Heto VI.. šiev, 81« Celje, č iriek 17. Juli ja 1924. PoStnlnD plBčana v aofoBki Stane letno 84 Din, rr.esečno 7 Din, za Inozernstvo 240 Din. Oglasl se računajo po tarifu. Pri veckratnem oglašanju popust. izhaja vsa-.R lorefc, čefriek in so&oio« llredLikiatvo: Strossmayerjeva u!. St. 1, pritličje. Teles. 65. UpraviifStvo : Strossmayerjevau. St. 1, pritličje. Teles. 65. Račun pri poštnem Ček. uradu St. 10.666. Minister dr. Krizman o trgovinski pogodbi z Italijo. Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe mccl našo državo in Italijo so se v soboto ob 20. uri uspešno zaklju- čila. V pondeljek je Lila pogodba na §veyan mičin v zunajijem ministrstvu pödpisana. Podpisali so jo za našo vla- do minister za trgovino in industrijo dc. Krizman in a si člani ua.se delegaci- jo, za italijan.sko vladc pa italijanski poslanik Bodroro in ciai-i njegove de- legacije. Zastopnikom tiska ,je niinislet dr. Krizman clal o sklcnjeni trgovinski po- fioclbi sledeco izjavo: Splosno jo treba sinalrati, da je ta pogodba prva trgovmska pogodba z zunanjimi državaini. Njena važnost ti- ei v tcin, da je huh la pogodba kot prva z Italijo, s katero smo stopili v prija- tpljsko odno.šajc. V to pogodbo so vne- sene doloebe, ki more jo zadovoljiti eno ali drugo stran. V kolikor se tiče naših gospodarskili prilik, temelji pogodba na prin-ipu I'postovanja gospodarskili interesov obeh drzav. V pogledu bla- govnoga prometa je puščena oberaa po- godbenikoma popolna s\oboda prome- ta, pogodba llo zabranjuje uti uvoza niti izvoza razun v posebnih slučajih, kot so vojna, vprašaiije javne varnosti in slični slueaji, v katerih je treba va- rovati splošne dr/avno interese. Pogod- ba priznava obema pojrodbenikoma vse tnrifarieno ugorinosti, katere avtouo- Mistieno veljajo za we st ranke. Tarifni del trgovinske pogodbe, v kolikor se ti- če našei?a uvoza iz ltalije, temelji na naši najnovejši earinski farifi tor ob- sega, vse predmeie, kakor riž, zelenja- vo, južno saclje, kozc, testenine, klobu- ke. filme, tkulpture, avtomobile, kole- sa itd. livoz italijanskih vin v našo drža- vo se ni mogel dovoliti in je samo tlovo- ljeno uvazati lakozvana medicinska vina (marsala, vermut). Popolnoma jo zavarovana nasa in- dustrija sard in in drugih prcdmelov, ki jiii pvoducira naša domaca indu- strija. Posebna dolocila so tudi glede cementa in cementnih. i/delkov. Glavni piodmet našega izvoza je v pogodbi pojjoJnoma upestevan, to so predmoti, kakor živjna, les, lesni izdel- ki, svinjo, ".noso, mast, slanina, slive in drugi naši izvozni predmeti. Izvoz Mir - Join: Rogaška Slatina. Ko prihajamo iz velemestnega živ- ljenjn, vrvenja, Iramvajskega trušča, P''aliii in žeje v kopališče, začutimo v}n.Minski vonj in brezkončen mir. Živ- ^ m ves organizem so spocijejo. Ima- nL°n?VOJOiVrst k°Pališč.. Prvasoosam- lju .I,¦ melanholiciui, v njib se ne Cuje nobeden sum, vso je tih . ^ kor da le/i holnik v .sobi: tu uživa clo- vek v gozdnem zelonju in beži od dru- ¦žbe. Druga imajo znacaj svetovnib ko- i palisr z znbavami in razkošjem, kjer se je mogoče oclpociti, a ludi zabavatl, oblačiti, slirtati in se veseliti... Rogaška Slatina je takšno kqpa- lišče. Ona je i zdravilna i zabavna. Člo- vek iz velikega mesta ne občuti velike- ga prelioda v življeiiju. Dobivaš utis, kakor da si polagoma v stiestu. Izpre- bajališče ti zarnenja korzo, zdraviliški rialon velikomestne re.stoi'anc in kavar- no, blesk svetilnikov t(- spominja na razkosno in prijetno življenje. Samo hodi in zabava se v svezem pianinskem ozrar-ju, prozetem z vonjem ciklam. Ves dan probiješ v fprohajanju in ves dan dobivas novih in zopot no- krompirja je dovoljen brez carin. Za svinjsko mast in mesne izdelke veljajo posebne carinske postavke. Splošno pa velja za te predmete nacelo vezanih ca- rin. Z nase stran i je popolnoma carine svoboden izvoz drv, premoga, manga- novc rude in usnja. Trgovinska pogodba ureja dalje ludi pomorsko plovitev na Jadrann, kakor tudi izvoz iz Reke v našo ilržavo. V tern pogledu Pieka ne tvori nikakega izjeinnega položaja z ostalimi kraji llalijo. I'rejen je dalje rnedscbojni ob- mejni jn'omet pašnikov in vprašanje dvolastnikov. Velerinarska in slična vprašanja se urede s posebno konven- cijo, postni promet z Italijo temelji na narelu svetovne poStne konvencije. Trgovinska pogodba je sklenjona za dobo treh let. V tern času je pričako- vati, da se pokažejo dobre in slabe strani le pogodbe. 1'pati je, da bo ta pogodba nmogo prispevalr. k gospodar- skemii napredku obeli držav. Frisilen krst je ntdo- pnsten. Državni svel rc.zvtijavU razsodho -upravnega sodičča v CeJju. ^Jutro1 p or oca: Nasi citatelji se še gotovo spomi- njajo, kp.ko sta dva olroka — nebog- Ijeiu'ka, deca induslrijalca drja. R. na Gorenjskem postala predmet državne- ga prisilnega postopanja ter bila sko- raj eksokutivnim potoiu odpeljana h krstn. ykoraj. pravimo, ker je medtojn Državni svel vendarlo po naturni pa- rneti in po našem instavriem zakonu iz- rekel svoje definitivno mnenje, da se zakramenti ne morejo podeljevati ekse- kutivnim potom. 0 razsodbi JJržavnega sveta nam poroea g. dr. Fran Novak: Kakor znano sta okrajno glavar- stvo v Kadovljici in pokrajinska upra- va za Slovenijo razsodila. da mora g. dr. 11. dali krstiti svoja dva zakonska otroka, >ker bi se sicer kazensko posto- palo in uradoma odredil obred krsta«. Upravno sodisce v Celju je z razsodbo z due 1H. mar^:a 1024. pritožbo dr. R. zavrnilo in potrdilo navedeni odlok po- krajinske uprave za Slovenijo, oziroma okrajnega glavarstva v Radovljici, in sicer iz teh razlogov: (^1. 