie, Rudovano-vič in Bulanija.
*	Pristojbine za usposobljeaostne izpite. Poverjeništvo za uk in bogoč&stje je pristojbine za usposobljenostne izpite zvišalo tako, da znaša odslej pristojbina za ljudske šole 100, za meščanske šole 150, za specialne izpite pa 60 kron. Te pristojbine veljajo po-šenši s spomladnim terminom 1921.
*	Za uvedbo III. razreda na brzo-vlaku Ljubljana-Beograd. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani se je s posebno spomenico obrnila na intere-sirane instance, naj bi se na brzovlaku Ljubljana-Beograd uvedel tudi tretji razred, ker je vožnja v drugem razredu za mnoge siromašnejše sloje (210 dinarjev) predraga. Ta zahteva je tem bolj opravičena, ker je tretji razred u-
*	Finančno ministrstvo priporoča v tfmislu sklepa ministrskega sveta z dne 14. marca 1921., da bodi na vseh vlogah, ki jih vlagajo stranke pri finančnih oblast-vih in uradih, v interesu jednostavnosti in lažje preglednosti vrh besedila na levi strani y malem četverokotniku vedno kratko in jasno navedena tudi vsebina (predmet) vloge.
*	Poškodovanje ali prestavljanje mejnih kamnov, ki jih je postavila razmejitvena komisija se kaznuje z zaporom do S mesecev in globo 10.000 kron. Za obnovo vsled elementarnih nezgod poškodovanih kamnov nosi vsaka država polovico stroškov.
* Povrnitev civilnih oblek. Vojaška in-(endanca za Slovenijo v likvidaciji opozarja, da je ukinjena izdaj3 civilnih oblek posameznikom Obleke se bodo do-
doEaJanje po obleko je fore] brezuspešno in se naj opusti.
*	Nova poštna nabiralnica. Jutri se
otvori v Prekopi poštna nabiralnica z uradnim nazivom Prekopa. Nabiralnica spada v okraj poštnega urada Vransko. Zvezo bo imela vsak dan po pocestni poštni vožnji Vransko-Sv. Peter v Savinjski dolini s poštnim uradom Vransko.
*	Žrebanje razredne loterije. Dne 8. in 9. aprila se je v Beogradu vršilo žrebanje četrtega kola razredne loterije. Glavni dobitek v znesku 100.000 dinarjev, je dobila srečka 25.581. Nadalje so dobile srečka 58.403 50.000 dinarjev, srečka 8388 40.000 dinarjev, srečka 59360 80.000 dinarjev, srečki 30021 in 94348 po 6000 dinarjev, srečke '20.796, 23274, 49.806 in 78.200 po 3000 dinarjev. Po 2000 dinarjev so zadele srečke 2202, 23.129. 34.713, 35.005. 56.741. 82.814, 93.794 in
94.955; 10.203, 48.676, 71.191.
po 1000 dinarjev srečke 1623,
11.478. 26.845, 33.033, 37.800, 51.803, 53.930. 53.553, 66.097, 74.434, 76.031. 86.835, 88.965, 94.406 in 95.497.
*	Umrla je v nedeljo popoldne ga. Marija P u c o v a, roj. S k r b e, starosti 76 let. Pokojnica je mati ljubljanskega odv. g. dr. Dinka Puca in urednika »Dopisnega urada* g. F. Puca. Iskreno sožalje! — V Mariboru je umrla gospa Neža T o m a n , soproga nad-učitelja g. Janka Tomana v Moravčah,
kamor prepeljejo pokojnico---
Blag ji spomin!
*	Obrtniški shod v Ljubljani. Opozarjamo še enkrat na važen shod obrtnikov in gostilničarjev, ki se vrši danes, ▼ torek, dopoldan ob 10. uri v »Narodnem domu*. Treba je navzočnosti vseh ljubljanskih obrtnikov, da skupaj povzdignemo glas proti odmeri davkov, ki grozi nevarnosti obstoja malega obrtnika.
*	Trgovske in obrtne poslovalnice zaprte. Prejeli smo: V ljubljanskem »Narodnem domu* se vrši jutri (v torek) protestni shod proti krivični odmeri davkov, V znak protesta zapro ljubljanski trgovci in obrtniki, gostilničarji in kavarnarji za čas shoda, to je med 10. in 12. uro, svoje poslovalnice.
