Mubljona, ponedeljek, 24. marca 1950 LETO XXIV. Stev. 70 ItliAJ* JV TISKA |'ISNQ Zalo2NISKO PODJETJI -ljodska pravica* Ol REKTOR podjetja tEV AdODIO GLAVNI IN ODaoVORNl O REDNIK CVAN ŠINKOVEC »s»k a«n razen _ * * c">» H llnarlev cLfudsha, PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUZITE SEI »LJUDSKA PRAVICA’ USTANOVLJENA L OKTOBRA 1934 - m trn NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 19-DNEVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO L JULIJA 1931 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK • OD L JUNIJA 1933 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z -BORBO- Enodušna volja volivcev ZA RAZCVET JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE DOMOVINE . • iz vseh okrajev v državi poročajo o ogromni volilni udeležbi«— V nekaterih krajih sta sicer ovirala volitve visok sneg in snežni meteži, vendar so volivci kljub temu v glavnem že v dopoldanskih urah opravili svojo državljansko dolžnost Tovarišica Vida Tomšiševa 0 poteku volitev v Sloveniji Ljubljana, 23. marca. Danes zvei£r je podpredsednica vi" Slovenije tovarišica Vida Tomšič na željo Radia-tele-Ljubljana spregovorila nekaj besed o poteku današnjih ohtev. Dejala je: naŠnt^v0.,^e^emo’ da s0 se da" la šc poslance v Zvezno in Repu-^v®znp j e za splošni zbor bliški zbor proizvajalcev in s tem spremenil” rcpub,i®ke skupščine bomo četrtič po osvoboditvi do-Politj£niue v eno najmogočnejših končno izvolili svojo Republiško znanih man*festacij. p0 doslej in Zvezno skupščino.* sPoročin^Cpo,)0,nlh in neuradnih . . poro^evalske službe ''Pisanih 8iblje skupna udeležba 9*%. V ^olivcev v Sloveniji nad r°6llih ®r^e(,no bo po končnih po-litvah seBla udeležbo na vo-Zve*nn "ovembra 1953. leta za seveda Republiško skupščino, udele}i,!?a ze sedaJ visoko presega skih nhii na lanskoletnih oktobr-volilnn jSklh volitvah. Najboljšo jetih udeležbo so po doslej pre-Koner Podatk{b dosegli okraji 92,7 % * nad »3 %, Ljubljana Sobota n^°rica 92,1 Murska 1 je, *j”r ?° %* V okraju Trbov-okrog 89« Procent udeležbe ■ ■ Tn r.1 -- ® Bolje kot na oktobrskih volitvah Na Hrvntskem je bil zlasti odziv kmetov precej višji kot na minulih volitvah V Primorju in Dalmatinskem Zagorju so v mnogih krajih že do opoldne glasovali vsi volivci Predsednik Tito na volišču Beograd, 23. marca (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je skupaj s soprogo Jovanko glasoval danes dopoldne ob 10. Zagreb, 23. marca. — Nobene valo okrog milijon prebivalcev enotah zagrebškega okraja do te- na volišču v osnovni šoli »France povojne volitve niso na Hrvat- te republike. j ga časa glasovalo že več kot 80 Prešeren« v Užički ulici, skem v tolikšni meri vzbudile ! S svojim odzivom na današnje odstotkov volivcev. Do 15. ure je Tli . , . . pozornosti volivcev kakor današ- volitve so znova potrdili svojo v Novi Gradiški prišlo na volišča ,£e od sedme ure zjutraj je nje. Po dosedanjih podatkih je v pripravljenost, da tudi v prihod- 91, Osijeku 87, v Gospiču 86, v vel,ko število odraslih držav lja-volilnih pripravah gotovo sodelo- nje nadaljujejo socialistično iz- Bjelovarju 91, v varaždinskem apy in fr® caka,°t PTetl vo' val vsak drugi volivec. V času gradnjo. Že ob osmih zjutraj so okraju pa 94% od skupnega šte- "Scem, ki je bilo okrašeno z za-predvolilne kampanje je bila na sporočali iz številnih krajev, da. vila vpisanih volivcev. ■ ?‘av“™1, »sj so čakali predsedm- I-Irvatskgm okrog 15.000 zborov so vsi volilni upravičenci opra- Po nepopolnih podatkih je v ka *'’a: Mladinci, ki so prvič volivcev, uite, ;P ' onraiKa, koi vi-udeležhn ,hno značilna dobra ob vsei r,vs. ndustrUskih centrih, zahod,, mel‘ na severu, na Kih naših g0zah°du, dalje v mno-katerih c™ partizanskih krajih, o da so lnn c/ tekom dneva čul1-»oudarek , 0 volul- Značilen sl°P ml-, ,iii v°btvam dajal na-vilno ln , volivcev. Polnošte-v°rnosti c ve*ik*m čutom odgo-privržen„„.° manitcstirali svojo Za ■„ sotdaHstični skupno-nenavadm,' ® spomladanske dni Jkoro vSp vuf0k sneR Pilzadel da ni m , Predele Slovenije, na volilnn . b,s‘veno vplivati Scdai ovir-, ’ pa{ pa p**”11 udeležbl n Poro^an.le o volilni ?n°va potrdnn.annJ1 dan lc *orcj Bavcev n zavest uprav-^•oveniji , ,al*stične skupnosti v da utr ju ;Pj*r . njihovo odločnost, lr,°vlno k J° in vodij° svojo do-Področju tn.e večjim zmagam na graditve , padarske In družbene 3igoslavn„ i ? ntrjujejo Titovo r" in sodPi« močan steber mi-svetu. ode,°vanja med narodi v bod° £&**- ?fl' ,n 28. marca . volilna telesa izbra- 0l>vestijr> zvezne volilne Komisije Beograd, ■>», v°blna knm;. marca. Zvezna baslednje nh ob 20.45 dala Po n Ves<-ilo: Subliških0rvoinn u0krajnih in re-danes opravili komisij so bile v°liščih na^L I3e.Volitve "a vseh Potekle nnn i države» Volitve so kih moten1 a°,?la V, .redu brez nJ ali prekinitve. VoI?v mladih na benCV m.e(l Prv'm’ w°grajskih volišfik y®Hko število’ mfrj? (Taniuf% katerimi mladincev, med nad 50.000 L V, “eogradu letos nes glasovni? volivcev, je da- !e nad 1000 !i"!. Prvimi. Tako lz Zemuna ?Ilad,’nrev in mladink odšlo na volil* ° d ‘',0 množično pesmijo kornlr”i* volitvah so s ennina akali po glavni ulici Jemenska napoved a ponerecej snega in ponekod je pri- smučarski odredi izvidnikov in delu Črne gore, ki obsega večji isnil tudi hud mraz. V drugih planink iz Mostarja so takoj j del republike, lz Zabliaka pod —,.»,----------,-------i—,-----------------------------------i-:,-------Durmi,torom so poročali, da so Miha Marinko je ■ svojo soprogo volil že zgodaj zjutraj na volišču na Vrtači V snegn in poplavah na volitve V nekaterih krajih naše države je zapadlo zadnje dni precej tisnil krajih pa so reke prestopile bregove, da so nastale poplave. Vse te vremenske nevšečnosti pa niso niti najmanj vplivale na volitve. Vzlic visokemu snegu in precej hudemu mrazu so šli volivci v zahodni Bosni in na Kosmetu že v zgodnjih jutranjih urah množično na volišča. V dragaški občini pri Prizrenu so prišli volivci na volišča že dobro uro pred začetkom glasovanja. Od-kidali so sneg, da jim ga ni bilo treba gaziti do volišč. Vzlic visokemu snegu in poplavam, ki so zajele kakih 15.000 ha, poročila s Kosmeta kažejo, da je volilna udeležba presegla sleherno pričakovanje. V prištinskem, prizrenskem, gni-ljanskem in pečkem okraju so na 14 voliščih do devetih zjutraj volili vsi volivci. Na področju kosovsko-metohijske oblasti je do devetih zjutraj prednjačil prištinski okraj. V večini občin tega okraja je glasovalo do te ure nad 70 % volivcev, na šestih voliščih pa je bilo glasovanje že zaključeno. PREKO ZASILNEGA MOSTU IZ KMEČKIH VOZ V vasi Lipovica v jugovzhodni Srbiji je reka Jablanica preplavila bregove tako, da del volivcev ni mogel priti do volišč. Ljudje pa so se brž'znašli, V reko so zapeljali kmečke vozove in napravili tako zasilni most, da so lahko prišli do volišča. NA KONJIH SO SI KRČILI POT SKOZI ZAMETE Do sobote je bil na področju vasi Goranjci, Raška gora, Pod-veležje in Zijemlje položaj zelo težaven, ker je močno snežilo. Snežni zameti so te vasi docela odrezali od zunanjega sveta. Volilnim komisijam pa se je ob pomoči prebivalcev posrečilo priti do vasi. Kmetje so prispeli na volišča večinoma v skupinah na Tudi v Črni gori neurja niso ustavila volivcev Titograd, 23. marca (Tanjug), in v Rijeki, Crnojeviča do 12. priskočili volilnim komisijam na pomoč, da so prenašali poročila s področja Zijemlja in dela Pod-veležja. Tudi v gorskih vaseh Kopao-nika, Zelimlja in Jastrepča snežni meteži niso zadržali volivcev, da ne bi šli že v jutranjih urah na volišča. Tudi v dolini Morave, ki se je razlila čez bregove, ker je začel kopneti sneg, se volivci teh ovir niso ustrašili, v mnogih krajih tega področja volivci pešačili do volišč po snegu, ki je bil ponekod do dva metra visok. Navzlic temu je v teh vaseh do poldneva glasovalo okrog 90 odstotkov vseh volivcev. V primorskem delu Crne gore je bilo' vreme sončno in so vo- ure 77 odstotkov vpisanih volivcev. ivci lahko glasovali že v zgodnjih jutranjih urah, prav tako v Narasla voda je sicer odnesla Cetinju in v Titogradu. V Budvi mnogo brvi, druge pa poškodo- je do desetih dopoldne glasovalo valaj toda ljudje so se povsod 94 odstotkov volivcev, v Tito-hitro znašli in si kakorkoli po- gradh-do 13. ure 87 odstotkov, na magali, da so prišli na volišča. Cetinju do J3. ure 73 odstotkov Po opravljenih volitvah so brigadirji in brigadirke krepko zastavili. Le še nekaj dni je do prvega, oni pa hočejo navzlic temu, da jih je oviralo slabo vreme, izpolniti nalogo, ki so jo sprejeli: mladinske delovne brigade bodo našle urejena naselja Enoten utrip Kot da je bil pred nami zad- terikrdt veselo presenečeni,« so gramov, kakršne ponekod raz- svojo veljavo in svoj prav. Prek nji dan velike skrbi, ki smo se bili zopet iskreni drugje. »Saj glašajo najrazličnejše stranke, tega ne moreš In zakaj bi ne ji posvečali zadnje mesece. Kot razumete: tolikšne predvolilne temveč ker so volili svoj pro- privoščili vsakomur prijazne beda nam je nekaj šepetalo: še aktivnosti ne pomnimo. Sesla- gram: neodvisnost in mir, in- sede... Ni vrag. da ne bi videl danes, še danes in potem si od- nek se je vrstil za sestankom, dustrijski razvoj, šole, stanova- sadov naših naporov.« dahnemo. In lahko rečemo, da se je zgo- nja, naprednejše kmetijstvo, vse T .. . .. T. ... . V zgodnjem jutru smo švi- dilo prav obratno — kot so ne- tisto, kar potrebujejo doma, v . J} so PriMjan. volilne kosali skozi naselja mimo volišč kateri pričakovali: udeležba na kraju, kjer živijo, v komuni, mtsllf *° sporočale vedno višje in potem vsak na svoji »marš- zborih in zborovanjih je kar na- okraju. Zato, ker vsi skupaj, r®2u‘t(“e» Go tono: naši ljudje ruti« obiskali volišča in volivce, prej rasla.« vsi okraji in republike lahko la- ms.° Vlctel1 le tistega, kar je na- ki smo jim v minulih mesecih Podobno kot med predvolil- že potiskamo po poti socialistič- r‘>1pnn prn',,e " zvesto prisluhnili na zborih vo- nimi pripravami smo si tudi vče- ne graditve, livcev in predvolilnih zborova- raj skupaj poskušali dati od- Ko se je opoldne dan preva- njih. govor temu velikemu ZAKAJ gal, smo zopet vpraševali: Čeprav smo bili zgodnji, so tolikšen uspeh predvolilnih pri- »Koliko?« nas povsod sprejemali s pro- prav: In spet so nam povedali višje rejeno temveč tudi tisto, kar še želijo in kar je mogoče narediti, če rsi dobro zastavimo. Tisti občutek »Še danes, potem si oddahnemo« je bil torej čeprav je bil po svoje razum- itm- l centi: 20, 30, 35. In ko je bila »Na mizi so bile položene številke. Kdo ve, koliko krajev Wv — malce prezgoden. Mimo ( mimo deset, so številke posko- odprte karte. To je, to in to je tedaj že volilo stoodstotno. so le volitve. Ostal pa je pro- ( čile na 60. 65, 72... imamo, tega in tega še nimamo. Nekje pa je bilo še deset, dva- Pram» ki smo ga sprejemali na ) »Vprašujete kako?« so nam Toliko in toliko bomo potrebo- najst, petnajst procentov manj. zborih volivcev in potrdili s svo- i odgovarjali. »Dobro, kar do7 vali... Ce pritisnemo rsi sku- »Ah, to ni nič,« so nam sovo- io udeležbo na volitvah. Tega ( Kot smo pravzaprav priče paj... Načrt je. tu...« rili pred volišči. »Nekateri pri- bomo srdai uresničevali. tiali . Saj ste videli na zborih Zaradi tega za volitve ni dejo raje popoldne. H kakšnim Velika zmaga, ki smo jo na volivcev. Pa tudi potem — na bila potrebna bučna propagan- pa nemara še stopimo. Mogoče volitvah dosegli, nam bo velika predvolilnih zborovanjih ..« da. Ljudje so prišli na volišča, jim je treba reči kakšno besedo, opora: milijoni in milijoni smo, »Veste, da smo bili preneka- ker niso volili papirnatih pro- Saj veste — vsak hoče pač imeti ki želimo doseči veliki cilj. S. L. \ J * Ljubljana - eno samo vel ko volišče Na okrašenih voliščih so že v ranih jutranjih urah volili številni Ljubljančani — med prvimi so volili tudi visoki državni in partijski voditelji . Ljubljanske ulice, ki so ob ne- niki, ki so lahko sami prišli na prišel volit književnik Cene Vi-deljah zjutraj zvečine prazne, so volišče, je volilna komisija ob- potnik. Nekolikanj se je obotav-včeraj že zarana oživele, saj so iskala še bolnike po oddelkih ljal, ko smo ga vprašali, kaj meni volivci čimprej hoteli izpolniti Vojne bolnišnice, Mladike, Gine- o današnjem dnevu, češ da stihi svojo državljansko dolžnost. Med kološke klinike in Poliklinike. ne sodijo k volitvam vendar je prvimi so prišli na volišča tudi Na volišču v Domu »-Anice povedal tole: visoki državni in politični vodi- Cernejeve« so prva volila dekleta -Volitve, ki bodo potekale telji, tovariši Miha Marinko, Bo- iz internata, ki so tekmovala med uspešno - o tem sem prepričan ris Kraigher in Franc Leskošek- seboj, katera bo prva glasovala. - mi pomenijo osrednje dejanje Luka s soprogami. Pred okrašeni- Med njimi je bila najmlajša vo- v življenju socialistične družbe ml stavbami, kjer so bila volišča, livka Marja Ostanek, dijakinja Volivci bodo s svojimi glasovi po- so bile gruče ljudi. Vsak trenutek _ trdili pravilnost naše politike v so - .**. odpirala ln zapirala vrata najširšem smislu in dali prizna- V Tacnu pod Šmarno goro sta volila med drugimi volivci predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher in njegova soproga volišč. V Kliničnih bolnišnicah so začeli voliti ob pol sedmih zjutraj, toda že uro poprej sta dve bolnici vztrajno čakali, da bi volili med prvimi. Potem ko so volili bol- Liiidje ob Sofi tudi tokrat niso zatajili ,V gorskih krajih na Primorskem so si morali s smučmi utirati pot na volišča — Na Lokvah pri Cepovanu —18® — Kljub vsemu povsod velika volilna udeležba Nova Gorica, 23. marca. — Tolminu, Kobaridu, Ajdovščini, stroje,« razglablja, trenutek po-lezko je prav opisati razpolože- Šempetru, Vipavi in drugod. i zneje pa je že v svoji lokomo-nje ljudi in veliko udeležbo na »Tamle stoji moja lokomotiva ti vi št 14-5005. današnjih volitvah. V Novi Go- jn s kurjačem sva prišla volit, da Darko Jerončič je dopoldne nci so se že kmalu po 6. uri za- j,ova potem odpeljala tovorni stregel stroju v salonitnem oddel- cele zbirati pred zvočniki s k u ~ vluk •»«* .. „ l i ? _ im onimveira «n »nn Pn^om pine ljudi, ki so nestrpno čakale, stroje\ da so se odprla volišča. Tako po- No vsod: v Goriških Brdih, Kanalu, gkein Volišče pod Bogatinom Sonce je zaiskrilo tega nedeljskega jutra tisočere kristale, ki so blesteli prek široko zasne-Sene Komne. Lahen vetrič, ki se |e pripodil prek Podrte gore mimo prijaznega doma, se Je za hip zavrtinčil ob vogalih ln ukradel nekaj zvokov vedrih budnic, ki so se prikradle skozi priprto okno in jih odnesel s se-DoJ tja proti dolini Triglavskih Jezer. Začuda je bila včerajšnje jutro jedilnica doma na Komni prazna. Poskočne melodije radijskega sprejemnika so samotno odmevale od praznih klopi. Kmečka soba, ki pa je včeraj popoldne spremenila svoje lice, je bila polna zagorelih turistov. Zunaj so visele državne zastave, v kotu pa je bila slovenska zastava, na kateri je stala volilna skrinjica. Volilna komisija, ki je sedela ob kmečki peči, je vedro sprejemala potrdila turistov in zapisovala ter delila volilne listke. »Ja, kaj pa ti, boš tudi volil?