IZHAJA OB PONEDELJKIH^ SKEDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-75« TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-13? - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN, POSAMEZNA STEV. 10 DIN KRANJ, 18. JANUARJA 1961 ST. 7 A IZHAJA OD OKTOBRA Iflfl KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1958 KOT POLTEDNIH - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP -GORENJSKI TISK« V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Seja Okrajnega komiteja ZK Kranj ODBORNIKI OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA JESENICE NA PONEDELJKOVI SKUPNI SEJI išft S seje Občinskega ljudskega odbora Jesenice a redno Kaj bo nudilo Petletna pogodba za odgovoren za ikedm Jesenice, 17. januarja — Na seji Občinskega ljudskega odbora J/somce, ki je bila včeraj, so odborniki največ govorili o gasilski slu.šbi. Pri tem se je še precej izrazito pokazal nekdanji »zid« med Železarno in občino. Precej so govorili tudi o delu in perspektivah Kmetijskega posestva v Poljčah ter potrdili pogodbo o dovozu mleka iz Ljubljane. Sprejeli so tudi odlok o obveznem« tluorografiranTu prebivalstva, ki bo spomladi in še nekatere druge predpise, razrešnice in imenovanja. Nepotreben strah Najprej so odborniki poslušali poročilo o delu in perspektivah Kmetijskega posestva Poljče. Kot so povedali poročevalci, ki so pred tem obiskali in pregledali to posestvo, kakor tudi upravnik posestva, ki je prisostvoval seji ObLO, je to posestvo zraslo malone brez kreditov. Sele zadnja leta je dobilo določeno pomoč. Kljub temu je predvideno, da bo podjetji v prihodnjih petih letih zelo povečalo obseg kmetijskih pridelkov in živinorejske proizvodnje. Letna proizvodnja bo v letu 1965 dosegla okroglo 1 milijon 200.000 litrov mleka, 15.857 kilogramov masla, 23.800 kg telet. 100.000 kg prašičev ter nad 14.000 kilogramov žive teže goveda za dili trgu okrog 17.000 stotov jabolk, 750 stotov ribeza in druge povrtnine. Vrednost letnih pridelkov oziroma produktov bo znašala okroglo 106 milijonov dinarjev. Toda za uresničitev teh načrtov potrebuje posestvo približno 200 bilijonov dinarjev kreditov. Toda na seji ni bilo veliko govora o tem. Stvar je prišla pred odbornike predvsem zato, ker je med okoličani veliko kritike o delu tega posestva. V glavnem pa, kot je bilo ugotovljeno na seji. gre za kritike zaradi novih oblik dela v kmetijstvu oziroma za nepotreben strah posameznikov. -Tako je med ljudmi vzbudilo pre- cej govorjenja, kako tam pustijo živino kar v snegu in mrazu, dasi gre pri tem za nove odprte hleve, ki so se skozi dolga leta že povsem uveljavili. Prav tako je bilo mnogo govorjenja ob začetku strojne košnje, ob silaži koruze in podobno. Toda v zadnjem času kmetje vedno v večjem številu obiskujejo to posestvo in se. seznanjajo z uspehi tega načina dela. S tem pa je tudi vedno manj kritike. Samo eno nedeljsko popoldne, v začetku decembra lani, je prišlo na ogled 120 kmetovalcev. Kam z mlekom? S pnvim januarjem lotos je prenehala dobava mleka iz Tolmina. Zato je moral Občinski ljudski en bor zagotoviti redno preskrbo od nekje drugje. Naredili so pogodbo z Ljubljanskimi mlekarnami. Ko so odborniki govorili na seji o tem vprašanju so so strinjali, da je pogodba potrebna. -Nekdo je zaskrbljeno vprašal, (Nadaljevanje na 2. strani) Pred občinsko konferenco SZDL v Tržiču TEMELJITE ME • IfEH 1STI1 Intervju s predsednikom ObO SZDL, Stanetom Mešičem Tržič, 17. januarja - Te dni je med člani SZDL tržiške občine precej živahno. Namreč le še nekaj dni jih loči od občinske konference SZDL (ta bo 25. januarja) in zanjo se je treba dobro pripraviti, če hočejo, da bo njihovo delo v prihodnje še uspešnejše kot je bilo doslej. Kako potekajo priprave in kaj je pričakovati od konference, pa smo povprašali predsednika občinskega odbora SZDL Staneta Mcšiča. Na naša vprašanja nam je odgovoril takole: »Kake potekajo priprave za vašo občinsko konferenco, ki bo menda prva v kranjskem okraju?« »•Vsekakor moram že v uvodu reči, da priprave za občinsko konferenco SZDL še nikdar niso potekale tako temeljito kot tokrat. Za konferenco smo dobili že do- 2e "vodoma je sekretar ObK udaril S plenuma ObK ZK Tržič med kovnimi kolektiv! m MtreJS ra™I kbmisns - Delavska samoupravljanje naj smetrnsje rešuje probleme komune Trž?č, 17. januarja - Sinoči je bil v sejni dvorani ObLO redni Plenum ObK ZK Tržič. Osrednja tema plenuma Je blla razprava 0 razvoju delavskega samoupravljanja z oziram na splošen nadaljnji razvoj komune. prebivalstva (novogradnje, komunalni objekti in podobno) na območju komune. V tem smislu je potekala tudi razprava, ki je brila dokaj živahna. Sprejeti so bili predvsem naslednji pomembnejši sklepi: ObSS najbolj sistematično zasleduje delavsko samoupravljanje po posameznih kolektivih. Odpraviti jo treba sečnji b'rokratski način dela dveh kom i s'j za potrjevanje tarifn:h pravilnikov in na območju občine zbrati predloge, kako vskladiti politiko nagrajevanja delavcev in podobno. Pri vsem tem pa bo zlasti pomembna naloga članov ZK, da vrkladijo stališča vseh občanov, ker je le v enotnem reševanju posameznih problemov perspektiva uspešnega razvoja komune. ■» tt» Zdravko Tomažin po-n«*aj osnovnih misli v zvezi s tem Med drugim je rekel, da bi moralo postati delo samoupravnih organov po gospodarskih organizacijah' širše kot je bilo doslej. Torej posamerni delovni kolektivi ne bi sme'i več reševati le problem« lastne pro'z-vodnje in prilaga 'ati pravilnike o nagrajevanju delavcev pri danih pogojih samo v svojem podjetju. Pri reševanju posameznih problemov bi morali vedno upoštevati celoino stanje komune'in njen perspektivni razvoj. Pri tem pa gre za to, da samoupravni organi ne dajejo ustvarjena sredstva predvsem za osebne dohodke (linearno višanje osnovnih tarifnih postavk!), temveč da daje!o sredstva tudi za potrebe vsega volj pobud na krajevnih konferencah SZDL. Razen tega pa moram reči, da je delo SZDL z ustanovitvijo krajevnih odborov postalo nadvse razgibano, kar je bilo prej le delno občutiti. Za konferenco imamo v glavnem pripravljeno že tudi obširno poročilo, ki bo obsegalo okoli 120 strani in ga bodo delegati (216) prejeli pred konferenco. Posebnost poročila je v tem, da ga ne sestavlja eden ali dva člana SZDL, temveč bo sestavljen kolektivno. Najmanj 14 državljanov sodeluje pri njpm ne le ž idejami, temveč bo vsak 'za sebe obdelal vprašanja z določenega področja. V glavnem pa bo obsegal naslednja poglavja: organizacijo dela SZDL, delo ObO SZDL, letni i'n perspektivni načrt razvoja v gospodarstvu, stanovanjsko gradnjo, stanovanjske skupnosti, družbeno upravljanje, lokalni tisk, delavsko univerzo, šolitvo, kulturo in prosveto, telesno vzgojo, turizem in njegov razvoj, delo družbeno političnih organizacij in delo žena.