*	Mesna draginja. Včeraj dne 11. t. m. je šla deputacija mestnega občinskega sveta k predsedstvu deželne vlade za Slovenijo ter predložila nujne predloge glede neznosne mesne draginje, povzročen po svobodnem izvozu in trgovanju z živino brez ozira na domači trg. Gospod predsednik deželne vlade, dr. Baltič, je vzel predlog, da se ukine začasno izvoz popolnoma ali omeji samo na izvoz mesa po prejšnji carini, kot se je to vršilo pred 19. februarjem 1921., na znanje in obljubil v tem vprašanju najizdatnejšo pomoč.
*	Lastniki psov se opozarjajo, da dne 12. aprila 1921. poteče rok za popis psov. Kdor zamudi rok, bo najstrožje kaznovan
zroislu razglasa mestnega magistrata ljubljanskega z dne 17. marca 1921, Številka 5416.
*	Naše ženstvo za izseljence. 31. marca t. 1. se je v Celju ustanovila podružnica kola jugoslovenskih sester, ki šteje že 252 članic s sledečim odboronu predsednica Sernečeva, podpredsednica Olga Božič, tajnica Ana Zupančič, blagajničarka Marija Sedlar; odbornice: Evgenija Ma-rek, Marija Ogrizek, Marv Testen, Milka Jerin, Marija Bevc, Svetisl. Tošič, Milka Hrušovar; nadzornice: Adela Košir, Fani Stermecki, Josipina Rebek. — Na ustanovnem občnem zbora sprejeta pravila se v obče strinjao s pravili, sprejetimi na ustanovnem občnem zboru v Ljubljani, k členu 3. pa je celjsko Kolo sprejelo dostavek: »stik z našimi izseljenci*. — Zavedajoč se dolžnosti, katere ima slovensko ženstvo kot polovica naroda, obsoja odločno poročila naših konzulatov, katera so bila v zadnjem času objavljena po časopisih, da konzulati nimajo sredstev za povratek onih, ki so prišli v tujino iskat dela, a ga niso našU — ter se potem s prošnjami obračali do njih. Teh revežev se ne sme pustiti brez pomoči na noben način, to zahteva slovensko ženstvo najodločneje. Nekaj sredstev mora dati država, v najnnjnejših slučajih pa se naj naša zastopstva v inozemstvu obrnejo na ženska društva, ki ne bodo odrekla pomoči. — Brezmiselno izseljevanje pa naj vlada prepreči. Vsak, ki potuje v inozemstvo, naj se izkaže, da ima tam, kamor potuje, že delo, ali pa naj deponira pri tukajšnjih oblastih primerno vsoto za povratek.
*	Predavanja v Celju. Splošno slovensko žensko društvo v Celju priredi dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer v mali dvorani
od nega doma predavanje. Predava dr. Schwab «0 lepoti žene*. — Prosvetni od-ek Sokola priredi v kratkem predavanje dr. Schwaba o življenju celjske mladine pred 30 leti.
*	Občni zbor celjske podružnice Jago-slovanske Matice bo dne 18. t. m. zvečer
Narodnem domu.
*	Zaradi blatenja naših oblasti je bil obsojen na tisoč kron globe znani celjski
hajlovski odvetnik dr.Riebl.
: Policija v Celju se preseli v kratkem dosedanjih prostorov v mestno hišo nasproti okoliške slovenske šole. Stanovanjska komisija je prišla s tem v neprijeten položaj, da mora za devet strank, stanujeo v tej hiši, preskrbeti nova stanovanja.
s Ogenj je nastal dne 11. t. m. v mestnem gozdu na Pečovniku pri Celju. Na kraj nesreče so prihitele takoj požarne brambe, ki so ogenj udušile. Škoda še ni goto vi jena.
Kužne bolezni v Celju so skoro popolnoma ponehale. Sedaj se nahajata iz Celja v bolnici samo še dve za kozami
stavliale cotom občinskih uradov. Osebno I oboleli osebi, in sicer delavec Zlodei iz
oevm iK.m«g * <wvneg*
trga. Od 13. marca dalje ni bOo ▼ mestu nobenega novega slučaja obolelosti za kozami. Iz Celjske okolice se nahaja r bolnici Se 18 za kozami obolelih, iz drugih krajev pa 6, skupno z mestom vred 30 slučajev. Precejšnje število iz okolice je povzročila najbolj upornost hiše v Ga-berju št 14 proti sanitarnim odredbam. V tej hifif so namreč 14 dni skrivali trt bolnike.
*i Nogometna tekma Svoboda proti Rapida v Maribora, ki se je vršila t nedeljo, je končala 1 :5 v korist Rapida.
