S \ \ ' I ' /
M
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
GESLO: ZA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE!
GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU — iN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO.
STEV. (No.) 131.
CHICAGO, iLL., SREDA, 20. AVGUSTA — WEDNEDAY, AUGUST, 20, 1924.
LETNIK XXXIII.
Prvi slov. kat. shod v Sheboygan, Wis. ! RAZNE VESTI.
SHOD DOSEGEL NEPRIČAKOVANO VELIK VSPEH. — NA SHOD SO PRIHITELI IZ VSEH BLIŽNJIH NASELBIN.
(Izvirno).
Prvič v zgodovini našega slavnega Sheboygana smo tu-kajšni katoliški Slovenci nastopili tako krepko in javno pokazali pred vso javnostjo, da v naših prsih bijejo katoliška srca. To smo pokazali ne samo kot Slovenci, pač pa tudi kot zvesti in zanesljivi ameriški državljani. Zato se ni čuditi, če se že cela dva tedna tudi Amerikanci pogovarjajo o našem velikem kat. shodu, in o katerem je dokaj laskavo pisal tudi tukajšni list.
— London. — Londonska reparacijska konferenca je* rešena povoljno. Zastopnika Francije in Nemčije sta si v roke segla, kar je angleški; man, ki je v krasnih besedah min. preds. MacDonald, pri-slikal pomen in veličastnost
UNIJA FILIPINSKIH Y0-; JAKOV - OPASNA. i
Nova jugoslovanska vlada je velik strah Pašičevim podkupljivcem.
Poročajo, da je v tej uniji 7.000 mož; to je vso moštvo domačinov.
20
AFER IMA ZA REŠITI JE IGRALA OSTUDNA ČEVIH RADIKALOV.
NOVA VLADA, V KATERIH KORUPCIJA BIVŠIH PAŠI-
Prireditev katoliškega shoda je bila zvezana s splošno javnostjo celega mesta. Prvikrat ,odkar obstoji naša slovenska naselbina smo imeli čast, da se je mestni župan udeležil naše slavnosti. Vse to kaže, da so Slovenci upoštevani in pi*ipoznani v tem mestu.
Priprave za kat. shod so bile velike. Pripravljalni odbor je storil vse najbolje in naše ženske so delale na vso moč, da bi kar najbolje postregle našim gostom. Vsi slovenski avtomobilisti, katerih ni ma I lo so bili pripravljeni z okrašenimi avtomobili, da bi pa teh avtomobilov ne zmanjka-, lo je naš preč, g. župnik posegel v vrste svojih pri j ate i ljev Amerikancev in jih do bil okoli sto tujih.
Že pred 9. uro so se oglašali po našem hribu glasovi avtomobilov iz Milwaukee — West Allisa in celo iz Wauke-gana, okoli 50 po številu. V i zvoniku smo jih pozdravljali s pritrkavanjem zvonov. j
Takoj nato sta prišli še dve special kari iz Milwaukee —. West Allisa. Dospeli rojaki na teh karah so bili sprejeti z godbo. Tukaj je godba zaigrala prvo koračnico. Društvene zastave so zavihrale proti cerkvi za njimi godba in zato naša mladina, naši gostje gl. uradniki K. S. K. J. ter naša društva Naš sprejemni odbor je razkazal moškim pritličje naše šole, ki jim je prav dobro ugajalo in na moč tudi teknilo; za žene, dekleta in otroke pa je bila cerkvena dvorana boljši prostor pri čaši kavice.
Medtem so se začeli oglašati naši krasno doneči zvonovi iz Ljubljane iz visokih lin in tudi Waukegančanje so se dobro odrezali.
Ob pol 10. uri se je pričela slovesna sv. maša, katero je daroval Msgr. D. F. Thill, župnik nemške cerkve, kamor so Slovenci prve čase spadali, ob azistenci Rev. Dr. Hugo Brena, O. F. M. Rev. J. J. O-mana, Rev. Pichery in Rev.
tega velikega dneva za našo vrlo naselbino.
Takoj po maši pa je bil pripravljen obed za vse naše zunanje goste, katerih je bilo do 500. Domačini, ki so se tega shoda korporativno udeležili so se pa razšli na svoje domove k obedu.
Na obrazu vsakega se je bralo, da so se naše ženske precej dobro pripravile za ta vclepomemben dan, ki bo o-stal z največjim spominom za vedno zapisan v zgodovino naše naselbine. Postregle so gostom kar najbolje in so v to posvetile vse svoje moči, tako, da je bila naša gostija nadvse zadovoljna.
2e zjutraj med mašo je začelo treskati, grmeti in deževati. Tako, da je bilo misliti. da bo nam nemogoče izpeljati naš program za avto-, mobilsko parado v zeleno do-i lino. Ali naš preč. g. župnik t<-» že zjutraj v cerkvi o-
trdil tudi s svojo roko. Upajmo, da so se tudi v srcu razšli kot prijatelji in, da bode ta
Manila, P. I. — Zaupanje katero so imeli amerikanski; častniki do filipinskih čet, je!
konferenca prinesla obilo sa- izginilo. Do nezaupanja je pri-'
du, na potu proti svetovnemu šlo po dogotku na Fort Wil-miru.	liam McKinley, ko je 200 vo-
jakov domačinov imelo tajno sejo na kateri so protestirali radi plače. Filipinci imajo ! namreč le polovico tiste pla-!
— Plymouth, Vt. — Tajnik Slemp, je prebral prezidentu Coolidgeu, ki se nahaja na oddihu pri svojemu očetu
Iz vlade vržena Pašič-Pri- in tedanjih ministrov, da se bičevieeva družba se je po vidi, kaj je vse odneseno iz svojih listih na veliko razpi-j direkcije vojnega plena in na-sala o novi vladi, češ, da je; rodu ukradeno. Na koncu še to vlada od "Radičeve milo-J pravi, da bi rad videl, koliko sti," vlada zelo kratke dobe.; lastnikov novozgrajenih beo-ker jo bo kmalu zrušil Pašič-[ grajskih hiš bi še ostalo izven
, , . , . > i če, kakor jo imajo amerikan-rocilo, katero je poslal nas po-1
slanik v Angliji Kellogg. Poročilo se glasi o srečnem koncu reparacijske konference, kar ie vzel Coolidge z velikim zanimanjem v naznanje. Rekel je : "Vidi se, da je konec vojne in pričetek, — mogoče trajnega miru."
Springfield, 111.
Ed-
ski vojaki. Neki Filipinski vo-j jak, ki je tudi se udeležil taj-; ne seje, je izpovedal, da jej v tajno društvo vpisanih 7,000| mož, to je vse moštvo doma-: činov. Njih prvi cilj je dobiti: isto plačo kakor jo imajo a-] merikanski vojaki in drugi; biti hočejo deležni tudi bonu-sa. Moštvo vodijo neki profe-
Pribičevičev nacionalni blok1 da nima za seboj ne zemljo-radnikov, ne džemijeta itd. Če bi človek tem vestem še toliko verjel in začel obupa-vati nad Davidovičevo vlado, bi vendar kmalu prišel na to, da ta vlada v nobenem ozi-i ru ni tako slaba, kakor bi jo hotel? predstaviti njeni nas-!
zapora, ko bi enkrat poštena uprava in nepristranska preiskava pregledala račune, na kak način so ti ljudje prišli do bogastva in novih hiš.
Komaj se je kmalu na to sestavila Davidovičeva vlada, so že pokazali dobro znani beograjski korupcijonisti velik strah in nestrpnost. To je naj-protniki. Da se nove vlade' boljše znamenje, da je z no-
mund Skube, je na nepojmljiv; sijonalni agitatorji, kateri jim način odšel smrti, ko je na zatrjujejo, da oni dobivajo e-križišču se nahajal z avtomo- nako plačo, kakor amerikan-bilom v momentu, ko je privo- ski vojaki, le njih poveljniki zil vlak I. C., ki je zadel v jim jo trgajo. — Seveda to ni
ie
menil in ljudstvo potolažil, da je ta dež nekaki blagoslov božji za ta velik dan in da se celo nebo smeji in ro-e.i svoi blagoslov na nas in na kat. shod.
Sprva smo mislili in nameravali imeti samo avtomobilsko parado do zelene doline in nntem nadaljevati naš shod v cerkveni dvorani, hoteli smo pokazati našim tujim gostom zeleno dolino in pri tem dvigniti ameriško zastavo. Toda, ko smo došli do t^ga lenega kraja se ie zjasnilo in niti misliti ni bilo, da bi se sedal, kateri izmed nas mogel ločiti iz tega rajskega kraja.
Zato sijio otvorili svoj program kar tukaj v zeleni dolini. Zaigrala je slovenska godba glasno koračnico, ki je kar podžgala navzoče z navdušenjem. Takoj nato je otvoril shod burno pozdravljen g. župnik in je navdušeno v iskrenih besedah, kakor zna to samo on, pozdravil vse tuje goste in vse zbrano občinstvo. Zatem je naj prvo predstavil občinstvu mestnega župana, ki je prvikrat v zgodovini tu-kajšnih Slovencev posetil u-, radno slovensko prireditev in l v čast se moramo šteti, da je bila ta prva slovenska prire-! ditev ravno prvi slovenski ka-i toliški shod. Mestni župan Herman Schuelke je najprvo dvignil ameriško zastavo na visoki drog, katerega je jako lepo in nremirno izdelal rojak Peter Droll. Medtem, ko se zastava dvigala je glasno in ponosno svirala godba in občinstvo je stoje pelo ameriško himno "The Star Spangled
resnica, oni dobivajo plačo kakor je njim določena, v gotovih ozirih pravi poročilo, se pa z njimi še bolje postopa kakor pa z Amerikanskimi.