« se je začudil predsednik komisije zagorelemu Bojanu, ki so se mu ob licih svetili prvi zarodki bodoče brade. »Ja, Jaz tudi,« Je pogumno odgovoril Bojan, »veste, imam kar dva jubileja: prvič volim In prvič sem na Komni.« Ko pa je kakšno uro kasneje radijski napovedovalec javil, da so volivci Koprivnice že do desete ure volili stoodstotno, Je vzra-doščena upravnica doma ponosno dodala: na Komni pa še »Volivci prej.« Včerajšnji dan je bil na Komni nepozaben. Prešerni vriski so ves dan odmevali prek zasneženih poljan, prav tja do Bogatina in še dlje. Spomladansko sonce je prižgalo lesket tisočerim kristalom. F. T. resno in nemara zato, da bi pri- ne®a življenja po vojni nenava- nje predvsem nepopustljivemu boju za uspehe v gospodarstvu, priznanje prizadevanju za resnično demokracijo in za mir v. svetu. Hkrati bomo izmerili tudi svoje sile in pripravljenost za številne in nelahke naloge, ki nas čakajo v prihodnosti. Ob tej priložnosti naj omenim, da se velikim uspehom preteklih let pridružujejo tudi, pomembni dosežki v naši kulturi in umetnosti.* Na volišču v Domu Anice Ccrrje. Na volišču v podjetju »Kana- jeve je Včeraj prvič glasovalo 'e lizacija« so volili večidel mladin- čina dijakinj. N»jmlajša voliv*" ci iz Doma -Ivana Cankarja« in kt Jo vidimo na sliki, je gojenci Sanitejske šole. V gruči, Marja Ostanek ki se je neprestano večala, je čakal v dolgi vrsti tudi mladi Moj- ne dela nikakršnih težav,« je re" mir Milojevič iz Milanovca, ki je kel Mojmir, bodoči oficir ,< tokrat prvikrat volil. Volišče na Univerzi so obisKf" »Dobro vem, koga bom volil, snemalci Radio-televizije iz, K, saj sem na predvolilnem zboro- greba, ko so opazili, da stoji zh vanju poslušal kandidate in zato v zgodnjih dopoldanskih url jih poznam. Odločitev ml zato pred voliščem dolga vrsta Uu nost. »Naša proga od Jesenic do Sežane je naporna. 40 in celo 50 let so stare lokomotive, ki le > težavo zmagujejo tovorne kompozicije. Potrebovali bi motorne kril svojo obraz. mladost dekliški HUD MRAZ IN SNEŽNI ZAMETI V gorskih krajih na Primorskem so hud mraz ter snežni zameti z burjo precej ovirali današnje volitve. Volilni izidi so do občinskih komisij prihajali zelo počasi, vtem ko so si morali ljudje s smučmi, sankami, Živino ali kako drugače utirati pot na volišča, da so lahko opravili svojo državljansko dolžnost. V vaseh nad Idrijo je poti do volišč sproti zasipala burja ter so jih morali ljudje ves čas plu« žiti do svojih volišč. Vremenske razmere so bile zlasti neugodne v Ledinah, Vojskem, Krnicah, Se-breljah in Črnem Vrhu nad Idrijo. Ponekod so si utirali pot do volišč z »Unimogi«. V Baški grapi so bili snežni zameti ponekod do 1 meter visoki. Na Lokvah pri Velikemu uspehu na včeraj!njih Cepovanu je bil zjutraj izredno volitvah ao prav gotovo v mani- oster mraz ter so namerili —18° čem pripomogli neutrudni kurirji Celzija. volilnih komisij, ki so ve« dan hi- Volilna udeležba je bila Telic _ .... .... vsem težavam zelo velika ter so teli iz kraja v kraj. Na na« sliki ljud- zlagti miadinci pokazali Je eden Izmed takih požrtvovalnih izredno požrtvovalnost pri pre-mladincev lz Ilirske Bistrice 'magovanju ovir. M. D. den in da je želeti, da bi ta živa sproščena rast pognala lic širine kar najbolj tudi v višino i Srednje vzgojiteljske šole, ki je šele pred desetimi dnevi Izpolnila osemnajsto leto starosti. Vtem ko je Marja odhajala, je Kljub snegu V občinah Ravne in Crna na Koroškem, po hribovskih krajih Trojne, Tolstega vrha, Zelenbre-ga, Jamnice, Koprivne in Javorja je zadnje tri dni in zlasti danes bril oster veter ter je zapadlo snega jponekod do kolen. Na Ravnah na Koroškem je danes zjutraj igrala godba, ki je obiskala tudi Kotlje. Prevaljska godba na pihala je šla v Lokovico, igrala pa je tudi doma. Pri kurirski službi so pridno sodelovali mladinci. Toda vseeno so zaradi snežnih zametov prihajala poročila iz gorskih krajev z veliko zamudo. V občini Crna na Koroškem je najprvo zaključila s 100-odstotno udeležbo Torčeva žaga. Odlikovala so se tudi volišča v Trgu, Crna na Koroškem in v Podpeči, ki so že v zgodnjih dopoldanskih urah dosegla 88-odstotno udeležbo. Hr Prvi tam, kier so glasovali rudarji Ze do 15. ure 90-odstotna udeležba — Z oddaljenimi volišči v hribih vzdrževale zvezo skupine smučarjev Trbovlje, 23. marca. — Izredno zlasti požrtvovalne smučarske na Neži, Dobrni, v delavskem skrbne in razgibane priprave na skupine v oddaljenih hribovskih domu, na zunanjem obratu in nrvlm nnrnMtam VNa 'rvufJilii .n movanje Dravograjčanom-, j; volitvo trhnvaHolrAm nlrcfitn ln nroHlfiMh Irl in IrHnH nonroVinM« \7 Uvnafnllrn en ta ir 4 . . » ■ * . ** v Pn^rmrin N» Poljanski cesti so med ostalimi državljani volili tudi S0^ Vojne sanitejske Sole ■ ' 4 .. Tako kot po vsej državi V Dravogradu so mladi volivci volili 100-odstotno do osmih, nato pa so pomagali volilnim odborom Dravograd, 23. marca. — Kljub žici, Dravogradu in na Viču jjj snegu in zaledenelim potem v mladi volivci volili že do o8lD0, hribovskih naseljih so volivci v zjutraj stoodstotno, nato pa ?j, koroškem kotu večidel že v zgod- mahali volilnim odborom. J i0 njih jutranjih urah prišli na vo- beličah so se jim pridružili cl/ lišče. Vsa volišča v krajih ob Mi- pionirji v nošah. #j, slinji, Meži in Dravi so bila slo- V Otiškem vrhu so med Pr j,, vesno okrašena s cvetjem in za- mi opravili volitve delavci stavami, razpoloženje pa so še stilne industrije. Tudi na v0**f,r popestrile godbe in radijski pre- v Železarni v Ravnah in v ru<>‘ nosi preko zvočnikov. ^kih krajih Zgornje Mežiške o Rano, ko je še ležal mrak nad *’n,e . s,°. prednjačili -delavci. nj zasneženim Košenjakom, je pri- ostajali Pa niso tudi v s j,, tekel mladinec v Dravograd s Gradcu, kjer so napovedali^ volitve v trboveljskem okraju in središčih, ki so kljub neprfehod- drugod. V Hrastniku so široko razpredena mreža volišč v ntm zametom vzdrževale zvezo z raztresenih gorskih naseljih — vse najbllžjlmi centri za poročanje. to je v največji meri prispevalo k temu, da je bila že ob 18. uri povprečna udeležba skoraj devetdesetodstotna. Današnji praznik so pravzaprav naznanili že sinočnji kresovi na zasavskih vrhovih. Danes pa je bilo že kmalu po peti uri v zasavskih revirjih vse živo. Rudarske in mladinske godbe so v Trbovljah, Zagorju. Hrastniku ln po okoliških vaseh priredile budnico. Pri volitvah je sodelovalo v vsem okraju približno 15.000 lju-106-letna starka Med njimi je potrebno omeniti Vsa mladina je *e v prvih ju- ‘liVKo e ’ vo- Sto šest let stara volivka Najstarejša dalmatinska livka je bila Anica Kastelančič. Kastelančičeva je izgubila v narodnosvobodilni borbi 7 članov svoje družine. Glasovala je med prvimi v vasi Zrnovci, v splitski občini. mladino v Zagorju, Trbovljah ln Radečah. Ta ni skrbela samo za okrasitev volišč in za stražo nad volišči, ampak je vzdrževala tudi zvezo med volišči in občinskimi volilnimi Štabi. Omeniti moramo Do osmih stoodstotna udeležba na dvajsetih voliščih mmmm - „ H kih h * v V f^forju že poldne dg* PI7IlhJ3o?wanskth Urah glas°-i na volišče. Za prvim slom so pri- najlepšo volilno udeležbo. u v 1.. P odstotno. hajali vsako uro naslednji kljub Najtežavnejšo pot na volišča DOje(ieneli strmi noti , so imeli volivci v zasneženih hri- POJ®denel1 strmi P°‘>- | bih radeške in zagorske občine. Volišča so odprli ob sedmih Kljub temu pa je bila Že v opol- tudi v mežiškem in mislinjskem danskih urah volilna udeležba kotu, kjer so že dopoldne zabele-skoraj povsod 70 odstotna. Pri žili velik obisk. Pri Poterčniku v tem je treba upoštevati, da so obmejnih Libeličah se je zbrala člani posameznih gospodarstev na volišču že v prvih aopoldan- prihajall na volišča tudi po poldrugo uro daleč. skih urah večina kmečkih volivcev. V Crni, Poleni, Žerjavu, Me- Tlsti železničarji, ki so bili včeraj na delu, so volili kar med delom. Med vožnjo sta oddala v Sežani Maribor, 23. marca. Mesto je Na 20 volilnih mestih v okraju »voj glas tudi strojevodja In kur- bilo navsezgodaj na nogah. Po so volitve stoodstotno opravili že I Jač Simplon ekspresa ulicah in trgih so odmevale ko- do 8. ure zjutraj. V obmejnih 1 račnice malone vseh mariborskih krajih so navzlic neugodnemu tranjlh urah čakala pred volišči godb na pihala. Potem se je na vremenu glasovali skoraj povsod in prva glasovala. Ponekod, ka-številnih voliščih nekaj ur kar vsi Volivci. Tako je bilo n. pr. v kor na primer v Zidanem mostu, trlo ljudi. Volilna udeležba je hi- Sladkem vrhu ob sami meji, v kjer so volišča zaradi železničar- tro rasla in opoldne je oddalo Muretincih na Dravskem polju, jev, ki so odhajali v službo, od- svoje glasovnice že okrog osem v Mačkovcih, v Ravnah in na prli predčasno, je tudi vsa mla-desetin vseh volilnih upravičen- mnogih drugih volilnih mestih, dlna že glasovala pred osmo uro. cev. i V Slovenski Bistrici, v Račah in Kmalu zatem, ko so odprli voli- Velika udeležba volivcev je v Rušah je mladina že zgodaj 4ča, je v Zugorju začel naletavati glavna značilnost današnjih voli- zjutraj obšla vsa glavna naselja sneg. Kazalo je, da se bo glaso-tev v Mariboru in mariborskem in nato skupaj odkorakala na vanjo zavleklo. Vendar so kmalu okraju. V Košakih so na več vo- volišče. Tudi kmetijske zadruge zatem začele prihajati vesti o za-lilnih mestih ustregli želji voliv- v mariborskem okraju so poskr- Iti j učnem glasovanju. V zagorski cev, da so lahko volili že ob 6 bele, da so vsi njihovi člani gla- občini so še pred osmo uro zjutraj zjutraj. Tako je na prvem volil- sovali že dopoldne. Vaške in ob- zaključili volitve kar na šestih nem mestu do 7. ure glasovalo že činske organizacije Socialistične voliščih. V Trbovljah so najprej več kot 60 oHctAtkov volilnih zveze so tekmovale, katera izmed zaključili na voliščih, kjer so upravičencev Injih bo dosegla največjo udelp*hrt I glasovali rudarji. Tako na primer Ho-ruk pred 'voliščem Kdaj ao se že dogovorili, ne bt vedel povedati. Vsekakor pa Jim Je uspelo: V Veliki Loki Je od daleč mežikala avetloba lc v nekaterih oknih, ko «o brigadirji ln brigadirke I. mariborske MDB Alojza Sarha že prispeli v vas. Navsezgodaj so, konspiratlvno seveda, vstali, pozajtrkovali, se postrojili ln -čeprav mnogi med ujlml t« niso toliko stari, da bi lahko glasovali -vsi akupaj a Korltkovega, kjer gradijo naselje »Rade Končar«, odkorakali na voliSče. Njihovi tovarlil iz I. primorske MDB »Pinka Tomažiča«, ki stanujejo v zgradbi, kjer je bilo volišče, so tedaj ie spali spanje pravičnega. Potrebnih Je bilo nekaj krepkih HURA in HO-RUK ln BUM-AAA, da so jih spravili na noge. •»Odprite nam vendar voliSče,« so jim JmeJe klicali. In spet: HURA! HO-RUK I Nikar ne mislite, da so Jim hoteli Ie ponagajati, ali pa da je bila radovednost: »Kakšne so vendar volitve?« tolikšna, da so se odločili za tako rano uro. Ne. Potem ko so rrvič z življenju volili - tisti, ki e niso, so jih pojoč čakali pred voliščem - so se takoj vrnili na delo, čeprav je bila nedelja in čeprav so bile volitve. Obvezali so se namreč, da do prvega aprila sami postavijo naselje na Koritkovem. Sedem barak Je že pognalo lz tal na obronku sončnega griča. Postaviti Jih Je treba Se enajst. Nič manj. Kako se Jim potem ne bi mudilo I Pol ure po opravljenih volitvah ao bili že na delu. Nasmejani so obžalovali le, da mnogi od njih niso dobili . lz Maribora potrebnih potrdil za volitve. Procenti bi bili lahko boIJSl, ln če se oni lahko potrudijo, zakaj se ne bi.,. Nemara bo brigadirski HO-RUK, ki Je včeraj dvignil vso Veliko Loko, spravil pokonci Se kogal? Sličice z Gorenjske jjtl' Ko ml Je v petek prines'® v„. vlstka moder listek z vabilom 24 ^ litve, Je Se obzirno dodala;() morete, pridite volit zjutraj- . ||0s tekmujemo ...« Tako Je tu<“ .„0 povsod praznično, toda tek«o» , razpoloženje. Ko sem zjutraj ^t po 6. url šel mimo nekaterih J ^il v Kranju, so ponekod že _ ljudje, da se bodo volISča 0 HOl11 Na Kokrici je na zadružnem hreSčai zvočnik. VoliSče J® ||). odprto. Nekaj ljudi Je že bilo zh scKlf"’ »Kam pa tako zgodaj s očka?« pobaram starejšega ki je stal pred zadružnim dom01 m d«, »Na drva grem. Nov gasil*11 bi radi zgradili, pa Je treba spraviti les iz hoste.« »Ali vaa Je več?« »Seveda, vsi gasile! spravlj*^^). on kmetje nam pa pomagajo Zmenili smo se že, da bomo mlh vsi volili, potem pa *rr ' ^ goščo, da bo le kaj naroJs Tamle ao, že gredo ...« e Tako Je povedal upokojeni Jf Lovrenc Boton lz Kokrico. , V KoW* bilo ob aedmlh volišče v polno ljudi, med njimi pa KnlC^p|iil' delavci z žagami, sekirami In c Mie p Vsemogoče statistike so t” pJ pravljene za volitve. Od nl*‘oS]1(iii'c nisem mogel zvedeti, koliko voli danes na Gorenjskem P' ^e' Edino v Radovljici so imeli (1V vasi Vihre na Krškem tukaj na Grabrovcu.« Prav malo snega, bolje je polju *so oddali vse glasove ob . , f t, ■ In tako je bilo z dvema, s tre- . • ml izjemami po vsej partizanski Beli krajini. Volilni rezultati v Beli krajini so boljši, kot je bilo pričakovati po občinskih volitvah, kar je vsekakor tudi odsev povečanega. 