The Oldest and Most Popular Slovene "Newspaper in United 1States of America ŠTEV. (No.) 119 AMERIKANSKI OVENEC PRVI SLOVENSKI UST % AMERIKI Geslo; Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do tmage) glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietui s. p. družbe sv. mohorja v chicagi, zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah (Official Organ of four Slovene Organizations) CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 21. JUNIJA — THURSDAY, JUNE 21, 1934 NajstarejN in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. LETNIK (VOL.) XLIII TEKOM ZADNJEGA DNE, V PONEDELJEK, SPREJEL KONGRES ŠTIRI VAŽNE ZAKONSKE PREDLOGE. — POMOČ BREZPOSELNIM IN PRIZADETIM FARMARJEM. — MODERNIZIRANJE STANOVANJSKIH DO-MOV. — ZAKON ZA PRAVICE ŽELEZNIŠKEGA U-SLUŽBENSTVA. Washington, D. C. — 73. kongres Zed. držav se je, kakor je bilo že včeraj kratko po-ročano, razpustil v ponedeljek Ponoči. Tekom zadnjega dne se je vršilo delo v obeh zbornicah s pospešeno naglico, da so na ta način mogli oditi kongresnimi čimpreje na zaželjene počitnice in na volilno kampanjo za jesenske volitve. Ker je "lame diick" zasedanje po novem &ttiendmentu k ustavi odpravljeno, se tisti kongresniki, ki bodo pri volitvah potolčeni, ne bodo več vrnili k prihodnjemu Zasedanju. Tekom zadnjega dne je kongres sprejel še štiri zakonske Predloge dalekosežne važnosti. Od teh je glavni predlog, ki hakazuje dve miljardi in 300 milijonov 'dolarjev, da se porabijo za razno pomoč prebivalstvu. Nad 500 milijonov od te-ša bo šlo farmerjem, prizadetim od suše, dalje ena miljarda relief brezposelnim in revnim, in nadaljnje pol miljarde, ki je ni porabila rekonstrukcij-ska finančna korporacija, se daje na razpolago predsedniku, da jo lahko porabi za razne Potrebe. Drugi zakon, sprejet zadnji dan, nakazuje miljardo dolar- žirek PiJače-jev za pospeševanje graditve lovih hiš in poprave starih, skratka, za moderniziranje stanovanjskih razmer v Ameriki. Posebni zakon, ki je bil tudi Omenjeni dan sprejet, zelo olajšuje farmarjem plačevanje dol-Sov. Daje jim namreč časa Šest let, da morejo odplačevati «voj dolg. Farmar pa tudi lahko zahteva, da se njegova imo-v'"na na novo preceni, in se na tej podlagi tudi preuredi nje-Sov dolg. Najemnina, ki jo tekom omenjenih šest let pobira 'astnik posojila, se zaračuna ^a dobro dolga. Četrti zakon pa določa razne ugodnosti uslužbenstvu pri Železnicah. Daje jim namreč »sto pravico za pogajanje z delodajalci, kakoršno uživajo de-'^vci v drugih industrijah pod kodeksi. Kompanijskim železniškim unijam je zadan udarec z določbo v zakonu, ki lovori, da delodajalec ne sme n°benega delavca siliti v unijo organizacijo proti njegovi volji. preizkušanje novega Načina za usmrčenje Canon City, Colo. — V tukajšnji državni jetnišnici ima biti prihodnji petek usmrčen j30 novem načinu Wm. C. Kel-,y> in sicer vsled umora, ki ga 36 svoječasno izvršil nad nekim loškim. Predno pa obsojenca Usrnrte po novem načinu s pomočjo smrtnega, plina, izvršuje-30 Poizkuse, na kak način bi se Jegovo življenje čim hitreje rV0ncalo. V to svrho se poslujejo raznih živali. SPOR V NEMČIJI FRANCIJA PRED NEMIRI Pričakuje se splošen spopad med fašisti in radikalci. Pariz, Francija. — Polagoma sicer, vendar čimdalje bolj očitno kaže splošni položaj v Franciji, da stoji dežela pred elementi pričeli na-!velikimi dogodki, ko bodo od- ' Zmerni sprotovati Hitlerju. Berlin, Nemčija. — Drzni govor, ki ga je imel podkancler von Papen proti nazijem in njih voditeljem, vodi do domneve, da stoji Nemčija pred velikim razkolom. Na eni strani je Hitler, na drugi pa konservativni elementi, katerim je na čelu predsednik Hindenburg sam. Povod za to domnevo daje tudi resignacija, ki jo je podal pred par dnevi nemški poslanik v Rusiji, grof R. Nadolny. ločili nadaljnjo usodo države. OBISK IZ DALJNJEGA CO-LORADO V našem uradu ste nas obiskali pretekli torek Mrs. Dome-trovich in njena hči,-Mrs. Mary Hamilton, ugledni in dobro znani rojakinji iz Denverja, Colo. Prebili ste na počitnicah mesec dni v lllinoisu, in sicer v Jolietu. kjer ste stanovali pri svojem sorodniku Rudv Dajč-manu. Mrs.Dometrovich je doma >d Semiča, in kot taka je našla fašističnimi in|V J°lietU ŠteVil° SV°jih ožjih ro" Napetost med radikalnimi elementi postaja namreč od dne do dne ostrejša in iz sedanjih izgredov, ki se , . , ., ;vahm Rudv. porajajo v raznih mestih, se u-j tegne izcimiti splošen spopad, ki bo določil, katera struja bo prišla na krmilo. -o- jjakov, s katerimi ste se obe, kot I pravite, izvrstno zabavale, za kar je še posebno poskrbel ži OBDOLŽEN KRŠENJA "BLUE LAW" Memphis, Tenn. — Lastnik nekega tukajšnjega kino gle- AMERIŠKI MORNAR UMORJEN NA FRANCOSKEM Havre, Francija. — V neki tukajšnji kavarni ob morskem obrežju, se je v ponedeljek zvečer razvil pretep, ki se je nato nadaljeval še zunaj na cesti. Žrtev pretepa sta bila dva mornarja ameriškega parnikn Leviathan; enega so napadalci KRIŽEM SVETA London, Anglija. — Pre- MEDNARODNA SENZACIJA Proti Ivanu Podržaju se vodi preiskava v Avstriji, Ameriki, Angliji in Jugoslaviji. —o— Dunaj, Avstrija. — V tukajšnjih policijskih zaporih se nahaja Slovenec Ivan Podržaj iz Ljubljane, ki je bil nedavno aretiran pod obdolžbo dvožen-stva, a se je med tem njegov slučaj razvil v pravo Jugoslavife OGROMNA ŠKODA RADI TOČE NA DOLENJSKEM; LEDENO ZRNJE JE V KRATKEM ČASU UNIČILO PRIDELKE; NAD PETDESET LET NE POMNIJO TAKE TOČE. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NOVICE IN NESREČE. Huda toča Mirna, 31. maja. — . Drami jah pri Celju kupil od ne-V sredo ,kega posestnika več dreves, da popoldne so se nad okolico Mir- j si z njimi ogradi kočo. Ko je drene naglo strnili črni oblaki in po |vesa v gozdu sekal ,je padlo tež-kratkotrajni plohi se je vsula to- ko deblo nanj in mu zlomilo ča, ki je padala na gosto 12 do 15 minut, a je pokrila vsa polja medna- vinograde, ker je bila nena vadno debela. Vsipali so se ledeni kosi, debeli kakor jajca, toča od graha in zelo gosta. Ko je pa-' dala najdebelejša toča, je dež že rodno senzacijo. Njegova druga žena, s katero se je poročil decembra meseca v New Yor-ku, 421etna Miss Agnes Tuf-verson, po poklicu advokatinja. je brez sledu izginila. Med tem se je v Londonu našlo v nekem , y , ni.4J ikovčegu truplo neke ženske*" ™ f osta „toča trfla . tekli teden so odšli od tukaj v|od kater so bilo odsekane "fca, temveč je lom, a tudi veje Ameriko trije nazijski agenti, _____ ,,i„„„ m trte. Velkansko škodo imajo nogo. Ni ji uspelo V nedeljo 27. maja si je 53- , , , -v letna posestnikova žena Franči-pa je bila tudi sprva debelejša ^ R v Ve]jki PireSici iz nezna. nega vzroka prerezala z nožem vrat. Hudo poškodovano so pre- pojemal in je zaradi tega škoda peljaH y celjjjko bolni kjer go še veliko večja. Od vsega začet- samo ji rešili življenje. daiišča je bil obsojen na $25 J noži do smrti ^bodli druge-globe, ker je kršil mestni "blue|»a ,pa nevarno PohclJa law", ko je imel preteklo nedeljo gledališče odprto. Obtoženec se zagovarja, da ni kršil po- stave, ker ni pobiral nikake vstopnine. Namesto vstopnine je namreč vsak udeleženec pla- zasleduje napadalce. o- NA OBISKU pri svojih znancih in prijateljih ter na svetovni razstavi se mudi par dni Mrs. Mary Novak iz DVA GOVERNERJA V ENI DRŽAVI Bismarck, N. D. — Država North Dakota ima dva gover-nerja. Eden je Wm. Langer, drugi pa Ole H. Olson. Prvi go-verner je bil pred par dnevi obsojen n,a dve leti zapora vsled čal 40 centov za sendvič in po- Sharon, Pa., in med tem je po- setila tudi naše uredništvo in našo tiskarno. Iz Chicage se poda na obisk k svoji sestri v Denver, Colo., za nekaj dni. Hvala za obisk in srečno pot! DVA MILIJONA NA RAZSTAVI Chicago, 111--V sredo je tukajšnja svetovna razstava po- grafta, na kar se je drugi sam: zdravUa gvojega dvamiiij0nske- proglasil governerjem, češ, da je prvi vsled obsodbe sam od sebe odstavljen kot nesposoben. --o- BUTLEGERJI ŠE VEDNO USPEVAJO Chicago, 111. — Začetkom tega tedna se je vršila v Congress hotelu narodna konferenca za kontrolo nad pijačami, katero je sklical governer Horner in' so se je udeležili zastopniki 22 držav. Na konferenci so govorniki povdarjali, da so se stari saluni vrnili v Ameriko, ne glede na to, kaka , imena imajo; vrnili pa so se zato, ker| jih ljudstvo zahteva. Zadeva' oblasti pa je, da pazijo na to,; da bodo lastniki salunov vršili svoj posel pošteno in da bodo pri tem imeli tudi primerne dohodke za svoje življenje. Veliko nevarnost pri tem pa tvorijo še vedno butlegerji. Dočim se izdela galon alkohola za kakih 20 centov, je pa nanj naloženega federalnega davka $2 in državnega davka po nekaterih državah $1. Butlegerji se izognejo tem davkom in na ta način delajo dobre dobičke. Zadeva ljudstva samega je, da nastopi proti butlegerjem in jih ga posetnika, kar je znatno bolj zgodaj, kakor na lanski razstavi, cev. in sicer tihotapskim potom, brez ameriške vize. Njih naloga je, da pomagajo pri nazijski propagandi v Ameriki in tudi ustanove napadalne čete. — Kaunas, Litvenija.— Pred vojnim sodom je bil pretekli ponedeljek obsojen na 12 let trdega dela bivši min. predsednik Waldemaras. Obsojeni je nameraval 7. junija izvršiti u-porniški prevrat v državi, a se mu ni posrečilo. — Pariz, Francija.