*	Politični klub JDS v Maribora ima
danes, 12. t m. v klubovem prostora re stavradje »Maribor* svoj običajni tedenski sestanek.
*	Obmejni promet na Štajerskem je
v coni 10 km ob meji ukinjen. Dovoljenje za prekomejni promet bodo dobivali samo oni, ki prebivajo na meji in imajo svoja posestva razdeljena.
*	Avtomobilska zveza Maribor-Radgo-
na. Dne 18. aprila prične redno voziti avtomobil iz Maribora preko Št. Lenarta v Gornjo Radgono in nazaj. V Maribor bo prihajal ob 8. nri zjutraj, odhajal pa bo iz Maribora ob 14. uri.
*	Avstrijska carinarnica v Radgoni. Na mostu čez Muro je napravila avstrijska uprava carinsko postajo, ki posluje vsak dan od 8—12. Blago, ki se prevaža z železnico, se bo carinilo še naprej na kolodvoru.
*	Nemški učitelji v apaški kotlini so bili, kakor se nam poroča, končno vendarle odstavljeni in bodo zamenjani s slovenskimi. Sicer pa je bil za to tudi že skrajni čas. Apaški Nemci in nemčurji so namreč nepoboljšljivi in sovražijo našo državo, kakor malokdo. Svojo jezo zlivajo zlasti v graško »Deutsche Grenzwacht», ki jim daje tudi vse potrebne nasvete, kako naj bi obvarovali svoje nemštvo.
*	Prvi škof češkoslovaške cerkve. Kakor poroča »Moravski Denik», je bil župnik Matija Pavlik v Zborovi-cah izvoljen za prvega škofa češkoslovaške cerkve za Moravsko in šlezijo. veden na češkem brzovlaku Praga-Trst in tudi na avstrijskem Dunaj-Zagreb.
*	Trst generalissimu Diazu. Tržaški odbor za aneksijsko proslavo je poklonil generalisimu italijanske vojske, Diazu, zlato svetinjo in spomenico iz pergamenta. Svetinjo je izdelal Rug-gero Rovan, spomenico pa arhitekt Noulians in prof. Peric.
*	Požar. V Volčjem potoku je pretočeni ponedeljek uničil požar posestniku Janezu Dimniku hišo ni vsa gospodarska poslopja. Zgorelo je tudi troje goved in en konj. Družina je rešila le golo življenje. Kako je nastal požar, ni znano.
*	Gozdni požar pri Lazah. V gozdovih nad Lazaini ob južni železnici je včeraj popoldne izbruhnil požar, M je aničil ogromen gozdni kompleks. Gorelo je do pozne noči. Škoda je ogromna.
*	Požar na ljubljanskem barju. Posestniku Josipu Ponikvarju na Ižanski cesti je proti jutru začel goreti svinjak, kjer so bile kokoši Soseda je ogenj zapazila in je Ponikvarjeve zbudila, da so potem ogenj sami udu šili. Zgoreli so trije svinjski hlevi, svinjska kuhinja, dva prašiča, deset kokoši in nekaj gospodarskega orodja. Ponikvar ima okoli 25.000 kron škode, zavarovan pa je bil za 600 kron. Nastanek ognja si tolmačijo tako, da je ponoči skušal neznan kokošji tat odnesti iz hleva kokoši. Pri tem mu je najbrže padla goreča vžigalica na slamo in jo vžgala. Tat pa je pobegnil.
*	Razpečevalec s ponarejenim žigom žigosanih kron. Na stanovanju nekega Sadibašiča Ahmeda na Valvazorjevem trgu je policijski kriminalni organ zaplenil velike zavoje dvo- in enokron-skib bankovcev, ld so bili žigosani s ponarejanimi žigi »Kotarska oblast Ruma*, odnosno »Osijek*, »Vinkovci*. Zavoji teh bankovcev so bili last nekega kupovalca stare obleke Ramo Lumbiča iz bosanske Dubice. Celokupno je policijski organ zaplenil 1765 komadov bankovcev po 2 K in 509 komadov po 1 K. Lumbiča, ki se izgovarja, da mu je dal te bankovce neki železničar v Zagrebu z naročilom, naj jih v Ljubljani razpeča, so zaprli in izročili sodišču.
Mlad tat. Pri knajpovem kopališču Mostecu* na Jezuitskem hribu pri Zgor. šišiki je v gozdu grabil listje dijak Janko Babnik. Med delom je slekel suknjo, suknjič in boljše čevlje ter vse obesil na drevo. Mimo je prišel 131etni fantalin in mu vse odnesel. Babnik ima 3000 kron škode.
