Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorsko ulice Stcv. IB.
Z urednikom bo more govoriti ▼auk dau od U. do 12. aro.
Rokopisi se ne vračajo.
Inserati:
&i«t«t0pna potit-4 kr., pri Petkratnem pobijanji daj« (e Popuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob £». uri zvečer.
Velja
za I^JublJano
v upravniStvu:
za colo letoOgld., za pol leta 3 gld., za četrt lota 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., požiljatev na dom velja mesečno 9 kr. vai.
Po poiti velja
za oelo leto 10 gl.t za pol leta 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in ca jeden meieo 86 kr.
Štev. 207.
V Ljubljani v sredo, 5. novembra 1884.
Tečaj I.
4. november.
Zakaj smo tak naslov izbrali denašnjemu članku? Včerajšnji dan vznemirjal je vso ve-|'ko prekoatlantično ljudovlado, od kanadskih jezer do Misisipi j e vega ustja, od obrežja tihega oceana do zalivov onega svetovnega •norja, katero Ameriko loči od Evrope in Afrike. In ne smemo se čuditi tej razdraženosti! Vsaka volitev več ali manj razgreva prebivalstvo, njen vpliv se čuti celo pod na-Siti) zmernim političnim podnebjem, v naših vender le malostnih razmerah. Kaj pa tedaj, če se volitev vrši na ozemlji, katero skoro toliko sveta obseza kakor vsa evropejska celina ter med narodom, obstoječim iz 50 milijonov svobodnih državljanov! Tudi tega ne smemo pozabiti, da se je včeraj in merito odločilo, kdo da bodo za prihodnja štiri leta kot predsednik gospodaril v Zjedinjenih Državah.
Uže z davna, predno je koncem leta 18G0 vzplamtela velikanska ustaja v južnem delu Zjedinjenih Držav ter provzročila več let trajajočo srdito vojsko, ustanovili sta se dve stranki v ljudovladi. Po njih imenih se pač ne d& lehko sklepati o njih bistvu. »Demokrati" severo-amerikanske republike bili so večjidel naseljeni v južnih pokrajinah, katere se pečajo zlasti s poljedelstvom na velikih »plantažah “. Ta stranka se je potezala zlasti za vzdrževanje robstva. „Republikanci“ bili so ~~ in so tudi dandanes še — ukoreninjeni v severnih državah, kjer se je poleg poljedelstva razcvitala živahna obrtnija in svetovna trgovina; oni so se v prvi vrsti trudili, da odstranijo sužnost ter odpravijo nadvlado južnih, •nanj obljudenih držav.
Republikanci in demokratje stoj6 si nasproti tudi dandanes. Robstvo se je sicer takoj po končani vojski leta 1866. odpravilo, leta 1870. prenaglili so se Amerikanci celo v toliko, da so nevednim, surovim zamorcem, tem nepoboljšljivim otročajem, dovolili vse politične in državljanske pravice — toda stran-
Listek.
Primer naravine mehanike.
Schopenhauer sicer zahteva, naj se zmota iztrebi, kjerkoli se nahaja, zanimljivo Pa je, da so učeni sodniki, ki so pred nekaterimi leti v Berolinu imeli oddeliti častna darila za najboljšo rešitev vprašanja: »Je li koristno, ljudstvo pustiti v zmoti ali ne?“ jed-nako nadarili zanikavni in pritrdivni odgovor izmed mnogih došlih. Schillerjeva Kas-s a n dra toži: nNur der Irrthum ist das Leben
—	und das Wissen ist der Tod/ koliko se Menjava „ Nur das Wissen ist das Lebeti — und der Irrthum ist der Todu tudi da opravičevati, razložil je Jul. Frauenstiidt, in Macaulay zedinja nasprotji v izreku: »Kjer je mnogo zmote, nahaja se tudi dokaj resnice/ — Zdi se nam, da je ta nedoločnost v Prevažni zadevi prav brezsrčna zvijača narave Proti nam, ki pa ima vender pomen čudovito globokoumnega korektiva človeškemu duhu.
Naj velja to ali ono, dovoljeno je pač, Pojasniti ono zmoto, ki danes, kakor pred sto
karsko nasprotje se je ohranilo v drugi obliki. Na razmerje amerikanskih strank vpliva namreč v prvi vrsti vprašanje o prosti trgovini in zaščitni varini, potem pa pride v poštev tudi ozir na skelečo rano amerikanske ljudo-vlade, na podkupljivost in spridenost uradniškega osobja. Starorimski Cincinnatus ali plebejski junak Manius Curius Dentatus baje sploh ne bodeta mnogo posnemovalcev našla na razoranem ozemlji amerikanskega strankarstva. Vender se mora priznati, da korupcija uradnikov in parlamentnih zastopnikov omadežuje zlasti republikansko stranko, katera ima uže 18 let državno krmilo v svoji oblasti. Kar se je v zadnjem času, največ pod predsedništvom slovečega generala Granta, grešilo v tem oziru, daleč presega vse zmote ruskega činovništva. Prikazni, kakor glasoviti »Tamanyrins“, kakor predrzne kradnje pri raznih železnicah in škandalozno vedenje tako zvanih Ca r p e tb ag g er s, t. j. onih uradnikov, kateri so se z republikanskega severa odposlali v demokratični jug, so nam jasen dokaz, da ima velika transatlantična republika poleg muogih, jako čestivrednih lastnostij, vender še marsikatero grdo pego na svojem deviškem truplu. Državna blagajna se čestokrat na nesramen način pleni in oropa od nizkih značajev, katerim je politika postala rokodelstvo. Le jeden slučaj v dokaz! Pred nekaj dnij smo omenili, da je potrebščina za vojaške penzije letos poskočila v avstrijskem vojnem budgetu skoro na 11 milijonov gld. Marsikateremu se je to silno veliko zdelo in nejevoljno mrmraje majal je z glavo nad tako »potrato". Toda takoj bi moral potihniti, ako bi zvedel, da so Zjedinjene Države 1. 1883 le za vojaške penzije morale plačati 100 milijonov dolarjev, t. j. 180 milijonov goldinarjev, skoro še jedenkrat toliko, kakor stane vsa naša stalna vojska. Vsa amerikan-ska »armada" broji komaj 50 000 mož; razvidi se tedaj, kako grda se godi državnim dohodkom v svobodni državi navzlic vsemu javnemu nadzorstvu!