—Po vsej Franciji pritiska taka silovita vročina, kakoršne zgodovina države malokdaj pomni, in grozi uničiti letošnji pridelek grozdja. Po mnogih mestih so oblasti izdale svarilo, naj se varčuje z vodo. — Santiago, Cile. — V Gran Chaco zopet divja krvava bitka med bolivijskimi in paraguaj-skimi četami, v kateri je udeleženih okrog 30,000 mož. Kakor govori bolivijsko poročilo, je v bitki padlo do 3000 Paraguaj- roke, noge in glava, in pre- i iskava se zdaj vodi, ni li umor-! jena morebiti pogrešana Tuf-Verson. Na ta način zdaj vodi zlasti vasi Volčja njiva,. Glenk, Stan, Debenc in Stara gora, kjer so opustošeni vsi vinogradi, sa-donosniki in vse njive. Tako sil- skupno preiskavo proti Podr-i^ ^ ^ ne spominjajo atar5 žaju policija na Dunaju, v Londonu, New Yorku in Ljubljani. Podržaj je bil pred poroko ljudje niti iz dobe 50 let. Opustošenje je najhujše po I lepih vinogradih, kjer ležijo raz- a Tufverson že oženjen z neko,!cefrani in raztrgani trsi po tleh. Suzanne Ferrand in s to je tu-'Sadno drevje> ki je obetalo ne-di zdaj živel na Dunaju. Kakor Navadno obilico sadu, je tudi po-obtoženec pravi, ni bil pri volji poinoma okleščeno. Prebivalstvo za drugo ženitev, toda advoka- je obupano zaradi hude nesreče tinja ga je tako dolgo prigo- jn pričakuje pomoči v svoji ve- POVIŠAN KLJUB NASPROTOVANJU varjala, da se je končno podal; dejala mu je, pravi, da se želi le zato poročiti, da ne bo ostala samica, in da ji tudi nič ni na tem, ako jo takoj po poroki zapusti. Dalje pravi Podržaj, ga je njega druga žena po poroki zapustila in se sama odpe-ljala'v Montreal iz New Yorka; prej mu je rekla, da morebiti pride za njim v London; ako pa je tekom enega meseca ne bo, naj jo smatra za mrtvo. S tem se Podržaj zagovarja, da je Tufverson brez dvoma izvršila samoumor. V ponedeljek pa je policija izvršila preiskavo na stanovanju, kjer je živel Podržaj s svojo prvo ženo, in pri tem se je prišlo na sled množini obleke, ki je bila last Tufverson; nekaj liki stiski tudi ob oblasti. Novo mesto, 2. junja. — Po soparnem dnevu so se začeli v sredo nad Trško goro, Hmelj ni-kom in vzdolž mirnopeškega gričevja kopičiti sumljivi oblaki, ki niso obetali ničesar dobrega. Bilo je okrog 5. ure pop., ko so padle prve debele kaplje. Kmalu se je vlilo kakor iz škafa in med bliskom in gromom je začelo zdajci padati gosto in debelo ledeno zrnje. Kmetovalec, ki je stavil vse upanje v svoje polje, je doživel v pičli pol uri bridko razočaranje. Toča je pokončala posevke v Daljnem vrhu, Gorenjih in Dolenjih Kamencah, Bučni vasi, Prečni, Irči vasi, Brodu, Malih Srpancih, Boričevem, Velikem in Malem Podljubnu in Mraševem. Cerkveni tat V Krašnjo je pred kratkim primahal 39-letni Ivan Kosirnik, izučen sedlar iz Šiške pri Ljubljani in se napotil naravnost v cerkev, kjer se je spravil k nabiralniku in ga odprl ter pobral iz njega denar. Pri tem poslu ga je našla cerkovnikova žena, ki je tatu naznanila orožnikom in ti so ga prijeli. Smrtna kosa V Tržiču na Gorenjskem je umrl Stanislav Žagar, fotograf, star 39 let. — Na Cesti dveh cesarjev je umrla Marija Mohar, roj. Rihar, stara 35 let. — V Mostah pri Ljubljani je umrla Ivana Kodelja, rojena Slibar, vdova nadmonterja, stara 60 let. -o- obieke je poslal obtoženec tudi iTrški fori je zafnkJat pdza"e; svoji sestri v Jugoslavijo. slo, zato pa je občutno prizadet Vin j i vrh nad Belo cerkvijo, Podržaj, o katerem govori kjer ie toča okleatiia vinske trte. poročilo, da je lepe zunanjosti, Med navedenimi kraj so najbolj Promocija Za doktorja vsega zdravilstva je bil promoviran na univerzi v Gradcu Julij Saje, iz Smihela pri Novem mestu. -o- Mladina beži Iz Ljubljane poročajo, da so vedno pogostejši primeri, ko se mladine prijemlje hrepenenje, da se otrese mestnih zidov in pohiti na deželo. Mnogi mladostniki gredo kar na lastno pest. Največ ubežnikov je takih, ki so zbežali radi slabega spričevala in se boje pokazati se pred starši, ^bežnike išče policija in orožni-štvo. je star 35 let in je bil v Jugoslaviji orožniški stotnik. Profesor r. g. Tugwell, znan kot glavna osebnost v pred-smatra za navadne zločince in 1 sednikovem "možganskem" trustu, ko se je glede njega vodila jih naznani. Spadajo namreč vroča debata v senatu glede tega, ali se naj potrdi njegovo ime-pod isto vrsto kakor ponareje- novanje podtajnikom poljedelskega departmenta. Nasprotniki valci' denarja. so povdarjali, da je Tugwell komunističnega mišljenja. trikrat odstavljeni policijski ravnatelj Waukegan, 111. — Tukajšnje i mesto ne mara svojega policij-jskega ravnatelja, E. Ahlstro-Jma, in tekom treh tednov ga je mestni svet trikrat odstavil. | Med tem pa, ko on ne ugaja mestu, je ravnatelju mesto in njegova služba popolnoma všeč in kljub vsem trem odstavitvam je še vedno v svojem uradu, in kljub temu, da mu mesto že šest tednov ni dalo nobene plače. Ahlstrom se je zameril mestnim očetom predvsem zaradi tega, ker hodi prepogosto na dopust. Privoščil si