NovicezNewburga linijski stavkarji. Mnogo bolezni in nesreč v naselbini. Velika nesftča je ^adela družino Mali na 83, cesti med Marble in Burke. Osemletni sin se je igral z drugimi dečki okrog ognja, ko skoči tovariš za njim in ga zapodi na cesto. V istem hipu je pri- f u t drvel teSki voz avtomobil in ga podrl na tlak. Kolo mu je šlo preko ramen in glavo, tako da je bil le še malo živ, ko so ga pobrali in hiteli z njim v bolnišnco, kjer je kmalu zdihnil. V današnjih dneh ne gre otrok nikdar Čez cesto brez scnrtne nevarnosti. Bog naj tolaži stariše v njih zgubi. To je bil njih najstarejši sin. Pogreb je preskrbel A. Crdina. Udeležili so se ga vsi šolski otroci. Vsem šolarjem naj bo ta žalostni slučaj v vzgled, da ne bodo tekali brez skrbi in se igrali na cestah. Vselej poglej in postoj, predno stopiš na cesto. Po mestnih ulicah je sedaj večja, nevarnost kakor na železnici. V četrtek pop. ob I. uri je umrl Vinko Žeitz, star 40 let. Bolehal je na srčni bolezni. V Ameriki je bival 20 let, doma iz Bistrice, fara St. Rupert. Tu zapušča ženo in 4 otroke. Bil je član dr. Brooklyn. Pogreb se vrti v soboto, ob 9. uri iz hiše žalo-sTni 3700 W. 14th St. pod vodstvom Fr. Zakrajšek. Naj počiva v miru! Bolan je tudi Mike Chample že dolgo časa, in bolezen je teško ozdravljiva. Mrs. Miš-maš-Rose Legan — je na po-vratku k boljšemu zdravju'; bila je hudobolna. John For-tuna ml. tudi pravi, da za enkrat še ne misli stanovati na Kalvariji, in se torej hitro povrača k moči. : Krščeni so bili zadnjo nedeljo Mary Hočevar, 3433 E. 78th St. Frances Udovc, 3699 E. 78th St. Anna Mary Snyder, 3514 E. 82nd St., in pa Josephine Hrvatin, 10600 Way St. Potem pa naj še kdo pravi, da deklet ni v New-burgu! Še dolgo ni potreba iti fantom ven iskat svojih družic. Družina Gabriel Rus iz 81. ceste je začela graditi svojo hišo na Rosewood, ki bo dosti velika za dve družini, in vsa moderno opremljena. Kontrakt sta sprejela domača kontraktorja, Breznikar & Lipoglavšek. Družini Rus Častitamo. V novo opremljene prostore se je preselil Mr. Louis Prhne, in ima sedaj jako dobro opremljeno krojačnico. Tudi ta napredek je o; k. Ca-stitamo! Naš štatistikar Father Bombach, se pohvali jako z napredkom, ki ga ie naredila1 naša naselbina. Pravi, da spada sedaj v to Župnijo 707 družin, to je, če se Šteje vse, tudi take, ki irtč ne šte jejo. Večina teh družin jfe zavednih Slovencev, ki povsod delajo za napredek. Le nekaj je takih, ki so naselbini v korist toliko, kakor kamen na vratu plavača. Teh je malo, pa še teh ne bi bilo treba. Cerkev sv. Lovrenca dobi za Velikonoč nov "Božji Grob". Polovico tega, kar bo stal, je zapustila Mrs. Julija Klink, ki je lansko leto umrla, drugo polovico pa bodo darovali dobri farani, Mahj-ka še $50. Prihodnjo nedeljo, takoj So obtoženi od velike zve-zine porote. Zvezina velika porota je v sredo obtožila 12 železničarjev, članov železniške unije. Vsi ti obtoženci so bili lansko leto na železniškem štrajku. Obtoženi so .zarote, da so ustavljali pošto, potniški in drugi promet na železnicah, ki vozijo skozi Cleveland. Posebno so pa še ob-dolženi, da 50 uničevali in poškodovali železniške vozove Nickel Plate železnice, Pennsylvania, Big Four indr. Obtoženi so, da so preprečili železnicam, da niso mogle voziti in da so prigovarjali uslužbencem, da zapuste svoje postojanke nepostav-nim potom. Obtoženi so: A-dam Drylie, E. J. 0'Hern, John Campbell. .WHIiam Mickelson, P. E. Montgomery, Barney Grobowski, William Hanrahan, John Mani-on, Herbert Schmidt, Archie Wilson, Albert Ong in John Doe, katerega opravo ime je neznano. Vsi obtoženi so ofl-dolženi kršenja postave izza leta 1890. Obtožnica pripoveduje, kako so se zgorej omenjeni štrajkarji zaroftlij da uničujejo lokomotive. Kot štrajkarji so šli v Huron, Ohio, kjer so dobili delo pri Erie železnici in so kot elavci poškodovali več j( iomotiv, Obravnava *pro" obtoženim se prične drugi teden. Klanje Bulgarov. -_ » Jugoslovani so jih 280 pobili ob meji. — Governer Donahey, je vetiral postavo, ki zapoveduje, da mora vsakdo imeti licenco, kdor hoče ribe loviti. Governer se je izjavil, da je nesmiselna postava, ki nikakor ne odgovarja demokratičnim principom Amerike. Jorej v bodoče bo lahko vsakdo ribe lovil kjerkoli in kac^arkoli, kakor je to bilo dosedaj. — Obletnico, odkar je bila odprta grocerijska trgovina "Mihaljevich Bros. Co.