9 S kolesom mu je izbil štiri zobe. Zanimiv kazenski slučaj telesne poškodbe jc bil v Spodnji Siškl Sedlar v topniškem nrzenalu Stevo Drempetič jo v Spodnji Šiški v Kavškovi ulici podrl s kolesom na tla učenca H. razreda ljudske šole. Pri tem mu je izbil štiri zobe, ki ne bodo več zrasli. Sodni zdravnik dr. Lesjak je v svojem zdravniškem mnenju izjavil, da je bila poškodba sicer lahkega značaja, toda z ozirom na izgubo zob jo je smatrati za težko.
• Popadljiv pes. V bližini občinskega urada na Selu pri Mostah je srednjevelik, rjav in kosmat pes popadel sedemletno deklico Viktorijo Pogačnik, hčerko žel. izprevodnika, in jo močno ugriznil v stegno. Na odredbo okrajnega zdravnika dr. Zivka Lapajneta so deklico odpeljali na Pasterjev zavod v Zagrebu. Psa so izročili mestnemu konjačn. Bil je lastnina posestnika AliČa na Selo.
•= Uporaba vagonov na teritoriju beo-! kov. 25 uradniških pripravnikov. 55 ni^ grajske železniške direkcije. Beograjska ' " " železniška direkcija je izdala sledečo na-
redbo: 1.) V zaprte vagone se sme tovo-riti edino ono blago, ki ga določajo tozadevni tarifni predpisi. 2.) Do nadaljne od redbe se smejo uporabljati za prevoz samo odprti dobri vagoni. Za ostalo blago ki se prevaža v odprtih vozovih, pa se smejo uporabljati samo taki vagoni, ki vsled svoje konstrukcije ne morejo služiti za prevoz premoga. Za tovorjenje dolgega gradbenega lesa ali predmetov preko vagonske dolžine se morajo upo rahljati posebni vagoni s premičnimi naslonjali. 3.) Specijalni vagoni serije M so določeni izključno za drobnico, a novi vagoni od števila 70.001 do 70.020 in od 70.300 do 70359 samo za prevoz živil ali takega blaga, ki ne zamale vagonov, Nemški vagoni, ki prihajajo natovorjeni z blagom, se morejo ponovno natovoriti blagom, ki je namenjeno za Nemčijo. Ce takega blaga ni, jih je treba odpremiti v Sombor ali v Novi Sad ali trajektom pre ko Smedereva na Kovin, kjer se bo to vorilo blago, namenjeno za Nemčijo.
= Nekaj podatkov o lesni industriji v Bosni. Dunajski židje Eissler, Ortlieb in Regenstreifen participirajo na velikem de lu kapitala, ki je naložen v »Bosensko šumsko industrijo* v Zavidovičih in gozdnih kompleksih Olovo, Han in Pje sak, koder teče tudi 125 km dolga industrijska železniška proga. Vlada je doslej začela čistiti v Steinbeisovem podjetju nemške uradnike, ki so s 6vojo pasivno rezlstenco prizadeli veliko škodo pod jetju. To podjetje je prevzela država od bosanskega erarja. — Eisler-Ortliebova tvrdka še vedno ni nacionalizirana, čeprav so se zanjo interesirale država in večje jugoslovanske banke. In vendar ima Eiss ler-Ortlieb v Zavidovičih mnoge prodno sti pred Steinbeisovim podjetjem. Žage v Zavidovičih so centralizirane in obvladajo ogromne gozdove z enotno železniško progo na Pjesak. Lesni proizvodi različ nih vrst se plačujejo z visokimi cenami na Francoskem in v francoskih kolonijah, največ v severni Afriki. Na skladišču v Zavidovičih se nahaja lesa v vred nosti 8 milijonov francoskih frankov. Obrat na žagi in delo v gozdovih se Se ni moglo razviti, ker se še ne ve, komu bo podjetje pripadlo.
Pred novo stavko stavbnih delavcev. Zidarski in stavbni delavci v Zagrebu so predložili delodajalcem memorandum o povišanju mezde. Ker delodajalci nočejo o tem ničesar slišati, pride najbrže še tekom tedna do stavke.
= Carina za vino iz Italije. Iz Beograda poročajo: Ministrstvo za trgovino do biva dnevno predloge iz Dalmacije, v katerih se z ozirom na trgovinski dogovor Italijo zahteva, naj se določi za vino iz Italije visoka carina.