je tekom enega leta en tritedenski izlet z ladjo, en dvatedenski izlet za ribolov, en entedenski zabavni izlet in povrhu vsega 19 "weekends". prizadeti Birčna vas in Veliki in Mali Podljuben, kjer so uničeni vsi posevki. V ostalih krajih je 80 odstotkov škode. Strela ubija Iz Banjaluke v Bosni poročajo, da je nedavno divjala nad precejšnjim delom Bosanske Krajine silna nevihta. V planini Šarjan je udarila strela v neko ovčjo stajo in ubila pastirja ter vseh 220 ovac, ki so bile v staji. --o- Jubilej šole Osemdesetletnico nemške šole so pred kratkim praznovali v Beogradu. Tam namreč deluje nemška šola že od 22. maja 1854. leta. Sola je od svoje ustanovitve pa do danes, v različnih razmerah vedno poslovala in še danes posluje. -o- Arheološka najdba V neki vasici pri Bosanskem Brodu so delavci pri kopanju naleteli na ostanke temeljev stare cerkve, za katero zaenkrat še ne vedo v katero dobo bi jo postavi- Posledice nesreče Zadnji teden je bilo poročano na tem mestu o strašni železniški nesreči ki se je pripetila na železniški progi med Sibinjem in Orlovcem, kjer je vesela kmečka družba zavozila na progo in prišla tako pod osebni vlak. Na vozu je bilo 10 oseb in so bile tri takoj mrtve, dve ženski pa sta umrli pozneje v bolnišnici v Novi Gradiški. Ena ranjenka je kmalu po nesreči zblaznela, dva kmeta pa sta tako nevarno poškodovana, da pričakujejo vsak čas njuno smrt. Upanje na okrevanje imata samo dva člana nesrečne družbe. -o- Nesreča Pred kratkim je 31-letni brez-lli. Poleg tega so našli tudi večje poselni zidar Anton Leveč vštevilo starih spomenikov. Stran 2 •AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 21. junija 1934 AMERIKANSKI SLOVENEC The firrt and the Oldest Slovene Newspaper t* Amerwa. Established 1*91. to mjstarejii »loven*ki list v Ameriki. tf«uu>oTl]m l«tt iNL isbaju riuU dan rum »»dolJ, pon»-ialjkov in dnevov po prtinlkife. Iisdaja In driui IDIN05T PUBLISHING CO. Na«lov uredništva in apravaS <»49 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 celo leto ---- Zrn pol leta---- ia četrt leta---- Za Chicago. Kanado In Evropo: Sa celo leto --$6.00 Za pol leta ..... ■■— 3.00 Za četrt leta —--1.75 Iwraed daily, axcapt Sunday. Monday and the day aitar holidays. Published byi EDINOST PUBLISHING CO, Addreaa of publication office; 1849 W. Cermak R<1., Chicago Phone i CANAL 5544 Subscription: For one year -—— For half a year-- For three month« .$5.00 - 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year--$6.00 For half a yea* - 3.00 sova zapoved, na katero nas prav te dni spominja evangelij. To je zapoved, ki je prešla na katoliško Cerkev, zapoved, ki velja tudi v pogledu Slovencev, tudi beneških. Ali nam tako-zvani kulturni narodi na zapadu blagovolijo to priznati? Ali priznavajo to zapoved samo v pogledu lastnega naroda, recimo ko gre za poitalijančene Saracene, Feničane in Arabce na Malti? Konkordat obstoji. Fašistična vlada ga je prekršila. Zakonit predstavnik rimske vlade v Vidmu je slovenske pridige v cerkvah Beneške Slovenije prepovedal. To ni samo proti duhu konkordata, temveč tudi proti njegovi črki; saj se dušno pastirstvo ne more vršiti po predpisih katoliške cerkve, kakor to določa konkordat, ako se kakemu narodu ne sme oznanjati Kristusova beseda v njegovi govorici, v materinem jeziku. (Konec prih.) For three monthi 1.75 Dopisi važnega pomena aa hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za sadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopisa bres podpis« te ne ozira. — Rokopisov uredništvo na vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. WILLARDSKE VESTI Willard, Wis. Po dolgem času smo zopet dobili zaželjeni dež. Vse, kar se še ni do kraja izsušilo ali zmrznilo vsled gole zime, se zopet oživlja ter polagoma dobiva svojo naravno zeleno odejo. Vsekakor bomo pa farmarji občutili posledice suše, posebno v naših žepih, še dolgo časa, kajti spomladna setev je skoro uničena, pravega sena za krmo pa sploh ne bo. Dne 12. junija se je poročil v cerkvi sv. Iledvike v Thor-pu Math Gregorich, sin tukajšnje ugledne družine Mr. in Mrs. John Gregorich, z gdč. Katarino Klopotovski, hčerko Mr. in Mrs. Mike Klopotovski iz naše sosedne poljske fare. S tem se je naša fara zopet po- Fašizem v dejanju V beneških Slovencih smo bili vajeni gledati posušeno vejo slovenskega naroda. Osušila jo je brezbrižnost italijanskih vlad kakor narodna nestrpnost. Kdo se je v Rimu zmenil za rod, ki je na tem skrajnem kotu Italije, bil obupen boj za življenje na tako pusti in prepereli zemlji ob Nadiži in višje v Karniji? Ko sta narod ob Soči in matica slovenskega naroda preživljala pomlad narodnih taborov in že samozavestno vzcvetela v poletje, ko je tu plalo življenje v kulturnih