« »Kako naj bi potekala konferenca?« »Prvič bomo poskusili, da bi delo konference potekalo po komisijah. Konferenca bo predvidoma trajala ves dan. Dopoldne naj bi potekala skupno, popoldne pa po komisijah, in sicer v komisiji za gospodarska vprašanja, komisiji za družbeno upravljanje in komisiji za društveno dejavnost (kultura, telesna vzgoja, stanovanjske skupnosti in podobno).« »In kakšne zaključke pričakujete, da bo dala konferenca?« »Vsekakor naj bi konferenca dala potrebne smernice za še hitrejši tempo opravljanja tistih nalog SZDL, ki so bile sprejete na V. kongresu. Torej, da bi bilo delo krajevnih odborov, naših osnovnih organizacij, še živahnejše kot je že. Razen tega naj bi na konferenci sprejeli ustrezne sklepe za še večje uspehe na gospodarskem področju in nekakšen koncept, po katerem naj bi se lotili v prihodnjih letih novih gradenj. Z drugimi besedami bi lahko tudi rekel, da bi na konferenci prišli do načina, kako bi vse člane SZDL zainteresirali za skupno in enotno delo ter razvoj v komuni. Spričo temeljitih priprav sem prepričan, da so* nam uspehi v prihodnjem delu zagotovljeni. Zamisli, ki jih imamo, bo treba le uresničiti, seveda pa se jih bomo morali smotrno lotiti.« B. Fajon f v konceptih Kranj. 17. januarja — Na seji Okrajnega komiteja, H je bila danes v Kranju, so razpravljali o nekaterih važnejših vprašanjih izdelave novega družbenega načrta, ki je sedaj pred razpravami raznih organizacij In delovnih kolektivov. Sekretar Janko Rudolf Je v uvodnih besedah povedal nekaj osnovnih problemov med tem zla« stl nove gospodarske smernice. Hkrati je opozoril, da je treba družbene načrte in razprave okrog tega usmerjati k še večji odvisnosti in povezanosti med podjetjem in komuno. Politične organizacije, zlasti v občinskih okvirih, imajo pri tem veliko in odgovorno na-> logo. , V razpravi Je sodelovalo veliko število udeležencev. Menili so, da so marsikateri načrti gospodarskih organizacij vse preveč ozko teh-nekratsko delo strokovnih vodstev, premalo pa so o teh planih seznanjeni delavci, sami proizvajalci. Zato so predlagali, naj bi organizirali široke razprave o predlogih teh planov med delovnimi kolektivi. Dokler delavci niso dodobra seznanjeni z postavljenimi predlogi, dokler jih oni ne osvoje kot njihov lastni program razvoja in napredka, ki je prvenstveno njim samim v korist, vse do takrat, kot so ugotavljali, so ti plani le ma-lovredno tehnokratsko delo. Hkrati v novih planih dokaj primanjkuje dinamičnosti. Nekatere gospodarske organizacije imajo novi plan brez posebnih rnzl;k oziroma povečanja produktivnost'. V večini poudarjajo v planih povečanje obima proizvodnje in bru- to produkta. Toda ti pokazatelji nič ne povedo s.kakšnimi stroški oziroma sredstvi bo to doseženo. Danes ne gre več za količino proizvodnje marveč za čim conejšp in kvajjtetnrjšo proizvodnjo, za povečanje delovne storilnosti in ekonomičnost sploh. K. M. Plan proizvodni zagotovljen KRANJ - Delovni kolektiv tovarne Sava v Kranju, ki šteje 1200 delavcev in delavk je v lanskem letu dosegel izredno lep uspeh. Letni plan proizvodnje je količinsko presegel za 8 odstotkov, po vrednosti pa nekoliko manj. To je najvišje dosežen procent proizvodnje omenjenega kolektiva v zadnjih letih. -an S ieje predsedstva ObSS Škotja Loka Predsedstvo občinskega sindikal-nega sveta Skofja Loma je na svoji zadnji seji razpravljalo o pred-logu družbenega plana škofjeloške občine. Ugotovljeno Je bilo, da jcgospodarski napredek, posebno še napredek družbenega sektorja, ze-lo dinamičen. V letu 1959 je bilo zaposlenih v občini v družbonemsektorju S3G2 ljudi, ki so ustvarili skupno 9735 milijonov dinarjevcelofnega dohodka; v lanskem letu pa je napravilo gospodarstvo velik ki>rak naprej, saj je celotni dohodek porastel.na 12.200 mllljo-nov. Največje uspehe Je dosegla industrija In obrt. Se ugodnejše rezultate pa nam kaže tudi predlog družbenega plana za letošnje leto in perspektivni plan. Po tem perspektivnem planu naj bi imela občina Skofja Loka zaposlenih 5957 ljudi, ki bi ustvarili 24.545 milijonov dinarjev celotnega dohodka, privatni sektor pa bi'ustvaril še nadaljnjih 1600 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Narodni dohodek na enega zaposlenega bi znašal v družbenem sektorju 1,391.000 dinarjev, narodni^dohodek na prebivalca pa 518 tisoč dinarjev. Čeprav te številke kažejo na izreden napredek gospodarstva občine, je predsedstvo ugotovilo, da plani posameznih podjetij in celo panog niso realni. Se nekatera industrijska podjetja, ki so na splošno postavila najrealnejše plane, izkazujejo v svojih predlogih popolnoma nesmiselno postavke. Predvsem se niso spuščala v notranjo delitev dohodka. Tudi porast narodnega dohodka je po predlogih marsikje precej manjši od tempa, kakršnega so že sedaj imeli. To velja predvsem za podjetje Trans- turist in gradbeno podjetje Tehnik. Komunalna dejavnost zmanjšuje narodni dohodek na zaposlenega kar za 20 %, nekatere gospodarske panoge pa predvidevajo enake gospodarske rezultate v letu 19S5, kakor so jih dosegle lani. Se slabša in nerealnej ša pa so predvidevanja o notranji delitvi dohodka. Tako predvideva Scf-ir v letu 1965 manjše osebne dohodke, kakor so bili izplačani lani. Nesprejemljiva pa so tudi predvidevanja glede delitve sredstev na gospodarske investicije in družbeni standard. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je prav zato ugotovilo, da o predlogu družbenega plana niso razpravljale sindikalne podružnice po podjetjih, marsikje pa so bili o tem tudi delavski sveti površno seznanjeni. Zato predsedstvo ni moglo podpreti takega predloga perspektivnega plana in je sprejelo sklep, da o tem seznani vse sindikalne podružnice in delavske svete ter jih pozove, naj ponovno razpravljajo o predlogu družbenega plana. i Fant je bil zelo prijazen in be-% seda je stekla kakor med dolgoletnimi ztvmci. Med pogovorom pa i so k mizi prisedli se trije- elegant-| no oblečeni moški. S fantom sva I pogovor nadaljevala; povedal mi I /e, da je končal gimnazijo v Mur-1 ski Soboti in da se je sedaj pre-' selil v Ljubljano. Takoj pa sem „Ke sramuj se svojega jezika" H Čast in gospodarski razvoj ved-H no bolj ogrožata meje jezikovnih I narečij. Ljudje se selijo iz enega § narečnega področja v drugem in I se s tem med seboj mešajo. Na to fj sem nehote pomislil, ko sem prej- 1 m jo nedeljo prisedel k mizi v ne-% kem gostinskem lokalu, pri ka-H teri je sedel mlad fant. Prijazno §| me ie ogovoril in beseda je takoj B stekla. Po nekaj besedah semspo- 2 tnal, da je nekje iz Prekmurja— I govorica ga je izdala. To je kas-n neje tudi sam povedal; v Kranj H Pa je prišel na obisk k teti. opazil, da se moški, ki so prisedli k mi«.i, nekaj posmehujejo. — Na uho sem ujel, kako je manjši dc' deloval zbor Franceta Prešerna vanju na raznih zimsko-špfrrtnih iz Kranja itd. Osrednje priredit- tekmovanjih, kakor tudi v obi- ve, ki so bile tokrat v Železnikih, vi, nadaljevati zastavljeno tradi- g sku teh prireditev. Toda v sa- pa se je letos udeležilo neprimer- cljo. Vsekakor pa je bila nedelj- gj mih Dražgošah ni bilo mdč zago- no več obiskovalcev kot prejšnja ska proslava lep uvod v letošnjo 1 tradicij NOB na današnji, mladi tov!« množičnosti. Zato so bile leta. Hkrati so bile prireditve še Jubilejno dvajsetletnico vstaje §} rod letošnje, pete tradicionalne pri- v treh drugih krajih: v Kropi, v naših narodov,« je dejal tovariš = Prav o tem je potekal razgo- reditve postavljene na širšo osno- Ribnem in v Bohinju. Bertoncelj. K. M. p Ulimiuiuuiiiiuiuiuuiujuiii llllJIllULUlUlIlllillllira imeti poklicno gasilsko službo. ■* Toda ob tem se je pokazala stara bolezen še neodstranj enega plota med Železarno in občino. Železarna ima svojo osposobljeno stalno gasilsko službo z urejenimi prostori in sodobno opremo. Prav tako pa naj bi to službo uvedla tudi občina. Odborniki so menili* da je treba to službo zdruttiti. Nekateri so menili, da bi gasilska organizacija železarne lahko prevzela odgovornost za celotno občino. Vsekakor so grajali način, da sta tu dva gasilska domova (kljub vsej stiski za prostore), da so zahteve po moderni opremi na dveh straneh itd. Menili bo, da bi bilo treba več sodelovanja samoupravnih organov v podjetju z-ObLO. Vsi k zdravniku! V nadaljnjem delu so odborni* ki sprejeli več odlokov. Prebival* ce bo najbolj zanimal odlok O obveznem flucrografiranju, ki bO enkrat spomladi. Množični pregledi naj bi se vršili vsaka 4 leta. Celotni stroški za letošnje fluorograflranje bodo znašali nekaj nad 2.200.000 dinarjev. Pregled je obvezen za osebe nad 19 let starosti. Toda, kdor bi se upiral pregledu ali oviral to akcijo, bo lahko denarno kaznovan z globo do 1" tisoč dinarjev. Prav tako so sprejeli odlok 0 voznih olajšavah za šolsko mladi* no na avtobusih in drugih prometnih sredstvih v višini od 25 dO 15 odstotkov polne cene vozov* nic. Brez pripomb so odborniki zatem sprejeli še nekatere drug' odloke in imenovanja. I. c S SODIŠČA V HRBET GA JE ZABODEL D. V. je 28. februarja lani hodniku bolnice, na Golniku * frizerskimi škarjami udaril P° glavi nekega D. T. Nato ga jc z9' bodel še v h-bet in ga s tem la*1' ko telesno poškodoval. Zaradi t** ga kaznivega dejanja se je t&°* ral zagovarjati pred sodiščem. . Upoštevajoč okolnost, da je *>» že predkaznovan in da bi gle^, na kraj poškodbe lahko i*11 oškodovanec hude posledice, ga ' sodišče obsodilo na dva meseC in 15 dni zapora. SRFDA, 18. januarja 1961 ZANIMIVOSTI STRAN KLADO Vi Zahodna obveščevalna služba trdi 81. — Roparji sc niso več vrnili. Po kosilu sla sedela doktor in mr. Trelavvnev nekaj časa pri kapitano-vem ležišču in vsi (rije so se živahno posvetovali. Ko so se dogovorili, j« zdravnik vzel klobuk, pištolo In si opasal sabljo. V žep si je vtaknil zemljevid in oborožen s puško je zlezel na severni strani čez ograjo ter Jo urno mahnil v gozd. Ko jc Gray to videl, je bil prepričan, da je zdravnik znorel. Jaz tega nisem mislil. Vedel sem, da Ima zdravnik svoj načrt in da gre zdajle iskat Bcnna Gunna. 92. - V hiši me je dUSUo. Povsod okrog mene je bilo polno krvi in kamor sem pogledal, so ležala trupla. Vrs prostor me je navdajal s studom In tudi strah me je bilo. Čistil sem in pospravljal kočo. Ko sem prišel v bližino vreče s kruhom In sem videl, da me nihče ne opazuje, sem res napravil prvi korak za svoj pobeg. Natlačil sem si oba žepa suknje s prepečencem. Moj načrt je bil, da polščem belo skalo In se prepričam, ali Ima res Ren Gunn tam svoj čoln. Ko me nI nihče videl, sem kot veverica preplezal ograjo in planil v goščavo. Sovjeti že letos Številne podrobnosti, ki jih jo v zadnjem času zbrala zahodna obveščevalna služba, kažejo, da namerava Sovjetska zveza že v začetku tega leta storiti odločilen korak v »tekmi za osvajanje vesolja«. Po teh poročilih vlada v sovjetskih odstrelnih bazah živahna aktivnost, razen tega pa je opaziti priprave za izstrelitev raket in satelitov proti bazam na Pacifiku in Indijskem oceanu. Čeprav v Sovjetski zvezi vse priprave skrbno prikrivajo, očem opazovalcev vse le ni ostalo skrito. V Sovjetski zvezi so mnenja, da strokovnjaki v ZDA v prvi polovici leta 1961, še ne bodo mogli izstreliti človeka v vesolje, zato še posebej hitijo, da bi prehiteli Amerikance. Znanstvenikom v Sovjetski zve- zi ni noben problem izstreliti vesoljskega pilota v posebni kabini, saj so izstrelili že satelite, ki so tehtali po 10 ton. Samo varen po-vratek človeka m Zemljo jim So dela težave: sovjetski slrokovnjn-ki pa nikakor nočejo tvegati človeškega življenja. V času .dokler jim ne bo uspelo zagotoviti povratka človeka — s tem pa računajo še v prvi polovici tega leta — bodo v Sovjetski zvezi po vsej verjetnosti izstrelili na Mesec že en satelit, ki bo opremljen z različnimi natančnimi in važnimi aparati. VEČER O KNJIGI Jesenice - DPD Svoboda »Tone Cufar« je priredila v četrtek v Delavskem domu večer z naslovom »Knjigo, vredne, da jih beremo-«. Večer je pripravila upravnica občinske knjižnice tov. Hudnikova, sodelovali pa so člani gledališča »Tone Cufar« Marjanca Čebul jeva, Tatjana Koširjeva in Marjan Stare ter pianistka Tatjana Turna. — Nastopajoči so bili deležni velikega priznanja, še posebno priznanje pa gre tov. Hudnikovi, ki je večer dobro