\na 6201 St. Clair ave. obhaja dotična tvrdka te dni. Čestitamo! — Iz Collinwooda se nam poroča: Direktor!j Slovenskega Doma opozarja naše delničarje in slavno občinstvo na lepo igro, katero priredi dramatično društvo Lilija v nedeljo, 11. marca. Dolžnost naša je, da se udeležimo polnoštevilno, ker društvo Lilija je odsek Doma ter s tem koristi Slov. Domu in dela za procvit cele naše naselbine. Tudi Cleve-landčani so vabljeni/ da se udeležijo, ker igra je v resnici zanimiva in pretresljiva. "Sad Greha", kot je naslov ijerer je vsepovsod dobila velik uspeh, kjerkoli se je uprizorila. Na svidenje torej v nedeljo! — V sredo se je vršila tekma na Lauschetovem keglji šču med kegljaškima kluboma "Bukovnik" iz Clevelan-da in "Strnishas" iz Collinwooda. Igrali so tri igre. Izid. Bukovnik 2772, Sfernishas 2485. V soboto igrajo na Kmetovem kegljišču v Col-linwoodu ob 8. zvečer, in sicer zopet tri partije, in tu se bo odločila zmaga! po drugi sv. maši, to' je nekako ob pol 9. naj se zberejo v cerkvi sv. Lovrenca vsi možje ali pa drugi zanesljivi zastopniki družin, in fantje za kratek, pa zelo važen pomeri ek. Belgrad, 8. marca. Ob bul-garsko - srbski meji je prišlo včeraj do hudih spopadov med jugoslovanski rednimi četami in med bulgarskimi komitadžiji". Vnela se je huda bitka, tekom katere je bilo 270 Bulgarov ubitih, in Jugoslovani so jih -mnogo u-jeli. Bulgarska vlada odklanja vsako odgovornost za nastop svojih rojakov. Ti bul-garski "komitadži" s6 navadni roparji, ki plenijo ob meji. Monakovo, 8. marca. Nemška vlada je zopet preprečila načrt monarhistov, da se polotijo vlade. Aretirana sta bi- pr< vodja Hugo Mac^iaus, ki sta se zarotila proti republiki. la profesor Fuchs in igro iaus, repi Glavni zarotnik dr. Kuehle, je storil samomor, ko so ga aretirali. Zarotniki so hoteli upeljati monarhijo na Bavarskem, Berlin, 8. marca. V nemškem državnem zboru je včeraj več poslancev zahtevalo, da se prekliče mirovna pogodba, katero so Nemci podpisali v Versailles z zavezniki. Socialisti so napadli A-meriko, ker ne naredi ničesar glede Ruhr položaja. Nemčija, da je zaupala 14. točkam Wilsona, zato se je podala. Nemci se glede Rahra ne smejo podati, sicer prenehajo biti svetovna, sila, so povdarjali govorniki. ■ o- — Zadnji čas, da plačate račune za plin je samo do pondeljka, 12. marca, do 12. ure opoldne. Plačajte v našem uradu in prihranite si stroške, odstotke in pot ter zamudo časa v mestu. — Mr. Jos. Mohar nam naznanja : Plumberska tvrdka poznana pod imenom Mohar & Oblak ne obstoji več, pač pa Je Mr. Jos. Mohar sam prevzel vse dolžnosti in obveznosti tega plumberskega podjetja. Mr. Mohar bo v nadalje posloval kot izvež-ban plumber na 9206 Superior ave. odkoder se pa v kratkem preseli bližfe v slovensko naselbino. Rojakom ga priporočamo. + — Že smo mislili, da vsi slišimo travo rasti in da prihaja pomlad, ko nam je na-metalo snega kot v Rocky Mountains. In v 12. dneh bo uradna pomlad, glede snega smo pa ravno okoli Božiča. — Unija uslužbencev cestne železnice bo imenovala posebnega razsodnika, družba cestne železnice pa zopet enega, in ta dva zvolita tretjega, ki bodo potem se pogajali, ali naj se plača us-lubencem po 15c. več na uro. — V svojem stanovanju se je obesil 68 letrii August Petersen na 427 Woodland ave. Tam je stanoval že 12 let. Videli ga niso že zadnjih 10 dni, in večkrat so trkali na vrata njegove sobe. Petersen je bil skoro gluh in so mislili, da ne sliši trkanja. Ko so pa v sredo zjutraj vrata s silo odprli, $o dobili njegovo truplo prav pri vratih. •Mož se je obesil na kljuko ori vratih. Vsa znamenja so kazala, da