hramih, v šolah in zadružnih domovih tako mogočno, je beneške Slovence oklepala čedalje debelejša ledena skorja gospodarskega in kulturnega propadanja. Rezijan, ki je z brusom na hrbtu in svežnjem "marel" pod pazduho taval od slovenske vasi do vasi, ni bil tostran nekdanje avstrijske meje toliko v posmeh nagajivih paglavcev, ki nobenega berača ne puste v miru, kolikor poosebljena mizerija italijanskega kolona in najučinkovitejše strašilo pred Italijo v očeh trdnega kmeta. Boljšega propagandnega sredstva proti Italiji bi si ne mogla izmisliti niti stara Avstrija. V takšnem klatežu je morala zamreti sleherna iskra narodne zavesti, ki je morda še tlela v njem v trenutku, ko so beneški Slovenci prišli pod Italijo. Ko je pred meseci rimski diktator zavihtel liktorsko sekiro in z vso silo mahnil po tej suhi veji, se je iz nje pokazal sok, živ sok, kri. Človeška,! ki je lila v zavesti, da ima tudi ta kopica ljudi svoje pravice, kri, ki se je pod suho skorjo morda že utrdila, a ob silnem udarcu ni mogla zatajiti svojega izvora in skupnosti z narodom tostran Soče, ustvarjene v tisočletju skupnega veselja in trpljenja. Videmski prefekt je prepovedal slovenski jezik v cerkvi; pravzaprav'je bilo to samo še rezijansko narečje. Beneški Slo-Iga leta. Ob tej priliki so pristo- RAZNO IZ JOLIETA Joliet, 111. Kaj malo se sliši v Amer. Slovencu iz naše slovenske naselbine, čeprav smo tako blizu Ghicage. Upam, da ni to zavoljo kakega sovraštva, pač pa bo menda temu kriva huda vročina in suša, ki človeka pripravi ob vse veselje. Veste, ni najpri-jetnejše pisati, če človeku pot zaliva oči. Ker se pa nihče mladih ne oglasi, se bom pa jaz, četudi mi bo kmalu osem križev na hrbtu. V naši slovenski župniji sv. Jožefa imamo vsakovrstne slavnosti. Imeli smo lepo slav-nost štiridesetletnice KSKJ. — Naši vrli mladeniči dr. Naj-sv. Imena priredijo dramatično igro in veselo zabavo. — Ravno tako se zanimajo naša dekleta Marijine družbe, ki veliko store za cerkev in druge dobre namene. — Tudi dr. sv. Geno-vefe priredi zabavo v prid cerkve sv. Jožefa. — Tako, vidite, vsak skuša po svoje pomagati, da se pokrivajo stroški pri naši župniji. Prav lepo slavnost smo imeli v nedeljo 10. junija. Ob 8. uri je bila peta sv. maša, katero je daroval č. g. župnik Rev. Father Plevnik ob sklepu šolske- si je med njimi še lepo število, OD DRUŠTVA ZAPADNA ZVEZDA ŠT. 16 Z.S.Z. Pueblo, Colo. Vsem članom in članicam zgoraj omenjenega društva se naznanja, da se gotovo udeleže piknika, katerega priredi naše društvo na John Centovi farmi, po domače pri Skomevcu, v nedeljo, 24. junija. — Piknik bo v korist društvene blagajne, da si nekoliko opomore. Ker so bile delavske razmere v zadnjih letih tako slabe, nam ni bilo mogoče kaj napredovati. Zato vas prosim, da se sedaj po svojih močeh potrudite in pridete v velikem številu. Vsakovrstne postrežbe bo v vsakem oziru dovolj, da ne bo manjkalo ne prigrizka ne pijače. — Vabimo pa tudi cenjeno občinstvo, vse rojake Slovence in brate Hrvate, da nas tudi oni posetijo v'' 1 ki so čvrsti in zdravi, a nimajo .novoporočenca imata dobro množila za eno družino, ker|velikem številu pri gori omenje- dela in ga ne morejo dobiti. — Steel Mill, Hagie Boiler Shop, Elgin Railroad Car Shop, te so največ takih delavcev odslovile in jih nadomestile s stroji. Steel Mili sploh ne bo več odprl; s tem je do 3000 delavcev ob zaslužek. Srečni so, kateri so zaposleni pri Horse Shoe Chemical—še ni preslabo- Ilubberoid preskrbljen dom na obširni far mi v naši novi slovenski naselbini preko Eau Claire reke, Vsled česar jih po domače imenujemo "Prekmurci". V resnici je pa v tej novi koloniji že lepo število mladih gospodarjev, sinov tukajšnjih slovenskih staršev. Ti naši fantje in možje v in Brick Yard. — Po poglejmo marljivosti prav nič ne zaosta-sedaj naše fante in dekleta, ki J'a-»° za svo^imi Predniki. Cetu-so po večini že vsi izdelali High di tuka-i r°Jeni> se Jim lahko School. VeČina jih je že zrelih reče: "Kranjska kri ne fali", za možitev, a dela ne morejo kaJti na vsaki farmi se vidno dobiti. Amerika bi morala gle- Pozna' da J'e P°d spretnim go-dati v tem oziru naprej v pri- spodarstvom slovenske roke. hodnost, ker človeka odgojiti . V nedeljo, dne 24. junija, ni tako, kot če izrediš tam ka- ™a tukajsn^'e dl'uštvo Na->'sv" ko živinče. — Nekateri govore, nem rojaku. Igral bo dobro znani muzikant John Germ, ki nam bo od časa do časa tudi katero zapel, da nam bo bolj kratkočasilo. — Na svidenje v nedeljo na pikniku in pozdrav, Anton Rupar, tajnik. Op. ured.:—Ker je poročilo prišlo prepozno za številko glasila ZSZ., ga priobčimo v ce-oti danes.