'političnega dela na terenu* Volivcem so člani volilnega odbora na volišča Se enkrat podrobno povedali, kako in kaj naj volijo, da ne bi bila glasovnica neveljavna. Potem so volivci vzeli lističe in se umaknili k posebej pripravljeni mizi. Prepognjene lističe so nato vrgli v skrinjice Med mladinci še vedno mladi Dan volitev je bil za mnoge volivce iz murskosoboškega okraja tudi dan obiska svojega domačega kraja V Postojni Marsikatero volišče so prihajali vsi družinski člani hkrati. sta tudi v Sentožboltu volili skupaj mamica In hčerka kot ' vtanl^I^Hu v k*tero se 7.45 in tudi Libna je ob 8. uri Val}. dežju,- so modro- zaključila volitve. jutranji Postojna, 23. marca. Na ulicah prijazne Postojne je danes polno ljudi. Nekateri stoje in razpravljajo, drugi hite na volišča in se zopet zadovoljno vračajo na svoje Murska Sobota, 23. marca —I -Sicer smo navajeni, da v tem j drugih krajev. Med prvimi so domove. Povsod, kamorkoli pri- Jutranje razpoloženje volivcev v | času zjutraj malo poležimo-, je 1 bili prebivalci vinogradniško-ru- deš, čuješ pogovora, katerim sc murskosoboškem okraju je bilo dejal najstarejši izmed njih Ste- I darskega področja Presike, Jeru- glavna snov volitve. podobno veselju Aleksandra Ar- fan Joha, »toda mladine ne sme- zalema in Železnih dver kjer jih1 Na mnogih voliščih so že ot nuška iz Ljutomera, ki se je še mo ovirati v njenem navdušenju,- je do osmlh volUo tri četrtine osmi uri zjutraj imeli 40 do 55 včeraj veselil, da bo danes šel vo- 1 Ob prvi zori so se odpravili vpisanih. Na nekaj manjših voli- odstotkov udeležbe. Okoli devete na volišče tudi volivci mnogih ščih so v tem času volitve že za- • V ze-V°" b-u,,xni x 1 , 1 1 li“ 100-odstotno in so komisije ----------------------- ca w inn ostale le Za t0’ da ne bi- kršile ga zamudnika. Na voliščih s 400 zakonitosti. Tako je bilo na vo- lit ljudskega poslanca prvič -stoletnik. Veselja mu ni kalila niti slutnja bližajoče se smrti, ki mu je v zadnjem trenutku preprečila pot na volišče. Nič pa ni moglo zadržati ostalih volivcev, ki so se že na vse zgodaj zbrali pred okrašenimi volišči. Nekateri ~~ Zgodnji jutranji razgovor Libna, pravzaprav ena sama . -------------------------------- J® lepo opozoril na probleme vinska g°ra> zeio razgibana so samo zaradi volitev obiskali občine Senovo. Strniti ga je vas> kI se je ob pomoči občine danes domači kraj, kjer so še v en stavek: ceste, šole, ”edavno tega elektrificirala. Vas vedno vpisani v volilni imenik. za vasi, to bo glavna Y. e» zaostala, z lastnimi Zjutraj je bilo slišati njihpve po- ®*rb nas vseh, z našimi po- s“arni, in-sredstvi gradi nov ga- menke na avtobusih in vlakih. alanci vred. Na zboru voliv- sllni dom, letos pa jim bo zasve- j _ T ... Fev smo dosegli da so nas tila tudi elektrika. Delajo z roko . »f^a ve^ volišč v murskoso-kandidati DOslušali in to il v roki z ljudskim odborom in ža- boškem ?kraJu 80 tekmovali, kje Že ^nas'bSo^f njejo uspehe. Ce skličejo sestanek M”™*,™ nJ^0{e ’ kot poslanci vedno ali zborovanje, se zbere vsa vas, Podpirali* tudi danes so seveda vsi med Senol J°lllni rezultati v občini' P™ Prišli na volis*e- kmečkih uY?iSea’ vse do tistih v | Mladina vasi Podlog je do 9 Seh <:n 1 P° raztresenih va- volila 90-odstotno. Ob 12 so v ^oprivnip^°4Uredi11' Na v°lišžu v krški občini že na 10 voliščih sto-volivcev °b 8 volila petina odstotno zaključili volitve. Prvim četrtina’ n& ^a^em Kamnu pa trem voliščem so se do tedaj pri-V v «, ključila še volišča Brezje' Senu- ^šč, sr, „ Krško, kjer je 59 vo- še, Dolenja vas, Pleterje, Zdole, prve volile stoodstotno Straža in Gmajna. M. R. Po voliščih okoli Ptuja Prvi volivci v ptujski občini sodili delavci iz tovarne glinice in aluminija -Boris Kidrič« v Kidričevem, ki so že ob pol šestih oddali svoje glasove ter odšli na delo v elektrolizo, kjer delo ni- ! koli ne preneha. Do enajstih je [ na volišču tovarniškega naselja v Kidričevem oddalo glasove 95°/o volivcev. v Halozah leži sneg, ljudje so 1 gasilci, ki imajo v svojih vrstah Prihajali po blatnih in zasneženih mnogo mladincev. Za volitve so Poteh do volišč tudi iz ure in pol pripravili parolo: -V novi dom ( hoda oddaljenih naselij, vendar 1 do 500 volivci pa je bila gneča. | Jutranje razpoloženje volivcev je bilo boljše kot pri katerihkoli prejšnjih volitvah. J. P. liščih v vaseh Rakitnik, Gorenje, Žeje, na posestvu Prestranek, marsikje pa so v tem času čakali le še dva ali tri volivce, ki so se opravičeno zakasnili. M. G. mesto v okraju so si priborili volivci Branoslavcev v ljutomerski občini. Ob četrt na 8 so spustili zadnji volilni, listek v skrinjico. Kako jim je to uspelo? Za pobudo Socialistične zveze so se zavzeli 'najprej volit! Kakor se bomo odrezali pri volitvah, tako nam bo tudi uspelo.-dograditi dom!- Pri trojni meji, vzdolž Save Dolinke uspeh dobre organizacije in visoke zavesti jeseniških železarjev in gorenjskih kmetov gastvo si®!? marca- Dvojno bo-ski kot- ^ v sebl naš gorenj-dustrii' 7 naJPomembnejših in-Prelenoi? fedlšfe turizma za Za nadaiu^? ko obmožje- Zelja jesa le^ uspešnI razvoj obo-Urah v^at5eS v ranlh jutranjih Poti. v n 'l3. ^udi na zasnežene naseli,, a ,fah- zadnjem večjem do 10 ,,rfre , trojno mejo je že Načinov 7Va Vei kot 70 % d0-°sta1ai-, a n^mi nlso dosti za-Save dol,nkf,?aSelja °b StrugI 55 Voli«xiv ?er 80 volivci na w£h ,°ddajal1 svoj glas: v Ma22ld0lini za kandidata na dolnjem ^ in Bertija Bruna,# Bleda ri koncu tja doli do Franca -r28 Dušana Stareta in »a«,*1 K“didat renjsko območj so v nekaterih krajih kot v Zgornjem Belovlaku že do enajste ure stoodstotno zaključili volitve. siji in jih takoj tudi dobili, saj v tem delu Gorenjske sneg ni tolikšen, kot so javljali o njem iz nekaterih Štajerskih krajev in od drugod. Zato ni zadrževal ne volivcev ne kurirskih poslov. Avtomobili komisije jeseniškega volil- V kmečkih izbah, šolah, gasilskih domovih in povsod, kjer so voljšča, je bilo ves dopoldan živahno. Posebno mladi volivci so pokazali veliko zanimanje za volitve. Anica Horvat se je pripeljala z jutranjim vlakom iz Ptuja v Središče volit. V Ptuju je zaposlena kot brivska pomočnica. Ima dvajset let in je prvič vo-. . .. , , - - lila kandidata za Zvezno ljudsko lefonih sporočale prošnje tistih, skupščino. »Veseli me in sem po- kl J bolezen priklenila na nosna,- da volim prvič zveznega ....................................... - — - om, pa bi bili vseeno radi volili, ljudskega poslanca,- je rekla, pre- j rahli sapi. Med osmo in deseto M. N. den je oddala listek. uro dopolne je bilo na ulicah tako nega okraja pa tudi ves dan niso imeli nobenega postanka. Iz vseh koncev so volilne komisije po te -1 rl ' tl-. V V Čatežu so včeraj volili v zelo, zelo tesnih in temnih prostorih tamkajšnje šole. Udeležba je bila že v jutranjih urah zelo visoka. Kako tudi ne: komaj streljaj daleč — točno na »meji« med Čatežem ln Dolenjo vasjo (ni sc bati, da bi zato nastali obmejni spori) raste nova šola. Se letos bosta dovršeni dve moderni učilnici. Na sliki: volivci prihajajo na volišče V Celju in Savfnrski dolini Celje, 23. marca. Sto in sto dr- živahno, kot da bi grelo toplo po-žavnih in partijskih zastav je s mladansko sonc, ki je žal le kdaj pročelja mestnih hiš vihralo v za 2bor je bil za vse to go- -tt-- ?!lezarskih :Tese- e Vinko Hafner. MED Zelezarji volitvah vo<^n v udeležbI na 46 % ob 8 n i° "aselje Hrušica s 11 uri n 2jutr&j in 80 % ob j ali na W so priha- turistiCnom V našem znanem n. TTJSTlKranlski *°- števllu Dridrn»nf v velikem letniki, s“u6arjl in izdan zvabil krasen sončen na bele vzpetine. NA SMuCeh in NA VOLIŠČU volitve, potem smu- Sm^m^P8 b0 pomagala po m Srebenu navzgor.« lilnoTornis f11 tolikšen’ da je vo-zmanS13? Mskrbelo, če n« bo dodatek , glasovnic, Naročili so Pri okrajni volilni komi- ČLOVEKA SPOZNAŠ... Prišel Je v železničarski uniformi. povedal svoje Ime ln dali so mu listek z Imenom kandidata. Pogledal Je na listek ln na lepak z Istim Imenom na volilni skrinjici, potem spet na listek ln ... »očala sem pozabil .., hm, ja.- Mirno se je potipal po žepih In se prav tako ozrl okrog. PonudU mu Jih Je edini, ki Jih je Imel: eden Izmed članov komisije. Nataknil sl jih je, spet pogledal na listek, na lepak na volilni skrinjici, se sklonil nad listek, prav gotovo obkrožil ime na njem, ga prepognil ln potisnil v skrinjico ter vrnil očala prav tako mirno ln resno, kot sl jih je bil Izposodil. Ko je odhajal, sem stopil za njim. Ustavil sem ga ln se pošalil zaradi očal. »Ogledati sem sl hotel,- je dejal, »če je tisti, ki nam je govoril na predvolilnem zboru. Po obrazu ga že poznam, ne bom ga pozabil, pa ie Ime si moram dobro zapomniti.« Bilo je na volišču v Logatcu. Ne vem, če so kdaj kmetje v okolici Logatca, Rakeka, Cerknice ln Velikih Lašč tolikokrat omenili sneg kot danes: glavni poti so sicer razplužene, marsikatero gaz so ljudje napravili tudi v oddaljene vasi ln najbolj zapuščene zaselke, pa vendar: v vsaki vasi, v vsakem zaselku so tudi stari ljudje. Skora.t »I stari, čeprav ne vsi... že ob de-, vetih sta bili na volišču Jelena Jakopin In Elizabeta Drobnič ... prva je stara 87, druga pa 89 let... Peš, skozi sneg, pomislite ... pa sta le prišli... res, da so Ju spremljali, pa vendar...« In ko zdaj listam po svoji beležnici, vidim, da so me tam v Ravniku premotili: nisem 1)11 zapisal odstotka ... Cisto na samem stoji številka 1 na Glinah: kaj neki zdaj delajo domači? Vstopil sem. Ko sem se v veži malce v zcdregl ogledoval, se Je ob Sipo na kuhinjskih vratih pritisnila glava starčka. Radoveden in prijazen obraz. Vrata so se odprla, kratek pozdrav In poslušal sem eno Izmed mnogih zanimivih življenjskih zgodb, ki se gode ln tonejo v pozabo. »Da, Franc Hren je moje Ime .,. Varujem pravnučka ln kuham. Drugi so odšli na volitve ... Kmalu se morajo vrniti, potem grem še laz ... Da, kar sam Jo bom mahnil, 82 Jih Imam, pa še nekako gre. Eh, včasih...« Strnimo zgodbo Franca Hrena v dva suha stavka: 16 let star Je odšel 1893. leta v Brazilijo, se pozneje vrnil ln spet odpotoval, tokrat v Severno Ameriko, pa sc tudi od tu vrnil, vtaknili so *a za tri leta v vojake, potem štiri KVv^ier„"d‘ilW“o S2-,etnl Franc Hren pripoveduje W vojne . ^ daleč za mlade In zdrave noge. *-Ne. i* b."“ 5!iJSa °* p^?;. ™ j noge, rezultati ne bodo realna podoba pravega razpoloženja, oh, da ni tega snega,« so se marsikje potožili, »bi Jih doslej volilo najmanj devetdeset odstotkov.- »Koliko pa Jih Je doslej, recimo, zdaj do 11?« »Veste, nekateri Imajo zares daleč, z Zavrha na primer, ali pa s Povšeč, to je dobro uro sem v Ravnik ..., pa ljudje vendar prihajajo... tudi sinove sem izgubil.,. Tu, prav tu, kjer zdaj vi sedite, so tisti od črne roke pobili partizanko, ki se Je zatekla k nam. Poglejte tu na zidu... tu... pa tu... to Je še vse od taHJ-«*, «d krogel... Težki časi so bili... zdaj Je bolje ... mir Je, mir. To pa je velika reč... V prvi vojni smo se tepli za »ma-loro«, bi rekli Italijani, v zadnji pa Je bilo drugače, čeprav Je bilo težko ... tri sinove sem Izgubil... Moram pogledat malega, zbudil se Je ... pa saj se kmaiu vrnejo ... potem grem pa )az volit...« »Stoodstotno!« so ml rekli na enem Izmed vellkolaških volišč, »gor v hribovskih vaseh bo teže. Sneg, veste, sneg, drugače pa, ni da bi govoril, saj so same partizanske vasi. Zdaj bodo odšli s smučmi ln s konji, tla vidijo, kako je. Nimamo še poročil od tam.« , »Zanimanje je veliko. Ljudje so se s svojimi poslanci srečali ln zaupajo vanje.« in na moj dobrodušen. napačno tolmačen nasmeh: »Ne, nič nam niso obljubili, vemo pa, da se bodo zavzeli za ljudi. Da bodo naredili, kar Jc mogoče. Človeka se takoj pozna, kakšen je. Zaupamo jim ... Veste. Dolenjska, nekaj se bomo morali Izmisliti: živinoreja, gozd, to Je vse. kar imamo. Ce že n« tovarn, pa vsaj kako kooperacijo s to alt ono tovarno, nekaj bo treba ...« Za vse pogovore velja eno: izreden Interes za gospodarske možnosti kraja, telja po člmvečjem ln kar sc da hitrem napredku. In vendar: brez utvar. Nil! enkrat nisem slišal: pomagati nam bi bilo treba, !>mpak: nekaj bomo morali narediti. In današnje volitve so bile tako tibo tehtanje možnosti In poti, pa tudi vere vase, v celotno družbo ln socializem, kl Je pognal globoke korenine tudi na naši vasi. C. Z. pokukalo na mestne ulice. Večina volivcev v mestu je šla na volišče prav v tem času. Gruče ljud so še ffotem v živahnih pomenki! postlale po ulicah. Tako kot drugod v okraju je tudi v Celju že nekako običaj, da voli večina ljudi že dopoldne. Popoldne so ostali volilni odbori praktično skoraj brez dela. Prebivalci nekaterih področij Kozjanskega so si morali skozi snežne zamete utirati pot do volišč. Večina volilnih upravičencev je vzlic temu oddala svoj glas za ljudske poslance. Kako živahno je na današnjo nedeljo v krajih slovenjekonjiške občine dokazuje stoodstotna udeležba volivcev hribovskih predelo.vpod Paškim Kozjakom. Volivci v teh partizanskih krajih so že zgodaj odrinili s svojih domačij v krajevna središča. Potem ko so volili, so se zbrali po gostilnah in pri litrčku vina ali Šilcu žganja razpravljali o bodočih pomladanskih delih. Volitve so enako razgibale kmetovalce Savinjske doline, pa rudarje v Velenju, skratka, povsod v celjskem okraju je ta pomembni dogodek v ljudeh tako globoko odjeknil, kot še noben' doslej. F. K. Napad na Bandung Ime indonezijskega mesta Bandunga ima dandanes svoj pomen v svetovni politiki. V Ban-dungu je bila prva konferenca azijskih in afriških dežel. Bandung pa je postal simbol solidarnosti neodvisnih dežel Azije 111 Afrike ter njihovih prizadevanj za mir in aktivno mednarodno sodelovanje. Poveljstvo upornikov na severnem delu otoka Sumatre za-triuje, da sta dve uporniški letali bombardirali Bdndung. Ne da bi se ukvarjali z verodostojnostjo tega poročila, pa je značilno, da je poveljstvo upornikov izbralo za tarčo svojega prvega zračnega napada prav Bandung. Ne gre pa za bombardiranje Bandunga. Gre za to, da že dlje časa neposredno napadajo načela o mednarodnih odnosih, ki so povezana z imenom tega indonezijskega mesta. Dosedanji razvoj vojaških uporov kot tudi potek vojaških operacij priča o tem, da so dobili uporniki v tujini veljko orožja in da še nadalje zanesljivo računajo na to pomoč. Sovražniki neodvisne Indonezije in svobodnega razvoja Azije si na vse kriplje prizadevajo, da bi podprli in razširili oboroženi upor v Indoneziji. Nekatere sosednje dežele, ki so doslej dokai ravnodušno gledale na trgovino z orožjem na svojih ozemljih, si bržčas niso bile dovolj v svesti, kako nevarna je takšna dejavnost. Indonezijska vlada se je obrnila nanje s pozivom, naj preprečijo to nedovoljeno trgovanje z orožjem. Ta poziv bo bržčas naletel v večini sosednjih dežel na pozitiven odmev. Kajti Indonezija ima po- fiolnoma prav, ko pravi, da raz-ične spletke v zyezi z dobavljanjem orožja 'upornikom niso naperjene samo proti neodvisnosti Indonezije, marveč tudi proti osnovnim koristim Azije kot celote. Po mnogih znakih sodeč dobivajo uporniki orožje predvsem iz Formoze. Zdaj pa si prizadevajo še razširiti to zvezo in povečati dobave orožja. Pri tem se opirajo na dve stvari: da je Cangkaj-škov režim na Formozi po svojem samem značaju zainteresiran na oboroženi vstaji v Indoneziji in drugič na to, ker Indonezija in Formoza nista v diplomatskih stikih in je torej »laže dobavljati upornikom orožje preko Formoze kot preko drugih dežel, ki imajo z Indonezijo diplomatske odnose«. Takšni načrti pa ne morejo zakriti bistva stvari. Sleherno dobavljanje orožja upornikom, bodisi tudi s posredovanjem takšnega neodgovornega režima, kot je kuomintanški režim na Formozi, pomeni nedopustno prakso, ki utegne povzročiti posledice. A. S. KAMPANJA POD GESLOM: -BOJ PROTI ATOMSKI SMRTI« Začetek velike akcije proti atomski oborožitvi zahodnonemške vojske — Poziv javnosti naj se ne glede na svoje politično prepričanje upre oboroževalni politiki vlade - Na velikem protestnem zborovanju v Frankfurtu sta govorila Ollenhouer in predsednik sindikatov Richter I Združitev slovenskih gospodarsko-kulturnih organizacij (SGKZ) v Italiji —; Poziv k enotnosti v borbi za zagotovitev enakopravnosti Trst, 23. marca. — V Gregor- nejše gospodarske in kulturno- čičevi dvorani v Trstu je bil da- prosvetne ustanove Slovencev v nes dopoldne sestanek goriškega Italiji. Potem ko je poudaril, da in tržaškega izvršnega odbora bo nova zveza lahko še uspešneje SGKZ, na katerem so potrdili in učinkoviteje zastopala ter bra-Frankfurt, 23. marca (Tanjug) kov in iavnih delavpnv , . _ , , „ združitev obeh organizacij v nila interese slovenske narodnost- V Frankfurtu se je danes z vefi- nekaj dnevi Dozva^i i avno.t nal K ™ ?nje Zahodne Nem- enotno slovensko kulturno-gospo- ne skupine, je