12. ustave sicer določa, da je svoboda veri in vesti zajaincena in da ni nihee dolžaji sodelovati pri veroza- vih utisov. A ti ntisi ne mucijo, ne raz- burjajo duha kot v mestu, kjer je pol- no drobnih, piskajočili, ostrih zvokov, tu je vse omiljeno, nežno, prijetno za uho in oko ... Julio ... Gozd se budi... 2arki prodirajo skozi listje, ves gozd je kri- staleji od rosnih kapljic in se preliva v nebroj zelenkastih nijans ... Slavci po- jejo. Manete si oči in vprasujete, kje ster Navajeni na zvonenje tramvajev, ropot vozov, ki stresa celo hišo, ne ver- jamete, da ste v gozdu. Toda sveži zrak vas spomni, da je tu kopalisče .... V Piii-kii se razlega godlia. Zvoki se odbi- jajo in odmevajo in vse izgleda skozi melodijo lepže. plemenilejše .. . Kopal- ci in Iropalke lute h kopanju. Tu se po- grabi vsak treuutok, ne sme se izgubiti časa, ki je dragocen . .. Okrog vrelcev je ninogo ljudi. Po vodi se kar lilasta; ona mora osvežiti in pomladiti. Tu so slari, mladi, ueca . . . Kopališee mora izlee.iti vse bolezni ali jih vsaj ublažiti. »Stririja« je slab- ša voda, >Donati« najjačja.. Če popijes eno čašo, se ti zdi, da so onesvešca.š. Po kopanju se priene dirka v re- storane na južino. V kopalisču se nmo- go je, zrak in voda povzročata tek. konskili dejanjih, svecanostih, obrcdil; in vajah, razen ob državnib praznikih in svecanostiii in kolikor to odredi za- kon za osebe, ki so podložne očelovski, varstveni in vojaski obiasti; baš zakon zdae2.j. maja i&)b. avsir. drž. zak. st. 19. (inlerkonlesionalni zakon), ki je pri nas še v veljavi, pa doloca, da sledijo zakonski otroci ^•eri svojih roditeljev, kadar sta oba roditelja ene vere, tedaj v predio.elnem slucaju katoliski veri svojih staršev; navedeni predpisi med- verskega avstr. zakona nc nasprolujejo odrodbam 01. 12. ustave ker se ti pred- pisi nanašajo edino-le na osebe, ki so podložne očelovski, odnosno varstveni obiasti in glede teh oseb določa el. 12. ustave izjemo, glasom kalere so te ose- bc dolzne sodelovati pri verozakonskih clejanjili, kolikor to odredi zakon. Tak zakon pa je ravno navedeni avstrijski medverski zakon, ki je desedaj še v ve- ljavi, ker sledijo tcdaj otroci gospoda dr. R. veri roditeljev, v tein slucaju ka- toli.ški veri, se jih mora dati krsliti, če ;iie drugače, tudi prisilnim potom. Ta odiočba. upravnega sodisča v Celju pa je ncvzdrzna. Avstrijski med- verski zakon pač doloca, da sledijo za- konski otroci xcri svojih rodileljev, ka- dar sta oba roditelja en«.- vere, z drugi- mi bescdami, da postanejo otroci kato- liških staršev že z rojstvom katoliki. No doioca pa ta zakon nikjer niti z besedi- co, da se morajo taki že z rojslvom na- stali ^državni« katoliki tudi dati kr- stiti. I'oslediea navedenega medverske- ga zakona je bila., da so taki otroci bili pac po posvetnein zakoni; že z rojstvom katoliki, po eerkvenih predpisih pa je v to potroben se krst. Is'a ta nacin smo dobili v Avstriji juridični fenomon ne- krsrenih kristjanov, oziroma nekršče- nih kalolikov. Ko se je množilo šlevilo vakil; olrok, ki so bili za državo katoli- ki, za k-itoiisko cerkev pa še pogani, je sla avstrijska dižava korak dalje in je po poiiticno ji udani judikaturi statu- irala — ceprav zakon sain tega ne do- loca — da se ti državni katoliki morajo dati krstiti, zato da posianejo tudi cer- kveni katoliki in da izgine od države oauie provocirana anomalija. Dočim je tedaj cerkev terjala krst kot pogoj za sprejem v cerkev, ga je Avstrija zahte- vala kot zakonito konsekvenco vslopa v cei'kev. Če bi bila Avstrija še nadalje obstojala, bi bili dežjveli po isti logikl, da l)i se nas bilo z državno eksekutivo prisililo k sprojemanju tudi drugih svetotajstev. Katoliška cerkev je to ju- Uradnik ne bi mogel tukaj dolgo sta- novati: treba je imeti poseben dodatek, ker jo elovek mnogo lacen. Vendar pa se tu lahko izhaja z manjšim denar- join. liestorani so dragi in tudi cenej- ši, kajti vsak izbira na podlagi svojega proracuna. Marsikdo misli, da je bolje iti v manjše kopalisče, ker je cenejše. Nasprotno, ona kopališča so dražja. Riuiske loplJce so na primer manjse, a dražje. Jvjer imajo trg, tarn je cenejše • • ¦ Vesele slovenske kmctice so za- vzele lep drevored. Sedaj je sezona ma- lin. Male kosarice, polne svežih, rude- cih inalin, tako rožnatili, kakor so rož- nale uslne in obrazi nakarminiranih boograjskili dam, privlacijo kopaliske go.ste . . . Dopoldne se samo izprehajajo z malimi torbieami iz Bizjakove trgo- vine. Ka.j vain je vse v teh torbicah! Medeni kolaci, masleni rogljički, mleč- ni kruh, piškoti za deeo ... Vsak hiti, da si cim več nabavi. Kopališčc je za to, da se ljudje krmijo. Moški se liočejo osvežitj, a žeue se polopšajo in zdebelo, ako so suhe. Zato se neprestano tehta- jo in nekatera, ki ni zadovoljna s svo- jiin niininiom kilograinov, sc poprosi gospodicno: »Tehtajte me bolje, ne ver- jainem, da imam samo toliko, pred Curiška borza v sredoi6.juiija. Zagreb: 6*45 dikaturo upravnega sodisča z veseljem akcopt.iralrt, ker je bil efekt, vsaj kar se tice istevila kaloliških verskih podanl- kov, ugoden. Judikalura pa seveda ne odgovarja bosedilu medverskega zako- na, ki krsia ni predpisal. V.sled pritožbe g. dr. J\. proti na- vedeni razsodbi r.pravnega sodišča v ("elju je Državni saves, v Ueogradu z razsodbo z dne :2. junija 1924. razve- ljavil razsodbo upravnega sodišča in nižjih instanc kot nezakonitOj sklicujoc se v prvi vrsti na el. 12 ustave, po ka- lerem g. dr. R. nima zakonite dolžnosti, da bi moral dati ^vojo decc krstiti. Stalisče Državnega sveta odgovar- ja seveda našernu piuwnemu cutu, da prisilnega krsta ni mngoce odrejati. 