leti, deli znanosti o naravi v opisovalne in razlagajoče, v »prirodopis" in »prirodoznan-stvo.“ Kajti upadel je gospodujoči vpliv Lin-nčjevih doktrinarcev, ki so le obliko živečega telesa opisa vali, le da bi je vtaknili v umetno šablono zisteme. Živih bitij vnanjo obliko in notranjo upravo ter vse njih pojave in lastnosti razlagati ter umevati; tvorne moči iskati, ki so vedno in povsodi delujoč celoto življenja pretvorile v raznoterost mnogobrojnih živalij in rastlin — to je smoter znanja v botaniki in zoologiji, popolno vsporeden onemu fizike in kemije, tako zvanih razlagajočih strok naravoslovja. Samo opisovanje postalo je — nemoderno, da si je bilo potrebna stopnja v lestvici spoznanja.
Ne bomo navajali bistroumnih dokazov, da se je posrečilo tudi uže nekatere živalske in rastlinske pojave ukloniti abstraktni oblasti števila, ne bomo razvijali zakona, da čut rase v aritmetični progresiji, ako v geometrijski postaja nagib močnejši, v nemar pustimo oblast geometrijskih črt, bodi si v rasti malega mahu ali pa mogočnega drevesa — vsaj stoji med skrajno učenostnim razumevanjem narave in nedoločnim čutom o nje večni krasoti oni pri-
Oni mogotec pa, kateri ima, se vč da s pritrjevanjem senata, imenovati uradnike in častnike, je predsednik severo-amerikanske ljudovlade. Njegove pravice so tako obširne, da se skoro ne razločujejo mnogo od prero-gative konstitucijonelnega vladarja v ustavni monarhiji. Radi tega se uname vsako četrto leto med strankami srdita volilna borba, kateri je predmet osoba onega kandidata, kojemu se ima izročiti sedež v Washingtonski »beli hiši.“ Tudi sedaj sta se stranki silno napenjali, da proderete s svojim izvoljencem. Republikanci postavili so kandidatom nadarjenega državnika Blaine-a, kateri je pa vsled svojih zvez z gori ozuačenimi nečistimi in grabežljivimi elementi na jako slabem glasu. Demokratje se borujejo za Clevelanda, o katerem se trdi, da ima čiste roke ter hoče energično postopati zoper sprideno svojat, katera se okoristi z državnim plenom. „Blaine“ na jedni, „Cleveland“ na drugi strani, to je bil tedaj včeraj bojni krik amerikanskih strank.
Toda amerikanskim razmeram nekaj čisto nenavadnega pripetilo se je pri tej volitvi. Vsaka stranka imela je svoje uskoke, kateri so preskočili v nasprotni tabor. Doslej so namreč Nemci, kateri se silno množč v Zjedinjenih Državah, vedno glasovali z republikanci. S?daj pa jim je zloraba javnega zaupanja pri uradnikih svoje stranke uže presedala, in tedaj so se merodajni državniki med nemškimi Amerikanci, na pr. senator K. Schurz, zedinili z demokrati ter se odločili za Clevelandovo kandidaturo. Z druge strani ima pa tudi demokratična stranka, zlasti po severnih državah svoje ptice ujede. Slaboglasnim »Tamanydemo-kratom“ strogi Cleveland ni nič kaj po godu, mnogo bolj jim ugaja Bla in e in tedaj so se i oni odcepili od velike demokratične stranke in prestopili so v nasprotui tabor.
Nade na konečno zmago bile so še pred kratkim skoro po polnem jednake na obeh straneh. Predsednik Zjedinjenih Držav voli se namreč po volilnih možeh. Vsaka država — sedaj jih je 38 — voli toliko volilnih mož,
prosti, a polno zadovoljilni pouk o uprav tehnični dovršenosti organskih bitij.
Da je narava uže davno udejanstvila načela, kakeršna je izumila novejša tehnika, ali jih pa — še le bo, kaže nam prav iznenadno naravni letalni stroj — ptičje telo. Sicer baje ne bo dolgo, pa bodo tudi ljudje tekmovali s golobi in žrjavi v zraku leteč. Zagotavljajo vsaj, da bo pač možno napolneno Faurejevo baterijo in dynamo-stroj — kar oboje vzame le malo prostora in niti ne tehta dva centa — porabiti kot ugodno gonilno moč umetnemu letalnemu stroju, ki se ne bo dal strahovati vetru in se bode voljno pustil ravnati človeškemu krmarju. Tedaj bo pač v sleherni strehi primerna luknja, od koder bodo prebivalci izletavali na svoje opravke v dalnja mesta, ali kamor jih ženejo želje srca.
Vender bo ptica v zraku ostala vsekdar nedosežno mojstersko delo v vrsti imenovanih priprav. Ladiji podobno, lehko a čvrsto telo, kateremu so plitvo vzbočene peruti jadra; rep vsestransko obratno, sedaj ozko, sedaj širno krmilo; oči neutrudni bistri, na pravo mesto postavljeni paznik — to vse neprimerljivo odlikuje živega jadralca v zraku.
kolikor ima zastopnikov v senatu in v narodni zbornici. Vsega vkup je tedaj 401 volilnih glasov, kateri zastopajo 10 milijonov prvotnih volilcev. Absolutna večina, katera je potrebna za pravokrepno volitev predsednika, znaša tedaj 201. Ali nobena stranka ne razpolaga s tem številom. Če je demokratom osigurjenih 14 južnih držav s 153 volilnimi glasovi, smejo republikanci absolutno računati na 17 severnih in zapadnih držav s 174 izborniki. Okolo ostalih sedem držav pa se suče volilna borba. Med njimi nahajamo prevažni New-York s 36, Ohio s 23, Indijano s 15glasovi. Toda, uže državna volitev 14. oktobra v Ohio je pokazala, da imajo republikanci večino v tej državi, in tedaj je skoro gotovo, da bodo prodrli tudi s svojim kandidatom za predsedniški sedež ter da bode prihodnje leto državno krmilo izročilo njihovemu izbrancu, republikancu Blaineu.