Železniške dobave. Kakor poroča trgovska in obrtniška zbornica v Zagrebu, je razpisalo ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu dobavo različnega materijala za opremo osebnih vozov, kakor tapete, pozamenterije linolej itd. Rok za ponudbe je 27. t. m.
= Naši mlini na avstrijski meji so brez dela, ker se sme žito v obmejnih krajih pošiljati tudi v avstrijske mline. Ne glede na škodo, ki jo imajo zaradi tega naši mlinarji, se nudi s tem tudi prilika za bujno tihotapstvo. Žito gre namreč večinoma v Gradec in na Dunaj. Okrajna glavarstva so bila na to že opozorjena, vendar pa do sedaj še niso ničesar ukrenila proti temu.
= Povračilo 20odstotnega odbitka poštnim blagajnam. Finančni minister je iz-posloval pri finančnem gospodarskem komiteju, da 6e morajo poštnim blagajnam izplačati 20odstotni boni, ki so bili izdani o priliki zamenjave avstrijskega denarja. Poštne blagajne so jih namreč izplačale v denarnih nakaznicah in jim seda vedno primanjkuje denarja.
Zgradba mostov med Zemunom iu Beogradom. Nek ameriški konsorcij se je ponudil naši vladi, da zgradi med Zemunom in eBogradom več mostov in uvede promet s tramvaji in omnibuEi. Vsa dela bi izvršil na svoje stroške, zahteva pa zato koncesijo za 50 let. Vlada se bo v kratkem posvetovala o tej ponudbi.
= Nova briketna tvornica. Po inicija-tivi ministra saobračaja Jankoviča se u-stanovi z glavnico dva milijona dinarjev nova briketna tvornica, ki bo pretvarjala premogovni prah ▼ brikete.
— Moderna kmetijska mlekarna in sirarna se ustanovi v Vladimirevcu pri Osjeku.
Nova naredba o devizah in valutah odgodena. Dne 15. t. m. je imela stopiti v veljavo nova naredba o devizah in valutah. Kakor se nam poroča, je pa cela stvar odgodena, dokler ne bo v dalmaciji in Sušaku izmenjan denar.
Nova gospodarska revija o Balkanu. V Parizu je te dni izšla prva številka revije «Balkans», revue industriclle ct com-merciale. Izdaja jo Petrovič Espress Company, a svrha ji je, da francoske kroge informira o indastrijalnih in trgovskih potrebah in razmerah Balkana. Cena posameznim številkam je 1 frank. Revija je zelo elegantno opremljena in njena vsebina bogata.
= Znižana železniška tarifa za hlode. Na prošnjo Zveze industrijeev v Ljubljani je znižana železnifka tarifa za neobdelan okrogel les za 40 odstotkov, ki se dovaža na naše žage v svrho nadaljne obdelave. Doslej se je plačevala tarifa V. razreda, v bodoče pa nižji razred S.
=» Narodna banka Srbov, Hrvatov in Slovencev zanosluje doslej 133 uradni-
' jih uslužbencev, skupno 248 oseb.
= Prevozne tarife za špirit Prometni ministrstvo namerava znižati železniške! tarife za špirit in zbira zaradi tega po* trebne staistične podatke o izvozu špi4 rita od trgovskih iu obrtniških zbornic.
— Premestitev pomorskega poveljstvi iz Bakra v Split Iz Beograda se poroča:,' da je ministrski svet definitivno odločiL da se pomorsko poveljstvo premesti ia Bakra v Split.
560 916 1800 1270 745 400 2000 675 1355 290 10450 10550 745 645 975 435
d«
blago 935 1540 590 930 1850 1280 750 415 2040 685
300
Borza 11. aprila
Zagreb, devize: Berlin 232 do 28S, Cukarešt 199 do 208, Rim 627 do 62», Iiondon 559 do 561, Newyork 142,28 dol 144, Pariz 1007 do 1010, Praga 194 do 195, Švica 2500, Dunaj 22,05 do 22,15, Budimpešta 47 do 51. "Valute: dolar 139,50 do 140, avstrijske krone 22 do 22,50, rublji 75 do 85, češke krone 190, funti 545 do 558. franki 990 do 1020, markei 227, leji 197 do 198, italijanske lire 620 do 627. Blagovna borza: koruza) 460, oves 440, moka nularica 1560, št. % 1460, kolomaz v škatljah 1550, vse franko Zagreb; nemška sol franko Zagreb] 550.