'f*i!»tHHKn:B vesti- PRED KONČMM R.AZClŠCE- NJEM J-'uLITlCN ICG A I 'OLO2AJA, Pričakuje se, da bo *e pred koncem te- ga lodiui sklu-ana inmistrska seja pod kraljevim predsedstvom. Vlada bo na seji povoeala 1 ralju o celokupni poli- ticni situaniji in zahtevala razpust zbornice oben or a z razpisom novih vo- litev. Ako kralj odobn stališče vlade, bo ta formalno dcmisijonirala, nakar bi dobila mandat za volitvc in rekon- struk<:i.jo kabineta. V nasprotnem slu- Taju pa bo vlada .seveda podala svojo demisijo. V vladnih krogih vlada slej- kopr«»j najverji optimizem. Splošno se racuna, da bo kriza do konca (ega ted- na v glavnem rešena. Vesti o nesoglas- jih v vladnih strankah so se izkazalo kot tendencijozne izmisljotine. Med opozicijo vlada z ozircm na razplet po- litičnih dogodkov velika nervoznost. T)l\. NIN&Č NA DTTNAJU. Zu- mmji ministor dr. Ninčir je v torek po- sotil avstrijskega zveznega kancelarja dr. Seipla, nakar se je vršila v zvez- ]iem kancelarstvu dolga konserenca, na kateri s« je obraviuivala. splošna poli- licna situacija in so se razmotrivala ra/.na nerešena vpraSanja med obema državaina. Sprejem dr. Ninčiča v Av- slriji je bil zelo prisvčen. T)r.x Ninčid se je izrekel za prijaleljsko sodelovanje z Avstrijo, kakor tudi z Madžarsko in diil novinarjem izja\e o raznih politič- nih problemili. kratkim sem imela več«. A ona, ki teh- ta, se nasmehne, ako je premetena, in še doda kak kilogram, kar tako na pa- nict, in dama je vsa srečna. Ob deseti uri je sprehajališče pol- no ljudi. Najvec jo Zagrebčank in Beo- gi'ajcank. One da jo jo modi (on. V ko- pališče se morajo prinesti različne toa- lote, da se obrne pozornost nase. Takoj spoznaš Zagrebeanko. Ona je nezna, rožno bela, plavili, sanjavili ali hrope- nečili oči in plavih las kakor zrelo klas- je Ona ljubi svetle, prozorne obleke, izpod katerih i-e vidijo okroj^la pleca in rame in fine r-jpke na p<»rilu, ki dra- žijo paznjo luoskih goslov. Beograj- canka ima erne, olivne oei, v katerili gori južna st rast, vitko silhueto, obleko pripeto ob boku, da bi prisla linija čim- boij do veljave. Kadar gre, se čuti, da se zaveda svojih linij in želi, da bi se njenim nožicain vsi divili. Moški so skoraj vsi uniiormirani v poletne oble- ke, bele iilace, inoder suknjie, ^žiradi«. Marsikatera suknja Zagrebčana pre- nese dekoralivnost v zelonje prirode. A tudi oni so korektni, kakor žene, 'in' vsi isčejo zabave. MJadonic'i se zabavajo z dekleti, a oženjeni sedijo poleg žen in potiho vz- Stran 2. »NOVA DOBA. Š*ev. 81. Pravo crmruvniin* mi|° icrcN1 jQUniiniUVU z znamko ,JLLtl! je že 6G let znano foot nojboljše in najizdatnejSe öd vseh wst pralnega mila! Pravo samo z imenom „Schicht" in znamko „Jelen"! Sdhfch? Obsodhi dveh komunistov pred celjskim sodiščern. V torek, dne 15. tm. se je vršila pred senatom celjskega okrožnega so- dišča razprava proti Alojziju Sedeju, rodom iz GoriSke, magistratnemu ura- dniku v Ljubljani, sedaj v zaporu v Celju. Obtožnica mu očita, da je letos prvega maja v Trbovljah kot odposla- nec »Neodvisne Delavske Stranke Ju- goslavije« imel hujskajoč nagovor, v katerem je govoril ne le o mednaro- dnem proletarijatu itd., namreč o za- vednosti revoludjonarno - zavednega proletarijata, o protestu teh revolnci- jonarjev proti sužnosti, o revolucijo- narnem otresanju spon, o ustanovitvi balkanskih in podonavskih sovjetskih republik itd. Zaradi tega govora so potem v sprevodu, kateremu je nače- loval obtoženec, klicali rdeči omladinci, naj živi Lenin, Trocki, dol z zakonom 0 zaščiti države, živela republika itd. Obtoženi je vzklikal : Živela neodvisna delavska stranka Slovenije v zvezi z neodvisnimi federativnimi republikami Balkana in Podonavja. Skliceval se je dalie v svojem govoru na milijardne arniade sovjetskega revolucijonarnega proletarijata, ki bo uresničil ideale, itd. Propagiral je tudi »internacijonalno re- publiko Slovenijo« širil revolucijonarno misel med nezsvedno, socialno zane- marjeno in k revolti nagnjeno trbovelj- sko maso ter jo s tem huiskal in jej slikal v lepih barvah revolucijonarni nastop in svrho. Govoril je dalje o ojačanju kmetskih in delavskih parla- mentarnih skupin in njihove vlade, ki bi naj pripravila pot do federacije bal- kanskih republik. Na opozorilo, da imamo vendar monarhijo, je ironiCno pripomnil, da je mogoče, da bi Slo tudi z revolucijo, mogoče pa tudi brez nje. Za obtoženega Sedeja so v pre- iskavi precej nengodno izpovedale vse price, tako uradni zastopniid in funk- cijonarji ter nekatere na shodu nav- zoče price, pa ravnotako tudi njegovi lastni somišljeniki, kakor znani ko- munist Franc KlonČič in znana agita- torica Antonija Čeč, ki sta potrdila, da je govoril o revoluciji, in o federa- ciji delavskih republik. Sodišče je prišlo na podlagi teh pričevanj in delorna tudi priznanja ob- toženčevega do zaključka, da je obto- ženi prekucuh, ki se je nalezel svojih nazorov v Rusiji in jih od tarn prine- sel seboj ter jih tu širi med neraz- sodno maso v Trbovljah, s čemer je propagiral naklepe. da je treba sedanji politični in ekonomski red v državi nasilno spremeniti s terorjem, da je s svojiml izvajanji vobče ogrožal jav- ni red in ga spravil v opasnost. Po členu 1. točke 1. Zakona o zasc'ti države je bil obtoženi krivim spoznan in obsojen na trinajst mese- cev težke ječe. Njegov branitelj ie pri- glasil pritožbo ničnosti. Sedeja sma- trajo za žrtev brezvestnih propagan- distov, ki so nadarjenega mladeniča spretno znali zaplesti v svoje mreže in so ga končno spravili v nesrečo. Za njim je bil obsojen Maks Fa- kin, 21 let stari rudar iz Trbovelj- Lok, St. 240. zaradi zločina javnega nasilstva po § 99. k. z. na 6 tednov ječe, ker je dne 2. junija tl. v Trbov- ljah nevarno grozil političnemu nasprot- niku s pozivom : Ven z Orjuno, ven z Jutrovcem. jaz ga bom ubil, 24 ur ne boš več ž*vel I Zagovarjal se je s »popolno pijanostjo«, kateremu zago- voru pa vspričo potrjenih drugačnih dejstev ni bilo mcgoče