Kolikor toliko vplivala bode Blainova volitev tudi na evropske razmere. Ne bodemo se ozirali na duševni interes, kateri tudi Evropejca navdaja nasproti notranjim premembam tako imenitne države kakor je severoameri-kanska ljudovlada. Temveč B la in e zastopa nazore, kateri utegnejo prej ali slej preglavico delati marsikateremu evropskemu državniku
V	svoji trgovinski politiki zastopa amerikanski republikanec zaščitno carino, ono sistemo tedaj, kateri je njegov veliki rojak Carey veljavo pridobil med znanstvenim svetom. Gledč vnanje politike pa je agresivni Blaine odločen prijatelj Ircev, ki so na vse kriplje delali za volilne može njegove stranke. Sigurno tedaj angleški kabinet ne bode imel nobenega povoda, veseliti se amerikanskih volitev 4ega novembra!
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Kar se tiče notranje politike obrača v prvi vrsti delovanje delegacij pozornost na-se. Včeraj sestal se je proračunski odsek avstrijske delegacije v posvetovanje. Načrt proračuna ministerstva vnanjih zadev bil je nespremenjen sprejet. Minister vnanjih zadev grof Kalnoky razložil je potem politiko Avstro-Ogerske nasproti balkanskim državicam ter izjavil, da je tudi prijateljstvo naše države z Italijo neskaljeno. Zveza z Nemčijo da je čvrst porok proti od katere koli strani izvirajočemu kaljenju evropskega miru; tudi z Rusijo da so se prijateljske razmere učvrstile. Shod treh cesarjev v Skjernjevicah da ima namen, ohraniti za dolgo časa evropski mir. Konečno izjavil je minister, da bode Avstro-Ogerska skrbela za to, da se Turčija prisili, da izpolni svojo dolžnost gledč zidanja iztočne železnice.
Kakor dunajski listi poročajo, sestal se bode državni zbor takoj, ko delegacije do-
Čok je kaj čvrsto zgrajen, hrbtenica v njem ima trdno zvezana vretena, ki celo v ledjih niso toliko popustljiva, da bi se zibale prsi na njih, kakor glava na vratu. Taka gibčnost odlikuje sesalce in tem potnikom na kopnem ugaja, kljubuje po zahtevi trdne podloge za peroti. Kakor da je izurjen mehanik sestavljal umetni stvor ptičji, razstavljena je teža telesa tako, da so krila pripeta blizu nad skupnim težiščem; saj bi sicer ptič v zraku bil manj varen kakor sprehajalec na vrvi. — Bistre, dalekovidne oči vsajene so sicer skoro nepremakljivo na mali lehki glavi, a očitno je, da ima vsestranska gibljivost vitkega vratu namen, ono pomankljivost namestiti — vzgled soglasne vzajemnosti delovna korist celote.
Druge posebnosti, ki tudi merijo na to. da se omogoči in olajša letanje, ima okostje, Upravljeno je po prav modernih načelih mehanike. Njega nalog ni le varovanje mehkih delov, katere oklepa; podloga je tudi musku-lom, ki nategnejo sedaj ta, sedaj oni del časih težkega telesa. Trdne morajo toraj biti ogrodi, a ne manj potrebno je, da so kolikor mogoče lahke. Isti nasprotni zahtevi ima spolniti inženjer, če dobi nalog, da naredi za-
vršijo svoje poslovanje. Kot prvi predmet raz-ven proračuna za leto 1885 razpravljal se bode načrt novega kaznenega zakona.
Avtonomni pravilnik gledč ribarstva Chioggiotov v jadranskem morji proglasil se bode te dni na temelju goriške konvencije, sklenene med Avstro-Ogersko in Italije.
Adresa hrvatskega sabora predala se bode Nj. veličanstvu cesarju med 10. in 15. novembrom. Adreso predala bodeta saborski predsednik Mirko Hrvat in prvi podpredsednik Vaso Gjurgjevič.
Tuje dežele.
Iz Rima se brzojavlja, da bode v kratkem imenovan naslednik kardinala Ledochov-skega v Poznanji. Iz Berolina se ta vest sicer še ni potrdiia, ne obistiui-li se, potem je jasno, da se je doseglo konečno sporazum-ljenje med rimsko stolico in Nemčijo.
„Pol. Corr.“ poroča se iz Belega Grada, da namerava srbski miuisterski predsednik in minister financ, Miljutin Garašanin, izvesti v svojem resortu bitne reforme. Tem povodom da se bodo vršile tudi znatne premembe gledč osebja v finančnem ministerstvu.
Italijanski parlameut razpravljal bode v predstoječem zasedanji o reformi provincialnega in občinskega reda. Volilno pravo podelilo se bode vsakemu državljanu, kateri dokaže določeno stopinjo naobraženosti. Tudi ženskam bode se volilno pravo načelno priznalo.
Včsti se množč, da je Anglija prevzela posredovanje med Francijo in Kitajsko. Francija da je pripravljena, popustiti zahtevo glede vojne odškodnine in vsled tega je upati, da bode angleško posredovanje imelo povoljen vspeh.
Iz Kartuma prihaja važna včst, da je posadka tega mesta z generalom Gordonom vred pala Mahdijevi vojski v roke. Lord Gran-ville rekel je sicer včeraj v angleškem parlamentu, da to poročilo ni resnično, no privatni brzojavi iz Kahire potrjujejo žalostno osodo Gordonovo, javljajoč, da je Gordonova flotila blizu Kartuma bila po polnem razbita in da je omenjeni general uže 25 dnij v Mahdijevi oblasti.