je mož že več kot osem dni mrtev. — Za dva milijona dolarjev vrednosti ie bilo izdanih letos februarija 'meseca več dovoljenj za nove zgradbe v Clevelandu kot v istem času lansko leto. Ne varuje mesta pred suhimi surovežL Državni pravnik Stanton je napadel policijskega načelnika v Clevelandu, Graul, da je on odgovoren, da prihajajo v Cleveland razni študentje in privatni detektivi, ki pod krinko prohibicije, napadajo Glevelandčane v njih domovih, jim grozijo in vlačijo pred izvenmestne sodnije. Chief Graul kot načelnik mestne policije ne bi smel dopustiti, da prihajajo ti elementi v Cleveland. Državni pravnik dolži Graula, ker ni preprečil divjanja teh elementov v Clevelaiidu. Ob-jednem je državni pravnik začel iskati pota in sredstva, da v bodoče prepreči detektivom in vohunom vaških sodnikov prihajati v Cleveland in iskati kršilce prohibicije. Stanton j je citiral Crabbe postavo, ki nikakor ne daje pravice vaškim občinskim zborom, da bi potrošili denar za operacije izven njih okolice. Stanton pravi, da vaški sodniki y svojih vaseh nimajo skoro nobenih dohodkov, zato poželjivo gledajo na Cleveland, kjer leži bogastvo. Zato so pošiljali svoje agente v Cleveland, kjer šo protipostavno aretirali, kaznovali, in potem ko so državi odjačunali 50 procentov kazni, so si ostalo svoto razdelili med seboj, bi-riči in sodniki. Posledica takega postopanja je, pravi Stanton, da nadlegujejo vaški biriči nedolžne osebe v Clevelandu, ter privatni detektivi izvršujejo Številno a-retacij, dasi nimajo nobene postavnosti v Clevelandu, toda aretirajo iz najbolj ničvrednih vzrokov da sebi napolnijo žepe. Tako se krši postava. Stanton je zagrozil, da bo prihodnji teden dal aretirati kakih dvajset detektivov in sodnikov okoli Clevelanda, katere bo obdolžil grafta in izsiljevanja. Med aretiranimi bodo povsem znnai sodniki in župani, s katerimi se je že marsikateri naših rojakov seznanil, ko so v svoji preveliki gorečnosti za svojo mošnjo, vršili nasilne aretacije po Clevelandu. Obdolžili bodo te sodnike grafta, sleparije, in enega celo uboja. Stanton se je izjavil, da ima dokazov več kot preveč, da se jih obsodi. Mi pbnovno pozivljemo rojake, ki vedo kaj protipo-stavnega o teh vaških bifi-čih, da naznanijo državnemu pravniku v stari sodniji. Prinesite dokaze s seboj, priče, itd. da dobijo nasilneži kazen, katero so že zdav-nej zaslužili. , -o- — Suhaški detektiv vaških sodnikov iz elevelandske o-kolice bodo sedaj imeli opra-tiv. Zjedinjenih držav, za kajti izdajali so se za detek-tvie Zjedinjenih držav, za kar lahko dobL vsak, kdor je to delal, po 2 leti zapora. Le po njih, kakor so oni po vas! — Zaštrajkati nameravajo vozniki pekarskih vozov. Zahtevajo $6.00 več na teden, kar pa je bik) odklonjeno. k — V pondeljek bo vložena v mestni zbornici resolucija, da mesto začne s pripravami, da se ustanovi mestna plinarna. — Lorain Avenue v mestu bodo zdatno razširili. Nemci vztrajajo Se nikdar ne bodo podali Francozom. 'ft 4' .•'■ .'••'•'.. ' \ Zamorski rudarji. i*.........M . Amerikanci jih importi-rajo v Nemčijo? Berlin, 8. marca. Iz zanesljivih virov se poroča, da nameravajo francoske četfe zasesti važno nemško mesto Frankfurt, poleg tega se pa pripravljajo, da tekom treh tednov zasedejo Munich, (Monakovo), glavno mesto Bavarske kot tudi druga večja mesta po južni Nemčiji. Belgijske čete bi se uporabile, da zasedejo' Monakovo. Ta načrt je pripravil za francosko javnost general De-Gouette, vrhovni poveljnik okupacijskih čet v Nemčiji, toda maršal Foch, vrhovni poveljnik zavezniških čet tekom svetovne vojne, se je temu predlogu na vse načine ustavljal. Foch je izjavil, da Francija nikakor ne more opravičiti svojega stališča, ako zasede južni del Nemčije, in bi zgubila pri narodih mnogo simpatije, katere še dosedaj uživa. Po Bavarski se že dalj časa vrši gibanje za monarhijo, in Nemci bi uporabili francosko umeša-vanje v bavarske razmere za splošno vstajo, ki bi povzročila mnogo prelivanja krvi. Iz Ruhr okraja