-o--
Meksikanski banditi usmrtili 20 oseb. Mexico City. — Banda bro-ječa 100 mož je napadla vlak, ki vozi iz Mexico City proti Vera Cruz. Položili so pred prihodom vlaka na tračnice zapreke, tako da je lokomotiva vlaka zadela in se preobrnila. Banditi so naskočili in takoj pričeli streljati na Pull-manov voz, v katerem so se največ nahajali Nemci. Ubili so 20 oseb, več pa ranili in vse potnike oropali. Sedem teh banditov je bilo pozneje prijetih, katere so takoj pobili. — Drugo poročilo tudi pravi, da so našli ubitega lastnika neke ranče v Santa Elena. Potniki, ki prihajajo iz Me-rida pripovedujejo, da je bil v Ocan po banditih umorjen vodja neke hacijende, njegov sin pa težko ranjen.
-o-
Vogelni kamen cerkve sv. Gregorija položen. Chicago, 111. — V nedeljo | 17. t. m. je ob navzočnosti velike množice položil škof Edward F. Hoban, vogelni kamen za novo cerkev sv. Gregorija, na Bryn Mawr ave. in/ Paulina cesti. Cerkev bo ve-.1 j ljala $300,000 in bo gotova v jeseni drugega leta.
-o-
, "Graft" kaznovan s smrtjo, kateremu so se nahajale tri Tashkent, Ruski Turkestan, trgovine in povžročil $165.-f— Tukaj sta bila dva komi-
avto in ga porinil daleč proč od tira. Skube je sfrčal 6 čevljev visoko v zrak, a popolnoma nepoškodovan priletel na zemljo.
—	Providence, R. I. — Po ročilo iz Bristola pravi, da so ure senatorju Le Baron Bradford Colta štete. Nahaja se v zelo mučnem položaju.
—	Chicago, 111. — V sta-novalski hiši na 867 East 55. St. je nekdo v veži pustil dojenčka dva tedna starega ženskega spola. Jok otroka je privabil neko stanovalko iz sobe, ki ga je našla in oddala policiji.	;
—	Havana. — Več oseb je bilo ubitih in krog petnajst ranjenih pri političnih spopadih na skupščini liberalne stranke v provinci Pinar del Rio. j
—	Denver, Colo. — Trije banditi so napadli G. W. Smi-tha, ki je imel pripravljen denar za izplačilo delavcev in mu odnesli $2,200. Pozneje so pa našli enega od banditov mrtvega z enajstimi ranami. Očividno so se banditi pri de-lenju oropanega denarja sprli in tako je prišel ob življenje. |
—	Madras. — Od tukaj poročajo o nemirih med Hindu-Moslemi v Gulbarga. 300 o-seb je mrtvih in več ranjenih. Med ranjenimi je tudi policijski generalni ravnatelj.
—	Peoria, 111. — V nedeljo 17. t. m. je ogenj v Pe-oriia uničil veliko poslopje v
silno bojijo korupcijonisti, je za njo največja reklama in o-pora.	j
Tik pred padcem Pašičeve vlade je član radikalske stranke poslanec Rankovič iznesel v svojem listu "Smotra" cel venec samih velikih korupcij-skih afer. — Razdelil je afere takole: 1. Afera "Trbovlje," pri kateri se je razdelilo podkupnine ali "mite" štiri in pol milijona dinarjev. 2. Afera|
vo vlado podana poštena uprava in pa akcija proti korupciji, kakor si jo želi sam radikal Rankovič. Sicer se je pa on napram novi vladi' in glede njenega programa tudi že izrazil, da jo morejo v boju proti korupciji podpirati vsi is radikalnih vrst, ki imajo vest in sicer čisto vest. Kandidat Rankovič radi sestave nove vlade ni nervozen in ni preplašen, v novi vladi je tudi ra-
T .	...	j. , dikal Nastas Petrovič in z go-
Lokrum z razdeljeno podkup- tovostjo ge lahko
nino treh milijonov dinarjev.
zanašamo,
. . .. s, . .. ^	da je v radikalnih vrstah še
3. Liferaeija Skodovih tovarn.	kj jmajo -isto ve?t
}: . j! ,lrme Ada™ Stala, Vedno večji gtrah nav
ki jj je finančni minister izdal; d -a Uorupcijoniste.
bonde za 54 milijonov ceho- du so se razširile vesti
slovaških kron, da bi s. brat- ge je Rade Pašjč ; začel
je razdelili pet milijonov
Afera z odkupom
„. .... , „	v . Banner." Bil je krasni mo-
Stopfelda m domačega g. zup-; ment> ki je vsakemu segal glo_
nika Fathra Cerneta. — Po- boko v srce. Kajti ravno s tem zdrav gostom, govornikom m vsem drugim je izrekel do-
mači g, župnik v jedrnatih besedah. Rt. Rev. msgr. Thill je pozdravil navzoče v imenu našega nadškofa in nam je čestital na našemu velikemu napredku, posebno še na katoliškem shodu. Slavnostno pridigo je pa imel dobrozna-ni navdušeni slov. župnik iz j Newburga, O. Rev. J. J. O-
smo pokazali, da smo se zbrali kot lojalni državljani te na-
000 škode. ,
—	Mount Kisco, N. Y. — Na Hubbell's križišču je vlak zadel v avto v katerem se je nahajalo 7 oseb iz New Yor-ka. Šest oseb je bilo na mestu mrtvih in ena pa ranjena.
—	New York. — Zagonet
sarja obdolžena da sta osle-parila državo v svojo korist, za kar sta bila obsojena na smrt. Več drugih nepoštenih fera
provizije, o. Majlatove posesti, kjer se še danes delijo provizije. 6. A-fera z inštalacijo brezžične telegrafije v Rakovici, kjer sta si dva dična sinova razdelila pol milijona dinarjev. 7. Afera z Bleerovim posojilom z velikanskimi provizijami. 8. Afera s Fondešenovim posoji-j lom, kjer se je hotelo oblatiti ime samega kralja. 9. Afera s posojilom enega milijona dinarjev, katero svoto je očetov sin dvignil od Jadranske banke na kraljev račun. 10. Afe-i ra pri oboroževanju vojske iz rednih proračunskih kreditov. 11. Afera s posojilom 300 milijonov francoskih frankov za oboroževanje, pri kateri igra- i ta prvo vlogo finančni mini-j ster Stojanovič in znani Pa-šičev sinko. 12. Afera s poso-; jilom monopolske uprave od 300.000 funtov šterlingov, v kateri igra zopet glavno vlo-, go g. Stojanovič. 13 Afera pri nabavi Manliherjevih revolverjev, pri kateri je finančni minister p'roti vsem predpisom izdal milijon avansa svojemu "gazdi." 14. Afera z mostom med Beogradom in Zemunom. 15. Afera z mostom med Beogradom in Pančevom. 16. A-| pri odkupu orientalskih
Beo-da
Rade Pašič pripravljati na beg, eni so vedeli že povedati, da je pobegnil. To pa ne bo res, ker prvo, kar je storil notranji minister Petrovič je bilo to, da je na obmejne oblasti izdal nalog, da ne pustijo preko meje gotovih "gentlemanov." Minister očividno dobro pozna svet, v katerem živi in tudi dobro ve, da bi eni korupcijonisti radi spravili svoj plen drugi pa sami sebe na varno. — Velikanski strah korupcijo-nistov je pač najboljše priporočilo za današnjo vlado.
Od radikala Rankoviča prej navedene korupcijske afere so širši javnosti večinoma samo (Dalje na 4. strani.)
DENARNE POŠILIATVE
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, ITD.
Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše požjiljatre so dostavljene prejemniku na dom ali na zadnjo pošto točno in brez vsake-era dobitka.
Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino:
500 — Din ........$ 6.90
1.000 — Din ........ $ 13.45
2.500 — Din ........ S 33.50
5.000 — Din ........ $ 66.50
10.000 — Din ........ $132.00
še velike nove domovine, ter da naša srca mogočno bijejo za njo. Ne kot kaki razdiralni elementi, pač pa kot pravi Amerikanci smo se zbrali in pričeli s svojim programom.
Nato je mestni župan urad-| ^alko
uradnikov je pa bilo obsojenih na večletno ječo.
—.—o-
Velika tatvina kožuhovine. na smrt igralke. Mary War j Chicago. — Tatovi so sko-| lokomotiv in vagonov, vsled nock, 26 let stara igralka, je pali luknjo skozi steno vele- katere je državna blagajna bila najdena v kopalni bani j trgovine za kožuhovino, D. samo pri eni nabavi oškodo-mrtva. Poklicani zdravnik je Kaplan & Co. na 61 W. Au-1 vana za 1550 milijonov dinar-- našel na njenemu truplu pra-|stin ave., ter odpeljali 20,000 jev. 20. Afera pri nabavi bla ske. Služkinja je izpovedala, kožuhov v vrednosti $100.-| ga za vojsko iz Anglije itd. da je cula neki ropot v kopal- j, 000. Detektivi so na delu, ki Rankovič tudi pravi, da o ni sobi, ko pa pride tja, je; upajo, da izslede tatove. Kom-; sekvestrih, reparacijah in in
panija je le deloma krita s tervencijah niti ne govori, o-zavarovalnino. Pobrali so le pozarja pa, naj bi se pogleda-j najfinejše komade.	lo v stanovanja raznih bivših 1
železnic. 17. Afera pri odkupu južnih železnic. 18. Afera pri nabavi avtomobilov za vojsko. 19. Afera pri
[no spregovoril na tem shodu. (Dalje na 4. strani.)
v bani mrtvo, -o-—
ŠIRITE "A. S. IN EDINOST"
100 — Lir ........ $ 5.20
200 — Lir ........ $ 10.05
500 — Lir ........ S 24.25
1.000 — Lir ........ $ 47.25
Pri posiljatvah nad 10,000 Din. » nabavil nad.'2.000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokri menja, dostikrat docela nepričakovi no, j« obsolutno nemogoče določil cene vnaprej. Zato se pošiljatve na kažejo po cenah onejja dne, ko m sprejmemo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENKO BANKO
ZAKRAJŠEK & CEŠARER 70—9th AVE., NEW YORK,
"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST *
i^rvi in najstarejši slovenski katoliški usi Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovijer deta 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: —
Edinost Publishing Company
1849 - West 22nd Street,
Telephone: Canal 0098.