dr. Dekleva naka-kim protestnim zborovanjem za- se ne glede na Zitično m reh- i l U 5lastl pa de" dafsk° ,zvezo- ki bo °dsle) ^to- zal naloge nove Zveze, ki so: čela akcija proti atomski oboro- giozno pripadnost uDre nolitiid hai +A « a:,r}e ukrepe in pri- pala tržaške, goriške in Beneške združevati slovenske kulturne, žitvl zahodnonemške vojske in oboroževanja in naj zahteva poli- izraza sodfj^zahoTnoneTškTkro0 doHm”06 ^ Slovence v Kanadi prosvetne, gospodarske, telesno- ustanavljanju raketnih oporišč v tiko mirnega razvoia Akrila nn- ho’ ^ P ! dolini. vzgojne in druge ustanove: vskla- Zahodni Nemčiji. Zborovanje je teka pod geslom »Boi oroti atom okmrfi .L™ sindikatov v Na sestanku je imel daljše po- jevati dejavnost članov Zveze; organiziral akcijski odbor, v ka- ski smrti« " kamnani« V+ nadaljeYan-lu močilo dr. Jože Dakleva, ki je med boriti se za kulturno in gospodar- terem je 40 znanih politikov, sin- Govorniki na današnlem »Im- ->i^ nrnn siuT* h atomski oboro- drugim omenil, da združuje nova ško enakopravnost Slovencev ter dikalnih voditeljev, znanstveni- rovanju med katerimi sta bila nanmLjli , i* { m t}osb b! zveza 23 raznih slovenskih usta- zastopati, braniti in pospeševati --------------------LJ____ tudf pred^dnlk SoclTlno dpmn- nm^«nl IL(«Pl° 0# S,tavk° a11 "°V organizacij, kar pomeni, skupne kulturne in gospodarske oc alno demo- omejene protestne stavke. da predstavlja vse najpomemb- koristi Slovencev. Cmobmja na Cejlonu New Delhi, 23. marca (Tanjug). V Bonnu je bila za zaprtimi vrati dvodnevna konferenca, vodilnih parlamentarcev držav, članic Atlantske zveze, na kateri so razpravljali o sodelovanju na znanstvenem področju, zlasti atomskem. Opazovalci to povezujejo s stopnjevanim prizadevanjem Adenauer-jeve vlade, da bi se čimprej vključila v »atomsko sodelovanje« atlantskih držav tudi na znanstvenem področju. (Na sliki: ameriški senator Kefauver, nizozemski poslanec Fens in podpredsednik Bun- destaga Jager) I Izvršna odbora sta nato odobrila pravila nove Zveze in izvolila nov enoten izvršni odbor, ki mu predseduje dr. Jože Dekleva. Pred zaključkom sestanka je nov izvršni odbor enotne slovenske kulturne gospodarske zveze soglasno sprejel resolucijo, ki med drugim vsebuje naslednje zahteve: dejansko naj se izvede načelo člena 6. italijanske Ustave o zaščiti jezikov-| nih manjšin. Za dosego tega cilja naj pristojni krogi začnejo izpolnjevati mednarodno sprejete obveznosti italijanske vlade o pri' znanju etničnih pravic in enakopravnosti tržaških Slovencev na jezikovnem, kulturnem, gospodarskem in upravnem področju; splošno sprejeta načela o človečanskih pravicah naj se pričnejo izvajati v korist Slovencev tudi na Goriškem in v Beneški Sloveniji; slovenske prosvetne, kulturne in športne organizacije naj bodo deležne enakega ravnanja kakor druge, njim sorodne italijah' ske organizacije. Končno resolucija poziva vse Slovence, ne glede na njihovo strankarsko, ideološko in politično pripadnost, naj se vključijo v prizadevanja za dosego teh ciljev, razen tega pa se obrača na italijansko napredno javnost, da jih podpre. Blzri odstopil Kairo, 23. marca (Reuter). — Predsednik Naser je sprejel odstop generala Latifa El Bizrija, komandanta prve armade Zdru-' žene arabske republike na sirskem področju. Zakaj je Bizri odstopil, ne poročajo. Prav tako niso objavili, kdo bo imenovan namesto njega. Bizri je bil načelnik generalnega štaba sirske vojske, za komandanta prve armade Združene arabske republike pa je bil imenovan v začetku tega meseca po združitvi Sirije in Egipta. kratske stranke Ollenhauer in predsednik zahodnonemških sindikatov Richter, so poudarili, da t.,-, i , r- v-—sta dandanes samo dve alterna- Jugoslovanski veleposlanik v In- tivl: preprečiti atomsko vojno ali diji Bogdan Crnobrnja, ki je bil pa doživeti konec civilizacije, nedavno imenovan tudi za posla- V svojih govorih so opozarjali na ruka na Ceylonu, je nocoj odpo- to, da gre Zahodna Nemčija po toval v Colombo, kjer bo jutri krivi poti, ker atomske vojne ni izročil generalnemu guvernerju moč preprečiti z atomskim oboro-Ceylona siru Oliverju Gonetilu ževanjem. Eku svoja pooblastilna pisma. V Med številnim občinstvom je Colombu bo ostal kakih deset dni bilo pogosto slišati vzklike, da in imel razgovore s ceylonskimi morajo sindikati proglasiti sploš-državnikl. no stavko, da bi preprečili atom- Nespameten sklep A vsakem oziru — Londonski »Observer« ostro kritizira Adenauerjeve »atomske ambicije« London, 23. marca (Reuter). — sklicanje konference na najvišji Londonski tednik »Observer« piše ravni. v današnji številki, da lahko Na koncu pravi časnik, da je »sklep Zahodne Nemčije q oboro- kanclerja Adenauerja »okužila« žitvi z jedrskimi raketami za zdaj britanska teza, da brez atomske Zahodu samo škoduje«. Sklep oborožitve nobena država ne mo-bonnske vlade, da bo nabavila ra- re biti vojaško močna in ne more kete tipa »Matador« prav iz ZDA imeti političnega vpliva, in z njimi opremila svojo vojsko, je »nespameten v vsakem oziru Znfafftlr trdilno Irrmtnnnio - političnem, psihološkem in vo- z,aGeiBK voiiine Kampanje jaškem«. Časnik pravi, da ra- Rim, 23. marca (Tanjug). Itali- kete ne zadevajo natančno svo- janskemu notranjemu ministrstvu jega cilja in bi imele zato neko so doslej predložili 35 simbolov, vojaško vrednost samo, če bi bile P°d katerimi bodo stranke nasto- opremljene z atomskimi glavami. P»e na volitvah. Večina teh To pa bi potrdilo sovjetske dom- strank pa je samo na papirju in neve, da bo ponovna oborožitev Sre le za posamezne skupine, ki Zahodne Nemčije pomenila, da bi rade »ribarile v kalnem« in si postaja ta dežela »popolna atom- zagotovile kak mandat v parla- ska država«, kar bi otežkočilo mentu ali senatu. Boj pa se bo bil - — __________________________ med desetimi strankami, ki so MnbtavlAti««. . bile zastopane v sedanjem parla- raOKOnOSOVO opozorilo mentu, predvsem med relativno (Re^taer,mata SK dSSsffi? komunisU £**£ ~ volitvah in tako znova prišla na Disidenti iz Unionistične stran- kanofki ^ ^ fni v h ciahstično strknko afnška država po površini enajst- čelo koalicijske vlade. Napoveda- ke so ob polni podpori Katinije karios, ki se mudi v Kalamati na uansueno stranko. krat večja od Jugoslavije, doživlja la je, da bo tudi v prihodnje in nieneea noalavaria Mireanija neodvisnost is T Sodijo’ da se bodo temu ob‘ Minite f, sprem.er?be ‘n razvoj, uveljavljala izvenblokovsko poli- ustanovili novo politično stranko, rS Jn7dvnl1ZS / ^rn®mu seznamu strank, ki bodo šinilo je komaj leto dni, odkar tiko. Ljudsko-demokratično stranko, ° n?v poziv> uče sodelovale na volitvah, pridružile je. p .? Sudan neodvisen, pa je Sajed Ali El Mirgani, vodja katere naloga je bila docela od- losežtn "e *e nekatere, ker bo rok za pred- ^f,g0Vlh ™ m »Jonov prebival- verske ločine Katmija, zmerom straniti sleherni politični vplN losežen sporazum o Cipru. ložitev simbolov potekel jutri. £eY "a nedavnih volitvah izpri- sprt z ansarijem in Mahdijem je Azharija in unionistov. Skratka, rt lrt!:"36 10 na~fn?> ki govore pred desetimi leti v celoti podprl pičli dve leti pred volitvami Je *a„T„« 'h narašč5nju politične politično stranko, znano z ime- verska ločina Katmija storila vse, rt-™.™ ®odanskih množic. Gre za nom unionistična stranka, ki Jo je da bi se uresničilo njeno preklet" So f j l deželo pripeljal vodil Azhari. Na volitvah leta stvo, izrečeno nad Azharijem, 6 Hnrtf,. s n®6a razvoJa- Dose- 1935 so unionisti uživali vso pod- katerim je bil ta nekdanji učitelj n« ?rt’^itopolltič- poro Katmije in Egipta ter zrna- in poznejši politični voditelj ruz- la ,r,e 0 ^lv'Jenle Sudana, gali s svojim programom združit- glašen za -političnega mrtvaka*- »artrtrti °uV ?,v?en?. okr°8 an‘ ve ter razvijanja tesnejših stikov To oceno naj bi potrdile tudi cb?h lili- i pr°! ?u »veh ver- z Egiptom. Pozneje je Unioni- nedavne volitve. Politični razvoj b-o- • . , nJuni» voditeljev, stična stranka spremenila svojo se je torej gibal docela v okvirih ie Pnneslo v politiko in raz- gledišče, se izrekla za neodvisni močnega vmešavanja med dvema „rtl ,:8 ,mlade državne skupnosti suvereni in samostojni razvoj Su- verskima ločinama | . ,in..e? ab elerner|te. . dana ter L januarja 1956 razgla-Sajed Abdurahman Mahdi, sin sila sudansko republiko. bo,rca za osvoboditev K0 pa je verska ločina Katmi- Sudana Mahdija, osvajalca Kar- ja odkrito odrekla podporo vodi- tuma in zmagovalca nad Gordo- telju unionistov Azhariju je bil nom, je ze dolga leta poglavar malo pred nedavnimi volitvami muslimanske verske ločine ansa- primoran odstopiti in presedlati ra, ki ima svojo politično stran- v opozicijo, o kateri so mnogi ci\Z 1“™°* Ta stranka menili, da nima nobenega upanja noif^uHana hb [• 3 23 ne°dViS' na USpeh’ Da bi dokončno one- T°fai ^ 3 pa nasPro' mogočila Azharija, šo se dolga tovala slehernemu tesnejšemu so- leta sprti verski poglavarji pobo- M?b-an:ilI Z ER1Ptom' zlasti v tali in posledica tega pobotania t v kakršneko» zveze. Ta je vlada z voditeljem stranke stranka je zmagala na nedavnih Umma Abdulah Kalilom na čelu POLITIČNI PROBLEMI SUDANA Na poti sodobnega razvoja V erske ločine proti Azhariju, vendar pa je njegova stranka dobila na nedavnih volitvah 45 mandatov s programom, ki se zavzema za laicizem političnega in državnega življenja .»iMUJd lUVrtllJUAIIlcl. Čeprav so na nedavnih volit* vah pričakovali zmago stranke Umma, ki so jo podpirali ansari, Na enem Izmed moskovskih križišč OD NAŠEGA STALNEGA* DOPISNIKA Moskva, marca Področje družbenega življenja, ki je ostalo spričo specifičnega razvoja ZSSR v senci jekla, premoga in nafte, je dobilo zdaj nove perspektive. CK KPSZ in vlada MOSKVA TE DNI Nove perspektive: stanovanja, obleke, pohištvo rtXXXXXXXXXXXXXXXX\-rtxXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'.xx,rtXXXX.V pa posameznih izdelkov ni zmerom \ dovolj v prodaji. PERSPEKTIVE Glavno pot za odstranitev pomanjkanja blaga za široko potrošnjo vidi vlada v razvijanju kemijske industrije, v mno- - - - —-----— m --j— cuuiw viui viaaa !?jvVLaxsoS;e?.\rkov^’' k„P„. m„» Hruščev pa je v svojem zadnjem govoru ItL n r stanovanj vsekakor najvaz- prebivalcev itd. 2ivil je v Moskvi v glav- vlaken in plastičnih mas itd 7atrt napovedal da bodo v prihodnjih fdo7 StieSf nraVlo n '1 V ^°SkxVi ŽG nfm d°V°1J, in-P° ^^vljenju novih v lffiiei^!SčUnnol2ffli^Sk“ U- letih zadovoljene potrebe sovjetskega ifn lJkfepovL,v knietijstvii jih bo še več. Ne- nančna sredstva za razvoj kemijske indu- ljudstva po blagu za široko potrošnjo — DrpvPA ’ raJ co družinskih članov katera živila pa so v Moskvi še zmerom strije. Vzporedno se bodo seveda razvi- tekstilijah, obutvi itd. Vzporedno s pove- mf 5*arase’ s® morajo neltateri preše- predraga. In vtem ko na primer v Kijevu jale tudi druge industrijske Danoee v žanjem obsega proizvodnje je zlasti vztra- {[J m a l l^h kolhozni trg prisili državna podjetja, da tem oziru ima zdaj že važno vlogo kra- jal na zboljšanju kakovosti blaga. mL2 i tak« tab- P u 3i ’ SBJ l c,ene’ 80 v MoskvI živila na trgu jevna industrija. V Moskvi in moskovski Objektivni m subjektivni vzrok, vel,- n“ >m,n.“u%kCove„PJsKgr,d- S“v dSihVSSSh "“f1 «» kesa zaostajanja stanovanjske izgradnje nje naj bi Imela vsak, družina svoje sta- sveža In zato Je povS™ f ra trm rm J, m proizvodnje blaga za široko potrošnjo novanje. Nova stanovanja so večidel dvo- zmerom večje. Ne gre torei za nominika n™L nat t ai ia S i' M°skvi za splošnim in velikim napredkom dežele sobna, s površino 28 do 30 kvadratnih nje^^S pfSv£SJ« potToSecablLa V k deI uvoženega so že od prej dobro znani. Ce nič dru- metrov. Hruščev je v istem predvolilnem kovost. V ralnti m h gega, vsi poznamo žalostne posledice dveh govoru kritiziral arhitekte Češ da sp še /v *. j x i iv,, celoti pa lahko rečemo, da so raz- vojn, ki sta terjali ogromne žrtve. Vemo zmerom preveč navdušujejo za graditev ctri cb drugae.en Je Pol°žaj glede indu- »>ere od dne do dne boljše in spremem- tudi, da so v Sovjetski zvezi zidali raz- večnadstropnih hiš. Zidanje monumental- ne^še fn^hnt3®0'«?U S0,”aJvaž" t °Pu j- t,"?. ul,ic1- ?d meseca do košne palače in dvorce, da so posvečali nih poslopij z visokimi pestrimi stolni so obutev. Ce vidiš pred meseca so ljudje bolje in okusneje oble- premalo pozornosti kolhoznikom itd. Toda že opustili. V Kijevu so gradili nov ho- hh = h mi 8° V h i a ^°, PrePriean> ? ,Kakor. poYsod' Prednjačijo v tem bolje je ozreti se v bližnjo prihodnost. tel in gradbene načrte sf trikrat snre- ^ n°Ve, modale °b eke m obu- °z ru tudi v Moskvi ženske. Inštitut mode men 1 dokler visok 1v! 7 ' ob,eaJno uvožene. V Moskvi je dovolj priporoča industriji najsodobnejše mode- v mosks?angorvas ”ogo sčrist >usšš Zdal ~ -,o0"M1 - - s - . as ar. w »Ti v„te pj P=mA,H,„ „ „j,b. m&sk SKHSsSSrfcr® prihodnje pa nameravajo zgraditi vsako v Moskvi še zmerom nekaj vsakdanjega, jev, 309.000 frižiderjev 377 000 nralnih dltvo n mnnf « modne prire- leto toliko stanovanj, kolikor so jih žgra- Vzrokov je več - še nezadostno število strojev, 262.000 sesaicev prahu, 1 300.000 pa o' kakovosti in količtel blaga Vie diU v prvih treh letih sedanjega deset- prodajaln, pomanjkanje posameznih bolj- fotoaparatov, 23,500.000 ur itd. Vzlič temu zdaj pereči^ vprašanje! O MničJvič Ismail al Azhari je njihov izid prinesel tudi P°* vsem nepiičako«an in docela ll0, preokret. Odpadnika Azhaiija verska ločina Katmija tik Pre volitvami javno ožigosala In z£Y htevala od svojih pristašev, na) kot -dobri, muslimani« glasuje)® za njeno stranko, za Ljudsko-de' mokratično stranko. Azhari J® ostal sam in začel volilno kam' panjo, v kateri je zahteval, na) iz političnega življenja odstran>' jo vpliv in koristi vere in naj ® razvoj dežele otrese vmešavanj vere v državne posle. Azharijeva stranka pa je na' mesto poraza na volitvah, ker J bila sama proti verskim poi'a, varjem, dobila 45 poslancev 0 skupnega števila 173 v novca parlamentu. Dobila je blizu z mandatov več, kakor Ljudsko-de mokratična stranka. V sporu me močnima verskima ločinama 1 politiki, ki se zavzemajo zn la,c žem političnega in državnega z'), ljenja Sudana, so zmagali tisti-so menili, da morajo glasovati z zagovornike bolj sodobnega P0"' tičnega razvoja v Sudanu. I Zdravko PečaT napredek v gospodarstvu _ ---- -efl je razvidno, da je gospo- darstvo zasavskega okraja lepo rastlo. v v giaunjc novih cest in poti v zadnjih letih je 306,499.000 dinarjev. Za vzdrže- -----------o— fv|»u luauui vanje okrajnih cest pa so samo Karakteristično za industriin „ „ „ . v letu 1957 lzdali 76,329.000 di- ® rudarstvo zasavskega okraia Rudnik Krmelj je investiral v Dobovci in v Cokoladnici »Im- narjev. Dnevni promet po maka-ni ?a Proizvodnja stalno rast* pr,eceJ sredstev v obnovo jam, perial« v Vidmu-Krškem. damskih cestah zasavskega okraja J"" leta 1953 je proizvodni« no rek°nstruiral separacijo, delavni- V zasavskem okraju se je moč- znaša 1.500 ton, zmogljivost cest *®sja za 31.8 %. Pri tem ™ 1 ce’ žag0 ln uPravno poslopje,' no razvila lahka industrija, ka- pa je samo 500 ton dnevno. Zato taino naraščala tudi .storilnost zgradl1 ambulanto in garažo in mor je šteti »Mehaniko« v Trbov- bo potrebno vse važnejše ceste 1(!b£ od leta 1953 narava va začel odPiratl Potopljeno jamo Mah, »Agroservis« v Brežicah, modernizirati, da se zmanjša ško-(mišljen je konec leta 1957) Maicen 11 ln uredil kopalnico. »Strojno mizarstvo« v Trbovljah, da, ki nastaja zaradi slabih cest tem obdobju so vložili v indu- Cementarna Trbovlje je inve- Mizarsko produktivno zadrugo v na vozilih in se zmanjšajo strogi0 znatne investicije. Vrednost stirala upoštevaje zastarelost in Seymcl,’. "Elektro-standard« iz ški za vzdrževanje cest. in‘?9vnih sredstev v rudarstvu in iztrošenost naprav, relativno zelo Trbovelj. Po rekonstrukciji pa bo Družbeni sektor obrti je po atistrijt je naraščala in ie bila malo, saj je Investirala v zadnjem ^eba ser" Prišteti tudi konfekcijo številu obratov sicer majhen letanju zaključnih računov v Casu.za začetna dela na tekon- »Lisca« iz Sevnice. Vsa ta pod- (6,5 %), vendar predstavlja skoraj mnt4 m letu 33 milijard in 727 strukcije samo 209 milijonov di- Jet;|a so zdaJ sredi razvoja. Zlasti 60 % skupne vrednosti proizvod-nuijonov. Porast v Drimeriavl 7 narjev. velJa to še za »Mehahiko« Trbov- nje in uslug. Osnovna sredstva Jetom 1953 znaša n Steklarna Hrastnik ie reknn ln Kovinarsko zadrugo v družbenega sektorja obrti so na- struirala obstoječe obrate in ure- V^mu-^rlkem, ki sta tudi letos rasla od leta 1953 (115,597.000 din) dila prostore bursilnice in slikar- d°w-5,1"ve1s“cPske kredite lz re' do inskega leta (352,228.000 din) nice Večjo rekonstrukcijo in raz- ^upaj s kre- kar za 236.631.000 dinarjev. M. L. i oko v primerjavi z 154 miliirTn, ZIij?