pripravila. Čudno ln nerazumljivo pa je, da razen članov »Svobode« in dijakov Tehnične srednje šole ni bilo v dvorani drugih ljudi - predvsem tistih, katerim je bil večer namenjen. Čeprav so kulturno-umetniški večeri pripravljeni v zelo prikupni oblik! in ilustrirani z raznimi kvalitetnimi vložki, je za to dejavnost jeseniške Svobode na Jesenicah premalo zanimanja. U. »SIMKOVI« V DUPLJAH Duplje - Tukajšnja dramska skupina je imela v soboto, 14. januarja, uspelo premiero, ko je uprizorila »Simkove«. OBAKRAT ZASEDENO Cerklje — Pred polno dvorano gledalcev je cerkljanska dramska družina imela v nedeljo popoldne prvo premiero v letošnji sezoni. V režiji Joža Kovačiča je uprizorila Millerjevo delo »Vsi moji sinovi«. — Gledalci so bili z uprizoritvijo nadvse zadovoljni, zatorej se tudi ni čuditi, če so tudi zvečer napolnili dvorano, ko je bila ponovitev predstave. Besnica — Le redka je podeželska igralska skupina, ki bi se lotila tudi operete. Za Besničane pa je KULTURNI RAZGLEDI to menda že značilno. Tako kot so v prejšnjih letih razveselili svoje gledalce z operetami, so jih tudi letos, in sicer s »Kovačevim, študentom«. TA TEDEN NA JEZERSKEM Jezersko — Po daljšem času in pripravah se bodo še ta teden tudi na Jezerskem člani dramske družine lotili študija. Čeprav se še niso odločili ali naj uprizore Lepo Vido ali Zupanovo Micko, je jasno, da bodo naštudirali delo slovenskega avtorja. To pa predvsem zato, da bodo z uprizoritvijo gostovali tudi med Koroškimi Slovenci, s katerimi so imeli že nekdaj največ stikov prav s kulturnimi prireditvami. PRVI JAVNI NASTOP Kranj Državna glasbena šola v Kranju bo v sredo, 18. januarja, ob 19. uri, izvedla prvi javni nastop svojih gojencev, in sicer v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju. Program, za katerega se marljivo pripravljajo, bo obsegal dvajset točk, in sicer s skladbami za klavir, violino, flavto, violončelo, solo petje itd. _an PETKOV KULTURNI VEČER Kranj V Klubu proizvajalcev Kranj nad Ljudsko knjižnico je Klub kranjskih kulturnih delavcev pripravil dne 13. januarja, ob 19. uri petkov kulturni večer. Na večeru, ki ga je pripravil Štefan Eržen, je govoril konservator za spomeniško varstvo LRS Milan Zolez-nik, in sicer o spomenikih renesančnega rezbarstva na Gorenj- skem. Tokrat klub ni bil napolnjen s poslušalci tako kot običajno — vendar so navzoči zanimivemu predavanju — spremljanemu z mnogimi diapozitivi, sledili z velikim zanimanjem. Za prihodnji petek bodo filmski kritiki iz Ljubljane razlagali slovenski film »Veselica«, režiserja Joža Babica. Najstarejše naselje v SZ Sovjetski arheologi so na severnem pobočju Kavkaza v višini 2100 metrov odkrili prazgodovinsko naselje, ki je po ocenitvi arheologov, staro 150.000 do 200.000 let. - Nedvomno je to najstarejše prazgodovinsko naselje, kar so jih doslej odkrili v Sovjetski zvezi. V veliki skalnati votlini so mimo raznovrstnega kamnitega orodja in orožja našli tudi fosilne ostanke lovnih živali. domačem odru in na Jezerskem. Vse kaže, da bo morala mladinska organizacija prevzeti iniciativno vlogo pri obstoječemu KUD »Gorenje« iz Predoselj, ki že vrsto let životari. ►an VESELICA Kranj - Te dni je v kranjskih kinematografih na sporedu jugoslovanski film »Veselica«. Prav zaradi tega pa je klub kulturnih delavcev za petkov kulturni večer pripravil razgovor o tem filmu, ki ga bodo vodili znani slovenski filmski delavci, med njimi tudi Vitko Musek. Tema večera, ki bo 20. januarja ob 19. uri v Klubu proizvajalcev v Delavskem domu, je vsekakor zanimiva in je prav zaradi tega spet pričakovati veliko udeležbo, kar je postalo za petkove kulturne večere že značilno. USPELA UPRIZORITEV Predoslje — Minulo soboto zvečer in nedeljo popoldne je dramatska skupina mladinskega aktiva iz Predoselj uprizorila na domačem odru v Prosvetnem domu dramo v 4 delanjih »Morje«. Igro je režiral Anton Čuda. Čeprav so jo mladinci naštudirali v dokaj kratkem času, je predstava uspela. Mladina lz Predoselj je zelo aktivna. V letošnji gledališki sezoni je bila to že druga premiera. S prvo igro Molierovega »Namišljenega bolnika« so nastopili na A šank sem, "sank tja, postrežni-na gor, postreinina dol, kje sem, pa le ne vem. V kranjski restavraciji Park sva s Pepetom pred dnevi popila vsak po en pelinkovec, skup;;': račun pa je bil 99 dinarjev. Dva dni za tem. zadnjo soboto, pa sva za enako količino alkohola plačala 83 dinarjev. Postrežnina je bila menda obakrat vračunana. P.azlika pa je verjetno zaradi tega, ker sva prvič pila pri "sanku, drugič pa sva bila postrežena pri mizi. In še nekaj — brzina postrežbe je bila v obeh primerih enaka! — Dobro so jo pogruntali, kaif Pri talilnih mizah res ne bo več /.ara'li 10 odsj(Ot* kov postrežnine prevelikega navala. A Nasploh pa so v Kranju zelo praktični. Vse kar naredijo, ima največkrat dvojno korist. V Pirku Svobode je majhen paviljoaček. V poletnih vročih dneh lahko v nJem kupiš sladoled ali »lučko* in ker čez zimo ni povpraševanja za tem blagom, je paviljonček res nadvse pripravno smetišče. — Komentar o higieni je morda odveč ... 1 A In za danes še ena iz Kranja na račun privatnega gospodarjenja. Nasproti porodnišnice na vrhu ga-štejskega klanca že več kot eno leto opazujem eno in isto stvar, ki pa je postala za otroke že prav priljubljena igrata, — Gre namreč za Precejšen del ostankov avtomobila, ki imajo še vedno bolj ali manj svojo prvotno obliko. Čigav je ta »avto* ne vem, sicer me to tUdt ne zanima, ker nisem kupec. Toda lastnik bi ga vendar že lahko zavaroval pred vremenskimi nepri-likami, saj je ubožec že v lanskem dcževnrtn letu preveč prestal. Če pa misli, da je modra barva avtomobila za okras tamkajšnji okolici, mu povem, da se preklicano moti. Do danes tedna nasvidenje! VaS Bodičar Kdo je pomagal vojnemu zločincu EIchmanRU j Vsak znak obupa je bilo Hitlerje-I vo zagotavljanje, da se »sramot-! no« 1918. leto ne bo ponovilo, ko j je Nemčija položila orožje že pred i polnočjo, marveč, da se bo Nem-j čija borila do konca in tudi j zmagala in da bo orožje, če bi j morala biti premagana, »položila j šele pet minut čez polnoči«, kar i pomeni »nikoli«. In Nemci so se ! res obnašali do konca, kakor da I ne bodo nikoli poraženi in kakor j da jim ne bo nikoli treba plača-i ti krvavega računa za zločine, i ki so jih počenjali vse do leta i 1933 dalje s