denar
Banka za Primorje t > « 925 Hrvatska eskomptna banka . 1500 Jugoslavenska banka . . • Ljubljanska kreditna banka < Eksploatacija drva • . ■ ; Slavonia ...«*■»• Srpska banka
Trgovsko-obrtna banka i « Jadranska banka. t ■ ■ • Goranld •
Gutman . .... t t t Banka Brod na Savi • Praštediona ...» Narodna šumska industrija t '30 Narodna banka . . . . t 640 Ljublj. strojne tov. in liv. . 970 Rečka pučka banka	i 425
Slovenska eskomptna banka 630
Beograd, valute: dolar 35,10 35;30, franki 250 do 252, lire 153 do 154, leji 50,25 do 50,50, levi 42 do 43, markej 51,50 do 51,75, češke krone 45,50 do 45,75, avstrijske krone 5,60 do 5,90, napoleoni 118 do 120. Devize: London 140,50 do. 141. Pariz 253 do 254, Solun 260 do 268, Praga 48,50 do 49, Berlin 58 do 58,50, Dunaj 5,50 do 5,55, Milan 156 do 157.
Dunaj devize: Zagreb 428 do 452, Beograd 1712 do 1732, Berlin 1005 dot 1011, Budimpešta 213 do 215, Bukarešta 912.50 do 922.50, London 2402.50 do" 2422.50, Milan 2712 do 2732, Newyork 607, do 611, Pariz 4330 do 4370, Praga 842 do? 848, Sofija 745 do 755, Varšava 73.50 do; 74.50, Zuirich 105.75 do 103.25. Valute? dolar 601 do 605, levi 705 do 715, markef f 1006 do. 1012, funti 2400 do 2420, franc. franki 4305 do 4325, lire 2705 do 2735,; dinarji 1698 do 1718, poljske marke 81! do 83, leji 910 do 920, rum. rubelj 272 dfl» 287, švic. franki 105.25 do 115.75, češko-slov. krone 842 do 848, ogrske kron* 210.50 do 212.50.
103--* 103—i 245'—• 79 5Q 3400— 1650-— 1705 — 1330--3010--J 4750-— 1500-— 3790-— 4660-— 2900.—' 6700-13700--J 4100*— 8500—:
Avstr. kronska renta > t • • j majska renta i » • t • Ogrska kronska renta ; i • > V. avstrijsko vojno posojilo > • Turške srečke ..... i « Avstr. kred. zav. za trg. in ind. Anglobanka .*(»»••• Bankverein ■ > > i ■ i i • LSndcrbank : s	i
Avstro-Ogrska banka s g * • Bosanska zemaljska banka » • Zivnostenska banka . . . ■ i Državne železnice j * • « « Lombarde . ■ ■ : i i « ■ Alpine-Montan
Praška železna Industrija • • Trboveljska premogokopna . . Leykam. papirnica t t • ■ . Zenica-žclezo ...,.»« —'-i Kranjska železna industrija . , 9050--^ Praga, devize: Berlin 118.25 drt 119.75, Zurich 1278.50 do 1281.50, Milan: 321 do 323, Pariz 520.50 do 523.50, London 285 do 287, Newyork 71.75 do 72.75, Beifrrad 206 do 208, Bukarešta 108.87 doi 110.57, Sofija 85.50 do 86.50, Dunaj 10.85 do 11.85, Varšava 8.25 do 9.25, Zagreb! 50.87 do 51.87, Budimpešte 25 do 26. Valute: marke 118.25 do 119.75, švic. franki 1237.50 do 127050, lire 318 do 320, franc. franki 517.50 do 520.50, funti 283 do 285, dolarji 70.75 do 71.75, dinarji 19T do 199. leji 108.87 do 110.37, levi 81.75 do 82.75, avstrijske krone 10.85 do 11.85, poljske marke 8.25 do 9.25.
Berlin. Devize: Italija 272.70 d<%. 273.30. London 241.87 do 242.57, Newyork; 61.73 do 61.87, Pariz 441.55 ,do 442.45, Švica 1070.90 do 1073.10, avstrijske krono" 17.85 do 17.895, Praga 84.725 do 84.735, Budimpešta 22.47 do 22.53.
Zurich, devize: Berlin 9.40, Newyorii 5.77, London 22.60, Pariz 41, Milan 25.45, Praga 7.95, Budimpešta 2, Zagreb 7.10, Bukarešta 8.60, Varšava 0.70, Dunaj 1.675. avstrijske krone 1.