Dopisi.
Z Gorenjskega, 2. novembra. (Izv. dop.) Pri nas imamo te dni krasno vreme. Skoro se zdi človeku, kakor da bi se ne približevala zima, tako gorko pripekajo časi solnčni žarki. Na sprehodu dobč se lahko še cveteče rastline, in tudi rudeče jagode niso noben »Unicom" — dokaz, kako tople dneve imeli smo z malimi izjemami minole tedne. — Deželnega zbora seje in obravnave so nas vrlo zanimale. Posebno z zanimanjem smo sledili sejam, v katerih se je pretresalo razmerje
dosti trden steber, ki bo ob jednem lehak, toraj narejen iz primerno najmanj snovi in tedaj najcenejši. MCen6“ pa pomenja v živalski ekonomiji najmanji trud za zgraditev in vzdrževanje lastnega telesa. Čem manj treba, tem bolje. — Strokovni mojster spomnil se bo, kako teorija stvarja opore, ki imajo kljubovati sločečim silam, in ukazal bo narediti steber v podobi votlega cylindra. Ne bo toraj naredil polno oporo, nego širnejo votlo. No-veje, čudovito lahke konstrukcije železnih mostov in odrov kažejo slično načelo. In kedo se ne spomina votlih bilk naših trav, preslice in bambusa (naravoslovec pozna še preobilo menjav iste uprave pri rastlinah), in kedo ne vč vsaj, da so stebričaste kosti v perotih in nogah tičjih tudi votle! Iz tenke lupine so, lahke in vender tolikanj trdne.
Oni modrijan, ki smo ga v uvodu prvega omenili, hvali čudovito štedljivost narave in kot skrajni vzgled omenja, da je celo ženska krasota le skop dar, hitro minljiv in le za oni čas podarjen, ko ga je treba samopridnim namenom. Vender Schopenhauer uže davno ni več v modi in njega modrovanju ne verujemo kar brez pomisleka; posebno kot
kranjske hranilnice nasproti deželi kranjski. Žal, da skoro nimamo upanja, da bode zakon, katerega bi tako veselo pozdravili, postal veljaven ; razlogi g. deželnega predsednika, ki je pojasnil zbornici pravno stališče te zadeve, kažejo, da si dežela sama ne more pomagati v važni tej stvari. Vender upamo, da vsaj prizadevanje naših gg. poslancev ne bode brez vsacega vpliva na društvo, ki računa z milijoni naše dežele; oni gospodje, ki odločujejo zgodovino hranilnice, so lahko sprevideli, kako misli narod o njihovem gospodarstvu — morebiti ni vsaj vsaka beseda padla na nerodovitna tla ? ...
nLex Šuklje“, ki odobremeni nas Stanovnike po deželi, je tudi vzbudila obče zado-stenje. Bog ne daj, da bi glavnemu mestu našemu, beli Ljubljani, ne privoščili vsega dobrega in najboljšega — a zdi se nam, da naša dčba ni d8ba privilegij, in kakor smo veseli blagostanja naše stolnice, tako vender moramo pripoznati, da se nam zdd le te razmere pravične, kukeršne bodo nastale vsled nove postave.
Zakon, sklenen zoper žganje, narejeno iz špirita, nas je tudi jako oveselil. Ne vemo sicer, kako se bode vse hvale vredna teorija obnesla v praksi, a radostni smo, da se je vsaj nekaj storilo v tem obziru; brez blago-nosnih nasledkov gotovo ne bode postava zoper gnjusni „jeruš“ — ki se je pri nas, žal, uže tako udomačil. Našim navadnim „je-rušarjem" bode vsaj pot do ljubljene žgane pijače nekoliko zagrajena, in to je uže nekaj!
P.
Razne vesti.
— (Obisk pokopališč) na Dunaji bil jo lotos ogromen. Ker leži na novem contralnem mi-rodvoru uže nad 230000 mrličev pokopanih (in vender jo pokopališče še le 10 let v rabil), lokko razumemo, da je malo prebivalcev ogromnega mesta, ki bi no imeli nobenega drazega na onem ogromnem mrtvaškem polji. Kakor ljudsko preseljevanje, tako se je zdelo človeku, ko je gledal tisoče in zopet tisoče, ki so hiteli na pokopališče. Nad tri sto železničnih vlakov, 385 vagonov konjske železnice, brez števila privatnih kočij in obilo omnibusov vozilo je obiskovalce tjit in nazaj. Ceni so, da se je kacih 150000 ljudij poljalo; ravno toliko, če še ne več, šlo jih je peš, počastit svoje drage. — Da je pri toliki masi ljudstva kaka nesreča lehko mogoča, so razume samo po sebi. Listi poročajo o več nezgodah in telesnih poškodovanjih, ki so zadela obiskovalce v ogromni gnječi.
— (Bolezen Sare Bernhardt.) Slavna tragedinja bode skoro ozdravela. Pravijo, da jo interesantni bolnici posebno to pomagalo na noge, ker je ravnatelj gledišča izjavil, da bode njeno ulogo igrala druga igralka, ako Sarah ne bodo
prijatelji vsega lepega nikakor ne moremo zagovarjati brezsrčne, neotesane čraernosti, a štedljivost narave je nedvojno izraz za isti-nitost. Koliko se prihrani ptiču vsled imenovane olajšave ogrodi! Brez nje trebalo bi krepkejih rauskulov, ki bi zahtevali več hranitve, pogoj tej bi morali biti jačji prebavni organi itd.
Kako zna narava dane razmere ugodno izkoristiti, kaže nam umna poraba votlin v tičjih kosteh. Vse namreč občujejo z notrino pluč ob jednem s posebnimi mehovi, ki so na raznih krajih telesa pod kožo. Marsikateri je kuharici hvaležen, ako so slednje „napolnene“ pri pečeni kuretiui; življenja vesela ptica pa v imenovane prostore nabere zraka pri vzdihu
—	za potnico, predno se vspne nad zemsko okrožje, v lastiniti svoj staroklasični element-Kako težko je človeku sopsti, kadar mu breme ovira gibanje prsi! Leteči ptici pa je lastno telo zadostno breme, ki posebno težf prsi, kjer natezajo muskuli porotnice.