Chicago, DL
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rate« on application.
S4.00 S2-00 $4-7*
$4.00 $? <*>
VAROCNINA: Za Zedinj ene države za celo leto ...........
Za Zedinjene države za pol leta ...........
^a Chicago, Kanado in Evropo za celo let« /a Chicago. Kanado in Evropo za pol leta
SUBSCRIPTION- For United States per year .............
For United States p<-r halt year ..
For Chicago Canada ar.d F.urope o«-r
''Entered as second class matter June 27. 1924, at the post office at' On'r.v.'o Tll'-nic nmW the Act of \1-*rch 3 187Q "_!
Kako znajo...	j
Naši nasprotni listi, katerih poglavitna načela so nasprotovati veri in širiti med ljudstvo razne laži so stalno naj delu. Med te padata v prve vrste lawndalska tetka Presneta in pa list newyorskega atata liberalni Glas Narobe.; Zadnji list, ki je od vseh poštenih Slovencev zaznamovan kot najbolj neznačajen in podli lažnjivi list ter obsojen; kot začetnik vsega protiverskega gibanja med Slovenci v Ameriki je zadnje čase začel napadati tudi našega vele-, zasluženega predsednika K. S. K. J. Mr. Antona Grdina." Naš namen ni tu zagovarjati Mr. Ordinata, ker ga zagovarjati nimamo zakaj, ker ni nič storil takega, da bi gaj morali zagovarjati. Pač pa hočemo našim čitateljem poka-' zati na zavita dejstva, katerih se Glas Narobe vedno po-, služuje, kadarkoli se spravi s svojimi umazanimi napadi na našo duhovščino ali naše lajike.
udkar je ta liberalni list začel begati naše ljudi po tej širni naši novi domovini, ter se z njihovimi žulji okori-1 ščevai ga vidimo, da hodi, kakor zahrbtnež, ki sedaj te-1 mu — sedaj onemu zahrbtno zabode svoj maščevalni nož v hrbet. K. S. K. Jednoti je bil ta list še vedno zavisten. V tej zavisti do nje je povzročil njen prvi spor in si ustanovil drugo jednoto, h katere koritu je porinil svoj list. Kadarkoli se je še pojavil na krmilu K. S. K. J. agilen pred-' sednik, ki je začel delati za njen blagobit in napredek smo videli, da ga je začel ta švigašvagarski list napadati. Ta-j ko tudi sedaj, ko se je med nami dvignil mož Mr. Anton! Grdina, da za tridesetletnico naredi nekaj za našo ugledno in močno Jednoto se je Glas Narobe zahrbtno spravil nad njega, ga začel na pobalinske načine blatiti in v svo-' ji netolerantnosti se je spravil celo nad njegovo podjetje, da bi mu tam škodil, da bi ga na ta način gospodarsko uničil. To pa presega vse meje dostojnosti polemičnih bojev, in katerikoli časopis pozabi na te meje in jih prekorači, ta zvrši velik zločin, ki je v tem slučaju neodpustljiv! ' } Te dni, ko smo brali na to pobalinsko napadanje odgo-l vor od našega vrlega predsednika K. S. K. J. v Glasilu smol videli, kako je newyorski list nesramno lagal: Sedaj vidi lahko vsak, kje je resnica, ker njeni žarki v odgovoru so! razsvetlili celo obzorje in pustili na tem obzorju list G. Narobe vsega osramočenega, s strgano mu masko z njego-j vega hinavskega obraza. Sedaj vidimo, kako ti protivniki K. S. K. J. in njenih svetih načel lažejo, kako potvarjajo, kako narod begajo s sličnimi natolcevanji. Sedaj vidimo, j kako znajo!
i
Zato mi kličemo vsem tem hinavskim listom: le prodajajte svoje lažnjive produkte še naprej, čim bolj boste' prakticirali ta svoj nečedni in umazani poklic, toliko prej Vas bo narod spoznal in Vam obrnil hrbet, kar bi sicer že davno mogel.
Pogumnim katoliškim lajikom pa kličemo pogumno naprej ! Lajanje protivnikov naj Vas ne straši! Narod ie za Vami! Narod ve zakaj se Vas napada; zato ker delate za dobro stvar, ker delate za katoliške organizacije, ker delate za razširjenje pravega katoliškega prepričanja. Zato1 protivniki besne, da jim hoče kar žolč počiti.	1
Zato krepko naprej z najodločnejšo borbo za resnico' in pravico; razširimo naše kat. časopisje, da odpre ljudstvu' oci, da bo videlo, da se naši verski protivniki boje resnice 1 fcakor sam vrag križa in kadar bo to videlo, kadar bo na-! stala v tem oziru svetloba pred njihovimi očmi, tedaj bo' tudi konec podle hinavske politike naših protivnikov ki'
jim je naš skupni katoliški napredek največji trn v peti 1 -j
James Oliver Curwood:
KAZAN, VOLČJI PES.
(Kanadski roman.)
SPOMINI.
Chicago, 111.
Saj še ni dolgo, ko sem pisal iz Leadvilla, a danes, ko imam ravno čas in je tiskarna blizu se hočem še spomniti nekaj reči. Bilo je 1. avgusta, petek večer, ko je pridrdra! vlak na Malto, glavno lead-villsko postajo. 25 avtomobilov je bilo na kolodvoru. Kaj neki čakajo? Morda se je pripeljal kak višji dostojanstvenik v Leadville. Ko vlak obstane, se kmalu pokaže iz e-nega voza velika postava Rev. George Trunka. Kaj ga je zaneslo iz North Dakote v daljni Leadville? — Ko sem jaz povedal škofu, da poj dem iz Leadville, so škof naročili g. Judniču, da naj on skuša dobiti kakega slovenskega duhovnika za faro sv. Jožefa.
Fathru Judniču se je posrečilo dobiti župnika in pisatelja g. Trunka, ki je dosedaj vodil farmarsko faro sv. An-zelma v severni Dakoti. Naveličal se je gospod živeti samotno na preriji in je zaželel priti malo bolj meči ljudi.
Fara sv. Jožefa v Leadville mu je dala to priliko. Father Trunk je došel z vlakom, da prevzame še isti dan vodstvo slovenske fare.
Po kratkem pozdravu na postaji so oddrdrali avtomobili z novim župnikom v Leadville. Ko so iz zvonika oba Jamnika ugledala na cesti iz Stringtowna kare, sta začela pritrkovati in lepo se je razlegalo zvonenje v poznem večeru. Pred cerkvijo se je zbrala množica faranov in deklic belooblečenih. Deklica Jennie Klunova je župnika Trunka pozdravila in mu izročila šopek cvetic. Nato je gospod imel kratek nagovor in je blagoslovil ljudi z Naj svetejšim.
Cerkev je bila za to sveča nost lepo okrašena in pevski zbor se je potrudil, da je lepo zapel nekaj kitic v pozdrav novemu župniku. Po blagoslovu so se zbraii cerkveni možje v župnišču in se dolgo v noč razgovarjali z gospodom, ki jim je podal program, po katerem bo vodil faro. Father Trunk je že 6. župnik leadvillske slovenske fare. Prvi je bil g. Perše, ki je faro ustanovil leta 1899. in je ostal tam 16 let, nato je nastopil g. Judnič. Bil je ondi 6 let. Za njim je prišel Ka pitan Ambrož, ki ni ostal tam niti eno leto. Za Kapitanom je pastiroval 10 mesecev g. A-lojzij Mlinar. Jaz sem pa 6il v Leadville od 1. februarja 1. 1923. pa do 1 avgusta 1924. Saj bi bilo prijetno in fara bi bila dobro napredovala, ako bi ne bila zgorela cerkev z župniščem. Pa tudi ta udarec je fara prebolela.
Danes stoji na starem prostoru nova cerkev sv. Jožefa, ki ima novega župnika,
ki bo vse še prenovil, kar je starega in ker je veščak, na vse strani, bo previdno in modro vladal faro, da se bo v par letih tista majhna peščica dolga izplačala. Gospod je izvrsten gosnodar in takega ravno potrebuje fara.
Jaz sem pa odšel zvečer 5. avgusta v Denver. Pri moje mu dobremu prijatelju g. Judniču sem se nekoliko ustavil. Popoldne ob 4. pa sem se odpeljal čez Omaho v Chicago, kr^.or :c*m dospel če-, trt3k zvečer.	{
Ta čas, kar sem tu&aj, se čudim, da ni nobene vročine, dasiravno pravijo, da je neznosna vročina v Chicagi.
Dar^s. ko sem bil v cerkvi Naše ljube Gospe čikaške me je kar zeblo. Ko sem prišel iz cerkve sem jo ubral proti domu po oni strani ulice, kjer je sijalo solnce.
Zaenkrat stanujem pri očetih Frančiškanih, a ne bom dolgo, bo treba iti kmalu malo pogledat na vzhod, kako se kaj imajo ljudje in če so kaj pr? moči. Očetje Frančiškani so kupili zunaj Chicage lepo in obsežno farmo, kjer nameravajo že letos zgraditi mal samostanček s cerkvico Marije pomagaj. Da pravo so zbrali za patrono svoje cerkve. Marija naj jim pomagi, da bodo dobili še mnogo dobrotnikov. Marija naj pomaga, da bo vzbudila mnogo dobrih src, ki se bodo odprla v pomoč. Marija naj pomaga tistim, ki bodo po raznih krajih kolektali za kolegij in semenišče. Marija naj pomaga, da bo privedla mnogo dobrih mladeničev v zavod, kateri naj pod Marijinem varstvom vspeva, se širi in končno se naj povzdigne na višek. Iz tega zavoda bodo šli mladi du j hovniki na vse kraje med svo : je ljudi in bodo kot slovanski apostoli delali za čast Božjo in blagor svojega ljudstva.
