fe? r V 0 V SSG se je zavrtel Schnitzlerjev Vrtiljak oz. Rondo /6 Območje ob štandreškem trgu prijaznejše do pešcev Primorski Politika do Libije sejem hinavščine Dušan Udovič Ni naključje, da je bilo ob včerajšnjem vrhu EU, ki je razpravljal o položaju v Libiji, več apelov k enotni politiki. Evropa tudi ob severnoafriških revolucijah kaže vse svoje nedorečenosti in šibke točke. Sarkozyje-va soliranja je bilo težko zajeziti in vprašanje je, kako bo z drugimi državami, vključno z ZDA, kjer je glede možnih posegov več različnih stališč in scenarijev. Dejstvo je, da se okrog Libije vrti veliko strateških interesov, zlasti na področju financ in energetike. Sicer pa, kot je jasno, ne gre samo za Libijo, temveč za vse države severne Afrike, v katerih vre, in za ves arabski svet, pod katerim leži štirideset odstotkov svetovnih naftnih re-surzov. Mednarodna politika se tudi ob tej krizi v marsikaterem pogledu izkazuje kot sejem hi-navščine. Z Gadafijem in drugimi severnoafriškimi samodržci je do včeraj mirno sklepal posle ves zahodni svet in bil za to pripravljen zamižati tudi na obe očesi. Danes je ekscentrični libijski polkovnik zločinec, nad katerim visi grožnja mednarodnega pregona. Oklicati ga za zločinca najbrž ni bila najbolj genialna poteza, vsaj dokler ima še oblast v rokah in dovolj orožja, da jo uveljavi. Gadafijeve sile so po zadnjih novicah v uspešni protiofenzivi, tako da sinočnje-mu evropskemu vrhu ni preostalo drugega, kot dokaj slabokrven poziv, naj odide. Težko si je predstavljati, da bi vase in v svoj prav neomajno zaverovani polkovnik pristal na takšno možnost. A četudi, kam pa naj gre? Oditi iz države mu ne dovolijo, nakazuje se boj do zadnjega naboja, kot je sam napovedal, kar pomeni, da utegne biti prelivanje krvi še veliko hujše. S svojimi doslej deplasi-ranimi potezami je mednarodna skupnost upornike in civilno prebivalstvo v bistvu le še bolj izpostavila krvavi represiji. Češnjo na tortico protislovij je postavil ameriški direktor za obveščevalne dejavnosti James Clapper, ki je napovedal končno zmago libijskega voditelja Gadafija, kot alternativo pa napovedal možnost razpada Libije na dve ali tri države. Ne glede na jezo, ki jo je s svojimi izjavami povzročil v ameriški administraciji, bo zanimivo videti, kakšen bo nadaljnji razvoj dogodkov. Bo današnji »zločinec« Gadafi v primeru zmage še ostal zločinec, ali se bo čudežno spet spremenil v verodostojnega sogovornika za sklepanje poslov? dnevnik SOBOTA, 12. MARCA 2011_ Št. 60 (20.075) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € TOKIO - Doslej preko tisoč mrtvih, večinoma zaradi izjemno silovitega cunamija Katastrofalen potres razdejal Japonsko TOKIO - Japonsko je prizadel najmočnejši potres v njeni sodobni zgodovini z magnitudo 8,9. Najbolj je prizadet severovzhod države, kjer je imel potres žarišče. Potres, ki je sprožil tudi orjaški po-potresni val, bi lahko zahteval več kot tisoč življenj. Zaradi potresa so opozorilo pred cunamiji izdali v državah ob Tihem oceanu.Žarišče potresa je bilo v globini desetih kilometrov kakih 125 kilometrov od vzhodne obale glavnega japonskega otoka Honšu, kakih sto kilometrov severno od mesta Sendai. Potres je otok stresel ob 14.46 po lokalnem času (6.46 po srednjeevropskem), trajal pa je dve minuti. Sledilo mu je vsaj 23 močnejših po-potresnih sunkov, ki so večinoma dosegli magnitudo 6,0, najmočnejši pa 7,1. Potres je stresel več deset mest in vasi ob več kot 2000 kilometrov dolgi vzhodni obali, vključno s širšim območjem prestolnice Tokio, kjer živi 30 milijonov ljudi. Na 2. in 24. strani TRST - SKGZ ob 10-letnici zaščitnega zakona Kakšna je vloga Slovencev v narodno mešanem okolju? Ob 150-letnici združitve Italije tudi o Slovencih Na 7. strani Milje: Nesladek spet županski kandidat leve sredine Na 8. strani Novogoriška zlatarna vnovič tarča roparjev Na 15. strani V Gorici inovativen sistem za nadziranje interferenc zdravil Na 16. strani Nastopajoči na včerajšnji pobudi SKGZ v tržaškem Narodnem domu (kroma TRST - Slovenska kulturno-gospodarska je včeraj v Narodnem domu na nek način zaokrožila prireditve ob 10-letnici odobritve zaščitnega zakona. Ni šlo vsekakor za sklepno srečanje, temveč za pobudo, ki je tudi na radikalen način odprla nekatera vprašanja sedanjosti in prihodnosti slovenske narodne skupnosti. Kot problematiko t.i. etničnega teritorija in kot vprašanje o tem, kakšna je danes razlika (če sploh je) med Slovenci v Italiji, ki so Slovenci po poreklu ali po izbiri. O tem sta govorila sociolog in časopisni komentator Paolo Segat-ti ter bivši vladni podtajnik Miloš Budin, ki sta odgovarjala na vprašanja Aceta Mermolje. Žal se je poti v Trst v zadnjem trenutku moral odpovedati prvi slovenski predsednik Milan Kučan, ki bi gotovo marsikaj zanimivega povedal o vlogi Slovenije pri odobritvi zaščitnega zakona. Na 3. strani 2 Sobota, 12. marca 2011 POTRES NA JAPONSKEM / TOKIO - Strahovito razdejanje v več deset mestih v 2000 kilometrov dolžine vzhodne obale države Magnitudo 8,9 po Richterju: Najmočnejši potres v sodobni zgodovini Japonske Orjaški val cunami povzročil kakih tisoč mrtvih, a veliko ljudi še pogrešajo - Gmotna škoda je ogromna TOKIO - Japonsko je prizadel najmočnejši potres v njeni sodobni zgodovini z magnitudo 8,9. Najbolj je prizadet severovzhod države, kjer je imel potres žarišče. Potres, ki je sprožil tudi orjaški popotresni val, bi lahko zahteval več kot tisoč življenj. Zaradi potresa so opozorilo pred cunamiji izdali v državah ob Tihem oceanu. Žarišče potresa je bilo v globini desetih kilometrov kakih 125 kilometrov od vzhodne obale glavnega japonskega otoka Honšu, kakih sto kilometrov severno od mesta Sendai. Potres je otok stresel ob 14.46 po lokalnem času (6.46 po srednjeevropskem), trajal pa je dve minuti. Sledilo mu je vsaj 23 močnejših popotresnih sunkov, ki so večinoma dosegli magnitudo 6,0, najmočnejši pa 7,1. Potres je stresel več deset mest in vasi ob več kot 2000 kilometrov dolgi vzhodni obali, vključno s širšim območjem prestolnice Tokio, kjer živi 30 milijonov ljudi. Potres in cunami, ki mu je sledil, sta po poročanju japonskih medijev verjetno terjala prek tisoč žrtev. Doslej so uradno potrdili 137 smrtnih žrtev, preko 500 ljudi pa pogrešajo, vendar se, kot opozarja japonska policija, podatki iz minute v minuto spreminjajo. Škoda je tako obsežna, da bo zbiranje podatkov trajalo zelo dolgo, je sporočila policija. Slovensko zunanje ministrstvo za zdaj nima podatkov, da bi bili v potresu prizadeti slovenski državljani. Po podatkih veleposlaništva v Tokiu, s katerim je MZZ v stalnih stikih, je na Japonskem okoli 20 Slovencev, ki tam stalno živijo, v okviru službene poti pa sta tam tudi dve delegaciji in več raziskovalcev, ki so na študijskem obisku. Številni so se po potresu oglasili veleposlaništvu v Tokiu in sporočili, da je z njimi vse v redu, je povedal vodja konzularnega sektorja na MZZ Andrej Šter. Po prvih podatkih sta najbolj prizadeti prefekturi Mijagi in Fukušima na severovzhodu države, kamor je vlada v pomoč prizadetemu prebivalstvu že poslala vojsko in ladje. V Fukušimi se je porušil jez in voda je odplavila številne hiše. Pogrešajo več ljudi, druge podrobnosti pa zaenkrat niso znane. Po cu-namiju pogrešajo tudi dva vlaka. V prefekturi Mijagi je izbruhnil požar v jedrski elektrarni Tohoku Onagava, ki so ga že pogasili, v bližini jedrske elektrarne v mestu Fukušima pa so oblasti odredile evakuacijo prek 6000 ljudi, saj zaradi poškodb sistema hlajenja obstaja nevarnost uhajanja radioaktivnih snovi. Vlada je na območju elektrarne razglasila izredne razmere. Pred tem je sicer premier Naoto Kan zagotovil, da v potresu niso bile poškodovane jedrske elektrarne na območju niti ni prišlo do uhajanja radioaktivnih snovi. Mesto Sendai v prefekturi Mijagi je prizadel deset metrov visok cunami, oblasti pa so na obali našle od 200 do 300 trupel. Mediji so predvajali posnetke, kako čez mesto temne podivjane vode nosijo avtomobile, kontejnerje in smeti. Japonska vojska je na prizadeta območja napotila ali pripravila za odhod 8000 vojakov, 300 letal in 40 ladij. Japonski zunanji minister Takeaki Macumoto je medtem za pomoč v reševalnih akcijah zaprosil tudi okoli 50.000 pripadnikov ameriških sil, nameščenih na Japonskem. V Tokiu so se razmere po besedah Slovenca Boštjana Bertalaniča, ki začasno živi v japonski prestolnici, medtem umirile. Ljudi so po potresu evakuirali iz visokih poslopij, ki so ob potresu močno zanihala. V enajst-milijonski prestolnici naj bi izbruhnilo vsaj deset požarov, štirje milijoni ljudi pa so ostali brez elektrike. Železniški promet, ki je bil začasno ustavljen, je znova stekel, ljudje pa si prizadevajo priti domov. Ameriški center je opozorilo pred cu-namijem razglasil za praktično celotno ti-homorsko območje, vključno z Avstralijo in Novo Zelandijo ter tihomorsko obalo Latinske Amerike od Mehike do Čila, pa tudi za zahod ZDA in Havaje, Rusijo, Filipine in Novo Zelandijo. Mnoge države so zato odredile evakuacijo obalnih območij. Cu-nami je med drugim dosegel ruske Kuril-ske otoke, Tajvan in Havaje, a ni povzročil gmotne škode. Na Japonskem so potresi zaradi tektonskih značilnosti zelo pogosti in tudi zelo močni. Tudi beseda cunami je japonskega iz- vora, pomeni pa val v pristanišču. Japonska namreč leži na »tihomorskem ognjenem obroču«, ki je posejano z vulkani. Tokio pa leži na enem najnevarnejših območij, na križišču treh zemeljskih plošč - evroazijske, ti-homorske in filipinske, ki se počasi drgnejo med seboj in povzročajo velikansko trenje. Ljudje so tako vajeni življenja s potresi, njihova civilna zaščita pa je zelo dobro organizirana in imajo pogoste potresne vaje, je za STA povedala seizmologinja Ina Cecic. Po njenih besedah tako močnega potresa Evropa v svoji zgodovini ni zabeležila. Najmočnejši z ocenjeno magnitudo 8,5 je bil leta 1755 v oceanu pred Lizbono, v Sloveniji pa je imel najmočnejši potres, ki se je zgodil pred skoraj natanko 500 leti, 26. marca 1511, magnitudo 6,8. Japonski državljani so bili o silovitem potresu obveščeni že minuto pred začetkom tresenja, za kar gre zahvala tamkajšnjemu opozorilnemu sistemu. Sofisticiran sistem za zgodnje opozarjanje pred potresi predstavlja mrežo okoli tisoč seizmometrov, naprav za merjenje moči, trajanja in smeri potresnih sunkov, po vsej državi. Sistem analizira prve sunke potresa in izda opozorilo, če predvidi, da bodo potresni sunki močni. Gre pa za najmočnejši potres na Japonskem od leta 1923, ko merijo jakost potresov v državi, ki jo letno strese kar 5000 potresov. Najbolj smrtonosen potres doslej, septembra 1923, ki je uničil večji del Tokia in Jokahame ter zahteval 143.000 življenj, je imel magnitudo 7,9. Zaradi potresa se je trgovanje na vodilnih evropskih borzah začelo s padcem, predvsem delnice pozavarovalnic, tudi največje svetovne Munich Re, potres pa je vznemiril tudi vlagatelje na ameriškem Wall Streetu, kjer se je trgovanje začelo z negativnim predznakom. Cena ameriške nafte se je zaradi potresa danes prvič v več kot tednu dni znižala pod 100 dolarjev za 159-litrski sod. (STA) TAKOJ PO POTRESU - Stekla široka solidarnostna akcija Številne države takoj ponudile vsakovrstno pomoč prizadeti Japonski ŽENEVA/MOSKVA/BERLIN -Po silovitem potresu magnitude 8,9, ki je davi prizadel severovzhod Japonske in terjal najmanj tisoč življenj, številne države Tokiu že ponujajo pomoč. Združeni narodi so sporočili, da je v pripravljenosti 35 njihovih reševalnih ekip, ki bi lahko priskočile na pomoč Japonski. Pomoč so ji ponudile tudi ZDA, Kitajska, Rusija in številne druge države.Združeni narodi so sporočili, da je 35 njihovih mednarodnih reševalnih ekip v pripravljenosti in lahko odpotujejo na Japonsko, če bi to bilo potrebno. Kot je povedala tiskovna predstavnica urada ZN za koordinacijo humanitarnih zadev (Ocha) Elisabeth Byrs, so njihovi strokovnjaki v tesnem stiku z japonskimi kriznimi predstavniki, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Predsednik ZDA Barrack Oba-ma je izrazil svoje sožalje japonskemu ljudstvu, »predvsem tistim, ki so izgubili svoje bližnje zaradi potresa in cunamija«. Japonski je ponudil ameriško pomoč in poudaril trdnost vezi med ZDA in Japonsko, ki se bodo zaradi te tragedije še okrepile, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Sožalje je Japoncem izrekel tudi kitajski premier Wen Jiabao, ki je Japonski ponudil »vso potrebno pomoč«. Iz kitajske potresne uprave so sporočili, da je kitajsko osebje s potrebno opremo in zdravili že pripravljeno, da takoj, ko bo to potrebno, odpotuje na Japonsko. Japonski je včeraj ponudil pomoč tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. »Seveda smo pripravljeni pomagati našim sosedom, da premostijo posledice tega zelo hudega potresa,« je na seji vlade dejal Medvedjev, ki je svojemu ministru za izredne razmere Ser-geju Šojguju ukazal, naj pripravi ukrepe za pomoč Japonski, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je prizadeti Japonski prav tako ponudil pomoč, če bi jo država potrebovala, in ji izrekel podporo Nemčije. Berlin doslej sicer še ni prejel nobene prošnje za pomoč, je še dejal minister. Francija se je pripravljena odzvati prošnji za pomoč Japonske pri premostitvi te tragedije, je japonskemu premieru Naotu Kanu danes sporočil francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Ob tem je izrazil globoko sočutje ob katastrofi ter podporo in solidarnost Francije z japonskim narodom, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tudi Slovaška je sporočila, da so njene reševalne ekipe pripravljene v nekaj urah odpotovati na Japonsko in da imajo vso potrebno opremo za iskanje ljudi pod ruševinami, poroča slovaška tiskovna agencija Tasr. Pomoč Japonski je ponudila tudi njena soseda Južna Koreja. Vlada v Seulu želi ponuditi »vsakršno možno podporo«, je včeraj sporočil tiskovni predstavnik južnokorejskega zunanjega ministrstva. Vlada v Seu-lu je tako japonski vladi kot prebivalcem spričo smrtnih žrtev in velike gmotne škode izrazila globoko sočutje. Tudi južnokorejske reševalne ekipe so v pripravljenosti, da vsak trenutek odpotujejo na Japonsko, je poročala južnokorejska tiskovna agencija Yonhap. Tiskovna agencija AFP poroča, da so pomoč Japonski ponudile tudi Indija, Pakistan, Avstralija, Filipini in Šri Lanka. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je Japonski spričo mrtvih ob potresu danes izrekla globoko sožalje. Ljudi v regiji so ob tem pozvali, naj še naprej spremljajo dogajanje in opozorila japonske vlade, da bi si zagotovili zaščito in zmanjšali število morebitnih mrtvih in ranjenih. Potres je povzročil tudi ogromno gmotno škodo, po potresu pa so se v Tihem oceanu sprožili tudi orjaški valovi cunamiji, zaradi katerih so številne države izdale opozorilo pred cunamiji. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 13. marca 2011 3 TRST - Paolo Segatti in Miloš Budin na posvetu SKGZ ob 10-letnici zaščitnega zakona »Ne etnični teritorij, temveč narodno mešani prostor od Trbiža do Cresa« Zakon iz leta 2001 ne dela razlik med »Slovenci po poreklu«in »Slovenci po izbiri« TRST - Slovenska kulturno-go-spodarska je včeraj v Narodnem domu način zaokrožila prireditve ob 10-le-tnici odobritve zaščitnega zakona. Ni šlo vsekakor za sklepno srečanje (udeležili so se ga v glavnem Slovenci), temveč za pobudo, ki je tudi na radikalen način odprla nekatera vprašanja sedanjosti in prihodnosti slovenske narodne skupnosti. Npr. problematiko t.i. etničnega teritorija in vprašanje o tem, kakšna je danes razlika (če sploh je) med Slovenci v Italiji, ki so Slovenci po poreklu ali po osebni izbiri. O tem sta govorila sociolog in časopisni komentator Paolo Segatti ter bivši vladni pod-tajnik Miloš Budin, ki sta odgovarjala na vprašanja Aceta Mermolje. Žal se je poti v Trst v zadnjem trenutku moral odpovedati prvi slovenski predsednik Milan Kučan, ki bi gotovo marsikaj zanimivega povedal o vlogi Slovenije pri odobritvi zaščitnega zakona. Debato je uvedla Daria Betocchi, po mami Slovenka in po očetu Italijanka, dejansko »ne naša in ne njihova«. Nekoč se je temu pravilo razpolo-vljena osebnost, danes pa na srečo to postaja podvojena osebnost, je dejala. Nekoč problem, danes bogastvo. Tega na Južnem Tirolskem ne moreš doživeti, ker se moraš tam na osnovi ljudskega štetja po zakonu obvezno opredeliti za Nemca, Italijana ali Ladinca, je dejal Segatti. (Z leve) Paolo Segatti, Ace Mermolja, Miloš Budin in Daria Betocchi in spodaj občinstvo včeraj v tržaškem Narodnem domu kroma Sodelavec Piccola je pri oceni zaščitnega zakona iz leta 2001 podčrtal, da ukrep, bolj kot pravice skupnosti, izpostavlja pravice posameznika. Zakon priznava pravico italijanskim državljanom, da se z jezikom in kulturo opredelijo za Slovence. Eno je torej načelo državljanstva, drugo je načelo nacije, je večkrat poudaril Segatti. Budinu glede tega vidika zaščite razmišlja nekoliko drugače. Zakon 38 priznava Slovence kot pripadnike italijanske države, a tudi kot narodnostno tvorbo, in ne dela razlik med Slovenci po poreklu in Slovenci po izbiri. Teh je vedno več, kot pričajo podatki naše šolske populacije, kjer je vse več otrok iz mešanih in tudi iz čisto italijanskih družin. Nekdanjemu podtajniku v Prodijevi vladi ni všeč koncept etničnega ozemlja, temveč narodnostno mešani prostor, ki se razprostira od Trbiža do Cresa. Teritorij je od vseh in ne samo od tistega, ki se je tam rodil. Slovenci se moramo po Budinovem mnenju boriti, da bo se bodo na tem ozemlju vse bolj uveljavljali slovenska identiteta, jezik in kultura. Ko govorimo o slovenski zemlji moramo vedeti, da nekatere ta izraz moti, kot je za nas moteče, ko pravijo, da je Koper italijansko ozemlje. Budin je izrecno omenil zadnja dogajanja na nepremičninskem trgu na Krasu v Sloveniji. Zgrešeno se mu zdi, ker se na ta problem gleda z etničnega vidika, medtem ko zadeva okoljsko in urbanistično zaščito Krasa. Kot bi bil obsodbe vreden morebitni protest Tržačanov proti napovedanemu odprtju slovenske mesnice v središču Trsta. Budin je omenil Rezijo in opozoril, da je prvo dvojezično osebno izkaznico tam zahteval občan, ki ni domačin. Navedel je tudi pogoste primere Benečanov, ki v slovenskem narečju razglašajo, da se ne čutijo Slovence. To je seveda protislovje, a tudi pojav, ki ga mi zanemarjamo ali pa ga ocenjujejo površno in čnobelo. Budin in Segatti, ki poučuje na milanski univerzi, sta prepričana, da se v našem narodno mešanem okolju dogajajo pojavi, ki so pomembni za Evropo in za ves svet. Tega se mi včasih ne zavedamo. Indija je multinacional-na država, ki v ustavi izrecno omenja dvanajst jezikov. Pri nas gre za priznanje jezikovnih in narodnih pravic v sklopu pripadnosti isti državi. Zahodno od Soče tega problema ne poznajo in ne čutijo (izjema je seveda Južna Tirolska, Dolina Aosta je nekaj čisto drugega), zaščitni zakon pa dokazuje, da se je parlament pred desetimi leti po dolgi bitki tega zavedel, kar mu gre v čast. S.T. CELOVEC - Za tretji krog pogajanj o dvojezičnih krajevnih napisih Dörfler predlaga 17,5 odstotni prag Inzko o tem nič ne ve - Naslednji pogajalski krog 1. aprila - Brambovci po objavi vmesnega poročila o bombnih napadih zahtevajo takojšnjo prekinitev pogajanj CELOVEC - Koroški deželni glavar Gerhard Dörfler in z njim očitno tudi zvezna vlada na Dunaju hočeta izsiliti hitro rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem. Kot so v Celovcu sporočili, bo naslednji pogajalski krog že 1. aprila, skoraj hkrati pa je našla pot v javnost tudi vest, da baje obstaja predlog deželnega glavarja Dörflerja, ki menda predvideva dodatne dvojezične krajevne napise samo v krajih z najmanj 17,5-odstotnim deležem slovensko govorečega prebivalstva - in to na osnovi popisa prebivalstva iz leta 2001 in potrditve na referendumu, čeprav vse razsodbe ustavnega sodišča kot kriterij za postavitev dodatnih dvojezičnih tabel na južnem Koroškem določajo deset odstotkov in časovno dobo vsaj dveh štetij prebivalstva (1991 in 2001) . Na novico o Dörflerjevem predlogu se je že odzval predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko, ki se zadnjega pogajalskega kroga zaradi službene zadržanosti ni mogel udeležiti. Visoki diplomat je ob tem poudaril, da Dörflerjevega predloga ne po- zna. »Avstrijska državna pogodba je zame kot Sveto pismo oz. deset zapovedi, nato pa pridejo razsodbe ustavnega sodišča. Iz tega sledi, da mora vsaka ureditev slediti tej pogodbi in logiki razsodb ustavnega sodišča in takšno stališče bom zagovarjal tudi znotraj svoje organizacije in v manjšini,« je dejal Inzko. O tretjem krogu pogajanj z državnim sekretarjem Josefom Ostermayerjem in deželnim glavarjem Dorflerjem 1. aprila pa je Inzko menil, da bo ta morda prinesel zbližanje stališč in predlogov, o katerih bodo nato lahko razpravljali v gre-mijih slovenske narodne skupnosti. Vsekakor mora biti sestavni del rešitve tudi paket drugih ukrepov, ki ga je Dunaju in Celovcu predložila slovenska manjšina in ki je enako pomemben kot vprašanje dvojezične topografije. Možnosti za dogovor so vsekakor dane, prav tako Inzko deli optimizem pogajalcev, ki ga je bilo čutiti po drugem pogajalskem krogu začetek marca v Celovcu, ker vsi želijo rešitev, je še dodal predsednik NSKS Valentin Inzko. Deželni glavar Dörfler pa je po seji koroške deželne vlade sredi tedna menil, da se pogajalci že bližajo cilju in ob tem napovedal, da bosta meseca aprila še (morda zadnja) dva pogajalska kroga. 1. aprila naj bi bila pogajanja samo s predstavniki koroških Slovencev, nato pa še en velik krog z župani, predsedniki strank, domovinskimi organizacijami in manjšino. Dörfler je ob tem še posebej pohvalil državnega sekretarja Ostermayerja, ki je sposoben razumeti Koroško, nadalje je koroški deželni glavar zaznal tudi v sosed- nji Sloveniji novo razpoloženje in novo klimo, kar so mu potrdili tudi sogovorniki ob robu smučarske tekme za svetovni pokal pretekli konec tedna v Kranjski gori. Kot je bilo pričakovati, pa je sredi tedna predstavljeno vmesno poročilo komisije zgodovinarjev, ki se ukvarja z bombnimi napadi na Koroškem v 70. letih minulega stoletja, dobrodošla priložnost za Zvezo koroških brambovcev (KAB), da zahteva takojšnjo prekinitev vseh pogajanj v zvezi z dvojezičnimi napisi na Koroškem. Čeprav v vmesnem poročilu ni navedenih nikakršnih konkretnih podatkov in je komisija napovedala zaključno poročilo šele za jesen leta 2012, nemškonacionalno usmerjena desničarska organizacija že trdi, da vmesno poročilo ustvarja popolnoma novo sliko in druga izhodišča, saj naj bi dokumenti nekdanje jugoslovanske tajne službe razkrivali tudi povezave do oseb in organizacij (slovenske manjšine), ki so bili vpleteni v bombne napade na Koroškem. Ivan Lukan MINISTER ŽEKŠ Zaščita Krasa in strah pred italijanizacijo Boštjan ŽEKŠ LJUBLJANA V zvezi s strahom pred italijanizacijo Krasa, o katerem teče v tem času razprava, je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš mnenja, da je treba najprej ugotoviti, koliko je tega in kaj se dogaja, in se šele nato odločiti, kako ukrepati. »Za kraje nad Trstom, ki so pod pritiskom ljudi iz Trsta, veljajo ostre omejitve v zazidalnih načrtih,« je v tedniku Mladina poudaril minister. Nekaj podobnega bi lahko po njegovih besedah naredili tudi v Sloveniji zaradi zavarovanja Krasa in njegovih vasi. Kot eno od možnosti vidi krajinski park, povezan z omejitvijo gradnje in širitve naselij. O pomanjkljivem izvajanju zaščitnega zakona za Slovence v Italiji pa je Žekš dejal, da je veliko odvisno od naklonjenosti lokalnih oblasti, ki so po deželi različne. Sicer se očitno tudi malo slovenskih ljudi odloča za dvojezične izkaznice in za poslovanje z oblastmi v slovenščini. Tudi tam, kjer je mogoče, Slovenci tega ne uporabljajo dovolj, je opozoril. Razprave o dogajanju okrog velikovškega atentata bi lahko po njegovem imele negativne posledice za pogajanja na avstrijskem Koroškem. Če bi odprli tajne arhive, bi lahko izvedeli, kaj so počele tajne službe na območjih, kjer živijo Slovenci. Zato je povsod nekaj nela-godja, je za Mladino povedal še minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Do pred kratkim so v vseh sosednjih državah bdeli nad tem, kaj Slovenci počenjajo, je poudaril Žekš. V njihovih očeh so bili nekakšen sovražni element. Ljudje so se znašli na njihovih seznamih in ni jasno, česa so obdolženi. Zato po njegovem vlada nelagodje. Glede pogovorov o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem je Žekš povedal, da spremljajo dogajanje in avstrijskim sogovornikom pojasnjujejo, kakšne so naše presoje. Zelo pomembno pa je, da so se predstavniki treh slovenskih organizacij na Koroškem poenotili v pogledih in nastopajo v zahtevah do vlade enotno. Kljub nekaterim razlikam se po besedah Žekša vsi strinjajo, da na Koroškem dvojezični krajevni napisi niso edina težava. Seznam obveznosti avstrijske države do slovenske narodne skupnosti je kar dolg in dobro je, da predstavniki slovenskih organizacij te obveznosti omenjajo hkrati s temo dvojezičnih krajevnih napisov. Če bi rešili le vprašanje napisov, vse drugo pa bi bilo po starem, ne bi veliko pridobili, meni minister. Po mnenju Žekša pa notifici-ranje avstrijske državne pogodbe ne bi pripomoglo k ureditvi položaja slovenske manjšine na Koroškem. To je, kot pravi, naš adut. Veliko pametneje ga je imeti v žepu in z drugimi sredstvi uveljavljati svoje inte-rese.(STA) 4 Sobota, 12. marca 2011 GOSPODARSTVO SEJMI - Olio Capitale 2011 bo na tržaškem sejmišču od 18. do 21. marca Dolinska Stara torkla gostila predstavitev sejma Dogodek letos organizira tržaška Trgovinska zbornica s svojim podjetjem Aries DOLINA - Letošnji salon ekstra deviškega oljčnega olja Olio Capitale 2011 se je včeraj predstavil v prostoru, ki se mu še posebno poda - v dolinski Stari torkli, dvesto let starem pričevalcu tradicije oljkarstva v Bregu. Letošnjo peto izvedbo oljčnega sejma so predstavili predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, podpredsednik pokrajinske uprave Walter Go-dina in predstavnika posebnega zborničnega podjetja Aries Patrizia Andol-fatto in Alessandro Sietti. Paoletti se je za gostoljubje zahvalil vaški srenji kot lastnici torkle in društvu Valetin Vodnik, ki jo upravlja oziroma jo uporablja kot galerijo za razstavne dogodke. Poleg predsednice društva Klare Vodopi-vec se je predstavitve sejma Olio Capitale med drugimi udeležil tudi predsednik pokrajinskega sveta in eden pobudnikov oljkarstva na Tržaškem Boris Pangerc, predsednik tržaške izpostave italijanske federacije kuharjev Emilio Ciuk, domačin in gospodarstvenik Vojko Kocjančič, oljkar Albino Giorgi pa je v torkli razstavil svoje steklenice olja, pridelanega iz oljk domače sorte belice. Kot smo že poročali, je letošnjo izvedbo oljčnega sejma po ukinitvi sejemske družbe prevzela Trgovinska zbornica s svojim posebnim podjetjem Aries. Organizacijsko delo se je tako začelo pozno, komaj sredi januarja, vendar je steklo hitro in na najboljši možni način, za kar se je Paoletti zahvalil tako osebju zbornice kot nekdanje sejemske družbe. Poudaril je tudi pomembno ekonomsko breme, ki ga je prevzela zbornica v prepričanju, da »tržaški sejem ne sme umreti«. Za prihodnje leto pa je predsednik Trgovinske zbornice napovedal, da bo oljčni sejem deležen organizacijske podpore državne zveze zbornic Unioncamere, v kateri je sam podpredsednik. Tudi podpredsednik Pokrajine Walter Godina je bil očaran z okoljem, v katerem je potekala predstavitev, kar je med drugim v sozvočju z usmeritvijo pokrajinske uprave, da se dogodki v čim večji meri vračajo na ozemlje, iz katerega so zrasli. Tudi Pokrajina je želela na vsak način zagotoviti obstoj tržaških sejemskih prireditev, zato je zelo hvaležna Trgovinski zbornici in ji bo stala ob strani tudi v prihodnje, je zagotovil Godina, ki je na predstavitvi zastopal tudi Združenje oljčnih mest. Z leve Patrizia Andolfatto, Walter Godina, Antonio Paoletti in Alessandro Sietti na predstavitvi v Stari torkli kroma O številkah letošnje izvedbe sejma in o spremljevalnih prireditvah sta govorila Patrizia Andolfatto in Alessandro Sietti z Ariesa, medtem ko je Ciuk povedal, da bodo v kuharskem delu sejma letos v ospredju povezave, ki bodo simbolizirale 150-letnico Italije. Na letošnji sejem se je prijavilo približno 22 odstotkov več razstavljalcev iz vrst proizvajalcev, ki niso deležni institucionalne podpore, poleg njih pa se bodo predstavili tudi proizvajalci v režiji institucionalnih subjektov sektorja, začenši z deželno agencijo za kmetijstvo ERSA. Iz Italije bodo na sejmu zastopani proizvajalci iz Abrucov, Furlanije-Julij-ske krajine, Lacija, Kalabrije, Mark, Molizeja, Apulije, Sardinije, Sicilije, To-skane in Umbrije, iz tujine pa bodo prišli razstavljalci iz Slovenije, Španije, Hrvaške in prvič tudi iz Portugalske. Podroben program prireditve, ki se bo začela v petek, 18. marca, je na ogled na spletni strani www.oliocapitale.it. Specializirani sejem, s katerim bodo sodelovali tudi trgovci, ki bodo svojim strankam ob nakupih darovali bone za degustacijo v oljčnem baru, se bo končal v ponedeljek, 21. marca z razglasitvijo zmagovalcev petega tekmovanja Olio Capitale za najboljša olja v posa-meznigh razredih. (vb) PREVOZI - Turistična sezona Alitalia bo poleti povečala ponudbo poletov proti jugu Nove zveze s Catanio, Olbio in Lamezio Terme RONKE - Za začetkom poletne sezone je nacionalna letalska družba Alitalia povečala svojo ponudbo povezav z deželnega letališča FJK v Ronkah. Prva bo z 21. aprilom vzpostavljena neposredna povezava s Catanio na Siciliji, medtem ko bo od konca junija do septembra vzpostavljena tudi direktna zveza z Olbijo na Siciliji in z La-mezio Terme v Kalabriji. Kot so sporočili z letališča v Ronkah, bo te povezave mogoče prek Rima in Neaplja kombinirati tudi s poleti na druge destinacije. Vse tri poletne povezave bo Alitalia opravljala z letali bombardier CRJ 900, na katerih je prostora za 90 potnikov. Poleti za Catanio od 21. aprila bodo v začetku dvakrat tedensko, v poletnih mesecih pa se bodo povzpeli tudi do štirikrat na teden. Olbia in Lamezia pa bosta z Ron-kami povezani dvakrat tedensko (v soboto in nedeljo) od 25. junija do 11. septembra oziroma od 2. julija do 4. septembra. Po zaslugi teh novih povezav z letališča v Ronkah Alitalia izboljšuje svojo ponudbo poletov na jug države in na otoke, kar pomeni, da se odziva na potrebe odjemalcev. Poleti se namreč znatno poveča povpraševanje po poletih proti jugu, tako iz turističnih razlogov kot zaradi navade, da ljude po rodu z juga, ki živijo na severu, poleti odhajajo na obisk k svojim sorodnikom. Rezervacije za nove povezave so že v prodaji v potovalnih uradih, na spletni strani www.alitalia.it, na blagajni letališča v Ronkah ali prek call centra Alitalie. SLOVENIJA - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij Kampanja Kupujem slovensko postaja vedno bolj prepoznavna LJUBLJANA - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je te dni predstavila prve rezultate kampanje Kupujem slovensko in načrte za njeno nadaljevanje. Kampanja poteka že četrto leto zapored in kljub nepredvidljivim razmeram na trgu, so kmetijska in živilska podjetja odločena nadaljevati s projektom, ki je iz leta v leto pridobiva tudi večjo prepoznavnost pri potrošnikih. Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je predstavila rezultate raziskave, ki jo je izvedla jeseni 2010, pred obširnimi promocijskimi aktivnostmi in po njih. Sama prepoznavnost kampanje se je med anketiranci povečala od 33 odstotkov na 46 odstotkov. Spodbudna je predvsem informacija, da več kot polovica vprašanih, ki poznajo kampanjo, ve, da je kampanja Kupujem slovensko skupen projekt živilskih in kmetijskih podjetij. Večina letošnjih aktivnosti bo usmerjena v promocijo kampanje in izdelkov z oznako S na prodajnih mestih. Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc je na predstavitvi rezultatov ankete poudarila, da je kampanja sama že presegla »začetniške dvome«, sedaj pa je postala motivacija za sodelovanje med podjetji v živilsko-predelo-valni branži. Podporniki kampanje so do sedaj označili že več kot 500 izdelkov z oznako S, v letošnjem letu pa se bo ta številka gotovo še povečala. Povedala je še, da je vključevanje trgovcev v skupne promocijske aktivnosti pomagalo k večji prepoznavnosti kampanje, kar je pokazala tudi raziskava med potrošniki. Kampanja bo v letu 2011 po zagotovilih Zagorčeve nadaljevala s promocijskimi aktivnosti kot popotnico pričakovanemu sprejemu zakona o generični promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. Aleša Kandus Benčina, predsednica upravnega odbora Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, je v nadaljevanju pred- stavila položaj in aktualne razmere v panogi. Izpostavila je, da ima predelava hrane za gradbeništvom največji multiplikativni vpliv na okolje. Celotna prehranska veriga pomeni varnost in dobrobit države, žalostno pa je, da ima Slovenija le še 40-odstotno samooskrbo s hrano. Izpostavljenost dvigom cen prehranskih proizvodov ob dvigu cen surovin, pomanjkanju hrane, ali ob morebitnih izrednih dogodkih in rasti, je tako izjemno visoka, je poudarila. Trdnost prehranske verige zagotavljajo vsi - od naravne pridelave hrane na kmetiji do varne predelave hrane v proizvodnem podjetju, pa seveda do pravega mesta na trgovski polici, kjer ima potrošnik možnosti kupiti domači izdelek. Toni Balažič, predsednik uprave podjetja skupine Žito, je izpostavil, da so tudi sami predano vključeni v aktivnosti kampanje. Kampanja Kupujem slovensko po njegovem mnenju ne pomeni zgolj promocijo porekla, temveč ozavešča potrošnike o visoki kakovosti slovenskih izdelkov, vplivu kupovanja slovenskih izdelkov za ohranitev okolja in o zagotavljanju varne samooskrbe s hrano slovenskega naroda. Predsednik uprave Pivka perutninarstvo, Janez Rebec, povedal, da mora živilska industrija nadaljevati skupne promocijske aktivnosti. Do leta 2004 oz. do vstopa v EU slovenska živil-sko-predelovalna podjetja praktično niso imela konkurence, zato se je na promocijo slovenskih izdelkov nekako pozabilo. Po vstopu Slovenije v unijo pa je slovenska živilsko-predelovalna industrija sicer ohranila visoko kakovost izdelkov, ponovno pa je pozabila na promocijo svojih izdelkov. Prepričan je, da bo slovenski potrošnik znal prepoznati kakovost, pri čemer ga bo k temu potrebno vseskozi spodbujati. FINANČNI TOKOVI Uspel posvet Confindustrie in družbe Wartsila TRST - Studijski dan o sledljivo-sti finančnih tokov, ki sta ga tržaška Confindustria in družba Wartsila Italia priredila v avditoriju slednje v Bo-ljuncu, je pritegnil zelo veliko pozornost. Udeležilo se ga je namreč več kot 130 predstavnikov podjetij in odvetniških pisarn. V koordinaciji Gianluigija More-sellija iz družbe Wartsila so po pozdravnem nagovoru njenega predsednika Sergia Razeta, ki je hkrati tudi predsednik tržaških industrijcev, govorili predsednik civilne sekcije tržaškega sodišča Giovanni Sansone, Enrico Roccatagliata in Arnaldo Piccolo s tržaške prefekture, odvetnik Maurizio Consoli, Carlo La Rotonda s tržaške Confindustrie in Elisabetta Loy iz pravne službe koncerna Fincantieri. Vsak iz svojega zornega kota so osvetlili problematiko sledljivosti finančnih tokov in tako prispevali k uspehu visoko specializiranega posveta. Giovanni Sanso-ne je na koncu poudaril, da bi bil za prihodnost potreben večji posluh sodstva za podjetja, z neke vrste konzulenčno vlogo, in to s ciljem, da bi izboljšali izvajanje zakona. EVRO 1,3773 $ -G,3 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. marca 2G11 valute evro (povprečni tečaj) 11.3. 1 G.3. ameriški dolar japonski jen 1,3773 113,24 1,3817 114,78 ruski rubel 39,5820 62,3090 9,0845 39,4100 62,4290 danska krona 7,4582 0,86120 7,4581 0,85655 švedska krona 8,8130 7,8055 8,8115 7,7820 češka krona 24,335 1,2842 24,362 1,2920 estonska krona 15,6466 272,80 15,6466 272,98 poljski zlot 4,0412 3,9915 avstralski dolar 1,3768 1,9558 1,3782 romunski lev 4,1883 3,4528 4,1920 3,4528 latvijski lats 0,7067 2,2915 0,7065 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,3928 7,3925 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 11. marca 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,25800 0,30950 0,46150 0,14000 0,18000 0,25667 0,902 1,179 1,494 ZLATO (999,99 %%) za kg 32.774,28 € +145,67 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 11. marca 2G11 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,75 IMTTTDCI IDADA 3 -1,14 KRKA 1 1 IKA KOPER 60,75 1448 -0,25 -1 50 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 172,00 241 50 +0,61 -1 43 TELEKOM SLOVENIJE 84,00 -0,59 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 43,00 AERODROM LJUBLJANA 15,50 DELO PRODAJA 23,00 rrm on nn -3,12 ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 15,98 £ nn -- NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,08 h/ll iMnTCCT i: An -1,51 KOMPAS MTS NIKA 7,20 15 20 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 14,01 7,50 24,29 +7,77 -0,66 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 329,50 65,90 180 00 -0,15 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 100,05 17,30 -2,70 +0,05 -0,80 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 11. marca 2G11 -1,GG delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,128 100,00 1622 -1,31 -1,77 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 2,336 -0,37 -2,34 -1 59 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,925 2,93 -1,48 -1 36 EDISON ENEL ENI 0,87 4,15 1746 -0,62 FIAT FINMECCANICA 6,34 -0,74 +0,00 -1 81 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,93 15,52 -1,90 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,328 12 48 -1,52 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 22,97 4618 +4,61 -1,84 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 7,5 -0,22 -1,57 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,35 6,045 1435 +0,51 -0,33 -2 18 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 35,92 -0,91 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,888 9,04 113 -0,66 -0,93 TENARIS TERNA 16,14 +0,44 -0,49 +0 18 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,366 0,08 -1,22 UNICREDIT 7,005 1,77 -1,27 -1,17 SOD NAFTE (159 litrov) 100,68 $ -G,47 IZBRANI BORZNI INDEKSI 11. marca 2G11 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 824,52 -0,52 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 2.252,45 1 CiAfy Çft -0,79 FIRS, Banjaluka RAIAY 1 ^ RiV\nrnrl 1.046,56 1.887,40 +0,31 -0,02 -0 16 Beiex 15, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai^/n 773,88 320,67 1 813 67 +0,41 +116 bifx, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.668,77 -0,92 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.044,09 +0,50 Nasdaq 100 2.299,26 +0,66 S&P 500, New York 1.304,28 +0,71 MSCI World, New York 1.313,55 -1,94 DAX 30, Frankfurt 6.981,49 -1,16 FTSE 100, London 5.828,67 -0,28 CAC 40, Pariz 3.928,68 -0,89 ATX, Dunaj 2.793,00 -0,49 PX, Praga 1.217,0 +0,40 EUROSTOXX 50 2.948,43 -0,70 Nikkei, Tokio 10.254,43 -1,72 STI, Singapur 3.043,49 -1,04 Hang Seng, Hongkong - - Composite, Šanghaj 2.935,61 -0,73 Sensex, Mubaj 18.174,09 -0,84 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 12. marca 2011 5 SLOVENIJA TA TEDEN Isti DNK - klientelizem in korupcija Vojko Flegar Če Sloveniji česa v dvajsetletni zgodovini njene samostojnosti ne manjka, potem so to orožarske afere. Od leta 1991 se jih je nabralo nekaj: prodaja orožja, ki ga je zapustila jugoslovanska vojska, tranzit orožja za Hrvaško in BiH v času, ko so bile vse države, nastale iz razpadle SFRJ, pod mednarodnim em-bargom za nakup orožja, nakup izraelskih havbic, posodobitev tankov in nakup švicarskih letal v devetdesetih letih, v zadnjem desetletju pa, denimo, nakup finskih osemkolesnih oklepnikov patria in (kar sicer ni orožje, je pa bil nakup za vojsko) poljske bolnišnice. Stotine milijonov evrov so šle čez mizo ob teh poslih, skupno najbrž ne veliko manj kot milijarda, vsak ima svoje »osumljence« za provizije ali celo podkupnine, skorajda je ni stranke, ki ne bi bila v vladi, ko je bil ta ali oni sklenjen in - nobena od teh kupčij ni bila doslej »brez ostanka« razčiščena. Seveda se ti orožarski posli med seboj tudi razlikujejo, bistvena ločnica med njimi pa je »stran«, na kateri se v njih pojavlja Slovenija. Dvakrat, v prvo omenjenih primerih, je bila namreč bodisi prodajalec bodisi »logist«, če sploh kdo, pa zelo malo ljudi ve, kam je šel denar od teh v neurejenih poosamosvo-jitvenih razmerah in skrivnostno izpeljanih prodaj (in morebitnih »tranzi-tnin«) in koliko ga je bilo. V obeh primerih, ki sta te dni znova izbruhnila z vso silovitostjo, je glavno ime, ki se pojavlja, Janez Janša, predsednik (ta parlamentarni sklic največje opozicijske stranke) SDS, nekdanji premier in še prej obrambni minister (v času slovenskega osamosvajanja in nekaj let potem). S preiskavami prodaj orožja, ki ga je v skladiščih na slovenskih tleh jeseni leta 1991 pustila umikajoča se jugoslovanska vojska, so se ukvarjale parlamentarne komisije, o njih je napisanih nekaj (tudi debelih) knjig in zaradi njih so že nekajkrat izbruhnile notranjepolitične napetosti. Verjetno najhujša leta 1994, ko so vojaški obveščevalci pri Depali vasi »prestregli« civilista - zaradi incidenta je takratni premier Janez Drnovšek odstavil Janeza Janšo kot obrambnega ministra. A čeprav so se menjavale vlade in z njimi obrambni ministri, generalni državni tožilci in direktorji policije, poslanci in navsezadnje novinarji, ki so poskušali zadevi priti do dna, je do danes bistvo teh poslov, v glavnem gotovinskih, ostalo zavito v nekaj nepredirnih tančic. Tako ni nenavadno, da ti orožar-ski aferi občasno izbruhneta brez razvidnega povoda. Tokrat se je začelo s knjigo avstrijskega novinarja, ki je na slovensko-hrvaške kupčije z orožjem naletel v okviru preiskovanja poloma celovške banke Hypo, ki je očitno dolga leta širila svoje poslovanje na Balkanu tudi s sumljivimi posli. Eden izmed sogovornikov iz Hrvaške v knjigi namreč Janši (in takratnemu slovenskemu notranjemu ministru Igorju Bavčarju) očita, da sta za tranzit orožja za Hrvaško čez Luko Koper zahtevala podkupnine. Teh navedb doslej drugi hrvaški vplivneži iz tistega časa niso potrdili, se je pa z novimi v anonimnem nastopu za slovensko javno televizijo pojavil nekdanji slovenski vojaški obveščevalec. Ta je, najbolj na kratko povzeto, izjavil, da je glavnino denarja od prodaje orožja jugoslovanske vojske »pospravil« ozek krog ljudi, ki so to trgovino v času Janševega ministrovanja vodili. Janša je vse te obtožbe zanikal, njihovo »pogrevanje« pa pripisal nevero-dostojnim pričam ter dejstvu, da vladi ne gre od rok premagovanje gospodarske krize, zaradi česar da levosre-dinska koalicija preusmerja pozornost javnosti. Hkrati je vladi predlagal, da objavi poročilo o trgovini, ki ga je ob primopredaji leta 1994 izročil nasledniku na mestu obrambnega ministra. Ker pa so se v javnosti nemudoma pojavile zahteve, da bi bilo končno treba objaviti prav vse dokumente v zvezi s poosamosvojitveno trgovino z orožjem, je zdaj očitno v težavah tudi vlada. Soglasja o tem med koalicijskimi strankami ni, pa tudi znotraj njih ni enotnosti: vodja poslanskega kluba največje vladne stranke je, denimo, za razkritje, strankina obrambna ministrica temu nasprotuje, premier Borut Pahor pa je v četrtek menil, da gre za občutljive zadeve, zato je treba dobro premisliti. V javnosti se tako spet poraja občutek, da so v orožarskih poslih sodelovali »vsi«, zato nihče, ne glede na še tako vroče politične razprtije in osebne diskvalifikacije, nima interesa (čeprav so morebitna kazniva dejanja že zastarala), da bi resnica kadar koli prišla na dan. In krepi se neprijetno spoznanje, da imajo dvomljive preprodaje orožja iz prvih osamosvojitvenih let, dvomljivo prvo (certifikatno-pidov-sko) obdobje privatizacije in spodleteli menedžerski prevzemi v drugem obdobju isti »DNK odtis« - klientelizem in korupcijo. HRVAŠKA - Pogovori parlamentarnih strank Josipovic: HDZ želi volitve po sklenitvi pogajanj z EU ZAGREB - Hrvaški predsednik Ivo Josipovic je na novinarski konferenci ocenil, da so bila včerajšnja večurna posvetovanja s predsedniki parlamentarnih strank "izjemno uspešna". Poudaril je, da vse stranke, razen Hrvaške stranke prava (HSP), močno podpirajo strateški cilj države, vstop v EU, medtem ko se s HDZ razhajajo glede datuma parlamentarnih volitev. Hrvaški predsednik je dejal, da tokrat "ni bilo zmagovalcev niti poražencev", ter da so po zamiranju političnega dialoga od- www.primorski.eu i klikni \ in izrazi svoje mnenje Kaj ti pomeni praznik ob 150-letnici združitve Italije? O Pomembno obletnico za državo, v kateri živim Sem italijanski državljan, zato je to tudi moj praznik Kot Slovenec praznik spoštujem, a ga ne čutim za svojega Dela prost dan prta vrata za nadaljevanje pogovorov o ključnih političnih vprašanjih države tako znotraj vladne kot opozicijske koalicije ter med vlado in opozicijo. Kot je pojasnil, v vladni koaliciji obstajajo različna mnenja o datumu parlamentarnih volitev, večina parlamentarnih strank pa zahteva točen datum volitev. Povabil je opozicijske stranke, naj pustijo nekaj časa vladni koaliciji, da bi poenotila stališča. Izpostavil je, da se v HDZ izogibajo določitvi datuma volitev, medtem ko vladni stranki Hrvaška kmečka stranka (HSS) in Samostojna demokratska srbska stranka (SDSS) pričakujeta volitve jeseni, najpozneje novembra. Novinarje je obvestil, da opozicijske stranke zahtevajo čim večji časovni razmik med parlamentarnimi volitvami in referendumom o vstopu v EU, da bi se izognili morebitnim negativnim posledicam notranjepolitičnih razmer na izid referenduma. "Nekatera bistvena vprašanja bi ostala zamegljena, državljani pa bi se odločali o vstopu v EU na podlagi afinitet do določenih strank," je strahove opozicije pojasnil predsednik. Josipovic je še ocenil, da kampanja za afirmacijo EU na Hrvaškem zamuja, ter da bi vsi tisti, ki si prizadevajo za vstop Hrvaške v EU, posebej pa vlada, morali državljanom jasno in transparentno predstaviti, kaj bodo dobili z pridružitvijo. Predsednikovo izjavo so neposredno predvajali na hrvaškem radiu. Predsednica HDZ, premierka Jadranka Kosor je ocenila, da so bili pogovori z Josipovicem zelo odprti, ter napovedala, da bo v začetku prihodnjega tedna na pogovor povabila predsednike strank vladne koalicije, s katerimi bodo obravnavali včerajšnja posvetovanja ter "sprejeli nekatere odločitve". Potem bo vnovič povabila tudi voditelje opozicijskih strank, da bi poskusili obnoviti zavezništvo za Evropo glede sklenitve pogajanj z EU, ter se dogovorili o datumu parlamentarnih volitev. Večina opozicijskih strank je zavrnila povabilo Ko- Jadranka Kosor sorjeve na srečanje na vladi, ker ocenjujejo, da je o stanju v državi s premierko potrebno razpravljati v parlamentu. "Naj spomnim, da sem že nekajkrat jasno povedala, da bodo parlamentarne volitve do konca leta 2011, čeprav je zakonski rok do marca 2012," je dejala Kosorje-va, ki je poudarila, da ne bo popustila pritiskom, da nujno razpišejo volitve. Kot je pojasnila, v primeru takojšnjih volitev tehnična vlada ne bi mogla sprejemati odločitev, ki so potrebne za sklenitev pogajanj z EU, ki jih premierka pričakuje junija letos. (STA) SKLAD MITJA CUK SVETUJE Vsakdanjik z otrokom Velikokrat smo že imeli priložnost povedati, da se učitelji pritožujejo nad vedno manjšim številom otrok, ki so ob všolanju sposobni primerne koncentracije za učenje. Če pa se že zgodi, da vsaj navidezno poslušajo, niso sposobni prejete informacije pravilno razumeti, se aktivno vključiti v pogovor ali izpeljati svoje delo dovolj pazljivo. In k temu dodajajo, da niso sposobni čutiti z drugimi ljudmi, saj se že svojim občutkom in razpoloženju ne posvečajo dovolj. Razvojni psihologi pa hkrati poudarjajo, da pa tisti otroci, ki znajo biti dobri poslušalci, se hitreje naučijo branja in pisanja, so bolj priljubljeni pri vrstnikih in so kasneje v poklicnem življenju uspešnejši. Ze dojenčki znajo biti dobri poslušalci; staršem preostane le naloga, da ta otrokov dar negujejo, gojijo in utrjujejo. Otroci zaznajo pomen poslušanja dejansko le takrat, ko so tudi sami »poslušani« in dobijo občutek, da jih drugi (beri: odrasli) jemljejo resno. Da znamo otroka poslušati, je bistveno. Kdor rad govori s svojim otrokom, kdor z njim deli svoje izkušnje, zna z malčkom razpravljati in to počenja dovolj pogosto, gradi dobro osnovo. Kateri koli dober medčloveški odnos sloni na sposobnosti poslušanja drugih. Včasih mislimo, da je komuniciranje z otroki zelo enostavno, saj ne more biti težko govoriti z otroki. Ko pa, spoznamo otroka, ki stresa besede kot dež, se upravičeno lahko vprašamo, ali to ni pokazatelj nekega nelagodja. Kakor da bi otrok ne imel prave priložnosti za normalen pogovor, kadar pa ima besedo, ga nič ne more ustaviti. Potrebno je veliko potrpljenja za to, da otroku razložimo, da včasih ni kateri koli trenutek primeren za vsak pogovor. Če nas torej otrok nekaj sprašuje, medtem ko hitimo s pripravljanjem kosila, in se ne moremo zadostno posvetiti njegovemu razmišljanju, mu to odkrito povejmo in se ne pozabimo kasneje zopet vrniti na pogovor, ki smo ga zaradi trenutnih razmer morali prekiniti. Nič kaj neobičajen ni prizor, da se oče vrne iz službe, otroci pa navalijo nanj s svojimi problemi, vprašanji, dokazovanji in naštevanjem vsega, kar se jim je tistega dne pripetilo lepega in grdega. Človeško je, da se jim oče ne more dovolj pozorno posvetiti. Tako je najboljše, da si izposluje kratko pavzo, pride nekoliko k sebi, se osveži in se šele za tem posveti otrokom. To mora otroku dati razumeti. Kadar pa otroka posluša, naj ga posluša čisto zares, ne glede na to, kako sam ocenjuje tisto, kar mu otrok govori. Morebiti je tisto zanj nepomembno, za otroka pa ima zelo velik pomen, zlasti če gre za stvari, ki jih je doživel prvič. Če pa bi se oče slučajno pretvarjal, da posluša, čeprav tega ne počne, naj ve, da se otroci tega takoj zavedo. Kot če bi imeli nekakšen šesti čut za iskrenost staršev. Vsak dan naj starši posvetijo nekaj pozornosti tistemu, kar otrok pripoveduje o svojih dnevnih doživljajih. S svojimi otroki vzpostaviti dialog že od vsega začetka je po mnenju strokovnjakov bistveno. Očetu in materi bodo na tak način otrokovi problemi in doživljaji vedno dovolj blizu in otrok se bo tega zavedal. Starši naj bodo otroku v oporo, hkrati pa naj se mu ne nadomeščajo in naj ne rešujejo problemov namesto njega. Lahko se staršem zgodi, da imajo sicer otroka zelo radi, pa se včasih ob pogovoru z njim dolgočasijo, posebno ob dneh, ko ta na dolgo in široko razlaga stvari. To je povsem naravno: niso vsi ljudje dobri govorci in ni vsak dan enako primeren za poslušanje zlasti tistih pripovedi, v katere se po vsaki tretji besedi vtakne »in potem«. Morebiti bi si starši lahko pomagali tako, da bi zastavljali vmesna vprašanja. Ta bodo vsaj nekoliko poživila pripoved. Pomembno pa je, da otroku pokažejo, da ga želijo poslušati. Če je otroku to povsem jasno, ni problema če otrokov govorni tok brez konca in kraja ustavimo. Nič nam ne bo zameril, saj mu bo jasno, da gre za »začasen ukrep«. Vendar mora biti prekinitev primerno pripravljena, ne groba, da bi ne pokvarila tistega pogovornega vzdušja, ki je dalo otroku vedeti, da je poslušan. Naše poslušanje otrok mora biti aktivno, če uporabimo besedo, ki je značilna tudi za moderno učenje. Tako, kakršnega posvetimo svojim najboljšim prijateljem, da bi jim pomagali, če je to potrebno, jih potolažili, jih podprli, občutili veselje, krivico ali zadovoljstvo skupaj in jim pomagali, kadar je to potrebno, poiskati rešitev za problem. Tudi pri poslušanju pa učin-kujmo starši kot vzornik, čeprav otroku ni lahko slediti takemu vzorcu obnašanja. Vsak človek se mora za sposobnost poslušanja učiti potrpljenja, privajati pustiti tudi druge do besede in do izražanja svojega mnenja, premisliti, se koncentrirati in izbirati, kaj bo povedal in česa ne. Slišati in poslušati sta dva pomembna trenutka za učenje, za družino in za poklicno življenje. Šola nas uči branja, pisanja in računanja, ne uči pa nas primernega poslušanja, čeprav je prav ta sposobnost bistvena za vsako zdravo komunikacijo. Če se naučimo poslušati in tega naučimo še svoje otroke, ne bomo mogli preslišati pomembnih informacij. V odnosu do svojih otrok pa bomo gotovi, da otroka z dnevnim pogovorom in zlasti s poslušanjem doživljamo dan za dnem, da ga dobro poznamo in vemo, kako reagira na najrazličnejše spodbude ali težave. Mati in oče morata otroka predvsem nagovarjati sama, ne pa zvračati odgovornost na druge, npr. na šolo. Za primerno zadovoljno družinsko življenje je potrebna dobra volja. Nič ne pride samo od sebe. Te ni vedno lahko dosegati, saj vsakdanji problemi prežijo na očeta in mamo. Vendar je treba poiskati tu pa tam kakšno nišo in ustvariti priložnost za sprostitev, zlasti takrat, ko smo v družini vsi skupaj. Čim več takih skupnih priložnosti je na voljo, tem koristneje bo to skupno preživljanje časa vplivalo na oblikovanje mlade otrokove osebnosti. Pri tem je dialog osnova. Vendar ta ni dovolj. Pri vzgoji so pomembne tudi vrednote. Sliši se zelo nemoderno, zato ponovimo, kaj to so. Kaj je to svoboda, enakost, bratstvo ali točnost, red in samodisciplina? Čeprav so nekateri družinski terapevti prepričani, da ni pravega dokaza, da so nekatere vrednote pomembnejše za pravo družinsko življenje kot druge, je povsem razumljivo in elementarno, da odrasli v družini živijo po vnaprej izbranih vrednotah, v katere verjamejo. Pri taki vzgoji ne gre več za to, da bi se na vsak način oklepali nekih družbenih konvencij, pač pa za to, da bi otrokom posredovali zavest, da obstajajo tako osebne kot družbene vrednote, ki se jih splača spoštovati. Naš družinski dialog naj bo torej usmerjen tudi v vzgojo k vrednotam. Otroku dati osnovno usmeritev, s katero bo lahko živel in se vključil v širšo družbo. Tega ne bomo nikoli dosegli z nekim »pridi-ganjem zviška«, pač pa le z vsakdanjimi stiki, vsakdanjim pogovorom, vsakdanjim poslušanjem otrok. Ob vsakdanjih stvareh si lahko otrok ob primernem pogovoru in v družbi staršev zgradi najboljšo osnovo za obravnavanje in reševanje moralnih problemov, ki so lahko lažje ali težje narave. (jec) 6 Sobota, 12. marca 2011 DNEVNE NOVICE / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Premiera na malem odru Podoba ozkosrčnosti in nasilnosti v medčloveških odnosih Režiser Dino Mustafič je dramo Arthurja Schnitzlerja učinkovito postavil v današnje dni Rondo, Arthur Schnitzler Režija: Dino Mustafic Prevod: Lučka Jenčič Priredba: Željka Udovičic Scena in video: Dragutin Broz Kostumi: Leo Kulaš Glasba: Vladimir Pejkovic Oblikovanje luči: Rafael Cavarra Lektor: Jože Faganel Produkcija: Slovensko stalno gledališče s podporo Pokrajine Trst Igrajo Maja Blagovič, Luka Cimprič, Mairim Cheber, Romeo Grebenšek, Lara Komar, Vladimir Jurc, Jure Kopušar, Primož Forte, Nikla Pe-truška Panizon, Gojmir Lešnjak Ko je leta 1886 avstrijski pisatelj in dramatik Arthur Schnitzler spisal dramo Reigen (Vrtiljak), se je zavedal, da bo z njo povzročil veliko zgražanja s strani dobro-mislečih, kot se je tudi zgodilo, saj je delo doživelo resnično krstno uprizoritev šele štiriintrideset let pozneje in še takrat med velikimi polemikami. Na videz je spotakljiv zaplet, ki niza deset ljubezenskih srečanj, pravzaprav deset spolnih odnosov, ki pa niso realistično prikazani na odru, med desetimi dvojicami ljudi, v katerih eden od dveh protagonistov enega prizora nastopa v naslednjem: prostitutka sreča vojaka, nato vojak sreča služkinjo, služkinjo zapelje mlad go- spod, ki se nato sreča z mlado damo iz visoke družbe, mlada dama spi s soprogom, soprog pelje ljubko gospodično v separé elegantne restavracije, gospodična gre s pesnikom v njegovo stanovanje, pesnik preživi noč z igralko, igralka sprejme bogatega grofa, grof prespi pri prostitutki iz prvega prizora in s tem se vrtiljak sklene, vendar je slutiti da se, morda z drugimi protagonisti, v bistvu nadaljuje v nedogled. Schnitzlerju seveda ni bilo do tega, da bi gledalce zabaval z žgečkljivim prizori na meji pornografije, nasprotno v drami dolgi niz v bistvu mehanskih in nekako prisilnih spolnih srečanj vzbuja nelagodje, drugega stika v dvojici ni, pravzaprav ni nikakršne komunikacije, saj vsak član para zasleduje le svoje želje in se sploh ne zaveda, da ima tudi sobesednik svoje želje. Iz drame veje slutnja, da ta ozkosrčnost in nezmožnost komunikacije zajema vsa področja človekovega bivanja; poleg tega so v njej zaobjeti še drugi motivi, kot je, denimo, nasilnost in nadvlada moških nad ženskami, ki sta še najbolj razvidna. Kljub spremembam v družbenih konvencijah na področju spolne svobode, ki jih je čas prinesel od preloma med devetnajstim in dvajsetim stoletjem, Schnit-zlerjeva drama v gledalcu še vedno vzbuja samokritično nelagodje ob neprizanesljivi, a verodostojni sliki medčloveških od- nosov, ki jih opisuje avstrijski dramatik in ki se v bistvu niso spremenili, kot dokazuje tudi predstava, ki jo je za Slovensko stalno gledališče z naslovom Rondo postavil režiser Dino Mustafic in ki je ta teden doživela premiero v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma. Schnitzlerjev izvirnik je v Mustafičevi odčitavi in v priredbi Željke Udovičic zelo učinkovito postavljen v današnje dni in protagonisti predstavljajo tipične like naše dobe: v vojaku gledalci prepoznavajo člana mirovne misije na enem od številnih kriznih območij, služkinja je postala tajnica in njen zapeljivec je yup-pievski delodajalec, gospa iz visoke družbe in njen soprog sta muslimana, kar ponazarja njuno drugačno miselnost v primerjavi z ostalimi liki, ljubko gospodično je zamenjal travestit, kar poudarja transgresijo pravovernega muslimana, namesto grofa nastopa novo obogateli lastnik klavnic, ki mu denar daje privilegije, a mu pomanjkanje sofisticiranosti še ne dovoli vstopiti v vladajoči razred. Mustaficeva predstava ne zasleduje nikakršne realističnosti, še posebej ne v prikazovanju spolnosti med protagonisti; nasprotno člana nastopajočega para sta še najpogosteje postavljena na oddaljene strani odra in obrazno mimiko orgazma in vzburjeno hropenje izvajata dva različna igralca. Poleg tega je marsikdaj v veliki me- Levo deset interpretov pred zidom, desno pa par Selma-Jupi kroma ri poudarjena grotesknost, vendar je končni učinek predstave skrajno realističen in prepričljiv, saj se v gledalce po malem za-leze groza nad nazorno podobo sebičnosti, ozkosrčnosti in nasilnosti družbe, kateri sam pripada. Predstava je zelo lepa tudi z vizualne plati, zlasti zaradi domiselne uporabe video posnetkov, ki razgibavajo preprosto belo sceno z visoko stopnico in zidom, na katerega se igralci vzpenjajo. Poleg tega je v predstavi velik poudarek na gibu, ki daje dodatno dimenzijo nastopajočim likom, katerim igralci z občutkom dajejo nazornost in verodostojnost. Luka Cimprič je oholo objestni vojak, Mairim Cheber je naivna, moški objestnosti podrejena tajnica, Ro- meo Grebenšek je sebični, vase zaverovani yuppievski poslovnež, Lara Komar je navidezno nedolžna mlada muslimanska žena, Vladimir Jurc je njen buržujsko hinavski soprog, Jure Kopušar je travestit zdaj nežnega zdaj trdega značaja, Primož Forte je pesnik, ki precenjuje svojo umetniško nadarjenost, Nikla Petruška Panizon je zvezdniško nastrojena igralka, polna kapric, Gojmir Lešnjak je nedavno obogateli taj-kun, ki se ni še naučil prefinjenega zlaga-nega vedenja v visoki družbi, Maja Blago-vič je prostitutka, ki so ji ta poklic verjetno vsilile razmere, a svojo usodo sprejema z neproblematično preprostostjo in je verjetno v medčloveških odnosih še najbolj poštena od vseh. (bov) TOMIZZEV DUH Fritaja za oblast Milan Rakovac Ma ča da nimamo Hrvati samo Ivicu Kostelica i kuntrat z Slovenijon za kunfin, nego vero kako da imamo i arapskega kuraja, pak smo se levali de-monštrirati, tutti in piazza, a la araba, ma guarda un po (by Frassica): Ter san citira na uven mistu kako je reka meštar Mastnak v Dnevniku da je jedina diferienca mrež arabskih i naših ljudi ča se uoni fidaju demon-štrirati proti mižieriji, a mi ne. Pak piše Boštjan Videmšek v Delu: „Sporočilo arabske revolucije je globalno: kljub vse bolj ostri vladavini kapitala, izgi-njanjo poslednjih ostalin socialne države, militarizaciji in nenačelnim koalicijam protestniki dokazujejo, da se ljudska volja upre tudi najmočnejšemu re-peresivnemu aparatu in ga z vstraj-nostjo ter moralno superiornostjo stisne v kot, iz katerega ni mogoče pobegniti"... Cio e, xe che dovessimo, noi qua, imparar qulacossa de i nostri fradei ara-bi! Je reka ekonomist Mr. Zdravko Mršic još tržu dijagnozu: "Svi narodi stenju po tiranijom kapitala, bio me- hanizam dominacije demokracija, au-tokracija ili diktatura. Do prevrata mora doči. Cilj je država koja če pomoči narodu da se sam hrani, kao što se uvi-jek i hranio". Prekipjelo je narodu, siromaštvo je posvud, cijene skaču u nebo, plače i penzije su sve manje, i sve manje ljudi prima plaču, a "posljednji metri" maratona zvanog članstvo u EU, i godina parlamentarnih izbora, čine to - da vlada pomalo gubni kontrolu nad sitauci-jom, nad sobom, nad nama. Slavonski kmetje s traktorji blo-kiraju ceste, pravijo, pojoč "Imao bih da sam krao", da bodo pobrali vsa jajca, prišli na zagrebški Markov trg, pred vladno palačo, in naredili takšno frita-jo (kajgana), kakršne še nikoli ni bilo na Hrvaškem. Protestirajo vojni veterani, sindikati, kmetje, huligani, Laburisti so prinesli v vladin urad več kot 61.000 potpisov za odstop vlade HDZ-ja ... Ampak, imamo nove metode protesta; tudi na Hrvaškem kot da je prvič prek Mediterana prišla facebook revolucija; po Zagrebu (tudi Osijek, Rijeka, Slavonski brod ... ) večkrat na teden para- dirajo mladi ljudje in zahtevajo odstop vlade, požigajo zastave HDZ-ja, SDP-ja, in - evropsko ... Vlada je u proble-mima, kao i mi, radništvo trpi, ali nezadovoljni su i poslodavci, kojima se vlada dodvorava neuvjerljivim i neefi-kansim mjerama razvoja.Predsednik lige Ebel: Morda bomo Salzburg celo izločili iz lige za to sezono V Španiji bodo vozniki zaradi naftne krize poslej vozili počasneje Ljubljanska borza: SBI TOP teden začel z rahlo rastjo Piše Dnevnikov kolmnist Dejan Kovač: "Z državo v delodajalski postelji si je ta dialog mogoče zamišljati le na ulici - vsaj do volitev, ko imajo tudi delojemalci pravico podati oceno oblastnikom, kar pa jim pri vse bolj zgoščeni in neinventivni evropski partitokraciji daje malo možnosti izbire. Lep dokaz za to je Irska, kjer so na izrednih volitvah volilci resda kaznovali dolga leta vladajočo stranko, a niso dobili alternativne rešitve iz položaja, v katerega jih je spravila. Fine Gail ne bo njihova poga-jalka, ampak zgolj nova priležnica ev- ropskemu in širšemu kapitalskemu lo-biju, ki sta jim zategnila pasove in osušila denarnice, dialog pa bo potekal kot doslej, torej z vsiljenimi rešitvami... Zanimivo bo opazovati, kdaj se bo evropski politiki, ki je vse bolj odtujena od svoje baze in sestavlja optimistična poročila o razcvetelem socialnem dialogu, zgodila tviter revolucija. 