prihodom Hitlerja i in njegove stranke na oblast nad ! notranjimi nasprotniki - komu-! r.isti, socialisti in drugo opozicijo, nato pa, ko so začeli z okupiranjem drugih držav in sprožili drugo svetovno vojno, širom po Evropi vse do »pet čez polnoči«. O tem govore njihovi zločini tudi na naših tleh, saj so Še v drugi polovici aprila 1945. streljali zadnje talce. V begunjskih celicah smrti, spremenjenih v muzej, sta jih na to uro opozorila tudi poslednja dva talca, streljana 17. aprila 1945, ko sta pred izvršitvijo smrtne obsodbe nad njima vgrebla v vrata celice številčnico ure s kazalcema, ki kažeta »pet minut čez polnoči«. Morda sta to uro vgrebla v vrata kot žalost, da morata umreti tik pred svobodo, morda pa tudi kot protest in opozorilo na uro sodbe, ki čaka nacistične zločince. Tako kakor neški rablji v Begunjah, ki so morili še štirinajst dni pred osvoboditvijo Begunj se tudi eden največjih rnoriflcev vseh časov Adolf Eichmann, ki je prav takrat »kolikor toliko zadovoljivo rešil judovsko vprašanje na Madžarskem«, ni zavedal ali pa se ni hotel zavedati, da se bliža čas, ko bo moral dajati račun za Šest miljonov I mrtvih, ki jih je s svojim pod- I pisem poslal v smrt v plinskih I celicah in ognju krematorijev I v Oswiencinu (Auschvvitzu) in £J drugih taboriščih smrti. Njegova I vest se ob tem morilskem po- §| čet j u ni niti enkrat samkrat s zgrozila, saj v Judih in inter- j nirancih ni videla ljudi, marveč §§ je bila popolnoma mirna in celo I zadovoljna, saj je »opravljal in I opravil vestno svojo dolžnost«. I Prav MMe aprilske dni 1945, ko I jo sprejel sporočilo in ukaz, naj | se vrne v Reich, je potekalo ■ loto njegovega delovanja na g Madžarskem. Hoteli »Majestik« p v Budimpešti, v katerem se je I pomladi 1944 naselil, je moral § sicer zapustiti, vendar je vse do M tistega dne, ko je prejel ukaz I za vrnitev v Reich, opravljal I vestno Fvojo dolžnost in jo »za- I dovolj i VO opravil«, saj je od I štiri sto tisoč z Madžarske de- H potiranih Judov do tedaj z gor o- I lo v krematorijih Osvviencina in I drugih taborišč smrti, že blizu I tri sto tisoč teh »nezaželenih §f podiljudl«. Nemškemu Redchu je že od- p bilo »pet Qei polnoč«, ko se je I vračal. V Berlin seveda ni mo- I gel. Položaj na frontah ni več I dopuščal kaj takega. (Nadaljevanje prihodnjič) H AGATA CHR1S7JE 31 »Tako smo v Charlesu Kentu našli moža, ki ga Iščemo. Prišel je v Fern!y in ne more povedati, kaj Je tam počenjal...« »Jaz vam lahko povem, kaj je tam počel. Gospodu Ackrovdu nI skrivil lasu in sploh nikoli nI prišel v bližino njegove delovne sobe. On tega nI storil, vam pravim.« Nagnila se Je naprej. Njeno železno samoobvla-danje je bilo končno zlomljeno. Na njenem obličju ■ta se zrcalila strah in obup. »Gospod Polrot! Gospod Poirot! O, prosim, verjemite ml!« Poirot je vstal in stopil proti njej. Pomirjevalno J° Je potrcpljal po ramenu. »Seveda, gotovo vam verjamem. Le da morate •Pregovoriti.*, Z* trenutek se je prebudilo v njej nezaupanje. *AH je to tudi res, kar pravite?« , o ' Je Charles Kent osumljen zločina? Da, res kl'i IV ga lahk0 reS,te' ce nam bostc P0VCfJan' i? VZr°k nosove prisotnosti v Fernlyju.« »rnsel me je obiskat.« Govorila je tiho. »Sla sem mu naproti.. ,« »V vrtno uto, vem.« »Od kod veste to?« > »Gospodična, poklic Hercula Poirota je, da vse ve. Vem, da ste oni večer že prej šli ven In da ste v uti pustili poročilo, kdaj boste prišli.« »Da, tako sem storila. Sporočil mi Je, da bo prišel. Nisem si upala pustiti ga v hišo. Pisala sem mu na naslov, ki mi ga je sporočil, da se bom sestala z njim v uti. uto sem mu tudi podrobno opnala. Potem sem se pa zbala, da morda ne bo čakal. In sem stekla ven ter pustila v uti sporočilo, da bom lahko prišla šele deset min^it po deveti uri. Hotela sem preprečiti, ffa bi me služinčad opazila, •n sem se splazila skozi balkonska vrata v salon. Ko sem se vrnila, sem srečala dr. Shepparda. Bila sem zasopihana, ker sem naglo tekla. Nisem imela pojma, da Je bil povabljen na večerjo ...« »Nadaljujte,« je nadaljeval Poirot. »Deset minut po deveti uri ste šli torej ven, da bi se sestali z njim. Kaj sta govorila?« »To je težko raz ...« »Gospodična,« jo je prekinil Poirot, »v tej zadevi morate povedati čisto resnico. Kar nam tukaj pripovedujete, ne bo nikoli prišlo izven teh štirih sten. Dr. Sheppard bo molčal In Jaz tudi. Mar ne vidite, da vam hočem le pomagati. Charles Kent je vaš sin, mar ne?« Prikimala je in zardela do vratu. »Tega doslej ni nihče vedel. Bilo je pred dolgim, dolgim časom — v Kentu. Nisem bila omožena.. •■" »Zato ste mu dali namesto svojega priimka Ime grofije kot rodbinsko ime. Razumem.« »Delala sem. Zaslužila sem toliko, da sem lahko skrbela zanj. Nikoli mu nisem rekla, da sem njegova mati. Toda prišel je na kriva pota, pil je in užival mamila. Omogočila sem mu, da se je Izselil v Kanado. Skoraj dve leti nisem ničesar slišala o njem.Potem pa je nekdo izvedel, da sem njegova mati. Pisal mi je, in zahteval denar. Končno ml j« sporočil, da je zopet v Angliji. Pisal mi Je, da me želi v Fernlyju obiskati. Nisem ga smela pustiti v hišo. Bila sem na tako dobrem glasu. Ce bi kdorkoli to izvedel bi zgubila službo. Zato sem mu pisala tako, kot sem že omenila.« »Da, hotela sem vedeti, če se da kakorkoli pomagati. NI bil 6lab fant — preden se je navadil na strup.« »Razumem,« je dejal Poirot. »Nadaljujmo. Ali Je prišel zvečer v utlco?« »Da, pričakoval me Je le. Bil Je zelo surov In predrzen. Prinesla sem mu s seboj ves svoj denar in sem mu ga dala. Spregovorila sva le nekaj besed in potem Je odšel.« »Kdaj je bilo to?« »Bilo je menda 20 do 25 minut po deveti url. Ko sem se vrnila v hišo, še nI bilo pol desetih.« »Po kateri poti ste šli?« »Točno po isti, po kateri sem prišla - po stezi, ki poteka ob hlšnlkovem stanovanju.« »In kaj ste storili potem?« »Sla sem nazaj v hišo. Major Blunt te Je »prehajal po terasi In kadil, zato sem šla okoli hiše in vstopila pri stranskih vratih. Bilo Je točno ob pol desetih.« Poirot Je zopet prikimal. Nato si je nekaj zabeležil v svojo mikroskopsko majhno beležnico. »Mislim, da Je to vse.« »AH naj...« Obotavljala se Je. »AH naj o vsem tem pripovedujem inšpektorju Raglanu?« »Mogoče bo potrebno. Za zdaj pa se ne mudi. Pojdimo lepo počasi in metodično naprej. Charles Kent še nI obdolžen umora. Utegne se še marsikaj zgoditi, zaradi česar bo vaša zgodba nepotrebna.