Vremensko poročilo
Liabliana 306 m nad morjem
D 31
11. april
a
E
., eua O o o
7. nri 14. nri ». ari
H
o
• fl -
li«
■jia»
740-2 371
ia §1
Vetrovi
• 4
18-»
737'S 110-7
■U m, vzh.
Nebo ;S
_J|
Jaaoo
Sredn a -cčeraiicia temperatura 110, nonaaloa Vremenska napoved: lepo aer. vreme
Salsce vzfaaia ob 5"19 zabaia ob 18'47
Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. J\ Jelene.
nraFstnl atelje
n
stvo f ILI?
P R Z S 7 O U, hotel Blalio, se priporoča.
K« b-rt
Prayo \mlfa tiiceunilie S0
m:.__:__......1 l-..	eno
(kopriTa)
• >iis> •>lanui.i. ■•»»umu. jn razne bice priporoča tvr.lka	639 3—1
OsvaSd Bsteeae, Lies&ljjana
Sv. isisoba irg 9.
Svlnfslio m t,
čisto, doma topljeno, iijjiiicw iiimu!) razpošilja in ponudbe sprejema od 50 kg naprej po najnižji dnevni ceni tvrdka Janko Fcpovič, LJubljana.
330 39-27
suha, cepljena, se dostavljajo ▼
---»j vsaki množini tudi na dom. Sprejme
se tudi vsaka druga prevožnja. M. Je-rančie, Karlovška cesta 8. 627 3—2
Ilirija, Jurjevo, Cipulia, nadalje ličilo (biks), inast za o c vi je in apretnro sa usnje po najnižjih cenah priporoča	640 3—1
©swa3s§ Oobeie, Mublasna Sv. Jakoba trg 9.
Zupi se
v oholici ljubljanski z gospodarskim poslopjem in s dveaia do trsmi orali zemlja. Po-izve sc v pisarni odvetnik' dr. Josipa Grabl07l0a, Ljubljana, Sodna ulica št. li.	623
mnanion
gospod ali gospdč., v večjo že vpeljano trgovino, če mogoče učen meš. blaga. Pismene ponudbe pod ..Kapital" na upravo ,Jutra". 645 2—1
PMjt! II emisije
vsakršnega blaga isvrii najhitreje
prevozniiko podjetje
JOSIP TURK
575 Radeckega cesta 3. 10-7
Krajni Šolski svet v Trbovljah naznanja žalostno vest, da je v pondeljek, dne 11. aprila 1921 preminul njegov
vesten in marljiv član, gospod
Ivan Kramer
trgovec v Trbovljah.
Načelnik: Vodniek.

tnala. lepa. 10 minut o,l Kranja, naprodaj. • Več pove Ivan Volk, Primskovo pri i Kranju.	624 5-4 !
Mm jsdHni in seraslii "Kroni-
»|k se prodaja na južnem kolodvoru od ! I 8. are ziut'.aj do 6. ure zvečer 100 kg ■J00 kron, večjo množine p« dogovoru preti takojšnjem plačilu in odpeljavi. Vsak kupec j denar in vreče prinese seboj. 3—1
vse letnike »Ljubljanskega AšipUiau Zvonar. Tudi posamezne letnike, zlasti 188!. 1S8G. 1889,1SD3 do 1901, 1910, 1U11.1916. Ponudbe ua upravništvo »Jutra>. Sodna ulica 6.	6
Županstvo V Trbovljah naznanja žalostno vest, da je njega dolgoletni zaslužni blagajnik in gerentski sosvetnik
gospod
trgoveo v Trbovljah
danes ob 1. nri ponoči preminul. V Trbovljah, dne 11. aprila 1921.
Gerent: Fr. Mercina.
1 Kavama Leon, Ljubljana, Stari trg št. 30 f
vsak dan ob 9. uri zvečer
576 10-5

Spsdicijska tvrdka
na Raksku
preskrbuje najhitrejše vse	v spe-dicijsko stroko spadajoče posle,
tudi	013 1
F. BRUHAT
liubljsna
426 52-44
iktupa in tkanine
Mestni trg 25/1.
IMI
I. SANDRIN LJUBLJANA
Velika zaloga vsakovrstnega
244 86—8
■iimcate vezalke sa čevlje kvaoksneo, dišeae milo, glavnike za česanja, otročje se-a&lks, žllse iu viltoe iz aluminija priporoča	641 3—1
©olssi«,»
Sv. Jakoba frg S.