verjeti. Dnewne westi. KRAU INr KRALJICA OBIŠČE- TA RIM. V inforrniranih krogih se za- trjnje, da bodeta naš kralj in kraljiea v septembru ol)iskala italijanski dvor, na kar bo italijanska kraijeva dvojica se to jesen vrnila poset in najbrž že v oktobru obiskala Beograd. OBCINSKE VOLITVE V SREZU LJUTOMER -GUR. RADGONA. V ce- lem LVQ7M je 05 oboin. Samo liste SLS so bile vložene v 16 obeinah; v ostalih *o bile delonia kompromisne liste, veei- noma pa je prišlo do boja. Bendetovi repablikanci, ki niso postavili svojih list, so volili povsod kkrikalno. Uspeh volitov je caster. Vsi trije trgi v srezut dihujejo, gledajoc, kako se zabava mla- dina. Beogr.ajean se ne loci od svoje žene, hotel bi se odmakniti od nje in se pozabavati na drugi strani, pa se boji, da bi ona ne pogledala drugega ... Oni medsebojno euvajo znkonsko zvcstobo. Zagrebean dvori vsem dekletom in se ne trese za svojo ženo. Ou ji celo rad dop use a. da sc male zabava. Na sprehajališeu jo prijetno ka- kor v velikem mestu, a kdor ne želi lju- di, se zateče v osamljene drevorede, ki gredo globoko v gozd. Hitro debeleče zone sc sprehajajo, da bi oslabole, a ¦suhe sedijo, da bi se zdebelile. Na vsa- ¦kem lieu pa se vidi mir, vedrina, pri- jetno razpoloženje. V resnici je žalost- no, čn raoraS prostajati ^roeino v me- stu. Zagrel) se lahko pohvali, da ima svoj lepi Tuškanae, nekaj, Cesar je po •mestih (ožko najti, kjer jt« prijetno ka- (kor v kopaliseu, a lieograjcanL nimajo iakega gowla srodi mesta. Zato hitijo vsi v gozdno pokrajine. Ah, ee bi bile draginjske doklado malo večje, bi se lahko celo mesto pre-- sclilo v topalisee ... (Po >Norostih*.) Ljuloiv.cr, Veržej in Gor. Hadgnna so trdno v naprednih rokati. V HRASLOVCAH je bil za župa- na ponovno izvoljcn g. Josip Omladiv, odloc'en naprednjak in zaveden Jugo- sloviin ze iz prodvojuih časov. Kakor znano, je dobila napredna lista pri zad- njih oVx'in.skih volitvah 14 odbornikov proti II klerikalnim. Pri obč. volitvah v letu 1921. je dobila braslovška občina enako število odbornikov in je pri vo- litvi župana odločil z'reb za naprednja- ka. Braslovska obcina je lahko na svoj odlicni uspoh po pravici ponosna! NOVI DIJAEl-vTOR DRŽ. ŽELEZ- NIG DR. BORKO je v pondeljek do- poldne prispel v Ljnbljano in takoj pre- vzel svoje posle. Obenom je izclal poseb- no pozdravno in vzpodbudno okrožni- co vsemu osobju ljubljanskc železniške direkcije. OTVORITEV TELlCFONvSKE GEN- TRALE V D0BRN1. V četrtek, due 10. t. m. se je ctvorila pri pošti v Dobrni telesonska centrala i javno govorilni- eo za. krajevni in modkrajevni promet. N(»VE GIG ARETE. Upravni odbor državnih monopolov bo izrnčil v pro- met nove, najfinejse c.igarete »Kara- djordjex. Komad teh cigar.et, ki bodo po kakovosti presegale cigarete »Mala antanta«, bo stal '! in pol dinarja. ÜMOR ALT. PAiMOMOR V HO- ČAIP Ko so lioški župljani v nedeljo zjutra.i isli k maši, so videli, da na okrajni cesti v Zgornjih ITočah leži ])o^'prek cez oe.sto clovesko telo. Ko so se ])ribližali, so opazili, da je mož obe- Š9I1 na cestno oprajo in mu zgornji del života visi približno )U cm od tal. V obešencu so spoznali tesarskega moj- stra Leopolda l'ukla iz Spod. Hoc. Pre- iskava, ki se je izvrsila nro pozneje, je ugotovila, da je bil obešen z lastn im jormenorn, ilalje .-o našli v njegovem žopu 1 s)()n Din, kar ne svedoči o umoru. Tudi niso nasli na njem slcdov nasil- stva. Išajverjetnejse je. da je Pukl ob- upal nad lastn im zivljenjem in se sam obesil na cestno ograjo. Ljudje, ki po- znajo njegove zusebne razmere, zatr- jujejo, da ni bilo opazili, da bi se bil nagibal k sarnomoru in tudi ni imel pravega vzroka. Ker se je obesil za cestno o.uivuo, ki je za to prav malo prikladna, mislijo, da jc bil Pukl v zaü- nji!i urah svojega življonja močno pi- jan. Tpati je, da bo natančna preiskn- va pojasnila zagonelno smrt. STRELA JE IJ BIL A 3 0-LETNE- GA FANTA. IG-Ietni sin viničarja na posostva nKiriborskega lekarnarja Ko- niga pri St. Petru se je bil pravkar vr- nil z dela in se je počival na ve"'r^m pragu. Xenadoma se zabliska in trešči v fanta,ki je bil pri priči mrtev. SAMOMOR V VKZENICI. Ko se je v torek, 1:". t. m. v jutru ob 7. uri bližal dak Mizeniški postaji, je nena- doiiia neki mož s:opil na tir. Mimo dr- veči vlak ga je na ineslu ubil. Ocividno gra tu za samomor, kajti površnik in pnlica sta ležala kakih 15 m od proge. Tujec, ki je bil star kakib 30 let, ni imel pri sebi nikakih ])apirjev in bo najbrZ tc/ko dognati njegovo identiteto. POKRAJ1NSKI ZBOR »JUGO- SLOVANSKE MATIGE« V LJUBLJA- NI. Nedeljski obeni zbor »Jugoslov. Maticcvf za Slovenijo se je vršil ob pič- lej.ši udeležbi kot prejšnja leta, kar je pripisati počitniški dobi. Navzočih je bilo 84 delegatov; mariborsko podruž- nico so zaslopali gg. dr. Boštjančic, prof. Ribaric, I. Mohorko in Fr. No- vak. Zbor je polekol poy>olnoina mirno. Najnrej so podali funkcijonarji obi- čajna poročila. V debati so razni go- vorniki ])ovciarjali, da v Jugoslovanski Matici ni pravega življenja in da bi bi- lo treba razviti /ivahnejše delovanje. Pokazalo pa se je. da je vir nedelav- nosti beograjska centrala, ki dobesed- no spi in s svojo brezbrižnostjo le ovl- m delavnejse pokrajinske odbore. Isto- tako ne kaže pravega življenja na pr. splitski pokrajin.ski odbor. Novemu odbori.i ljubljanske >¦•Jugcslov. Matice« je bilo naroceno, da ali napravi red v beograjskem osrednjem odboru ali pa osredotočl Matično delo okoli Ljublja- REJJNJ SESTANKI JBS ZA ME- STO CKLJJ'J se vise isako sredo ob pol 0. uri zvevev v rudeči sobi Narod- nega doma. REJfNA SEJA CELJSKEGA OB- ČsSSKEGA SV ET A s* vrši v petek, dne 18. julija ob pol 19. uri. Na dnev- netn xedu so porocila raznih odsekov. PASTEL'RJ?:V ZAVOD IN