Rev. Jon Miklavčič.
-o-
Pittsburg, Pa.
Dragi gosp. urednik ! — Zopet sem se namenil napisati par vrstic v nam priljubljenem listu A. S. in Edinost. Z delom gre tukaj bolj srednje, kakor mislim, da povsod, ker se bližajo volitve in to je že stari kapitalistovski "trick," da tako lažje dobijo ubogega delavca na svoje limanice. Pred volitvami ti vsega obetajo, hribe in doline, po volitvah je pa vsega konec, nobeden te ne pozna, pa naj si bo republikanec ali pa demokrat ali socialist. Ta zadnji imajo še najbolj široka usta, posebno kranjski socialisti, tisti, ki najbolj kriče, kako da so za narod, bi te naj prvo opeharili. Večkrat so se že dobro izkazali kaj da znajo. Vsaki gleda samo za svoj žep, kar iih jaz poznam kranjskih so-1 cialistov. Posebno pa še one,!
ki na vse grlo vpijejo, kako so za delavca in narod. Ne dobiš niti enega po:tenega če ga greš po dnevi iz lučjo iskat. Lahko bi jih naštel z i-meni več kot petdeset, jkateri so mi več ali manj osebno znani in tudi je precej takih, ki so mi več ali manj v sorodstvu. Nad nami kričijo, da smo nazadnjaki. Bojijo se katoliških shodov, ker se boje razkrinkanja, da bi narod ne spregledal, njim pa gotovo že peska zmanjkuje, da bi ga mogli vsem zadosti nasipati v oči. In gorje jim, ko jim zmanjka peska, tedaj bo turi narod obračunal z njimi. Kakor sem preje omenil, da so iim katoliški shodi trn v peti, to je razvidno iz dopisa iz Puebla, Col., ki se je podpisal kot udeleženec, (ako se ni skovalo na "Lawndale") v štev. 184 Proklete. Ta do-' nisnik napada vse navprek, jednoto, uradnike in tudi članstvu ne prizanaša. Jaz glavnih uradnikov ne bom zagovarjal. ker so sami zmožni, da se postavijo v bran, ni se treba ni enemu bati, da bi sam ostal, kakor ona hijena iz Puebla čveka, samo da bi dobre uradnike pred članstvom očrnil. Ako bi jim članstvo ne zagnalo, bi jih ne izvolilo v glavni urad, ako bi bilo le trohico resnice, kar je ta lažnjivec načvekal. Zato se pa skriva za urednikov hrbet in se ne podpiše z imenom. Jaz ga imenujem lažnjivca in obrekljivca pred celo javnostjo! Z imenom na dan, ako se ne bojiš? Rad bi vprašal lawndalske ko-ritarie kaj so jim na potu katoliški shodi, da toliko vpije-te in rogovilite proti njim, saj nismo nobenega prosili iz vaših vrst, da naj pride na shod. Kedor noče poslušati, naj lepo doma ostane in mirna bo Bosna. Kar ne more Prokleta sama opraviti s svojimi satanskimi Pomočniki, ima pa še v New Yorku svojega zaveznika. Na videz se kavsata zaradi jugoslovanske katoliške jednote, a v resnici pa prav prijateljsko med seboj ba-rantata, kateri bo imel več dobička od te kupčije, za kaj za pošteno združitev se jim ne gre, kakor se ni šlo pri sv. Barb ari, kedor še ni pozabil kako se je ona kupčija sklenila. Tu se gre samo za nadgos-podstvo nekaterih oseb; za dobrobit članstva jim je pa deveta briga. Jaz mislim, da i-rna jugoslovanska katoliška jednota že toliko sposobnih mož v svoji sredi, da so zmožni voditi eno tako dobro obstoječo organizacijo, kakor je J. K. J. Dobro si zapomnite člani J. K. J. dobičkar skim koritarjem je toliko za članstvo, kakor za lanski sneg. Njim je le za vašo blagajno, zato oni zahtevajo najprej blagajno potem konvencijo. Za tem grmom gotovo tiči zajec, ako ne bo članstvo previdno in pazljivo, se vam bo zmuznil v lawndalsko korito in zgubo boste britko obžalovali, a bo prepozno, kakor se je zgodilo članstvu sv. Barbare. A pregovor pravi da po toči zvoniti je prepozno. Varujte se volka v ovčji koži
dokler je še čas, s tem ako si nabavite svoje lastno gla. silo, boste ubili dve muhi, na en udarec. Eno čikaško in e-no newyorsko. Zato če le moč ustanovite si lastno glasilo. To bi bila natrdnejša trdnjava za članstvo in jednoto. Kranjskim socialistom je to prirojeno, da morajo vedno z nekim barantati. Tako so ba-rantali v starem kraju zdaj ni tam več "kšefta" morajo pa tukaj : samo da je busines? in če je še tako nenošten, ne bo je se na j podiejšega dejanja, samo da gre v njih malho.
S pozdravom,
J. Golobic.
-o---
Joliet, 111.
—	Zadnjo soboto so imeli zaposljenci znane tovarno Ruberoid Company svoj letni izlet ali piknik na Electrical Parku v Plainfieldu. To je bil Inf-oF ed^'1 največjih p'knikov, kar se t'če rrirpditve in udeležbe. Na nikniku ie vladalo veliko zanimanie z* tekalne tekme in baseb^/ll rame (žo-goigranje). Nastopili so tudi pevci, katerih prlavni voditelj Je Mr. John Černovič. Tako ie ta izlet iako lepo izpadel, katerega namen ie. da se de-lavstvo malo bolj med seboj spozna in tako vlada potpni med njimi nekako poznanje, ki ie temelj večjega sporazuma in ljubezni.
—	Družina Mr. Peter Mu-šiča na 624 Summit St. ie bila te hudo orizadiana radi razširjajoče bolezni Tvnhoid Fever, radi kate/j so bili kva-ra^tirani. vendar bolezen so srečro prestali in so na potu okrevanja.
—	Delavske razmrre so pri nas tudi boli slabe. V žicami se dela komaj po 3— i dni na teden. Plača za navadne delavce je po 42--15c. na uro.
D^avci, ki znajo kako rokodelstvo služijo več. Obeta se, da se bo začelo na jesen boljše obratovati.
—	Politična vprašanja tudi jolietski Slovenci dobro razmotrivajo. Večina, se strinja z republikansko stranko in ti bodo volili Coolidga, ki je kakor dosedaj razvidno tudi najboljši kandidat. Kajti demokrati in Lafollettovci bi prinesli veliko krizo, ako bi prišli na vlado. Tako mnenje prevladuje pri nas.
—	Od strani sem čul, da dopise iz naše naselbine ljudje prav radi čitajo. Če tako bom skušal še večkrat kaj poročati iz našega Jolieta. Pa tudi drugi, ki vedo za kake novice naj to store.
Poročevalec. -o--
V nekem farmarskem mestu zadene avtomobil nekega moškega, ga podere in vozi avto preko njega. Par korakov od lice mesta ustavi in pogleda, nazaj, kjer je ležal povoženi, ter zakliče na ves glas:
"Pozor!"
Povoženi dvigne "glavo ir. vzklikne: "Pa ne vraga, da bi šel zopet čez mene!"
VII. Predznak smrti.
Peter je pogladil Kazana po glavi in mu dal kos mesa. Kmalu nato se je tudi prikazala Jeanne, otroka pa je pustila še počivati. Tekla je k svojemu očetu, ga poljubila, potem je pokleknila pred Ka-zanom in se začela z njim pogovarjati z istim glasom, kot je bila govorila z Jeanneto.
Nato je spet poskočila na noge, da stopi k očetu, a vs-kliknila od veselja, ko je zapazila, da se že čisto dobro • drži na nogah.
Ta dan se je začelo čudno -potovanje. Peter Radisson je
najprej vrgel iz sani vse pred mete, ki so bili v njem in pustil samo pregrnjen šotor, o-deje, živali in za Jeanneto to-, plo gnezdo iz kožuhovine. Nato si je oprtil komat in začel; vleči sani po snegu.Kazan, kij je bil še vedno privezan, je sledil.
Peter je spet začel kašlja-ti in bljuvati kri. Jeanne se je vznemirila:
"To je hudo prehlajenje," je dejal Peter, "nič drugega. Če bomo enkrat doma, ostanem v sobi teden dni in zdrav bom."
Lagal je, in kadar je kaš-ljal, se je obrnil v stran, na-
to si pa naglo obrisal usta in brado, da Jeanne ne bi zapazila rdečih lis.
Jeanne ni vedela, kaj naj misli, in dvomila precej, da ji govori resnico. Kazan pa, s svojim čudnim živalskim znanjem ki si ga človek ne more razložiti in ga imenuje nagon, bi bil povedal, če bi bil znal govoriti, da je Peter Radisson skrival resnico. Bil je že druge ljudi slišal kašljati na ta način in njegovi pasji predniki so jih bili tudi slišali, ko so vlačili sani, in v njegovih možganih je bila dozorela gotovost, kaj se mora zgoditi.
Večkrat je duhal smrt, ne da bi bil vstopil v njo, ko je ubijala pod šotori Indijancev in v kočah belcev. Pogosto je zajedno uganil, da se bliža od daleč nevihta in ogenj, in duhal smrt, ko je šele samo pla-
hutala okoli onih, ki jih je' hotela udariti. In ta predznak 1 smrti, ki je plaval po zraku, mu je govoril, ko je sledil sa-nem za Petrom, da je smrt blizu, da se zadeva pri vsakem koraku vanjo.	.
Bil je nenavadno in čudno razburjen. Kadarkoli so se sani ustavile, je prihajal mrzlično duhati malega človeka, ki je bil zavit v risji kožuh. Jeanne se je takoj približala, da pazi na žival in ji položila roko na sivkasto dlako na glavi. Nato se je Kazan pomiril in tiho veselje se ga je lotevalo.