se poroča, da so Francozi prepovedali pošiljanje angleškega premoga v Ruhrski okraj. Nemčija se je pa ponovno izjavila, da se nikakor ne pogaja s Francozi, dokler ostane le en francoski vojak na nemških tleh. -o- — Opozarjamo naše občinstvo na zanimiv koncert, katerega priredi Slov. Kat. pevsko dr. Lira v prostorih javne knjižnice na 55. cesti in St. Clair ave. v nedeljo, 11. marca ob 8. uri zvečer. Koncert je prost vstopnine, in je vsakdo'uljudno povabljen, da pride in sliši lepo petje. Med drugimi se bodo pele sledeče pesmice: "Ujetega ptiča tožba", "Na tujih tleh", "Ptički", "Nezvesta bodi zdrava", "Žabja ohcet" ter več drugih mičnih pesmic. Vsakdo je prijažno vab Ijen, da gotovo pride, ker vstopnina je prosta; sedeži zastonj, pesmi se pa bodo pele, kot jih zna naša "Lira". Uljudno vabi vodstvo javne knjižnice. — Jos. Boncsik, 809 Jerome ave. se je imel zagovar jati pred sodnikom Terrell radi dejanskega napada. Obtoženec je priznal, da že dalj časa neko Ano Stazzia, na 808 Hill ave. zaklada z žganjem. Kadar je imel kakšno dobro kapljo, jo je nesel ženski, ki jo je zopet naprej prodajala. V sredo zjutraj pa je prišel Boncsik k ,Miss Stazzia, ko je slednja s svojim 8 letnim sinom še ležala v postelji. Zahteval je denar, toda ženska iz enega ali drugega vzroka ni hotela plačati. Boncsik jo je raditega potegnil s postelje in skrajno surovo z njo postopal. Zdravnik ji je moral pozneje zašiti dve rani na glavi. O-semtetni sinko je pripovedoval na soetniji, da če ne bi bilo domačega psa v sobi, ki je skočil na Boncsika, da bi Mončsik njeno mater umoril. Ženska je tudi izjavila, da jo sili Boncsik poročiti, toda ona neče o tem ničesar slišati. Boncsik je bil obsojen na $200 kazni in 6 mesecev zapora. — Račune za elektriko lahko plačate vsak čas v našem uradu. I New York, 8. marca. Na parniku Majestic je dospel sem znani ameriški kapitalist, Harry V. Doherty, ki se je pravkar vrnil iz Ruhrske-ga okraja v Nemčiji. Pri svojem prihodu se je izjavil, da je že spopolnil načrte, glasom katere bo eksportiral iz Amerike od 2500 do 5000 premogaffev — zamorcev v Ruhrski okraj, da delajo namesto štrajkujočih nemških remogarjev. Ti zamorci bi aje dobivali $7.00 na dan plače, poleg tega pa stanovanje in hrano. (Sedem dolarjev je danes 580.000 nemških mark.) Doherty nadalje poroča, da ima Že pripravljenih najmanj 500 ne-unijskih premogarjev iz West Virgin ije, ki odplovejo na parniku Orduna dne 15. marca. In kakor hitro se morejo zbrati ostali, bodejo poslani za prvimi. Doherty se je izjavil, da je tozadevno že govoril s francoskim poslanikom v Washingtonu, Jus-serandu, ki sfc je o tem dogovarjal z državnim tajnikom Hughes, ki je izjavil, da radi pošiljanja zamorcev v Ruhr ne morejo nastati mednarodne zmešnjave. Doherty fcna v New Yorku detektivsko agenturo, in obrednem s svojim bratom Georgfe Doherty, ki je bil prej policijski komisar v New Yorku, preskrb je ob času štrajkov stavko- lomce kompanijam. Ko so včeraj vprašali v uradu državnega tajnika Hughesa, če je kaj resnice na tem, da nameravajo eksportirati a-meriške zamorce v Ruhrski okraj, kjer bi opravljali službo skebov, ,se je tajnik Hughes izjavil, da mu o takem načrtu ničesar znanega ni. ■ » f DR. IVAN TAVČAR. Dne 19. febr. je preminul eden najbolj poznanih Slovencev v domovini, dr. Ivan Tavčar. Rojen leta 1J851 v Poljanah nad škofjo Loko kot sin kmetskih starišev. Ko je postal odvetnik, se je posvetil politiki. Leta 1884 je bil zvoljen v ljubljanski občinski svet, kjer je ostal do leta 1921. Deset let je bil ljubljanski župan. Mož ima sijajne zasluge za slovensko kulturo, književnost in je bil eden najbolj odličnih narodnih borcev, časten spomin naj mu ohrani sleherni Slovenec. Kohler svetuje Časnikarji naj rešijo plinov« vprašanje. Združene delavske organizacije v ClevelanJu so imele v sredo zvečer zborovanje, pri katerem, so enoglasno odobrili nastop mestne zbornice v plinovem vprašanju. Tajništvo delavske zveze je dobilo nalog, da spiše