IISHIA kož, podplatov, gonilnih Uwll|fl jermenov in boksa
na debelo "Vi
Mestni trg 6.
t, E,fiife5fana
598
%
8-2
lin pilili: ^ I
Poriiand - cement, zidno in strešno opeko, cementne strešnike, cementno-azbestni šfcrilj (eternit), cementno cevi, dre-nažne cevi, apno, Watpraof (cerezit), asfalt, izolirne plošče, lesni ceniont. pristno strešno lepenko št. 80, iOD in 120, strešni lak, katran, kar-bolinej, gips itd. dobavlja
M.mk Romercljelno MM
LjGiJ'1303, Blelisžisosa cestj 13.


omladno in poletno sezono
novodošli elegantni vzorci angleškega sukna!
Zahtevajte vzorce!
o
Vsakovrstne obleke
za gospode in dečke lastnega izdelka po najnovejših krojih.
Fpga kranjska razpoHiiralna manufattnre, mode in Mfccije
SCHWAB & BIZJAK
Ljubljana, Dvomi trg 3, pod Narodno kavarno.
Najcenejše pleskanje železa
^PBIUGBAFBIT^
specialna barva proti rji.
Samo enkratno pleskanje za pet let, brez uporabe minija.	644 3-1
Domač izdelek, v inozemstvu priznan.
wFROMET"
teBtn. ind. podjetje, dr. z o. z. v Ljubljani.
Kovine, gume, barve, kemikalije, strojna olja, bencin.
t
Po dolgi arakepolni bolezni je umrl ▼ 63. letu svoje starosti naš ljubljeni, predobri soprog, oče, ded, brat, stric in srak, gospod
Ivan Kramer
bivši trgovec in član več javnih korporacij.
Pogreb predragega pokojnika se vrši r sredo dne 13. t. m. ob 16. nn iz hiše žalosti na pokopališče v Trbovljah.
▼ Trbovljah, dne 11. aprila 1921.
»
Antonija Kramer, roj. Camer, soproga. Dr. Albert Kramer	Milko Kramer
minister na razpoloženju _	ind. ravnatelj
sinova.
Anioa Pučnikova Filomena Widra, roj. Kramer
hČL	soproga rod. ravnatelja
sestra.
Dr. Josip Pučnik Anči Kramarje va, roj. Kalina
®dTetnik	sinaha.
zet
Inž. Adolf Widra
rud. ravnatelj, svak.
Vnnčad in ostali sorodnikL	649
660
Posojilnica v Trbovljah naznanja vsem zadrožnikom žalostno vest, da je umrl v pondeljek, dne U. t m. njen vestni in delavni član načelstva gospod
tpgro-veo -v Trbovljah.
Pogreb bo v sredo popoldne ob 16. url
Načelnik
Josip Moli st,
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo globoko užaloščeni, da je naši iskrenoljubljena predobra mati, stara mati, gospa
Marija Pnc-oua, roj. M
previdena s svetimi zakramenti, preminula v Gospodu včeraj ob Šestih popoldne T 76. leta starosti.
Prenos zemeljskih ostankov ljubljene pokojni« bo jutri, v torek dne 12. aprila ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Stari trg Stev. 11», na pokopališče k St. Križu.
Sv. maše zadažnice sa bodo brale v župui cerkvi sv. Jakoba. Priporoča se v molitev in blag spomin.
V Ljnbljani, dne 11. aprila 1921.	646
Dr, Dlako Pno, Fr&no Pse, sinova; Hira, Faaf, hčeri; »»talija, siuahi; Igor, Boris, Fanioa, Vladko, vsuVi.
Brez posebnega obvestila.
Umrla je, previdena s tolažili svete vere, naša iskreno-ljubljena soproga, oziroma mati, stara mati, sestra, teta, gospa
NežaToman
soproga nadučitelja.
Truplo njeno se prepelje iž Maribora v Moravče ter se položi v sredo, dne 13. aprila ob osmih zjutraj, v domačo zemljo.
Moravče, dne 10. aprila 1921.	64?
Žalujoče rodbine:
Tomanova, Dolničarjeva, Krautova, Orehkova.
Prodi se
m
osebni avtomobi
35/18 H. P.
s predvojnim motorjem, popolnoma prenovljen, dve karoseriji. Ena od? prta, porabna za prevoz 10 osob ali Klikih tovorov (do 1000 fe?) in ena zaprta (limuzina). Ogleda se lahko v delavnici Št. Vid nad Ljubljano hiš. it. 69. Dopisi na Anončno ekspedicijo AL Matelič, Ljubljana, pod „ Avto".	648 3"1
Natisnila Delniška twHm«- d. d. v LiuMiani.