ša 11 milijard in n'h srrH?f°V' Povečanje osnov- fun H St,ev predvsem na ra- investicij v Tovarni n^ečjo rek=So in razi Krškem ? 0 paPiria v Vidmu- širitev pripravlja tudi Tovarna gaSklada' itn lamn t Sti" bovl j ah ln v Elektrarni v Tr- kemičnih izdelkov v Hrastniku. §ob,5 47 P jjl Za eioui z nadaljnjo rekonstrukcijo in na obmn%[,'ik!„C^0 ,P°deželj a *° "Le,dU.vij°_°brat0Y ,za žvepleno 'Medtem ko se- je industrija kemičnih" izdelkov v~Hr*aštn7ka Z nadaljnjo rekonstrukcijo in 47 mihJ°nov dinarjev P°- na pyaezeija so ureditvijo obratov za žvepleno »Elektr^ u razdelilne mreže kislino, fosfate, železne okside, nen^hd*SivHni* miliiionm, Vlie‘ investirali 236 vanadij in klor pa bo postalo eno kih usnehov ^ *»>*>. b.hzSSfa”5™SlfvosSita": od tr- Notranjščina tovarne roto-paplrja v Vidmu-Krškem SODELOVANJE PRI ODKUPU ŽIVINE Tovarno mesnih izdelkov v Murski Soboti bodo oskrbovale z živino kmetijske zadruge in kmetijske proizvajalne zveze Konkurenco pri odkupu živine cen, da bi škodovali konkurentom, lrrv> o+noViU mm! X —_____ i - i. ■ w . _ in rekonstStifa« ’V "Vgradnje industrije/saj se bo njena proiz- Ss^Tadrll^SaTaio °nire7ia ?strukcr3e električnega vodnja po rekonstrukciji dvignila 0nv;n t nr-panivianin irmotHcL dinarji111 MPraV 169 milijonoV i^tTev “ °k0li 3 0°° Šroizvodnje^n odkupa kmeS S Rudnik Trbovlie-Hrastnik i, *rid?lkov- Kmetiiske zadruge za-! is-onnurenco pri odkupu živine cen, da bi škodovali konkurentom razen normalnih odpiralnih del r- .In^,s*rl^a _ gradbenega mate- savskega okraja so lani povečale in kmetijskih pridelkov je moral ! ali so višjo ceno plačali v stiski! Sfi dnevni kop na Retiu 7gra- -i-Il Za^?riu :1G gradila dve vrednost osnovnih sredstev za zmeraj plačati potrošnik — Cesto ;ker so nujno potrebovali blago. dl1 novo rešilno Mstain na nhrntn 3asko^f Pečl v skuPn' vrednosti 31,578.151 din ali za 11,2%. Pri pa Je škodovala tudi kmetoval- „ g Trbovlje, kopalK zatehnično ™>liJ°nov difarj?v' Indljstri1a tem pa je značilno, da so kme- cem, ker jih je s prepogosto spre- L ^ namenom, da bi škodljivo °fb.ie in novo delavnico za do- gradbenega, matena a v Zidanem tijske zadruge za povečanje svo- minjajočimi cenami begala, da se Siu °dpravlh Pravila, v Hrastniku so zsradm Tu ,?* k0t °b,rat Cmentarne -iih osnovnih sredstev vložile 70 niso mogli odločiti, kdaj bi pro- ^ ,omejil- 8° se “ n°v0 obntnr, . zgradili Trbovlje prav zdaj rekonstruira odstotkov svoiih lastnih sredstev dni; Mann Okrajni zadružni zvezi v Murski ni'o, re7i nonnft0 l0P 6 S -k°?al' obrat z veznimi krediti pa raz- ^ov svojin lastnin sredstev, da fJ^^oKoso pričako- j Soboti sestali zastopniki zadruž biinl no postajo, zunanjo dro. ■ —■■ ™ii mim nmn in 1 •• - — loma P°8ia3.°’ ?dPrli dva kamno obrat. Z zveznimi krediti pa raz-širjajo Opekarne v Brežicah, za kar bodo porabili okoli 70 mi- *unaa zn , — .... Kar ooao porao so zalivalnp^ „ "aterial, zgradili iij0nov dinarjev. tor razširili delavnice. 6 °narno Manjše investicije so bile iz- Medicinska mila V R s A C Boraks-katran, Llzol-žveplo vršene tudi v lesnopredelovalni industriji v »Peti« v Radečah, v »Kopitarni« v Sevnici, v »Jugo-taninu« v Sevnici, v Tovarni pohištva v Brežicah, v prihodnjih letih pa predvidevajo obsežno rekonstrukcijo lesne industrije v Sevnici, ki bo rešila vprašanje izkoriščanja lesnih odpadkov. Večja rekonstrukcija in grad- PRED POTOVANJEM MISLI NA • , 7. ouu“« aesLuu zasiopniKi zaaruz- vali višjo ceno, je večkrat padla, nikov in Tovarne mesnih izdel- zato so dobili za svoje pridelke i kov v ^turski Soboti ter se pogo- in živino manj, kot bi lahko prej. j vorili o sodelovanju. Tovarna Nekateri nakupovalci namerno povzročajo zmedo z dviganjem Od vsepovsod mesnih izdelkov ne bo odkupovala živine neposredno od kme mesarskim in predelovalnim podjetjem, razen če bi zaradi špekulacije vzela manjšo količino, kar se še dogaja. Ce se bo zdel zadružnikom sporazum s Tovarno mesnih izdelkov v Murski Soboti koristen, pa se ne bodo pustili zapeljati takšnim poizkusom. Pogodbeno sodelovanje med zadružnimi organizacijami in Tovarno mesnih izdelkov v murskosoboškem okraju torej ne moremo imenovati škodljiv monopolizem, ker lahko prav to zmanjša odkupne stroške in odpravi škodljivo konkurenco. To velja tako dolgo, dokler se bosta obe strani ravnali po sporazumu, ki mora Zvečer, ko se je jela spuščati noč, ^aJ° konkurenti — kmetijskih so Bezjakovi, po domače Lešnikovi v zadrug na odkup? Ali zadruge ne Predavanja V J« \7-l ___ !„ ocijtiivuvi, po UOIIiace l^esniKOVl V “"*** * - * ----------- _ postan ju m Velenju Jursavcih pri Desterniku opazuj skozi bodo izkoriščale kmetovalcev s zadruge^same Si SSJTSSE JK kmetijskih proizvajalnih zvez za- i^proizvakflc ev zato mora " biti lagale z njo po dnevnih cenah. njegP0V oSntVme* SŽ! Kako bo vplival tak »monopo- odkupne stroške. j. p. ližem« — to besedo radi uporab- W * — VIHVIIUUV4 31VUi. ---v °----------- Ljudska univerza Je v Šoštanju okno, da se v kolarmei nekaj premi- nr*>nl7k1mf nHlrunnlmi «OT,omi nja novih poslovnih prostorov pa organizirala predavanje o televiziji, ka. Bila Je srna. Sklenili so odpreti OuKUpmmi cenami, je predvidena tudi v »Pletilnici« Predaval Je prot. Jakelj. V Velenju pa vrata domafiega hleva. Srna se Je dol- Kar ra(3i poudarjajo nakupovalci so poslušali prof. Vebra iz Celja, ki go obotavljala, potem pa le stopila v raznih podjetij? Takšne nevarno-je govoril o vtisih z ollmpiade v Bad- hlev, se radovednp ozrla po govedi ter mrwA hlfl +nirr» gasteinu. Ta teden pa bodo še preda- zadavoljno segla po krmi. , . more Dltl taKO dolgo, ao- vania o konerp«nr»m cmHitm r»a <5/%_ «— __ —. , ..........................kler bodo zadruge združenja kme- Zabeleženo V sako leto boljši uspeh Pna nafnllSi® v Radovljici Je praviti a tem, da bo vse nerentabilne saj šteje im S ^ v radovljiški občini, stroje prodal, nabaviti pa namerava I S e lož!, Delm »10v 8 P°*n0 vplačanimi novo kosilnico s šestimi priključki. gorila 2a ® ‘e 11 let ln Je Precej Predvsem pa so bo upravni odbor tru- 0. marcem je snežno, b. marca Do- Področfu k,mctlJstva na ®Y°' d11, da, bodo lzboliSa11 obdelovanje in poldne pa Je začel pihati mrzel veter 3®Jo tudt : v okviru zadruge delu- povečali hektarske donose. ne <- . ... Jih je trgovske poslovalnice, ki ------- — j#... UUUVA JC j/irua- vanja o kongresnem gradivu DS v Šoštanju, Šmartnem ob Paki ln v Velenju. Srna preživela nož v hlevu Srna se Je med domačo živino do- «ier ooao zadruge združenja kme-bro in varno počutila, drugi dan, ko tovalcev, saj člani lahko vplivajo T^fi?„rllih4ley paJe ?bežala v le?,-Mala na delo vodstva in odkupnega Tonfika, ki Je učenka l. razreda de- nHselrn BnH nnonstn sternlSke Sole, Je o dogodku pripove- OdseKa. Bolj pogosto se dogaja, dovaia svojim součencem in povedala, da zadružna vodstva in nakupo- _ . . ,■ -• da se Je srna, preden ie zbežala v gozd, valci Želiio usoditi kmptovalrom Zadnji snežni val tudi Slovenskim dvakrat obrnila in pogledala v svoje )n nju„nm,nt, „ ipflm ni nrirnnoHoi \r r*r.A« n nočno pribežališče mb oaKupovatl po višjih cenah. Torej bi se lahko zgodilo, da bi Z. C. in lačna divjad Je silila k hišam. Ugodili pogoji kmetijske zadruge začele navijati Je unrn tr8ovske poslovalnice, ki °ddvoiiti „;,va zadruge že nameravala nl POBoim?'a,zadruge, vendar za to še °koUcl rticer. v Radovljici ln tudi v Vlle 3 Drnrtii11®!11 tr8ovin, ki bi se ba-„ Glavna ,,0, kmetij3kih pridelkov. Radovlji,., ia Kmetijske zadruge v r°čJu je Bl,I® živinoreia. Na tem pod-?a 300 mipi:,l!av„govele živine, od te- tekmovanie H ? ilh 3e vključenih v vsa žiWr,o vl,soko mlečnost. Sko-ln Je kolel tudl PolJedel-«eI cmeral nf 3e Prl*adeval, da je ”emena, BnLtromnirt6A> Poskrbel, da so kol°radsk Plrišča poškropljena proti J® skrbel 4u- Sadjarski odsek 'li^Ja. da za Pravočasno škropljenje s'1,1 stara, raka^t=3'2lezni sadlarji izlo-?J° žlahtnp „ ? drevesa ter da zasa-oHVlru zadnm« rie sacll,eSa drevja. V £d,Sek ln so *,delule tudi čebelarski kmetfk' v° l*ko v"igPo°Stai'U1 lastnl če‘ PJ* Je^toVpr]pa *ma Strojni odsek'"!^ z zgraditvijo delavnic in steklarske peči se je Industrijska ste-j^^ubo v letu1 odsek; k> Je klarska Šola v Rogaški Slatini v celoti osamosvojila. Sola vzgaja fe"0 1"kortMkPnžeT,lzrabIJeP" °ncza- i^“k1°oV9n?1xm0ei zf vs® jeklarne Jugoslavije. V tem šolskem letu med Jugoslavijo in Grčij‘o. Zdaj morkerji tega podieti m “£“cev U“nt,£0:r”K5e? i0" “ ”0“,U 85 SlS7rlZB?S k""i“ “ • MII za sadjarstvo na Goričkem cene p,odj.®t^iem> ki bi 0(1 njih pre- Člani'sveta za kmetijstvo in goz- pro« sodeTovinif*113/150' darstvo pri okrajnem ljudskem odbo- gorila proti sodelovanju med za- ru Murska sobota sodijo, da so na Go- drugami in predelovalnimi pod- k®"1. naJbolJs> pogoji za sadjarstvo, jetji je slišati. V murskosoboškem Po njihovem mnenju sodobno sadjar- "i."tnji , stvo morda ne bo povsem zaposlilo vse , , ^ takšne nevarnosti ni, sezonske sile v tamkajšnjih krajih, to- saj bo Tovarna mesnih izdelkov da z dohodkom It sadjarstva se bodo opustila svole nakUDOvalce samn lahko preživljali vsi Goričanci. Dalje tnVroT Irn T ^ sodijo, da bo lahko dala kmetijsko go- takrat, ko ji bodo zadruge do-spodarska Sola v Podgrad ju pri Ljuto- bavljale živino po dnevnih cenah. di za preusmeritev'Oor?čkegaV(\fVsad- b°|d° jarstvo. Končno bo treba po mnenju mo8le prodati živine niti drugim članov Sveta ustanoviti za vse Gorič- ___________________________ l_______ ko nekaj podobnega kot je Hmezad v Žalcu za hmeljarsko območje Savinjske doline. To na1 bl bila posebna Nnsprlln ¥#• Unliinnalrn sadjarska proizvajalna zveza ali orga- i’HSeala J« liailjanSKa nizacija, ki bl strokovno usmerjala Indin vso dejavnost glede preusmeritve Go- ričkega v sadjarstvo. Sp,it> 2?. marca (Tanjug). V Prekinjen eesini promet H1 J®.dni vladal na 7 rip?iin r»ri HJadranU, je v bližini Kornatskih Z Urcijo pri Djevdjellji otokov nasedla italijanska ladja Skopje, 23. marca (Tanjug). - »Itaka«, ki ima 700 ton nosilno-Voda naraslega Vardarja }e da- sti. Danes je kapitan ladje z nes odnesla leseni most £rf Djev- I brzojavko zaprosil za interven-djeliji, ki služi cestnemu prometu' cijo »Brodospas«, nakar so re-med Jugoslavijo in Grčijo. Zdaj morkerji tega podietra z ekipa- ' nesreče. Nesolidni trgovci Ob cestah na Kobariškem leži že več kot dve leti nekaj desetin prOstorninskih metrov jelSeve in vrbove celuloze, ki počasi gnije in ponekod ni več uporabna niti za kurjavo. Zanimali smo se za vzroke ter od predsednika občinskega ljudskega odbora tovariša Kurinčiča in knjigovodklnje KZ v Idrskem zvedeli čudne stvari. Povedala sta, da je omenjeni tehnični les naročilo nekdanje trgovsko podjetje »Kras in-teks-H iz Herpclj Kozine, ki je bilo pozneje menda likvidirano. Zadruge oziroma kmetovalci so točno in v redu prJpravili celulozo ter Jo zložili ob cestah, da bi olajšali transport. Ko je celuloza ležala nekaj mesecev na prostem ter ponjo ni bilo nikogar, je na zraku seveda počrnela. Tedaj so vnevič prišli zastopniki naročnika ter kmetovalcem obljubili po 500 dinarjev za prostorninski meter, če z lesa odstranijo tanko Črno skorjo. ib go storili 8e enkrat, ko Je celuloza spet počrnela, potem pa teh nesolidnih trgovcev na Kobariškem niso več videli. Samo v Idrskem propada blizu 60 prostorninskih metrov celuloze, večje količine pa tudi v Kamnem, Borjani, Starem selu in nekaterih drugih vaseh. Zadruge in kmetovalci sc čutijo ogoljufane in drugim naročnikom le stežka zaupajo. »*-Kras inteks« Je že v likvidaciji, toda vjecno je treba grajati nesolidnost pristojnih ljudi v nekdanjem podjetju na-pram svojini dobaviteljem. Za zadruge pa Je lahko gornji primer Še eno opozorilo več, da je odnose s kupci odnosno raznimi podjetji najbolj koristno urejevati s pogodbami. 1 g D L A S S 1 Lfc JiaKi&tna KK1M1NALNI ROMAN ®v°jo dol*n,t!?es’ Cemu se razburjate? Saj vidite, ^lejte, ge u, ,°Pravljam. Nihče vam ne grozi! p0ravnali rt„i Vl trgovino in dolžniki ne bi m°žnosti in Sov’ ki prav gotovo izkoristili vse sy°je nazai Dpr^nlli vse kotičke, da bi dobili ska. Prenri*-.,, j^! Vcm, da ste poštena žen- , "'Jaz Da JI da niste nameravali krasti.. .« ^kradlo! ' To Prekleto podjetje je mene d°larjev ir,«. jSfm za. hladilnik tri sto dvajset f°spodini J° moram obroke. Nikar si ne mislite, da sl lahko kdo ve kaj prihranim od tisti? bedne plače, ki jo dobim v bolnišnici.** Bilo mi je neprijetno, hkrati pa sem se jezil. Neprijetno mi je bilo zaradi sebe, zato, ker sem moral delati take reči, jezil pa sem se nanjo, ki se ne znajde v življenju. Večina podjetij, ki dajejo blago na upanje, špekulirajo z bedo revežev. »•Poslušajte, gospa James! Pogovoriva se kot pametna človeka! Prav nič trti ni treba pripovedovati, da težk<* delate, saj to sam vem. Stanovanje je drago, pa hrana in vse drugo. Veste, nihče vas ni silil, da bi si kupili hladilnik. Slabo kupčijo ste napravili, upoštevajte pa, da ste polnoletni in da vas ni nihče držal za roko, ko ste podpisovali pogodbo. Podjetje lahko še danes pošlje ljudi, ki vam bodo vzeli aparat, potem pa boste izgubili že tisto, kar ste plačali. Dobro premislite in se odločite: ali boste izgubili vse, ali pa plačali dolg.