resolucijo, katero naj se pošlje mestni zbornici. V tej resoli(diji delavstvo odobriva mestno zbornico in jo po-zivlje naj se ne poda kompa-niji. Delavska organizacija ni prepričana, da želi mestna zbornica pregnati plinovo družbo iz mesta, pač pa zasleduje le pota, s katerimi bi bilo ljudem največ poenaga-no. Župan Kohler je v sredo opoldne nasvetoval časni-arskim poročevalcem, ali ne bi bilo umestno, da se zbere odbor treh mož, ki niso v politiki, niti pri mestni vladi. Ta odbor bi stopil v dotiko s tremi možmi od pli-nove družbe glede cene plina. Mestna zbornica bi se morala obvezati, da bo sprejela cene, kakor jih bo določil ta odbor. Trije cleveland-ski časopisi naj bi imenovali tri nepristranske može za pogajanja. Na ta način bi se dalo plinovo vprašanje najprej rešiti. Medtem mestna zbornica ' da nadglasUje županov veto glede cen plina, in zojfet smo tam, kjer smo bili. o - — Henry Burns, ki je pii-znal krivdo, da je umoril svojo Ženo, je v četrtek na potu iz Clevelanda v Columbus, v dosmrtni zapor, pri- ifiSl^** -i' . „: i4 ._sž* ži — Državni pravnik Stanton je naročil v četrtek šerifu Stannard naj polovi vse suhaške agente, ki hodijo iz bližnih vasi v Cleveland ter jih aretirajo, ako nosijo o-rožje s.seboj in nimajo dovoljenja za to od državne oblasti. Stanton je naročil to že policijskemu načelniku Graul, toda slednji se ni zmenil za povelje, zato bo šel Stanton v pondeljek pred veliko poroto, ki bo prisilila policijskega načelnika, da prinese vse policijske knjige, od prve do zadnje, k drtav-nemu pravniku 1 Medtem pa bo šerif in jegovi pomočniki lovili suhaške agente v mestu in zunaj mesta ter jih a-retirall, če pri njih dobijo orožje. Tako ima vsak pes svoj dan. Enkrat so suhači vas lovili, zdaj bodo pa drugi suhače. povedoval šerifu, ki ga je peljal v zapor. kako je umoril o je >. Bi svojo ženo. "Mrs. Burns in jaz sva nekoliko pred polnočjo 24. oktobra zapustila najino hišo na Loraia ave. in se peljala proti poletni hiši v Mentorju. Spotoma se Mrs. Burns pritoževala, je bolna. Ustavil sem a^ mobil, ona je pa mahoma prijela za revolver in ga namerila na mene. Dvakrat je sprožila, toefa naboji se niso vneli. Potem sem jo pa udaril po glavi, da je padla z avtomobila. V tepežu sem tudi jaz padel z avtomobila. Potem sem nekaj časa čakal, da Mrs. Burns spregovori. Konečno je rekla, naj grem nazaj v avtomobil, in da me ne bo skušala ponovno napasti. Šel sem v avtomobil, toda Mrs. Burns je še dvakrat skušala streljati na mene, na da bi zadela. Ves divji sem se vrgel na njo in tolkel po njej. Mislil sem ,da mora biti mrtva. Moja prva misel je bila, kam spravim njeno truplo. Vlekel sem truplo v gozd, kjer sem dobil že plitvo skopano jamo, kamor sem vrgel truplo in za silo pokril. In danes mi je žal, da nisem takoj v začetku tega povedal." Burns je dobil dosmrtno ječo. Glasom obsodbe mora trikrat na teden trdo delati, in dvakrat na mesec biti zaprt v samotni celici. — V nedeljo popoldne ob Z se vrši v Slovenskem Domu v Collinwoodu, na Holmes ave. javno zborovanje železniških delavcev N. Y. Central železnici, razpravi bo primerno zj niške unije cijo. AMERIŠKA DOMOVINA (AMERICAN HOME). ISSUED MONDAY, WSDMNftAY AND f«DAt ; ; fe t« Ameriko Za Evropo - $4.i0 $5.50 Za Cftvdandpe> pdtti IS. Številk« - St T£ SSJT% BtožSrBB •nt JAMBS DBBBVEC, TM1 LOUIS j. PIRC, Bditar by njm In »e C*y af Cleveland and eieewhere. ta apirit VM|b in lufuf* mb Rntered u second alaee mM * the poet efftoe al Cleveland, Ohio under the A* •§ v ___;_ 63 No. 29, Fit March 9th 1923 Pomanjkanje naseljencev - delavcev- Vedno bolj se čujejo glasovi, zlasti iz jeklarskih kro gov da v Zjedinjenih državah primanjkuje delavcev. Pomanjkanje delavcev, ako je tako pomanjkanje v resnici, je nastalo v glavnem iz tega, ker vlada ne'dopušča več toliko Število naseljencev v Ameriko. Da se število naseljencev zniža, za to se je borila v prvi vrsti ^lavska organizacija American Federation of Labor. Voditelji te organizacije trdijo, da