To nepriležnost čutila bi ptica, da ni vsaj deloma oproščena potrebnega krepkega dihanja vsled previdne uprave. Kedo se no spomina navadnega hrošča, ki se z ueukretuo
okrevala. Potem jo bila pa kmalu po konci in listi poročajo, da pride to dni v Pariz nazaj. Reklama se pa res dela v noštevilnih podobah.
—	(Letos bi morali Šteti 1887 po Kr. rojstvu!) tako dokazuje nam James Pearson, filan kraljeve astronomne družbe v Londonu. Iz njegovih preračunov se kaže, da so je pri nastavi začetka našomu časoStetju, kateremu se je sploSno vzelo 753, leto po sezidanji Rima, napravila napaka za cela tri leta. Evzebi j pravi, da je bil Jezus Kristus v 42. letu vladanja cesarja Avgusta rojen, in to vladanje se je pričelo v 709. letu po sezidanji Rima, torej bi bilo 750. leto za rojstvo Kristusovo. Sv. Lukež pa piše v 15. letu vladanja Tiberijevega, da je bil Kristus blizu 30 let star. Tiberij jo nastopil vladarstvo v avgustu leta 767. Po sozidanji Rima. Prištejmo 14 k 767 in odpojmo zopet 31, dobimo zopot leto 750. James Pearson navaja še 'okolo deset jednakih vzgledov, kateri kažejo isti rezultat. V 6. stoletji je živel menih Dionizij Mali, kateri jo po analognem ra-unu stavil Kristusovo rojstvo v leto 753. po sedanji Rima, in to je bil začetek našemu koledarju. Moderna raziskovanja pa nasprotno dokazujejo, da J® til Kristus proti koncu leta 750. po sezidanji fiima rojen, t. j. tri leta pozneje, kakor se je sploh vzelo za koledarje. Mi imamo letos prav za P^v 1887. leto po Kristusovem rojstvu, a ne 1884. leto, torej bi se morali koledarji popraviti. Tako učona raziskavanja Jamesa Pearsona.
Domače stvari.
— Nj. c. in kr. apostolsko veličanstvo izvolilo jo občini Vrh v črnomaljskem okraji podariti >z Najvišjo zasebno blagajnice za zidanje šole 200 gold. podporo.
— (Imenovanja in pre moščon j a.) Pri okrožnem sodišči ▼ Rovinji poslujoči tržaško sodnijo svbtnik gosp. Klemens Mrak premeščen jena prošnjo k deželni sodniji v Trst; državnega pravd-nika namostnik v Trstu gosp. Edvard Leitner imenovan je deželne sodnije svetnikom v Trstu; sviitni tajnik pri okrožni sodniji v Rudolfovem gospod Rudolf Ulepič pl. Krainfels imenovan je deželne sodnije svetovalcem v Rudolfovom; sodni pristav pri deželni sodniji v Gradci gosp. doktor J- Gros s imenovan je državnega pravdnika na-mostnikom v Ljubnem; sodni pristav v Labinu gosp. Mihaol Gabrijolčič promoščen je na lastno Prošnjo v Tolmin; avskultant gosp. Karol Kovačič imenovan je sodnim pristavom za Koraon; kanuist pri okrožni sodniji v Gorici gosp. Ferdinand °igoj imonovan jo predstojnikom pomožnih uradov Pri okrožni sodniji v Gorici.
— (Lepe zrele ukusno maline) prinesla nam je danes prijazna roka v uredništvo. Ta pozon sadež dozorel je na solnčnoin kraji ljubljanskega Gradu. Gospod nam je pripovedoval, da
je našol precej obilo. Pomeni li to gorko ali ^rzlo zimo?
Pofiasnostjo dihajoč preskrbi z zrakom, preduo J«leti, da mu ni treba skrbeti za nkislec“, Kadar mu vso pozornost in moč jemlje letanje ?!
Celo prožnost jemlje si lahko živa Ptica v službo. Vselej, kadar leteč razprte Poroti mahne navzdol, stisnejo se znane „vi->ce“, ki spredaj pred prsnico (konjem) slonč p6r dosezajo s konci pregib na korenu perot. “•'ožnost pomore vilicam iz stiske, razprti se z?Pet, in ker pri tem tišč6 ob imenovani pre-8*0, pomagajo dvigniti poroti za nov naro&h. . Tako je z več strani olajšano delo letal-muskulom, ki so v zdatni množini naku-p!ceni blizu težišča telesa. Trdno in obsežno Podlogo jim tu ponuja prsnica, ki ni le ogromno la2širjena in podaljšana, tako da se na njo °slanja cel6 skoro ves drob, nego poslužuje tudi tretje dimenzije v grebenu, da zadostuje zahtevi prevažnih mišic, ki od tod se-8ftjo na koren kreljut.
Na možnost letanja ozira se nadalje s Pravo tehnično previdnostjo uprava nog, ne **a bi bila pozabljeua priležnost njih prvot-ne*nu namenu. Dasi imate truplo noseč na-^ostovati tudi prednji nogi sesalcev, vender ne smeta njih teža in oblika staviti ovire
—	(Metoor,)	ali svetlo, jako	krasno in
barvono	izpodnebnino	opaževali smo včeraj zvočor
ob	51/4.	uri tor tudi	pozneje 2 minuti	čez 7. uro
na sevoro-vzhodu.
— (Tat,) kateri je kradel na pokopališči pri sv. Krištofu sveče in steklenice, bil jo nokov 10 letni dečko Janez Inglič.