Edina glavna stvar, ki jo' je slednjič Kazan jasno raz-i umel, je bila ta, da je bilo ma-1 lo bitje na saneh neskončno drago ženi, ki ga je Ijubkova-i la in mu melodično govorila. In čim bolj se je sam zanimal
za malo bitje in obračal nanj svojo pozornost, tem bolj se mu je zdela žena zadovoljna
in vesela.
Zvečer so se utaborili kot po navadi in Peter Radisson je prebil spet del noči zunaj in bedel pri ognju. A kadil ni. Srepo je zrl v plamen. Ko se je slednjič odločil vrniti se k Jeanni pod šotor, se je nagnil proti Kazanu in pogledal njegove rane.
"Gre že bolje, dragi moj," je dejal "in moči so se ti vrnile. Jutri boš moral natakniti komat in mi pomagati. Jutri zvečer moramo priti do reke. Če ne . . ."
Ni končal stavka. Udušil je kašelj, ki mu je trgal po prsih, nato je stopil pod šotor.
Kazan je bedel s pridvig-njenimi ušesi, oči so mu bile polne strahu. Ni.mu ugajalo, da je Peter šel pod šotor. Kaj-
ti zdelo se mu je, da bolj kot kdaj prej smrt obletava tega moža.
Trikrat je čul po noči, kako je volkulja Sivka ponovila svoj klic, ni se mogel zadržati in odgovarjal ji je. Kot prejšnji večer je prišla, ko se je začel delati dan, do taborišča. Bila je v vetru in Kazan je vonjal njen duh. Vlekel je za svoj motvoz in cvi-lil, upajoč, da se ga tovariši-ca usmili in se pride vleč na njegovo stran. V tem trentku pa se je začel Radisson premikati v šotoru in ropotati in volkulj a Sivka, ki se je že hotela približati, je zbežala.
Obraz moža je bil to jutro še bolj upadel in oči še bolj krvavo podplute. Kašelj ni bil več tako silen, bil je kot nekako notranje piskanje, ki je oznanjevalo razkroj organizma. In neprestano se je Peter z rokami tiščal za prša.
(Dalje sledi.)


"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST."
Socialna Razmotrivanja
Dr A. Gosar:
sovraštvo KRŠČANSKEGA SOCIALIZMA.
(Dalje.)
Ko je dr. Krek pričel pri nas na deželi s svojim orga-nizatoričnim delom, ki je go- j tovo mnogo pripomoglo k zboljšanju ne samo socialnih,, marveč tudi moralnih prilik! med našim ljudstvom, so liberalci po deželi vse vprek za-
nitih, krščansko - božjih nagibov za dela ljubezni. Socializem, ti si zaveden morilec vselej požrtvovalne dobrodelnosti . . "Socializem je narodna ovira boljših časov." (Glasnik XXI., str. 113. 114.)
Kolikor se ta ugovor nanaša na materialistični socializem, je vsaj v svojem prvem delu res močno upravičen, gnali divji krik, češ: Dosedaj Materialistični socializem ne smo po vaseh in trgih živeli pozna nagibov krščanske lju-vmiru in slogi. In res, mnogo-1 bežni in zato tudi ne zna ce-krat je bila posledica Kreko- niti iz nje izvirajoče dobro-vega dela razdor in sovraštvo delnosti. To je že samo po se-med prebivalci enega in iste- bi razumljivo, in ne potrebu-ga kraja. Toda tega ni bil to- je nobenega pojasnila.
potreben socialen regulator, ki bo izravnaval tiste premoženjske in sploh družabne neso-glasnosti, katerih ne bi mogel noben družabni red odpraviti. Tudi ima miloščina silno velik etičen pomen. Ona ust-, varja, kakor dobro povdarja dr. Ujčič, most med siroma-1 kom in bogatinom. Ali kljub vsemu temu je napačno pro i tiviti se socialzmu in njego-bim reformam, češ da se s tem podcenjuje veliki pomen milo ščine.
OD DELAVCA DO KRALJA.
]iko kriv Krek in njegov nauk. kot pa umazana sebičnost liberalnih podeželskih mogoč-njakov, ki so postali divji, ko so videli, da hoče Krek osvoboditi ljudi iz njihovih oderuških klešč.
Popolnoma isto velja tudi danes. Sovraštvo, ki vlada v modernem svetu, nima s krščanskim socializmom samim
Vprašanje pa je, v kakšnem razmerju stoji krščanski soci-i alizem nasproti krščanski dobrodelnosti, kako gleda on na-( njo. Tudi v tem pogledu so namreč razširjeni celo med; njegovimi prijatelji, še bolj pa med neprijatelji, napačni: in zgrešeni nazori.
Samo na sebi je celo to vprašanje enostavno. Človek na sebi po večini nič več in nič je nepopoln, in kakor smo že manj skupnega kot ono, koli- rekli, po naravi sebičen. On kor se v njem izraža jeza do- misli vedno in povsod najprej sedanjih izkoriščevalcev bed- nase. Zato bo sleherni družabnega ljudstva, katero jim so- ni red, pa naj bi bilo v njem cializem polagoma trže iz nje- formalno še tako dobro po govih krempljev. V ostalem pa skrbljeno, da bi moral vsak je sovraštvo naše dobe vobče človek dobiti svojo pravico, mnogo, mnogo manj social:- vendar-le nepopoln. Vsi ljud-stičnega, kot pa kapitalistič je ne bodo nikdar tako pre nega izvora. Tudi svetovna skrbljeni z vsem, kar potre-vojna, ta višek medsebojne bujejo za svoje življenje, da človeške sovražnosti, ni bila ne bi bil nihče navezan na mi-posledica socializma, marveč loščino. Te bojazni ni treba ji je bil. kakor vsi vemo, pra- nikomur imeti, da bi ne mo-vi oče kapitalizem.	gel več izkazovati dobrih del
Kar se torej tiče posebej svojim bližnjim, ker ne bo krščanskega socializma, mo- nihče več kaj takega potrebo-ramo sicer pošteno priznati, val. Krščanska dobrodelnost da se dobijo gotovo tudi v nje- bo ostala, pa naj se krščan-govih vrstah, enako kot med ski socializem v vseh točkah materialističnimi socialisti, ta- svojega programa še tako ki, ki ne znajo ločiti boja za dosledno uveljavi, nji bo še pravico od strastnega sovra- vedno odprto široko polje, >* 'a. Treba bo tudi tu gotovo kjer se bo lahko vsakdo, kdor se obilo truda in dela, da se bo le hotel, z vsemi svojimi iztrebi, kar se je v tem oziru močmi in gmotnimi sredstvi slabega razrastlo med nami. udejstvoval. A : podtikati kar celemu kr- Zato pa je tudi tisto veliko sč; •isko-socialnemu, oziroma i povdarjanje pomena milošči-sc ialističnemu gibanju, da ne nasproti raznim zahtevam rr.i je duša sovraštvo, je kri- krščanskega socializma na-vi no in neutemeljeno. Neje- pačno in zgrešeno, volje in sovraštva, ki se poja- Kdor misli, da bo s samo vi, če pride siromak in zahte- miloščino odpravil vse kriviva svojo pravico, ne smemo ce, ki se vršijo v sedanjem pripisovati njemu, marveč ti-, družabnem redu, se ravno ta-stemu, ki se z jezo brani da-, ko moti, kot tisti, ki meni, da ti. kar je dolžan. Tu moramo v kaki idealno socialistični začeti boj proti sovraštvu, pa dobi miloščine sploh ne bo več bo tudi krščanski socializem treba.
s; m po sebi zadobil bolj lju-j Miloščina je velevažen so-ueznjivo lice. Dokler pa te-1 cialen faktor. Ona bo tudi
prav gotovo ostala vedno pre-
ga ne storimo, toliko časa bo'
slehern očitek sovraštva kr-> ščanskemu socializmu rodil nezaupanje in dvome nad iskrenostjo krščanstva takih u-govornikov.
VI.
krščanski socializem
IN DOBRODELNOST. 4 Socializem je . . . zastrup-Uevanje vzvišenih, pleme-
t
naznanilo in priporo.i
cllo.	i
Cenjenim naročnikom, blagim dobrotnikom- in pri j ate- , bem in vsem rojakom po drŽavi Illin ois, Missouri in Kan- i fas naznanjamo, da jih bo ob-; ^kal naš potovalni zastopnik, Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za liste Amerikanski Slove-1 nec in Edinost, Ave Maria in St. Francis in vse drugo, ki Je v zvezi z našim podjetjem in imenovanimi listi.	|
Rojaki prosimo Vas, pomagajte požrtvovalnemu in za i katoliški tisek vnetemu možu Mr. Mladichu širiti dobro kat. • časopisje. Prigovarjajte svoje sosede in prijatelje, da se na liste naroče, da se tako za- ; nese dobro Časopisje v vsako slovensko hišo. Mr. Mladicha vsakomur najtopleje pripo-' r°camo!	j
Oprava A. S. in Ed. Ave Ma-ria in St. Francis.
Pozor Evelethčani!
V naši trgovini si lahko kupite karkoli potrebujete za obuti za celo družino. Imamo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev, za može, dečke, deklice in otroke. Naše blago je prvovrstno. Dobra in točna postrežba ter nizke cene je naše geslo!
Kadarkoli kaj kupujete nikdar ne pozabite na
geslo: Svoji k svojim! Vsem se priporočam v naklonjenost!
E. R ESMAN
SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 420 Pierce Street EVELETH, MINN.
Energičen Danec postal kralj divjega vuvulanskega rodu.
na otoku ob južnem
morju.	i
—O—
Naravnost fantastični so doživljaji Danca Oertofta, ki je. po dolgem križarenju po svetu končno prišel do mirnega življenja in postal kralj. Sicer samo malega otoka v Južnem morju, ali vendarle kralj. V naslednjem hočemo podati kratek življenjepis tega moža, ki je res izreden.