25 milijonov nezaposlenih v statističnem poprečju predstavlja skoraj milijon duš na članico EU, ki za zdaj z vse bolj ogroženo starejšo populacijo še molčijo v dokaj udobnem, a hitro izginjajočem evropskem socialnem kokonu"... Alora, liberalistično lupanje prazne slame nema zbilja veze sa stvar-nošcu globalizacije; demokracija, au-tokracija, diktatura, ganz egal! Svi režimi uzimaju sve, a narodima ostvalja-ju mrvice, a ovako nešto dogadalo se prije Francuske revolucije, i sadašnje VELIKO BUDENJE NARODA jest sve više i više svjetski pokret, kojega više ni-šta nece zaustaviti. Širi se krug gradanske svijesti, i kako piše kolega Danko Plevnik, riječ je o lijepoj revoluciji, uporno i dosljed- no - nezadovoljan narod stalno izlazi na ulice, trg opet postaje AGORA. Deša-va se , uz to, TWITTER & FACEBO-OK FREEDOM ORGANIZATION; internetska revolucija je nezaustavljiva, u nekoliko sati organiziraju se pohodi za slobodu javne riječi, i javnost se više ničime ne može ušutkati: Ušutkati treba zagovornike libe-ral-kapitalizma, ukazujuci im da upro-paštavaju i nas i sebe, i cijeli svijet, i da to tako više nece ici. Sjeverna Afrika po-kazla je nadmenoj Europi (i svima ostalima) moc golorukog čovjeka, onog istog koji je naoružan samo strpljenjem, dosljednošcu, isitnom i moralom; kategorije koje je „cilvizirani" svijet sko-ro do kraja u sebi uništio. I zato Portugal, Španjolska, Francuska, Italija, Grčka nisu u stanju sagledati vlastitu historij-sku poziciju, nego kombiniraju i vari-raju istrošene sheme jednog istrošenog sistema. Prije četrdeset godina, Milo-van Dilas je točno dijagnosticirao: "co-munism is a spent force", komunizam je istrošena sila, danas, i kapitalizam je isto tako istrošena sila... Ali, evo, stva-ra se nova socijalna sila! Sobota, 12. marca 2011 7 r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu TRŽAŠKA PREFEKTURA - Od 17. marca posebna spletna stran ob 150-letnici združitve Italije Praznovanje s pozornostjo do pisane tržaške stvarnosti Objavljena bodo tudi dela dijakov licejev Galilei, Carducci in Prešeren, ki so se posvetili tudi slovenskemu pogledu Tržaška prefektura se bo poslužila interneta, da državljanom omogoči čim širšo soudeležbo pri praznovanju 150. obletnice združitve Italije (1861-2011), ki bo višek doseglo prihodnji četrtek, 17. marca. Ravno na tisti dan bo namreč zaživela posebna spletna stran, na kateri bodo našle mesto pobude, ki so jih nekatera krajevna združenja in šole pripravile ob tej priložnosti, obiskovalci pa bodo imeli tudi priložnost spoznati del zgodovine Slovencev oz. slovenski narodni program v obdobju t.i. pomladi narodov v 19. stoletju. Pobudo, pri kateri sodelujejo še združenji Radici&Futuro in Amici del Caffe Gambrinus, Univerza v Trstu, Pokrajinski šolski urad za Trst, predvsem pa liceji Galileo Galilei, Giosue Carducci in France Prešeren, je prefekt Alessandro Giacchetti predstavil včeraj dopoldne na tržaški prefekturi, kjer je do izraza prišel predvsem projekt Odmevi združene Italije v Trstu (Echi a Trieste dell'Italia uni-ta), pri katerem sodelujejo liceji Galilei, Carducci in Prešeren. Gre za projekt, ki je nastal na pobudo združenja Radici&Fu-turo s ciljem spodbuditi mlade italijanskega in slovenskega jezika h kritičnemu razmišljanju o procesu združevanja Italije in širjenju poznavanja stvarnosti naših krajev v preostalem delu Italije, pri njej pa sodelujejo tudi združenje Letterature dal Fronte ter srednje šole iz Cassina v srednji Italiji. Kot je povedala ravnateljica liceja Galilei, ki je nosilec projekta, Lucia Negrisin, se je ravnateljem in profesorjem zdelo zanimivo primerjati in analizirati proces italijanske združitve v odnosu s tržaškim ozemljem in Primorsko, ki ju zaznamuje prisotnost več narodov in jezikov. Pri projektu je soudeleženih približno dvesto dijakov in petnajst profesorjev omenjenih li-cejev, ki so lani jeseni uvodoma prisluhnili predavanjem zgodovinarjev Tullie Catalan, Jožeta Pirjevca in Fulvia Senardija, nato pa so se porazdelili po skupinah, od katerih je vsaka začela obravnavati določeno temo, ki so jih včeraj orisali dijaki treh licejev (za licej Prešeren je spregovorila dijakinja 3. klasičnega liceja Moira Berginc). Na šolah so se tako posvetili primerjavi med nekdanjim in sedanjim Trstom, tržaški toponomastiki, povezani z združitvijo Ob prefektu Alessandru Giacchettiju (na sliki desno stoje) so projekt predstavili tudi dijaki sami (na sliki spodaj) Italije, odmevom slednje v tržaškem tisku ter iredentizmu in liku Guglielma Oberdana. Dijaki 1., 2. in 3. klasičnega liceja Franceta Prešerna pa so se lotili preučevanja povezav med italijanskim risorgi-mentom (preporodom) in narodnimi gibanji slovanskih narodov, dalje primerjanja med risorgimentom in programom Zedinjene Slovenije (v ta namen so prebrali t.i. Albertinski statut Piemonta, ustavo Rimske republike, program Zedinjene Slovenije in narodni program hrvaškega sabora). Pozornost pa so posvetili tudi beneškim Slovencem, ki so leta 1866 kot prvi Slovenci prišli v okvir nove italijanske države. Tu so dijaki liceja Prešeren prebrali zlasti dela čedajskega odvetnika in Garibal-dijevega borca Carla Podrecce. Mentorji so profesorji Marta Ivašič, Majda Artač, Neva Bizjak, Daria Betocchi, Nada Gerželj in Tatjana Miletic. Na spletni strani prefekture, ki bo zaživela 17. marca, bodo poleg tega objavljene tudi pobude združenja Amici del Caffe Gambrinus, ki jih je včeraj orisal predsednik Giovanni Esposito in med drugim obsegajo preučevanje vloge operne glasbe in zgodovinskih kavarn v italijanskem narodnem gibanju, prve svetovne vojne kot četrte vojne za italijansko neodvisnost, kinematografije in založništva. Združenje predlaga tudi, naj si 17. marca vsi podajo roko v pozdrav in voščilo ob 150. obletnici. Če se povrnemo k šolam, pa bo od 17. do 19. aprila delegacija licejev Galilei, Carducci in Prešeren svoj projekt predstavila tudi v Turinu v okviru praznovanj ob jubileju. Vsekakor, so pouda- rili na včerajšnji predstavitvi, delo še ni končano, saj bodo dijaki še naprej raziskovali. Tudi spletna stran prefekture bo pravzaprav stran v nastajanju, saj bodo obiskovalci imeli možnost dodajati svoje komentarje ter dokumentacijsko in fotografsko gradivo. Ivan Žerjal APrimorski ~ dnevnik Pokrajina ob 150-letnici združitve Italije Tudi Pokrajina Trst se vključuje v praznovanja ob 150. obletnici združitve Italije s tremi pobudami, ki sta jih včeraj na sedežu pokrajinske uprave orisala predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in predsednik pokrajinskega sveta Boris Pangerc. Prva pobuda bo stekla že v ponedeljek s slavnostno sejo pokrajinskega sveta, ko bo govoril prof. Giuseppe Trebbi, docent moderne zgodovine in zgodovine risorgimen-ta na Univerzi v Trstu. Druga pobuda bo na sporedu 24. marca ob 17. uri v častniškem krožku, kjer bo ples za približno 150 gostov domov za ostarele na tržaškem ozemlju, medtem ko bo le nekaj dni zatem, 26. in 27. marca, stekla tretja pobuda, povezana s pomladanskimi dnevi Italijanskega sklada za okolje FAI. Pokrajina Trst je namreč podprla gledališko produkcijo Corrada Travana Trst in ri-sorgimento, ki jo bo v prostorih tržaške prefekture ob 18.15 uprizorila gledališka skupina L'Argante, katere člani bodo brali odlomke iz del, vezanih na dogajanje okoli italijanskega preporoda in Trsta v 19. stoletju. VOLITVE Cosolini danes zjutraj v kriškem Ljudskem domu Levosredinski tržaški županski kandidat Roberto Cosolini se bo danes zjutraj v Ljudskem domu v Križu srečal z domačini in s predstavniki domačih kulturnih, športnih in drugih organizacij. Srečanje (začetek ob 9.30) je namenjeno predvsem prihodnosti Ljudskega doma, kjer danes domuje restavracija Bita. Takoj po sestanku s Križankami in Križani se bo Cosolini ob 11. uri v kavarni Tommaseo udeležil posveta o vlogi levosredinskih županov v italijanskih mestih. Gost srečanja, ki ga bosta uvedla pokrajinski tajnik Demokratske stranke Francesco Russo in poslanec Ettore Rosato, bo župan Barija Michele Emiliano. Cosolini je medtem sinoči odprl svoj volilni urad v središču Trsta. Urad je v Ul Mazzini 16 (prvo nadstropje). NARODNI DOM - Ob 10. obletnici spomenika padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca Proti potvarjanju zgodovine Odbor za spomenik je s pomočjo Aljoše Žerjala zbralo pričevanja štirih nekdanjih partizanov in aktivistov - Nastali so tri dvd-ji Odporni uporniki »Proti potvarjanju zgodovine in zato, da zabeležimo, kdo so bili heroji in kdo krvniki.« Tako je v četrtek v galeriji Narodnega doma v imenu Odbora za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca številno občinstvo nagovoril zgodovinar Sandi Volk. Odbor je namreč v okviru praznovanj ob 10. obletnici postavitve spomenika pri Sv. Ani priredil večer, na katerem je predstavil tri dvd-je s pričevanji štirih nekdanjih partizanov iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca. Pogovore s Fabiom Cantejem, Albanom Deluco, Spartacom Valentinisom in Sil-viom Stranjščakom je vodil sam Volk, posnel in zrežiral pa jih je Aljoša Žerjal, ki je včeraj še enkrat potrdil, da moramo biti ponosni, na to, kar smo Slovenci naredili od 2. sv. vojne dalje. Večer so uvedle partizanske melodije Ženske pevske skupine Ivan Grbec pod taktirko Marjetke Popovski. Škedenjski zbor od vsega začetka vneto sodeluje namreč pri svečanostih v spomin na padle v NOB, katerim je posvečen spomenik pri Sv. Ani. Volk je pojasnil, da so pri Odboru načrtovali ureditev samo enega dvd-ja, vendar so Nastop ŽPS Ivan Grbec iz Škednja zbrali res veliko zanimivega materiala, tako da so naposled iz njega nastali kar trije. Posnetke so naslovili Odporni uporniki in želijo biti nek poklon vsem bivšim partizanom in aktivistom v osvobodilnem boju, Slovencem in Italijanom, ki so gradili skupno prihodnost in rušili pregrade. Dela pa ni konec: ko kroma bodo uredili še podnapise, bodo dvd razdelili po šolah v didaktične namene. Občinstvo sta nagovorila tudi ravnatelj NŠK (podporna ustanova, kjer bodo obenem hranili dvd-je) Milan Pahor in pokrajinski odbornik za mir in zakonitost Dennis Visioli (Pokrajina Trst je dvd financirala), ki sta Odbornik Dennis Visioli in Sandi Volk poudarila eden pomen spomenika pri Sv.Ani - nemega pričevalca polpretekle zgodovine, drugi pa potrebo po ohranjanju spomina in uporu proti nepravičnim zakonom za aktivno demokracijo. Sledilo je predvajanje treh odlomkov, v katerih so štirje protagonisti vneto pripovedovali, zakaj so se pridruži- kroma li partizanom, o antifašističnem delovanju in o težkem življenju po vojni. Osrednja proslava ob 10. obletnici postavitve spomenika bo jutri ob 10.30 ob spomeniku na Istrski ulici 192, kjer bo ob besedah slavnostnih govornikov zadonela uporna pesem deklet ženskega zbora Kombinat. (sas) 8 Sobota, 12. marca 2011 DNEVNE NOVICE MILJE - Predstavitev županskega kandidata levosredinske koalicije Po Nesladku spet Nesladek! Tako upa miljska leva sredina Koalicijske stranke potrdile podporo sedanjemu županu - Na volitvah stranke z lastnimi simboli Po Nesladku spet Nesladek! Tako računa miljska levosredinska koalicija s ponovno kandidaturo Neria Nesladka za župana. Kandidat je skupen, podprlo pa ga bo pet strank, ki se bodo na majskih občinskih volitvah predstavili z lastnim simbolom. Kandidaturo so predstavili včeraj pod arkadami lože ob občinski palači na glavnem milj-skem trgu, v vzdušju, prežetim z deklarirano enotnostjo (» ... medtem ko je desnosredinska opozicija še razklana in verjetno čaka, da bo njen kandidat vsiljen z vrha,« je poudaril Nesladek). Župan je naštel razloge, zaradi katerih bi mu morali miljski občani ponovno izkazati svoje volilno zaupanje. Njegova uprava je ustavila divjo cementifikacijo, s katero sta se proslavili poprejšnji dve desnosredinski upravi. Tako je preprečila nevarnost, da bi Milje postale nekakšna tržaška periferija.Spet je postavila na noge prej obubožano socialno omrežje, da je postalo najbolj kvalitetno na pokrajinski ravni. V petih letih je asfaltirala več cest, kot sta jih Dipiazza in Gasperini v njunem desetletnem upravljanju. Prav tako je namestila več javne razsvetljave kot desnosredinska predhodnika ter pri tem zamenjala stare žarnice z novimi, energetsko varčnimi, s čemer je občinska blagajna prihranila več deset tisoč evrov. Na vseh občinskih stavbah, obrnjenih proti jugu, so bile nameščene foto-voltaične naprave, kar je tudi pripomoglo k varčevanju z energijo. V Miljah dejansko ni več arhitektonskih ovir, tudi to sodi med uspehe levo-sredinske uprave. Nesladkova občinska uprava je posvetila veliko pozornost turizmu, postala je vodilna občina projekta Morje-Kras za ovrednotenje domačega ozemlja in njenih proizvodov. Če bo šlo vse po načrtih, bo postala nosilka petih standardnih čezmejnih evropskih načrtov. Med te spada tudi načrt o čezmejnem morskem parku pri Lazaretu, kjer naj bi uredili šole in mladinske hotel za mladino ob meji in mlade tuje goste. Če bo izvoljen, bo Nesladek nadaljeval po nakazani poti. V prvi vrsti bo potrdil nasprotovanje plinskemu terminalu. Nadaljeval bo z ureditvijo miljske plaže, ki bo prosta, odprta vsem. Nadaljeval bo z bonifikacijo onesnaženih območij. Posvetil bo pozornost podeželju. S temi smernicami se strinjajo Nesladkovi koalicijski partnerji. Občinska tajnica Demokratske stranke Valentina Parapat je poudarila, da je župan izraz domačega okolja, pozna ozemlje in prebivalstvo. Za Fabia Longa (Italija vrednot) je Nesladek deloval dobro, zato ga bo njegova stranka v vsem podprla. Maurizio Coslo-vich (Stranka komunistične prenove) in Etta Balbi (Italijanski komunisti) sta napovedala podporo županu s skupno listo, da bi tako ugotovili svojo realno politično težo v levosredinski koaliciji. Fabio Vallon (Levica, ekologija in svoboda) je menil, da je Ne-sladek deloval zelo dobro, omenil je njegova prizadevanja na področju varstva okolja, v bodoče pa bo padec meje omogočil Miljam še večji razvoj. Roberta Tarlao (Občani za Milje) se je zavzela za nadaljevanje mandata, v katerem naj bi veliko pozornost posvetili turističnemu razvoju občine. Svojo podporo Nesladku je potrdil tudi Adi Tarlao. Njegovi socialisti naj bi se pridružili občanski listi. Predstavitve levosredinskega kandidata za miljskega župana se je udeležil tudi občinski svetnik Slovenske skupnosti Danilo Šavron. Po vsej verjetnosti bo spet kandidiral, in sicer na listi Demokratske stranke, s katero je stranka lipove vejice povezana. M.K. Predstavitev županskega kandidata leve sredine v Miljah kroma ONESNAŽENJE - Previsoke vrednosti prašnih delcev Mestno središče bo danes od 16. do 19. ure zaprto za promet Mestno središče bo danes od 16. do 19. ure zaprto za promet zaradi previsoke vrednosti prašnih delcev PM10 v zraku. Merilne naprave so namreč v teh dneh zabeležile zaskrblju- joče količine delcev, ki so presegle zakonski prag - dnevno povprečje 50 mi-krogramov v kubičnem metru zraka. Prepoved velja z običajnimi izjemami (avtomobili evro 4 in 5, motorna ko- lesa evro 2 in 3, javna prevozna sredstva, zdravstvene in druge nujne storitve, vozila z vsaj tremi osebami, vozila z diplomatsko registrsko tablico in novinarji z ustreznim potrdilom). Obvestilo izletnikom / Vse, ki so se prijavili na letošnja potovanja našega dnevnika v organizaciji potovalne agencije Aurora, in sicer v Provanso, ZDA in na Škotsko, naprošamo, da poravnajo drugi obrok v torek, 15. marca, med 9. in 13. uro v prostorih našega uredništva. V beg pred policisti V noči na petek je patrulja pomorske mejne policije vozila mimo Trga Liberta in na Ulici Ghega opazila temnopolto dekle. Ko je zagledala agente se je gospodična nemudoma pognala v beg. Odhitela je proti Terezijanski četrti, policisti pa za njo. Dohiteli so jo na Ulici Roma, kjer so jo identificirali. Izkazalo se je, da gre za 36-letno O.H., bivajočo v Brescii, ki je imela v preteklosti že opravka s policijo. Beg je opravičila z dejstvom, da ni imela s seboj dokumentov. Ovadili so jo na prostosti. Mladi Indijec brez dovoljenja za bivanje Policija je v četrtek dopoldne v bližini velikega krožišča pri Opčinah pri nekem parkiranem kombiju zagledala štiri osebe. Iz dokumentov je bilo razvidno, da gre za štiri indijske državljane: trije so imeli urejeno dovoljenje za bivanje v Italiji, 23-letni J.S. pa ne. V pričakovanju njegovega izgona iz države so ga odvedli v urad za priseljence. Iskali so ga že od julija Na vlaku za Budimpešto je tržaška obmejna policija med rednim nadzorom zalotila romunskega državljana, ki so ga španske sile javnega reda že od julija lani iskale po vsej Evropi. Moški je bil namreč obsojen na triletno zaporno kazen. Odvedli so ga v koronejski zapor. Vabilo k udeležbi praznovanja 30-letnice Odprte meje Združene sekcije Dolina-Mačkolje-Prebeneg, Boljunec, Boršt in Dom-jo VZPI-ANPI iz občine Dolina in ZB za vrednote NOB iz Sežane pozdravljajo pobudo občin Dolina in Hrpelje-Kozina, da slavnostno obeležita 30-letnico Odprte meje, ki je bila že takrat predhodnica zbliževanja ljudstev in držav Evrope. Zato vabijo svoje člane k množični udeležbi prihodnjo nedeljo, 20. marca, na pohod do Botača in Be-ke, kjer nas bo ob 13. uri poleg drugih nastopajočih ogrel Tržaški partizanski pevski zbor. SREDIŠČE TRSTA - Želja Slovenske kulturno-gospodarske zveze »Čimprej obnova v Ul. sv. Frančiška« Na seji pokrajinskega sveta so govorili tudi o potrebi po plodnejšem sodelovanju z mladimi < Stavba v Ul. sv. Frančiška v središču Trsta, ki čaka na obnovo kroma Tržaški pokrajinski svet Slovenske kulturno-gospodarske zveze je na zadnji seji obravnaval pomembne teme, ki so vezane na razvoj organizacije in celotne skupnosti na Tržaškem. Na zasedanju je bila poudarjena potreba po reorganizaciji nekaterih nepremičnin v mestu, tako tistih, ki so zapisane v zaščitnem zakonu, kot tudi privatnih. Na seji je bila izražena volja, da bi čimprej prišlo do obnove stavbe v Ulici sv. Frančiška, kjer imajo svoj sedež sama SKGZ, Narodna in študijska knjižnica, Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenski klub, Slovensko planinsko društvo Trst in Tržaška knjigarna. Projekt je bil že pred časom predstavljen vsem organizacijam in javnosti, posodobljeni in atraktivni prostori, opremljeni s kavarno in internetom, bi lahko postali pomembno središče zlasti za mlade Slovence, ki drugače v mestnem jedru nimajo primernih prostorov in priložnosti za srečevanje. Beseda je tekla tudi o samih mladih, s katerimi želi SKGZ vzpostaviti ploden stik in jih približati organizaciji. Na srečanju, ki je potekalo v Gregorčičevi dvorani januarja letos, so mladi izpostavili nekaj vprašanj, ki so po njihovim mnenju ključnega pomena za razvoj naše skupnosti, kot sta med drugim skrb za jezik in šolstvo. Pokrajinski odbor bo na njihov predlog v prihodnjih mesecih priredil tematska srečanja. Predsednik Ace Mermolja je ob koncu napovedal, da bo pokrajinski odbor po upravnih volitvah, ki bodo potekale sredi maja , priredil širšo konferenco o teritoriju, ki bo odprta različnim subjektom. / TRST Nedelja, 13. marca 2011 9 KULTURA - Gledališčniki proti krčenju sredstev »Kultura je nepogrešljiva dobrina, ki je nihče ne sme ogroziti« S Trgovinsko zbornico je srečanje organiziralo Deželno združenje za gledališče in spektakel (ARTS) Poslovni in umetniški vodje deželnih gledaliških hiš so se včeraj odločno izrekli proti dodatnim krčenjem sredstev za gledališča. "Kultura je nepogrešljiva dobrina, ki je nihče ne sme ogroziti', je poudaril predsednik Deželnega združenja za gledališče in spektakel (ARTS) Alberto Bevilacqua, ki je pred številnim občinstvom, med katerim je bilo videti številne obraze iz političnega in kulturnega sveta, orisal situacijo, ki vlada na italijanskem kulturnem področju. Javna investicija v kulturo je padla na 0,18 odstotka državnega proračuna, sklad za gledališče (FUS) je bil v zadnjih dveh letih še dodatno prepolovljen in tako dosegel minimalno vrednost v višini 231 milijonov evrov; to in še veliko drugih reči je izpostavil Bevilacqua, ki je mnenja, da je stanje v kulturi slabo, in da morajo različne gledališke hiše s skupnimi močmi nastopiti proti tistim, ki menijo, da kultura ni pomembna. Naj spomnimo, da je bilo pred nedavnim napovedano, da bo Dežela zamrznila sredstva, namenjena za sklad za gledališča (FUS), kar bo nedvomno zelo prizadelo gledališke hiše, med katerimi bo posledice čutilo tudi naše Slovensko stalno gledališče. Včerajšnje debate na to temo sta se udeležili tudi predstavnici SSG, Valentina Repini, odgovorna za organizacijo, in Barbara Bri- Srečanja sta se udeležili tudi predstavnici SSG kroma ščik, odgovorna za finance, ki pa zaenkrat še nista znali povedati, v kolikšni meri bo ukrep, če bo izpeljan, prizadel našo kulturno ustanovo. Dejstvo pa je, da gledališča ne morejo delati dobro, če jim nekdo stalno krči sredstva in jim s takšnimi dejanji ne dajejo gotovosti, ki jo gledališčniki pri pripravi repertoarja potrebujejo, je menil Antonio Calenda, direktor Stalnega gledališča FJK in operne hiše Verdi ter pozdravil prizadevanja Deželnega združenja za gledališče in spektakel, ki zastopa gleda-liško-podjetniške interese vseh naših deželnih gledališč. Njegov predsednik Bevilacqua je na včerajšnjem srečanju izrazil tudi nekatere zahteve, ki jih je naslovil zlasti na lokalne politike oz. na parlamentarce naše dežele in jih pozval, naj z vsemi svojimi močmi poskusijo rešiti to dramatično "proračunsko" situacijo. Na Deželo je govornik naslovil tri prošnje; v eni združenje zahteva, naj prispevki za gledališki deželni podjetniški sistem dosežejo vsaj višino iz leta 2009, v drugi prošnji se zahteva, da se v postavki proračuna za leto 2012, namenjeni kulturi, zagotovijo sredstva vsaj iz leta 2009, tretjo prošnjo pa sestavlja apel, naj se vse to uredi v čim krajšem času. Za Deželno združenje za gledališče in spektakel se je včeraj zavzel tudi predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, ki je prisotne spomnil, da so v zadnjem petletnem mandatu za kulturo namenili 1.300.000 evrov in da kulturno dejavnost njegova ustanova namerava podpirati tudi v prihodnje. Strinjanje z omenjenim združenjem je izrazil tudi Piero Camber, predsednik 6. deželne komisije, ki je mnenja, da je potreben zakon, ki bi gledališčem garantiral financiranje za triletno obdobje. Takšnih in podobnih mnenj je včerajšnja razprava ponudila veliko, čas pa bo kmalu pokazal, ali so zahteve Deželnega združenja za gledališče in spektakel naletele na plodna tla. Kulturniki, ki so včeraj razpravljali, srčno upajo, da bo dramatična situacija kmalu dobila pozitiven epilog. Če ob tem dodamo, da je umetnost vedno bila ena temeljnih dejavnosti Italije, potem lahko ob koncu rečemo, da s krčenjem sredstev za kulturo vlada ogroža prihodnost države. (sč) ŽIVLJENJSKI JUBILEJ - Danes praznuje rojstni dan Robert Birsa: stoletnik, ki vsako jutro bere Primorski dnevnik Ni nam dano vedeti, koliko časopisov se lahko ponaša s stoletnimi bralci. Na lastne oči pa smo se prepričali, da je Primorski dnevnik v tej skupini izbrancev. Zaslugo za to nosi naš naročnik Robert Birsa, ki bo danes praznoval stoti rojstni dan in ki jutranje ure redno preživlja ob branju našega časopisa. »Prosim, da ne bi pretiravali,« se je priporočil, ko smo ga obiskali, da bi zbrali nekaj podatkov o njegovem stoletnem življenju ... Robert Birsa se je rodil 12. marca 1911 v Braniku, ki se je takrat imenoval Rihemberk in je zanj to ime ohranil še danes. Rodil se je kot najmlajši izmed sedmih otrok, družina pa je kmalu ostala brez očeta, saj je padel v prvi svetovni vojni. V času fašizma je Robert Birsa podpiral organizacijo TIGR, dobro se na primer spominja nekega izleta-sestanka na Čavnu, »na Kuclju, kjer je ogromno planik«. Čeprav pravi, da se ni aktivno udeležil nobene akcije, je bil nekajkrat zaprt v goriškem in tržaškem zaporu. V goriškem je obsedel v sklopu akcije, ki jo je policija izvedla, potem, ko so rihember-ški fantje odžagali smreko, ki je na šolskem vrtu rastla v čast Mussolinijevemu Robert Birsa v mladih letih (levo) in danes kroma bratu. In ob njej opravili tudi fiziološko potrebo ... Sredi 30. let se je preselil k teti v Trst, sredi 2. svetovne vojne pa so ga odvedli v konfinacijo v Abruce. »Kasneje smo izvedeli, da so nas tja poslali zato, da se ne bi pridružili partizanom.« Na nekajmesečno bivanje v kraju Corropoli ga, kljub oddaljenosti od doma in omejeni svobodi, vežejo tudi lepi spomini. »Med nami je bilo pet oštirjev s Tržaškega, glavni med njimi je bil Mirko Suban od Sv. Ivana: on je komandiral, ostali so nam dobro kuhali. Spominjam se, kako smo z Mirkom Ščuko kupili pol kozlička, ki so ga nato skuhali ob nekem prazniku. A z nami so vedno bili štirje karabinjerji ...« Birsa se spominja tudi obiska škofa iz Terama. Primorski fantje so takrat sodelovali pri maši s slovenskim petjem, škof pa je ob odhodu dejal, da le niso taki banditi kot jih opisujejo časopisi ... Ob povratku domov ga je čakal vpo- klic v vojsko (nekaj mesecev je nato preživel v Firencah), kamor je bil sicer vpoklican že leta 1935: takrat se je bil že vkrcal na ladjo, ki bi ga morala peljati v Afriko ...a namesto v Etiopiji se je k sreči izkrcal v Messini. Birsa se včasih pošali, da je po zaslugi vojne videl vso Italijo ... Naš stoletnik se je nato vrnil v Trst, kjer se je leta 1944 poročil s Pino Šuber, ki je na šentjakobskem trgu vodila frizerski salon. Nekaj mesecev pred koncem vojne se jima je rodila hčerka Nadja. Roberta Birso marsikdo pozna z vzdevkom »Birsa Radenska«, saj je bil dolga leta predstavnik raznih znamk pijače, pršutov in drugih proizvodov. Njegov prijazni nasmeh so poznali tako rekoč v vsaki gostilni, posebno potem, ko je stopil na podjetniško pot z Marčelom Siego: podjetje Velox v Ulici Rismondo je bilo prava inštitucija. Iz tistih povojnih podjetniških začetkov se spominja anekdote, ki jasno ka- že na to, kakšne paradoksalne razsežnosti je dosegel kominformski spor. Po letu 1948 miljski komunisti v Čamporah niso več hoteli piti Radenske, ki je naenkrat postala osovražena »voda od Tita«. Upravitelj gostilne jo je zato prelil v steklenice z nalepko druge znamke: tistim istim strankam je baje bila zelo všeč ... Društvo TIGR mu je leta 2004 podelilo priznanje, v članku, ki ga je ob tej priložnosti za naš dnevnik napisala Neva Lukeš, pa je med drugim zapisano, da je Birsa velik ljubitelj petja. Dolga leta je pel v šentjakobskem pevskem zboru Ivan Cankar, med njegovimi hobiji pa je bilo tudi balinanje in kvartanje. Robert Birsa se je pred nekaj leti preselil v dom za starejše občane v središču Trsta, kjer sicer lepo skrbijo zanj, a kjer malce pogreša pristno kraško kuhinjo. In kjer vsako jutro seže po svežem Primorskem dnevniku. Želimo si, da bi ga še dolgo imeli med svojimi bralci! (pd) Začenja se Ricmanjski teden Drevi se začenja običajni Ri-cmanjski teden, enotedenski niz prireditev, ki ga domače Slovensko kulturno društvo Slavec Ri-cmanje - Log, prireja vsako leto ob priliki vaškega zavetnika sv. Jožefa. Otvoritveni večer bo posvečen ljubiteljem umetnosti. V goste prihaja znani slovenski umetnik Simon Kastelic, ki se bo publiki predstavil z likovno razstavo z duhovitim naslovom Hode u Ri-cmanj«. Večer bo potekal v galeriji Babna hiša (pričetek ob 20.30), kjer se bo z umetnikom pogovarjala Mairim Cheber, za glasbeno kuliso pa bo poskrbel saksofonist Tomaž Nedoh. Niz prireditev se bo nadaljeval v nedeljo, 13. marca, ob 18 uri, ko bo na oder prireditvene dvorane stopil domači Pihalni orkester Ricmanje pod vodstvom Aljoše Tavčarja. Prireditvena dvorana bo gostila tudi tretji večer Ri-cmanjskega tedna. V torek, 15. marca, ob 20.30, bodo v goste prišli igralci dramske skupine Proposte Teatrali F.I.T.A. z igro v tržaškem narečju Delitto al ca-stello. Igro, ki je delo Alda Curri-ja, je prevedel in režiral Chino Turco. V petek, 18. marca, od 20 ure dalje, pa bo v galeriji Babna hiša kar veselo, saj bo na vrsti poseben večer, namenjen mladim ustvarjalcem. »Mladinski večer« bodo namreč oblikovali Ansambel U'pnska mularija pod vodstvom Aljoše Saksida ter Mladinski zbor Tončka Čok iz Lonjerja, ki ga vodi Manuel Purgher. Tradicionalni Domači veče«, ki bo potekal v soboto, 19. marca, ob 20.30, bo sklenil letošnji Ri-cmanjski teden. Kot je že stalnica bo nastopil domači Mešani pevski zbor Slavec - Slovenec pod vodstvom Danjela Grbca. Večer pa bo sklenila veseloigra v domačem narečju Sv. Jožef po domače, ki sta jo za to posebno priložnost napisala Zmaga in Vitorio, alias Ingrid Verk in Peter Terčon. Na Opčinah koncert Naj pesem zadoni Otroško in mladinsko pevsko društvo Vesela pomlad prireja nocoj koncert Naj pesem zadoni, ki ga bodo oblikovali Otroški pevski zbor Glasbene šole Izola, Mladinski pevski zbor Glasbene šole Koper in Mlajša dekliška pevska skupina Vesela pomlad. Zbora, ki prihajata s Koprskega, bosta predstavila skladbe sodobnih skladateljev. Tako bo Otroški zbor Izola, ki ga uspešno vodi mlada zborovodkinja Kristina Ba-bič uvedel večer s sklopom pesmi Za en gobček pesmic Uroša Roj-ka na besedilo Svetlane Makaro-vič, Mlajša dekliška pevska skupina Vesela pomlad z Opčin, bo pod vodstvom Andreje Štucin predstavila med drugim tudi izbor Kogojevih skladb. Mladinski pevski zbor Glasbene šole Koper, ki ga od svoje ustanovitve leta 2000 vodi izkušena glasbena pedagoginja in dirigentka Maje Cilenšek, bo predstavil tudi A little Jazz Mass Boba Chilcotta, enega najbolj dejavnih skladateljev in zborovskih dirigentov v Veliki Britaniji. Zbor je v desetih letih svojega delovanja osvojil številna prva mesta na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Večkrat je bil gost Zborovskega festivala Koper, s Simfoničnim orkestrom in Big Bandom RTV Slovenija je nastopil v Cankarjevem domu. V družbi najboljših otroških in mladinskih zborov se je predstavil v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Zbor se lahko pohvali s številnimi prvimi izvedbami skladb sodobnih slovenskih avtorjev, kot so Uroš Rojko, Bojan Glavina in Ambrož Čopi. Večer mladinskega petja bo ob 20.uri v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. 10 Sobota, 12. marca 2011 DNEVNE NOVICE / KRAŠKI PUST - Anketa Primorskega dnevnika o alegoričnih vozovih Bazovci spletni zmagovalci Zbrali so več glasov, kot prvi trije uvrščeni vozovi na openskem sprevodu skupaj tV -v . Bazovci so na spletu dočakali re-vanšo za zanj nepričakovan in nepravičen poraz na letošnjem Kraškem pustu. Na Opčinah je njihov voz o »vesoljski rešitvi vprašanja neapeljskih odpadkov« zasedel šele četrto mesto, v anketi Primorskega dnevnika o najlepšem vozu pa je Bazovica premočno zmagala. Uspeh je res prepričljiv, saj je ba-zovski voz Je to rešitev? zbral več glasov, kot so jih skupno prejeli vsi trije na Op-činah najbolje ocenjeni vozovi: Bazovica 145 glasov,Praprot, Opčine in Križ skupno 140 glasov. Dejstvo, da je voz z Ber-lusconijem (v zabojniku za odpadke), Fi-nijem (z metlo), vesoljsko ladjico in celotnim sončnim sistemom prejel skoraj polovico vseh glasov (140 na 319), potrjuje domnevo, da je bil po mnenju udeležencev sobotnega pustnega sprevoda na Opčinah voz iz Bazovice res najlepši, in da se je marsikdo ob razglasitvi rezultatov začudil, ker ga strokovna ocenjevalna žirija ni uvrstila na oder za zmagovalce. Zamisel bazovskih pustarjev je bila aktualna, izvedba zelo domiselna in predvsem zelo dobro uresničena, s številnimi premiki raznih elementov na vozu. Poleg tega je bila tudi zelo ekološka, s pustno re-ciklažo plastenk in pločevink, ki so jih izvajalci bogato izkoristili pri pripravi voza, mask in raznih pustnih rekvizitov, ko so na primer bile metle vesoljnih pometačev. Bazovci so - resnici na ljubo - slavili kar dve spletni zmagi. Ob osvojitvi prvega mesta na anketi Primorskega dnevni- Bazovski voz, spletni zmagovalec kroma ka, so uvrščeni tudi na prvo mesto ankete organizatorja, Kraškega pusta. Na tej anketi so za Bazovico glasovali 103 udeleženci, sledijo Praprot (87), Opčine (74) in Križ (72). Kateri voz je bil najlepši? 12% (41) Opčine: Tržaški rodeo Štmaver: Kaj se u loncu kuha????? Merče: Sir(je)jo Sovodnje: ...Tudi povodni možje v težavah!!... Vasi občine Zgonik: Računi se ne izidejo Praprot: Trst je naš in Gorica t'di Bazovica: Je to rešitev? Križ: Lov n zadnjiga kriškega tuana 1% (5) 1% (5) 1% (6) 5% (18) 17% (56) 50% (146) 13% 1 (43) x fcwww.primorski.eu Včeraj danes [12 Lekarne Danes, SOBOTA, 12. marca 2011 GREGOR Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 18.06 - Dolžina dneva 11.42 - Luna vzide ob 9.51 in zatone ob 1.03 Jutri, NEDELJA, 13. marca 2011 KRISTINA VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,5 stopinje C, zračni tlak 1022,9 mb raste, veter 10 km na uro severo-zahod-nik, vlaga 74-odstotna, nebo rahlo po-oblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,5 stopinje C. Do sobote, 12. marca 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 (040 300940), Barkovlje - Miramarski drevored 117 (040 400928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (040 764441). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il cigno nero«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il gioiellino«. KOPER - KOLOSEJ - 15.00, 17.10, 19.00, 19.20, 21.10, 21.30, 23.20, 23.40 »Jutranje veselje«; 18.50, 21.00, 23.10 »Divja vožnja 3D«; 14.40, 16.50 »Zlatolaska 3D«; 14.50, 17.00 »Gremo mi po svoje«. KOPER - PLANET TUŠ 10.40, 12.50, 16.10 »Zlatolaska 3D«; 10.50, 13.30, 15.50, 18.10, 20.30, 22.50 »Jutranje veselje«; 12.00, 16.15, 18.45, 21.15, 23.45 »Moja neprava žena«; 10.20, 13.10, 15.30, 17.50, 20.10, 22.30 »Rango -sinh.«; 18.20, 20.40, 23.00 »Divja vožnja 3D«; 13.00, 16.05, 18.35, 21.00, 23.20 »Pravi pogum«; 12.10, 16.20, 18.40, 21.05, 23.25 »Usodni«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »The fighter«; 16.30, 20.20 »Tutti al mare«; Dvorana 2: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Il rito«; Dvorana 3: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »La vita facile«; Dvorana 4: 18.30, 22.15 »Piranha 2D«. SUPER - 16.30 »Il buongiorno del mat-tino«; 18.15, 20.15, 22.15 »Il grinta«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.10, 18.10, 20.15, 22.20 »Rango«; Dvorana 2: 17.45, 20.00 »La vita facile«; 22.15 »Piranha 3D«; Dvorana 3: 18.00, 20.15, 22.15 »127 ore«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.00 »Il cigno nero«; Dvorana 5: 17.30, 20.00 »Il gioiellino«; 22.15 »Manuale d'amore 3«. Čestitke AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Rango«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »I ra-gazzi stanno bene«. CINECITY - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Rango«; 15.20, 17.35, 19.50, 22.05 »Il rito«; 15.15, 17.30, 19.45, 22.00 »The fighter«; 15.30, 17.45, 20.00 »La vita facile«; 22.05 »Piranha 3D«; 16.00, 18.30, 21.30 »Manuale d'amore 3«; 17.20, 19.35, 21.50 »Unknown - Senza iden-tita«; 22.10 »Il cigno nero«; 15.20, 17.35, 19.50 »Il discorso del Re«; 15.20 »I fantastici viaggi di Gulliver 3D«. FELLINI - 16.30, 20.25 »Un gelido inver-no«; 18.15, 22.10 »Manuale d'amore«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il discorso del Re«. @ Izleti SKD IGO GRUDEN v sodelovanju z društvom Debela griža, vabi vse ljubitelje narave in kulturno-zgodo-vinske dediščine v nedeljo, 13. marca, v Volčji grad na pohod po učni poti Pot kamna. Zbirališče na trgu v Dragi ROBERT! Ob izjemnem življenjskem jubileju ti čestitamo vsi pri Veloxu. Nono BIRSA praznuje danes 100. rojstni dan. Da bi bil še dolgo v tako neverjetni formi mu želimo Miran, Nadja, Tatjana, Poljanka in Rajko. Dragi nono in pranono ROBERT BIRSA, po 50 poljubčkov na vsako stran ti pošiljajo za tvoj 100-ti rojstni dan vnuki Katja in Erik ter pravnukinji Nikita in Malina. Dragi ROBERT BIRSA. Dosegel si jih 100. Še polno zdravja in vedrine ti voščijo Nadja in Rafko, Katja, Franko in Nikita, Meta, Erik in Malina ter vsa druga žlahta. Danes v Dolini BRUNA 75 let slavi. Ker nas bo gotovo povabila na cajffe, ji bomo zaželele vse najboljše prijateljice vse! KATRIN DON danes rojstni dan praznuje. Mnogo športne sreče, zdravja in veselja ji želijo teta Miranda in stric Renato z družino. 9. marca je pokukal na svet kot pomladanski cvet KEVIN. Mamici Barbari in očku Matiji želita mnogo otroškega igranja, malemu sinčku pa srečno življenje Vida in Marta z družinami. FABIO in PINO praznujeta te dni 75 let. Zdravja in veselja jima želita Lucia, Marjuča in vsi prijatelji. Dekleta Kraškega slavčka z Mirkom Ferlanom iz srca čestitamo naši pevki PETRI GRASSI za uspešno opravljeno diplomo! Želimo ji, da bi jo sreča vedno spremljala na poti! H Šolske vesti GLASBENA MATICA obvešča, da bo šola 17. marca zaradi državnega praznika zaprta. 11. GLASBENA REVIJA Sv. Ciril in Metod bo potekala 5., 7. in 8. aprila. Vabljeni učenci osnovnih in nižjih srednjih šol iz tržaške pokrajine, ki nastopajo kot solisti ali v skupinah. Poslušala jih bo komisija glasbenih strokovnjakov, ki bo izbrala program posameznikov in skupin za zaključni nastop, ki bo 20. aprila v gledališču pri Sv. Ivanu. Vpisni obrazci so na razpolago na tajništvu šole sv. Cirila in Metoda (Ul. Caravaggio, tel. in fax 040-567500), na www.guardiella.it ali glasbena.revija@libero.it. Prijave morajo biti oddane do 21. marca. SKD Slavec i P^ \ Ricmanje -Log RICMANJSKI TEDEN 2011 Danes, 12. marca 2011 ob 20.30 v galeriji Babna hiša • odprtje razstave- HODE U RICMANJE slovenskega umetnika Simona Kastelica predstavitev Mairim Cheber ^^ sodeluje Tomaž Nedoh ^^ Nabrežini ob 9.30, odhod z osebnimi avtomobili ob 9.40. Pohod traja pribl. 2 uri, primeren je za vse, sledi kraško okrepčilo. Za info 040200924 (Zulejka). SPDT prireja v nedeljo, 13. marca, geološki izlet po kraškem robu, Draškem krasu in Griži. Izlet bo vodil gospod Paolo Sossi. Zbirališče ob 9. uri pri cerkvi na Jezeru. PASIJONSKE IGRE v Ribnici na Dolenjskem, ki jih izvajajo mladi, in grob Magdalene Gornik, slovenske misti-kinje, na Gori nad Sodražico nas vabijo, naj jih obiščemo na oljčno nedeljo, 17. aprila, v popoldanskih in večernih urah. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123. VELIKONOČNO POTOVANJE s Kru-tom v Baltske prestolnice od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina. Vse, ki vas privlači čar severnih dežel, obveščamo, da je na razpolago še nekaj dodatnih mest. Informacije in vpis na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/B v Trstu, tel. 040-360072. PODPORNO DRUŠTVO ROJAN v sodelovanju s Krutom vabi v nedeljo, 8. maja, na izlet v Istro z vodenim ogledom Pazina, Moščeniške Drage in Opatije. Vpisovanje in vse informacije na Krut-u, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, pri g. Kobalu, tel. 040-826661 in pri g. Boletu, tel. 040-417025 H Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klaric. Toplo vabljeni!. Tel. št. 040-2907049. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič v Cerovljah št. 34. Tel. št. 040 -299800. Vljudno vabljeni! V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V MEDJI VASI ŠT. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. 040-208451. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Sesljan - drž. c. 202 (km 27) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL: Ul. Brigata Casale ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramar-ski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katina-ra - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin drž c. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Sobota, 12. marca 2011 1 1 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Arthur Schnitzler Li "S J m A» Rondo (Vrtiljak; Režija: Dino Mustafič ponovitve: 13. marca ob 16.00 - prva nedelja 18. marca ob 20.30 - drugi petek 20. marca ob 16.00 - druga nedelja 31. marca ob 19.30 - prvi četrtek 1. aprila ob 20.30 - tretji petek 9. aprila ob 20.30 - prva sobota 14. aprila ob 19.30 - drugi četrtek 16. aprila ob 20.30 - druga sobota Vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Tel. št. 800214302 ali 040 362542. Ü3 Obvestila TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? Ob ponedeljkih v Trstu v Ul. Foschiatti, 1 od 18.00 do 20.30 in v Sesljanu (v stavbi C.E.O.) -Naselje Sv. Mavra od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na Str. di Fiume (v župnišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 331-6445079. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja v sodelovanju z združenjem AUSER začetniški tečaj računalništva z uporabo lastnega računalnika (sistem Windows), enkrat tedensko ob četrtkih od 17. do 19. ure na šoli Gregorčič v Dolini za skupnih 20 ur (od polovice marca do konca maja). Za predvpis in informacije pokličite vsak dan od 9. do 13. ure tel. št. 040-8329231 (Urad za kulturo) ali pa od ponedeljka do četrtka od 10.00 do 11.30, 040-3478208 (tajništvo Auser). ETIKA IN PRIHODNOST - V okviru pobude Etika in prihodnost bo danes, 12. marca, ob 18.00 v Ul. Donizetti 3 v Trstu tretje srečanje, namenjeno mladim, z naslovom Ali je tradicionalni družini odklenkalo? Srečanje bo vodil dr. Tomaž Erzar. DOLINČANKE bomo s pestrim programom praznovale mednarodni Dan žena v nedeljo, 13. marca, ob 17. uri v prostorih SKD Valentin Vodnik. Vabljene! DRUŠTVO ZVEZDA vabi v nedeljo, 13. marca, v Ljudski dom v Podlonjer (Ul. Masaccio 24) ob 19. uri na tradicionalni kulturni večer in družabnost z večerjo ob mednarodnem dnevu žena - 8. marcu (rezervacije na tel. št. 040-572114). RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 13. marca, na sporedu Gledališkega vrtiljaka zadnja predstava Čebelica debelica v izvedbi Potujočega gledališča Ku-kuc. Prva predstava bo ob 16. uri (red Ribica), druga ob 17.30 (red Želva). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SKD VESNA, VZPI-ANPI EVALD AN-TONČIČ STOJAN vabijo na praznovanje »Dneva žena«: družabnost, ples in smeh z Vesno Hrovatin in znanimi zamejskimi lepotci. V nedeljo, 13. marca, ob 18.30 v gostilni Bita - Ljudski dom v Križu. Rezervacije in informacije Sara tel. 340-7235369. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo na sedežu na Padričah v nedeljo, 13. marca, ob 15. uri skupna vaja z ženskim zborom Kombinat. V torek, 15. marca, ob 20.45 pa redna pevska vaja. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 14. marca, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na pogovor na temo »Libija v plamenih«. Pogovor z Brunom Križmanom bo uvedel in vodil Sergij Pahor. Pred tem bosta Jožica Ličen in Anamarija Stibilj Šajn odprli letošnjo razstavo Umetniki za Karitas. Začetek ob 20.30. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM obvešča, da bo redni občni zbor z volitvami v torek, 15. marca, ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cor-daroli, 29). KRUT vabi v torek, 15. marca, ob 18. uri na predavanje s prehransko strokovnjakinjo Janjo Strašek z naslovom »Krepimo zdravje z zdravim življenjskim slogom - zdravo prehrano«. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. TRŽAŠKA POKRAJINSKA UPRAVA vabi občane v torek, 15. marca, ob 18. uri v zadružni dom Skala v Gropadi na predstavitev izvedbene študije, ki jo je pripravil LAS Kras, po nalogu tržaške pokrajinske uprave za preureditev bivšega begunskega naselja na Padričah. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme »23. Pokal prijateljstva treh dežel«, veljavne za 6. Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 19. marca, v Forni di Sopra in tržaškega prvenstva 2011, ki bo v nedeljo, 20. marca, v Trbižu. Za obe tekmi je vpisovanje možno do srede, 16. marca, na tel. 348-8012454 (Sabina). OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici - Afriške ljudske pravljice, pripoveduje Biserka Cesar: sreda, 16. marca, ob 17.00 zadnja otroška urica letošnjega ciklusa: Šest sopotnikov. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi v sredo, 16. marca, ob 18.30 v Nabrežino (sedež SKP) in nato v dvorano »Dopolavora« na poimeno-valno slovesnost krožka SKP po tovarišu Giulianu Goatu. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo »Na kavo s knjigo«. Pridite v Tržaško knjigarno v sredo, 16. marca, ob 10. uri. Kavo bomo pili z Martino Repinc in s pisateljem Tonetom Frelihom, avtorjem kriminal-ke Usodna laž. AŠD MLADINA - smučarski odsek obvešča člane, ki bi se radi udeležili 23. pokala treh dežel zadnje smučarske tekme veljavne za Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 19. marca, v Forni di Sopra naj se javijo najkasneje do četrtka, 17. marca, do 14. ure odgovornim odseka ali na tel. št.: 040213518, 348-7730389 (Ennio), ali 040220718, 338-6376575 (Sonja). SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca prireja v četrtek, 17. marca, ob 20.30 v društveni dvorani predavanje Sonje Gregori »Libija: od Tripolija do peščenega morja Sahare«. Vabljeni. FOTOVIDEO TS80 obvešča učence, učitelje, tekmovalce, prijatelje in ljubitelje videa, da je nagrajevanje video natečaja Ota Hrovatin v kategoriji šole v petek, 18. marca, ob 10.30 v dvorani ZKB na Opčinah. Informacije tel. št. 329-4128363. Vabimo tudi ljubitelje fotografije in video na zaključni večer 11. foto-video natečaja Ota Hro-vatin v petek, 18. marca, ob 20. uri v Narodnem domu v Trstu. Na večeru bodo nagrajeni dokumentarni in igrani filmi. OBČINA DOLINA - do petka, 18. marca (vključno), izjemoma bo sprejemala prošnje za vpis v oddelek »malčkov« otroških jasli Colibri (Ul. Curiel 2 -Naselje Sv. Sergija) z italijanskim pogovornim jezikom za kritje z mesecem aprilom tega š.l. (2010/11) enega mesta, ki se je sprostilo. Mesto je namenjeno otroku s stalnim bivališčem v občini Dolina, ki se je rodil med 2.9.2009 in 31.5.2010. Informacije in vpisni obrazci so na razpolago na www.sandorligo-dolina.it ali na občinski Urad za izobrazbo in šolske storitve, tel. št. 040-8329281. SDD JAKA ŠTOKA vabi na srečanje z Leo Pisani, avtorico knjige Obleka -kaj, kdaj, kako, ki bo v petek, 18. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Z njo se bo pogovarjala Marta Košuta. TPK SIRENA priredi v petek, 18. marca, ob 16. uri družabnost za svoje člane. Poskrbljeno bo tudi za prigrizek. ASD CHEERDANCE MILLENIUM išče prostovoljce za pomoč in spremstvo ob priliki mednarodne tekme cheer-leadinga Millenium cup, ki bo v soboto, 19. marca, v Palatrieste v Trstu. Info in prijave na: info@cheerdance- millenium.com ali na 349-7597763 (Nastja). TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 25. marca, na sedežu Pomorskega kluba (Miramarski drevored, 32) 35. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SKD TABOR z Opčin prireja slaščičarski tečaj. Priznani francoski slaščičar Naser Gashi nas bo naučil pripravljati francoske rogliče, mignon pecivo in torte. Tečaj je namenjen tako profesionalcem kot tudi amaterjem. Tečaj se bo vršil v prostorih na Brdini na Opčinah, 26. marca, od 9.00 do 14.00. Prijave na tel. št. 040-211997 (Olga) in 328-3617232 (Silva). TELOVADBA ZA GOSPE V ZRELIH LETIH - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo odslej telovadba potekala le ob torkih in petkih od 9. do 10. ure. 5. NATEČAJ ZBOROVSKE SKLADBE za nagrado Ignacij Ota razpisuje Zveza slovenskih kulturnih društev. Razpis je na voljo na spletni strani www.zskd.eu. ACQUAFITNESS - tečaj za vse, ki želijo izboljšati psiho-fizično počutje in doseči optimalno telesno formo. Skupinska vadba v vodi je primerna za vse starosti in se odvija pod strokovnim vodstvom. Info in prijave na www.me-lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 328-4559414. ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor zadruge v torek, 19. aprila, ob 19.30 v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni vsi člani! 0 Prireditve RICMANJSKI TEDEN v Babni hiši v Ri-cmanjih: danes, 12. marca, ob 20.30 v galeriji Babna hiša odprtje razstave »Hode u Ricmanje« slovenskega umetnika Simona Kastelica, predstavitev Mairim Cheber, sodeluje Tomaž Nedoh; Nedelja, 13. marca, ob 18.00 v prireditveni dvorani nastop Pihalnega orkestra Ricmanje, vodi Aljo-ša Tavčar; Torek, 15. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani Dramska skupina Proposte teatrali z veseloigro v tržaškem narečju Delitto al castello, avtor Aldo Curri, prevod in režija Chino Turco. SKD LONJER KATINARA vabi na praznik mednarodnega dneva žensk, ki bo danes, 12. marca, ob 19.30 v ŠKC v Lo-njerju. V kulturnem programu se bodo predstavili člani MlPZ Tončka Čok pod vodstvom Manuela Purgerja. SOMPD VESELA POMLAD vabi na koncert otroške in mladinske ustvarjalnosti Naj pesem zadoni danes, 12. marca, ob 20. uri v dvorani Finžgar-jevega doma na Opčinah. Večer bodo oblikovali: Otroški pevski zbor Glasbene šole Izola (vodi Kristina Ba-bič), Mladinski pevski zbor Glasbene šole Koper (vodi Maja Cilenšek) in Mlajša dekliška pevska skupina Vesela pomlad (vodi Andreja Štucin). ZVEZA ŽENSK BOLJUNEC vabi vse žene in dekleta na praznovanje 8. marca danes, 12. marca, ob 19.30 v društveni dvorani gledališča F. Prešeren. ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB iz Škednja, Sv. Ane in s Kolon-kovca vabi na proslavo ob 10. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB v nedeljo, 13. marca, ob 10.30 ob spomeniku na Istrski ul. št. 192. SDD JAKA ŠTOKA vabi na ogled komedije Harvey (avtor Mary Chase, režija Franko Zerjal) v izvedbi Dramske družine F. B. Sedej, ki bo v nedeljo, 13. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu Prosek Kontovel. SKD LIPA iz Bazovice vabi v nedeljo, 13. marca, v Bazovski dom ob 18. uri na srečanje ob dnevu žena s prikazom moške ustvarjalnosti. Razstavljata Janko in Walter Kovačič: fotografije in slike vžgane v lesu. Glasbeni utrinek bo izoblikoval moški pevski zbor Sv. Jernej z Opčin pod vodstvom Mirka Ferlana. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Zvezo pevskih zborov Primorske, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, Zvezo cerkvenih pevskih zborov Trst in Zvezo slovenske katoliške prosvete Gorica vabi na koncerte v sklopu 42. revije Primorska poje v nedeljo, 13. marca, ob 17. uri v Gračišču (nastopata ZeVS Danica iz Vrha in ZePS Stu ledi). SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 14. marca, ob 20. uri v Štalco v Šempo-laju na kulturni večer ob mednarodnem dnevu žena. Sodelujejo: Društvo žena iz Prvačine z uprizoritvijo o Aleksandrinkah »Moda iz baula«, Tatjana Malalan, Irene Pahor in Jasmina Smotlak z veselim prizorom »X factor« in pevka Laura Budal ob spremljavi Janka Zore. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na srečanje ob 10. letnici zaščitnega zakona. Profesor Samo Pahor nam bo posredoval svoje gledanje o tem. Srečanje bo v torek, 15. marca, ob 20. uri. Lepo vabljeni. SLOVENSKI KLUB prireja v torek, 15. marca, srečanje s Petrom Kovačičem Persinom, dobitnikom Rožančeve nagrade za najboljšo knjigo esejev v letu 2010. O Slovencih v procesih glo-balizacije se bo z njim pogovarjal novinar Peter Verč. Večer bo potekal v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Frančiška 20, s pričetkom ob 20.30. Vabljeni! ŽUPNIJA SV. JERNEGA AP., MeCPZ in MoPZ Sv. Jernej - Opčine v sodelovanju z ZCPZ - Trst vabijo na Koncert sakralnih pesmi v izvedbi Pevskega zbora Tomaža Tozona & Viri-bus Unitis, ki bo v soboto, 19. marca, ob 20. uri v župnijski cerkvi na Opči-nah. Toplo vabljeni! 42. REVIJA PRIMORSKA POJE - Zveza slovenskih kulturnih društev, SKD Valentin Vodnik in MoPz Valentin Vodnik vabijo na koncert v nedeljo, 20. marca, ob 17. uri v cerkvi sv. Martina v Dolini. Predstavili se bodo z ljudskim programom Ljudske pevke FS Skala iz Kubeda, Skupina pevk ljudskih pesmi Mandrač iz Kopra, MoVs Kantadore iz Gračišča, ZePz Ivan Grbec iz Šked-nja, Oktet Pr'farci iz Spodnje Idrije, ZeVs Bistriške škuorke iz Ilirske Bistrice, MoVs Hrušiški fanti iz Hrušice ter Gruppo vocale Farra. SKD TABOR vabi ob mednarodnem dnevu žena in svetovnem dnevu poezije, v nedeljo, 20. marca, ob 18.00 v Prosvetni dom na Opčine, na glasbeno- gledališki večer »Obleci me v poljub«. Nastopa avtorica poezij Saša Pavček ob triu Aljoša Rijavec - klavir, Šemsudin-Dino Džopa - kitara, Jan Oršič - bas kitara. Ne zamudite temperamentnega večera ljubezenskih pesmi in čutne glasbe! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, v sodelovanju s SSG vabi na ogled eno-dejanke »Poročilo«. Nastopata Lara Komar in Tatjana Turco, režija Franco Pero v sredo, 23. marca, ob 20.30. Vstopnice bodo na voljo na sedežu predstave. S Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno motorno žago obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. DARUJEM opremo stanovanja, od pomivalnega stroja do kavča. Zainteresirani pokličite na tel. št.: 3384288100. DIATONIČNO HARMONIKO prodam. Tel. št. 335-5387249. GOSPA SREDNJIH LET išče dvakrat tedensko delo kot hišna pomočnica in pomaga tudi pri likanju. Tel. št.: 3279969360 (v večernih urah). IZKUŠENA GOSPA išče delo za nego starejšim osebam ali pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času. Tel. 0038651852892. IZKUŠENA GOSPA srednjih let išče delo kot gospodinjska pomočnica, pomaga tudi pri oskrbi starejših in bolnih. Tel. št. 346-5838459. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in negi otrok in starejših ljudi išče delo. Tel. 335-6445419. KUPIM HIŠO ALI ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE na Opčinah ali Proseku-Kon-tovelu. Tel. št. 040-213385. NA PROSEKU ODDAJAMO V NAJEM opremljeno stanovanje s samostojnim ogrevanjem. Tel. št. 3201509155. NA REPENTABRU - na slovenski strani, prodam 655 kv. m. zazidljivega zemljišča. Tel. 339-5042252. PRODAJAMO tipično kraško hišo v Repnu s pogledom na vaški trg. Hiša je v zelo dobrem stanju, možnost ogleda, kličite na tel. št. 346-3385460 večernih urah (med 19.30 in 21. uro). V SOBOTO je v šotoru pri Briščikih izginil moški črn jopič. Če ga je nekdo pomotoma odnesel, naj se javi na tel. št.: 338-7318445. V TREBČAH PRODAJAMO zemljišče 2.349 km. m. s kletjo (24 kv. m.) in skladiščem za orodje. Odobren načrt za pokrito drvarnico. Tel št. 3393666700. ö Poslovni oglasi BITA-LJUDSKI DOM, SKD VESNA IN VZPI IZ KRIŽA vabijo na praznovanje DNEVA ŽENA v NEDELJO, 13.3. ob 18.30: večerja, ples z glasbo v živo in družabnost z Vesno Hrovatin in zamejskimi lepotci. Info 040-2209058(Bita) 3407235369(Sara) IZLET SICILIJA od Taormine do Palerma 8 dni/7 noči. Odhod iz Trsta in s Krasa 7. aprila s spremljevalcem. Zadnji prostori. Zainteresirani pokličite na št.040-637025 Adriatica.net STORITVENO PODJETJE V TRSTU IŠČE uslužbenca/ko z večletno izkušnjo na področju davčnih prijav, posebej v izpolnjevanju obrazcev 730. Obvezno je znanje slovenščine in italijanščine. Zaposlitev je za določen čas. CV poslati na 730trst@gmail.com Turistične kmetije AGRITURIZEM HERMADA V CEROVLJAH j e odprt ob sobotah in nedeljah. Tel.347-7838110 Prispevki V spomin na Pinota Pernarčiča daruje gostilna Radetič 50,00 evrov in družina Tomasetig 20,00 evrov za SŠKD Timava. V spomin na Grazio Čuk vd. Emili darujejo Marija, Anita in Pepi 40,00 evrov za ZePZ Prosek-Kontovel. Ob obletnici smrti dragega Romana Štoke darujeta žena in hčerka 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Kontovelu. Namesto cvetja na grob dragega Sreč-kota Tretjaka Bibca darujejo Lučka, Livio in Paulo Švab 25,00 evrov za MoPZ Vesna in 25,00 evrov za Ribiški muzej tržaškega Primorja. V spomin na Srečkota Bibca daruje so-letnik Srečko Sedmak 20,00 evrov za SKD Vesna. Namesto cvetja na grob dragega Srečkota Tretjaka Bibca darujejo Marzia in Sandro Malusa 20,00 evrov za ŠD Vesna. V spomin na Srečkota Bibca daruje Mirko Ferlan 20,00 evrov za Ribiški muzej tržaškega Primorja. Namesto cvetja na grob Severina Slap-nika daruje Marija Purič vd. Škabar (Repen št. 1) 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Srečkota Tretjaka darujeta Jolanda in Marcelo Soavi 50,00 evrov za ŠD Vesna. V spomin na Maria Miliča daruje Drago Grilanc 20,00 evrov za KD Rdeča zvezda. V spomin na Srečkota Tretjaka daruje Drago Sedmak 50,00 evrov za Ribiški muzej tržaškega Primorja. V spomin na Ladija Jazbeca daruje družina Race 200,00 evrov za Tabornike Rodu modrega vala. t Zapustila nas je Vida Pertot Počiva na nabrežinskem pokopališču. Maša zadušnica bo v sredo, 16. t.m., ob 18. uri v Nabrežini. Zalujoči brat Marijo z družino Nabrežina, Trst, 12. marca 2011 ATTILIU MAVERJU zadnji pozdrav soletniki iz Trebč 1941 priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom pritogo za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Veselo na delo... kar v copatah! Po meri urejeno delovno okolje, prilagodljiv delovni čas in bližina najdražjih so najpogostejši vzroki, da se nekateri odločajo za delo od doma. Še predvsem danes, ko je na voljo mnogo različnih elektronskih naprav za komuniciranje s svetom, se takšen način dela vedno bolj uveljavlja. Medtem ko za delovne prostore v podjetjih veljajo določeni standardi urejenosti, osvetlitve in vnaprej predpisana organizacija dela ter arhiviranja, si moramo v domači pisarni podoben red vzpostaviti sami. V nasprotnem primeru bo naš delovni kotiček kmalu postal prenatrpan, dokumenti nepregledni, naše delo pa povsem manj učinkovito. To pomeni, da bomo zanj porabili več časa, manj pa ga bo ostalo za preživljanje dragocenega časa z najdražjimi. Zasnova domače pisarne Preden bomo prostor opremili s pisarniškim pohištvom, se moramo seveda odločiti, kaj bomo v domači pisarni počeli. V ta namen prostor idealno ločimo na tri dele z različnimi nameni: prvi je namenjen shranjevanju in sem spadajo omare, predali in regali, ki bodo namenjeni materialu, potrebščinam in zalogi drugih predmetov, ki jih potrebujemo le občasno. Drugi del so delovne povšine, na katere bomo postavili le predmete, katere nujno PROIZVODNJA fi*i tr-r-tIN 'nštalacija MULLI KLEPARSTVA MARIO MUCCI S.R.L. Ulica, A. Gregorčič 1QU • 34170 GORICA Tet. 0481 12 IS 28 ■ Fax 1S5 246 57 inio@muccil,ittonerie.com 1 wwwrmuccilattonerie,com in vedno potrebujemo: sem spadajo računalnik, telefon, pisalo in blok, spenjač in morda še lepilni trak. Vse ostalo sodi v predale, na police - ki predstavljajo tretji idealni del naše pisarne pa zlagamo knjige, časopise in razne fascikle, še boljše, če jih sproti urejamo glede na tematiko, avtorja, ali preprosto datum. Organizacija prostora Preden se lotimo bolj zapletenih in zahtevnih posegov, bo treba najprej opraviti najbolj nadležnega - znebiti se šare. Inventura dokumentov, literature, opreme in pisarniških pripomočkov, pa tudi odvečnega pohištva, je prvi korak k redu. Vzemimo si kar celo popoldne časa in zložimo na kupe prav vso vsebino delovnega kotička. Skoraj gotovo bomo ugotovili, da smo na policah hranili škatle z nepotrebnimi drobnarijami, papirje izpred več let in pisarniški material, ki ga ne potrebujemo več. Stvari ločimo na tiste, ki jih bomo vrnili v domačo pisarno, tiste, ki jih bomo zavrgli in tretje, ki jih bomo uporabili ali uskladiščili drugje v domu. Šele, ko se bomo znebili vse šare, bomo točno razumeli, koliko stvari imamo in koliko prostora zanje potrebujemo. Kar ne spada k delu, stran! Domača pisarna naj bo prilagojena STOPAH jtoAleU 1%1 Pofiiiivo po kuhinje, JTOpnift. m^iivrii noi r.iiijd ter O k. I'm in ^fflli Oir>Ji(?rli UhlliN 1435* -1 Z m&iftOitjO 5 5-V* ditfine fllijiivfr ut. Kosme 150 -14149 Baioriu ■ Trst {Ital jd) Iti 10] (H0?!6tt3 - v ma I bHopaHg1in.it potrebam našega dela. Pomembno je, da nam prostor omogoča udobno delo brez nepotrebnih motečih dejavnikov, saj bomo tu preživeli daljši del dneva. Zato je ključnega pomena, da v pisarni onemogočimo vse moteče dejavnike iz domačega okolja. Če na primer v domači pisarni delamo izključno za računalnikom, to najbrž pomeni, da v njej ne potrebujemo televizorja, otroških igrač, pribora za kvačkanje ali pasje krtače: predmeti, ki jih za delo ne potrebujemo, nam bodo le odvračali pozornost od dela k drugim opravilom. Na mizo, polico ali na stene lahko seveda dodamo diskretne dodatke, da bo delovni prostor bolj oseben; pazimo le, da jih ne bo preveč. Ko smo se znebili nepotrebnih predmetov je čas, da organiziramo tiste, ki jih potrebujemo, tako, da nam bodo čim bolje služili. Barve in svetloba Uporabljena barvna shema naj bo sestavljena iz nevtralnih barv, ki odražajo resnost prostora. Morebitne moteče vzorce uporabljamo zelo pazljivo, še raje pa se jim izognemo. Tla naj bodo trpežna, saj se bomo po njih najbrž veliko premikali s stolom na kolesih, gostje pa bodo hodili v čevljih. Osnovno pravilo je, da v prostoru uporabljamo čiste linije. Svetlobi posvetimo posebno pozornost. Svetloba namreč prostor naredi prijeten, kar posledično pomeni, da bomo v njem raje preživljali delovni čas. Prostor mora biti dobro osvetljen, prevladuje naj naravna svetloba, v primeru, da zadostne osvetlitve ne moremo doseči z okni, poskrbimo za dovolj umetne svetlobe. Pri nameščanju pohištva pazimo, da nas odsevi svetlobe ne bodo motili med delom (npr. na računalniškem zaslonu). Delovno mizo namestimo neposredno ob okno, da najbolj racionalno izkoristimo dnevno svetlobo. Celoten prostor dobro osvetlimo tudi z umetno svetlobo, pri čemer poskrbimo, da je dovolj svetlobe predvsem na delovni mizi in drugje, kjer opravljamo delo. Pazimo, da ne pozabimo tudi na police in omare, kjer hranimo različne dokumente. Tvrtkcv pEVERICO MARSICH A-.rv.o. Mavčne plošče 4 Izolacije 4 Zaščitne cevi4 Opeke Plastične cevi * Ploščice Laterzl * Gradbeni material Prodaja izdelkov Torggler * Železnina ^prejemamo ¿BAHCOKiT^m in littdluifl TRST, UL. D£LL'INDUSTRIA 38 - TEL. OtO 767016 FM OU) 767091 priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom pr,logo za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Poleg svetlobe ne gre zanemariti tudi temperature in vlažnosti zraka. Vse to namreč ustvari prijetno okolje, ki je ključno za učinkovito delo. Ne pozabimo, da mora biti naša domača pisarna prav tako všečna in udobna kot naša dnevna soba; v prijetnem okolju bomo namreč sproščeni, organizirani in mirni. To je prav tisto, kar potrebujemo za učinkovito delo. Oprema domače pisarne Jasno je, da mora domača pisarna spodbujati k delu in k učinkovitosti. S tem ne bomo le očarali poslovnih partnerjev, temveč bomo ustvarili okolje, ki bo pomagalo, da se bomo odklopili od domačega življenja. Po tem principu naj bo pohištvo izbrano tako, da bo ustrezalo izključno potrebam dela, obenem pa ga ne bo mogoče uporabljati v druge namene. Pohištvo, ki ga sicer uporabljamo za opremo stanovanja ali hiše, prinese v pisarno domačnost, vendar ne zagotavlja dovolj udobja in učinkovitosti za normalno delo. Stol, ki ga bomo uporabljali največ časa, naj bo ergonomsko oblikovan, udoben in trpežen. Različne trgovske hiše pogosto ponujajo poceni pisarniške stole, ki pa niso dovolj trpežni, obenem pa ne omogočajo dovolj nastavitev. Bolje je odšteti nekaj denarja več za kakovosten stol, saj se bo vložek poplačal z dolgoletnim zadovoljstvom: izbira nekakovostnega stola se nam bo namreč kaj kmalu maščevala z bolečinami v hrbtenici. Pisarniško pohištvo Z ustreznim številom omar, polic in drugih odlagalnih mest bomo dosegli, da bomo imeli vse pomembne dokumente na dosegu roke in ne bomo imeli težav z iskanjem. Vsa mesta za shranjevanje morajo biti praktično oblikovana in pregledna. Proizvajalci pohištva ponujajo pestro izbiro prostorsko varčnih modularnih rešitev, na primer kotnih mizic, ki obenem vsebujejo še prostor za računalnik, izvlečno ploščo za tipkovnico ter police in predale pod in nad ploskvijo mize. Takšne rešitve so navadno tudi cenovno precej ugodne, a ne pozabimo na to, da je nenavadno nizka cena pogosto tudi znak vprašljive kakovosti. To pa seveda ne pomeni, da moramo tudi doma sedeti v uniformiranem, dolgočasnem delovnem boksu, kakršnega smo z veseljem zapustili na delovnem mestu. Tudi če ni naš proračun neomejen, lahko z nekaj iznajdljivosti v prodajalnah s pohištvom najdemo kose, ki jih skombiniramo po svoje in tako delovnemu kotičku vdahnemo osebno noto. Že pisani fascikli, igriva pisala, kakšna sobna rastlina in fotografije naših najbližjih bodo dovolj, da bo delovni prostorček zaživel po naše. Ne pozabimo: bistvo dela doma naj bi bilo, da delo opravimo hitreje ter z manj stroški in stresa, zato poskrbimo za to, da nas bo okolje, v katerem delamo, navdihovalo. Barvite zavese, pisane tapete, kolaži sličic za navdih ali pogled na bujno zaraščen vrt... vse to so stvari, ki si jih lahko privoščimo samo v domači pisarni. Red in čistoča Preverjeno dejstvo, ki velja pravzaprav za vsak prostor, je, da so v čistem prostoru naši možgani bolj produktivni. Zato skrbimo, da stalno pospravljamo kup starih časopisov, ki raste pod mizo, obrišemo prah, pomijemo okna in z mize odstranimo madeže kavnih skodelic. Če so stene v našem delovnem kotičku že oguljene, posivele in preluknjane od žebljičkov, občasno premislimo