« Bruhnila je v jok: »Človek bi rad pošteno živel, sl včasih kaj malega privoščil, tako pa...« Dvignila je glavo in me jezno pogledala. -Nisem tatica, da veste! Se nikoli nisem storila kaj nepoštenega, zdaj pa pridete vi,.ki ste črnec prav kot jaz, in mi grozite.« Te besede so me prizadele bolj kot vse drugo, kar je izgovorila poprej. -Gospa James, le svojo dolžnost sem storil...« -Ali veste, kaj je pravzaprav ta vaša dolžnost? S tem svojim delom mrcvarite svoje brate po krvi in tako pomagate tistim, ki nas izkoriščajo. Podjetje, ki prodaja na obroke, bogati na naš račun, vam pa daje drobtinice s svoje mize. In vi ste zaradi tega še srečni! Dobro, kar povejte svojemu gospodarju, da bom jutri poslala denar. -Zdaj pa ven!« -Koliko ste še dolžni?« -Okoli sto sedemdeset dolarjev. Pojdite, sem že rekla, da bom plačala.« -Koliko lahko plačate zdaj?« -Kaj hočete od mene? Ali me boste dali iz kože?« -Gospa James, nikar ne spreminjajte najinega razgovora v žaloigro. Saj bi vam rad pomagal! Morda jih bom pregovoril, da se bodo zadovoljili z manjšo vsoto.« -Res je, da nisem nameravala plačati ostanka, pa sem le prihranila nekaj denarja. Mislim, da bom ob koncu tedna lahko dala sto dolarjev.« -Ali je kje blizu telefon?« Prikimala je in ml pokazala celico na koncu hodnika. Telefoniral sem Baileyu. -Ted,« sem rekel, -zdaj sem pri gospe James. Bolna je in brez dela. Tako brž še ne bo vstala. Dolžna je še sto sedemdeset dolarjev. Pravi, da si bo izposodila pri prijateljici sto dolarjev, če podjetje pristane na to, da je s tem dolg poravnan, Ce se podjetje ne bo strinjalo, bo mo- alo odpeljati hladilnik, ki je v žalostnem stanju. Teh sto dolarjev je vse, kar lahko da. Po mojem mne^ n ju bi bilo dobro sprejeti. Rekla je, da bo plačala čez dan ali dva.« Ted mi je odgovoril, da bo povprašal in ml takoj sporočil. Rekel sem, naj pohiti, in dodal, da je podjetje že precej zaslužilo s tem hladilnikom, ker so druge veletrgovine prodajale takšne aparate za polovico ceneje. Medtem ko sem čakal na njegov odgovor, sem stopal po hodniku gor ln dol in kadil. Gospa James me je gledala. Po vsem videzu je hotela ugotoviti, koliko stane moja obleka. Pogledal sem na uro. Bilo je četrt na pet. Ce Ted ne bo pohitel, bom zamudil Thomasa. Navsezadnje se je oglasil telefon. Dvignil sem slušalko. Bil je Ted. Rekel je, da podjetje sprejema ponudbo, nato pa je želel govoriti z Jamesovo Obljubila mu je, da bo v dveh dneh poslala denar, nato pa srdito odložila slušalko. -Nasvet bi vam rad dal, gospa James,« sem ji rekel, ko je hotela oditi. -Ce boste osebno nesli denar, zahtevajte potrdilo, na katerem bo zapisano, da je račun poravnan. Ce boste denar poslali po pošti, naznačite na hrbtni strani, kakor smo se dogovorili’. Ce boste še kdaj kupovali na upanje prej dobro premislite, da kasneje ne boste spet jokali.« -Pojdite že!« je zaklicala. -Zdaj ste opravili svoje umazano delo. Kaj še čakate?« -Gospa James, prihranil sem vam sedemdeset dolarjev...« »Ali bi radi napitnino?« -Ne, ne, malo hvaležni pa bi lahko bili. Storil sem vse, kar je'bilo v mojih močeh, da bi vam pomagal. Vsaj hvala mi recite ...« -Dobro, dobro, fant. Hvala in - ven od tod!« Skomignil sem z rameni, si poveznil klobuk na glavo in odšel, vendar si nisem mogel kaj, da ne bi krepko zaloputnil z vrati. Na cestah se je kar ,1Jlidl- ?Uo Je nekai minut čez peto, ko sem prišel do Thomasovega delovnega mesta. Za trenutek sem pomislil, da bi se odpravil v Broocklyn j.n počakal pred šolo, pa *sem se premislil in se* v gostilno ob 23. cesti. Nisem se zmotil. Sedel je zt: mizo ln jedel, vmes pa je kramljal s svojim dekletom. Ustavil sem se v reki avtomobilov in ju gledal. Brž'je bil stražnik pri mehi in me vprašal, kaj hočem. Odgovoril sem mu, da čakam pri-jatelja, mož postave pa je ugotovil', da oviram promet, in zahteval, naj mu pokažem vozniško izkaznico. Ugodil sem mu, zraven pa sem mu mimogrede porinil pod nos tudi svojo izkaznico zasebnega detektiva, ker bi me sicer gotovo osumil, da sem avto ukradel kakemu ' belcu. Dolgo jc mrmral predse, nato pa mi je izkaznico vrnil: -Prihodnjič boste plačali globo!« »O tem ne dvomim,« sem pikro pripomnil. *Ce ne boste vljudni, vam jo bom zaračunal takoj.-« TELESNA KULTURA PRVA CONSKA NOGOMETNA LIGA Kolo tesnih izidov Mihalič — zmagovalec j Balkana v crossu Ankara, 23. marca. - Danes je bilo r Ankari tekmovanje v »Balkanskem crossu«. Agencija -Anatolia-t sporoča, da Je zmagal Jugoslovan Franjo Mihalič z rezultatom 31:33,6 pred Romunom Vasllo 31:52,0, Turkom Muhare-mom, Itd. v ekipnem plasmau Je zmagala Jugoslavija s 35 točkami pred Romunijo 33, Turčijo 38 ln Bolgarijo «2 točkami. TENISKI TURNIR V ALEKSANDRIJI Velik uspeh Jugoslovanske dvojice Aleksandrija, 23. marca. — Jugoslovanska teniška igralca Panojotovič tol Pleievič sta dosegla velik uspeh na mednarodnem prvenstvu Aleksandrijo v tenisu z zmago v igri parov. V finalu sta premagala favorita turnirja Mc. Kaya (ZDA) in Garrido (Kuba) s 6:4, 2:6, 8:10, 6:1, 6:1. V polfinalu sta naša Igralca premagala odlični Italijanski par Merlo—Pietran-gedi. Busby okreval Menažer angleškega nogometnega prvaka »Maiichester United« Mat Busby, ki Je bil teže poškodovan pri letalski nesreči S. februarja na mfin-chenskem letališču, Je končno okreval ln zapustil mfnchensko bolnišnico. Okreval Je tudi John Berna, ki Je bil prav tako pri tej nesreči teže poškodovan. Oba sta takoj odpotovala z vla- . . —.. B _____—__r-rt1_- x.. irr.TITT ^ kom v Manchester, kjer bosta prav J^fgula, Bosanac, Perkovič, Mlngon,! minuto pozneje pa je moral kapltu- —*--------------------------- . Mallvukovič, Cernjul, Nlnčevič. Ml-1 ,J-—J —*«- • leflič. ** n°S<>metne conske lige bi lahko Imenovali dan tesnih rezultatov. Samo Branik Je namreč zmagal z dvema goloma razlike. Pa«80 po en gol več kot premaganci. V derbyju vodečih Je Lokomotiva tesno premagala Reko in tako vodi s tremi točkami prednosti, Čeprav ima tekmo manj kot Reka. Borba za točke, Se bolj pa za plasma, Je vedno ostrejša. Zato ni čudno, da se v zgornjem delu lestvice vrstni red ni popolnoma nič spremenil. V sredini Je »Ljubljana* prehitela »Šibenik«, na dnu pa Je Segesta prehitela Metalca In Orient. Slovenski HgaSi so imeli dober dan: le »Ljubljana« Je Izgubila točko v Pulju. N »Kaštel Sučurac« tudi v Puli Napad na sodnika in igralce — Uljanik : »Ljubljana« 1:1 (1:1) Pula, 23. marca. — Srečanje Z e v začetku je »Ljubljana« pre-prve conske lige: Uljanik : »Ljub- ; jela gol. Desno krilo Uljanika je pre-1;,1 s*r®,ca! Cernjul Jelo žogo na polovici »Ljubljane«, “ “ Preigralo Pirca ter podalo prostemu cernjulu, ki Je streljal brez težav. za Uljanik v 3. ln Dolenc za Ljubljano v 21 min. Mestni stadion, gledalcev 2090, vreme sončno. Sodil: Petrič Iz Rek«. Tudi Ljubljana je uprizorila več nevarnih napadov, toda domači so »Ljubljana«: Istenič, Čretnik, Pirc, Mil nepopustljivi. V 20. minuti pa je Bogataj, Sočan, DJuklč, Gosar, Gru- i moral vratar domačih ubraniti nevar-D,dle?c« Kompoš. na žogo. Z lepo parado je uspel in uljanik. PinuS, Lorentln, Denin, prejel nato zasluženo priznanje. 2e gotovo pomenila spet močno okrepi tev za mlado moitvo Manchestra. I--------------------------- — ATENE, 23. marca (Tanjug). Za avtomobilske rallye »ACTopolls« so se —LONDON; 23. marca (Reuter), prijavilo štiri jugoslovanske ekipe — ~ Srečanje Juniorskith nogometnih Malarlč in Ceme z Mercedesom 190 sl, reprezentanc Anglije in Francije se Bož« in Volčevič (Fiat 1100 tv), Vid- J® Iconfalo z mago Anglije 1:0 (1:0). mak ln Sinko (DKW) ter Vukovič lin i — MEMPHIS, 23. marca (AP). — Pieek (DKW). Rallye se bo začel Svetovni prvak v profesionalnem te-2. aprila v Trstu ln Atenah. Udeležilo nisu Pancho Gonzales Je premagal »e ga bo 76 mož tev. I Avstralca Luisa Hoada s 6:2, 8:4. Trdno v sedlu Branik : »Šibenik« 3:1 (0:0)/ lirati spričo neubranljive »bombe« Dolenca, ki je žogo sunil v obratu. Napadi »Ljubljane« so bili bolj pogostil. Moštvo je igralo bolj mirno in organizirano kot domačini. Vzllc razburljivim dogodkom pred vrati obeh moStev se rezultat ni več spremenil do konca tekme. V dirugem polčasu je bila Igra fie nadalje enakovredna, vendar je srečanje spričo vedno bolj grobe igre domačih igralcev, Izgubilo svoj športni smoter. Sodnik nosi za tako igro del krivde, ker Je sodil premalo energično, tako kar zadeva domače, kot pozneje tudi gostujoče igralce. V 80. minuti je desno krilo podalo žogo prostemu Miletiču, k* Je streljal z razdalje petih metrov, toda i Istenič je z odlično parado žogo ubranil ln rešil domače moštvo. Niz priložnosti pa je imela »Ljubljana«, zlasti Brezigar. Domači vratar Je odbijal žoge le s skrajnimi: napori (razmerje kotov 2:2). Pri Ljubljani so se odlikovali Dolenc, Sočan, Istenič, Brezigar ln drugi. Pri Uljanlku so bili nevarni vsi napadalci. Po končani tekmi je del gledalcev vdrl na igrišče, da Mi napadel sodnika in gostujoče igralce. Le ob skrajnih naporih Ljudske milice ni prlišlo do krvavega obračunavanja. Vendar so domači igralci izkoristili napad nešportnih gledalcev in napadli goste ter Jim zadali več hudih udarcev. »Pri tem sta se zlasti »odlikovala« MalivukoV.č in Cernjul. Tako se je tudi v Puli ponovil Kaštel Sučurac. Ta dogodek ponovno opozarja, da Je treba vsa neograjena igrišča zapreti, hkrati pa^ da je treba kaznovati neposredne krivce. M. TASIČ REZULTATI I. CONE »Ljubljana« — Uljanik 1:1 Odred — Elektrostroj 2:1 Branik — »Šibenik« 3:1 Lokomotiva — Reka 1:0 Orient — Trešnjevka 0:1 Segesta — Jadran 1:0 Metalac — Varteks 0:1 Avstrija : Italija 3:2 (1:0) Maribor, 23. marca. — Na sta- preigrali domačo obrambo. V zadnji flionu Branika v Ljudskem vrtu minuti je najboljši igralec gostov ^ Je Branik ob hladnem vremenu, Tedi Ing visoko streljano žogo usmeril i» i!.“. v?tri DunaJu toda dobrem Igrišču pred 3000 gle- mimo nemočnega Eferla v mre4o. zentanca Dremala ItflHo daloi zasluženo ponovno osvojil Mariborčani so bili. boljši in so p,£ ° **;* <1,,0)- dve točka z zmago 3:1 (0:0) proti zmago povsem zaslužili. Tokrat pa Je dafcev med nilmV i* nnn filbeniku Strelci: Elsner v 50., bil slab Dugandžija, ki Je proti kon- Igrali soTsnežnSn Dugandžija v 56., Šober v 60. mi- cu drugega polčasa povsem po nepo- snežnem metežu. nutfj za Branik, za Šibenik pa tre b nem preigraval. Sijajna zmaga Slavice Zupančič Catanla, 23. marca. - NBSa čarka Slavica Zupančič Je danes segla izreden uspeh na smučar*".., tekmovanju na Siciliji za »Cat pokal«, in sicer v veleslalomu. <•> Jila Je prvo mesto v veleslalomu progi 1800 m z 42 vratci z rezulta' 1:21,5 v konkurenci najboljših Janških, švicarskih ln francoskih »ra čark. Druga je bila Frieda Dan (Švica) ena Izmed najboljših ,e valk na svetovnem prvenstvu z ** bl. gastelnu (zmagovalka alpske Kon nacije) z rezultatom 1:21,2, tr&,J,, c, bila Italijanka vera Shenone Plasma ostalih Jugoslovank: 1’*“'.,, Ankele 11., Barbara JalnniK m Rutar 20. mesto. »Dvanajst ur vzdržljivosti« Sebrlng, 23. marca (AP). — Na veliki mednarodni avtomobilski diirki »Dvanajst ur vzdržljivosti« v Sebrln-gu (ZDA) sta prvo mesto osvojila Peter Collins (V. B.) in Phil Hill (ZDA) z vozilom »Ferari«. 1637,7 km sta prevozila s povprečno hitrostjo 139.3 km — new YORK, 23. marca V&1 — Ameriška plavalka Sllvya je dosegla nov svetovni rekord 400 yardov prosto v času 5:05,2. . — AMSTERDAM, 23. marca ter), — v polfinalu mednarodnega'? niškega turnirja v Cannesu je ni (Egipt) premagal Danca Ulrfcns 6:2, (6:1), Anglež Knight pa SP311 Gimnoa s 6:4 (6:2). 0 — CANNES, 23. marca (AP)- *TL mesto na mednarodnem teniškem * . nirju v Cannesu je osvojil Ana* Knight, ki je v finalu premagal Dr nega (Egipt) s 6:3, 0:6, 6:1, 6:1. — DAVOS, 23. marca (Reuter). JV tradicionalnem smuku »Persen derw dolgem 11,2 km je zmagal Švicar P« na uro In na ta način dosegla rekord rola pred Nemcem MUlerjem. . _ proge. Na drugo mesto sta se plasl- I — BERLIN, 23. marca (Reuter)-rala Lulgi Musso (It.) ln Oliver Gen- I Reprezentanca ZDA v hokeju na 1«®, debien (Belg.) z vozilom »Ferari«, na je premagala v Berlinu reprezenc®! tretje mesto pa Harry Schell (Franc.) co Zahodne Nemčije z 9:1 (0:1, s,‘’ ln Wo«gang Slebel (Zah. Nemč.) I 4:0). ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Zaškripale so zavore Tedllng v »0. minuti. Branik: Eferl, Pandur, Slana, Cuč-ko, Zelezlnger, Radulovič, Belcer, Hanzel, Bober, Elsner, Dugandžija. Šibenik: MIloševskl, Friganovič, Jelenkovlč, Tambača, Iljaillca, Supe, Bega. Luščlca, Ivančič, Tedllng, Stolic. Sodnik Ilič la Zagreba — dober. Ze v začetku tekme sta obe moštvi ostro napadli, tako da so se napadi na obeh straneh vrstili drug za drugim. Požrtvovalni Elsner je Imel kmalu ugodno priložnost za dosego gola-, toda žoga Je zletela tik nad prečko. Nato Je moral Eferl s pogumnim padcem pod noge TedJimga reševati svojo mrežo. Največ dela sta imeli krilakl vrsti, pa sta ga dobro opravili. V začetku drugega polčasa Je Branik prevzel pobudo. Prečesti napadi so potisnili goste popolnoma v obrambo. Vzorno podajanje ln hitro V prijateljski tekmi Je »Maribor-« premagal Fužinarja s 5:2 (3:2). metežu. ločitoTh ^renutkU^sff nJeiU*?graM po- prlinkovali- Tltograjska Budučnost je .______________________. LJC1U lgrau.1 po- ovnlih umAlh <1=1, ...... kazali boljšo kondicijo. Pomlajeno moštvo Italije Je prav tako lepo Igralo. V '19. kolu zvezne nogometne lige sta »Beograd« in Železničar potegnila za zavoro. Ustavila sta vlak, s katerim sta doslej Partizan in Crvena zvezda v naglici hlitela proti vrhu ln v majhni razliki sledila zagrebškemu Dinamu. Le-ta pa je tudi včeraj brez težav brzel naprej ln si tako še bolj utrdil svoje vodstvo, ki bo kot kaže zadostovalo, da bodo zagrebški plavi letos kot prvi v tej naporni dirki prispeli na cilj. Prav gotovo pomeni neodločen re-| jičeva četa ga Je odslovila z rezultatom zultat Partizana in Crvene zvezde v j 3:0 in s> tako še bolj popravila svoj tekmi proti »Beogradu«, oziroma sara- . položaj na. lestvici. Jevškemu Železničarju za ti renoml-! Po daljšem času je Hajduk spet rani moštvi, neuspeh. Se večji neuspeh zadovpljil svoje simpatizerje, v goste pa so v tem kolu doživeli Vojvodina, je sprejel skopskega Ugaša, toda spre-Radnički in Vardar. Tako visokih po- jem ni bil prav nič goftoljuben. Vardar razov tl trije^ligaši prav gotovo niso je bil premagan z rezultatom 4:0. Dinamo tudi v tem kolu ni imel Zelo tesno na koncu Odred : Elektrostroj 2:1 (1:0) Ljubljana, 23. marca. - V prvenstveni nogometni tekmi XVII. kola prve conske lige Je na stadionu za Bežigradom Odred s tesnim rezultatom 2:1 (1:0) premagal zagrebški Elektrostroj. Strelci: Ha-lilagtč v 38. in Cuban v 48. minuti za Odred, za goste pa Jagušt v 85. minuti. Pred 30«j gledalci Je ob lepem ln hladnem vremenu slabo sodil Vukotlč lz Varaždina. , , r .