PRO- TlTliBERKl'LtyZNl DISFANZER V CIZLJU. V pondeljek 21. julija ob pol enajstih dopoklne se oficijelno otvori Pasteurjev zavod in Protituberkulozni dispanzer v v'lelju, Svecana otvoritev se izvrsi v prostorih Protituberkuloznega disapnzer.ja, ki je nasianjen v Invalid- skeni domu. Nato se izvrši ogled obeli zavodov. Pasteurjev zavod ima svoje prostore v treh Deckerjevih barakah, ki so zgrajene na zemljišču javne bol- nice v Celju. K otvoritvi se vabijo vsi, ki se zanimajo za napredek in delo na polju narodnega zdravja. Protituber- kulozni dispanzer ze deluje pod vod- stvom primarija g. dr Rajšpa in služi v boju proti jetiki. Pasteurjev zavod v Celju je nstanovljen za mariborsko in ljubljanskn oblast ter za «osedne kra- je Hrvatske ter bo naravnost velika dobrota nasemu ]Drebivalstvu, ki je rao- ralo doslej v slučajih ugriza stekline sumljivih yivali iskati pomoči v Zagre- bu. Zavod stoji pod vodstvom šefa drz. bakt. stanice g. dr. Rebernika v Celju ter razpolaga s HO ])ov^eni nanovo ne. 1 ri volitvah novega odbora je biJa izvoljena l:om])romi.sna lista. Predsed- mk je g. prof. Janko Pretnar, I. pod- jiredsalnik župnik in pisatelj g. Finz- 0«r, 11 P'jdprodsodiiik pa g. Mohorko postajm načelnik v Mariboru. Tajniške posle bo opravljal ze nadalje g. Mahko- tn.\ odboru so ostali nekateri ])rojSnji odboriuki, vslopilo pa je tudi nekaj no- yili. — Irejsnji predsednik g. dr Vla- dimir Ravnihar jo odstopil ze pred zborom. sluteč, da ne bo izvoljen." Po- krajinski zl«or je vzel njogov odstop mirno na znanje. Ostavko je podal tudi prejsnji I. podpredsednik g. dr. Puc. DVA 0BČNA ZBORA. V soboto, tine 12. t. m. se je vrši! v Ljubljani obc- lii zbor 'Pokojninskega zavoda za na- mesčence, v nedeljo dopoldne pa usta- novni obeni zbor Zveze drnštev privat- r.il» nameščencev. NOV1NARSKI KONGRES. V pon- deljek se je vršila v Zagrebu seja cen- tralno uprave Jugoslov. novinarskega udru/onja. Sušaška niestna obcina je povabiJa upravo ndniženja, da bi pri- rechla letosnji novinarski kongres na Sušaku. Fprava je pov&bilo gprejela In se bo vrsiJa yifv-m skup.ščina 7. in 8. septembra na vSusaku. KOXr;iif.S JUGOSLOVANSKIH ES,PER.'\MIST0V se vrsi od 23. do 25. avjrusta v Splitu. Odobreno so po- lovic'no vozovnice za udeležnike. KONGRES JUGOSLOV. INŽEN- JERJEV V NsA'EM RADTJ. V Novem sadu se je vršil v pondeljek kongres ju- goslovanski'h in/enjerjov pod predsed- stvoin inž. Dimitrijovir'a i;- Beograda. V glavnem se je razpravljalo o vpra- sanju plač tehnicnega iiradništva v dr- žavni in civilni siuzbi. Kongres je tudi odobril nove tarifne pristojbine za teh- nw'iia dela. • KONGRES PObl NO-TELEGRAF- SKEfjA UJ^ADNLCTVA se je vršil v Beogradu v soboto in nedeljo. Zaključil se je v nedeljo zvecer z banketom v Po- st n em domu. ' ' " ^^I'^f^l SAVRŽEM L1JK PR0TIV SVIH VR«TA REVMATJZMA. V, Beogradu u Kosovskoi ulici 43 otvorio je hemii- sko - bakterinlosku laboratoriju Dr, Ixahlejev, nil. i/.radjuje svoj znaineniti lek Rndio JJalsamica ])rotiv svih vrsta reumatizma. Lek Dr. Ralilejeva priznat je ne samo u našoj državi vec i u ino- stranstvu kao nnjbolje sredstvo protlt reumatizma svih vrsta. Radio-Balsa- mica osniva se na sap\im novim prin- ('ipiina, to je iipsolutno neskodljiv sreu. J'ri lecenju veonia brzo deluje i ne osmvlja nikakvih Irapovi». ni na koži nl u organizmu. Bolesnici. koji su se go- dinama lečili po raznim knpaiilima, iz- lečeni su sa dve do tri flasice toga ču- dol vor nog leka. 971 Celjske novice. opremljen i mi boln iskim i postel jams. Zdravljenje v oboh zavodih je brezplae- no na stroške drzave. Naša državna zdravstvena uprava stremi v odlični meri torej tudi za tern, da se zabrani širjenje opasnih kužnih bolezni ter je na tem polju ustanovila že celo vrsto sanitetnili zavodov siroin nase države in je v odlicni meri upostevala pri tem tudi naše slovenske pokrajine. Sloven- ci sicer prav radi in prav krepko de- lamo dostikrat zdravstveni upravi tež- ke ocitke in na.slavljamo to svojo ne- preinišljeno in v marsicem pretirano in krivično kritiko n-i povsem napačno adreso, radi pa pri vsem tem prezremo velike žrtve :n delo, ki je bilo izvršeno zadnja leta na polju narodnega zdrav- ja tudi za nas Slovence. P0LJSK! OT1C1RJ] V CELJU. V pondeljek, dne 1.4. julija so se vozili f» pojioldanskim brzovlakom iz Maribo- ra, kjer so bili nadyse lskreno in pri- sreno sprejeti, skozi Celje poljski ofi- cirji. ki obiščejo armado naše države. Važen jc ta dogodek, kajti prvikrat se je zgodiio v zgoclovini slovanski, da po- setijo zastüi>niki arinadc.- one slovanske države arinado in narod druge slovan- ske države. Skupina poljskih gostoy obsega. 93 oficirjev in 34 dam. Med mo- iškinii Rosli senahaja 11 polkovnikov in podpolkovnikov, 10 majorjev, 15 kapi- tanov, ltj porocnikov itd., nekaj urad- nikov in uradnic v ministrstvih, 1 lite- rat in predsednik Slovanskega društva Stev. 81 »NOVA DOB Ar Sfran 3. v Varšavi, advckat in profesor Kurna- towski. Toset jo slovanski poset. Inte- res slovanski rau daje značaj. Do tega peseta je orislo, kakor smo zvedeli od avtoritativne strain, na sledeei naein: Lani v avgustu se je mudil univ. prof, g. dr. Fr. llesič slucajno v Zakopanih, znanem poljskem letoviscu pod Yisoki- mi Tatrami. V sanatoriju Rdečega kri- ža je bil brž naprošen, da tamošnjim .