Oertoft je bil star 15 let, ko je pobegnil z doma. Nekaj let je bil mornar, potem je kopal soliter v Čilu v Južni Ameriki in končno zlato v Avstraliji. Nekaj časa je bil upravitelj skladišč na Nemški Guineji, potem trgovec s kopro (kokosovimi orehi) v Novem Mecklenburgu, kjer so mu divjaki razklali lobanjo s sekiro, tako da so izstopili možgani. Ta nekoliko neprijetna operacija pa ni imela slabih posledic za Oertofta, ampak je pustila za vedno le na njegovi glavi veliko brazgotino. Kot trgovec s kopro je prišel končno na otok Vuvulu (Matv), ki se nahaja približno 145 stopinj vzhodno Green-wicha v Južnem morju. Tu se je naselil in po kratkem bi-.; vanju so ga domačini izvolili za svojega kralja, ko je bil star 25 let. Kot kralj vuvulan-ski si j« nadel ime Faju.
Fajuvovi podaniki se imenujejo "narod- tigrov." Rezidenca Faja, ali pravzaprav Oertofta je srednje velika koča na obrežju, ki jo je kralj sam zgradil iz bambusa in palmovega listja. Enonadstro-pna hiša stoji na majhnem zelenem gričku in gleda na O-cean. Vso hišo obdaja veranda. Zadaj stoji majhna zgradba, v kateri je nameščena kuhinja in kopalnica. To ie
DESET-LETNICA PAN AM SKEGA PREKOPA.
Panamski prekop je bil odprt za plovbo 15. avgusta 1914. Njegova dolžina je 44 morskih milj in gradnja je stala približno 375 milijonov dolarjev. Čisti dobiček dohodki od parnikov, odbivši operacijske stroške, v fiskalnem letu 1928. je znašal $13,299,-292 in tovor, ki so ga vozili parniki po tem prekopu, je znašal 18,605.786 ton. Zveza obeh oceanov, Atlantika in Pacifika, je bila proslavljena leta 1915. s Panama-Pacific mednarodno razstavo, kjei je dobilo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino najvišje mogoče odlikovanje, zlato medaljo. To uradno priznanje velikih dobrot tega zdravila je venčalo tudi splošno zadovoljstvo odjemalcev Tri nerjevega zdravilno grenkega vina. V slučaju želodčnih ne-prilik, kot slabega teka, slabe prebave, plinov, glavobo lov, nervoznosti, ne morete dobiti nič boljšega. Vsa Tri-nerjeva zdravila vživajo iste popularnost. — Gospa Elizabeta Switz. blažene dobe 81 let in 5 mesecev, nam je pisala 6. julija iz Jefferson Texas: "Sporočam vam da sem še živa, kar se imam zah valiti vašemu zdravilu, po katerem se dobro počutim." Če vam vaš lekarnar ali trgovec ne more postreči, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111.
"palača" kralja otoka Vuvu-la. Na travniku pred hišo se navadno paseta dva konjička, ki sta na osebno razpolago najvišjega gospoda tega majhnega kraljestva, potem pa na stotine kokoši, gosi in rac. V majhnih tolmunih med čermi se kopajo mlade deklice. Ni dolgo tega, ko je prišel Nemec Moerner na otok Vuvulu, da obišče Oertofta, o katerem se je po dolgih letih zaznalo, da je še živ in da je sedaj kralj. Ko je prišel gost na otok, je bil kralj Faju ravno odsoten. Ko se je povrnil, je bilo njegovo veselje nepopisno, ko je po dolgih letih zopet videl Evropejca. Rekel je, da je, še ko je bil v čolnu, vonjal ljubljeni zrak svoje domovine. Kajti Faju je eden onih redkih "kronanih" glav, ki skoraj nikoli ne zapuste svoje monarhije. Ko je stopil poglavar na suho, ga je ob-koliko njegovih 16 psov in so skakali od veselja, da se je njihov gospodar povrnil. Prišle so tudi njegove tri lepe žene, in so ga pozdravile bli-ščečih oči. Bližina tujca jih ni motila, da ne bi izkazale uda-nosti do svojega vladarja in soproga. Oertoftove srčkane majhne plavolasd hčerke so se vspenjale po očetu. Kakor zelo, je bil kralj Faju srečen, da je zopet videl po dolgih letih bel obraz, se je šele popolnoma čutil domačega, ko je zvečer odložil svojo evropsko obleko, ki si jo je nadel na čast gosta iz civiliziranih kra-krajev, in si prepasal majhen pas okrog ledij. To je bila narodna noša otoka Vuvulu, na katerem se mora vladar seveda tako oblačiti, da bo njegovim podanikom prav. Kajti kralj Faju je zelo demokratičen. Oertoft je tako ožgan od vročine tropičnega solnca, da je njegova koža še bolj črna kot njegovih podanikov. Ni torej nič čudnega, da ga je nekoč kapetan neke ladje, ki je prav po naključju pristala pri otoku, vprašal, ali ni belokož-cev na otoku.
Preko kraljevega obraza se razteza ogromna brazgotina, posledica strahovitega udarca z bojno sekiro divjakov I
LOUIS STRITAR
2018 WEST 21st PLAČI Prevaža pohištva — premo$ — les — in vse kar spada * prevažalno obrt. Pokličite era po telefonu!
Phone Roosevelt: 8221
Južnega morja. Po obrazu in po celem tlesu ima polno brazgotin od vbodljajev sulic in pušic. Nekoč so ga domačini prebodli, ko so ga ponoči napadli, pa se je Oertoft vendarle izlizal. Moerner pravi, da je kralj Faju eden najboljših mož, ki jih je kdaj videl.
Kralj Faju gotovo ni prišel z lahkoto do svojega kraljevskega dostojanstva. Kdor je študiral seznam njegovih brazgotin, se je gotovo moral u-veriti, da ni tako lahko postati kralj na otokih Južnega morja.
-o-
Truplo umorjenega Matteotti-ia se ie našlo.
Rim. — Od tukaj poročajo, da so našli umorjenega socialističnega poslanca Matteotti-ja, katerega umor je vrgel I-talijo v politični vrtinec. Truplo so našli ob cesti blizu Rima, ki je bilo zakopano v jamo. Umorjen je bil po italijansko, namreč zahrbtno,' z dolgo nabrušeno pilo v hrbet.
-o-
Novi poslanik za Japonsko.
Washington. — Vsa znamenja kažejo, da bode novi poslanik Zdr. držav za Japonsko, Edgar Addison Bankroft, prominentni čikaški advokat Mr. Bankrof je brat znanega zgodovinarja Frederick Bank rofta.
-o-
Delo človeškega srca.
Recimo, da udari srce vsako minuto 70 krat. Na uro pride 4200 udarcev, na dan 100 tisoč 800, na leto pa 36,792.-000. Sedaj pa računajmo, če postanemo stari 70 let. Delo srca je toraj velikansko. Vsak udarec požene 100 gramov krvi v obtok, na minuto torej 7 litrov, na uro 420 litrov, na dan pa čez 10 ton po 1000 kg. Kri je v obtoku samo 24 sekund; tekom dneva napravi torej kri pot po telesu 3000 krat. To da na leto več kot 3900 kilometrov, v 70 letih pa okoli 268,000 kilometrov. Obod naše zemlje meri 40. t 000 km, razdalja od zemlje do meseca pa znaša 384.000-km.
SLOVENSKA RESTAVRA CIJA.
1385 E. 55th Street.
CLEVELAND. O.
Se priporoča rojakom Slovei. cem za poset. Pri njemu se do bi vedno domača hrana, kako* tudi sobe za prenočišče.
—	Washington. — Ameri-kanska drižarka Galveston je zadušila upor in stavko v Honduras. Tamošnjo ljudstvo je z veseljem sprejelo naše mornarje .O nadaljevanju revolucije ni poročila.
—	New York. — Poštni oddelek Zdr. držav je naročil 3,000 posebnih oklopnih vozov, da se preprečijo poštni ropi na železnicah. Ti vozovi bodo napravljeni posebno za ta namen z raznimi varstvenimi napravami.
\	A
I
Kovali & Sons
ELY, MINN. v
Trgovina z vsakovrstnim mešanim blagom.
V naši trgovini dobite vsakovrstno blago, ki se da dobiti v DRY-GOODS-STORE trgovini. — V zalogi imamo vedno najboljše vrste grocerijo in meso. — Rojakom se najtolpleje priporočamo v naklonjenost!

i POZOR!
POZOR!
Cenjenim društvam v Chicagi in okolici naznanjam, da sem kupil dobraznano NARODNO DVORANO na Racine in 18-ulici. Prenovil sem vse dvorane za seje. kakor tudi veliko plesno dvorano. Zatorej se priporočam cenjenim društvam. kakor tudi cenjenemu občinstvu za obilen poset. Postrežba točna In solidna!
Frank Mubi
(LASTNIK) 1800—1802 — So. Racine avenue.
Phone: CANAL 2675.
(S— 11. —2.)
CHICAGO. ILL.
i
Clevelandčanje!
Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naroČite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku:
Johnu Gornik
SLOVENSKO TRGOVIN AZ OBLEKAMI IN KROJAČNICA.
i I
I
Š t
6217 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.

Orel dvignil 14-letnega dečka«
Chathan, Ont. — Orel je dvignil 14-letnega dečka Fred Cunninghama, 5 čevljev visoko, da bi ga odnesel. Ker pa se je dečkova obleka začela trgati je padel na tla. Orla so potem ubili. Meril je 8 čevljev od enega konca peruti do drugega. Deček tehta 97 lb.
NOVE KNJIGE.