čimmanj novih naseljencev pride sem, toliko bolj sigurni so tukajSni delavci za stalen zaslužek, in toliko boljše plače bodo dobivali, ker bo nastalo pomanjkanje delavcev vsaj v gotovih strokah. Sedaj se je pa oglasila zveza veleindustrijalcev in tovarnarjev, ki zahteva, da je na vsak način nujno potrebno, da kongres naredi postavo, glasom katere sme več naseljencev kot dosedaj v deželo. Tovarnarji pravijo, da grozi industrijskemu položaju dežele kriza, ker tovarne z zmanjšanim Številom delavcev nikakor ne morejo izvrSevati naročil, kakor so obljubljena. . Pa niso samo industrijalci in tovarnarji, ki želijo imeti večje število delavcev. Oglašujejo se tudi farmarji, ki jako resno trdijo, da ne morejo shajati z delom, da ne morejo obdelovati toliko polja in sveta sploh, kot svoje dni. Poleg tega pomanjkanje farmarskih delavcev povzroča draginjo, kajti tem delavcem, ki jih imajo, morajo plačevati skrajno visoke plače, ker jih je teSko dobiti. Za farmarji prihajajo tudi železnice, ki kar jokajo za delavci, potem pa zlasti gradbeni kontraktorji, ki imajo naročil čez glavo, pa radi pomanjkakanja delavcev naprej ne morejo. Če je temu res ali ne, ne vemo, dejstvo pa je, da je zahteva po delavcih velika«* Zato trdijo, da je dober industrijski položaj dežele odvisen od tega, ako pride sem dovolj naseljencev, naseljencev, ki niso izučeni. V istem času pa tudi vemo, da je v sko-ro vsakem cnestu Zjedinjenih držav mnogo delavcev brez posla. Ta položaj v Ameriki je danes podoben nekdajnemu industrijalnemu položaju v rimskem cesarstvu. Rimsko cesarstvo je potrebovalo izvanredno mnogo delavcev. Domači sužnji, katerih je bilo sicer vse polno, niso bili vselej voljni opravljati vsa teška dela. Zato so rimski vlastodržci iskali novih sužnjev iz vseh krajev sveta, katere so impor-tirali v Italijo, kjer je bilo na italijanskih poljanah obilo dela, kot gradba cest in poslopij. Ti importirani sužnji niso godrnjali, ker so jim bile razmere nepoznane, zato so delali tudi ceneje, poleg tega so pa Rimljani grozili z njimi svojim sužnjefn, kajti cena je padla, kakor hitro je bilo dovolj importiranih sužnjev. t Od tedaj je minilo skoro 2000 let. Danes obstoji nauk, da je delo za človeka, ne pa človek za delo. Vsako delo, ki ne more vzdrževati delavca, da bi dostojno, človeškemu dostojanstvu primerno živel od plače, katero dobiva za svoje delo, se smatra po duhu ameriške demokracije (ali bi se moralo vsaj smatrati), da je nevredno za današnji ekonomski sistem. Kultura je danes vsaj toliko napredovala, da mora imeti vsakdo do delavca isto spoštovanje ter ceniti njegovo delo, kakor se ceni in spoštuje vsak drug stan. Ni resnica, da ameriški delavci nečejo delati ali opravljati dela, k niso plačana dovolj. Res je, da je vedno par stotisoč delavcev brez dela, ki bi sicer prijeli za vsako delo, ki se jim ponudi. Zato bi moralo pa biti prizadevanje delo-dajalcev, da tudi najbolj nevarno ali umazano delo narede tako, da je dovolj privlačno, kar se tiče obstanka, plače in razmer. Ako pa bo Amerika zopet iskala po svetu razne ne-izučene delavce in jih vabila sem, z namenom, da jih izkorišča s slabimi plačami, ker ne poznajo razmer, tedaj se bližamo zopet časom rimskega imperija. Delavec je ravno toliko dostojen kot vsakdo drugi v drugem poklicu, le plačajte ga dostojno, da bo enak v življenju tudi po sredstvih in premožnosti, pa bodete videli, da ne bo treba importirati kulijev iz celega sveta. V ENI NOČI IZ NEW YORKA V CHICAGO. Skupina trgovcev v Ameriki pravkar naznanja, da bo začela operirati zrakoplove med New Yorkom in Chicago ter med New Yorkom in San Francisco v najkrajšem času. Vožnja iz New Yorka v San Francisco bi trajala 51 ur. Za to organizirana družba, American Investigation Corporation, pravi, da niti Nemci niti kak drug narod ni nikdar prej imel zrakoplovov take vrste, kot bodo vršili potniško zračno službo v Ameriki. Nameravani zrakoplovi bodo vozili potnike, ekspre-sno blago in pošto. 