—— ----------------------------------- Odred: Mozetič, Medved. Plskar. izkoriščanje priložnosti, so prinesle Limo, Berginc. Klančišar. Kranjc Cu- Braniiiku tudi lepe gole. Sibeničani so ban, Rojnlk. Mušič, Halllaglč. povsem popustili, vendar tega Branik Fipittrnetmi- .. „„ ni izkoristil Njegovi igralci ro za- ,j...?,, * Majdič, Petrovič, Se- čelil Igrati preveč lagodno, tako da Horlatlč' iSiaCki>.R"iil.0gaiec« 8a“ «o tu® gostje nekajkrat uspešno Horvat” I™ Jagušt, Kežman, Čeprav Je bilo Igrišče Odreda danes _.. zel° težko za igro zaradi blata, smo Miro Ambrožič 900 kealiev prifa,kova11 ieps» i«ro. Tako pa je mio w vse> kar smo videu borbenost, srčnost, Kranj, 23. marca. — Sinoči Je na ostrost in tri več ali-manj slučajni goli. izbirnem tekmovanju »Triglava« za To J® bila *Rra dve enakovrednih na-okrajno prvenstvo Gorenjske, ki bo sprotnikov, izmed katerih nihče ni za-v Kranju in na Jesenicah, Miro Am- ®lužil zmage. Le-ta Je pripadla enemu broži* med 35. tekmovalci osvojil le zaraCU nekoliko večjega deleža sreče, prvo mesto z odličnim rezultatom Ugodnih priložnosti pred vrati 900 kegljev. Ostali rezultati: Marte- skoraj ni bilo. Tistih nekaj, kar so sl lanc 872, Valentar 832, Turk 827, Ro- jih ustvarili napadalci obeh nasprot-geij ln Nograšek po 825. Petindvajset nlkov po zelo redkih načrtnih kombl-prvoplaslranih se bo udeležilo okraj- nacijah, so bile Izkoriščene: SOTneznica^^^hlS^n a kJer sta nanl° skoei>a Hojnik in Cuban Orient va (TrMav) i 3M Sf ^ J,° odblIa, na drugo stran proti Metalac pa ZaSjškoval ssa^kegui? 8^«^ , odkritemu Halllaglču. Le-ta , uljanik V prvih sekundah drugega polčasa je tokrat vendarle dokazal, da zna tudi streljati in z glavo poslal žogo levo Je Odred nevarno prodrl. Majdič zaman posredoval. Zogo, ki je že bila na poti v mrežo. Je z gol črte odbil. Petrovič, toda le do Cubana, ki je z ostrim strelom dosegel drugi gol. Elektrostroj’ je igral večinoma z defenzivno razporeditvijo Igralcev. V začetku ln proti koncu igre pa je povsem stisnil svojega nasprotnika v obrambo, ki Je reševala kritične položaje s koti. V 85. minuti Je enega izmed njih streljal z leve strani Horvatič I. Kežman je podal žogo Jaguštu, ki Jo iz neposredne bližine neubranljivo streljal. Naposled pa so samo točke tisto, kar šteje, ne glede, da je Jagušt v 51. minuti streljal v prečko ali pa da je popolnoma prosti Cuban v 69. min. z nekaj metrov zadel vratarja. na svojih vročih tleh trikrat zatresla težkega dela. Le v prvem polčasu mu mrežo Vojvodine, medtem ko ji je le-ta to vrnila le enkrat. Tako je Vojvodina še vedno ostala na kalnem dnu lestvice, ki ji ne obeta prav nič dobrega. Jesenski prvak Radnički je ugriznil grenko Jabolko v Mostarju. Mu- LESTVICA Dinamo 19 12 3 4 38:25 27 Partizan 19 9 7 3 3?:25 25 Crvena zvezda 19 ? 8 4 58:27 22 železničar 19 8 4 7 39:33 20 Radnički 20 8 4 8 39:33 20 Hajduk 20 8 4 8 36:35 20 Velež 19 8 3 6 28:28 19 Budučnost 19 6 7 6 24:24 19 Vardar 19 ? 5 7 30:34 19 Split 19 8 1 10 26:33 17 Beograd 19 5 7 7 21:32 17 J Vojvodina 19 7 2 10 37:28 16 Spartak 19 ? 2 10 32:35 16 Zagreb 19 3 5 11 21:43 11 Prek 130 m v Oberstdorf u Je moštvo Splita nudilo večji odpor, v drugem polčasu pa se je položaj na Beograd: Beograd — Partizan 1:1 (0:1) Titograd: Budučnost — Vojvodina 3:1 (1:0) Mostar: Velež — Radnički 3:0 (2:0) Split: Hajduk — Vardar 4:0 (3:0) Zagreb: Dinamo — Split 4:1 (1:1) Subotica: Spartak — Zagreb 6:2 (5:2) Igrišču popolnoma spremenil in ?j, grebčani so dosegli visoko zmago »Zagreb« si je včeraj zaPf. m svojo usodo. Gostoval je v Subotici proti Spartakii klonil brez večjega ° . igo pa so si Subotič^ da bodo pora. S to zmago povrnili nekaj upov, da dooo **■-.- jj do konca prvenstva le še splava« dna lestvice. Toda za to preos^ta le še kratek čas, saj se vrh jasni, “ pa vedno bolj useda. NAMIZNOTENIŠKI TURNIR V PARIZU Dobro le v parih Pariz, 23. marca. — Na medna!*** nem prvenstvu Francije, ki so ** / udeležili Jugoslovani Vogrinc, M“r' Oberstdorf, 23. marca. V Oberst-dorfu se je začel včeraj mednarodni teden smuških poletov na veliki gigantski skakalnici, kjer ima rekord pokojni Tauno Luiro (Finska), ki je pred leti skočil 139 m. Danes je zmagal Švicar Andredas Daescher z Pri Odredu Je bila nalbolišn 'kril-' P;8 m (135 m' 128m>- drug; je bil ska vrsta, pri gostih, ki so bili proti Ss ^^131^ tSm? “adu° nedlSCipllnlrani- pa Kežman, sto pa se £ plS^mevi k^kt 1 nen (Finska) 232.4 točk (127, in 127 m). Danes se je tekmovanje zaključilo'. Z lepšim slogom je danes uspel Recknagel, ki je zmagal tudt v skupnem plasmaju pred - Švicarjem DS-scherjem in Fincem Vitikainenom. V današnjem tekmovanju je skočil, . Lokomotiva vra_t} Reka Branik Trešnjevka Odred Varteks LESTVICA 16 13 3 17 12 18 11 17 11 17 8 ' od vratarja v mrežo. 1 Jadran 17 17 17 17 17 17 IT 17 17 0 38:8 29 3 43:11 26 4 43:22 23 5 29:18 23 7 26:23 18 7 28:26 17 Recknagel 130 Vn’ 1’35'm’~Daescher T28 J J* ln 131 m, Vitikainen 131 - 122 m, KSr- ; J: klnen prav tako, Charland (Kanada) 8 23:29 14 134 in 114. Nemec Maks Bolkart je iz-10 22:33 13 enačil svetovni rekord Tauna Luira J8:35 12 - 139 m, toda prt doskoku se Je do-taknil snega z eno roko. Za skupen 10 19:39 12 plasma so ocenili tri najboljše skoke kovič in Hrbud, Je Vogrinc v oatjjjjj. ki finala premagal Francoza cnw gula z 21:18, 21:10, 21:15, medtem * je partijo z Švedom Larsonom >z®i0 bil s 16.21, 8:21 in 21:19. Markoviča i porazili Madžar z 21:14, 19:21 in 21; V četrtfinalu je Berczik PreTS Francoza Amuretija, Mellstrem (S*J ska) Madžara Guytvaia, Sido t1",. džar.) Angleža Harisona. V teknioj , nju mešanih .parov sta Simon (J;‘v. in Vogrinc premagala francosko jico Albert—Cafiero, Angležinja Bj" don in Jugoslovan Hrbud nema11 dvojico Mittelschtat-Schnelder, džara ^oczianpva in Sido pa sta Pr_ magala par Rouganyno (Franc.) Markovič (Jug.). V polfinalu j« B0a czik premagal Larsona s 3:0, Sido v Mellstrema s 3:1. __________________________________________—- i ŽELEZARNA JESENICE razpisuje mesto kletarja tovarniške kazine Pogoji: Nepopolna srednja šola oz. kletarska šola z naj-manj 2-letno prakso. Predložiti je treba potrdilo o nekaznovanju. — Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Samsko stanovanje preskrbljeno. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na personalni oddelek Železarne Jesenice . 12 12:40 7 od šestih iz vsega tekmovanja.' Lahko si mislite, da sem se razveselil vesti iz Beograda, da sem tudi jaz eden tistih »srečnikov«, ki se bodo udeležili svetovnega prvenstva v klasičnih disciplinah v Lahtiju na Finskem in nato še velikih tekem v Holmenkollenu na Norveškem, kjer so praznovali 75. letnico smučarskih tekem. Na Finskem so nas izredno prisrčno sprejeli, obenem pa izrazili obžalovanje, da nas ni prišlo večje število. Jugoslo- ________________________________ „w u H* *?insic«»n ugled, veseljačenja in si ne privoščijo luksuza MESEC DNI V »MRZLI« SKANDINAVIJI ■"•d* 1J,,i "i'11 v v«>” je vsa hiša na razpolago in zelo proge in jih skoraj vedno ko so bili našem jadrano "V1"1. vldi f,e ,e “P1”.'® ,e; »1» «ni »»vorlti mimo, poškodovala. Zaradi tega sie na našem jauranu, lisluai na tudi za znhvAlii>vnnio ni nr#»- hit« ..l.i_<_n. ___ *lu‘ t ~ i . P® ** zahvaljevanje.nl pre- Finci so tihi, skromni, ne poznajo več navdušen. kajti tako majhen, miroljuben, vendar čeprav bi si ga glede na razmeroma ugo- iveiovnem^prvenstvii rdruJili nrav' v”e velikeša pa pogumen narod imamo , Finci mnogo den standard lalrko. Telesna kultura in ekine^ v Mi^am^ oaromnV . ivhV J “ "*• _ _ ci mnogr Naše prijateljske vezi pn je nega sta pri njih na najvišji . sebno utrdil kongres FIS-e, ki čemer priča visok odstotek i lani v Dubrovniku in katerega ne n ja v športu in številne linske'saune, ........ skupnega. še prav posebno 'utrdil kongres je ali lani v Dubrovniku in ka more pozabiti nobeden od sedmih Fin« katere ima cev, ki so se ga udeležili. Iz razgovora ljnbnnsti čli __________________________ . z njimi sem povzel, da jim bodo dnevi take kot ravno pri Fincih. Kadar vas ob našem Jadranu ostali vedno v ipu- Finec sprejme pod svojo streho, potem je bilo vloženih tudi nekaj ostrih protestov. Najbolj dramatična disciplina tega je bila vsekakor VJnnnH ‘n »k,ipP,.'"L?*11!,1 0*r?rani stavbi, v novi moška štafeta, kjer so Švedi, ki so se stopnji, o šoli, ki je bila dograjena pred letom dni ravnali po starem pregovoru »kier sp dejstvova- v neposrednl bližini stadiona In skakal- prepirata dv« (Finci in Rusi)" tretji do® oma prav v ta namen. No, to jim biček ima«, lepo pospravili prvo mesto. n le, so se ga ude^lll. „ razgovora ij^tiliov« žiti z »malimi« in se naselili vsak na prek 420.000 ljudi, ostala še dolgo v svojem koncu Lahtija v hotelih in pen- spominu, zionih. Ostali smo se izredno dobro razu- meli med seboj, posebno v ogromni je- PREK ZALEDENELEGA MORJA dilnici, kjer smo se trikrat dnevno sre- Potovanje iz Lahtija prek še vedno čevali ob polni mizi mrzlih mlečnih jedi, zaledenelega morja do Stockholma Jn ki nam pa niso preveč dišdle. nato dalje v Oslo. nam je hitro mi- TFHFN NI7STTH rFN MA cnvarmi nilo, posebno ker smo med potjo videli IEDEN NIZKIH CEN NA FINSKEM toliko lepega ln zanimivega, pa tudi Celotna prideditev, z otvoritveno želja videti slavni Holmenkollen je svečanostjo vred je potekala točno po pripomogla k temu, da nam potovanje predvidenem programu. Organizacija je ni bilo dolgočasno. Nad lep&to Osla in bila vzorna, zn tekmovalce in gledalce okolice smo bili vsi prijetno presene-je bilo kar najbolje preskrbljeno, le Ceni, razen tega pa smo imeli še iz-vstoonina je bila draga. Samo mesto redno lepo in ne preveč mrzlo vremen ti.n Cel" .FlnS« *.,a VeS Nastanili so nas v modernem ve- teden svetovnega prvenstva živela po- iikcra hotelu »VIKING«, ki Je bil zgra- vfn.il !rKl«K |je,nje- i, vsehJT' ien Prav za zlmsk» olimpiarlo 1952. vtnah v Lahtiju je bil za kupce občuten i„ta. Vsak dan so nas z avtobusi od-popust ln reklamno nizke cene, Jdrvlnen, peljali v 12 km oddaljeni Holmenkol-lastnik tovarne svetovno znanih smuri. len, kjer smo se pripravljali in ogle-je po izredno nizkiji cenah nrodnijal tek- dovali proge za tekmovanja, skakalci L- n 4 o. I m < cmn ■ * • . __ TOVARNA VOLNENIH IZDELKOV MAJŠPERK razpisuje vodilno delovno mesto glavnega računovodje podjetja Pogoji: Najmanj dovršena srednja ekonomska šola z 10 let prakse v računovodski službi (po možnosti vodilni), tekstilne ali podobne proizvodne stroke. Plača po tarifnem pravilniku. Družinsko sodobno stanovanje na razpolago. Ponudbe z življenjepisom je treba poslati najpozneje do 15. aprila 1958. movaleem svoje izdelke, ie lahko udeleževali tekem. Na otvoritveni svečanosti je govoril predsednik finske repnblike Urho Kekkonen, prisostvoval pa je tudi skoraj vsem tekmovanjem. Gledalcev Je bilo na vsaki tekmi 'ickoj deset tisoč in večina je na smučeh, • prospektom v rokah bodrila ob čarjev smo srečali v gozdu ob naših progah, pa tudi ogromno število skakalnic vseh dimenzij sem opazil, seveda so bile le-te zasedene od jutra do večera. Ena stvar pa me je nekoliko razočarala prav v Holmenkollenu, zibelki smučarstva in če hočemo teka- Iztek skakalnice v Holmcn^ollnu, kjer je tekmovanja prisostvovalo 110.000 gledalcev nrogi vsakega tekmovalca tistega, ki se Skega športa. Vse bolj se opaža, da boril za prvo mesto ali pa na primer prevladujejo smuči s statičnimi vezmi, l iieanskegn tekmovalca, ki je zaostal v težkimi, skoraj do kolen segajočimi teku na ti km 8e IS minut za nami. Ju- alpskimi čevlji. Izgineva tista prist-goslovani, ki smo biti itak na repu. Mor- nost, turne smuči z mehkimi vezmi, da je publiki zameriti le to, da je v ki dajejo človeku gibčnost in na ka-svojem navduienju premalo pazila na terih lahko presmuča pa desetine kilo- metrov na dan. Opazil sem tudi, da Je med gledalci precej več zanimanja za skoke ln alpske discipline kot za tek, ki je bil nekdaj osnova vseh tekem v Holmenkollenu. No, nam Jugoslovanom Je Slo na tekmah v Holmenkollenu precej bolJSe kot v Lahtiju. Pravi vzrok v tem Je treba lsuatt v tem, da smo se navadili na hrano, klimo ln da smo vsako prosto uro Izkoristili za trefting. Zelo sem vesel, da smo dosegli nekaj dobrih rezultatov ln s tem dokazali, da smo zanje tudi ml sposobni, če smo na tekme dovolj pripravljeni ln če Imamo za to tudi dobro opremo. 240 SKOKOV V HOLMENKOLLENU Prepričan sem, da tako impozantne prireditve, kot Je bila skakalna tekma v Holmenkollenu ne bom videl nikdar več v življenju. Celo dopoldne so se k skakalnici valile reke gledalcev in ko so se pričeli skoki Jih Je bilo precej prek 140.000. Vsa ta ogromna množica je z neverjetnim temperamentom bodrila skakalce ob vsakem skoku ln jih nagrajevala z gromkim aplavzom po izvedenem skoku. Skoki so se odvijali z neverjetno naglico, tako, da so skakalci Izvedli 210 skokov v dobri url In 15 minutah. Za favorite Je bila Holmenkollen-ska skakalnica pravi »pogreb«. Drug za drugim so »pogrinjali«. Serijo padcev je pričel Bolkart, zaključil pa svetovni prvak, Finec Juhani KUrklnen ln tako Je ruski skakalec Nikolaj Ra- menski pobral lovorike, čeprav Je prvi seriji kazalo, da bo šele Pe ijeli Ko sem se z mesta kjer senl .ftijin' oziral po gledalcih, sem v svoji v ‘ s0 zagledal starejšega moža, katerega jj, ljudje posebno spoštljivo pozdrav j Vprašal sem našega spremljevalk® ..[v je ta človek ln dobil sem Prese?,fistf' odgovor: To Je predsednik n**1?, je skega sveta norveške vlade. je povsem turistično napravljen, z nahrbtnikom, se vsedel med in s posebno pazljivostjo sledil V nedeljo zvečer te bila na ven „ trgu pred mestno hišo svečana glasitev rezultatov in razdelitev ‘,uil' Tu sem videl toliko srednjevesja. oblačil, ki so jih nosili trobentača j,, stavonoš« In drugi kot še v none vCjS filmu. Celotna zadeva je trajala sto kot 2 uri. saj sem za svoje 41. "VeO v teku na 15 km še jaz prejel maj pokalček. jtef V ponedeljek smo se veselil'? smo se vračali v domovino In ""sto-težkega srca, ker smo zapuščali S e. ljubno. s športnim duhom žeto Skandinavijo, vsedll na S*l4eIn, navija - Italija i xpress. Prepričan “^„5 da se je ob odhodu vsakemu »n je prikradla neprijetna misel ali "K v kdaj videl te kraje. Vsak, ki zal .. mrzlo toda vendar tako toplo t«Jr ge srčno Skandinavijo sl zaželi, da ■» g0 obiskoval te kraje ln te K« željo čutim tudi v tem trenutB« zapisujem le svoje bežne vtise. -JANEZ PAVC**- D N E V N E NOVICE KUPI lem°ni/'nOVifi'?skern Jadranu na Debe-venn» i b'lzu Kopra, gradi RK Slo-botne “ bolenne in sla- Lani i* h« 5’ kl bo odprto vse leto. nainih 0. Četrtek, 27 marca v Pivki ob SO. Petek. 