-poljskim oficirjem predava o Jugosla- viji. To predavanju jc sprožil major Law, profesor kodelske sole v Madlinu nad Varšavo, misel o i/letu poljskih oficirjev in kadetov v Jugoslavijo. Ma- jor Lain se je takoj jeseni lotil dela in premagoval pri. tern silne tezave. Polj- ska vlada jo izlet dovolila, naša ga je sprejela. Poljska je v slovanskih vpra- sanjih silno važna. Treba je pokazati, tla to važnost razumemo. Izletniki osta- Jiejo v Jugoslav! ji par todnov. Prispoli •so eez Maribor, Celje in Zagreb v Beo- grad, odkoder posetijo Kosovo polje, Sarajevo, Dubrovnik, Kot or in nekatc- ra druga naša mesta. — Sprejem polj- skih castnikov v Colju je bil na zunaj sicer skromen, a tern prisrčnojši; želeti pa bi bilo ob takih prilikah številnejše udoležbo, zla«ti s strani našega narod- nega ženstva. Pri popoldanskem brzo- vlaku, ki je stal na celjskem kolodvoru 10 minut, se je zbralo celjsko obcin- stvo, da pozdravi drage slovanske go- .ste iz bratske poljske države. Vojaško •oblast v Celju jo zastopalo vojaštvo s ¦polkovnikom g. Nauinovičem na čelu. V imenu mestne obcine celjske je po- zdravil poljske goste v kratkih, prisrc- nih besedah" žnpan g. dr. Hrašovec. Po neprisiljenem iskrenem razgovoru z Sosti se je vlak zacol pomikati proli ju- oii, spromljan od občinstva s prisreni- mi. kiopkimi »živio!-«klici. Tako je tu- ,di Ceije na primorcn nacin sprejolo od- licne goste v nasi državi in jim doka- y.alo, da se naliajajo kot prijatelji na zvestih toratskib tlob. PREMEST1TEV. Iz Celja je pre- meščcn kot koniandir bataljona 35. pp. v Zagrebu g. podpolkovnik Branislav . Šnput. S pod polkovnikom Šuputom se poslavlja iz Golja me/, ki si je znal te- kom vecletnega bivanja in delovanja v iiašeni lepem. prijaznem mestu ob Sa- vinji pridobiti simpatije vseh krogov In slojev. Odkiito in .skrbno oeotovsko sree je imel /.a svoje \ojako, ki sc ga iskreno .«po.štovali in ljr.bili. 0 polkovnika in njegovo cenj. rodbino po so vzljnbili tu- di vsi civilni krogi e.oljskega mosta. * katerimi je stopil s svojo odkritosrc- . nostjo in prijatoljskim obcevanjem v ožje stiko. G. polko\nik se je nveljavil ' kot požrtvovalon in agilen aranžer raz- ' nili družabnih in narodnih prireditev. Cpl.jski vojaški kakor Uidi narodni kro- .'%i bodo njegovo cdlicno delovanje težko pogrošali. Ci. polkovnika bo ohranilo Colje v hvaležnem, iskrenem spominu, njegovi stevilni prijalelji in znanci pa *nu želijo ol)ilo srece in zadovoljstva na novem službenem mošta. SMRTNA KOS A. Na Ložnici pri "Clelju je nmrla Marija Kovač, rojena • Major, v '>7. loin slarosli. Bolehala je ie dalje tasa na vnetju sJepica. Ker ni iskala pravocasno zdravniške pomoei, ie ta zahrbtna bolezon povzročila v to- rek, dno 8. t. m. nenadno smrt. Pokoj- nica je bila zelo inarljiva in ugleclna žerm. Zapušča dva sina in stiri heere. Pri sosedih in v okolici je bila zelo pri- •Ijubljena in spoštovana, dokaz temn številno spreinstvo, ki ga je bila delež- na na svoji zadnji poti. Veeni mir in pokoj pokojnici, ostalim naše sožalje! ch .f!V/^ JE g. Ivan Naraks, znani ^,^?' 1(V t «.. iz Arjevasi v Ža- :\ , ]'iT r^sV'° doio so cerkvene obOinski lov v Storah v Ss.OVENSKIH^ U0KAll. Na javni dražbi je izdražbaJa lov v kat. občini Store slovenska lovska družba iz Ce- lja. S tern je končno prisel ta veliki in -lepi dbčinski lov, ki je bil več desetletij trdno v nemskili rokah. v posest za- vednih slovonskili lovcev, kar moramo zabele/ali z zadoščenjem. LETN1 ObCMI ZBOR FILATE- USTIČNEC.A TWUtiTVA »ORIENT* V CMMU so vrisi v pelek, dne 18. t. ni. ob pol 21. uri v klubovi scbi hotela »Balkan * z obieajnim dnevnim redom. KUETASJE NAIEZUIVIH BO- LEZNl V CEUl-MESTU od 6. julija do 13. jnlija W2i. Irthum, hfm: ostal 1, ozdravei I. &kriaiinka: ostalo 7, na novo obolol I, ostane v oskrbi 8. DI1AŽBA 0BČ1NSKEGA LOVA SV. PAVEL PRI PlitiBOLDU. (Raz- glas.) Ker je dražbeni narok dne 4. ju- lija 1Ö24 potekel brezuspešno, se raz- pisuje v zinislu L 13. zakona z dne 21. sept. 190(3., clež. zak. in nkaz stev. 5. iz leta 1907. v svrlio oddaje lova v zakup za bodoco zakupno dobo, t. j. od 1. ju- lija 1926. do 31. majo. 1929., ponovna javna dražba za dan J. avgusta 1924. ob 9. uri in sicer pri srezkem poglavar- .stvu v Celju, soba st. 9. Predmetno lo- višee obsega 2030 lia, izklicna cena znaša 5000 lJin, vadij f>000 Din. Ako bi pri dražbi nihoe ne ponndil označene vzklione cene, si pridrži srezko pogla- varstvo pravico, da takoj pri dražbi oz- klicno ceno primerno zniža in lov do- deli onemu, ki bi stavil najugodnejšo ])oniuibo, upostovajoc pri tein dolocbe § 16. staj. lov. zakona. Na dražbi do- gnana zakupnina se zviša ali zniža, ako se vsled končne odločitve o more- bitnih prizivih ali v smislu nadaljnjih doloc-b citiranega lovsk. zakona obc'in- sko lovisče poveča ali zmanjša, in sicer v razmerju lazsežnosti povečanja ali zmanjšanja. Ostali dražbeni pogoji se zamorejo vpogledati med uradnimi urami na srezkem poglavarstvu v Ce- lju en teden prod dnein razpisane dra- žbe med obieajnimi uradnimi urami ali im dan drazbe pol ine prod napove- daniin časoin drazbe. ¦— Šrezki pogla- var v Celju, due VI. julija 1924. ZATEKEL SE JE črnorujav lov- ski pes, ki slisi na irne Waldmann in nosi pasjo znaniko mosta Celja št. 93. Najditelj se ]irosi, da ga odda proti na- gradi na poli..1. oddelku v Colju. SAM SI JE HOTEL POM AG ATI. 19-letni Viktor Aliersek iz Prelske pri St. Jan/.u v vinskl gori se je učil krojaške ebrti pri nekem krojaškem mojstru v Slovenjgradeu. Ker je pa na sejmu prodal dvoje hlač in izkupiček delil s svojim tovarisem. ga je mojstor zapodil iz službo i>red potekom učne dobo. Da bi dobil novo službo, si je iz- })renionil nekatere podatke v delavski knjižici, pritisnil nanjo ponarejeni pe- čat Obrtne zadrugo krojacev in čevljar- jev in si i;.'