tudi o beljenju: svež oplesk bo v našo domačo pisarno vnesel novo energijo in svež zagon. TECNAL sne, uticaAquileiah 38-34170 GORICA -Tel 0481.523104 Fax 0481.525719 - Prenosni tetefon 330.962654 * 347.1006845 info@lecnalcasa.it»www.tecnalcasa.lt 1 4 s°bota' i2- marca 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu KRMIN - Kamen spotike je obnova središčnega Trga Liberta Občina in arhitekt rineta v čelni spopad Krminska občina bo poverila izvedenca, da z ekspertizo ugotovi, zakaj se na novo tlakovani Trg Liberta v nekaterih točkah ugreza in zakaj kamnite kocke »skačejo« iz cestišča. V zadnjih tednih je bil tarča kritik predvsem arhitekt Aleš Princic, ki je pripravil načrt za obnovo trga in ki odločno zavrača očitke. »Trg je občinska uprava preslabo vzdrževala. Celo v načrtu je črno na belem zapisano, da bi morala občina vsako leto nameniti vzdrževanju celotnega območja trga 6.100 evrov, tega pa po mojih informacijah ni nikakor storila,« poudarja Princic. Obnova Trga Liberta se je zaključila konec leta 2009, še pred zaključkom gradbenega posega, pa je bila ponekod potrebna prvih popravil. Za tlakovanje trga se je Princic odločil za uporabo kamnitih kock, ki so jih položili na podlago iz peska oz. drobnega gramoza. Voda je kmalu po zaključku obnovitvenega posega začela izpirati pesek, s katerim so zapolnili prage med kockami, ki zaradi tega niso bile več stabilne. Po mnenju Prin-cica bi morali izprani pesek vsaj dvakrat letno nadomestiti z novim, tega pa po besedah arhitekta niso naredili. Poleg tega Princic pojasnjuje, da je pred zaključkom gradbenega posega pristal na pritiske občine, ki je zahtevala, naj se kocke utrdi s cementnim prelivom pragov. Krminska občina takrat ni odgovorila arhitektu in za cementni preliv ni prižgala zelene luči, zato pa se je prenova trga zaključila, kot je bilo začetno načrtovano. »Za uporabo peska oz. gramoza kot podlago za kocke sem se odločil, da bi cestišče vpijalo določeno količino meteorne vode, ki tako ne bi bremenila kanalizacije. Poleg tega se je tovrstna podlaga izkazala za zelo dobro v številnih krajih. Pred začetkom del sem na primer obiskal Varese, kjer nimajo nikakršnih težav s peščeno podlago kock, ker jo redno vzdržujejo,« poudarja Aleš Princic, ki je včeraj spregovoril novinarjem o zadevi v pisarni svojega odvetnika Damijana Terpina. »Takoj po zaključku obnove trga so se začele težave, saj so se številni občani spotaknili ob kocke in padec seveda prijavili; takšnen, kakršen je zdaj, zato trg ne more ostati, saj je hoja po njem nevarna. Z vzdrževalnim posegom smo skušali rešiti težave, a izkazalo se je, da trg enostavno ni bil prenovljen, kot bi moral biti. Ko smo med kocke posipali nov pesek, smo ga po prvem dežju našli v jaških,« pojasnjuje župan Patat in poudarja, da hočejo ugotoviti vzroke vseh dosedanjih težav in morebitne odgovornosti tako načrtovalcev kot izvajalcev del. »Trg je potreben popravila, toda zanj ne moremo kar tako trositi denarja. Preden bomo katerokoli vsoto vložili v nov obnovitveni poseg, hočemo razčistiti, kdo je odgovoren za nastalo situacijo,« poudarja Luciano Patat in napoveduje, da bodo izvedenca, ki bo opravil ekspertizo, imenovali v kratkem, saj želijo zadevi čim prej priti do konca. (dr) Trg Liberta v Krminu takoj po obnovi (desno), poškodovana kamnita kocka (spodaj), Princic z odvetnikom Terpinom (spodaj desno) bumbaca ALES PRINCIC Pripravlja tudi načrt za osrednji trg v Mariboru Aleš Princic je med najbolj uglednimi predstavniki krminskih Slovencev. Kot arhitekt je uveljavljen tako v Italiji kot v Sloveniji, saj je v obeh državah prejel več priznanj in nagrad. V Sloveniji so mu dvakrat podelili Plečnikovo nagrado, ki velja za najpomembnejše priznanje na področju arhitekture. Od januarja je profesor na univerzah v Ljubljani in Mariboru, ravno v štajerski prestolnici pa pripravlja zelo pomemben načrt. Mariborska občina mu je namreč zaupala obnovo osrednjega mestnega trga Leona Štuklja, ki meri 10.500 kvadratnih metrov. Tudi v Ljubljani je pustil svoj pečat, saj je pripravil načrt za obnovo pivovarne Union, ki jo je oblekel s steklenim, ponoči barvno osvetljenim plaščem; ravno ta projekt je bil vključen v seznam tisoč najlepše obnovljenih poslopij na svetu. Svoj studio ima v Vidmu, na spletu pa je prisoten s trijezično spletno stranjo. Na njej so namreč besedila in podatki zapisani v slovenščini, italijanščini in angleščini. RONKE-SKOCJAN Zahtevajo nove ceste, podvoze in odškodnine Občinska sveta iz Ronk in Škocjana sta odobrila vsak svoj sveženj pripomb k preliminarnemu načrt za hitro železnico Be-netke-Trst. V Ronkah so sklep podprli občinski svetniki večine in predstavnik Komunistične prenove Luigi Bon, ki so opozorili, da je v dokumentaciji, priloženi preliminarnemu načrtu za hitro železnico, cel kup pomanjkljivosti. V preliminarnem načrtu so namreč »pozabili« na več prometnic in drugih javnih infrastruktur, ki se nahajajo na območju ronške občine. Tako je med drugim predvidena ukinitev železniškega prehoda v Ulici Dobbia, namesto njega pa ni podvoza, katerega gradnjo predvidevata ronški regulacijski načrt in tudi dogovor med občino, pokrajino in podjetjem Rete ferroviaria italiana. Poleg tega so občinski svetniki v svoj dokument vključili tudi zahtevo po gradnji novega kolesarskega podvoza v Ulici San Vito, po uresničitvi protihrupnih pregrad ter po posaditvi grmovja in dreves ob progi, ki bi še dodatno ublažili hrup. Občinski svetniki so se zavzeli tudi za vkop stare železniške proge Gorica-Trst, kar bi olajšalo prehod po Ulici Monte Cosich. Med razpravo je občinska svetnica Demokratske stranke Elena Cettul opozorila, da je treba zmanjšati na minimum učinek nove železnice na okolje. V Škocjanu so dokument, ki so ga tako kot v Ronkah poslali državni vladi v Rim in na deželo, odobrili z glasovi večine svetnikov. Vzdržal se je edino Enrico Bullian iz vrst Komunistične prenove, ki je poudaril, da v preliminarnem načrtu ni ne duha ne sluha o razmerju med stroški in koristmi projekta. Med razpravo je županja Silvia Caruso opozorila, da sta zaselka Begliano in Pieris izven zavarovanega območja, zato pa tvegata, da bosta ostala brez protihrupnih pregrad, ki jih je treba odločno zahtevati. Škocjanski upravitelji so poleg tega prepričani, da je treba občanom zagotoviti pravične odškodnine. Po njihovih izračunih bi morali prebivalci občine Škocjan skupno prejeti 12 milijonov evrov. Škocjanski upravitelji si tudi prizadevajo, da bi razširili varstveni pas ob progi z desetih na trideset metrov. V tem primeru bi treba v občini Škoc-jan porušiti trideset hiš, vendar bi se izognili težavam, ki bi jih imeli stanovalci poslopij, zgrajenih samih deset metrov od proge. Seveda bo treba vsem občanom, ki jim bodo porušili hišo zagotoviti pravično odškodnino, so prepričani v Škocjanu. TURJAK - Umor Lorenzettija Žena nahujskala soseda proti možu Potrjena zaporna kazen za De Nigrisovo in Rambettijevo Na tržaškem kasacijskem sodišču so včeraj potrdili zaporno kazen za obe ženski, ki sta vpleteni v umor Eriberta Lorenzettija, direktorja goriškega zavoda INPDAP, ki so ga 15. oktobra leta 2008 umorili na njegovem domu v Turjaku. Giuliana De Nigris, 63-letna žena pokojnega Lorenzettija, je bila obsojena na štiri leta, enajst mesecev in devet dni zaporne kazni, 22-let-na Rosa Rambetti, partnerica albanskega državljana Fa-tija Rexhepija, ki je dejanski storilec umora, pa na pet let, štiri mesece in devet dni zaporne kazni. Pobudnik umora je bila Giuliana De Nigris, ki se je naveličala moža do tolikšne mere, da je začela iskati nekoga, ki bi ga pretepel. Zaradi tega je stopila do svojih sosedov, do albanskega državljana Fathija Rexhepi-ja in njegove partnerice Rose Rambetti. Po dogovoru z De Nigrisovo naj bi Rexhepi samo grozil Lorenzetti-ju, njegov namen pa se je nato sprevrgel v tragedijo. Lo-renzetti je nasilno reagiral na vstop albanskega državljana in njegove partnerice v njegovo stanovanje, zato pa ga je Rexhepi zabodel z nožem. 63-letnemu moškemu je bil usodna poškodba vratu, zaradi katere je izkrvavel in na mestu umrl. Preiskovalcem je bilo kmalu po umoru jasno, da so bili zanj krivi De Nigrisova, Rexhepi in Rambettijeva, zato pa so jih tudi aretirali. Od takrat je Rexhepi v zaporu. GRADISČE - Parlamentarni odbor v centrih CIE in CARA Zaprtje edina opcija Župan: »Po zadnjih požarih je struktura tako poškodovana, da nima smisla vlagati novega denarja v njeno obnovo« Predstavniki parlamentarnega odbora pred centrom v Gradišču bumbaca »Čeprav dobro vemo, da so vali priseljencev v teh dneh zelo aktualna tema, smo prepričani, da je treba zapreti centra CARA in CIE v Gradišču.« Tako je včeraj poudaril župan iz Gradišča Franco Tommasini, ki je centra za nezakonite priseljence oz. prosilce azila obiskal s parlamentarni odbor za izvajanje schengenskega sporazuma, ki so ga predstavljali senator Demokratske stranke Carlo Pegorer in poslanec iste stranke Ivano Strizzolo ter senator Severne lige Piergiorgio Stiffoni. »Gostje strukture, ki so res tudi sami poskrbeli za poškodovanje njene notranjosti, živijo v zelo slabih pogojih. Sploh je center tako poškodovan, da nima smisla vlagati novega denarja v njegovo obnovo in širitev. Enostavno ni več pogojev za vzdrževanje centra, to pa še toliko bolj velja po številnih požarih, ki so jih v zadnjih tednih podtaknili nastanjeni priseljenci,« poudarja Tommasini in opozarja, da se je v Gradišču v zadnjih letih znižalo število prebivalstva tudi zaradi težavnega sobivanja s centrom CIE. »Center CIE v Gradišču se je izkazal za najbolj neprimernega, saj je v njem prišlo do največ težav. Po dveh letih smo se zato vrnili v strukturo, da bi ugotovili, kašne so življenjske razmere v njem,« je povedal Strizzolo in skupaj s Pegorerjem poudaril, da da je v centru CIE v Gradišču trenutno nastanjenih sto priseljencev. »Število gostov odločno presega kapaciteto strukture,« je pristavila goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu, ki je spremljala parlamentarni odbor med obiskom centra CIE, v katerem je neuporabnih 26 od 28 sob; kot znano so jih večji del s podtikanjem požarov poškodovali priseljenci, ki so jih v prejšnjih tednih premestili v Gradišče z Lampeduse. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 12. marca 2011 15 ŠTANDREŽ - Obnova vaškega središča Območje ob trgu prijaznejše do pešcev Parkirišče za cerkvijo že uporabno - Urejena je tudi povezovalna pot s šolo SKLEP DEŽELNEGA ODBORA II« • | • V • V v V Zagraju novo križišče pred mostom čez Sočo Zagraj bo dobil nov vhod v vas, saj bodo uredili krožišče ob mostu čez Sočo, ki vodi v Gradišče. Včeraj je namreč deželni odbor Furlanije-Julijske krajine na predlog odbornika za infrastrukture in mobilnost Riccarda Riccardija odobril sklep, na podlagi katerega so zagotovili finančno kritje obnovitvenemu posegu križišča med deželno cesto št. 305 in Ulico Garibaldi. Kot pojasnjuje sam Riccardi, poseg omogoča sodelovanje med deželo, ki bo zagotovila gradbenim delom 350.000 evrov, pokrajino, ki bo dala na razpolago 200.000 evrov, in občino Zagraj, ki bo za uresničitev projekta uporabila 50.000 evrov svojih proračunskih sredstev. Projekt predvideva preureditev sedanjega križišča z razširitvijo Ulice Garibaldi na območje nekdanje bencinske črpalke, ki so jo pred časom zaprli. Na ta način bodo zgradili dva vozna pasova, po enem bo mogoče zaviti na most čez Sočo, po drugem pa proti središču Zagraja. Preureditev križišča predvideva tudi nekaj parkirnih mest in gradnjo nove kolesarske steze po Ulici Garibaldi. Na novo tlakovali bodo tudi most čez kanal De Dottori, postavili bodo nove drogove javne razsvetljave in uredili kanalizacijski sistem. Delavci tlakujejo trg in parkirna mesta pred cerkvijo (levo zgoraj); parkirišče za cerkvijo (levo); povezovalna pot med parkiriščem za cerkvijo, šolo in vrtcem (desno) fotod.r. Obnova trga pred štandreško cerkvijo je v polnem teku, že sedaj pa je mogoče ugotoviti, da bo omenjeno območje ob zaključku prekvalifikacijskega posega veliko prijaznešje do pešcev. Pred gostilno Turri so že zgradili nov pločniki, ki je širši od prejšnjega, tako da lahko po njem vozijo tudi otroški vozički. Pred obnovo trga je bilo to nemogoče, saj je bilo prostora premalo, parkirani avtomobili pa so še dodatno ovirali prehod. Na novo urejena je tudi ploščad pred spomenikom, zaradi česar je tudi njegov videz lepši. Iz vidika varnosti je poleg širšega pločnika pred gostilno Tur-ri zelo pomembna tudi nova povezovalna pot, ki so jo že zgradili in ki povezuje novo parkirišče za cerkvijo z osnovno šolo Frana Erjavca in vrtcem. Ob poti so namestili več svetil, tako da bo v večernih urah prehod osvetljen. Starši, ki pospremijo svoje otroke v šolo in vrtec, bodo zdaj lahko parkirali na trgu za cerkvijo, kjer je v novem parkirišču na voljo nekaj več kot deset novih parkirnih mest. Avtomobilisti sicer že nekaj tednov uporabljajo parkirišče za cerkvijo, čeprav se dela ob njem še niso povsem zaključila. Cesto je treba namreč še asfaltirati, urediti pa je treba tudi zelenico za cerkvijo. Poleg tega bo v tamkajšnjem odseku Ulice Monte Sabotinu ob zaključku obnove trga za cerkvijo stopil v veljavo enosmerni promet, tako da v ome- njeno ulico ne bo več mogoče zaviti iz Ulice Tabai. Ker nova prometna ureditev še ni stopila v veljavo, vozijo v teh dneh avtomobili v obe smeri, čeprav tega v prihodnosti ne bodo več smeli počenjati. Delavci gradbenega podjetja Adria-cos iz Latisane v teh dneh tlakujejo parkirišče pred cerkvijo. Po novem bo na trgu pred cerkvijo osem parkirnih mest, ki jih začetni načrt ni predvideval, potem pa so jih na novo vključili na željo krajanov. V prihodnjih dneh bodo delavci tlakovali še območje tik pred župniščem in pred cerkvijo, tako da naj bi se dela zaključila do maja, kot je bilo predvideno v časovnem planu gradbenega posega. V zaključni fazi bodo tudi na trgu pred cerkvijo uredili zelenico, posadili pa bodo nekaj lip; nadomestile bodo bolne kostanje, ki so jih podrli ob začetku gradbenih del. Na trgu pred cerkvijo in za njo so ob tem že namestili tudi nove drogove za javno razsvetljavo in nova svetila. Območje ob vaškem trgu torej postaja prijaznejše do pešcev; ko se bodo gradbena dela zaključila, pa bo jasno, ali so s prenovo zadovoljni tudi avtomobilisti. Marsikdo je namreč že opozoril, da je novo križišče pred cerkvijo ožje od prejšnjega. Predvsem imajo težave avtomobilisti, ki morajo zaviti iz Ulice Tabai v levo proti Ulici San Michele. (dr) GORICA Za sončne panele le še prispevek pokrajine »Še naprej bomo spodbujali nameščanje fotovoltaičnih panojev, odločitev državne vlade, da s koncem maja zamrzne zagotavljanje prispevkov v okviru projekta "Conto energia'; pa bo nedvomno v prihodnjih mesecih marsikoga odvrnila od naložbe v sončno energijo.« Tako poudarja goriška pokrajinska odbornica Mara Černic, ki je včeraj predstavila nov razpis za koriščenje prispevkov za namestitev fotovoltaičnih pa-nelov. Na podlagi sklepa, ki ga je pred nekaj dnevi odobril pokrajinski odbor, bodo občani, ki se bodo odločili za izkoriščanje sončne energije, imeli pravico do 300 evrov prispevka. Ob tem je pokrajina pred kratkim tudi obnovila sodelovanje z bančnim zavodom Banca di Cividale - Čedajska banka, čeprav se bo v prihodnjih mesecih malokdo odločil za namestitev fotovoltaičnih panelov. Državna vlada je namreč zamrznila projekt »Conto energia«, zato po 31. maju letošnjega leta ne bo več prispevkov za nameščanje fotovoltaičnih panelov. »To je zelo hudo, saj se je vlada odpovedala sončni energiji pod pritiskom lobijev, za katerimi se očitno skrivajo interesi, povezani z gradnjo jedrskih elektrarn. Ukinitev prispevkov za nameščanje fotovoltaičih panelov hkrati oškoduje pomemben gospodarski sektor, ki se je Mara Černic bumbaca v zadnjih letih izredno hitro razvijal. Samo v goriški pokrajini se z instalacijo fotovoltaičnih panelov ukvarja 25 podjetij, ki jih čakajo težki časi,« opozarja Černičeva. Na včerajšnji predstavitvi je inštalaterje predstavljal mladi števerjanski podjetnik Devid Miklus, ki pravi, da ni jasno niti, kdo bo lahko do 31. maja koristil prispevke. »Čakamo na objavo v uradnem listu, nakar bomo vedeli, ali bo lahko zadnje prispevke koristil, kdor bo imel potrdilo o opravljeni instalaciji oz. kdor bo imel panele že priključene na električno omrežje,« pojasnjuje Miklus in potrjuje, da je nedorečenost odločitev na državni ravni škodljiva, saj tako inštalaterji kot koristniki in interesenti ne vedo, kako ravnati. S prispevki iz projekta »Conto energia« je bilo namreč možno kriti celotno naložbo, ki je bila za 3-kilowatno napravo vredna okrog petnajst tisoč evrov. (dr) NOVA GORICA - Druga od treh zlatarn bratov Šulin Že drugič tarča roparjev Mlada moška odnesla nepojasnjeno količino nakita in pobegnila peš - Pred poldrugim mesecem je v ropu sodeloval italijanski državljan Mlajša moška, stara okoli 22 let in visoka med 180 in 190 centimetri, sta včeraj ob 9.30 oropala zlatarno Šulin v Delpinovi ulici v Novi Gorici. Nosila sta temna oblačila, sončna očala in kapi. Eden od njiju je prodajalko odrinil vstran, drugi pa je pograbil zaenkrat še neznano količino nakita. Skupaj sta nato peš pobegnila v smeri centra mesta. Kot pojasnjujejo na policiji, je preiskava še v teku, zato dodatnih podrobnosti ne pojasnjujejo. To je že druga od treh zlatarn bratov Šulin v mestu, ki je bila v kratkem času oropana. Komaj mesec in pol je minil od ropa ene od njihovih zlatarn, prav tako v središču mesta. Dogodek so preiskovali novogoriški kriminalisti, ki so v sodelovanju z italijanskimi kolegi in drugimi policijskimi upravami prišli na sled 31-letnemu italijanskemu državljanu, za katerega se je izkazalo, da je sodeloval pri ropu ter da že ima na vesti podobna kriminalna dejanja. Drugega storilca še niso našli. Tudi takrat sta v zlatarno vstopila dva moška, vendar zakrinkana z motorističnima čeladama in oborožena s pištolo. Eden od njiju je z orožjem grozil prodajalki, drugi pa je grabil plen, s katerim je napolnil dve torbi. V večjo je natlačil za več deset tisoč evrov nakita, v manjšo pa za nekaj tisoč evrov. S kraja dogodka sta pobegnila s skuterjem italijanske registracije. Ker pa ju je večja torba močno ovirala, sta jo med begom spustila, z manjšim plenom pa pobegnila. Policisti so kasneje ugotovili, da je bil pred ropom skuter ukraden nekemu Goričanu, po ropu pa so ga našli v Ulici Gradnikovih brigad v Novi Gorici, od koder, sklepajo policisti, sta roparja pobegnila z avtom. Tudi preiskava tega ropa še ni zaključena, saj drugega storilca še niso našli. (km) Zlatarna Šulin na Delpinovi ulici v Novi Gorici foto k.m. GORICA - Sodijo mladeniču Oropal novogoriško prodajalno z oblačili Oblak tvega kazen od štiri do dvajset let zapora Goričan Maichol Oblak sedi na zatožni klopi zaradi oboroženega ropa v novogoriški trgovini, sodijo pa mu na goriškem sodišču. Mladeniča je aretirala italijanska policija, potem ko so jo z dogodkom seznanili slovenski policisti. Sojenje zoper Oblaka se je začelo včeraj s pričevanjem prodajalke v novogoriški trgovini z oblačili Ambient, kjer je bil opravljen rop. Ženska je obnovila okoliščine dogodka, ki se je pripetil meseca marca pred tremi leti. Tedaj je v trgovino vstopil mladenič, na glavi je imel čepico. »Izroči mi denar,« je zažugal ženski, ki mu je zgrožena najprej izročila 50-evrski bankovec. Ni mu bilo dovolj, zato je na dan potegnil rezilo z rumenim ročajem in ji zagrozil, v zameno je dobil še dva bankovca po 20 evrov. Iz trgovine je pobegnil peš. A ni imel sreče, saj se je izkazalo, da policiji ni bil neznan. Prodajalka je namreč mladega roparja prepoznala na podlagi fotografij, ki so jih ji pokazali slovenski policisti. Obvestili so italijanske kolege, nakar so agenti letečega oddelka goriške kvesture pri Oblaku opravili hišno preiskavo. Osumljenca je izdalo predvsem rezilo, ki so ga našli na njegovem domu, poleg tega pa še oblačila, ki so tudi bila plen kraje. Na osnovi dokaznega gradiva so zoper fanta vložili ovadbo. Sojenje se bo nadaljevalo 3. junija, ko bodo prisluhnili še trem pričam, ki se niso udeležile včerajšnje obravnave. To so italijanski policist in dva slovenska policista, ki so pred aretacijo vodili preiskavo. Oblak tvega kazen od štiri do dvajset let zapora. 16 Nedelja, 13. marca 2011 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Delo mladih raziskovalcev cenjeno tudi v tujini Z inovativnim sistemom nadzirajo uživanje zdravil Projekt bodo pilotsko izvajali v lekarnah - »Pri nas visoka stopnja nevarnosti zastrupitve z zdravili« »V Gorici je visoka stopnja nevarnosti zastrupitve z zdravili. Mesto ima italijanski primat po številu ostarelega prebivalstva. Znano je, da je med starejšimi osebami seganje po zdravilih zelo razširjeno. Gorica bi zato potrebovala učinkovit nadzor nad uživanjem zdravil.« Tako pravi Giuseppe Gia-gnorio, primarij oddelka za prvo pomoč, ki svoje ugotovitve utemeljuje z vsakdanjo prakso v bolnišniškem oddelku. Zato morda ni naključje, da se inovativna oblika monitori-ranja uporabe zdravil rojeva ravno na Goriškem, kjer jo bodo tudi pilotsko izvajali. Še bolj razveseljiva pa je okoliščina, da za njo stojijo mlade osebe, ki so se leta 2009 povezale v raziskovalno skupino Infostruttura, po slabih dveh letih pa rezultate njihovega dela že cenijo ugledni zdravstveni centri doma in v tujini. Zdravnica Silvia Ussai in inženir Riccardo Petelin - oba sta 24-letna - sta In-fostrutturo predstavila včeraj na sedežu Fundacije Goriške hranilnice. Ta financira njuno delo, potem ko je njun projekt o integriranem sistemu nadziranja zdravil osvojil prvo mesto na natečaju, ki ga je fundacija leta 2007-2008 namenila inovativnim idejam mladih. »Kar danes predstavljamo, je v nasprotju s podobo propadajočega mesta, od koder "možgani" bežijo,« je poudaril Sergio Orzan, podpredsednik fundacije. »Naša raziskava se je začela na onkološkem oddelku v Trstu, in sicer na vzorcu 64 rakastih bolnikov, ki običajno segajo po številnih zdravilih, v povprečju po vsaj sedmih. Pri njih smo ugotovili visoko stopnjo in-terferenc med zdravili, kar lahko ovira ali celo preprečuje zdravljenje,« je pojasnila Silvia Ussai, s Petelinom »duša« nedobičko-nosne raziskovalne skupine Infostruttura s sedežem v Gradišču. Na podlagi teh ugotovitev je bil izdelan prototip softverja, ki omogoča monitoriranje klinično dokazanih in-terferenc med zdravili, zlasti tistih, ki jih pacient nabavlja zunaj bolnišnice, v lekarnah. Projekt nadgrajujejo v sodelovanju z inštitutoma za farmakološke raziskave »Mario Negri« iz Milana in »Sbarro Health Research Organization« iz Filadelfije v ZDA. Z njim so se med 2.000 kandidati uvrstili med finaliste za nagrado Innovact, ki jo bodo podelili v francoskem mestu Reims ob koncu marca. Projekt bo postal oprijemljiv, ko bodo softver in svoje znanje dali na razpolago goriški bolnišnici in krajevnim lekarnam. Soft-ver bo omogočil preverjanje farmakološkega profila pacienta, ki se redno obrača na lekarno, in evidentiranje relevantnih interfe-renc, s katerimi bo potem preko SMS sporočila seznanil tako bolnika kot zdravnika. V sedmih mestnih lekarnah, ki so eksperimentalno pristopile k projektu, pa bo delovalo tudi »farmakološko okence«, pri katerem bo zdravnica Silvia Ussai v določenih dneh in urnikih brezplačno pojasnjevala ljudem učinke uporabljenih zdravil; seznam farmacij bo na voljo na spletni strani www.in-fostruttura.com. »To nam bo v pomoč zlasti tedaj, ko gre za zdravila, ki jih ne predpisujejo zdravniki in so v prosti prodaji,« je povedala Silvia Bravi iz zasebne lekarne, njena kolegica iz občinske lekarne, Rossella Pagano, pa je opozorila, da zlasti starejše osebe uporabljajo zdravila na neprimeren način in tudi tedaj, ko jih ne bi bilo treba: »Rado se dogaja, da se način uživanja zdravil pri posamezniku ne ujema s tem, kar je predpisal zdravnik, na primer zato, ker si napačno razlaga navodila o njihovi uporabi. Takšno početje lahko onesposobi terapijo in pripelje do hudih zastrupitev.« Lekarne niso opremljene, da bi same ugotovile interference; soft- ver, ki ga imajo na voljo, je zastarel in v večini primerov dezaktiviran. »Sistem nadziranja zdravil - tako Gia-gnorio - bo zdravnike prisilil, da v primeru interferenc na novo premislijo terapijo. To bo prispevalo k profesionalni rasti zdravnikov in k širjenju farmakološke kulture. Zato je delo teh mladih raziskovalcev odlično in izredno dobrodošlo, a jim pot ne bo z rož-cami postlana, saj bodo prišli v navzkrižje z interesi velikih farmacevtskih družb.« (ide) NOVA GORICA - Srčni kirurg Igor Gregorič Center Medartis povezal V • • V I s spico ameriške medicine Nova Gorica je bogatejša za nov zasebni zdravstveni center Medartis. Njegova glavna posebnost je neposredna povezanost s Texas Medical Centrom v Houstonu v ZDA, največjim medicinskim centrom na svetu s 150 tisoč zaposlenimi. Zasluge za to povezanost, ki nudi v primeru dvomov ali nejasnosti možnost drugega mnenja najvišje usposobljenih strokovnjakov na različnih področjih medicine, gredo ustanovitelju in predsedniku centra Medartis, srčnemu kirurgu Igorju Gre-goriču, ki že 26 let dela v Houstonu. Leta 1984 se je Gregoriču kot speciali-zantu na splošni kirurgiji v šempetrski bolnišnici ponudila možnost za izpopolnjevanje v ZDA. Iz majhne Prvačine pri Novi Gorici, kjer je živel, se je preselil v Houston, danes četrto največje mesto v ZDA, in na lastni koži izkusil t.i. »American Dream«. Čeprav naj bi izpopolnjevanje trajalo le nekaj mesecev, je Srčni kirurg Igor Gregorič, ki že 26 let dela v Houstonu, je na lastni koži izkusil t.i. »American Dream«; vsako leto opravi okrog 400 srčnih in 300 žilnih operacij, za seboj ima že preko 300 transplantacij srca, zadnjih deset let pa se ukvarja predvsem z mehansko podporo srca v primerih srčnega popuščanja in z najnovejšimi raziskavami na področju razvoja umetnega srca foto n.n. zgrabil priložnost, ki se mu je ponudila, in ostal. Z ambicioznostjo, trdim delom, odrekanjem in močno voljo je postal mednarodno uveljavljen strokovnjak na področju srčne in žilne kirurgije. Danes je direktor programa za mehansko podporo srca in pomočnik direktorja za kardiovaskularne kirurške raziskave na Texas Heart Institute, eni od petih vodilnih klinik za srčna in žilna obolenja v ZDA, ter profesor na University of Texas v Houstonu in M.D. Anderson Cancer Centru - največji ustanovi za zdravljenje rakavih obolenj v ZDA in na svetu. Predava po celem svetu, objavlja v najvplivnejših strokovnih publikacijah s tega področja in še bi lahko naštevali. Vsako leto opravi okrog400 srčnih in 300 žilnih operacij, za seboj ima že preko 300 transplantacij srca, zadnjih deset let pa se ukvarja predvsem z mehansko podporo srca v primerih srčnega popuščanja in z najno- vejšimi raziskavami na področju razvoja umetnega srca. Gregorič ima tudi veliko zaslug za izpopolnjevanje številnih slovenskih študentov medicine, specializantov in zdravnikov na Texas Medical Centru. Samo v zadnjih desetih letih je pomagal, da je svoje znanje na različnih področjih medicine tam nadgradilo okrog 600 slovenskih medicincev, kar pomeni slabo desetino vseh zdravnikov v Sloveniji, ki jih je danes med sedem in osem tisoč. »Čeprav delam v Ameriki, sem še zelo povezan s Slovenijo in v tem smislu je šlo predvsem za željo, da se tudi v naš konec prenese malo ameriškega načina razmišljanja in se ga direktno poveže s špico ameriške medicine,« je o odločitvi za odprtje klinike v Novi Gorici povedal Gregorič. Dodal je, da je bila večina zdravnikov, ki delajo v Medartisu, na izpopolnjevanju v ZDA, kar naj bi bilo zagotovilo za največjo strokovnost v odnosu do pacientov. V centru na Ulici Gradnikove brigade 63 dela trenutno nekaj več kot deset zdravnikov, ko bodo vsi programi zaživeli v celoti, pa naj bi jih bilo čez dvajset. Razdeljen je na medicinski in estetski del. Ta zajema zobozdravstveno estetiko, dermatologijo in plastično estetsko kirurgijo. V okviru medicinskega dela že deluje ginekologija, v kratkem pa se ji bodo pridružili še pulmologija, splošna žilna kirurgija in kardiologija s poudarkom na obravnavi srčnega popuščanja, kar je bilo v Sloveniji, kjer naj bi bilo takih bolnikov okoli 30 tisoč, do sedaj omejeno le na Ljubljano. »Glavna prednost Medartisa pred podobnimi institucijami je direktna povezava za drugo mnenje, predvsem v smislu rakavih obolenj in obolenj srca in ožilja. Predstavlja pa tudi zdravo konkurenco, ki vedno vodi do izboljšanja strokovnosti,« nam je še povedal Gregorič in pojasnil, da je novogoriška klinika, ki se razteza na 400 kv. metrih površin, opremljena z najsodobnejšo opremo. Ker je zadnje čase vse več v Sloveniji, je začel razmišljati o tem, da bi lahko manjše posege delal tudi v Medartisu, njegovo konkretno delo na področju srčne kirurgije pa ostaja v Ameriki. Nace Novak Obvestilo izletnikom Vse, ki so se prijavili na letošnja potovanja našega dnevnika v organizaciji potovalne agencije Aurora, in sicer v Provanso, ZDA in na Škotsko, naprošamo, da poravnajo drugi obrok v torek, 15. marca, med 9. in 13. uro v goriškem uredništvu. Poškodba takoj po obisku Takoj po obisku parlamentarnega odbora v centru CIE se je včeraj popoldne eden izmed gostov namerno ranil z žiletko. Moškemu je nudilo pomoč osebje centra, na kraj pa je prišlo tudi rešilno vozilo službe 118. Treu danes o globalizaciji Podpredsednik senatne komisije za delo in nekdanji minister Tiziano Treu bo danes ob 11. uri v knjigarni LEG na Korzu Verdi v Gorici govoril o svoji zadnji knjigi o globalizaciji in »welfa-reju«. Z njim se bo pogovarjal glavni urednik nadškofijskega tednika Voce Isontina Mauro Ungaro. »Zgledujejo se po D'Alemi« »Glede krize v Libiji se Obama in Cameron očitno zgledujejo po DAlemi.