Domači vrt, praktičen na-vod, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Priredil M. Humek višji sadni nadzornik v Ljubljani. Knjiga obsega 195 strani in ima 69 podob ter 2 barvani sliki. Ker je ta knjiga edina svoje vrste, se jo je takoj v prvih tednih no izidu razprodalo na tisoče. .Cena ........................$1.50
Ljubezen in sovraštvo. Spisal Rado Pavlič. Opis njegovih doživljajev na poti preko cvetočih in krvavih poljan. Slike iz svetovne vojne. Knjiga ©bsega 496 strani s 33 fotografijami, trdo vezana. Cena .................................$2.50
F. s. Finžgar: Zbrani spisi IV. zv. — Obsega 200 strani dva spisa tega priljubljenega in znamenitega pisatelja. "Dekla Ančka," novela in "Srečala sta se," povest. Ce-'
na trdo vez...................SI.00
A. M. Slomšek. Šesti zvezek zbirke "Slov. pesniki in pisatelji." Priredila Fran Erjavec in Pavel Flere z risbami okrasil ^J>.ksim Gaspari. Knj i ga obsega 321 stnini; zana v elegantno usnje, cena . ................................$1.75
Poslednji dnevi Pompejev 1. del. 24. zvezek splošne knjižnice. Zgodovinski roman spisal E. L. Buhver, prosto poslovenil A. G. Knjiga je trdo vezana, 355 strani, cena
..................................$1.25
Drugi del tega romana še ni izšel.
Belokranjske otroške pesmi, nabral Božo Račič, učitelj. Mične pesmice za otroke. Cena trdo vez. knjigi.........35
Pravljice iztoka, Ivan Vuk, Enajst zanimivih pravljic, v platno vezana knjiga, cena .....................................75
Na Sv. Goro. Zgodovina in opis najidealnejše božje poti,
v obliki molitvenika, 271 strani, črne platnice, rdeča
obreza, cena ...................75
Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih. Kulturno zgodovinski poskus, spisal France Stele.- Nekaj po vsem novega v slovenski književnosti. Knjiga obsega 175 strani berila in raznih skic ter 64 strani umetniških slik iz slovenske zgodovine ter dela slovenskih umetnikov. Cena mehko
vezani knjigi..................$1.50
Letopis ljubljanske škofije, za leto 1924. Knjiga obsega natančne podatke o sestavi cerkvene oblasti sploh in ljubljanske škofije v podrobnosti. Navaja seznam vseh župnij, samostanov, duhovnikov, redovnih sester itd. Ta knjiga je neprecenljive vrednosti za orijentacijo župnijskih, kakor tudi drugih pisarnah, ki imajo kaj opravka s
starim krajem. Cena......$1.50
Francosko slovenski slovar. Sestavil Dr. Janko Pretnar. Obsega 555 strani. V platno vezan cena ....................$2.00
Vse te knjige se naročajo v



L#jf!jWW-ift.
« ■ mm
mggmmmmm

-AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOSi."

"Me ženske bi se morale vzdigniti za kneginjo," je dejala navdušena, "ko se med moškimi ne dobo več plemenitega značaja. Kako se je oslavila francoska devica, ki je rešila domovino in kralja, ko so trepetali vitezi! In kako trepečejo pri nas in kako hite spravljati v varno zavetje svoj imetek in izkoriščati tujo nesrečo! V starih časih so branili vitezi pravdo vdov in sirot, zdaj jo teptajo; pomagali so v boju slabejšemu, zdaj se postavljajo brezsramno na močnejšo stran; čast in zvestoba sta jim igrača za otroke, denar edini smoter, vreden moškega delovanja!"
"Tajda, Tajda!" se je smejal stric in povzdignil prst, "jaz ti ne bodem smel več dajati takih knjig; če ne, mi pobegneš res v Celje in napadeš gospoda Ostrovrharja."
Jel je potem dokazovati, da je pravica na cesarjevi strani, in da bi bila velika nesreča za vse, največja pa za kneginjo, ako bi jo spravili slabi svetovalci z mirnega pota. Hvaležen je pritrjeval Gregor, ko ga je bila tako nagnala gornjegrajska devica. A Tajda se ni dala tako hitro ugnati, ker si ni mogla misliti, da bi mogel katerikrat moški imeti prav proti ženski. Da je bil Gregor tako slab politik in da se je upiral tako brezvspešno njeni logiki, tega mu ni zamerila. Za načela je šlo, ne za osebo. Z njim je bila prijazna, v svesti si svoje premoči, in kakor sploh radi prizanašamo premaganim nasprotnikom in smo hudi le na onega, ki je nas zmagal, je obrnila milostrčno pogovor na drugo stran in prisilila Gregorja, da je prinesel citre. Gregor je zaigral in Tajda je zapela in nazadnje so bili vsi trije dobre volje.
Zvečer si je rekel Gregor, da mu je hitro potekel dan. Ugajala mu je živahna Tajda; da bi le ne bila taka na politiko ! Svoje nevednosti pa se je sramoval in sklenil, da se natančno pouči o vseh homatijah. Poučeval ga je pater Benedikt, in ko je bila čez par dni družbica zopet skupaj, se je ustavljal Gregor že mnogo trdovratnejše smelim naskokom politične nasprotnice, ki jo je še bolj razvnemal u-govor. Stric pa se je smejal borbi in pomagal zdaj tu, zdaj tam, da ni zašla predaleč nasprotnost.
Tako se je sprijaznila tudi Tajda z Gregorjem, in ni je preveč motila različnost političnih nazorov. Koliko se pa laže razgovarjamo s prijateljem, ki nam ugovarja, ko z onim, ki nam le prikimava. Gregor je bil takorekoč jeklo, ki je kresalo iskre njene duhovitosti, in koliko zadovolj-nejši ostavljamo vsi družbo, ki smo jo zabavali mi, nego ono, ki je zabavala nas.
Saj Gregor je imel tudi svoje vrline. Občudoval je s stricem krasoto narave; prikupil se je bil s skromnostjo go-spej Stanički; znal je lepo peti in bil je brhek fant. Nekaj pa je bilo posebno zanimivo. Mladenič je bil zdaj vesel, zdaj resen, in čutila je Tajda, da je v srcu nezadovoljen sam s seboj, enak kosu, ki sladko poje, vmes pa poskuša odpreti vratca svoje kletke. Polagoma se je začelo dozdevati deklici, da se meni Gregor zanjo jako malo, in da občuje mnogo več in rajši s stricem. Ta ravnodušnost je žalila njeno samoljubje, in nejevoljna je vprašala zrcalce, če je res tako pusta in nezanimiva. Ko so se imeli zopet sniti, se je oblekla in spletla skrbneje in vteknila rdečo rožo v črne kite. Govorila je prijazneje z Gregorjem in ga
začela dražiti, ko mu je pripovedovala junaške čine in modre izreke Mihove in Janezove, o katerih se je mnogo govorilo in smejalo po vsej vasi. Gregor pa se je tudi smejal, in draženje Tajdino ga je bolj veselilo kakor ne vem kaj. Kolikor bolj sta se prijateljila, toliko več so izgubljale politične stvari resnobe in važnosti in toliko bolj se u-mikale zasebnim malenkostim. Konec je bil, da je pozabil Gregor vse bojne slave in si želel na tihem zadqvoljen, da bi ostalo vedno tako. Ravno ta želja mu je pa rodila strah, da se ne bi izprevrglo, da ne bi prišel nenadoma ukaz, da ima oditi iz milega zatišja. In up in želja in strah, vse je zvenelo iz njegovih strun in blažilo njegovo veselost. Kadar pa je bil sam, mu je postajalo dolgčas, in iskal je povoda, da obišče patra Benedikta, in pater Benedikt se je veselil, da ga ima Gregor tako rad, in da ga obiskuje Tajda tako često.
Vesten pisatelj ne more mladine Gregorjevih let ni-dar dosti svariti, da naj se varuje pohajkovanja; zakaj lahko se reče, da se rodi največ nesreč iz te razvade. Našim pisateljem se vobče, hvala Bogu, ne more nič očitati v tem oziru. A kako vendar, da se mladeniči očividno tako malo drže njih naukov? Vzrok je ta, ker se taka svarila pro-povedujejo o priliki in nepriliki. Ako razloži zdravnik pred bolnikom nože in klešče in vode, se bode zbal bolnik in dejal: rajši sem bolan, kakor da bi me tako zdravili. Tako bode lahkomiselnež, ki naleti na obširno razpravo o škodljivosti lenobe, preskočil celo stran, da, tudi celi list. Pisatelj je pisal zaman! Prekanjen pripovedovalec pa zasači prostodušnega bralca. Kadar se nadeja ta najmanj, kadar ga mika najbolj zvedeti, kaj se je zgodilo potem : kane med tok pripovedovanja par moralnih kapljic, in čita-telj se pouči, dočim meni, da se je zabaval.
Trije razlogi vendar opravičujejo Gregorja, ki je zapravljal z lenobo dušni mir. Prvič ni imel še na razpolaganje tako dobrih knjig, kakor jih ima današnja mladina; potem mu ni bila tako živo naročila teta pri odhodu kakor Lenka Mihi, da naj se varuje ženskih, in naposled je bil on takorekoč prisiljen k brezdelnosti po nesrečnih o-kolnostih. Janez seveda si je znal tudi v enakem položaju pomagati in je cepil drva pri Tomažu. Tomaž je bil namreč sčasoma vendar zapazil, pri čem da je z Janezom. Jenjal mu je mežikati in ga poprosil nekoč, da naj mu pomaga prevaliti sod. "Rad," je dejal Janez in dobil po dokončanem delu kupico vina; a pokazal je tudi koristolov-nemu krcmarju, da bi se dala v velik prid obrniti silna njegova moč Kmalu je pomagal še tu, pa še tu, in ne dolgo, m zalegel je Tomažu za hlapca. Zadovoljna sta bila oba m kadar se je nasmejala Janezu povrhu še Jerica, je bil ves srečen, ker jo je rad videl. Nezadovoljen pa je bil Miha, ki je menil, da Janez ni za krčmo, ker je predober in
bTr^if^zetf^^^1 pa je tudi
r e d n i^k r č m ar?'	* 2a kat<™?" ie ^^
"Jaz pa, jaz," je dejal Miha. "Tam pri Dobu na Kranjskem je doma."