« Russcllova se Je dvlgnala. »Zahvaljujem se vam, gospod Poirot,« Je rekla. »BiH ste zelo dobri, res zelo dobri z menoj. Saj... saj mi verjamete, ali »le, da Charlesovi prsti niso bili vmešani v ta strahotni umor?« »Nedvomno dejstvo je, da mož, ki Je ob pol desetih govoril s starim Ackroydom, ni mogel biti vaS sin. Ne delajte si skrbi, gospodična. Vse bo dobro.« »To je torej,« sera se zanimal, ko je Russellova odšla, »Vedno znova se vračamo k Ralphu Patonu. Kako ste ugotovili, da se je hotel Charles Kent sestati prav z Russcllovo? Ste opazili podobnost?« »Ze mnogo prej sera Jo spravljal v zvezo z neznancem, še preden sem ga videl. Kmalu potem, ko sva našla gosje pero, ki je dalo sklepati na kokainlsta, sem se spomnil vašega pripovedovanja o obisku Russellove pri vas. Potem sem našel v jutranjiku članek o kokainu. Zdaj se ml je zdelo vse zelo jasno. Pročitala je članek v časniku, prišla Je k vam ter vam postavila nekaj Upajočih vprašanj. Omenila jc kokain, ker je bil v članku omenjen prav kokain. Potem, ko ste se podrobneje pozanimali, pa je naglo prešla na drugo temo razgovora. Takoj sem domneval, da je šlo za sina ali brata ali sicer kakšnega nezaželenega moškega Sorodnika. Tako, zdaj pa moram iti. Prišel je čas Večerje.« »Večerjajte z nama,« sem predlagal. Poirot je zmajal % glavo In ml pomežiknil. »Ne, danes pa ne. Nočem vaše Karoline dva dni zapored prisiliti k vegetarlčno dleličnl hrani.« Zares Je bilo malo stvari, ki bi ušle Polrotovem očesu. 19. Karolina je seveda prihod Russellove opazila. To sera slutil vnaprej In napravil dolgovezno poročilo o njeni bolni nogi. Karolina pa je izjavila, da prav dobro ve, čemu je Russellova zares prišla, medtem ko jaz še pojma nimam o tem. »Da bi te izprašala, James,« je dejala. »Da bi te na najnesramnejši način izprašala, o tem prav nič ne dvomim. Nikar me ne prekinjaj. Pač lahko trdim, da ti tega še opazil nisi. Kako trapasti ste vendar moški! Saj vedar ve, da uživaš zaupanje gospoda Poirota, in hotela je kaj poizvedeti. Veš, kaj mislim, James?« »Tega si pač ne morem misliti. Ti misliš vendar na toliko stvari hkrati.« »Zakaj ta posmeh? Mislim, da ve Russcllova mnogo več o Ackroydovi smrti, kakor je pripravljena priznati.« Karolina se je triumfalno zleknlla v naslanjač. »Misliš resno?« sem vprašal raztreseno. »Kako dolgočasen si nocoj, James. Nobenega življenja nI v tebi. To je posledica tvojih jeter.« Vest, ki Je dal Poirot zanjo idejo, je Izšla naslednje jutro v našem dnevniku. Njen namen mi nikakor ni bil jasen, vendar je imela silen vtis na Karollno. »Ubogi fant, torej so ga vendar prijeli. James, tvoja dolžnost je, da pokreneš vse, da ne bo obešen.« »Kaj naj storim?« »No, saj si vendar zdravnik, mar ne? Poznaš ga od otroških let. Duševno neprcračunljiv. S te strani se moraš lotiti zadeve, to je vendar Jasno. Pred kratkim sem čitala, da je v kaznilnici Broadmoor kar prijetno - skoraj kakor v kakšnem klubu.« Karollnine besede so me spomnile nečesa. »Sploh nisem vedel, da ima Poirot bebastega ne-< čaka,« sem rekel radovedno. »Nisi? Oh, o nJem mi je vse povedal. Ubogi revež! Ta je največja skrb vse družine. Doslej so ga imeli kar doma, toda njegova bolezen se Je poslabšala. Verjetno ga bodo morali vtakniti v kakšen zavod.« »Zdi se ml, da veš že tako rekoč vse o Polrotovi družini,« sem Jo prekinil. STRAN GLAS SREDA; 18. Januarja 1961 PRODAM Prodam dobro ohranjeno lahko konjsko opremo. Naslov v o/desnem oddelku 1C0-410 Stoječ zidan Štedilnik S ploš i-cami, dobro ohranjen, pcodam. Tomšičeva 26, Kranj 170-424 Prodam 2 prašiča približno 50 kg težka. Bobovk 3, Kranj 171-425 Prodam lepo urejeno poSettvo 3 ha 25 arov s poslopji vrsd. Hiša vseljiva. M. Bradaška, Škofjeloška 49, Kr?.nj 172-423 Prodam ttkaa — eno dvodelno in 4 trodelna z dvojnim, zapiranjem, vrata, primerna za skladišče, rob-kač za koruzo na električni pogon. Naklo št. 100. . 173-431 Prodam 10 m' suhih bukovih drv. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddrlku 174-433 Prodam konja - pon;ja z opremo, voz in CC0 kg semenskega krompirja. Rozman, Ccšnjica 5, Podnart 17G-440 Olllllll'l'Hliri'lIlirilllllllllllllMiniiiiiHiiniiiuii!!!; za pitanje prašičev samo ker pospešuje debeljcoje li!ii!iiii!iiiiiiiiiiHiuiiuiuiiiiiniti!!i:i;ii!ii:i!!!iiiii:i!i!!ii:i:iiiiin Hi?o v Tržiču, enodružinsko z lepim vrtom, takoj vsoljivo, prodam. Informacije dobite pri Florjan Svajgerju, Tavčarjeva 4/IIJ. Ljubljana 195-442 Prrdam 4 m1 suhih bukovih drv. Naslov v oglasnem oddelku 19(3-443 KUPIM Kupim krotkega konja okrog 10 let starega za kmejka dela. Umnik, Suha 39, Kranj 177-441 OSTALO Iščem majhno kuhinjico in sobo v Kranju ali bližnji okolici. Dam visoko nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 133-38(5 Dekleti, ki delata na 2 izmeni, dobita soba za malo pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 164-413 Pošteno dekle, ki ima veselje do priučitve popravljanja nogavic dobi dotoro mesto. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Poštena«. 165-414 Gospodinjska pomočnica, samostojna, poštena, dobi službo takoj. Lepa soba in dobra plača. Naslov v oglasnem oddelku 166-415 Za planinsko postojanko v Julijskih Alpah iščemo zakonski par (žena kuharica). Mesečni dohodki po dogovoru. Možnost zakupa. Ponudbe z izčrpnim popisom dosedanjega delovanja poslati na oglasni odde'ek pod šifro »Nižinska postojanka*. -178 OBVESTILO! Obveščamo, da se spominska svečanost infcerniraneev taborišča Medjureča (Ivanića) ob 20. obletnici v nedeljo, 12. Januarja 1961 ob 9. uri v gornjih prostorih Kazine. Pripravljalni odbor 179-6013 Kdor je našel zvezek v črnem ovitku naj ga odda na naslov v oglasnem oddelku 180-417 Preklieujem besede, ki sem jih izgovorila o Jankotu Bobnar kot neresnične A. F. 181-419 Gostilničarji - obrtniki, uredim vaše knjigovodstvo vestno in natančno. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Bilancist« 182- 420 11. januarja sem na železniški posla ji Kranj izgubU deaarnico. Poštenega najditelja lepo prosim, naj mi vrne vsaj osebno izkaznico. Naslov v osebni izkaznici 183- 421 Zamenjam lepo zračno sobo zaradi nesporazuma. Naslov v oglasnem oddelku 184-423 Moškemu oddam opremljeno sobo. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 185-426 39.66* dia nagrade aH 100.880 din brezobrestnega posojila dam, kdor mi odda družinsko stanovanje v Skofji Loki ali bližnji okolici. Je-zeršek Franc, Hotavlje 64, Gore-njf vas 186-427 Pletiljo, lahko semo nekaj ur dnevno, sprejmem. Kušlan Boro, Gregorčičeva 4, Kranj 187-429 V soboto, 14. januarja sem iz-gubiT rezervno kolo za gumi voz od Sp. Senice do Smlednika. Poštenega najditelja prosim, naj ga proti nagradi vrne na naslov ?.nl-dar Jože, Praprotna Polica 25, Cerklje » 188-430 Hišni svet Kidričeva cesta št. 7, 9, in 11, Kranj prekllcuje potrdilo o vplačilu stanarine z"a mesec Januar 1961 z dne 13. januarja 1961 na ime Ivan Furlan, Kidričeva cesta št. 7, Kranj na skupni znesek 5104 din. Preklic se objavi VSEM VLAGATELJEM HRANILNIH VLOG PRI KOMUNALNI BANKI KRANJ SPOROČAMO, DA PRIČNEMO S 1. JANUARJEM 1961 DNEVNO OD 7. do 11. ure PRIPISOVATI OBRESTI ZA L. 1960 Podjetje za PTT promet v Kranju, Poštna ulica št. 4, razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. TT mehanika 2. vač pismonoS za kraje: Kranj, Gozd-Martuljek, Bohinjska Bistrica, Preddvor, Cerklje na Gor., Rateče-Planica, Blejska Dobrava, Tržič, Skofja Loka. Za delovno mesto pod 1 plača po dogovoru, skupno samsko stanovanje zagotovljeno. Za delovno mesto pod 2 plača po tarifnem pravilniku podjetja, zaželeni vojaščine prosti kandidati. Kandidati naj se zglase v sekretariatu podjetja. Delavska univerza Kranj razpisuje Solo za žlvlfsnje za Kranj-center s ciklusom osmih vzgojno-zdravstvenih predavanj za mladino od 17. do 25. leta starosti. Prijave sprejema Delavska univerza v Kranju, Delavski dom, telefon št. 22-30 (do vključno 31. januarja 1961). B) Sola za starše v Stražišču 8 ciklusom 8 vzgojno-zdravstvenih predavanj za starše. Prijave sprejema Uprava osnovne šole »Lucijan Seljak« V Stražišču. Slušatelji pod A in B se lahko vpisujejo vsak dan do vključno 31. januarja 1961 in plačajo ob vpisu za celoten ciklus 200 dinarjev. C) Ssmlnar za vpis na fakulteto (elektrotehnika, strojništvo), ki bo pripravil slušatelje z nedovršeno srednjo šolo za opravljanje sprejemnega izpita na univerzo. Izpitni program obsega: a) splošni del: pismena naloga na podlagi splošne teme, ali teme iz stroke, ki jo želi kandidat poslušati. b) posebni del: 1. iz matematike; 2. iz fizike; 3. iz kemije. Prijave sprejema Delavska univerza v Kranju, Delavski dom - telefon št. 22-30 - do vključno 31. januarja 1961. Upravni odbor obrtnega podjetja »INSTALATER 'ranj, razpisuje mesti MWm KNJIGGuJDJE BLAGAJNIKA Nastop službe možen takoj. Ocebni dohodek po pravilniku podjetja ali dogovoru. - Ponudbe poslati na uprava podjetja do dno 31. januarja 1961. zaradi premalo plačanega zneska7 na račun izstavljenega potrdjla in poskusa prevare. HS Kidričeva cesta št. 7, 9, 11, Kranj 189-434 V četrtek sem izgubila od Prešernove ulice do Sejmišča denarnico In osebno izkaznico. Najditelja prosim, naj vrne proti na-C' gradi izkaznico na naslov v njej 190-436 Šofer, profesionalec B in C kategorije, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku 191-437 Razočaran v življenju — obrtnik^, 45 let želi v skupno gospodinjstvo k dobrosrčni, naravno inteligentni ženski z otroki ali brez od 40 do 55 let. Poznejša ženitev ni izključena. Resne ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Razume-* vanje« 192-438'' Podpisani izjavljam, da sem o* Rezki Pokrivač govoril nekaj, kar^ nI res in sicer na podlagi napačnih informacij, ki sem jih dobil od drugih. Lotrič Ernest 193-439 Podpisani Franc Svab iz Hudega grabna št. 2, preklicujem besede, ki sem jih govoril o Valjavec Francu iz Hudega grabna št. 4 Sredin hokejski komentar 6 točk In 23 golov V drugem kolu zvezne hokejske 194-441 {ligo je državnega prvaka z Jesenic čakala mala turneja. Odpotovali so v Beograd, "kjer so se pomerili z vsemi tremi beograjskimi ligaši. Jeseničani so iz treh tekem odnesli ves izkupiček in so dvem točkam iz prvega kola pri-. dali še 6 novih. V soboto zvečer Avto-moto društvo Kranj vabliso odpravili Crveno zvezdo z 9:2 člane na letni občni zbor 21. ja- * (4:0 2:0 3:2)( v n^cljo pa so pred nuarja 1961 ob 19. uri v prostorih J 5000 pledalci premagali Partiauna restavracije »Iskra«, Kranj. Pro-*z 8;4 (4;1> 2:q, 2:3). Zadnjo zmago dejane OBJAVA simo, dvignite vabila v društveni pisarni. OBVESTILO študentom, dijakom in učencem, ki stalno stanujejo na območju občine Kranj. so Jeseničani dosegli v ponedeljek zvečer, ko so premagali Beograd s 6:3. Skupni rezultat iz Beograda je 23:9 v korist Jesenic. V prvem delu prvenstva čaka fante izpod Mežaklje le še dvoboj z Ljublja- Za priznanje voznih olajšav za? no, ki je v nedeljo na Jesenicah vožnjo v Š0I9 morajo vsi prizadeti f premagala moštvo Zagreba s 14:2 vložiti vključno do 21. januarja? (1:1, 3:1, 10:0). 1931 izpolnjene prijave s priloženim potrdilom o šolanju na ObLOf ne hokejske lige: Kranj, Tavčarjeva ulica 43/11, soba št. 36. Lestvica pp drugem kolu zvez- 1 Jesenice Prijave si nabavite lahko vsakf LJ«hIJana dan med 7. in 14. uro, ter ob sre-r Partizan dah med 14. in 1«. uro v isti stav- r Deograd bi v pritličju,, soba št. 10 za 5 din.JJrv- mzda Rednim učencem osnovnih šol ni7i-,agreo treba vlagati te prijave. f 0 0 53:9 8 1 2 19:12 3 0 1 8:9 2 0 1 7:8 2 1 1 4:11 1 0 2 2:44 0 J. Z. Na peti In naprej na turnejo Kranj, 17. januarja — Danes dopoldne so se s Tauern-expresom vračali domov jeseniški hokejisti, ki so tri dni zapored v Beogradu odigrali tri tekme, in sicer najprej s Crveno zvezdo, potem s Partizanom in nazadnje še z Beogradom. Vse*tri so odločili v svojo korist in Beograjčanom nasuli kar 23 golov. Ko so se vračali veselih obrazov in zadovoljni nad uspehom, smo jih počakali na kranjski železniški postaji. Kr.petan jeseniškega moštva Valentar nam je med drugim o beograjski turneji povedal tudi tole: »Najlepša tekma Je bila vsekakor s Partizanom. Da nismo zmagali s še večjim rezultatom je bil tuno predvsem kriv led. V začetku tekme je bil še kar dober, proti koncu pa je bil že skoraj nemogoč, nI bil hiter. To je precej vplivalo na nas, ker smo se zelo utrudili.« »Majstor« Klinar, kot ga je imenoval reporter beograjske televizije, je še pripomnil: »Vsak večer igrati lekmo, drugo za drugo, je prevelik napor. To se pozna tudi na samih rezultatih, saj smo Beograd premagali komaj s 6:3.*/ Časa je bilo zelo malo, da bi se šo kaj pogovorili, kajti vlak je potegnil. Trebušak je še pripomnil: »Jutri zjutraj potujemo že naprej na turnejo po Avstriji in JMemčiji, kjer bomo igrali še štiri tekme.