« Tako je včeraj povedal Marco Panella, lider radikalcev, ki se je udeležil posveta gibanja federalistov. »DAlema je podobno kot Berlusconi sprejel Gadafija z vsemi častmi, zato pa mi ni žal, da imperij libijskega vodje propada,« je še povedal Gada-fi. Precej drugačno mnenje je bo robu posveta izrazila evropska poslanke Demokratske stranke Debora Serracchiani, ki je kritizirala nedavna imenovanja delegatov Evropske unije za Libijo. »Na ta mesta bi morali imenovati bolj ugledne osebnosti, kot sta na primer DAlema in Blair,« je poudarila Debora Serracchiani. Miran Vižintin razstavlja Vrhovski fotograf Miran Vižintin se predstavlja s samostojno fotografsko razstavo z naslovom »Looking For The Exit«, ki jo bodo odprli jutri ob 11. uri v kavarni Trieste, na Trgu Oberdan 1 v Ronkah. Filomati v Metropolitani V galeriji Metropolitana v Ul. Leoni v Gorici bodo danes ob 18. uri odprli fotografsko razstavo z naslovom »Luči in sence« z udeležbo članov združenja Filomati. Na ogled bo do 19. marca. Odkrivanje verske zgodovine Verski zgodovini Gorice posvečajo voden ogled mesta, ki ga danes prirejata goriška občina in Univerza za tretje starostno obdobje. Udeleženci se bodo na odkrivanje manj poznanih obdobij goriške preteklosti podali z Andreo Bellavitejem, ki jih bo pospremil do spominske plošče Primožu Trubarju na Trgu Cavour, kipa Carla Michelstaedterja v Raštelu, cerkve sv. Ignacija na Travniku, cerkve sv. Križa v Nadškofijski ulici, sinagoge v Ulici Ascoli in metodistične cerkve v Ulici Diaz. Ker je povpraševanje veliko, bosta organizirana dva vodena ogleda. Prvi bo izpred županstva startal ob 9. uri, drugi pa ob 11. uri. Oba vodena ogleda, ki sta brezplačna, bosta trajala dve uri. Zainteresirani naj se zglasijo na kraju starta ob 9. oziroma 11. uri. Minister za promet Patrick Vlačič, v ozadnju krožišče v Rožni Dolini foto k.m. ROŽNA DOLINA - Krožišče ob meji uradno predano namenu Brez zmede ob vstopu Dolgoročni načrt je ureditev zahodne obvoznice, časovna dinamika še nepojasnjena, na potezi predvsem občina V Rožni Dolini, tik pred nekdanjim mejnim prehodom, kjer so se pred schen-gnom vile kolone avtomobilov za vstop v Italijo, so včeraj uradno predali namenu novo krožišče. »Ta prostor je pomembna vstopna točka v našo občino in tudi v državo. Da bi bila prometno bolj pretočna in varna, je bilo tu nujno zgraditi krožišče,« je na krajši slovesnosti poudaril novogoriški župan Matej Arčon. Prejšnje križišče je namreč povzročalo precej zmede in preglavic predvsem tujcem, ki so mejo prečkali pri Rdeči hiši, saj ni šlo za stičišče enakovrednih cest, temveč za prednostno cesto z ne-prednostnima krakoma. V sklopu del, ki so skupno veljala 153.000 evrov, je bila izvedena rušitev objektov mejne kontrole, rekonstrukcija ceste in izvedba krožišča. Investicijo sta financirali Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC) in novogoriška mestna občina, delež slednje je 22.000 evrov. »Čaka nas še navezava kolesarske poti iz predora Panovec na obstoječe krožišče in dalje na zahodno kolesarsko stezo. Med kratkoročnimi načrti je še dokončanje solkanske obvoznice, ceste Solkan-Lo-kve in zavijalni pas v Šmihel ter dolgoročni načrt ureditev zahodne obvoznice, kar naj bi bil 10-letni projekt,« napoveduje župan. Direktor DRSC Gregor Ficko pa dodaja, da je pogoj za to, da direkcija začne načrtova- ti vse ostale ukrepe v zvezi z izgradnjo obvoznice, sprejet občinski prostorski načrt in podrobni prostorski načrt, kar pa je naloga mestne občine. Tudi minister za promet Patrick Vlačič je bil previden pri pojasnjevanju časovne dinamike izgradnje bodoče prometne infrastrukture na Goriškem. Strinjal se je, da je še precej pomembnih cest, kot je Soška prometnica, ki so potrebne sanacije, in da je izgradnja zahodne obvoznice za mesto pomembna. »Če bi bilo denarja dovolj, bi lahko hitro začeli veliko projektov,« je izjavil minister in obljubil, da bo ob obisku vlade na Goriškem konec meseca posvetil pozornost problematiki pro-tivetrne zaščite na hitri cesti. (km) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 12. marca 2011 17 ZAGRAJ - Razstava »Ženske, kot jih vidimo mi« V večnamenski dvorani v Ulici Dante Alighieri v Zagraju bodo jutri, 13. marca, ob 12. uri odprli fo-tografSko-literarno razstavo društva Rete D.P.I - Nodo di Trieste z naslovom »Ženske, kot jih vidimo mi«. Razstavo skupaj gostita občini Za-graj in Sovodnje ob Soči, ki s pobudo želita opozoriti občane na naporno pot, ki jo mora ženska opraviti za doseganje svojih pravic. Društvo Rete D.P.I. - Nodo di Trieste je nastalo po izkušnji ciklusa predavanj z naslovom »Ženske, politika in ustanove«, ki ga od leta 2005 prireja Univerza v Trstu pod pokroviteljstvom ministrstva za enake možnosti ter v sodelovanju z Visoko šolo javne uprave in s finančno pomočjo dežele Furlanije-Julijske krajine. Društvo, ki so ga leta 2005 ustanovile nekdanje študentke omenjenega ciklusa predavanj na Univerzi v Trstu in ki danes šteje več kot sto članov, je solidarnostnega značaja, nima politične in strankarske opredeljenosti ter verske usmerjenosti. Društvo si prizadeva za zagotavljanje enakih možnosti med ženskami in moškimi, zato pa podpira socialne in kulturne projekte, ki ciljajo k doseganju enakopravnosti med spoloma. Pri društvu so prepričani, da je treba ženskam omogočiti sodelovanje v vseh centrih odločanja, sploh pa je treba spodbujati tudi širjenje vrednot, ki temeljijo na enakosti med spoloma. V okviru projekta z naslovom »Ženske, kot jih vidijo ženske« so pripravili potujočo razstavo, ki jo sestavljajo literarna, fotografska in likovna dela članic društva Rete D.P.I. - Nodo di Trieste. Zaradi velikega zanimanja moških članov društva so spremenili ime projekta v »Ženske, kot jih vidimo mi«. Razstava želi obiskovalce pozvati k razmišljanju, obenem cilja na ovrednotenje celotnega društvenega potenciala ne glede na spol. Na razstavi je prikazano vsakdanje življenje žensk, prvič pa so jo postavili na ogled med pobudo »Živeti življenje brez nasilja«, ki jo je novembra 2009 priredila pokrajina Trst v okviru Mednarodnega dneva boja proti nasilju nad ženskami. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU B Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. San Michele 57 TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo Argentina TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 76 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 GORICA - Ob mestnih zavetnikih Gianni Bisiach letošnji nagrajenec Enajsto nagrado mesta Gorica, ki jo tradicionalno podeljujejo ob marčev-skem prazniku goriških zavetnikov, svetih Hilarija in Tacijana, bo prejel novinar Gianni Bisiach, ki je od leta 1955 dalje pripravil za programe RAI na tisoče radijskih in televizijskih oddaj. V zgodovino italijanske televizije se je vpisal z oddajo o Umbertu Nobileju na severnem polu, s katero je osvojil rekord vseh časov zaradi 28.800.000 gledalcev. Letošnjega dobitnika je izbral odbor, ki mu predsedujeta goriški župan in mestni dekan, v njem pa so še župnik stolne cerkve ter predsedniki konzorcija za razvoj univerzitetnega pola, Trgovinske zbornice in Fundacije Goriške hranilnice. Od leta 2001 podeljujejo nagrado posameznikom, ustanovam ali društvom, ki s svojim delom prispevajo k razpoznavnosti Gorice in so se družbeno uveljavili. Prvi dobitnik - in doslej edini Slovenec - je bil likovni umetnik Zoran Mušič. Gianni Bisiach je rojen v Gorici 7. maja 1927, leta 1946 se je preselil v Afriko, po dveh diplomah v medicini pa se je leta 1955 zaposlil na RAI-u. Odtlej je njegova poklicna pot posajena z dosežki in nagradami - doma in v tujini -, njegove odmevne oddaje pa so pogosto imele tudi družbeni učinek, tako na primer novi- Gianni Bisiach narska preiskava o sicilski mafiji, ki je dala pobudo za ustanovitev parlamentarne protimafijske komisije. Na področju filma je sodeloval z Robertom Rossellinijem, Ce-sarejem Zavattinijem, Vittoriom De Sico in Bernardom Bertoluccijem, leta 1969 pa je posnel lasten film z naslovom »I due Kennedy«, ki so ga vrteli po vsem svetu. Podelitev nagrade bo 16. marca ob 18.30 v palači De Bassa. Bisiach se bo ceremonije udeležil preko video-konferen-ce; pripravil bo predavanje o televiziji v preučevanju današnje družbe ter njenih zgodovinskih in kulturnih koreninah. Posebno priznanje pa bo izročeno ezulskemu združenju Associazione Nazionale Venezia Giulia e Dalmazia. S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. ä Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: danes, 12. marca, ob 20.30 »L'ultimo degli amanti focosi« Neila Simona, nastopa gledališka skupina Compa-gnia delle muse iz Cremone; pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v nedeljo, 13. marca, ob 16. uri bo iz niza »Sipario ragazzi« za otroke med 3. in 8. letom starosti lutkovna predstava »C'era una volta il panda«; informacije na tel. 0481-532317 in 0481-630057. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v torek, 15. marca, ob 20.45 koncert pianista Denesa Varjona; informacije po tel. 0481-790470. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA danes, 12. marca, ob 10.30 in 16. uri (Svetlana Makarovič) »Sapramiška 2 - Saprami-šja sreča«, gostovanje Mini teatra Ljubljana; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino IH Osmice DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.10 - 18.10 -20.15 - 22.20 »Rango«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.15 »The Fighter«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Il discorso del re«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.10 - 18.10 -20.15 - 22.20 »Rango«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 La vita faci-le«; 22.15 »Piranha« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »127 ore«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Il ci-gno nero«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 »Il gioiellino«; 22.15 »Manuale d'amore 3«. À Koncerti fl Razstave ŽENSKI POGLEDI 2011: odprtje fotografske razstave Marie Fina Ingaliso bo danes, 12. marca, ob 20.30 v Galeriji 75 na Bukovju v Števerjanu. Sodelovali bosta plesni center Terpsihora iz Šempetra in ženska vokalna skupina Danica, Luciana Tomsic bo imela priložnostni nagovor. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA obvešča, da bo 1. razstava z naslovom »Grafike in kipi« iz zbirke podarjenih del Vladimirja Makuca na gradu S Poslovni oglasi SLOVENSKO PODJETJE s sedežem v GORICI išče kandidata/ko za zaposlitev v komercialnem sektorju. Obvezno znanje slovenščine in italijanščine in vozniško dovoljenje. Življenjepis pošljite na: studio@consulenzelavoro.it Kromberk na ogled do vključno nedelje, 13. marca. Novo, 2. razstavo iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi« bodo na gradu Kromberk za javnost odprli v sredo, 23. marca, ob 20. uri. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA sporoča urnik brezplačnih strokovnih vodstev po zbirkah: v gradu Kromberk v nedeljo, 13. marca, ob 15. uri; v vili Bartolomei v Solkanu v nedeljo, 20. marca, ob 15. uri; v gradu Dobrovo v nedeljo, 27. marca, ob 15. uri. Strokovna vodstva so brezplačna, obiskovalci morajo poravnati le vstopnino (2 evra za odrasle in 1 evro za otroke, dijake in študente). V GALERIJI ANDREJ KOSIČ z vhodom skozi trgovino obutev Kosič v Raštelu 5/7 v Gorici v prvem nastropju bo v sredo, 16. marca, ob 18. uri odprtje razstave mednarodnega likovnega simpozija »Slovenija, odprta za umetnost 2010«, ki je potekal na Sinjem Vrhu pod naslovom »Draga narava«. Avtorje iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Poljske in njihova dela bosta predstavili umetnostni zgodovinarki Kristina Feresin in Anamarija Stibilj Šajn. Razstava bo na ogled do 2. aprila, od torka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Bazovica, dekliški pevski zbor Mavrica, Postojna, MePZ Obala, Koper. So-prireditelj moški pevski zbor Mirko Fi-lej iz Gorice. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 25. marca, ob 20.45 koncert kvarteta Stradivarius; informacije in rezervacije na lipizer@li-pizer.it in www.lipizer.it. PD VRH SV. MIHAELA prireja 9. in 10. aprila enajsto Revijo mladinskih in otroških pevskih zborov »Zlata grla«. Revialni del bo v sovodenj-skem Kulturnem domu v soboto, 9. aprila, z začetkom ob 18. uri, tekmovalni del pa v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo ponovitev koncerta vokalne skupine Perpetuum jazzile v sredo, 13. aprila, ob 20.30. Nakup vstopnic je možen zjutraj na tajništvu od 8.30 do 12.30 ali pri blagajni gledališča od 17. do 19. ure; informacije po tel. 0481-531445 ali po e-mailu in-fo@kclbratuz.org. M Izleti BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico; toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek; tel. 0481-78066. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia classica«, ki je posvečen Franzu Lisz-tu, danes, 12. marca, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju bo nastopil pianist Ferdinando Mussutto; vstop prost. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 14. marca, ob 20.15 nastopil Orkester Slovenske filharmonije. Kot solist se bo predstavil francoski violončelist Marc Coppey; informacije na tel. 003865-3354013. PRIMORSKA POJE 2011: v petek, 18. marca, ob 20.30 v cerkvi v Štandrežu nastopajo MPZ Janez Svetokriški, Vipavski križ, župnijski mešani pevski zbor Šempeter, dekliški zbor Kraški slavček, Nabrežina, MePZ F.B. Sedej , Števerjan, komorni zbor Ipavska, Vipava. Soprireditelj Prosvetno društvo Štandrež. V nedeljo, 20. marca, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratužv Gorici nastopajo pevska skupina Društva kmečkih žena, Ilirska Bistrica, MPZ Vinograd, Vrtovin, MePZ Igo Gruden, Nabrežina, MePZ Encijan, Pulj, moška vokalna skupina Lipa, □ Obvestila Ženski pogledi 2011 Maria Fina Ingaliso retrospektivna fotografska razstava Plesni Center Terpsihora Šempeter, Nova Gorica Ženska vokalna skupina "Danica" Vrh, Gorica Lučka Tomšič nagovor danes, 12.3.2011, ob 20.30 Galerija 75 - Bukovje 6 Števerjan 1KUPINA r 5 8-DNEVNO POTOVANJE Z NOVIM GLASOM v Berlin in Vzhodno Nemčijo bo od 14. do 21. junija; informacije in prijave po tel. 0481-533177 ali 040365473, e-mail: mohorjeva@gmail.com. KRUT vabi na cvetlični sejem Euroflora, ki bo v Genovi od 25. do 26. aprila; informacije na sedežu Kruta, Ul.Ci-cerone 8/B v Trstu, tel. 040-360072. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja šestdnevni društveni izlet po Italiji in Črni gori od 9. do 14. aprila. Program: Štandrež - Loreto Monte SantAngelo (prvi dan), Monte SantAn-gelo - San Giovanni Rotondo - Albe-robello (drugi dan), Alberobello - Matera - Bari (tretji dan), Bar - Kotor -Lovčen - Cetinje - Bečiči (četrti dan), Dubrovnik - Medugorje - Čitluk (peti dan), Mostar - Štandrež (šesti dan); podrobnejše informacije po tel. 048120678 (Božo), tel. 347-9748704 (Vanja). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prirejajo tridnevni avtobusni izlet od 2. do 4. junija v deželo Marke; informacije po tel. 0481-78398 (drogerija pri Mili), tel.0481-78000 (gostilna pri Ivici), tel. 380-4203829 (Miloš). VELIKONOČNO POTOVANJE s Kru-tom v Baltske prestolnice od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina. Vse, ki vas privlači čar severnih dežel, obveščamo, da je na razpolago še nekaj dodatnih mest. Informacije in vpis na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/B v Trstu, tel. 040-360072. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja od 18. do 22. maja izlet z avtobusom v Beograd ob 100-letnici smrti prvega slovenskega letalca Edvarda Rusjana. V programu je ogled zanimivih krajev, kot so Djako-vo, Vukovar, Novi Sad, Beograd, Ople-nac, Jesenovac. Vpisovanje bo le v Gorici na sedežu na korzu Verdi 51 samo v sredo, 16. marca, in v četrtek, 17. marca, od 10. do 12. ure. Potreben je veljavni dokument, na račun 150 evrov. go vsem, tudi nevčlanjenim, in je brezplačno. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v nedeljo, 13. marca, čistilno akcijo. Udeleženci se bodo zbrali ob 8.45 pred ribiškim sedežem v Sovodnjah, od koder se bodo podali na čiščenje bregov Soče in Vipave. FOTOVOLTAIČNI SISTEMI ZA PODJETJA - sovodenjska občinska uprava in Las Kras vabita na informativno srečanje v ponedeljek, 14. marca, ob 18. uri v prostorih domače zadružne banke. V ospredju bodo možnosti pridobitve lastne naprave po ugodnejši ceni na podlagi dogovora z inštalaterji in bankami. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo v ponedeljek, 14. marca, in v sredo, 16. marca, odprta samo v jutranjem času in sicer od 10. do 12. ure. POKRAJINSKI SVET SSK za Goriško bo zasedal v torek, 15. marca, ob 20. uri na goriškem sedežu SSk, Drev. 20. septembra 118 v Gorici. Toplo vabljeni člani pokrajinskega sveta in vsi izvoljeni upravitelji SSk. DRUŽBA AMBIENTE NEWCO (bivša Iris) obvešča da v četrtek, 17. marca, praznik ob 150-letnici zedinjenja Italije, v vseh občinah goriške pokrajine ne bodo odvažali odpadkov. H Prireditve KD DANICA vabi na praznovanje dneva žena v sredo, 16. marca, ob 20. uri v dvorani KŠC Danica na Vrhu. Poleg večerje in glasbe z muzikantom Frankom bodo večer popestrile članice KD Oton Zupančič iz Štandreža z igro »Tri gracije«; vpisovanje še danes, 12. marca, po tel. 339-7484533 (Dolores). KULTURNI KROŽEK ZDRAVŠČINE prireja bralni srečanji za otroke med 4. in 7. letom starosti danes, 12., in 19. marca, ob 10.30 na sedežu krožka v Ul. IV Novembre 44 v Zdravščinah. Brezplačni srečanji se bosta zaključili z laboratoriji; informacije po tel. 340-6435706 ali na naslov elektronske pošte circolo-culturaledisdraussina@gmail.com in www.circoloculturaledisdraussina.it. V HIŠI ASCOLI v Ul. Ascoli 1 v Gorici bo v ponedeljek, 14. marca, ob 17. uri predavanje na temo nasilja nad ženskami. Organizator je kulturni center Tullio Crali, predavanje bo vodila Gabriella Frandoli v sodelovanju s predstavnico združenja SOS Rosa, pričevanja bo prebirala pisateljica Annamaria Fabbroni. L. Mali oglasi PRODAJAM seno in slamo; tel. 048178066. KRUT obvešča, da bo goriški urad začasno zaprt; na razpolago je tržaški urad (tel. 040-360072). UPOKOJENCI CISL za goriški center, Moš in Števerjan so odprli informativno okence v župnijski dvorani v Pod-gori, ki bo delovalo vsak ponedeljek med 9. in 10. uro. Izvedenci bodo nudili bodo informacije o socialnih ustanovah, zakonodaji nezgod na delu, navodila za izpopolnitev raznih obrazcev za davčno prijavo, nasvete o zakonodaji za dedovanje, o zaščiti potrošnika in podobno. Okence je na razpola- Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Gioconda Marega vd. Gregori iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče. DANES V PEVMI: 9.00, Guido Qualiz-za (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V RONKAH: 10.00, Isabel Gonzales vd. Mininel (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V BORGNANU PRI KRMINU: 11.00, Lina Danelutti vd. Pellos v cerkvi in na pokopališču. 1 8 Sobota, 12. marca 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - A- Tudi Delneri bi se lahko znašel na seznamu odpisanih V Ceseni ne sme izgubiti - Športni vodja Marotta bi želel v Piemont pripeljati Spallettija Trener Juventusa Gigi Delneri drevi v Ceseni zelo tvega. V primeru novega poraza stare dame bi namreč prišlo do zamenjave na klopi. Govori se, da bi ga lahko nadomestila ali Ned-ved ali Gentile, v vsakem primeru pa se v turinskem klubu za prihodnjo sezono že ozirajo okrog. Športni vodja Marotta bi želel v Piemont pripeljati Spallettija, ki je z Zenitom iz Sankt Pe-terburga po prvenstvu in pokalu osvojil še ruski superpokal. Tekma proti ekipi iz Romagne bo za Juventus zelo zahtevna, saj so se domači po zadnjih uspešnih nastopih povzpeli na lestvici in je zdaj tisti obstanek, ki se je do pred kratkim Ficcadentijevim varovancem izmikal, znova dosegljiv. Pri gostih naj bi v napadu igrala Matri in Del Piero (Toni se je znova poškodoval), v obrambi pa se zaradi Barzagli-jeve odsotnosti na sredino vrača Chiellini. Pri domačih bo v napadu igral Bogdani z Giaccherinijem in Ji-menezom, ki mu bosta poskušala pomagati. RIMSKI DERBI (KOT VEDNO) BREZ FAVORITA - Rimski derbi je vedno brez pravega favorita. Roma se mora po nečastnem izpadu iz lige prvakov posvetiti prvenstvu, v vrtincu polemik pa se je tokrat znašel Borriel-lo, ki je v Donjetsku zgrešil 11-me-trovko (naloga streljanja najstrožjih kazni baj bi bila poverjena Pizarru) in tako zapečatil usodo soje ekipe. Najbrž ni to razlog, zakaj ga ne bo jutri v začetni postavi, vsekakor se je trener Rome Montella odločil, da raje zaupa Tot-tiju, ki bo igral pred trojico polšpic. Z isto postavitvijo mu bo odgovoril Reja, ki bo za Floccarija postavil Zarate-ja, Hernanesa in Scullija. Roma mora od mestnega tekmeca nadoknaditi pet točk zaostanka, tako da bi bil poraz ru-menordečih skorajda usoden v boju za četrto mesto. Umirjeno Laziovo okolje proti napetemu Rominemu: kdo bo prevladal? MILAN BREZ TEŽAV? - Pred najlažjo nalogo naj bi bil Milan, ki bo jutri ob uri kosila na San Siru gostil Bari, edino ekipo brez pravih ciljev in motivacij, saj je izpad iz lige moštva iz Apulije le vprašanje časa. Ni boljše priložnosti, da v taboru črnordečih pozabijo na izpad iz evropskega pokala. Ibrahimovic je na evropski ravni znova razočaral in v dveh nastopih proti Tottenhamu ni bil nikoli uspešen. V prvenstvu je gotovo bolj učinkovit, tako da njegovo mesto v postavi ni pod vprašajem. Ob njem naj bi igral ne-konstanten Pato. NA SARDINIJO PO ČETRTO MESTO - Udinese odhaja na Sardinijo z jasnim namenom, da se prebije na četrto mesto. Guidolin sicer stalno po- Furlanski strokovnjak Delneri v Turinu ni dosegel rezultatov, ki so jih pričakovali od njega ansa navlja, da ni smiselno govoriti o uvrstitvi v ligo prvakov, a Lazio je le točko oddaljen in jutri čaka belomodre mestni derbi. Zakaj torej ne sanjati o elitnem evropskem pokalu? Tudi zato, ker lahko Udinese računa na res vrhunsko napadalno dvojico. Ob tem bo Cagliari brez poškodovanega Ne-neja, ki je bil zadnje tedne nedvomno najnevarnejši napadalec Donadonije-vega moštva. ZA KONEC NAPOLI - Za jutrišnjo večerno tekmo bo trener Na-polija Mazzarri končno znova razpolagal z argentinskim napadalcem La-vezzijem, ki je prestal daljšo kazen. V Parmi išče Napoli zmago, ki bi ga utrdila na tretjem mestu. Marinovi varovanci imajo obratno le točko prednosti nad dvojico Cesena-Lecce, tako da si poraza enostavno ne morejo privoščiti. Morda se bo tudi zaradi tega domači trener odločil za bolj obrambno postavo, kjer bo Crespo edini napadalec, Amauri in Bojinov pa bosta tekmo začela na klopi za rezerve. FANTANOGOMET - Vodilna proti pepelki. Ni boljše priložnosti za vratarja Milana Abbiatija, da bi tekmo zaključil nepremagan. Drugače pa je dobro formo v vseh zadnjih nastopih potrdil Handanovic (Udinese). Tudi branilca Milana Nesta in Thiago Silva naj ne bi bila pod pretiranim pritiskom. Njima lahko postavimo ob bok Cesarja (Chievo) in Fabiana (Lecce). Za vezno vrsto izberimo raje kakovost Sche-lotta (Catania), Aquilanija (Juventus) in Asamoaha (Udinese). Kar nekaj tekem bi lahko postreglo z dokajšnjim številom zadetkov. Morda bi lahko kak gol prispevali tudi Matri (Juventus), Pato (Milan) in Lopez (Catania). NAŠA NAPOVED - Danes (ob 20.45) Cesena - Juventus 1:2 (25%, 35%, 40%); jutri (ob 12.30) Milan - Bari 3:0 (60%, 30%, 10%), (ob 15.00) Cagliari -Udinese 1:1 (30%, 35%, 35%), Catania - Sampdoria 2:1 (35%, 35%, 30%), Chievo - Fiorentina 1:1 (30%, 40%, 30%), Genoa - Palermo 2:2 (35%, 30%, 35%), Lecce - Bologna 1:1 (40%, 30%, 30%), Roma - Lazio 2:1 (35%, 30%, 35%); (ob 20.45) Parma - Napoli 1:1 (30%, 35%, 35%). (I.F.) VČERAJ V A-LIGI Brescia zaustavila Interjev tek Brescia - Inter 1:1 (0:1) Strelca: Eto'o v 18. in Caracciolo v 85. min. Brescia (3-5-2): Arcari, Zebina, Bega, Zoboli, Zambelli (Daprela), Kone, Vass, Hetemaj, Berardi (Eder), Diamanti, Caracciolo. Inter (4-2-3-1): Julio Cesar, Mai-con, Lucio (Cordoba), Ranocchia, Na-gatomo (Materazzi), Zanetti, Stankovic, Pandev, Sneijder, Eto'o, Pazzini (Kharja). BRESCIA - Brescia je poskrbela za pravo presenečenje, saj je zaustavila Inter tek proti vrhu lestvice. Milan (61 točk) bo jutri proti Bariju imel priložnost, da še poveča prednost pred Leonardo-vimi varovanci (57). Črno-modri so v prvem polčasu povedli z Eto'ojem. Brescia pa je izenačila pet minut pred koncem s Caracciolom, ki je v zadnji minuti tudi zgrešil enajstmetrovko (ubranil jo je Julio Cesar). Priboril si jo je Eder, Cordoba pa je bil zaradi prekrška izključen. Rdeč karton je nato prejel še strelec Bre-sciinega gola. KOLESARSTVO Tony Martin osvojil kronometer AIX-EN-PROVENCE - Nemški kolesar Tony Martin (HTC-Highroad) je zmagovalec šeste etape kolesarske dirke Pariz - Nica. Na 27 km dolgem posamičnem kronometru od Rognesa do Aix-en-Provencea je bil drugi Britanec Bradley Wiggins z 20 sekundami zaostanka. Najboljši Slovenec je bil Janez Brajkovič (RadioShack) na 12. mestu (+ 1:32).Mar-tin je z zmago tudi prevzel skupno vodstvo, saj je njegov rojak Andreas Klöden (RadioShack), doslej vodilni, v vožnji na čas na četrtem mestu zaostal 46 sekund. Martin ima zdaj 36 sekund naskoka. Na etapi je Simon Špilak (Lampre) zasedel 48. mesto (+ 2:53), Kristijan Koren (Li-quigas) je bil 80. (+ 3:40), Grega Bole (Lampre) pa 123. (+ 4:39). HAEDO - Na kolesarski dirki od Tirenskega do Jadranskega morja so tekmovalci prevozili 189 km dolgo tretjo etapo od Terranuove Bracciolinija do Pe-rugie. V skupinskem sprintu je bil najboljši Argentinec Juan Jose Haedo (Saxo Bank), Američan Tyler Farrar (Gar-min-Cervelo) pa je z drugim mestom zadržal skupno vodstvo. BIATLON - Moška biatlonska štafeta Norveške je osvojila zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v ruskem Hanti Mansijsku. Z zaostankom 13 sekund so srebro osvojili gostitelji Rusi, bron pa Ukrajinci, ki so zaostali 28 sekund. Italija je bila peta, Slovenija pa osma. ZLATA CAGNOTTO - Na EP v skokih v vodo v Turinu je Tania Cagnotto z enometrske deske osvojila zlato kolajno. S 312,05 točke je premagala Rusinjo Bažino in Švedinjo Lindbergovo. ALPSKO SMUČANJE - Po koncu sezone Tina na zdravljenje Veleslalom: včeraj 4., skupno 3. - Odlično 2. mesto »azzurre« Denise Karbon - Vonn bližja vrhu Zadovoljna Denise Karbon KOŠARKA - AcegasAps šele v ponedeljek Doslej v gosteh vedno slabi, moštvo iz Turina pa je močno AcegasAps odhaja v 26.kolu na težko gostovanje v Turin, kjer se bo v ponedeljek s prioetkom ob 19.uri spoprijel z močnim Moncalierijem San Maurom. Novinec v ligi se je letos preselil v piemontsko prestolnico in sestavil ekipo, ki je na papirju med močnejšimi v ligi. Tu so namreč izkušeni organizator igre Parente (32 let, 190 cm, povprečno 6,7 točk in več kot tri asistence na tekmo, lani z Brindisijem v južni skupini napredoval v Legadue), visoki bek Giadini (34 let, 200 cm, 8,1 točk na tekmo, lani v Castellettu Ticinu, še prej pa več let v najvišjih ligah z Varesejem in drugimi ekipami), krili Tassinari (33 let, 195 cm, 17 točk na tekmo, lani z Forlijem napredoval v Legadue, kjer je pred leti že igral z Riminijem) in Cotani (200 cm, 10,8 točk na tekmo) ter centra Masper (37 let, 205 cm, več 16,4 točk na tekmo, vrsto let je igral v naj- višjih ligah, kjer je debitiral pred skoraj dvajsetimi leti) in Con-ti (28 let, 203 cm, 10,3 točke na tekmo). Nekaj minutaže imata še bek Maggiotto (194 cm) ter ter organizator Giusto (188 cm). Trener je prav tako yelo izkušeni Filippo Faina. Glede na slabe predstave daleč od domače publike, imajo Tržača-ni bore malo možnosti za zmago. Doslej je Dalmassonova ekipa na tujem zmagala le tri tekme proti nižje uvrščenim nasprotnikom, zadnjič pred več kot dvema mesecema v Rivi del Garda. Uspeh v Turinu bi bil, tudi glede na težave zaradi poškodb in bolezni, ki zadnje čase pestijo tržaško ekipo, prvovrstno presenečenje. Predvidoma se bo v deseterico vrnil center Magro, še vedno pa ne bo organizatorja Busce. Predvidevanja za zmago: AcegasAps 10%, Zerouno Moncalieri 90% Marko Oblak ansa KVITFJELL - Po včerajšnjem veleslalomu za svetovni pokal alpskih smučark v Špindleruvem Mlynu na Češkem je Slovenka spet sama na tretjem mestu skupnega seštevka v pokalu. Mazejeva s četrtim mesotm sicer ni bila najbolj zadovoljna, vodja njene ekipe Andrea Massi pa je dejal, da je iz dveh povprečnih vžnjah sestavila kar izjemen rezultat. Tekmo je osvojila Nemka Viktoria Rebensburg, druga je bila Italijanka Denise Karbon (+1,26), tretja pa Američanka Lindsey Vonn (+1,45). »Nisem pretirano zadovoljna. Dosegla sem sicer dober izid, vendar osvojila nehvaležno četrto mesto. Želela sem si stopničke, vendar sem vseeno dosegla vrhunski izid. Na skupni seštevek pokala nisem bila osredotočena, želela sem le dobro smučati. Še vedno čutim bolečine v mišici in se moram pred vsako tekmo in treningom dobro ogreti. Mislim, da bom do konca sezone še zdržala, potem pa me čaka zdravljenje,» je svoj nastop in trenutno zdravstveno stanje orisala Mazejeva. Rebensburgova je vodila že po prvem nastopu, ki ga je motil dež. Druga je bila Italijanka Federica Brignone (+0,32), tretja pa njena rojakinja Manuela Molgg (+0,59). Obe «azzurri« sta v drugi vožnji popustili. Bolj kot boj za končno zmago na tekmi je bil pomemben lov za mesta v skupnem seštevku pokala. Vonnova je namreč v svoji najslabši disciplini prvič v karieri prišla med prvo trojico pokala in zaostanek za Rieschevo v pokalu na drugem mestu zmanjšala na 38 točk. Danes bo na češkem prizorišču na programu še slalom. Svetovni pokal, skupno: 1. Maria Riesch (Nem) 1678, 2. Lindsey Vonn (ZDA) 1640, 3. Tina Maze (Slo) 943, 4. Elisabeth Gorgl (Avt) 929, 5. Julia Mancuso (ZDA) 876. Moški so v norveškem Kvitfjellu opravili smuk. Za veliko senzacijo je s prvo zmago v karieri poskrbel Švicar Beat Feuz, ki je v izjemno spremenljivih razmerah izkoristil trenutne pogoje na progi in presenetljivo ubranil napad najboljših smukačev sezone. Nekdanji trikratni svetovni mladinski prvak (2007) Feuz do Kvitfjella še ni stal na stopničkah, doslej pa ni bil boljši kot sedmi letos na smuku v Chamonixu. Šti-riindvajsetletnemu Švicarju so se najbolj približali Kanadčan Erik Guay (+0,05) ter Avstrijca Michael Walchhofer (+0,11) in Romed Baumann (+0,18). Švicarja pa ni premagal niti najboljši smukač sezone Didier Cuche, ki je bil najhitrejši na treningu, vendar pa na tekmi zaostal za rojakom (+0,24) ter se moral zadovoljiti s petim mestom. Andrej Jerman je na olimpijski progi kot najboljši Slovenec pristal na devetem mestu. Slovenci so vpisali lep ekipni uspeh. Andrej Šporn je bil 12., Rok Perko pa 23. Svetovni pokal, skupno: 1. Ivica Kostelic (Hrv) 1314; 2. Didier Cuche (Švi) 770; 3. Aksel Lund Svindal (Nor) 725; 4. Silvan Zurbriggen (Švi) 721; 5. Carlo Janka (Švi) 698. / ŠPORT Sobota, 12. marca 2011 19 MOTOCIKLIZEM - Mitja Emili pred začetkom nove sezone h • v • Z zmanjšanim letos v pokalu proračunom kawasaki Prva dirka bo 3. aprila pri Rimu - Boril se bo vsaj za stopničke Motociklist Mitja Emili bo prihodnji mesec začel novo tekmovalno sezono. »Svetovna finančna kriza je močno udarila po športih z bencinskimi hlapi in oklestila proračune vseh ekip, profesionalnih, še bolj pa ljubiteljskih. Sponzorjev je vedno manj, tovrstni športi pa so iz leta v leto dražji,« je uvodoma poudaril 35-letni Emili, ki bo prvič letos tekmoval v nedeljo, 4. aprila na dirkališču Vallelunga v Rimu. Mitja pa ne bo tekmoval v pokalu Yamaha, temveč v pokalu Kawasaki, v katerem se je za končno prvo mesto potegoval že pred nekaj sezonami, bolj natančno v sezoni 2008. »Takrat sem končal sezono na drugem mestu. Za las nisem bil prvi. Letošnjo sezono bom žal začel nepripravljen, saj nimam še motorja. Preizkusil ga bom šele pred rimsko dirko,« je povedal Emili, ki tekmuje od leta 2000. Letošnja sezona bo zanj že enajsta. »Lani sem tekmoval v pokalu Yamaha. Zakaj sem se letos odločil za Kawasaki? Odločitev je bila pogojena od sponzorjev. Ponudili so mi sredstva za nastop v tem pokalu in sprejel sem rade volje. Alternativa bi bila, da bi prenehal tekmovati. Pokal Kawasaki finančno ni ne dražji ne cenejši. Za motor bo skrbel klub Area Moto iz Rovi-ga. Z nami bo sodelovala še ekipa Team Cucetti iz Reggia Emilie. Še dobro, da mi bo pomagal tudi brat Peter, ki mi je ob strani že od samega začetka,« je obrazložil Emili, ki je sicer načrtoval nekaj drugega: »Ze nekaj sezon bi rad tekmoval v bolj zahtevnem in kakovostnem državnem prvenstvu Moto 2 ali pa tudi Superbike. Brez dobrih pokroviteljev pa se v teh prvenstvih ne da nastopati. Letošnji proračun sem dejansko že znižal za dobrih 25 odstotkov. Na razpolago imam 25 tisoč evrov in pravzaprav še ne vem, ali bo to dovolj. V prvenstvu Moto 2 ali Superbike bi potreboval še najmanj trikrat toliko denarja. Zadovoljiti se moram pač z malim,« je še dodal Emili, ki je višek kariere dosegel leta 2006, ko je osvojil evropsko prvenstvo v kategoriji 600 stocksport UEM. V lanski sezoni se je Mitja v pokalu Yamaha uvrstil na končno 8. mesto. »Lani sem osvojil eno prvo mesto in dve četrti, dvakrat pa sem padel. Vse do predzadnje dirke sem bil še v igri za prvo mesto, nato pa se mi je zataknilo in sem končal na neslavnem osmem mestu,« je lansko sezono orisal Mitja. □ Obvestila ■ ZSŠDI obvešča, da bo seja košarkarske komisije v torek, 15. marca 2011 ob 20.30, v prostorih občinske telovadnice »S. Klabjan« v Dolini. SK DEVIN prireja za konec letošnje zimske sezone dvodnevni SKIENDING v Bovcu v soboto in nedeljo 2. in 3.aprila 2011 s smučanjem na Kaninu. Vpisovanja do 31. marca na info@skdevin.it ali na 340 2232538. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM išče prostovoljce za pomoč in spremstvo ob priliki mednarodne tekme cheerleadinga Millenium cup, ki bo v soboto, 19. marca, v Palatrieste v Trstu. Info in prijave na: info@cheerdancemillenium.com ali na 3497597763 (Nastja). AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme »23. Pokal prijateljstva treh dežel«, veljavne za 6. Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 19. marca, v Forni di Sopra in tržaškega prvenstva 2011, ki bo v nedeljo, 20. marca, na Trbižu. Za obe tekmi je vpisovanje možno do srede 16. marca, na tel. št. 3488012454 (Sabina). SK DEVIN vabi se člane, tekmovalce in smučarje, da se množično udeležijo četrte in zadnje tekme Primorskega smučarskega pokala v soboto, 19. marca 2011 v kraju Forni di Sopra, ko bo na vrsti 23. Pokal prijateljstva treh dežel in 7. Memorial "Lucijan Sosič". Vpisovanja do četrtka 17. marca na info@skdevin.it ali na tel.št. 335 8180449 (Erika). TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 25. marca, na sedežu Pomorskega kluba (Miramarski drevored, 32, v Trstu) 35. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Mitja Emili na arhivskem posnetku, ko je pred nekaj sezonami tekmoval z motorjem kawasaki Kaj pa razlika med prvenstvoma Yamaha in Kawasaki? »Motor Yamaha je hitrejši pri menjavah in na ovinkih, Kawasaki pa je bil nasploh bolj stabilen motor. Motorji pa se skoraj vsako leto spreminjajo in zaradi tega ne vem, kako bo letos. Tudi v letošnji sezoni ciljam na stopničke, četudi vem, da je kar nekaj zelo dobrih tekmovalcev. Jaz se bom za sam vrh boril kot lev. Zmagovalec letošnjega pokala bo domov odnesel 15 tisoč evrov vreden motor Kawasaki ZX6R, kar ni od muh,« je zaključil Prosečan Emili (sicer živi v Sesljanu), ki igra tudi nogomet v tržaških ljubiteljskih prvenstvih. (jng) SPORED: 1. dirka, 3. aprila, Vallelunga; 2. dirka, 15. maja, Misano Adriatico; 3. dirka: 12. junija, Vallelunga; 4. dirka, 3. julij, Misano Adriatico; 5. dirka, 7. avgusta, Mugello; 6. dirka, 4. septembra, Franciacorta. HOKEJ NA ROLERJIH Poletovi »konji« jutri v Arezzu Poletovi hokejisti na rolerjih se bodo jutri podali na zadnje letošnje prvenstveno gostovanje v A1-ligi. V Arezzu jih, od 16. ure dalje, čaka dvoboj s tamkajšnjimi »levi«. Ekipa Lions Arezzo zaseda dva kroga pred koncem 5. mesto in se je že uvrstila v play-off. Teoretsko lahko na 4. mestu prehiti Ferra-ro, kar bi ji zagotovilo boljše izhodišče v končnici za naslov, vendar mora enkrat še počivati, zato bo verjetno obstala na 5. mestu, če ne celo na šestem. Za poletovce, ki so že izpadli v nižjo ligo (prvič v zgodovini openskega kluba), je tekma brez pravega pomena. Na gostovanje se bodo podali brez izkušenih Fajdigo in S. Koko-rovcem, ki sta poškodovana. Zmagovalec rednega dela bo skoraj gotovo tržaška Edera, ki ima letos s štirimi Slovenci, dve Američanoma in več dobrih Italijanov, še močnejšo ekipo kot v preteklih sezonah. MALI NOGOMET Sokolovi košarkarji v dobrodelne namene Jutri z začetkom ob 9. uri bo v nabre-žinski telovadnici celodnevni turnir v malem nogometu (5:5) v dobrodelne namene, ki ga prireja Ajser 2000 pod pokroviteljstvom občine Devin-Nabrežina in s sodelovanjem raznih vaških organizacij in društev. Organizatorji so si zamislili to humano potezo, da bi nudili gmotno pomoč občanu Francu De Stefaniju, ki se je pred leti poškodoval v prometni nesreči, nato pa ga je zajela izredno redka bolezen, ki ga je priklenila na voziček. Francov sin Francesco igra pri mlajših cicibanih pri kriški Vesni. Na turnir se je prijavilo devet ekip, ena tudi iz Slovenije, na igrišču pa bo tudi Sokolova košarkarska ekipa, ki bo ob tejh priložnosti zamenjala košarkarsko z nogometno žogo. KOŠARKA - Jadran Qubik caffe na Opčinah že dolgo časa nepremagan Za šesto zaporedno zmago Proti Margheri bi jadranovci z zmago izločili tekmeca iz boja za končnico - Začetek ob 20.30 Matteo Marusič kroma Jadran Qubik caffe' bo danes skušal nadaljevati serijo zmag na domačem igrišču. Šesto zaporedno zmago bo lovil proti Margheri (na Opčinah ob 20.30), ki je bila v prvem delu prvenstva boljša (55:45), na skupni razvrstitvi pa ima ta-čas dve točki manj kot jadranovci. Gostje nastopajo z enako garnituro igralcev kot lani, ko so se uvrstili v finale za napredovanje v amatersko B-ligo. Steber kvalitetne ekipe je Francesco Marini (191 cm, letnik 1975), ki je z 20,2 točkami na tekmo najboljši strelec skupine C. Ob njem so nevarni še visoki center Manuel Bebetto (203 cm, 1973), drugi najboljši posameznik ekipe Fabio Capelli (198 cm, 1975, povprečno 14,3 točk in 6 skokov) in 24-letni Antonio Maritina (190 cm). Režiser je Alessandro Liberalato (184 cm, 1983), ki vodi ekipo, le malokrat pa se odloča za met, saj povprečno dosega 3,3 točk na tekmo. Vprašljiv je nastop izkušenega Stefana Bordignona (186 cm, 1978), ki je letos zaradi poškodbe nastopil samo na desetih tekmah (odsotne je bil tudi na zadnji tekmi). Tekma bo za obe ekipi bistvenega pomena v boju za play-off: če bo Marghera izgubila, bo imela vse manj možnosti, da bi jim uspela uvrstitev v končnico za napredovanje, Vatovčevi varovanci pa bi se z novima dvema točkama počasi bližali drugemu cilju: »Potem ko smo v bistvu dosegli prvi cilj - obstanek, čeprav še ne matematično, je drugi cilj uvrstitev v play-off,« pravi trener Vatovec: »Če so igralci motivirani za to, bo vidno že v soboto. Če bodo imeli spet dober pristop kot na zadnji tekmi, smo na dobri poti, da bomo dosegli tudi drugi cilj.« Tudi tokrat bo Jadran moral veliko moči vložiti predvsem v obrambi del; pozorni bodo morali biti predvsem na nosilce nasprotnikove igre z Mari-nijem na čelu. »Glede na to, da Marghera ni agresivna v obrambi in ozko brani, se bodo naši strelci lahko razigrali. Seveda pa bodo morali zadevati,« je še pristavil trener Vatovec. Sodila bosta goriška sodnika Stefano De Biase in Marco Rizzi. DEŽELNA C-LIGA - Drevi Vodilna Alba na stadionu 1. maja V Dolini derbi med Bregom in miljsko venezio Giulio Bor Radenska (26 točk) v derbi-ju kroga z vodilno Albo (34), Breg (26) v sosedskem derbiju z Muggio (20). V sedmem krogu povratnega dela deželne C-lige bosta oba naša predstavnika drevi ob 20.30 nastopila pred domačim občinstvom, na katerega oboji močno računajo pri iskanju novih točk. Osrednji dvoboj tretjeligaške tekmovalne sobote bo na Stadionu 1. maja (sodnika Videmčana Cussigh in Degano), kamor prihaja moštvo iz goriških Brd, ki deli prvo mesto s Servolano, katero je v prejšnjem krogu doma suvereno ugnalo. Na prvi tekmi je Alba, ki je doslej v povratnem delu osvojila vseh šest srečanj, Popovičeve fante nadigra-la z izidom 75:58. Nosilci igre so play-maker Drius, branilci Visintin (ex Jadran), Moretti, Franz in Cucut ter postavni visoki igralci Biasizzo, Raccaro, Muz in Macaro. Skratka, gre za pravo armado, ki se je že lani dokopala vse do tretje tekme finala play-offa in tudi letos odkrito meri na napredovanje. Po treh porazih v zadnjih štirih nastopih so borovci po več času trenirali dokaj dobro in skoraj kompletni. Odsotna bi morala sicer biti Babich, ki je dobil krog prepovedi igranja, a je tudi miroval zaradi vnetja Ahilove tetive, in Bocciai, ki pa je počasi začel spet trenirati. V Dolini pa bodo Brežani merili moči z miljsko Venezio Giulio, ki jo vodi nekdanji Borov trener Ferruccio Mengucci. Sodnika v občinski telovadnici Silvana Klabjana bosta Goričan Fabris in Videmčan Sabbadini. V prvem delu je Breg zmagal v Žavljah s 65:71. Stefano Babich (Bor) kroma Miljčani so skrajno neugodna, čeprav nedvomno povsem premagljiva peterka. Glavni stebri so play-maker Carlin, branilci Schina, Petronio in Germani, pod košema pa veterana Monticolo (tudi že pri Boru) in Galaverna ter koristna Delise in Pieri. V Bregovem taboru je kajpak vsem odleglo po prepričljivi zmagi proti Tolmezzu. Povečano samozavest je bilo opaziti tudi med tednom, saj so bili treningi bolj kakovostni in trener Krašovec je predvsem končno razpolagal s kompletno zasedbo, saj so številni oboleli košarkarji okrevali. Zato je torej nov uspeh imperativ v boju za visoko uvrstitev. D-liga. Po uvrstitvi v končnico za napredovanje mora Kontovel zdaj mirovati še dva tedna, saj morajo v »rdeči« skupini odigrati še dva kroga. 20 Sobota, 12. marca 2011 DNEVNE NOVICE NOGOMET - Jutri v Repnu pomembna tekma v boju za obstanek v D-ligi Pri repenskem Krasu še nekaj kadrovskih novosti Registrirali so novega branilca - Novi trener vratarjev je Bojan Gulič Diskvalificiranega Radenka Kneževiča bo v nedeljo v Repnu bržkone zamenjal Christian Fantina kroma DEŽELNE LIGE - V 2. amaterski ligi Danes v Bazovici Zarja Gaja - Breg DANES 1. amaterska liga Domio (35 točk) - Primorec (39) Primorec čaka pomembna tekma v boju za play-off. Trener Sciarrone ne bo imel na razpolago kaznovanih Bertocchija, Francesc-hinisa in Oja, vrnili se bodo San-toro, Di Gregorio in Micor. Sodil bo Pordenončan Demurtas. V prvem delu sta se moštvi razšli z neodločenim 1:1. 2. amaterska liga Zarja Gaja (29) - Breg (39) V Bazovici bo danes v zadnjih sezonah že tradicionalni kraško-breški obračun, ki se je v prvem delu prvenstva zaključil neodločeno 1:1. Tokrat je favorit Breg, ki je doslej zbral 15 zaporednih pozitivnih izidov. Bregov trener Tommasi ne bo imel na razpolago le kaznovanega Sovica. Pri Zarji Gaji pa bo poleg Miliča odsoten še Vitomir Križmančič, pod vprašajem pa je nastop njegovega bratranca Gorana. Sodil bo tržaški sodnik Bruno. JUTRI PROMOCIJSKA LIGA - Kriška Vesna in štandreška Juventina bosta jutri igrali v gosteh. Vesno (32) čaka pomembna tekma proti Pro Gorizii, ki zaseda predzadnje mesto na lestvici (15 točk). Massaievi varovanci si morajo čimprej zagotoviti matematični obstanek v ligi, tako da nujno potrebujejo vse tri točke. V Gorici bo sodil Videmčan Marcuzzi. Vesna je v prvem delu zmagala 1:0. Juventina bo gostovala v Martignaccu. Trener Tomizza ne bo imel težav s postavo, saj bo odsoten le vratar Mainardis. Sellan in Stabile sta lažje poškodovana, kljub temu pa bosta oba na razpolago. Juventina, če se želi še naprej boriti za prvo mesto, mora nujno zmagati. Sodil bo Pordenončan Marcon. V Štandrežu sta se ekipi v prvem delu razšli z neodločenim izidom 2:2. 1. AMATERSKA LIGA - Sovo-denjci (33) bodo na domačem pra-vokotniku gostili Isonzo, ki je s 40 točkami drugi na lestvici. Trener Vitulič še vedno ne bo imel na razpolago poškodovanega Erosa Kogoja in izključenega Ferlugo. Mi-lenkovic je bolan z vročino, tako da je njegov nastop pod vprašajem. Sodil bo Videmčan De Reggi. 2. AMATERSKA LIGA - Pri-morje (29) bo v jutrišnjem krogu na domačem Ervattiju gostilo tržaški Sant' Andrea San Vito, ki se s 23 točkami bori za obstanek v ligi. Zmaga gostov bi bržkone močno zakomplicirala položaj Pri-morja (in tudi Zarje Gaje). Za rde-če-rumene torej pride v poštev le zmaga. Primorje je v prvem delu zmagalo z 2:0. Jutri bo sodil Trža-čan Bernardi. 3. AMATERSKA LIGA - Do-berdobska Mladost (44) bo gostovala v Trstu. Na umetni travi Fer-rinija bodo Cristofarovi varovanci igrali proti Chiarboli, ki ima 27 točk na lestvici. V prvem delu je Mladost zmagala z gladkim 4:1. Mladost bo skušala osvojiti vse tri točke, saj se bo samo tako lahko še naprej potegovala za uvrstitev v play-off. ZAČETNIKI IN CICIBANI - Danes se bo začel spomladanski del mladinski prvenstev začetnikov in cicibanov, v katerih nastopajo Kras Repen, Vesna A in B, Breg, Primorje in Zarja Gaja. ODBOJKA - Na gostovanju moške D-lige v San Vitu Tekma »resnice« za Olympio Sloga Tabor v Vidmu pred zadnjo oviro - Sloga lahko spet zmaga - Med ženskami je pred najlažjo nalogo Kontovel Za repenski Kras je jutrišnja domača tekma (začetek ob 14.30) proti Con-cordii bržkone ena zadnjih priložnosti, da se rdeče-beli znova aktivno vključijo v boj za obstanek oziroma, da se znova približajo play-outu. Concordia ima trideset točk na lestvici, Kras pa jih ima devet manj (21). Zmaga je tokrat imperativ, drugače bi se lahko položaj na lestvici nepopravljivo poslabšal. Krasov trener Davide Pellegrini bo jutri imel na razpolago, kot nas je seznanil predsednik Goran Ko-cman, še enega nogometaša. »Registrirali smo še enega mladega nogometaša. Ze v nedeljo bo na razpolago Danilo Mileto (letnik 1992), ki je nogometno zrastel v mladinskih ekipah Barija, nato pa je igral še z Andrio, Battipagliesejem in letošnjo sezono je začel pri ekipi Fortis Juventus v Toskani. Mileto (levičar) igra na levem boku. Mladega igralca smo registrirali, ker na žalost nimamo veliko kakovostnih mladincev, ki bi se lahko izkazali v D-li-gi. Upam, da nam bo Mileto v veliko pomoč,« je o novem nakupu dejal Krasov predsednik Goran Kocman. Pri repen- V deželnih odbojkarskih prvenstvih bodo danes in jutri odigrali tekme 5. kroga druge faze. V ospredju bo tokrat predvsem spopad med Olympio Ferstyle in San Vitom v skupini za napredovanje moške D-lige. Goričani in njihovi nasprotniki so v tem delu prvenstva še nepremagani ter so glavni favoriti v boju za končno prvo mesto in torej neposredno napredovanje v C-ligo. Olympia je San Vito v prvem delu enkrat že premagala, tako da lahko tudi danes poskrbi za podvig. Jerončičevi varovanci pa bodo morali odlično servi-rati, predvsem pa natančno sprejemati in čim manj grešiti. V skupini za napredovanje moške C-lige bo pred domačim občinstvom igrala le Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje. Sočani bodo skušali presenetiti Il Pozzo/Remanzacco, ki bi bil z novim porazom v bistvu že izločen iz boja za vrh. Gostje so sicer veliko bolj izkušeni od naše ekipe, ki pa ni brez možnosti za uspeh, čeprav bo igrala zelo okrnjena, tokrat bo manjkal namreč tudi korektor Valentinčič. Prvouvrščena Sloga Tabor Televi-ta pa bo gostovala v Vidmu. Vbu je zadnja ovira pred povratnim delom druge faze, v kateri so slogaši v bistvu nadigrali vse svoje tekmece. Če bodo tudi Vide- skem klubu je prišlo tudi do zamenjave v trenerskem kadru. Po več sezonah se je od Krasa poslovil Roberto Benvenuti. »Benvenuti se je odpovedal sodelovanju zaradi službenih obveznosti. Zato smo bili primorani najti novega trenerja vratarjev. Obrnili smo se do Bojana Guliča, ki je še v lanski sezoni treniral Primorje v 2. AL. Gulič je zelo izkušen trener vratarjev, tako da mu v celoti zaupamo,« je še dodal Kocman. Na jutrišnji tekmi bo zaradi četrtega rumenega kartona odsoten kapetan Radenko Kneževič. V napadu bo trener Pellegrini zaupal Christianu Fantini, ki je okreval po poškodbi kolena. Pod vprašajem je nastop Alena Carlija, ki je lažje poškodovan. Najbrž bo trener Pellegrini nekoliko spremenil začetno postavo. Ko srednja branilca naj bi igrala Giacomi in Tomizza, Carli pa, če bo zdrav, bi lahko igral na sredini igrišča. V Repnu bo sodil Luigi Pillitteri iz Palerma. V prvem delu je Kras izgubil kar s 3:0. Upamo, da bo tokrat pela drugačna pesem. (jng) mačnom vsilili svoj ritem igre, se bodo po vsej verjetnosti lahko tudi danes veselili prepričljive zmage. V skupini za obstanek bi moral danes brez težav priti do novih točk Val Imsa, ki se bo pomeril z mladimi od-bojkarji iz Červinjana. Gostje so nedvomno slabši od naše ekipe, ki pa nasprotnikov ne sme podcenjevati. Po podvigu iz prejšnjega kroga ciljajo na novo zmago tudi mladi sloga-ši, ki bodo gostovali pri Buii, ki bi morala soditi med dostopnejše nasprotnike. Zmaga proti Morteglianu je Pe-terlinovim varovancem nedvomno vlila potrebno samozavest, z dobro igro pa lahko domačo ekipo gotovo presenetijo. V ženski C-ligi bodo danes sloga-šice igrale na domačih tleh, njihove nasprotnice pa bodo mlade odbojkarice Chionsa, ki so trenutno na prvem mestu v skupini za obstanek. Slogo čaka torej zahtevna preizkušnja, nova zmaga pa bi predstavljala pomemben korak na poti do obstanka v ligi. V ženski D-ligi bo Kontovel gostil tržaško Alturo, ki trenutno igra v nekoliko okrnjeni postavi, kar bi lahko naša ekipa izkoristila. Zmaga je nedvomno v dometu Kontovelk, ki so na papirju boljše od nasprotnic, morale pa bodo igrati odločno in zbrano, saj je Altura zelo borbena ekipa. Borovke pa se po podvigu proti Gradu odpravljajo na gostovanje v Gumin. Domačinke niso nepremagljive, plave pa bodo morale ponoviti dober nastop iz prejšnjega kroga. Doslej pa je Bor Kmečka banka v tem delu prvenstva precej nihal, tako da je izmenično igral enkrat dobro, drugič pa veliko grešil. Svoje srečanje za obstanek v moški D-ligi pa bo Naš prapor odigral šele jutri, ko se bo pomeril z Alturo. Nasprotniki so zelo izkušeni in malo grešijo, tako da Brici ne bodo imeli lahkega dela. Poleg tega pa igrajo ponavadi ob nedeljah slabše. Upajmo, da bodo tokrat vendarle pokazali, kaj zmorejo. (T.G.) 1. MOŠKA DIVIZIJA Soča - Olympia 1:3 (25:22, 16:25, 20:25, 24:26) Olympia: J. Hlede 2, Vizin L. 19, R. Mucci 7, I. Komjanc 9, L. Frandolič 1, N. Pintar 20, Vogrič A. 1, D. Hlede 1. Trener Andrej Terpin. Soča: Černic, Čevdek, Juren, Bu-tkovič, Fiorelli, I. Devetak, Levpušček, Uljan. Trener Boris Jelavič. Derbi je pripadel bolj izkušenim gostom. V prvem setu jih je Soča presenetila z dobro igro, igralci Olympie pa so naredili preveč napak, tudi v končnici, ko so Sočo najprej ujeli, potem pa popustili. V naslednjih dveh setih je bila premoč Olympie očitna, spet pa se je tekma raz-živela v 4. setu. Soča je povedla s 16:8, v končnici pa vodila kar s 24:21, na koncu pa so se zmage kljub temu veselili gostje. UNDER 16 MOŠKI Olympia Hlede A.I. - Gemona 0:3 (27:29, 17:25, 22:25) Olympia: Palazzo 9, Winkler 0, Vogric 11, Terpin 11, Corsi 3, Princi 3, Cobello 4, Š. Cavdek 1, A. Cavdek 0. Na domačem igrišču se je Olympia pomerila s prvo uvrščeno ekipo drugega del prvenstva U 16. Tekma je bila v prvem setu zelo izenačena. Prisostvovali smo lepim akcijam, bodisi v napadu bodisi v obrambi. V končnici so igralci iz Gumina povedli in pri rezultatu 24:22 imel dve set žogi. Olympia se ni vdala in celo povedla s 25:24 in 26:25, a ni izkoristila napada za niz in nasprotnik je nato prevladal. Za naše je bila to prava ledena prha in drugi set je hitro splaval po vodi. V tretjem setu je Olympia reagirala, na koncu pa spet delala običajne napake. Nasprotniki so jo dohiteli in zasluženo slavili zmago. / Domači šport Danes Sobota, 12. marca 2011 KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 20.30 na Opčinah: Jadran Qubik - Marghera DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Trst, 1. maj: Bor Radenska - Alba; 20.30 v Dolini: Breg - Venezia Giulia UNDER 15 DRŽAVNI - 17.30 v Cordovadu: Cordovado - Jadran ZKB UNDER 14 MOŠKI - 17.30 v Dolini: Breg -Azzurra A UNDER 13 MOŠKI - 16.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Grado ZAČETNIKI - 17.00 pri Briščikih: Polet -Interclub B ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 19.30 v Štandrežu: Val Imsa -Cervignano; 20.30 v Sovodnjah: Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Il Pozzo; 20.45 v Vidmu, Marangoni: VBU - Sloga Tabor Televita; 20.30 v Buii: Buia - Sloga ŽENSKA C-LIGA - 20.00 v Repnu: Sloga - Chions MOŠKA D-LIGA - 18.00 v San Vitu: San Vito -Olympia Ferstyle ŽENSKA D-LIGA - 20.15 pri Briščikih: Kontovel -Altura; 20.30 v Guminu: Gemona - Bor Kmečka banka 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.00 v Pierisu: Pieris - Soča Govolley Kmečka banka; 20.30 v Trstu, Ul. Locchi: Coselli - Bor Zadružna kraška banka 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 v Trstu, Ul. Petracco: Altura - Sokol S.B. Costruzioni UNDER 14 ŽENSKE - 15.30 v Mošu: Mossa -Olympia UNDER 13 MEŠANO - 18.00 v Gradežu: Grado -Olympia Corsi; 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor - Coselli NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 pri Domju: Domio -Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Bazovici: Zarja Gaja - Breg DRŽAVNI MLADINCI - 15.30 v Concordii: Città di Concordia - Kras Repen DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Štandrežu: Juventina - Sistiana; 18.30 v Križu: Vesna - Trieste Calcio ZAČETNIKI - 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje -Gradese; 15.00 v Krminu: Cormonese - Juventina; 15.15 v Križu: Kras Repen A - Muggia A; 18.15 v Repnu (7:7): Kras B - Chiarbola NAMIZNI TENIS ŽENSKA A1-LIGA - 19.00 v Norbellu: Norbello -Kras ZKB MOŠKA C-LIGA - 16.00 v Veroni: San Marco - Kras Jutri Nedelja, 13. marca 2011 NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen - Città di Concordia PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Gorici, na Rojcah: Pro Gorizia - Vesna; 15.00 v Martignaccu: Union Martignacco - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Isonzo 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 pri Briščikih, Ervatti: Primorje - Sant' Andrea San Vito 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trstu, Ferrini: Chiarbola - Mladost NARAŠČAJNIKI - 9.30 v Trstu, Ul. Locchi: Montebello Don Bosco - Kras Repen NAJMLAJŠI - 10.30 v Dolini: Kras Repen -Montebello Don Bosco; 10.30 v Štandrežu: Juventina - Aris San Polo ODBOJKA MOŠKA D-LIGA - 11.00 v Trstu, Judovec: Altura Kappalab - Naš prapor 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 v Dolini: Breg - Sloga Barich UNDER 16 MOŠKI - 17.00 na Opčinah: Sloga -Futura Cordenons UNDER 16 ŽENSKE - 9.30 v v Trstu, Morpurgo: Centro Muggia - Kontovel; 11.30 v Trstu, Rocol: Virtus - Bor ZKB UNDER 13 MEŠANO - 11.00 v Trstu, Ul San Pasquale: Killjoy - Breg; 15.30 na Proseku: Kontovel - Brunner UNDER 12 MEŠANO - 11.00 v Sovodnjah: Soča -Villesse KOŠARKA UNDER 17 DRŽAVNI - 11.00 v Červinjanu: Cervignanese - Jadran ZKB UNDER 14 MOŠKI - 11.00 v Gorici, Pacassi: Goriziana - Jadran UNDER 13 MOŠKI - 11.00 v Trstu, Oberdan: Azzurra B - Kontovel HOKEJ NA ROLERJIH A1-LIGA - 16.00 v Arezzu: Lions Arezzo - Polet ZKB Kwins Pojutrišnjem Ponedeljek, 14. marca 2011 ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.30 na Proseku: Kontovel - Libertas KOŠARKA UNDER 19 MOŠKI - 21.00 v Žavljah: Venezia Giulia - Jadran ZKB www.primorski.eu1 / RUBRIKE Sobota, 12. marca 2011 21 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je ponovno spregovorila o pustnih žu-rih: »Lepšega pustnega torka si nismo mogli želeti. Sinje nebo in toplo pomladansko sonce je moralo izvabiti vsakogar ven na ulico ali pa v - naravo, proč iz pustnega šuma. Po tržaških uicah so se valile ogromne množice ljudstva, velika večina - radovednežev, ki so si hoteli ogledati tržaški starodavni korzo. Kakor lani, tako moramo tudi letos kon-statovati, da ga že davno ni več. Par voz in ena godba, to je bilo vse, kar smo videli. A kar še posebno karakterizuje letošnji pust je to, da nismo opazili skoraj nič mask, zlasti ne elegantnih. Sploh je letos tržaški elegantni svet popolnoma izostal. Skratka, dekadenca tudi v tem oziru, gotovo posledica slabih gospodarskih razmer. Javni lokali, kavarne in kinematografi so bili nabito polni občinstva. Bolj zanimivo je bilo v Škednju. Prva maška-rada našega škedenjskega Sokola je izpadla kar naj-sijajnejše. In to toliko v moralnem, kolikor v mate- rijalnem pogledu. Naš Sokol si pridobiva splošne simpatije in njega člani se množe dan na dan. Posebno pa mladina je vsa navdušena zanj in danes šteje naš Sokol okoli devetdeset krepkih mladeničev in v kratkem času se to število gotovo podvoji. V ne-dolgem času pa organiziramo še ženski Sokol in naraščaj. Da potrebujemo ravno mi Škedenjci trdne društvene organizacije, o tem priča brezobzirni članek v »Piccolu« ki pravi, da je bil Škedenj od nekdaj italijanski in prorokuje, da se mora zopet povrniti v naročje latinske kulture! »Piccolo« pozivlja tudi ves svoj Izrael k prispevanju darov za ples »Lega na-zionale« v Škednju. Krivemu proroku v »Piccolu« pa naznanjamo, da se je za enkrat temeljito zmotil, če res najivno misli, da se svojo Lego in darovi po-italijanči naš ponosni slovenski Škedenj! Škedenj-skemu Sokolu zato kličem s češkim Tyršem: Vedno le naprej, nazaj niti za korak!« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Kakor po vsej Italiji je tudi v Trstu potekalo nagrajevanje kmetov, ki so se udeležili natečaja za dvig kmetijske proizvodnje, ki ga je razpisalo ministrstvo za kmetijstvo. »Na našem področju je bilo nagrajenih osem izmed triindvajsetih, ki so se prijavili za ta natečaj. Svečanost, ki so se je udeležili razen nagrajencev tudi podprefekt dr. Pasino, predsednik pokrajine De-lise, tržaški župan, predstavniki kmetijskega inšpektorata in kmečkih ustanov, se je odvijala v glavni dvorani trgovinske zbornice. Najprej je ravnatelj urada za kmetijstvo pri glavnem vladnem komisariatu dr. Pic-coli pozdravil navzoče in obrazložil pomen tega natečaja, na kratkem vsaka tri leta nagradijo kmete, ki izboljšajo svojo proizvodnjo in modernizirajo svoje kmetije z mehanizacijo. Nato so navzoči ob televizijskih sprejemnikih poslušali govor ministra za kmetijstvo, ki je na kratko navedel vprašanja, ki zadevajo kmetijstvo v Italiji. Po ministrovem govoru je šef kmetijskega inšpektorata dr. Perco opisal razmere tukajšnjega kmetijstva in pri tem izrazil vso pohvalo in priznanje kmetom, ki s tako vztrajnostjo in ljubeznijo do zemlje kljubujejo raznim vremenskim neprilikam ter se borijo z raznimi težavami, ki jih predstavlja geološki značaj našega področja. Kljub temu pa večina kmetov dosega lepe uspehe. Nagrajenci, je dejal dr. Perco, predstavljajo torej vse naše kmete, dobili pa so priznanje, ker so v posebnih razmerah dosegli najlepše uspehe. Nato je šef kmetijskega inšpektorata na kratko obrazložil zasluge posameznih nagrajencev. Omenil je kako so nekateri uredili krasne hleve, povečali število živine, napravili vzorne kleti, izboljšali travnike in pašnike tako, da so njihove kmetije lahko za vzor ne samo drugim kmetom na našem področju, ampak lahko tekmujejo tudi s kmetijami v drugih kmetijsko naprednih državah. Sledilo je razdeljevanje diplom in denarnih nagrad.« FILMI PO TV Sobota, 12. marca, Iris, ob 17.30 L'amante Režija: Claude Sautet Igrajo: Michel Piccoli, Romy Schneider in Lea Massari Ko se uspešnemu francoskemu arhitektu zgodi, da se vplete v hudo prometno nesrečo in čaka na prihod bolničarjev, uporabi svoj čas in energijo tako, da opravi krajši obračun svojega življenja. Prvotni naslov Sautetovega filma naj bi se glasil Življenjske stvari, kar nedvomno odgovarja pripovedi o tistih malih anekdotah in na videz nepomembnih odločitvah, ki jih jemljemo dan za dnem in ob izbiri ene ali druge smeri razvejanega življenjskega križišča, si krojimo prihodnost. Sobota, 12. marca, Iris, ob 21.06 Braveheart Režija: Mel Gibson Igrajo: Sophie Marceau, Patrick McGoohan in Catherine McCornmack Ko angleški vojaki opustošijo vas in ubijejo ženo Williama Wallacea, preraste njegovo maščevanje za njeno smrt v strasten boj za svobodo domovine. Novica o njegovem pogumu navdihne navadne tlačane, da primejo za orožje in svoj mali upor spremenijo v pravo vojno proti Angležem. Ponedeljek, 14. marca, Rai Movie, ob 10.45 Santa Maradona Režija: Marco Ponti Igrajo: Stefano Accorsi, Anita Caprioli, Libero De Rienzo in Mandala Tayde Film je mladi režiser Marco Ponti posnel v Turi-nu. Zgodba pripoveduje o dveh prijateljih, ki na pragu tridesetih let razumeta, da življenje ni šala. Andrea, ki je pravkar zaključil študij leposlovnih ved, bi si rad zagotovil stalno službo, kar pa je bistveno težje od pričakovanega. Njegov sostanovalec Bart pa se še vedno trudi s polaganjem univerzitetnih izpitov in vsaj navidezno beži pred važnejšimi življenjskimi odločitvami in odgovornostmi. Sreda, 16. marca, Iris, ob 21.10 Non ti muovere Režija: Sergio Castellitto Igrajo: Sergio Castellitto, Penelope Cruz in Clau- dia Gerini Nekega deževnega dne se mlado dekle ponesreči z motorjem. Rešilec jo pelje proti bolnišnici, v kateri Jjk i i V v"^^*" njen oče Timot- 4 V VW- —' heo dela kot kirurg. Hudo ranjeno dekle prevzame njegov kolega, sam pa nestrpno čaka pred vrati. Groza tega skrajnega trenutka razkrije povsem drugačnega Timothea: ne kot suverenega očeta in moža, temveč kot čudaškega nasilneža, ki je svojo ženo varal z mlado Italio. V poskusih, da bi tišino kome napolnil z besedami, smrt pa z življenjem, se Timotheo zaziblje v spominih in v namišljenem pogovoru s hčerko razkrije bolečo skrivnost. Petek, 18. marca, Rai Movie, ob 10.20 Il grande cocomero Režija: Francesca Archibugi Igrajo: Sergio Castellito, Anna Galiena, Alessia Fu-gardi in Armando de Razza Celovečerec Francesce Archibugi se navezuje na življenjsko izkušnjo italijanskega otroškega psihiatra Marca Lombarda Radiceja. V filmski priredbi se režiserka zaustavi pri primeru osemletne Pippi, ki boleha za epilepsijo. S humanostjo se Archibugijeva dotakne zapletenega odnosa med otroki in starši. V ospredje postavlja nelagodje na videz srečnih a v resnici osamljenih pubertetni-kov. Petek, 18. marca, Iris, ob 21.10 The sixth sense (Il sesto senso) Režija: Michael Night Igrajo: Bruce Willis, Haley Joel Osment in Toni Collette Otroški psiholog Malcolm Crowe sprejme za pacienta malega Colea, devetletnega dečka, ki je prepričan, da vseskozi srečuje duhove. Začetna skepsa psihologa se kaj kmalu spremeni v izredno zaupljiv odnos, ki omogoči fantku in njegovemu zdravniku, da uspešno opravita terapijo. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SLOVARČEK - ADELE = britanska kantavtorka, pravo ime Laurie Blue Adkins • AJAR = francoski pisatelj, pravo ime Romain Gary • EZA = kirurška igla • ILA = mesto v Nigeriji 1 2 3 4 5 6 7 8 9 ■ 10 11 12 ■ ■ 13 14 15 16 17 18 ■ 19 VODORAVNO: 1. večji kos pohištva; 6. glavno mesto Francije; 7. glavno mesto Grčije; 8. krilo poslopja ali kompleks ulic; 9. začetnici odlične ruske atletinje, skakalke s palico Isin-bajeve; 10. začetnici slovenskega pesnika Aškerca; 11. reka v Nemčiji ali kratica za Evropski monetarni sistem; 13. mesto v Grčiji; 16. del večje celote, ki ima določeno samostojnost; 17. mesto na Kitajskem; 18. ojnica na vrhu; 19. oznaka za površinsko mero, 100 arov. NAVPIČNO: 1. kraj v občini Miren -Kostanjevica na Goriškem Krasu; 2. zakon, zakonska zveza; 3. površina, prostor, torišče; 4. slap pri izviru Savinje, v Savinjskih Alpah; 5. naše nekdanje motoristično društvo (predsednik Albert Zenič); 12. največja kopenska žival; 14. ameriška zvezna država z glavnim mestom Salt Lake City; 15. roman francoskega pisatelja Emila Zolaja. (lako) 22 Sobota, 12. marca 2011 DNEVNE NOVICE / BRUSELJ - Vrh državnikov EU razpravljal o položaju v Libiji Voditelji držav EU včeraj pozvali Gadafija k takojšnjemu odstopu Protiofenziva Gadafijevih sil v bojih za strateško pomembno mesto Ras Lanuf BRUSELJ - Voditelji 27 članic EU so včeraj v Bruslju pozvali k takojšnjemu odstopu dolgoletnega libijskega voditelja Moamerja Gadafija in napovedali preučitev »vseh potrebnih možnosti« za zaščito civilistov v Libiji. Po vrhu celotne EU o Libiji sedaj poteka še izredno srečanje 17 voditeljev držav v območju evra s ciljem dogovora o paktu za skupno valuto.»Polkov-nik Gadafi se mora takoj odpovedati oblasti. Njegov režim je izgubil vso legitimnost in ni več sogovornik EU,« so voditelji zapisali v skupni izjavi. Poudarili so tudi, da bodo odgovorni za napade nad civilisti zaradi svojih dejanj soočeni »s hudimi posledicami«. Poziv k odstopu tujega voditelja je izjemna poteza v zgodovini evropske zunanje politike. V primeru bivšega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka se unija na primer ni odločila za tak korak, temveč se je omejila na podporo prizadevanjem egiptovskega ljudstva in obsodbo nasilja. Voditelji so se včeraj tudi strinjali, da bodo države članice preučile »vse potrebne možnosti« za zaščito civilistov v Libiji ob treh pogojih. Ti so »očitna potreba«, ustrezna Na fotografiji levo Saif Al Isalm Gadafi (Gadafijev sin) je prepričan v zmago privržencev polkovnika; desno demonstracija Gadafijevih privržencev v ponovno zavzetem mestu al Zawijah ansa pravna podlaga, torej resolucija Varnostnega svet ZN, ter podpora regije, torej Arabske lige in Afriške unije. Ob tem so voditelji pozvali k čimprejšnjemu vrhu Arabske lige, Afriške unije in EU. Francoski predsednik Nicolas Sar-kozy je sicer ob prihodu na vrh izrazil podporo usmerjenim napadom na Gadafijeve sile kot skrajni ukrep, če bi te uporabile kemično orožje ali zračne napade nad civilisti, ter ob upoštevanju omenjenih treh pogojev. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je izrazila »temeljni skepticizem« glede perspektive vojaškega posredovanja v Libiji v tem trenutku.