—	(Vabilo.)	Posvetovanje o	ustanovitvi
posojilnice v Krškem bode v nodoljo 9. t. ra. v Krškom, v nodeljo 16. t. m. v Leskovci, vseloj ob 3. uri popoludno v šolskom poslopji V Leskovci bode tudi občni zbor kmetijske podružnice ob enem. Vabljeni so vsi p. n. udje kmetijsko podružnico in sploh možje, ki imajo lastno premoženje, rokodelstvo ali kupčijo. Za osno-valni odbor J. Lapajne.
— (Divj ega mačka) ustrelil je dn6 31.oktobra logar v gozdu ponoviške graščine. Gospod Hren, lastnik tega gozda, podaril je žival tukajšnjemu deželnemu muzeju.
— (Iz Pazina) se poroča: Nekov Giuseppe Viola ukral je Mariji Rauch 500 gld. ter jo potem popihal s svojo „dulcineo“ iz Pazina bog ve kam — morda v Ljubljano?
— (Iz Trsta) se poroča, da jo iz ta-mošnjega mestnega zapora včeraj zjutraj pobegnil kaznjenec Miroslav Vravbek iz Sereta. Zlezel je v sod, kateri je stal na dvorišči ter potem s pomočjo lestvice, katera je bila tam, ubegnil čez zidovje na prosto.
Iz seje mestnega odbora ljubljanskega.
V	Ljubljani, 4. novombra.
Začetek seje napovedan ob 6. uri zvečor, a ker so bili gospodje odborniki najbrže po presilnih opravkih zadržani ter se jih ni o pravem času sešlo zadostno število, marveč so le bolj polagoma dohajali, zakasnil se je nekoliko pričetek.
Navzočih 16 odbornikov; prvosedstvo vodi gosp. župan Grasselli.
Gosp. župan otvori sejo, konstatuje sklepčnost zbora tor imenuje overovateljema zapisnika gg. dr. Derča in Hribarja.
I. Gosp. župan G rasselli naznanja pretožno v&st o smrti prvega magistratnega svetnika ljubljanskega g. Ljudevita Perono. Gosp. župan omenja, da jo bil pokojnik v svojem mnogoletnem poslovanji marljiv, vztrajon, vzoron uradnik, za to pa mu bode tudi ljubljansko mesto ohranilo hvaležen spomin. Gosp. župan potem povabi gg. odbornike, naj v znamenje spoštovanja in sožalja iz-vole vzdigniti se. — Se zgodi.
Gosp. župan naznanja na dalje, da je mesto ljubljansko izvolilo vladiko Strossmajorja častnim meščanom ter da je dotična diploma zdaj uže dodelana. Gg. odbornika dr. Moše in Hribar izročila jo bosta prevzvišenemu gosp. vladiki o priliki njegovega boravenja v Zagrebu pri otvorenji galerije. Tema dvoma gospodoma da se bodo pridružili tudi g. podžupan Petričič tor gg. odb. dr. Zarnik in
vzletu. Zatorej ste kosti v kolku v pretrdni zvezi s hrbtenico, ki je ptiču istega pomena, kakor temelj poslopju; in zatorej je obilna muskulatura nog na njih goreuji konec potis-nena, s čemer je zabranjeno, da ni težkih delov predaleč od skupnega težišča v prsih. Od muskulov pa so izpeljane po tankem, tedaj lahkem spodnjem delu nog skozi do prstov kite. Gibanje se torej vrši na isti način, kakor železniški čuvaj izpred svojega stana zapira oddaljena pota. Da se naj truplo v ugodni poševni legi vpira, ne smete ostati nogi zadnjemu koncu telesa preblizu; od težišča navzdol izpeljana navpična črta pasti ima med razprte prste. To mehanično zahtevo ne zadovoljuje le precejšnja dolgost prstov, nego na prav umen način je ptičja noga navadno v kolenu tako sklonjeno, da leži stegno vodoravno ob truplu, in vsled tega ste nogi dokaj pomakneni naprej.
Pričakujemo pač, da so nad tolikimi tehničnimi pripravami za omogočenje in olajšanje letanja peroti ne manj umovito urejeni. Radi jih imenujemo jadra, in vender je razloček tvornih in trpnih jader le v učinku poravnan.
(Konec prihodnjič.)
Geba. Gosp. župan prosi zbor, naj pooblasti te gospode, da zastopajo v Zagrebu mesto ljubljansko v znamenje živega zanimanja za jugoslovansko gibanje. — Zbor odobrovalno pritrdi.
Dalje g. župan poroča, da je mestna občina goriška poslala računski zaključek za 1883. leto ter da je na ogled gospodom.
Naposled omenja g. župan, da ga je nopri-jetno dirnolo, da so je v „Ljublj. Listu“ oglasilo bajo več meščanov, češ, da ukrepi slednje tajno seje niso veljavni, ker je bilo samo 15 udeležencev. Župan konstatuje iz zapisnika, da je bilo v tajni seji 16 odbornikov, ter omenja nadalje, daje v to mer uže zadevo uradno pojasnil tudi v „Ljublj. Listu“. Zbor je bil sklepčen, ukrepi njegovi so veljavni in g. župan obžaluje, da se je to, kar se jo godilo v tajni seji, spravilo na tak čuden način v javnost. On izreka takemu početju dotičnega odbornika grajo in nevoljo in meni, da mu bode tudi ves zbor pridrdil. — Zbor pritrdi.
Gosp. mest. odb. dr. Zarnik meni, da je do-tični odbornik, kateri je spravil to zadevo iz tajne seje, imel gotovo vselej in povsodi priliko, grajati nedostatnosti, čomu spravljati v javnosti? Tudi on predlaga, naj mestni zastop izreče nevoljo, da se je to zgodilo od moža iz srede mestnega zastopa.
—	Se izreče graja.
Gosp. župan prečita še g. Jakoba Skerbinca pismo, v katerem on zahteva, naj bi se sklepi tajne sejo anulirali, ker je bilo pri seji premalo odbornikov, da ni bil zbor sklopčen. Župan še jedenkrat izreče, da je bil zbor sklepčeu.
Gosp. mest. odb. Hribar poroča v imenu finančnega odseka o računskih sklepih blagajnic in zaklad za 1. 1883.