—Ured. da je preveč ljudi, a ne bo držalo, ker je le dela premalo. Če bi bilo sedaj tako, kot je bilo pred pred 45 ali 50 leti, bi bilo premalo delavcev. Takrat Imena četrtletno skupno sv. obhajilo. Spovedovalo se bo že dan preje, to je v soboto popol dne in zvečer. Člani so prošeni, da se vsi udeležijo skupnega sv. obhajila ter še ostale fante premalo aeiavcev. Takrat 5n može povabijo za prestop so "bossi" stali na vogalih ulic;to prekoristno društvo. Pri in klicali delavce na delo. Ni'zadnjem slovesnem sprejemu bilo treba jih iskati in pred'je pristopila v društvo lepa ar-njimi mečkati klobuka. Sedaj imada 66 fant0v in mož. Vsi o-so stroji, ki delajo različne iz- stali, kateri še ne spadate pod delke v toliki meri, kakor se ni [okrilje, društva Najsv. Imena , ste prijazno vabljeni, da se pridružite vsi fantje in možje na- venci so vstali, zavrelo je po vsej deželi. Verniki so zapustili cerkve, drugod so celo pregnali priseljenega duhovnika, ki jim je pričel pridigat v italijanskem jeziku. Nastopilo je orožni-štvo in zastražilo cerkve, da bi ljudje ne mogli iz njih. Prefekt je lahko ponovil v Rimu sloviti: "Vse v redu!", ki se v Italiji ponavlja po letu 1922 dan za dnem. Toda rana še vedno krvavi, kri vpije v nebo. Kdo bi si bil mislil, da bot ljudstvo, ki ga je italijansko gospostvo v narodnem pogledu uspavalo in gospodarsko uničilo, tako reagiralo na udarec in s takšno neustrašenostjo zahtevalo svoje pravice? Zahteva po lastnem jeziku v cerkvi ni torel samo predmet špekulacije razgretih manjšinjskih politikov, temveč poganja korenino globoko v človeško dušo! Mussolini je sklenil s sveto stolico konkordat, ki je bil pvečano podpisan v lateranski palači. Še več. Rešil je rimsko vprašanje. Fašistična Italija se z lateranskimi pogodbami ponaša po vsem svetu, češ, da je z njimi postavila zgled najznos-nejšega sožitja med cerkvijo in državo. Prav te dni kaže fašistični tisk na pezdir v Berlinu, bruna v lastnem očesu pa ne vidi. Konkordatne določbe glede pastirovanja v slovenskih in nemških krajih, ki jih je utegnil Vatikan izvojevati v boju s fašistično prepotenco, niso baš idealne, vendar jasno zahtevajo, naj se župnikom v teh Krajih, ki ne bi obvladali jezika domačega ljudstva, dodelijo kaplani, zmožni tega jezika, da bi se dušno pastirstvo lahko vršilo po predpisih katol. Cerkve! Pojdite in učite vse narode! Vse narode! To je Kristu- izdelovalo poprej. H koncu mojega pili h Gospodovi mizi naši gra-duantje, 40 dečkov in 45 deklic po številu, ki so vsi sinovi in hč<|re slovenskih staršev, razen ene deklice, ki je Mehikanka in je hodila v šolo sv. Jožefa. — Slovenia dvorana je bila napolnjena občinstva. Šolska godba je veselo igrala in predvajale so se prav zanimive dramatične igre in prizori. Vsa čast našim čč. gg. duhovnikom in pa čč. šolskim sestram za njihov trud ki ga imajo z našo tako številno mladino, ki pohaja v farno šolo sv. Jožefa. Sedaj pa še nekaj o delavskih in družinskih razmerah. Z j delavskimi razmerami se ne moremo še kaj pohvaliti. Res je, da kdor je tako srečen, da dela, ta še izhaja in je O. K., a jih je večina takih, ki nimajo dela in skoro ni upanja, da ga bodo imeli. Zlasti tisti najbrže ne, ki so prestopili 45. leto, da- dopisa pa moram vseeno reči, da je bolj živahno, kot je bilo v Iloover-jevih časih. Vsakovrstni promet gre na vse strani. Truki so nakopičeni do vrha z raznim blagom in tudi z ljudmi. Svetovna razstava v Chicagi k temu tudi veliko pripomore. — Društveni pikniki so vsako nedeljo. Vmes pa nas ptica štorklja tudi v tej vročini ne zapusti. Nekaterim prinese dečka, zopet drugje se oglasi s punčko in povsod jo z veseljem sprej-j mejo, ker nadomesti, kar bela i žena smrt odnese in v Jolietu j bela žena veliko odnaša; zlasti kosi po starih, da napravi prostor mladini. — Pa naj se vrši božja volja, samo prosimo, da bi bila zadnja ura srečna. — K sklepu mojega pisanja pozdravljam vse naročnike Amer. Slovenca v Jolietu in po vsej Ameriki. — Vsi za vero in narod slovenski. se fare. Ker šele združeni kot bratje v Kristusu smemo pričakovati mir, red, slogo in blagoslov božji v naši fari. Poročevalec. DRUŠTVO MARIJA POMA- Marko Bluth, zast. GAJ ŠT. 78 K.S.K.J. Chicago, 111. Članice našega društva pro sim, da bi se vse v večjem šte vilu udeležile seje dne 21. junija, to je v četrtek. Na tej seji se bodo volile delegatinje. Ker je ta seja velikega pomena, lipam, da bo vsaka članica prišla s kakšnim dobrim nasvetom v prid in korist društvu. Sedaj je čas za govoriti, po konvenciji je prepozno. Torej še enkrat ste vabljene in upam, da se boste udeležile v polnem številu. Sosesterski pozdrav, Karolina Pičman, preds. Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu v čitajte ga! DRUŽINSKA TRAGEDIJA Chicago, 111. — 231etna Mar gareth Bott, 5 Beach Lane, Highland Park, že dolgo trpi na neki bolezni v glavi in v kratkem bi se imela podvreči novi operaciji. Njena 531etna mati, s katero je omenjena živela v najlepši slogi, pa se je bala, da bi dekle pri operaciji podleglo, in je sklenila, da rajši skupaj umrjete, kakor bi se ločile. Sklenile ste torej skupno izvršiti samoumor. Oblekli ste se v plavalno obleko, odšli na obrežje jezera, se privezali druga k drugi z vrvjo in se spustili v vodo. Med plavanjem pa je dekle spoznalo, kako brezumen čin ste storili, in odločila se je, da reši sebe in mater. O brnila se je, pograbila mater, ki se je med tem že onesvestila, in plavala z njo nazaj proti obrežju. Samo sebe je srečno rešila, dasi je bila vsled presta-nega napora in razburjenja popolnoma onemogla, toda življenja matere niso mogli več rešiti. -o- Dar jezika. — Prijatelj, moja žena obvlada šest jezikov. — To še nič ni, moja pa ob vlada svojega. Delaj in varčuj. — Škot, k' se mu je zdelo škoda denarja za krovca, je sam popravljal streho svoje hišice. Pa je izgubil ravnotežje in strmoglavil z glavo navzdol na dvorišče. Ko je letel mimo odprtega kuhinjskega okna, je zaklical: — Elis, danes pa nikar ne skuhaj toliko, ker ne bom z vami obedoval. * * * V zdravilišču. — Gospod šefi zdi se mi, da ta dva, ki sta prispela včeraj, nista mlada za' konca. — Dobro, pa jim računajte dvojno ceno. * * * Nalezljiva bolezen. — SloS Jumbo iz cirkusa, kjer se pro-ducira skupina slonov, začne naenkrat kašljati. ŽivinozdraV-nik naroči, naj mu dajo steklenico konjaka. Drugi dan vpraša paznika, kako se počuti slori' — Prav dobro, gospod, zdaj ne kašlja več, pač pa kašljoaeni vec in zato škili. Kaj bi storil' v takem primeru, gospod ka»' did at? — Tudi jaz bi škilil, gospoJ proefsor. Oče že ve. — Mladi Moi'ic vpraša očeta: Čuj, očka, ali pravi ta bilanca, ali ta bilanc ■ — Bilanca je vendar žel1' skega spola, saj je navadfl0 potvorjena. :|s * :fc Pravljice in pravljice. — V' čitelj bere v šoli učencem Mv dersonove pravljice. Potem p*1 vpraša sinčka bogatega ba*1' kirja: — Kako se imenuje to, ka1 so se ljudje izmislili in kar P1' ma na sebi nič resničnega, verjetnega? — Temu se pravi priznanj' dohodnine, g. učitelj. •--—a1: Človeštvo ne propada, p*lC pa odmira, kar je v njem gnilfi' ga. In propada ttsti, ki zagovaf ja dekadenco. ..... ..-_..— -ž? TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE (93) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS i /< IT... ^SSStSSi. JM/v* Od Dacorja, brata Diane pcllucidarske vladarice, katero so imenovali zaradi njene lepote "krasno", in od Tanarja, Chakovega sina, ki sta bila oba kapitana in poveljnika ladij, je Tarzan ievedel, da so bili s svojim brodpvjem namenjeni da rešijo svojega vladarja, ki je bil vjet pri Korsarjih. Dolgo so se pripravljali, predno so našli pravo pot do dežele Korsar. "Sedaj," pravi Tanar, "bomo, kakor se meni zdi, kmalu pred glavnim korsarskim mestom." "Povej mi," vprašuje Tanar, "kako ste mislili rešiti našega vladarja, samo s to peščico mož ki jih imate?" "Nismo vsi tukaj," odgovori Tarzan. "Izgubili smo se od naših tovarišev. Kljub temu, nas res ni veliko, a upamo na drugo, ne na človeško moč, ki nam bo pomagala nri rešitvi." — Komaj je Tarzan to povedal Tanarju, se je zaslišal zunaj na krovu močan vrišč in krik. Vse je hotelo vedeti kaj neki ta krik pomeni in vse je drlo ven, da se prepriča kaj je. Vznemirjenje vseh je čedalje bolj naraščalo. Vsi vojščaki so nepremično gledali in kazali na neko točko na nebu in nekateri so celo namerili proti tej točki svoje orožje ter čakali v pripravljenosti. V .daljavi se je zaslišalo enakomerno močno brnenje, katerega sta slišala tudi Tarzan in Jason in ga spoznala kot brnenje zrakoplova 0-220, ki je nlul visoko nad njimi. Oni v zrakoplovu so tudi opazili brodovje, zato so se pričeli nižati. "To so naši prijatelji," kriči Jason k Ja. "To je naša ladja, o kateri sem ti pripovedoval," je povedal Tarzan Tanarju. Takoj je bilo razglašeno ostalim ladjam, da velikanska stvar ki'plove v ozračju ni velikanski "reptil" ampak zračna ladja, ki je prišla iz zunanjega sveta, da jim pomaga pri rešitvi njihovega vladarja Davida I., ki ie bil vjet pri Korsarjih. — Zrakoplov se je pa čedalje bolj nižal proti gladini jezera in ga sko-ral dosegel. DENARNE POŠILJATVE v Jugoslavijo, Italijo in vse druge države pošiljamo točno in j zanesljivo po dnevnem kurzu. Denar dobijo prejemniki po pošti direktno na dom brez odbitka. Ker se cene pogosto menjajo, računamo po cenah onega dneva, ko prejmemo denar. -Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 2.70---------- 100 Din Za $ 5. pošljite....? 5.75 Za $ 5.00________ 200 Din Za $10. pošljite....$10.85 Za $10.00_________ 400 Din Za $15. pošljite....$16.00 Za $12.25.....