2e dve leti nazaj je ta zrakoplovna družba najela posebne inženirske izvedence v zrako-plovstvu, ki so natančno preiskali vse mogoče detajle tn podrobnosti. Preiskan je bil vsak tip zrakoplova, ki se je dosedaj pojavil. Konečno je ilo sklenjeno, da zrakoplo-baloni, ki so lažji od zra- ka, so najbolj priporočljivi. Direktorji in inženirji zgo-rej" omenjene korporačije iščejo sedaj vsak element, ki bi zasigural večjo varnost te zrakoplovne vožnje. Odločeni so odstraniti vsako naj-I manjšo priliko za nevarnost 1 eksplozije plina, pokvarlji-vosti motorja ali druge zapreke, ki so sedaj odlašale redno vožnjo zrakoplovnih balonov. Prepričani so, da lahko garantirajo še večjo varnost, kot pa je varnost, s katero vozijo ameriški vlaki. Dandanes vzame najhitrejši vlak Amerike, The Twentieth Century Limited, dvajset ur, da prevozi razdaljo med New Yorkom in Chicago, ki znaša nad en tisoč milj. Zrakoplovni balon bi naredil to vožnjo v desetih urah. Iz New Yorka bi odhajal ob 8. zvečer, in dospel v Chicago ob 6. zjutraj. Pozneje se bo ta vožnja raztegnila na St. Louis, Los Angeles in San Francisco. V ta namen bodo potrebna ogromna zrakoplovni polja koli- kor mogoče v bližini dotičnih mest. Omenjena mesta bi imela glavne postaje. Na te postaje bi pa prtva-žali manjll zrakoplovi potnike iz drugih 4 mest ob času, jp dobijo zvezo z glavnimi zrakoplovnfcni baloni. Ogromne srakoplove bi privezali ob visoke drogove, " ~ iki bi ali železne stolpe. Potni ov s po jo elevatoriev. Ko so enkrat b dospeli v zrakoplov s pomoč-K na rovu, bodo takoj sprevi- deli, da je za njih udobnost v najfinejšem načinu preskrb^ Ijeno. Kot imajo seaaj načrte, bo potovanje v teh ogromnih zrakoplovih ne samo imelo iste razkoSnosti in prijetnosti, kot n. pr. vožnja v krasnih prekoceansklh pa rn iki h, pač pa Se mnogo več preskrbljenega za kom-fort potnikov. V sredini hodnika se nahaja petdeset razkošno opremljenih spalnic, iste velikosti kot apartment spalnica na Pullman vozovih. Vrata so delana tako, da garantirajo privatnost v spalnici. Ena postelja zgorej, ena spodaj. V ospredju zrakoplova se nahaja, med drugimi, opazovalnica za potnike. Tu bo nekaka velika dvorarfa, opremljena z naslonjači in stoli, odkkoder se bo lahko opazovalo prizore in pokrajine na zemlji. V sredini zrakoplova se nahaja obednica, kjer je dovolj prostora za 30 gostov. Dovolj prostora je potem Se za sobe, kjer bodo častniki in posadka. Zaprt krov, obdari s steklom, nudi potnikom razgled na vse strani, objednem pa fino sprehajališče. Potniki, ki sedaj potujejo najhitrejšim vlakom iz New Yorka v Chicago, se odpeljejo iz New Yorka ob 2.45 popoldne, ip pridejo v Chicago ob 9.45 zjutraj. Vlak se vrne v New York ob 12. 45, torej imaif^gstje iz New Yorka v Chicagi le tri ure časa za trgovino ali kaj dru-zega. Potovanje potom zrakoplova pa ne pomeni nobene zgube časa, ker se bo potovalo ponoči. Že na času je mnogo prihranjenega, poleg tega se pa računa, da potovanje ne bo nič dražje, kot je danes, z razkošnim Twentieth Century Limited. Zrakoplovi, < v operaciji med New Yorkom in Chicago, bi naredili zračno pot približno 700 milj dolgo. Kompanija garantira pravočasni dohod v 100 slučajih izmed 100 v poletnem času, in v 90 slučajih, izmed 100 v zimskem Času. Vremenska poročila bodo imela mnogo opraviti z odhodom in prihodom zrakoplovov. Veliki zrakoplov nikakor ne bo oviran po nevihtah, pač pa bo dobil poročila o n. pr. bližajoči se nevihti Že naprej, potom brezžičnega brzojava. Radi-tega se bo zrakoplov lahko umaknil onemu kraju, kjer divja nevihta. Zrakoplovu je mogoče umakniti se 300 milj nevihti. Seveda, tak ovinek pomeni nacjaljno vožnjq 4 do 5 ur, ako se računa normalna vožnja 6S milj na uro. Viharno vreme med New Yorkom in Chicago je torej brez pomena za zrakoplove. Spanje na zrakoplovu je nekaj najbolj prijetnega. Oni, ki so že to "skoz" naredili, pravijo, da ni boljšega odstranjeni od oddelka za potnike. V spalnicah zrakoplova vlada popolen mir, tresenje je skoro izključeno, ali