28 marca v Ulrskl Bistrici ob 20 Sobota 29 marca v Postojni ob M. Nedelja, 30 marca v Ankaranu ob IS. na Škofijah ob 20 "riirmj OGLASI ZENSKO KOLO, italijansko, novo, • prestavami, prodani. Ogled pri Bren-ce, Soteska 4, pritličje levo, vhod lz Vegove ulice 6. KOMERCIALIST liče s 1. aprilom predstavništvo proizvodnega podjetja za Srbijo. Potuje s svojim avtomobilom. Šifra * Zajamčeno. ČESTITKI Ljubemu možu Cvetu Mole lz Vrhnike Iskreno čestita za 29. rojstni dan žena Rezka z Zlatko In Cvetkom. Enako mama in ata ter Verblčevi z Verda. Marici Baloh ln Jožetu Starc z Jesenic želijo obilo sreče ln zadovoljstvo vsi njuni, RADIO LJUBLJANA * Spored za ponedeljek, H. marca 6.00-7.00 Dobro jutrol (pisan glasbeni spored) - 6.30—6.40 Reklame -8.40-6.45 NaS Jedilnik - 8.05 Popularne melodije lz orkestralne glasbe - 9.00 Radijski roman: Roger Vailland: 325.000 frankov - 9.30 Venček domačih napevov za prijetno dopoldansko razpoloženje - 9.45 Pet pevcov, pet popevk -10.10 Dopoldanski koncert komorne! glasbe - 11.00 Uvodni takti - 11.05 Radijska iola za srednjo stopnjo: Prvi koraki v »vet glasbe - li.ss stare melodije v novih priredbah - 12.00 Anton Rubinsteln: Toreador ln Andalužanka, Louis Moreau Gottschalk-Hershey Kay: Cake-Walk - 12.30 Kmetijski nasveti: Ing. Jože Spanrlng: Kdaj dognojlmo žito z duSlkom - 12.40 Poje zbor »Jože MoSkrič« p. v. Slavka Mihelčiča - 13.15 Iz arhiva zabavne glasbe - 14.05 Radijska šola za vlSJo stopnjo. Delo v Ljudski skupSčinl - 14.35 NaSl posluSalcl čestitajo ln pozdravljajo - 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame - 15.40 Listi IX domače književnosti' Aleksander Vu-čo: Mrtve Javke - 16.00 Portreti slovenskih opernih pevcev: sopranistka Vilma Bukovec - 17.10 Popevka tega i tedna - 17.15 Srečno vožnjol (Šoferjem na poti) - 17.35 Prelistajmo nas glao-I benl album - 18.0« Mladinska oddaja I - 18.20 Skladbe Emila Adamiča poje Mariborski komorni zbor - 18.45 Radijska univerza: Dr. DuSan Reya: O problemih sodobnega prometa - 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame - 19.30 Radijski dnevnik - 20.00 Simfonični koncert orkestra central, doma JLA, solist Igor Ozim, dirigent Anton Klinar - J1.00 (v odmoru) Kulturni razgledi: g. Welsenbom o sebi ln sodobnem nemškem pisanju - 21.15 »Večer ob Selnl« (znana parltke melodije) -22.15 Striček Bllly ln njegov orkester - 23.00-2S.15 ln 2J.30-23.45 Oddaja za tujino (prenos lz Beograda). n. program (na valu 202,1 m ln 98,9 mHz) 14.00 Simfonični koncert - 15.00 Napoved časa, poročila ln vremenska napoved - 18.10 Ljubljanska kronika ln obvestila - 15.25-18.00 Slovenske narodne pesmi ln napevi. KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »UNION« Angleški barvno vlataVision tlim »RIHARD III< Brez tednika. Predstave ob 16, 18.30 ln 21. Prodaja /stopnic od 9 do 11 ln od 14 dalje. KINO »VIC« iuenol« . maica ob 19.30: Večer Izvai»?„ n,sklh pelm1 ln Plesov. Din« £ akademska folklorna sku-oktL France Marolt .n akademski okt«* e Marolt :n akademi Torek ,. ~ Prireditev zSJ. izven, re-' .ni. marca ob 19.30: Shakesp« ma »T A2rena trmoglavka«. Abon-daji) (Proo®tale vstopnice v pro- Srwi®’.28- marca ob 19.30: lwaszkie-ma n v Nohantu«. Abon- daji j . .,marca »*> »•»* Janez Pine« v pristanu so orehove lu- ; Izven' r*tna predstava. Premiera.1 Nedelja Pristan?. marca ob 18: Žmavc: »V In za Ji,j10, orehove lupine«. Izven Ob 2n. d'ae4elje. tovnt ■ »Svejk v drugi (IziPTY,^m*- Izven ta za podei (Izje*J_)SW*- Izv«n ta «1 } V Mčetek ob 20.) sve- leželje. V sdhA.A saoetek ob 20.) SNG kriS??’ ' marca bo v DranU venskeBa 2 “Prlz°rltev izvirnega slo-S0Ve lunino . !v pristanu so ore-2mavo ozJ!**:. ga )e avtor Janez Snov zan^ H kt>t dramsko epizodo, 'lenja ie .“Jel lz sodobnega živ-mu temu že tako redke- sn°vaniii » v naSem gledališkem Podstavo ip° „,l?°®ebno mikavnost, ko jan ° le režijsko pripravil Slav-Vla tudi v prodali CELJSKE VESTI SLOV. LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Ponedeljek. 24. marca ob 19.80: »Dnevnik Ane Frankove* Gostovanje v Velenju. Torek, 25. marca ob 20: Juro Kislln-ger: »Na slepem tiru«. I. srednješolski abonma. Petek, 26. marca ob 20: Marijan Marinc: »Komedija o komediji«. Gostovanje v LaSkem. KINO »UNION«: Jugoslov. film: »Svojega telesa gospodar«. »METROPOL«: Angl. barvni vlsta-vislon film: »Španski vrtnar«. MARIBORSKE VESTI DE2URNA LEKARNA Ponedeljek, dne 24. marca: lekarna »Studenci«, Gorkega ulica 18. Torek, dne 25. marca: lekarna »Center«, Gosposka ulica 12. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 24. marca: Zaprto. Torek, 25. marca ob 13.30: Shaw: »Pig-mallon«. Red VAS. Nekaj sedežev v prodaji. Sreda, 26. marca ob 19.30: Smetana: »Prodana nevesta«. Red LMS-3. KINO »UNION«: Ameriški barvni vlstavlslon film: »Umetniki ln modeli«. »PARTIZAN«: Jugoslov. film: »Mali človek«. »UDARNIK«: CeSkl barvni film: »Dobri vojak Svejk«, Sprejmemo v službo 3 kvalificirane mizarje Nastop službe takoj. MENINA KAMNIK »METALKA«, trgovsko ln uvozno podjetje LJUBLJANA, Parmova 33 razpisuje natečaj za sprejem uslužbencev za naslednja delovna mesta, za: 1. SAMOSTOJNE UVOZNE REFERENT* ki imajo soglasnost po uredbi o zunanjetrgovinskem po* slovanju, 2. KORESPONDENTKE ZA UVOZNI ODDELEK, 3. REFERENTA V NABAVNO-PRODAJNEM ODDELKU za valjani ln vlefieni material, 4. REFERENTA V NABAVNO-PRODAJNEM ODDELKU za vijafino blago in okovj«, 5. REFERENTA V NABAVNO-PRODAJNEM ODDELKU za orodje in krogliCne ležaje, 6. REFERENTA V NABAVNO-PRODAJNEM ODDELKU za gradbeni material, 7. VODJO ODDELKA ZA GRADBENE 8TROJE in rezervne dele, 8. REFERENTA V NABAVNO-PRODAJNEM ODDELKU za barvne kovine tn litine, 0. KORESPONDENTKE v nabavno-prodajnem oddelku, 10. POMOČNIKA SEKRETARJA PODJETJA. Pismene vloge z opisom Šolske in strokovne kvalifikacije ln dosedanjega službovanja dostavite tajništvu podjetja do 31. marca t. 1. — Za referentska mesta pridejo v poštev tudi mlajše moči, ki se želijo v teh strokah Izpopolniti. 1070 PRODAMO 2-vretenčno stiskalnico 120X200, malo rabljena 2 plošči za poravnalni stroj kompletni z dvigalnimi vodili, dimenzije 125X75 MENINA — KAMNIK m °trocu ^ Manzari: »NaSl ljubi r. «ni do ?.°V/Ivt*nje v Litiji. Mla-^etrtek. 27 ’eta ».i primemo. •Naši i1;K,m*rc» S®: Manzari: te,k- Vstfmn^roc1*' Abonma Cetr-MladiniT"'6,*« tudi v prodaji, ^etek 28 leta nl Primemo. »Usode; ®b 20: Kulundilč: »Mcttvt •«£R2u?a Pete* n - ko-flajl. ' Vst°Pn.i«e so tudi v pro-Pobota. 20 »Obisk ob ®! DUrrenmatt: Ab0nm- *0b-“Ototoft eC*morj e«?' iz ven.188™' Sesti mednarodni sejem tekstila In tekstilnih strolev V LESKOVCU od <8 «u Mt. tulijo 1958 Prijavni rok »e razstavljavce Je do 1 aprila 635 svakmM le na* dragi brat, stric ln RUDOLF NIC kroja« v pokoju uS^JS0,: P°n«deljek, 24 marca žlce na Za7ahU Kriitolove mrl. ve- ^ubijana, «. marca 1958 Mrofi Dor* »»dar ln oatalo VODOVOD ŠOŠTANJ sprejme s takojšnjim nastopom ali po dogovoru finančnega knjigovodjo (knjlgovodkinjo) Pogoji: ekonomska srednja Sola ali večletna praksa v samostojnem knjigovodstvu. Plača po dogovoru, samsko stanovanje preskrbljeno. 1051 Na podlagi člena 13, odstavka 3 uredbe o štipendijah za Šolanje in izpopolnjevanje v tujini (Uradni list FLRJ 32-56) razpisuje Komisija za štipendije Sekretariata za prosveto in kulturo Zveznega izvršnega sveta natečaj za štipendije francoske vlade za poletni tečaj francoskega jezika, ki bo julija in avgusta letos v Grenoblu Pravico udeležbe prl natečaju imajo učitelji francoščine na fakultetah, srednjih, strokovnih in drugih šolah. ProSnje je treba vložiti prl svetih za kulturo ljudskih republik. Osebe, zaposlene v zveznih ustanovah, naj vlože prošnje neposredno pri Sekretariatu za prosveto in kulturo ZIS — oddelku za mednarodne zveze, Beograd, Ulica BOži-dara Adžije 11. S 30 din kolkovani prošnji je treba priložiti: 1. overovljen prepis diplome, 2. priporočilo ustanove, v kateri Je prosilec zaposlen, 3. zdravniško spričevalo, 4. štiri fotografije. Prošnje morajo vsebovati obširen življenjepis, Šolske kvalifikacije, pregled dosedanjega dela v službi, seznam objavljenih strokovnih del, naslov stanovanja In podrobne informacije o prejšnjih bivanjih v tujini. Prošnje se sprejemajo zaključno s 25. aprilom 1058. Prijave, ki bodo prispele po določenem roku, ali pri katerih bo manjkala ena od naštetih prilog, ne bodo upoštevane. Priloženi dokufnenti ne bodo vrnjeni. 1014 AmeriSkl barvni clnemascope film »PIKNIK« Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Prodaja vstopnic od 9 do 11 ln od 14 dalje. KINO »KOMUNA«; Premiera programa zabavnih risanih filmov W. Dis-ney: »Veselo ln zabavno«. Predstave ob 15, 17, 19 In 21. KINO »SLOGA«: Franc, film: »Zla srečanja«. Tednik: Filmske novosti 12. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Danes zadnjikrat. KINO »9ISKA«: Ital. film: »Slepo de- kle lz Sorenta«. Predstave ob 15, 17, 19 In 21. Danes zadnjikrat. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od #-11 ln od 14 dalje. MLADINSKI KINO LM. Kotnikova «t Amer. film: »Protiletalska zaščita«. Predstavi ob 10 ln lb. »LITOSTROJ«: Franc, film: »Nepomembni ljudje«. Predstava ob 20. KINO »TRIGLAV- Italljanski film »Slepo dekle iz Sorenta« Tednik. V glavni vlogi: Antonella Lualdt, Paul Cempbel jn Vera Carml Predstave ob 1», 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjikrat. Na podlagi člena 13, odstavka 3 uredbe o štipendijah za šolanje in izpopolnjevanje v tujini (Uradni list FLRJ St. 32-56) razpisuje Komisija za štipendije Sekretariata za prosveto in kulturo Zveznega izvršnega sveta natečaj za Štipendije vlad češkoslovaške, Danske, Franclje, NorveSke, Poljske, Sovjetske zveze ln Švedske, ki bodo podeljene v letu 1958-59 za specializacije v omenjenih deželah Pravico udeležbe pri natečaju imajo mlajši znanstveni delavci, asistenti in docenti z univerze in drugih znanstvenih ustanov, ki se bavljo z znanstvenim delom in ki jim je specializacija potrebna za poglabljanje njihovega znanstvenega študija, kakor tudi mlajši, izrazito talentirani umetniki, ki so končali eno Izmed umetniških akademij. Kandidati morajo znati jezik dežele, v kateri se želijo specializirati; at Dansko, Norveško in Švedsko zadostuje znanje angleščine. Zaželeno je, da kandidati niso starejši od 35 let. ProSnje je treba vložiti pri svetih za kulturo ljudskih republik. Osebe, zaposlene v zveznih ustanovah, naj vlože proSnje neposredno pri Sekretariatu za prosveto in kulturo ZrS — oddelku za mednarodne zveze, Beograd, Ulica Boži-dara Adžije 11. Prošnji, kolkovani s 30 din, je treba priložiti: 1. soglasje ustanove, pri kateri kandidat dela, da lahko sodeluje pri natečaju, 2. priporočilo dveh profesorjev fakultete ali drugih oseb o kandidatovih osebnih in strokovnih kvalifikacijah, 3. overovljen prepis diplome, 4. overovljen prepis izpiska iz rojstne knjige, 5. potrdilo o znanju jezika, 6. zdravniško spričevalo, 7. štiri fotografije. ProSnje morajo vsebovati obširen življenjepis, šolske kvalifikacije, pregled dosedanjega dela v Službi, seznam objavljenih znanstvenih del, oziroma strokovnih člankov, poln naslov stanovanja in podrobne podatke o prejšnjih bivanjih v tujini. Predmet specializacije je treba opisati posebej čim obširneje in po možnosti navesti naslov tuje institucije in ime profesorja, pri katerem se kandidat želi specializirati. Osebe, ki bodo prejeli štipendije, bodo naknadno predložile ostale potrebne dokumente. Prošnje se sprejemajo zaključno s 15. aprilom 1958. , Prijave, ki bodo prispele po določenem roku ali pri katerih bo manjkala ena Izmed naštetih prilog, ne bodo upoštevane. Priloženi dokumenti ne bodo vrnjeni. 1013 (Is Sekretariata za prosveto ln kulturo ZIS) Pozor bralci dobrih knjig! Založniško knjigamiško podjetje »Naprijed«, Zagreb, vam bo kmalu pripravilo prijetno presenečenje ;; f .r : Berite Vjesnik u srijedu z dne '26. marca 1958! » ?<■" -'v rna rubrik* g .. . S**yj?no-«alo»nUIU) pod|et)e -Ljudska pravica- Ljubljana Kopitarjeva ulica 6. telefon SO-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva 1311 tel 20-507 In 22-621 - Kultu ^•etoo •/ni* •*-*» - Oprava Trubarjeva ulica 24, telefon 22 4») tn 23-403 - Naročninskl oddelek Petkovškovo nabrežje 29, telefon 22-484 - Oglasni oddelek Kopitarjeva ulica 4 Poslovalnica u Titovi cesti 18. telefon 83-333 - Mesečna aaročnlne 250 din, u tujino #00 din - Takočt račun 60*KB-e-2-13B3 - Poštni predal 43 - Poštnina plačana v eotovini — t krema za Čevlje PONEDELJEK, 24. MARCA opeka OD OPEKARNE DO GRADBIŠČA SE RAZBIJE PETINA ZIDNE OPEKE — ZAMISEL RUSKEGA STROKOVNJAKA Prevara s filtri na ameriSkih cigaretah je prišla na dan * r j Cvetje in glasba RL&g t Indijska znanstvenika Sing in BP9HK 1 Pomic sta ugotovila, da se cvetje ’ f razvija mnogo hitreje, če je v mMSm prostorih, kjer se pogosto razlega ||p glasba. Znanstvenika sta delala 11™ poskuse z mimozami. Menda sta dosegla najlepše uspehe z jazzov-|| ■■■■ sko glasbo. , 1 Spomenik makaronom W^' I Praviloma je treba jesti ma- M' HHl ' I karone s prsti. To bo prikazano ?IP18iw ; |tudi na spomeniku, ki ga v Na- poliju gradijo tej najbolj priljub-ljeni italijanski specialiteti. Spo-■Kf ' r<:y ^,1, menik je predlagal neki italijan- novinar. Ob olimpijskih igrah leta 1960 bo večina turistov, ki se V Stockholmu so uredili nove jav- bodo ustavili v Rimu, obiskala ne telefonske govorilnice v slogu tudi Napoli, zato bi bilo prav, če sputnikov, kot kaže slika. Vsakdo bi postavili spomenik simbolu te-lahko telefonira z ulice, ne da bi ga mesta, je zapisal časnikar. Na ga moti! cestni hrup, ker telefon spomeniku bo* upodobljen človek obdaja plastična krogla |z ulice z makaroni med prsti. Lahkoverni kupci Londonski Scottand Yard je uvedel preiskavo proti »društvu za duhovne zadeve«, imenovanemu »Aeterius«, ki je snemalo na gramofonske plošče poslanice najrazličnejših svetnikov — dobivalo obiskalo planet Mars, se pogovar-jih je »iz vesolja« — in jih proda- 3al° z njegovimi prebivalci in ob-jalo lahkovernemu občinstvu po hudovalo tamkajšnji eksotični 25 šilingov. rastlinski svet. Ustanovitelj in ravnatelj tega I Obtožnica pa s tem še ni iz-»Aeteriusa« je neki* George King, črpana. Detektivi Scotland Yarda ki je bil nekoč šofer taksija. Ko so predsedniku društva pokazali so prišli detektivi Scotland Yorda, modre stekleničice, ki so jih ku-se ni predsednik niti najmanj pili ob vhodu v poslopje, kjer ima zmedel, marveč je dejal, da je na , društvo »Aeterius« seje. V teh ploščah zapisano, da je on spreje- stekleničicah je bilo po izjavi mal te poslanice v transu in da je prodajalcev in nekaterih članov neke vrste jogi. Brez posebnega društva univerzalno zdravilo za truda so ugotovili, da je bil na najrazličnejše bolezni vse od raz-plošče posnet Kingov glas, ki je krojenih živcev do vnetih skle-nadomestil glasove »nebeških pov. Na navodilu je pisalo, da očetov«. I zdravila pred uporabo ne gre tre- King je izdajal kot predsednik sti, marveč ga je treba izposta-tistega društva tudi list, imeno- viti učinku sončnih žarkov. Po van »Kozmični glas«. Bil je nje- skrbni analizi so ugotovili, da je gov glavni urednik, osebno pa je v stekleničicah navadna voda. pisal članke s svojevrstnimi na- Lahkoverni ljudje so to zdravilo slovi, na primer »Mars in Venera na veliko kupovali, sleparsko naročata Zemlji« itd. Brez obotav- društvo pa je na njihov račun ko-ljanja je King »pojasnil«, da je valo lepe dobičke, za katere se bo njegovo »astralno telo« večkrat tresel pred sodiščem... Kemična analiza »univerzalnega zdravila« čista voda Ho da&Jio va£Jjo