Vsi prodlogi finančnega odseka se brez ugovora odobri.
Gosp. mest. odb. Paki d nasvetuje, naj se nakupi za ^Narodni dom“ za 300 gld. srečk. — Predlog se vzprejme.
Tretja točka dnevnega reda: „Šolskega odseka poročilo o ustanovitvi ljudske šole z nemškim učnim jezikom" se odloži za prihodnjo sejo, danes teden, ker je bila ura uže */*8. in je zbor imel še tajno sejo.
Izpred sodišča.
(„Slovan“ contra »Ljubljanski List.“) [Konec.] Provociran po takem po vsem nedostojnem postopanji „Slovana" prijavil jo „Ljublj. List“ polemičen članek, kateri je tako hudo spekel občutno uredništvo, da je proti ureduiku, profesorju Šukljeju, uložilo sodnijsko tožbo. Sklicevala sta se tožitelja na § 496. kaz. zak., s katerim pravom, jo pač neumovno. Merodajen za taka kazujiva do-janja je vender le § 491., in prestopki proti temu paragrafu, ako so vršč po tiskovini, spadajo v področje porotnih sodišč. Pa tudi v tora slučaji, ako se mestno deleg. sodišče spozna pristojnim za to obravnavo, je obtožnica oči vidno ničeva. Iz teksta-cije § 496 se namreč jasno razvidi, da mora biti žaljena gotova oseba, eine bestirnmte Person. Kje pa — vpraša zatoženec — se nahaja v članku, oziroma na inkriminiranem mestu le j eden izraz, kateri bi mogel meriti bodisi na gosp. Hribarja, bodisi na gosp. Trstenjaka? S svojim citatom urednik „Ljublj. Lista" tudi ni meril na nobeno konkretno, znano osebo; imel jo v mislih le onega nevredneža, kateri je na grd način zlorabil posel dežolno-zborskega poročevalca. V kolikor sta tožnika imola opraviti s tem neistinitira poročilom, prof. Šukljo ni znal ter tudi ni imol povoda, brigati se za dotično osebo.
Konečno se je zatoženi urednik tudi na to skliceval, da ni rabil lastnoga izraza, teravoč le zgodovinski citat, pri katerem so sploh ne d& spromoniti. Pripovoduje potom genozis dotičnoga izreka Friderika II. ter odločno protestuje proti temu, da bi se citat interpretoval ravno tako, kakor so tolmačijo lastno besede. Citat se lo redko kedaj po polnem ujema s predmetom, kateremu jo namenjeno. Po vseh zakonih stilistiko zadostuje, če je lo nekaj sličnosti, le nekaj podobnosti v navedeni primori. Zatorej pričakuje zatoženoc, da bode visoka sodnija ovrgla ničevo zatožbo.
O izidu obravnavo smo užo poročali; kakor so razumo samo po sobi, jo prof. Šukljo takoj po razsodbi naznanil priziv do višjo instanco.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Budimpešta, 4. novembra. Budgetni odsek avstrijske delegacije sprejel je budget vnanjih zadev nespremenjen. Grof Kdlnoky razlagal je politiko Avstrije, delujočo na to, da se konsolidirajo balkanske države in je izjavil, da je prijateljstvo z Italijo še vedno nespremenjeno. Zveza z Nemčijo je najboljša in najtrdnejša podlaga mirovne politike zoper vse slučaje; ta zveza je osigurjena za dolgo časa. Razmere z Rusko so utrjene in doseglo se je popolno soglasje ž njo. Shod treh ce sarjev je označen z najodločnejšo željo vladarjev in vlad, da se ohrani mir v Evropi. Kupčijsko in politično približevanje k Grški se želi in naredili so se uže koraki, da se sklene kupčijska pogodba. Konečno je poudarjal minister neopravičeno zavlečenje priklepa turških železnic in izrazil upanje, da se vprašanje o odškodnini v Aleksandriji kmalu reši.
Rim, 4. novembra. „Agenzia Stefani" izjavlja, da je v6st dunajskega lista, da namerava Italija v zapadni Afriki napraviti kazensko kolonijo, po polnem neistinita. Danes bode otvoril budjejoviški škof tukajšnji češki kolegij. Po slovesni maši se bode razdelila spominska svetinja.
Bruselj, 4. novembra. „Moniteur“ objavlja imenovanje dozdanjega poslanika v Stockholmu, barona Pitteursa van Hiegaertsa, diplo-matičnim zastopnikom Belgije pri Vatikanu.
Kahira, 4. novembra. Privatna poročila potrjujejo v6st o padu Kartuma. Gordon je baje od 8. m. m. ujet. O usodi avstrijskega konzula Hansala ni nobenih poročil
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 5. novembra.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih....................81	■ 30
>	>	»	>	srebrn *......................82	'50
Zlata renta..........................................103-85
6°/0 avstr, renta.................................96'45
Delnice ndrodne banke............................. 883- —
Kreditne delnice.................................. 294-80
London 10 lir sterling...............................122-	—
20 frankovec...................................... 9-68
Cekini c. kr.......................................... 5	77
100 drž. mark.........................................59-80
Uradni glasnik
z dn6 5. novembra.
Razpisane ustanove: Fr. Metelkove ustanove za 6 ljudskih učiteljev kranjskih, ki se odlikujejo v sadjarstvu, vsaka po 42 gld. Prošnje do konca novembra meseca c. kr. dež. Šolskemu svetu za Kranjsko.
Razpisane službe: Na jednorazrednici v Lescah služba učitelja; 400 gld. in stanovanje. Prošnje do 30. novembra okr. Sol. svštu v Radovljici.
Eks. javne dražbe: V Mokronogu zemljišče Ant. Zupet iz Št. Ruperta (1375 gld.) dnu 15. aprila 1885. — VKrSkem pol. zemljišča Urše Račič iz Cerkelj (733 gld.) dn6 22. novembra. — V Vipavi zemljišča Ant. Peterlina (510 gld., 300 gld., 450 gld. in 70 gld.) dnd 9. decembra.