.stavil sam zelo ugodno sprl- (•oAalo. Zaradi tega urcstopka je bil Abersek obsojen na 48 nr zapora. PETEL1NČKI. Dne 22. jumja je prišel 20-letni posestnikov sin Anton Pišotek v vino- toč Josipa Radeja v Kor.jiski vasi pri Koujicah in se tarn zabaval v družbi svojih prijateljev. J'oznejo je prisedel tucU Simon Furman, ki so ga fantje iz- vabiii )zpred hiše /. željo, raj da za pl- jaco. Pišotek je iinel za klobukom za- krivljeno pero, kar se mod kinoc-kimi fanti spložno smatra kos izzivanje na korajžo. Kadi tega peresa se je kmalu vnel prepir, tekom kateroga je Furman izmaknil Pisoteku s klobuka pero in ga raztrgal. To je l'isotoka hu do uje- zilo. Sedel je k drugi mi?.i in koval svoj naort. Naenkrat se je zakadil od zadaj v Furmana in mu zasadil nož v hr- bot s tako silo. da mu jo te/ko poškodo- val tudi pljura. Upostevajoö okoliščine, ki so Pisoteka razburile, ga je okrožno sodižoe v Celju obsodilo na 2 meseca težke jece. }? 104. Posf.stnik Franc II. v Cirkovcah pri ikalah je trdil o neki učiteljici, da pohiijšiije otroke, in grozil, da jo bo naznanil poslancem in da bo sei celo po orožnikc. Mož, ki je bil najbrž na- hujskan, je s tein prišoi v konflikt s § 104. srb. kaz. zak. Pred okrožnim so- diščem v Cclju jo bil obsojen na 50 Din globe odnosno 48 ur i-apcra.________ DOBRNA. Y čelrtek, dne 10. t. m. zveoor so gostovali v tukajšnji zdravi- liski dvoraui clani marjljorskega in celjskega gledališča. Obisk prirejene uniotnisko süarojo ie bil zelo povoljen. Cdč. M. Kogejova je s sxojim lepim al- tovskim ijsjaterijalom zapela par izbra- nih pesmi in arijo iz cpere »Carmen«, gde. M. Lubojeva je uyajala s simpa- ticniai nastopom in svojim ljubkim gla- soni. Od povskih totk, ki jih je podal baritonist g. J. Zorman, je najbolj uga- jal prolog iz opere »Bajazzo«. Vse toc- ko je na glasovirju / veliko sigurnostjo i in fino iuterpretacijo sprernljal g. R. vl-'ecnik. Prisotao obeinstvo ni štodilo z aplavzom. Žal so je morala polovica koncerta radi dofekta pri ek-kirieni lu- i ei vršiti ob zasilni razsvetljavi svef. Vrlim peveem zelirno na njihovi na- daljnji turnoji obilo uspe-hov! VRANSK0. Po dobro uspelem koncertu članov Karodnega gledališča v Mariboriu Ljubljani in mestnega gle- dališea v Celju v Dobrni. kjer so zdra- viliski gostjo posamezno povce in pev- ke živalino aklamirali, prirede isti z bogatim, novini sporedoni »Uwetnisko soared* na Vranskcui '. soboto, dne 3 9. t. in. Upati je, da obeinstvo v obilem | stevilu poseti prireditev naših umet- niko^¦. KAPTJA PRI VRANSKEM. Kon- cert opernih clanov in olanic iz Ljub- ljano, AFaribora in Celja, se vrši v Kap- lji-v nedoljo, dno 20. f. m. pop. Sklepa- joc po zadnjcm gostovanju dramskili umotnikov iz Ljubljana je upati, da bo ludi to pot obisk ('asten! ,?T. JVRIJ OB J. Z. (Javna za- hvaki.) Stare.šmstvo Sokola v St. Jurju se tem potom vsem, ki so na kakor- šenkoli način ali s prispevki, ali s so- dolovanjom, ali s posetom pripomogli k velicastnoinu izidu nasoga zlota, naj- prisrčnejse zahvaljuje. Prijetna dolž- nost nas veže, da se zabvalimo slavni nasi vojski in gg. oTicirjom za sodelo- vanje, t^- pukoviiikoina Tošiču in Nau- movicu za časten obisk, dologatu Save- 7a\ br. dr. Fetti(?hu, zaštopstvu zagreb- ške zupo, vrlim sodeiaveem iz Celja, osohito bratoma Sirecu in Drofeniku. Celjskomu povskemu društvu in vsem trškhn damam za, njihov požrtvovalni trud. N't j bo vsom kot placilo veliki mo- inlni uspeh sokolskoga zleta. — Zdra- vo! -- Staresinstvo. Skržati ali cvrcki — hmeljski škodljivci. Javilo se mi je. da. je v bližini 2al- ca hmeljišče, v katerom so listi polni rjavo-rdookastih peg in so na mnogih mostili nnx'zasto pi^eglodani. Na licu mesta sem se prcpričal, da je škodo povzročil in jo se povzrocuje rumeni hmeljski skržat. Bdeekaste lise spominjajo na prvi pogled na bakreni IHilež, najhujšo bolezen na hmelju, ka- tero povzroča rdcCa prxka. Uskodovanje po škržatih se sicer hitro opazi, vendar se ne ve, iz katerih vzrokov jo nastalo. Zaoetkoma se vidi- jo na napadenil) lietili svetle, sivoze- lenkaste liso, ki jih je včasih toliko, da se barva lista spremeni. Poznoje na- stanejo rjavo-rdeckaste pege, katerih tvarina izpade, in list postane mreža- sto preglodan. Skržati ali cvrcki so enakokrilci. Bazločujejo se od lislnatih uši v torn, da imajo skakalne noge in so vedno krilati; od steine so pa razločujejo pd štirih enakih krilih, ki ležijo poševno (kakor opeka na strehi) na oprsju ln zadku. Skržatova samica polaga pod zgornjo plast listov svoja jajceca, iz katerih pridejo male, nekrilate ličinke, ki dobivajo prav kmalu skakalne noge. Ličifiko srkajo na spodnjen; dein, na razliciiih krajih lista sok, kar povzroča spromembo barve. Ko so se ličinke par- krat levile, dobivajo krila in postanejo prav živahne in gibčne živalice, hmelj- ski skržati ali cvrčki, ki pri najmanj- šem «umu odskakujojo in preletavajo na druge liste; \sled toga jih je težko dobiti v roko. Bazlocujcmo tri vrste hmeljskih skržatov in sicer: lisaste, rumene in male. Zatiraino jih tako, kakor uši in bolhače. namree z raztopino tobakove- ga izvlečka ali s petrolejevo emulzijo. Nele skržati, nego tudi drugi hmelj- ski škodljivci imajo svoje zavetisče v razpoklinah in pod skorjo hmeljskih drogov; vsled tega je zelo priporocljivo, da se uporabljajo le olupljeni drogi, ki se naj pozneje vsako jxunlad potegu- jejo skozi plamen goreoc- slame, ali se pa, polagajo — kjer jo mogoce — zo. nekaj c-asa pod vodo. da so v njih uni- cuje zalega skodljivega mrcesa. Tudi je treba skrbno pobirati in sežigati vse trtne in druge odpadke. ki jih najdQino v nafeadili, kor tudi v njih prezimujejo in se zadržujejo povzročitelji raznih škodljivcev. 