Švedski premier Fredrik Reinfeldt pa je na primer poudaril, da bi se morala EU osredotočiti na humanitarni in razvojni vidik ter na dialog s predstavniki libijskega ljudstva. Sarkozy je ob prihodu pozval tudi k priznanju libijskega prehodnega narodnega sveta, ki združuje nasprotnike Gadafija, a predlog ni dobil zadostne podpore. Voditelji so namreč v izjavi zgolj zapisali, da »pozdravljajo in spodbujajo prehodni narodni svet s sedežem v Bengaziju«, ter ga označili za «po-litičnega sogovornika». Voditelji so sicer razpravljali o tem, kako bi lahko Gadafija tudi z drugimi ukrepi prisilili, naj preda oblast, potem ko so že sprejeli dva kroga sankcij. Najprej so Gadafiju in še nekaterim pripadnikom režima zamrznili premoženje in prepovedali potovanje v unijo, nato pa so sankcionirali še pet finančnih institucij pod njegovim nadzorom. Včeraj so v izjavi izrazili pripravljenost na sprejetje nadaljnjih sankcij. Med možnimi dodatnimi sankcijami se omenja zamrznitev premoženja naftnim družbam, povezanim z režimom. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je izrazil veliko skrb unije zaradi Libije. »Voditelj, ki strelja svoje ljudi, država blizu državljanske vojne, humanitarna kriza na obzorju ... To izredno srečanje sem sklical, da se odločno odzovemo,« je dejal. Poudaril je, da so se voditelji članic unije zaradi mednarodnih kriz na izrednih srečanjih v zadnjih desetih letih sestali le trikrat: ob vojni v Gruziji, vojni v Iraku in po terorističnih napadih 11. septembra. Voditelji so sicer v sprejeti izjavi začrtali politične smernice in prednostne naloge za prihodnje ukrepanje unije v južnem Sredozemlju. Uporniki v Libiji so včeraj poslali okrepitve v strateško pomembno mesto Ras Lanuf, kjer potekajo spopadi med Ga-dafijevimi in uporniškimi silami. Uporni- ki poskušajo ponovno prevzeti nadzor nad mestom, od koder so se pred Gadafijevi-mi silami umaknili v četrtek. Gadafiju zveste sile so medtem izvedle tudi letalski napad na položaje upornikov blizu Ras Lanufa.Novinarjem je bil onemogočen vstop na območje, kjer potekajo boji, zato natančnega podatka o tem, kako se odvijajo spopadi ni. Eden izmed uporniških poveljnikov zatrjuje, da so njegove sile ponovno zavzele mesto, vendar je zdravnik Salem Langhi, ki skrbi za ranjence, dejal, da so Gadafijeve sile bolj uspešne od upornikov, ki sedaj obvladujejo le še manjše dele mesta. »Gadafijeve sile so premočne. Napade izvajajo tudi iz morja in imajo popoln nadzor nad zračnim prostorom,« je povedal zdravnik. Po njegovih besedah je smrtnih žrtev do sedaj deset in na desetine ranjencev, pričakujejo pa še več smrtnih žrtev in ranjenih, poroča AFP. Libijska državna televizija je v četrtek poročala, da so Gadafijeve sile pregnale upornike iz Ras Lanufa. Tudi novinarji agencije AFP so poročali, da se uporniške sile umikajo iz mesta ter da so vladne sile napredovale pet kilometrov vzhodno od Ras Lanufa. (STA) Berlusconi: Gadafi ne bo odšel z oblasti BRUSELJ - Italijanski premier Silvio Berlusconi je včeraj v Bruslju po pozivu EU k takojšnjemu odstopu dolgoletnega libijskega voditelja Moamerja Gadafija opozoril, da Gadafi ne bo nikoli odšel z oblasti. Menil je tudi, da ga je morda EU s to odločitvijo potisnila v kot in onemogočila njegov miren odhod. Berlusconi, ki velja za enega Gadafijevih najtesnejših partnerjev v Evropi, je dejal, da so možnosti, da bi prepričali Gadafija, naj se prostovoljno odpove oblasti, sedaj izginile. Od trenutka, ko se je začelo govoriti o sojenju Gadafiju pred Mednarodnim kazenskim sodiščem, namreč ni več te možnosti in tega ne more nihče spremeniti, je dejal italijanski premier. Berlusconi, ki sicer po navedbah tujih medijev pravi, da je z Gadafijem nazadnje govoril februarja, zavrača tudi možnost, da bi Gadafi odšel v izgnanstvo. Električni avtomobili Pininfarine za Pariz PARIZ - Znani italijanski oblikovalec Pi-ninfarina bo za Pariz izdelal okoli 4000 električnih avtomobilov, ki jih bodo v francoski prestolnici ponujali v cenovno ugoden najem. Pogodba je vredna 14 milijonov evrov in se izteče leta 2013. Pi-ninfarina, ki je najbolj prepoznaven po oblikovanju ferrarijev in cadillacov, bo avtomobile izdelal v svoji tovarni Bairo Canavese na severu Italije, in sicer na osnovi modela bluecar, ki ga je zasnoval skupaj s francosko družbo Bollore. Slednja je tudi sopodpisnica pogodbe. Cenovno ugoden najem vozil naj bi v Parizu zaživel oktobra letos in se tako pridružil priljubljeni ponudbi najemanja koles, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Pininfarina zaposluje okoli 800 ljudi, večino v treh podjetjih na severu Italije. V Sloveniji je Pininfarina postal prepoznaven tudi zaradi sodelovanja z Gorenjem. Eksplozija v bližini službe FSB v Moskvi MOSKVA - V bližini ruske varnostne službe FSB v glavnem mestu Moskvi je včeraj eksplodirala bomba. Eksplozija po navedbah ruske policije ni terjala smrtnih žrtev ali ranjenih, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ruske oblasti napada niso označile za teroristični napad. Eksplozivno telo, ki je bilo pre-bodeno z žeblji, je eksplodiralo na dvorišču stanovanjskih blokov v bližini stavbe FSB. ITALIJA V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Glede ženskih pravic Italija na vseh področjih med najbolj zaostalimi državami v Evropi Sergij Premru Tudi letos smo 8. marca praznovali dan žena. Ženske so povsod zapostavljene, v Italiji pa še posebej. Kot poroča Newsweek, je svetovni gospodarski forum prisodil Italiji 74. mesto na svetovni lestvici glede uveljavljanja ženskih pravic, tako da se je uvrstila za Kolumbijo, Peru-jem in Vietnamom; glede enakosti na delovnem mestu je Italija na 121. mestu, glede uveljavitve enakih možnosti pa na 97. »Italija je med najbolj zaostalimi državami v Evropi na vseh področjih ženske enakopravnosti,« je newyorškemu tedniku izjavila italijanska radikalna poslanka Emma Bonino. Samo 45 odst. žensk je zaposlenih (na Norveškem 80 odst., v Veliki Britaniji 72). Če pa delajo, zaslužijo povprečno 20 odst. manj od moških na istem delovnem položaju. 90 odst. italijanskih moških ni nikoli pognalo pralnega stroja in 70 odst. ni nikoli kuhalo, je še povedala Boninova. Omenjeni Newsweek je prazniku žena nasploh posvetil posebno pozornost v svoji prvi številki po temeljiti vsebinski in grafični prenovitvi. Na platnici je objavil sliko ameriške državne sekretarke Hillary Cinton kot najvplivnejše ženske na svetu, še posebej zanimivo pa je, da je ob tej priložnosti priredil v New Yorku srečanje 150 najvplivnejših žensk z vseh kon- cev sveta. Gre za državne poglavarke in druge pomembne ženske osebnosti, od ameriške prve dame Michelle Obama do jordanske kraljice Ranie, pa tudi igralke, kot je Meryl Streep, in razne predstavnice političnega in podjetniškega sveta. Iz Italije so povabili eno samo predstavnico, in sicer Emmo Bonino, o kateri Newsweek piše, da se je v svoji dolgi in uspešni politični karieri določno prizadevala za uveljavitev človekovih pravic in še posebej protokola iz Maputa za pravico žensk do politične in socialne enakopravnosti, za zdravje in proti spolnim amputacijam. Tednik je med drugim poročal tudi o protestnemu gibanju italijanski žensk, ki so na trgih glasno in množično opredelile proti premieru Berlusconiju. Naslov, ki ga je izbral ameriški tednik z več milijonsko naklado, je v italijanščini: »Ba-sta Berlusconi«. Po svoje zanimivo se mi zdi tudi poročanje iranske uradne agencije PressTV, ki ugotavlja, da je položaj žensk v Italiji še vedno »družbeno marginaliziran, saj prejemajo nižje plače in imajo manj delovnih priložnosti«. Medtem ko je med diplomiranimi kar 60 odst. žensk, zasedajo samo 40 odst. odgovornih mest in povprečno prejemajo 20 odst. manj plače od svojih moških kolegov, piše agencija iz Te- herana, ki poroča tudi, da se te dni italijanski premier Berlusconi mora soočati s kazenskim postopkom zaradi primera domnevne mladoletniške prostitucije. »V italijanski družbi so številne visoko kvalificirane ženske, kot n.pr. milanska županja Letizia Moratti, in ženske upajo, da bo nekega dne ženska lahko prevzela mesto prvega ministra. Mnogi izvedenci menijo, da bi italijanskim ženskam morala pripadati večja politična vloga. Tako leva kot desna sredina potrebujejo novega voditelja in govor je o možnosti, da bi ženske prevzele vodilno vlogo, kar bi predstavljalo pravo revolucijo glede vloge žensk v Italiji.« Torej celo iz nazadnjaškega Teherana gledajo kritično na nerešeno žensko vprašanje v Italiji. Včeraj smo tudi v dnevniku brali, da je ameriška revija Forbes objavila seznam najbogatejših na svetu, iz katerega izhaja, da so bogati vedno bogatejši: število milijarderjev po svetu se je namreč povišalo od predlanskih 1.011 na lanskih 1.210. V seznam ameriškega mesečnika se je uvrstilo 14 italijanskih bogatašev, ki premorejo več kot milijardo dolarjev (eden več kot predlanskim). Točneje, skupno premorejo nekaj manj kot 63 milijard (predlanskim 58 milijard dolarjev). Najbogatejši med najbogatejšimi na poloto- ku je Michele Ferrero, znan kot kralj čokoladnega namaza Nutella, ki je sicer zdrknil s predlanskega 28. mesta na letošnje 32. mesto na svetovni lestvici, čeprav je njegovo premoženje naraslo od 17 na 18 milijard dolarjev. Na drugem mestu je ustanovitelj podjetja Luxottica Leonardo Del Vecchio, ki je z 11 milijardami na 71. mestu svetovne lestvice (predlanskim na 59. mestu z 10,5 milijarde). Silvio Berlusconi je zabeležil pomembno nazadovanje: s predlanskega 74. mesta v svetovnem merilu je zdrknil navzdol in pristal šele na 118. mestu. Premoženje italijanskega premiera se je od predlanskih 9 milijard dolarjev skrčilo na tokratnih 7,8. Naslednji v lestvici najbogatejših kažejo, da je italijanska moda zelo donosna: na četrto mesto se je namreč uvrstil Giorgio Armani (7 milijard), nato Carlo Benetton (2,4), Gilberto Benetton (2,4), Giuliana Benetton (2,4), Luciano Benetton (2,4), potem podejtnik obutve Mario Moretti Polegato (2,3), torej vsi iz modnega sektorja. Sledijo podjetnik Franco Caltagirone (1,5), bankir Ennio Doris (1,5), farmacevtski industrialec Stefano Pessi-na (1,4), potem podjetnika obutve Diego e Andrea Della Valle, ki sta na 938. in 993. mestu svetovnih bogatašev (1,3 in 1,2 milijarde dolarjev). Iz letošnjega seznama re- vije Forbes je izpadel ustanovitelj Fast-weba Silvio Scaglia. Pa še običajna novička iz Trsta. Nizozemski Superyacht Times objavlja zgodbo, ki starejšim prikliče v spomin mit 60ih let prejšnjega stoletja. Gre za ladjo Ambriabella, ki je z dvojčko Dioneo pred pol stoletja povezovala obmorske kraje severnega Jadrana. Splovili so jo leta 1962 v miljski ladjedelnici Felszegi, piše Superyacht Times, in je 15 let prevažala turiste po Tržaškem zalivu, vse do leta 1976, ko jo je odkupil grški ladjar za povezavo med otoki po Egejskem morju. Potem jo je pred 15 leti kupil drug ladjar iz Aten in Ambriabella je plula po Jonskem morju vse do nastopa novega tisočletja, ko so jo dali v razpremo. Bili so že na tem, da jo razkosajo in prodajo kot staro železo, ko jo je pred poldrugim letom odkupila skupina podjetnikov, ki jo namerava preurediti v luksuzno superjahto. Odvlekli so jo do Trsta, kjer jo prenovljajo v ladjedelnici Quaiat ob industrijske kanalu, piše Superyacht Times. V nekaj več kot 50 metrov dolgi ladji bodo uredili razkošne prostore za 12 gostov, poroča nizozemsko specializirano glasilo, namestili bodo nov pogonski sistem, vsekakor pa bodo skušali čim bolj ohraniti originalni izgled iz 60ih let. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 12. marca 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Od višine se zvrti 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due V" Rai Tre 7.00 Dok.: Kilimangiaro Album 7.15 Nan.: La grande vallata 8.05 Film: Torna! (dram., It., '54, r. R. Matarazzo, i. Y. Sanson, A. Naz-zari) 9.40 Nan.: Police woman 10.30 Ak- miglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Variete: Ri-cette di famiglia 12.50 Nan.: Distretto di po-lizia 7 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.15 Film: Perry Mason - Un fotogramma dal cielo (krim., ZDA, '88, i. R. Burr) 17.00 Nan.: Monk 17.55 Aktualno: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.40 Nan.: Walker Texas Ranger 21.30 Nan.: Bones 22.25 Nan.: Lie to me 23.25 Nan.: Law & Order: Unita speciale 0.15 Film: Nessuno puö sentirti (triler, ZDA, '01, r. J. Laing, i. K. McGillis, K. Elliott) 2.05 Nočni dnevnik 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Variete: Da da da In musica 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik in dnevnik L.I.S. 10.00 Aktualno: Settegiorni 10.50 Aktualno: Aprirai 11.00 Variete: Appuntamento al cinema, sledi Vremenska napoved 11.10 Aktualno: 7+ 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Aktualno: Le amiche del sa-bato 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Variete: Affari tuoi 21.10 Talent show: Ballando con le stelle 23.35 Dnevnik - kratke vesti 0.35 Aktualno: Italia mia, eser-cizi di memoria 1.15 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.30 Variete: Cinematografo 2.30 Variete: Appuntamento al cinema 2.35 Film: Signorinaeffe (dram., It., '07, r. W. Labate) Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb.: Loggione 9.45 Film: Ragazze vin-centi (kom., ZDA, '92, r. P. Marshall, i. Madonna, T. Hanks) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Resničnostni show: Riassunto Grande Fratello 14.30 Nan.: Belli dentro 15.30 Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: La Corrida (v. F. Insinna) 0.20 Variete: Chiam-bretti Night - Solo per numeri uno 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 6.00 Nan.: 7 vite 6.20 18.05 Resničnostni show: L'isola dei famosi 8 7.00 Variete: Cartoon flakes weekend 7.20 Variete: Art Attack 8.10 Risanke 9.00 Nan.: Karku 9.25 Kviz: Social King 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Vremenska napoved 10.50 Aktualno: Quello che 11.25 Aktualno: ApriRai 11.35 Variete: Mezzo-giorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Glasb.: Top of the Pops 16.15 Nan.: Law & Order - I due volti della giustizia 17.00 Aktualno: Sereno variabile 19.35 Nan.: Invincibili angeli 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal minds 21.50 Nan.: The good wife 22.40 Šport: Sabato sprint 23.25 Dnevnik, Tg2 Dossier, Tg2 Storie, sledijo rubrike 6.50 Risanke 10.10 Aktualno: Tv Moda 10.45 Film: Un Computer a 4 zampe (kom., Avstral./V.B., '97, r. K. Zwicky) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: All Stars 14.10 Film: Goal! - Il film (šport., V.B./ZDA, '05, r. D. Cannon, i. K. Becker, A. Nivola) 16.35 Film: Jimmy Grimble (kom., V.B., '00, r. J. Hay, i. R. Car-lyle, G. McKee) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Risanka: I pinguini di Madagascar 19.30 Film: Casper (fant., ZDA, '95, r. B. Silberling, i. C. Ricci, B. Pullman) 21.10 Film: Inkheart - La leggenda di cuore d'inchiostro (fant., V.B./Nem./ZDA, '08, r. I. Softley) 23.15 Šport: Studio Sport XXL 0.15 Šport: World Series of Boxing 1.55 Aktualno: Tv Moda ^ Tele 4 tualno: Timbuctu 11.00 Aktualno: Tgr Bel-litalia 11.30 Aktualno: Tgr Prodotto Italia 12.20 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.30 Aktualno: Tgr Il settimana-le 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 13.55 Aktualno: Appuntamento al cinema 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.45 Dnevnik in Tg3 Pixel 14.50 Aktualno: Tv Talk 16.05 Aktualno: Art News 16.35 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 16.40 Šport: Kolesarstvo, 4. etapa Narni - Chieti 17.40 Šport: Magazine Champions League 18.05 Šport: 90° minuto - Serie B 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Dok.: Ulisse: il pia-cere della scoperta 23.35 Dnevnik in deželni dnevnik 23.55 Dok.: Storie maledette (J Rete 4 7.00 Nan.: Vita da strega 7.35 Nan.: Kojak 8.30 Aktualno: Vivere meglio 10.00 Nan.: Caraninieri 11.00 Aktualno: Ricette di fa- 7.00 Dnevnik 7.35 Variete: Dopo il Tg... Tutti i gusti (pon.) 8.05 Aktualno: Rotocal-co Adnkronos 8.30 Dnevnik 9.00 Aktualno: Cavallo... che passione 9.30 Nan.: Betty La Fea 10.30 Variete: 80 nostalgia 11.00 Talk show: A tambur battente 12.40 20.05 Dok.: Tethys - Le radici di una terra 13.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 13.30 Dnevnik 14.00 22.35 Aktualno: Il Rossetti 14.15 Dok.: Borgo Italia 15.20 Variete: Chef a sorpresa 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: 1x2 - Aperitivo Bianco Nero 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: La si-gnora dimentica (triler, '89, r. B. May, i. D. Millis, G. Evigan) 22.50 Aktualno: Castelli e manieri 23.00 Nočni dnevnik 23.35 Aktualno: Stoa La 7 LuA 6.05 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Bookstore 11.05 Dok.: La7 Doc: Couples & Duos 11.35 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 13.55 Šport: Rugby, prepartita 14.20 Film: Against the Ropes (dram., ZDA, '04, r. C.S. Dutton, i. M. Ryan, O. Epps) 16.45 Dok.: Speciale Atlantide: Venezia, le donne e il carnevale 17.55 Šport: Rugby, Italija - Francija, turnir 6. držav 20.00 Dnevnik 20.30 Aktual- no: In Onda 21.30 Nan.: L'ispettore Barna-by 23.30 Nan.: Medical Investigation 0.30 Dnevnik, sledi M.O.D.A. (t Slovenija 1 6.05 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke - Iz popotne torbe 7.20 Otr. nad.: Križ Kraž 9.40 Film: Kino Kekec 10.40 Polnočni klub (pon.) 11.55 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.30 Film: Laura 15.55 Sobotno popoldne, sledi O živalih in ljudeh 16.10 Nagradna igra 16.15 Zdravje 16.30 Usoda 16.35 Alternativa 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne, sledi Na vrtu 17.40 18.20 (Ne)uresničeno 17.55 Z Damijanom 18.25 Ozare 18.35 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 19.40 Vremenska napoved, sledi Šport 20.00 Spet doma 21.40 Dok. serija: Na vrtičku 22.15 Poročila, kultura, vremenska napoved in športne vesti 22.55 Nad.: Sinovi anarhije 23.45 Slovenski magazin (pon.) 0.10 Dnevnik (pon.) 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 0.55 Infokanal (t Slovenija 2 7.15 Skozi čas 7.40 Dok. serija: Poti z vzhoda (pon.) 8.30 Pogledi Slovenije (pon.) 9.55 13.15 Špindleruv Mlyn: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž), prenos 10.50 Primorski mozaik (pon.) 11.25 Kvitfjell: SP v alpskem smučanju, smuk (M), prenos 12.30 Hanti Mansijsk: SP v biatlonu, 12,5 km (Ž), skupinski start, prenos 13.50 Posebna ponudba 14.25 Hanti Mansijsk: SP v biatlonu, 15 km (M), skupinski start, prenos 14.25 Zie-lona Gora: Rokomet (M), kvalifikacije za EP, Poljska - Slovenija, prenos 15.55 Lahti: SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki, prenos 17.45 SP v nordijskem smučanju, smučarski tek 5 in 5 km (Ž) zasledovalno, prenos 18.55 Estella: Rokomet, tekma lige prvakinj, Itxako Reyno de Navarra - Krim, prenos 20.30 Ljubljana: Nogomet, tekma prve lige, Olimpija - Maribor, prenos 22.30 Mini serija: Bančni račun (pon.) 0.00 Nad.: Usodna nesreča (pon.) 0.50 Brane Rončel izza odra (pon.) 2.30 Zabavni infokanal (t* Slovenija 3 6.00 8.00 Sporočamo 7.30 9.50, 21.30, 23.00 Žarišče 10.45 15.50 Na Tretjem... 12.00 Poslanski premislek 13.30 Poročila Tvs1 14.15 Žarišče 8.11.1995 17.30 Poročila Tvs119.00 Tv Dnevnik Tvs120.00 Satirično oko 22.10 Dok. odd.: Mednarodna obzorja: Jemen - Arabski revež Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 SP v biatlonu 16.00 Ciak junior - mladi in film 16.30 Arhivski posnetki 17.20 Vsedanes aktualnost 18.00 Brez meje 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes -TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.30 Vsedanes - Svet 19.45 Jutri je nedelja - verska oddaja 20.00 Tednik 20.30 Film: Sanchez 22.20 Vsedanes - TV dnevnik 22.35 Rokomet: kvalifikacije za EP 23.55 Vsedanes aktualnost 0.25 Vsedanes - TV dnevnik 0.40 Čezmejna TV Tv Primorka 11.30 Dnevnik - Tv Primorka, borzno poročilo, vreme in Kultura 16.30 23.45 Tv prodajno oko 17.00 Hrana in vino, izbrani recepti (pon.) 18.00 Razgledovanja (pon.) 18.30 Brez panike 19.10 Kuhajmo z Anjo 19.30 Duhovna misel 19.45 Tedenski pregled 20.00 Primorski tednik (pon.) 21.00 Z Mojco po domače 22.00 Odbojka - Modra skupina: Salonit Anhovo - UKO Kropa 0.15 Videostrani pop Pop TV 8.00 Winx klub (ris.) 8.25 YooHoo in prijatelji (ris.) 8.40 Radovedni Jaka (ris.) 8.50 Medved Rupert (ris.) 9.00 Poštar Peter (ris.) 9.20 Ben 10 - Tuja sila (ris.) 9.45 Gnusolo-gija (ris.) 10.10 Dok. serija: Živalski fenomeni 10.30 Preverjeno, ponovitev (družbene teme) 11.30 Dok. serija: Kuhajmo po domače 12.05 Dok. serija: Mamice na preizkušnji 13.05 Zvezdniška preobrazba (res. šov) 14.05 Poirot (krim. nan.) 15.55 30 Rock (hum. serija) 16.25 Monk (krim. serija) 17.20 Film: Ujetnici (triler, ZDA, '06) 18.55 24UR Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Preden se stegneva (kom., ZDA, '07) 21.55 Film: Siria-na (drama, ZDA, '05) 0.20 Film: Temačno zrcalo (krim. drama, ZDA, '06) 2.15 24UR, Novice (pon.) 3.15 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 8.00 Dok. serija: Nigel Marven predstavlja kite ubijalce 9.00 Dinotopija (avant. serija) 9.50 Nan.: Vsi sovražijo Chrisa 10.20 Šola za deskarje (dramska serija) 10.50 Hum. serija: Športna srca 11.25 Svet iger (dok. drama) 13.00 Teksaški mož postave (akc. nan.) 14.00 Peklenski teden (hum. nan.) 14.30 Kako sem spoznal vajino mamo (hum. nan.) 15.05 Film: Konica kopja (avant., ZDA, '05) 17.10 0.25 Šef pod krinko (dok. serija) 18.05 Dva moža in pol (hum. nan.) 18.35 1.20 Avto. info, promet 19.10 The Big Game, Zabava 20.00 Film: Navihanka v hotelu (druž., ZDA/Angl., '03) 21.40 Film: Očetov dan (kom., ZDA, '97) 23.30 Moj najhujši sovražnik (akc. serija) 1.50 Love TV (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radio Paprika - Vse najboljše; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Zagrebški trio; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Tam kjer teče bistra Bela; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena - Feri Lainšček; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.0012.30 Sobota in pol; 10.45 Nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes - humoristična oddaja; 15.30 DIO; 16.20-19.00 SMS z žogo ali brez; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Kantina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Podzemlje RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appunta-menti; 8.35 Nogometna kabala; 8.45, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Prima dell'evento; 9.15 Pregled dogodkov; 9.33 Sobota z vami; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35 Proza; 11.0011.58 Love generation; 12.02 I Ripescati (prva sobota v mesecu); 13.00, 21.00 Zelena Istra; 13.35 La biblioteca di Babele; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillout zone; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 London calling; 20.000.00 Večerni RK; 20.00 Pic-Nic eletronique; 22.00 In orbita; 23.00 Il giardino di Euterpe; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringara-ja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 7.40 Žurnal; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturni val; 14.35 Rokomet; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Proti etru; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Wolfgang Amadeus Mozart: Figarova svatba; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora -Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 12. marca 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1020 čpn^b 1010 1000 _ 990 990 100,01010| TOLMEČ O ^ -1/5 TRBIŽ O -1/6 o -3/10 KRANJSKA G. ČEDAD O /V VIDEM O 11/11 1-5 10/12 ¿Vj , O PORDENON 11/11 CELOVEC O -2/14 O TRŽIČ -2/12 _ O KRANJ 12/12 5/13 O LJUBLJANA GORICA C ° N. GORICA 2/14 N. MESTO 1/17 9?BLCA O C, POSTOJNA „„ o 01/11 _ ,, KOČEVJE PORTO__________■- /r ^ ČRNOMELJ 4/12 UMAG ^ OPATIJA REKA 6/13 iESIO 1/17 'f ZAGREB 0/16 O PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES' Ob morju bo spremenljivo oblačno z jutranjo povečano oblačnostjo. Popoldne bodo pa verjetne delne razjasnitve. Po nižinah bo dopoldne povsem oblačno, popoldne pa pretežno oblačno. V Predalpah bo oblačno, v Karniji pa spremenljivo oblačno. Na območju Trbiža bo vreme lepše. Nad nadmorsko višino 2000m bo le zmerno oblačno. Danes bo v vzhodni in deloma osrednji Sloveniji sončno, drugod bo zmerno do pretežno občasno. Krepil se bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, na Primorskem okoli 4, najvišje dnevne od 9 do 15, v vzhodni Sloveniji do 17 stopinj C. J V soboto bodo nad našo deželo v nižjih plasteh ozračja dotekali vlažni jugozahodni tokovi.V nedeljo zjutraj pa nas bo iz zahodnega Sredozemlja dosegla hitra vremenska fronta, ob njej bodo ^ ^__dotekali zelo vlažni južni torkovi. " " Nad zahodno Evropo se poglablja ciklonsko območje. Nad nami se krepi jugozahodni veter, priteka topel in postopno bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 18.06 Dolžina dneva 11.41 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 9.51 in zatone ob 1.03 BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo postopoma krepila, pri občutljivih ljudeh se bodo začele pojavljati z vremenom povezane težave, krepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na nedeljo bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 7,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.13 najvišje 15 cm, ob 12.17 najnižje -27 cm, ob 20.00 najvišje 12 cm, ob 23.35 najnižje -5 cm. Jutri: ob 0.24 najnižje 8 cm, ob 5.31 najvišje 18 cm, ob 13.02 najnižje -39 cm, ob 19.53 najvišje 21 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .300 Vogel.................140 Kranjska Gora.........50 Krvavec..............100 Cerkno ................ 90 Rogla..................70 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta ............... 160 Piancavallo..........120 Forni di Sopra........110 Zoncolan............120 Trbiž..................120 Osojščica..............80 Mokrine..............150 Podklošter............60 Bad Kleinkirchheim . . 70 O GRADEC K (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo oblačno, ob morju se bodo pojavljale zmerne padavine. Po nižinah bodo padavine močnejše, v predalpskem svetu pa lahko obilne. V hribih bo lahko tudi močno snežilo: v Predalpah nad okoli 1000m nad morjem, v Karniji nad 800m, na območju Trbiža nad okoli 1200m, tu bodo padavine skromnejše. Pihali bodo južni vetrovi. V nedeljo bo pretežno oblačno. Dež bo že dopoldne zajel zahodno, popoldne in zvečer pa tudi osrednjo Slovenijo. Pihal bo jugozahodnik, ob morju jugo. V ponedeljek bo pretežno oblačno, predvsem v južni in zahodni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. TOKIO - Po katastrofalnem potresu Valovi cunamija včeraj potovali po Pacifiku s hitrostjo 800 km/h NEW YORK - Cunami, ki ga je sprožil potres na Japonskem, je včeraj dosegel Havaje, vendar pa ameriške oblasti ne poročajo o večji škodi ali žrtvah. Ljudje so imeli dovolj časa, da se umaknejo na varno. Opozorila pred cunamiji so sicer izdali tudi za obalo od Kanade na severu do Čila na jugu ameriške celine. Val, ki je dosegel havajski otok Maui, je bil po poročanju ameriških medijev visok dva metra, otoka Oahu in Kauai pa je zalil meter visok val. Veliki otok je medtem malce kasneje od japonskega prav tako prizadel potres, vendar je imel jakost le 4,5 stopnje po Richterju. Geologi domnevajo, da potresa nista povezana. Cunami, ki je od Japonske proti vzhodu potoval s hitrostjo 800 kilometrov na uro, je na otoku Oahu poplavil znano plažo Waikiki. Ko je val dosegel ameriški otok v Tihem oceanu Guam je vrgel iz priveza dve vojaški podmornici, vendar so ju uspešno spravili nazaj na varno. (STA) TOKIO - Po podatkih ameriške agencije AP Kronologija najmočnejših potresov po svetu doslej TOKIO - Včerajšnji potres na Japonskem, ki je dosegel magnitudo 8,9, je eden najmočnejših v zadnjih400 letih. Sledi kronologija potresov z močjo nad 8,5 stopnje po Richterju: 22. maj 1960: V potresu z močjo 9,5 po Richterjevi lestvici na jugu Čila, ki mu je sledil še cunami, je umrlo najmanj 2200 ljudi. 27. marec 1964: V potresu z močjo 9,2 na jugu Aljaske, ki mu je sledil še cunami, je umrlo 128 ljudi. 26. december 2004: V potresu z močjo 9 pred obalo indonezijskega otoka Sumatra, ki mu je sledil še cunami, je umrlo najmanj 226.000 ljudi v dvanajstih državah, med drugim 165.700 v Indoneziji in 35.400 na Šrilanki. 13. avgust 1868: V potresu z močjo 9 na območju Arice v tedanjem Peruju (danes Čile), ki so mu sledili številni cunamiji, je umrlo več kot 25.000 ljudi. 31. januar 1906: V potresu z močjo 8,8 ob obali Ekvadorja in Kolumbije, ki mu je sledil še cunami, je umrlo najmanj 500 ljudi. 27. februar 2010: V potresu z močjo 8,8 v Čilu, kakih 300 kilometrov jugozahodno od prestolnice, je umrlo okoli 550 ljudi. 1. november 1755: V potresu z močjo 8,7 na zahodu Portugalske, ki mu je sledil še cunami, je umrlo okoli 60.000 ljudi. Velik del Lizbone je bil opustošen. 8. julij 1730: V potresu z močjo 8,7 v Valparasiu v Čilu je umrlo najmanj 3000 ljudi. 15. avgust 1950: V potresu z močjo 8,6 v Assamu v Tibetu je umrlo najmanj 780 ljudi. 15. junij 1896: V potresu z močjo 8,5 v Sanriku na Japonskem, ki mu je sledil še cunami, je umrlo najmanj 22.000 ljudi. 11. november 1922: V potresu z močjo 8,5 na meji med Čilom in Argentino je umrlo več sto ljudi. 7. november 1837: V potresu z močjo 8,5 v Valdivii v Čilu, ki mu je sledil še cunami, je umrlo najmanj 58 ljudi na Havajih. 20. oktober 1687: V potresu z močjo 8,5 v Limi v Peruju je bil uničen večji del mesta. Povzeto po ameriški tiskovni agenciji AP, ki se sklicuje na podatke ameriškega inštituta za geološke raziskave, združenja raziskovalnih seizmoloških inštitutov in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Gemina sprehodi po kmetijskem Krasu "Gemina: sprehodi po kmetijskem Krasu" je projekt, ki želi promovirati tržaški Kras tako, da nam razkrije stare steze, ki Pokraji Fondazione CRTrieste, je poimenovana po cesti Via Gemina, ki se je za časa Rimljanov vzpenjala navkreber po Krasu od Ogleja ao nekdanje Tarsatice, današnje Rijeke. Ureditev starih povezav s postavitvijo smerokazov vzdolž cele poti omogoča, da odkrijemo izredno edinstvenost flore in favne in posebnosti številnih kmetij, kjer se lahko posladkamo z okusi te zemlje. Ta itinerar je torej nastal z namenom ovrednotema tržaškega Krasa v vsen njegovih oblikah, z možnostjo spoznavanja bodisi njegovih naravnih značilnosti bodisi gospodarskih in turističnih posebnosti. PROVINCIA di TRIESTE Fondazione FONDAZIONE CRTRIESTE Prvemu odseku poti Gemina, ki iz Mavhinj pelje polaj pavki jami do pokrajinske ceste skozi Prečnik, Šempolaj in Praprot ter ob Jepavkni ji (lo i st. 6, se je danes priključil Maria Teresa Bassa Poropat Predsednica Pokrajine Trsi Walter Godina Podpredsednik in odbornik za promocijo teritorija Pokrajine Trst dodaten odsek, ki pelje do Zgonika mimo Trnovce, Samatorce in Saleža. Otvoritev je priložnost za praznovanje, na katerega je vabljena vsa javnost Massimo Paniccia Predsednik sklada Fondazione CRTrieste Nedelja, 13. marca 2011 /gonili program prireditve ZGONIK občinska telovadnica ob 10 ob 7.30 Start tekme v rekreacijski hoji Gemina Zbiranje žirije in tekmovalcev za naslednje tekme: Walk, dolge približno 8 km nagradni tek Gemina Run ........................................................ rekreacijska hoja Gemina Walk in Gemina salež turistična kmetija skerlj Baby Walk ob 10.30 kolesarsko turistična tekma Gemina Bike Start tekme v rekreacijski hoji ,b a.00 Gemina Baby Walk, dolge približno 3 km Odpotovanje medkrajevnega avtobusa ........................................................ ....................................................................................................................ZGONIK občinska telovadnica MAVHINJE trg pred cerkvijo ob 11.30 ,b 9.30 Predstavitev projekta Gemina Start tekme Gemina Bike, rekreacijske Podelitev nagrad za tekmo Gemina Run kolesarske tekme, dolge približno 17 km Pokušnja tipičnih kraških pridelkov trn0vca gostilna suban..........................................h ob 10 n Start tekme v nagradnem teku Gemina Run, dolge približno 8 km ....................... info www.provincia.trieste.it