Dn6 3. novembra.
Pri Maliči: Wiener in Finder, trgovec, z Dunaja. — Schak in Deininger, trgovca, iz Gmundna. — Skou-
gil, gozd. pristav, iz Soteske. — Maurer, trgovec, iz oba. — Mulley, zasebnik, z Vrhnike.
Pri Slonu: Vitez Andrioli, c. kr. drž. pravdnika namestnik, iz Gradca. — Lach, potovalec, iz Maribora.
— Jazbec, učitelj, iz Nov. Mesta. — Ktihnschebre iz Mevzelč. — Sodaritsch iz Dolenjske.
Pri Južnem kolodvoru: Stanizlič, potovalec, iz Linča.
— Savla, potovalec, z Reke.
Pri Avstr, carji: Deu, medicinec, z Dunaja. — Knaflič in Griinwald, iz Šmartnega.
Umrli so:
Dn6 3. novembra. Ljudevit Perona, magistratni svfetnik, 57 1., Sv. Jakoba trg št. 2, jetika.
Dn6 4. novembra. Makso Kremžar, kurjačev sin, 13 dnij, Kolodvorske ulice št. 11, slabost. — Herman Ahčin, agent, 25 1., Špitalske ulice št. 10, samomor vsled ustreljenja.
3 a	Čas opazovanja	Stanje baro-mctra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
.1 > | 7. zjutraj C ! 2. pop. rti 9. zvečer 1		742-80 739-88 741-64	— 1-8 + 9-3 + 5-4	bzv. sl. svzh. sl. szpd.	obl. js- s. js.	000
Meteorologično poročilo.
Zalivala.
Za obilo sočutje med boleznijo in ob smrti, za mnogobrojno udeležitev pri pogrebu, za lepe, krasne vence in za mili na-grobnici pri pogrebu nepozabljivega ranjcega
Feliksa
izreka svojo najtoplejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem, gospodičnam, gospodom noscem in pevcem, kakor tudi požarni brambi in gg. uradnikom
žalujoča rodbina
Pižmaht.
V Mokronogu 3. novembra 1884.
International Line.
Iz TRSTA direktno v NEW-Y0RK.
Všliki parniki prvega razreda te črte plujejo redno v New-York in prevzemljejo naklad in potnike po najnižjih cenah in v najboljše oskrbovanje.
V New-York —	Odhod	iz	Trsta.
Parnik „Bracadale“ 3300	ton	okolu	12.	novembra.
> „Surrey“ 4200	»	»	30.	»
Popotniška kajuta 200 gld. — medkrov 60 gld. Zaradi potovanja blagovoli naj se oglasiti pri
J. Terkuile
glavni agent za prevoz čez morje.
Via deli’ Arsenale št. 13, Teatro Comunale, Trst. Zaradi naklada pri Emilianu d’Ant. Poglayen-u, glavnem agentu.____________(110) 10—2
Antirrheumon
pripravljan od G. Piccolija, lekarja „pri angelju“ v Ljubljani, Dunajska cesta.
Najboljše sredstvo zoper trganje, protin, otrpnenje čutnic, bolesti v križi in prsih, revmatični glavo- in zobobol.
Steklenica 40 kr.
Naročila z dežele se nemudoma izvržujejo po poSti.	(105)	15—2
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiinng
Na prsih in pljncah bolehnim!
Gospodu Jul. pl. Trnkoczy-ju, lekarju v Ljubljani na Mestnem trgu.
ZamAn vporabljal sem pri kašlji in pljučnih bolečinah razna sredstva, dokler nijsern poskusil Vašega soka lz kranjskih planinskih zelišč k 56 kr., in z veseljem sem opazil zbolj-ševanje. Blagovolite mi poslati še 3 steklenice.
Spoštovanjem Vaš udani Josip Malešič v Sisku.
!! Priznanje!!
Proti l»leCinaiTilavi it želita!
Gospodu lekarnarju Trnkoozy-ju v Ljubljani, Mestni trg štev. 4.
Z veseljem Vam naznanjam, da so mi Vaše kri čistilne kroglice, škatljica po 21 kr., izredno dobro služile. Vročina, katero sem čutila po vsem telesu, potem hudi glavobol in sem ter tje napadajoča me mrzlloa, sami nasledki zapretja in želodčnega katarja, ponehali so, hvala Bogu, po polnem, ko sem uživala Vase kri čistilne kroglice, tako da ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti.
Zahvaljevaje se Vam v novič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld. 5 kr. še en zavitek teh tak6 izvrstno delujočih kri čistilnih krogllo.
Pozdravljaje Vas, sem najudanejša
Lucija Šlibar.
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zaprečl pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče
in napravi zobe blesteče bele, k 30 kr.
99“ Najnovejše spričalo.
Vaše blagorodje!
Mnogo let vporabljam Vašo salioilno ustno vodo in salicilni zobni prašek z
izvrstnim vspehom in priporočati ja moram vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice.	Spoštovanjem
(117) 9—1	Anton Slama, župnik.
Vsa navedena sredstva ima vedno frlšna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna pri „Samorogu“
Jul. pl.Trnkoczy-ja
na Mestnem trgu v Ljubljani.
			
Knjigotržnica
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergova
Kongresni trg štev. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
vseK na tukajšnjih in vunanjih učilnicah, posebno na c. kr. višji gimnaziji, c. kr. višji realki in tukajšnji c. kr. možki in ženski učiteljski vadnici, zasebnih, ljudskih in meščanskih šolah upehanih
—	-	mm	m	mm
g
e
I
v najnovejših Izdajah, na pol ali trdo vezanih, po zelo »lalcUa. conali.
■F* Zapisniki uvedenih učnih knjig oddajejo se brezplačno,
ibe@s@s@b@h@eeesebeesi
Odgovorni urednik prof. Fr. Šukljo.
Tiskata in nalagata Ig. v. Kleinmayr & Pod. Bamberg v Ljubljani.