1/. navedenega vzroka se povsod drugod opušcajo nasadi na droge in se limeijarji posluzujejo nasadov na žico, kar je jako priporocljivo. JXasi limeijarji do tega preprica- nja še niso prisli — pa sčasoma i bo- de skocl;; ze dovedla do toga. Hmeljarji se naprošajo, da poši- ljajo vsakovrstne hmeljsko škodljivce ])odpisanemu v dolocitev. Žalcc, 14. julija 1924. A ni on Petriček. HM EU. X. poročUo ftmeljnnikega društva za Slovcnijo. Zafec, G. S. lt., 10. julija 1924. V prvi trotjini meseca julija smo imeli deloma toplo, doloma hladno vreme. Rastlina se je nacialje razvijala in je njeno stanje v vocini nasadov zado- voljivo. l'adavin je bilo zadosti. Zgodaj obrezani nasadi se le piiJo pripravlja- jo na evetje, pozno obrezani pa prav lepo. Priprava na evetje je torej prav ruziu'ua ni neenuka. llladne noči so to zakrivilo. ('panje na pohw ali prav do- bro letino je torej nckoliko zatemnelo. Topli dnevi in posebno tople noči bi bi- lo v drugi polovici meseca julija, ko iiinelj cvt'ti, nujno potrebno. Povedati pa moramo tudi, da ])ostajajo v večini nasadov listi od spodaj gor rvmenfj kar povzročata mokrota in uiraz. Na trgu je vse mirno. Cene so le nominalne- G000--70Ü0 c. K za 50 kg. Meseca avgusta pošlje Savez zopet dva zastopnika v Jugoslavijo, Avstri- jo, Nemcijo, Belgijo, Francijo in An- glijo, da se na lastne oči prepričata o stanju hmeljskih nasadov. Savez hmeJj. dru&ev. Tettwang na Virtenberškem, 7. ju- Uja 1924. Mokro-mrzlo vreme zadnjih 14 dni ni ugodno uplivalo na razvoj rastline; posebno med časom, ko se rastlina pripravlja na evet. Panoge ni- so posebno dolge in so lo redko obdane s evotnimi popki, ki so se prikazali iz- vanredno zgodaj, ko rastlina še ni do- rascena. Yslod tega ve privaknjemo prci" obilc. pa tudi ne slabe let ine. Pre- obila mokrota in mrzle noči so povzro- cilo, da rumeni listjo od spodaj gor. ZLATA PAR IT VTA SBEDNJE- F.YB«»PSKJH DRŽAV. Nasa kraljevi- na: 1 zlat dinar 17 pa;>. dinarjev; Av- strija: i zlata krono 14.400 pap. krön; i tali ja: 1 zlata lira 4.47 pap. lir; Čo- skoslovaska 1 zlata krona 6.90 čeških krön; Ogrska: t ?X. krona 17.000 pap. pazite, fli Mobile vedno davno prcizkušciu »Pravi : FRANCKOV : kavni pridalek« v zaboj- čkih in ns kako ponaredbo. — Na novi, rjavo-;r.odro-beli ctikeli se po- sebno jasno izražajo glavni znald, a to so: imc »Franck» in »kavni mlmček«. — »Pravi :FRANCK: z mlinčkom« zboljšuje in pocenjuje vsako kavo! Stran 4.________________________________________________ >NOVA DOB A«__________________________________________Stev 81 Telefon Stev.75 in 76 Zjzssssttsss&ssss POllPII3BI1ICfl jj^'»a;~5;š~=^ PoStnl ček. rač. 10.598 Ljubljanske kreditne banke v Celju Dehiiška glavnica hi rezerve wLffl»I*2llLä V LjUblljllli Delniška glavnica in rezerve Din 60,000.000— * * Din 60,000.000 — Ustanovijena leta 1900 Podpw äs Km ice Brežice, Črnomelj, Gorica, 3Lranj, Maribor, Met&ovlč, Novi Sad. Piuj, Sarajevo, Split, Trs*. Sprejema Vloge na Rtlftzice In leliOČi JEXRj Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, raČUH protS ugodntemu obrestovani«a 3*S2*S valut in dovoljuje vsaROWSfne Kredite* . JPjpodaja spečko di.:x»iz;R.-irirö e> x»ab2sx»e»cl.:nLei 3otei?ije. Otvarja akrediltve in ftzdaja kreditua pisma za m- in tnozemstvo. kron; Poljskii: 1 zloly J,800.000 pap. mark; Rumunjja: J zkiti lcj 42 papir- natih lejev. Švedski velesejem. Edini od dr- žave pooblaščeni sejem na Švedskem se bo vrSil v Gothenburgu od 4. do 10. avgusta 1924. Tö it» oe*ea Z 28 LETI — I'd 0TR0K. 28-letna žena farmerja iz Beyporta v Ameriki je dala življenjc že 24 otrokom. Pre- tekli mesec je rodila trojeke, ki so žc drugi trojeki tekoin peiih let. Pred šti- rimi leti je rodila dvojeke. Od vseh otrok jili je ostalo pri življenju 10, meel temi tudi zadnji trojeki. ()d()o t:orni urrdnik: Rcido Pečnik. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarnn. Celte. Nagrado Din 300'— dobi, kdor najde ukrade- no kolo »Puch« Št. 6474, ki je bilo dne 14. julija t. I. ukradeno. Anton Basle, Cankarjeva ul. St. 1. 1 Razsirjajte „Novo Dobo"! 8—10 oralov,vSloveniji,zvsem orodjem, inživino se išče. Javiti ali pisati ceno na oskrbništvo grada „ŽOVNEK" p. Braslovče. D IMci Mmi Mum ulica Sfev. 19 fctriženjc sumo Din 5*— bblm fcpiišsniB We?, Mi sifett in i* Ja moja ljuba gospa, ; i je, kakor sem Vam že večkrat povedal, da ku- pite najboljše in najcenejše čevije za dame, gospode in otroke edino v ve- letrgovini R. STERMECKI, Celje, ker vsakdanje čevlje izdeluje sam \.cdo- mačih čevljarjih, fine pa dobavlja v ve- likih množinah iz najboljših tu- in ino- zernskih tovarn. Trgovci engros cene. Potiištuo, posteijnino, pripnufl za HhanjB in honjska oprema vse dobro ohranieno, se takoj ugodro ^sr»oda.. Natančnejše iz pri- jaznosti v trgovini R. Plavc, Vrazov trg. Vsakovrstna rocna deia vzamem v komisijsko razprodajo v moji filialki na Diedu. Naročila je poslati na »ATELJE R0ČN1H DEL« Nika Zipser, Kranj (telefon 31) Sabo s hrano mesečno, i š č e miren gospod. Ponudbe pod »Stanovanje« na upravo lista. 1 LASTNIDQM t^stsLtvmnm kredlia* 1m stub, sadraga s ouMjnoo zaveso »prcjema hranlln« fSfl/ O9en od sto — proii «oge tedl od ncclanov l| y «dpovedl po iOd/t — la ]ih obrestujc po "/B od do — na lelo. Pisarna: CELJE, Prescrnova uL 15|L Del. glavnica: Din 60,000.000-— Rezerva Din: 30,000.000 — Bled, VtlAftiJMt»* rjwbij»»», Cavtat, fVUlR6lllU« IVIa^Ibor», Celje, IVIetfctoviö, DubT?ovnik, Prevalje, Hercegnovi, Sar»aj«svo, Jelsa, Split, Jesenice, Sltoenil«, Kopčula, Tjpžžič, Kotor, !Sa,ßrr»elb. Kr>etnj, ¦¦¦¦¦¦¦¦ fttntriMi oddclct Kaslof m b.zojaVc: Jätens. ftfiliiratti za^odi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir. Pupiiarnovaren in jawnokorisien denawni zavyd celjskega mesfa ^^ • ' '.1_^______. ¦, iiii«iiiiiiiiiiiBMiMiMiiMBBn»nmiiHwrrf^™^iiiiiiMMii i iiiiiMBWBWB»fciiaaiu»Mi«M*|'w^S5aa'a'MIMI>^^^ V laatni palaol pPi kOlodiirOlC»«. m Vrednost rezervnih zakladov "trie'sLiTJl^zo^m I VaIl.ranHl.lCi.lp<>«M«e.«TSn|e|oKatK™iaBmete.l.llrot»t<»e: 1 »«" ^oa 25.OOO.OOO-. Za hrani?nB vloge jamci mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vsa svojo davčno močjo.