«. hv*.*/****' Z. B. Jesenice Vprašanje — Pokojnina z varstvenim dodatkom vam presega znesek 5500 dinarjev. Zanima vas aH bi bili upravičeni do stalnega invalidrkega dodatka, če bi se odrekli varstvenemu dodatku. Odgovor - V soglasju s sekretariatom zvoznaga Izvršnega sveta za delo se lahko uživalec pokojnine odreče prejemkom varstvenega dodatka z namenom, da pridobi Invalidski dodatek. K. L. Skofja Loka Vprašanje — Zanima vas ali lahko prekličete oporoko, katero ste napravili že pred časom in je v hrambi na sodišču. Odgovor — V skladu z 11. členom nom Zakona o dedovanju (Uradni list FLRJ, št. 20/55) lahko oporoko prekličete pred sodiščem. V. D. Radovljiea Vprašanje — Z možem ne živite v zakonski skupnosti, zanima vas ali je dolžan prispevati k vašemu preživljanju. Odgovor — V skadu z 11. členom Zakona o zakonski zvezi (Uradni list FLRJ, št. 29/46) ima zakonec, ki nima sredstev za preživljanje in Je nesposoben za delo, pravico da ga drugi zakonec vzdržuje, kolikor je to v njegovi moči. V. P. Tržič Vprašanje — Zanima vas ali ste upravičeni do novoletne nagrade, če ste kot upokojenec zaposleni honorarno. Odgovor — V skladu z odlokom o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem zveznih državnih organov in javnih zavodov (Uradni list FLRJ. št. 49/60) niste upravičeni do novoletne nagrade, ker vaša honorarna zaposlitev ni redna oziroma glavni poklic. O. L. Kranj Vprašanje — Sestra vam je umrla, bila je poročena in brez otrok, zanima vas ali ste upravičeni do dedovanja njenega premoženja. Oporoke ni napravila. Odgovor — Ker ni bila napravljena eporoka, boste v skladu z Zakonom o dedovanju (Uradni list FLRJ, št. 20/55) dedovali na podlagi zakonitega dedovanja in ste upravičeni do polovice njenega premoženja. Za kaj naj štedim? Jasno! Za »Gias*. Trikrat tedensko bom lahko v njem bral vse o najbolj aktualnih dogodkih doma ln po svetu. Razen tega bom tudi nezgodno zavarovan! In še več - udeležen bom tudi pri tradicionalnem nagradnem žrebanju, ki ga prireja »GLAS« vsako lete ?a svoje naročnike V ' A,lW|ttt • Jesenice »RADIO«: 17. in 18. januarja jugoslovanski film DR. KOLAR. Jesenice »PLAVZ«: 19. in 20. januarja jugoslovanski film DR. KOLAR. Dovje: 19. januarja ameriški barvni film GIGI. Kropa: 19. januarja angl., film USODNA NEZNANKA, predstava ob 19.30 uri. Radovljica: 18. januarja italijanski film SLAMNATI MOZ, predstave ob 17.30 in 20. uri, 19. januarja in 20. januarja ameriški barvni cin. film MESTECE PEY-TON, predstave ob 20. uri. Bled: 17*., 18. in 19. januarja sovjetski barvni film IDIOT. Kamnik: 19. januarja zahodno-nomški film NEDOKONČANA POVEST, predstava ob 20. uri, 19. januarja isti film ob 17.15 uri, 20. januarja italijansko-francoski cin. film SPLAVARJI Z VOLGE, predstave ob 17. in 20. uri. Dupllea: 18. januarja ameriški barvni film DOŽIVLJAJI KAPETANA VAJTA, predstava ob 17. uri, 19. januarja isti film ob 19. uri. Kranj »STORZlC«: 18. januarja ameriški barvni film BENNY GOODMAN ob 15., 17.. 19. in 21. uri, francoski film TO JE CAS MORILCEV matineja ob 10. uri, 19. januarja slovenski film VESELICA ob 15., 17., 19. in 21. uri, na vstopnice od starega leta bo predstava 20. januarja ob 21. uri, po tem času vsteonice za-oadejo. Francoski film TO'JE CAS MORILCEV matineja ob 10. uri, 20. januarja slovenski film VESELICA ob 15., 17., 19. in 21. url, matineja istega filma ob 10. uri. Stražišče »SVOBODA«: 18. januarja slovenski film VESELICA ob 18. in 20. uri, predstava ob 20. uri je na vstopnice starega leta. Po tem črsu vstopnice zapadejo. 19. januarja francoski kriminalni film TO JE CAS MORILCEV ob 18. in 20. uri. Prlmskovo »TRIGLAV«: 19. januarja slovenski film VESELICA ob 18. in 20. uri. Predstava ob 20. uri na vstopnice sterefa leta. Po tem čpsu vstopnice znoadejo. Naklo: 18. januarja francoski kriminrlni film TO JE CAS MO-n^\r nh 10. uri. ZAHVALA Ob bridki Izgubi našega dobre ga moža, očeta, starega očeta, tasta, brata In strica LEOPOLDA DEBRETA se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so nam v tem Č2su pomagali i p nr.m izraz.ili so>.alje. Prav prisrčna zahvala še vsem sosedom, prijateljem in znancem, posebno pa Jo.šetu Šolarju za ganljiv nagrobni govor. K-opa. Kranj, Jescice, Ljubljano, London. Beljak - Vil;-; n, Komi-ža, Radovljica, Žirovnica. Žalujoča družina Dobre ze3sbse3b Vlak»je odpeljal, mi pa smo jim želeli kar največ uspeha na turneji. 'Na slikah: Valenterjcva četa ob povratku z beograjske turneje na kranjski železniški postaji. M. Z. UČENCI JESENIŠKIH STROKOVNIH ŠOL SO SE POMERILI V SNEGU Železarski izobraževalni center na Jesenicah, ki vključuje Metat lurško industrijsko šolo in Tehnično slednjo šolo, je organiziral v petek na Planini pod Golico tekmo v veleslalomu in sankanju. — Nekaj sto mladih tekmovalcev se je rosno pomerilo, saj so bila razpisana za najboljša darila v vrednosti 50.000 dinarjev. V veleslalomu je bil za MIS najboljši Deti-ček, za TSS pa Jelinčič. V sankanju z dirkalnimi sanmi je bil za MIS najboljši Koblar, za TSS pa Košir. V sankanju z navadnimi sanmi je bil za MIS najboljši tov. Skumavc, za TSS pa Bonedičič. V sankanju dvosedi pa sta bila najboljša Justin in Anzeljc, oba MIS. Odličen sneg in ugodno vreme 6ta nudila udeležencem tekmovanja in športnega dneva izreden užitek. — f Organizacija tekmo vanj\Je bila odlično. Po navdušenju mladih smu-, carjev in sankačev sodeč, lahko ^urotovimo, da šole premalo izko-rrj! a jo bele poliane za organiziranje športnih dni. U. > ORVESTILO 1 Obveščamo člane Kluba gospodarstvenikov, da bo v poteki 20. 'januarja, cb 1*. url v klubski dvo-'rar.i v Kranju, Prešernova 11/1 'predavanje »Razdeljevanje dobod-1 ka mod podjetjem in dnišbo.« Prc-1 davni bo tovariš ing. Tone Tribu-1 šon, član rerubliškega sveta s!n-Vkn'.sv. Vabimo, dfa se poleg vo-c"'in"h in zainteresiranih uslužbencev predavan ja udeležijo tudi člani D3 in UO gospodarskih orga-' nizaci j. OBČNI ZBOR AMD KRANJ V soboto, 21. januarja, bo v vseh prostorih restavracije »Iskra« redni letni občni zbor Avto-moto druStva i/. Kranja. Občni zbor bo v zgornji dvorani, medtem ko bo po občnsm zboru zabava s plesom v spodnji dvorani in zaradi tega rjdna plesna prireditev, ki je v restavraciji »Iskra« vsako soboto, za ta dan odpade.