je celo manjše kot na vlakih. Prvi poleti seveda-bodo le za preskušnjo. Promoterji tega podjetja seveda ne pričakujejo, da se bodo ljudje takoj v začetku kar trgali za prostore. Stvar se mora ob-nesti najprvo. Prvi zrakoplov, ki bo prišel v službo med New Yorkom jn Chicago, bo imel prostora za 50 oseb, poleg moštva. Vzel bo pa na krov tudi | osem ton, ali 16.000 funtov pošte, po(eg drugega materi-1 jala. S kurivom bo tako preskrbljen, da se naloži kurivo le v New Yorku. Pred odhodom iz Chicage, ni treba je- rominentni garantirajo s J*. tallsti i, ki za uspeh podjet- IZ DOMOVINE. vo- Trinajstletna mati. V< vojvodinskem selu Pečir je te dni trinajstletna deklica Julija Vira porodila zdravega fantka. Nezakonski oče je preko meje pobegnil na Madžarsko, Konja rešil, sam pa ponesrečil. V bližini železniške postaje Velika Plana je neki vojak gnal 'celo čredo konj napajat. Ker mu je eden konj utekfcl na železniško progo, ga je šel vojak zavračat. V tem trenutku pa je pridrvel vlak, kateremu se ni mogel pravočasno izogniti. Konja je rešil, sam pa je vlak, ki ■ M sek 30 tisoč kron. kateremu je bilo izale^vanje stori gnal, da je! njegova žena. ter izročil sodišču v ru. Orožnik je izjav bo ločil od svoje žene. Dijaška stanovanja V jasnici. Znaten del dijaštva zagrebške univerze je nastanjen v vojašnici vojvode Putnika, kjer so prirejena dijaška stanovanja. Vsled vpoklica vojaških novincev je vojaSka komanda v Zagrebu zahtevala, da dijaki izpraznijo te prostore. Dija-štvo je odposlalo posebno deputacijo k vojnemu ministru s prošnjo, naj vojaška oblast prekliče odredbo, ker bi sicer 300 akademikov ostalo brez stanovanja. Minister je njihovi proSnji ugodil. Požar v Planini. V gospodarskem poslopju Windisch-gratzove graščine v Planini goslavije, vodi jih kompanije zastopnik, Jugoslovan, tore) ni neprilik. ..... Bil ne računamo posebej sa to. policijske ,zB druge nasvete se obrnite na zaatop- prišel pod vlak, ki ga je j pri Rakeku je dne 28. janu-smrtno razmesaril. arja izbruhnil požar, ki je Tragična smrt rodbinske- j napravil mnogo škode in ga očeta. Jurij Prodan, oče uničil del gospodarskih ob-osmero otrok v Trstu, je bil jektov. Windlschgratz In dolgo vrsto let zaposlen kot njegova obitelj žive na Ko-delavec v mestni plinarni, roškem ob Vrbskem jezeru. Skromno, a skrbng je pre-, Njegovo posestvo v Planini življal svojo družino. Te dni, je sekvestrirano. pa je bil zaradi varčevanja odpuščen iz službe. Iskal je dela in potrkal na vrata marsikaterega podjetja, a brez Dovo,Jeno 1**»*™* ** Sft MM Jugoslovanov gubil pogum in V obupu se ' lahko pride v Ameriko začenši prih. ju je vrgel iz Jetrtega nadstrop-A gj-J CTriM^1^* ja skozi okno svojega StailO-'vsak dan pride kak parobrod iz Evro- vnnia na iilien kier ie 7 rfl7- CuMrd PTO«» j« uredil« izvrstno vanja na unčo, Kjer je z raz- prevo2no 9lužbo |28Cijence iz ju- bito lobanjo obležal mrtev. ---------- -------- Goljuf, ki je imel osem nevest. Na zahtevo oblasti v Novem Sadu je bil »ika v" tem mestu, te dni v Prokuplju aretiran Hotel cieve-neki Gvozden Stretenovič, lanvdc,^dd8 (Jle porfesionalni goljuf, ki je imel v Vojvodini osem nevest, katere je ogoljufal za večje ali manjše zneske, nekatere pa^so celo svoja posestva dale prepisati na njegovo ime. Posestva, je prodal, potem pa pobegnil. V Prokuplju je živel pod imenom nekega Madžara in baranj-skega begunca. Izročili so ga | sodišču. Krade kakor sraka. V Zagrebu so zaprli neko Ivanko Orešnik, 18 letno dekle iz Šiške pri Ljubljani. Vkljub svoji maldosti je na zagrebški policiji stara znanka, ker krade kakor sraka, kar ji pride pod roko. Bila je zaradi tatvine že večkrat kazho-vana. Zaradi spolne bolezni je bila oddana v bolnico, odkoder pa je pobegnila. Ze naslednji dan so jo spravili zopet na varno. Lastno ženo aretiral.' V mariborski okolici ie te dni žena nekega orožnika ukradla hišnemu gospodarju zne- &Miiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii}iiiiiiiiiiiiiiir^ i - i POZOR! s