Janez je komaj požiral sline, ko je to slišal. Miha je vendar dober človek, si je mislil.
"Čvrst fant je," je nadaljeval Miha.
"Čvrst pa, čvrst," se je potrkal Janez po prsih.
$]jiiiiiiiiiiiC]iiiiiMMiicmiiiii;mc]iiMmiuinHiwmti^
f	NAZNANILO	I
H C. občinstvu, kakor tudi rojakom, ki potujejo skoz Chicago 1
naznanjam, da sem odprla	i
1 Prvi slovenski hotel "SLAVIJA
99 =

NA 1921 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.,
Š kjer je občinstvu na razpolago 35 moderno opremljenih sob po I
zmernih cenah.	§
Posebne akomodacije za potnike in njih družine.	M
AGNES SPOLAR, lastnica.	|
Tel. CANAL 2241.	1
| (S. 11—2)	|
S	=
B
a s
HLADNE PROSTORE
boste imeli, ako rabite električni "peglezen"
V poletnih vročih dneh je neznosna vročina, ako rabite "peglezen," ki ga greje oglje, ali plin. Nasprotno pa ne čutite tiste vročine, ako rabite e-lektrični "peglezen." Pridite k ^^P^Tlj. |"	nam in kup'ite si
naš sedaj po posebni ceni nastavljen "peglezen." $4.00 do $7.50.
FIDELITY ELECTRIC CO.
FRANK SCHONTA, lastnik. »049 West 22nd Street,	Chiosgo, I1L
SI B
a s s s
B S S
s
"Sur Majk!
KARKOLI SE DA TISKATI IN KARKOLI NAREDIJO KJE DRUGJE, TO NAREDIMO
TUDI MI!" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV.
Naša Tiskarna
izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še
Vas?
Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh ve'ikostih in različnih barvah.
Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo ecako tiskarsko delo.
Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur!
TRGOVCI IN OBRTNIKI
ALI ŽE VESTE?
da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem oziru lista
A. S. EDINOST
ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročetk
Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte se!
Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo v njem svoi ogla«, ki jim bo mnogo koristil.
Vsa naročila pošiljajte na:
TISKOVNO DRUŽBO EDINOST
1849 W. 22nd St
Chicago, BL
IZ JUGOSLAVIJE
(Nadaljevanje s 1. strani.)
po imenu znane, pa že to, kar, je znano, je tako gorostasno,; da si vsak lahko misli, koliko dela bo mela vlada, predno vse to preišče ter krivce po-! kliče na odgovornost in jih kaznuje. Pobijanje korupcije bo sploh velikansko delo. Korupcija se je silno razpasla in od glave, od ministrstva jo prodirala v vse dele državnega aparata. 2e najnižji državni organ je smatral, da ima pravico po vzoru višjih pobirati podkupnino in prodajati svoje delo za posebne plače. V mnogih slučajih so že celo sodniki postali sokrivci v stvareh, katere bi sodišče moralo rešiti in obsoditi. Korupcija je nam že zrušila celo upravo v njenih temeljih ter s tem napravila ogromno škodo vsemu delovanju, ki je z javno upravo v zvezi. Za pobijanje korupcije je potrebna nepristranska, brezobzirna in železna roka. Vsak korupcijo-nist mora biti kaznovan in prisiljen, da povrne škodo, državni organ pa mora imeti redno pred seboj če že ne nekaj drugega, vsaj toliko strašilnih primerov, da bo dobro premislil, predno se bo spustil v kako korupcijo.
Korupcija se pa pobija tudi s splošnim duhom poštenja in zakonitosti, s katerim mora biti prežeta cela vlada in vsi njeni organi. Zato je treba u-rediti materielne odnošaje u-radništva, za kar stari režim ni hotel niti slišati, a istočasno je treba dvigniti njegov moralni niveau.
Vsaka nezakonitost, vsaka nepravilnost in vsako nasilje je že samo po sebi seme korupcije in zato popolnoma pravilno in umestno naglaša predsednik vlade Davidovič, da je naloga nove vlade vpo-staviti spoštovanje in veljavo zakonov v polnem obsegu.
Naj nosilci in pristaši prejšnjega režima sebe in druge še toliko varajo z nado, da je sedanja vlada samo za kratek čas, strahu pred njo pa pri tem le ne morejo prikriti in to da vsakemu pametnemu človeku misliti sledeče: Zakaj niso Pašičevci obravnavali obtožbe proti Lazici Marko-j viču tedaj, ko so bili še vsi poslanski mandati verificirani? Zato, ker bi se tedaj pokazala ogromna večina z obsodbo Lazice Markoviča in vseh njemu podobnih ter bi režim ob toliki enodušni manifestaciji večine ne imel več mogočnosti govoriti o "opoziciji brez večine." Če vlada pobija korupcijo in nasilje, potem so z njo gotovo vsi, ki od korupcije in nasilja trpijo in kdo naj bi tako vlado podiral, ki odstranjuje največje zlo za narod in državo!
(Po Mariborski Straži 89.)
-o-
ŠIRITE "A. S. IN EDINOST"
POZOR!
Ako kaka naselbina želi, da se njen napredek ^adnjega leta zabeleži v Koledarju A. M. nujno prosimo tozadevnega poročila. Ce je kako društvo obhajalo svoj jubilej in ga proslavilo s slikanjem, naj pošlje podobo in za stroške kli-šeja. Radi bi imeli tudi podobe vseh dosedanjih vsta-novnikov kolegija, ki jih bomo priobčili na svoje stroške. Mej letom smo dobili nekaj podob, ki jih pa ne kaže priob-čevati, ker so preveč nejasne, bi slabo izpadle, kar do-tičnim gotovo ne bi bilo prav Stariši naj ovekovečijo vstop njih hčera v to ali ono redovno kongregacijo s priobče-njem slike v Kolegiju. Koledar j se že stavi, je stvar nujna. Pridno ga naročajte že zdaj, da; vemo koliko ga naj tiskamo.! Bo zanimiv. Prevladovale bo-j do povesti, ki jih imajo ljudje najrajši. Pa tudi druzega poučnega berila ne bo manj-: kalo.
Uredništvo "Koledarja Ave Maria."
KATOLIŠKI SHOD.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Čestital je Slovencem v She-boyganu, kot najlojalnejšim državljanom Amerike. Povedal je, da naši sheboyganski rojaki so še vedno izkazali ob vsaki priliki se kot zanesljivi in dobri državljani, kar je zelo velike važnosti za mesto Sheboygan. Povdarjal je, da so posebno napredovali, odkar imajo svojo cerkev j svojo šolo in zraven tako navdušenega, tako požrtvovalnega in za vse dobro vnetega duhovnika v osebi Rev. Fa-thra James Černeta. Napredek je lahko doseči kdor ga zna. Toda bridka resnica je, da je na svetu jako malo ljudi, ki ga znajo. Eden izmed takih, ki ga zna pa je gotovo Rev. Father Černe. Zakaj ta mlada naselbina je pod njegovim vodstvom v tej kratki dobi dosegla čudovite vg. pehe, katere občudujejo' vsi tujci tega mesta, bodisi katoličan ali nekatoličan. Narod je navdušenim besedam g. župana viharno pritrjeval, kar kaže, da je župan našim ljudem zelo priljubljen.
Nato je prišla na oder Miss Elssie Sebantz in je v znak hvaležnosti g. županu poklonila krasen šop cvetlic, katerega je župan ginjen do dna srca hvaležno sprejel.
Nato je bil predstavljen Dr. Ed. Knauf, ki je društveni zdravnik društev K. S. K. J, V svojem govoru je omenil, da je naš narod jako dober in obenem hvalevreden. Slovenci so dobri gospodarji: povečini je med njimi vsakdo zavarovan za slučaj nesreče ali smrti. Tako marljivo skrbijo sami zase, se že v naprej pripravijo za tak slučaj in v slučaju bolezni ali smrti niso nikaka nadloga bodisi mestu, okraju ali državi. Tako ravna le dober v bodočnost gledajoč narod. Dalje je naslikal tudi bodočnost naše mladine, katera ima boljše prilike za pridobitev izobrazbe, kakor so jo imeli njih roditelji. Ti bodo gospodarji jutri in kot taki bodo zavzemali kot inteligentni ljudje zelo važna mesta v našem mestu, občini, okraju in državi. Tudi njegov govor je bil sprejet z velikim navdušenjem.
Nato se je otvoril slovenski program.
(Dalje siedi.)
-o-
— Pariz. — Mellon.
1 a li-
čni tajnik Zdr. držav, se nahaja s svojo družino v Parizu. Njegov obisk je popolnoma osebna zadeva.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim naročnikom, blagim dobrotnikom in vsem rojakom po državi Minnesota, kot tudi po državi Michigan naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročni no za list Amerikanski Slo venec in Edinost, Ave Maria in St. Francis, kakor tudi druga naročila, ki so v zvezi z našim podjetjem.
Mr. Kurnik se trudi, da razširi dober katoliški tisek. Rojaki podpirajte ga pri tem njegovem delu. Pojdite mt na roko, ker trudi se za dobro stvar. Nagovarjajte svo je sosede, prijatelje in znan ce, da se bo tako dobro časopisje zaneslo v vsako slovensko hišo. Mr. Kurnika vsem naitoDleje priporočamo! Uprava A. S. in Ed. in Ave Maria.
J. KOSMACiT
x8o4 W. a and St. Chicago, itt
koiakom se priporočam
nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ IA. KLTUČAVNIC IN STEKLA. Naiboiiie dfelo. nainiiie ctat Prevzamem barvani« hii ztifl*? in znotrai. »okladas
uaoir.
_
_
-