___ 500 Din Za $25. poš!jite....$26.00 Za $24.00..........1000 Din Za $40. pošljite....$41.25 Vsa pisma in poliljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, IL1" Četrtek, 21. junija 11)34 'AMEKi&AtfS&I SLOVENEC Straa 8 KAJ JE RESTRIKCiJA? Milwaukee, Wis. Lawndalsko glasilo z dne 29. maja je zopet doprineslo duhovite plodove naprednih možganov, ki so stalno izpostavljeni vremenskemu vplivu; silna vročina ki je parila tiste dni, je povzročila tudi silno zmedo na Lawndalu, ko so izobraženci brskali po slovarju ter iskali primernega izraza, ki naj bi vsaj deloma prikril tisto čudno svobodo, katero jim je moral raz-tolmačiti šele urednik "Am. Slovenca". Slednjič so jo vendarle našli ter privlekli na dan — bila je "restrikcija". Veseli te zmage so lopnili po katoliškem uredniku, ki jim je štreno zmešal in kateri ne da niti počenega groša za tisto svobodo, ki jo "na-predhjaki" tako širokoustno o-znanjajo. Ali je to kakšna svoboda, če je pa od zadaj "restrikcija," ki to svobodo pobija. Restrikcija pomeni po slovensko toliko, kolikor volu veriga za katero je priklenjen; lahko brca sem pa tja, lahko vrže svoje oči na desno in na levo, toda če le malo zine po dobi po gobcu —< to je restrikcija. Vsa čast uredniku "Am. Slovenca" za dolžnost, ki jo vrši kot katoličan in Slovenec, da opozarja in svari katoliško delavstvo posebno pa mladino pred to čudno in sumljivo rdečo svobodo! PROCESIJE IN RUSKA IZNAJDLJIVOST hočejo, naj si tolmačijo verske nauke vsak po svoje, ter se ne brigajo prav mnogo, da bi dvigale človeka k čednostim; medtem ko nam katoliška vera nalaga tudi dolžnosti, ki so posebno vam rdečkarjem v veliko nadlogo. Pravijo, da je tam v solnčni Californiji neka vera, ki ima po svojih "cerkvah" nametso stolov — gugalnice; "verniki" se tam gugajo in guncajo sem pa tja občudujoč udobnost naslanjačev; seveda je taka vera zelo komod, brezdvomno, da bi še vam rdečkarjem ugajala, ko nimate sploh nobene vere. Toda čemu se zaganjate ravno v tisto vero, ki je neizmerno koristnega in dobrega doprinesla v prid človeštva, medtem ko vi nimate za pokazati in dokazati ničesar; čemu blatite in sramotite škofa Jegliča, ki je bil nam Slovencem to, kar je bil v Belgiji kardinal Mercier — edini Slovenec, ki se je v tveganju svojega življenja, drznil pred "habsburgovci" in "bur-bonci" (kakor jih vi imenujete) dvigniti glas ter braniti člove-čanske pravice svojega naroda. Zakaj predbacivate slovenski duhovščini "jezuitsko zlobnost", ko mi vemo in vi prav dobro veste, kako je posebno slovenska duhovščina blažila in tešila vojno gorje po Slovenskem ter si prizadevala, da je razsvetljevala grozno temo črnih oblakov, ki so se tedaj zgrinjali nad Slovenci— a vi rdeči socialisti ste se pa po- SEDEM JIH NAŠLO SMRT V TEH RAZVALINAH da je več vredno potrpežljivo ga trpljenja in mi določil temu prejeti iz božjih rok udarce Nje- primerne, milosti, gove šibe in združeno s Kristu- | Verujem, da ima trpljenje som nositi križ, kot ozdraveti. svojo skrivnostno uteho in tolaž-Na velikem planišču pred lur- bo za onega, ki ga voljno sprej-ško cerkvijo je stnlb več slepih me in nosi. deklet in neki redovnik jih je I Verujem, da je trpljenje, ki vprašal: "Bi-li katera izmed vas ga prenašamo, združeno s Krite vsega srca hotela ostati pro- sfusovim trpljenjem najbolj u-stovol jno slepa, samo da bi Bog činkovito sredstvo za spreobr-j ozdravil zato drugo?" Dve tretji- njen je in rešenje duš. 'ni sta dvignili roko. To je srčno | Verujem, da je trpljenje po-junaštvo, ki se poraja v Lurdu roštvo božje ljubezni in zname-in to je pravi čudež božje milo-,nje, da nas hoče Bog prišteti sti. med izvoljence. V Lurdu se naučijo bolniki in j Verujem, da je trpljenje naj-zdravi moliti veroizpoved trp- bolj varna in ravna pot v nebesa. Ijenja: j Verujem, da bo trpljenje več- Verujem, da je trpljenje ena no poveličano. Amen. največjih milosti, ki jih Bog po- Dr. Lambert Ehrlich. deli človeku. _0_ Verujem, da trpljenje našo "Amer. Slovenec" je vez, ki dušo najbolj združi z Bogom. !nas druži, da se razkropljen: Verujem, da je Bog od večno-1 ^a tujci, ns izgubimo med sti odmeril število in težo moje-1 njimi._Rev. J Čeme. Ožgani ostanki potniškega aeroplana, ki jj nedavno treščil v neki vrh v Catskill gorovju v New Yorku, pri čemer je sedem oseb izgubilo življenje. ALI SE ŠE GODIJO VLVRDU? Armada bolnikov, ki roma vsako leto v Lurd, šteje 10— 15i000 ljudi, nosečih na svojem telesu takorekoč bedo človeštva v najrazličnejših in najstrašnejših oblikah. Zaupanje bolnikov torej ni padlo. — V dobi od 1882 do 1913 šteje pisatelj Ber-itrin v svojih seznamih povpreč- Tiste dni se je napredni gospodi zahotelo udrihati še na drugo plat; zmetali so na polico pravila, slovarje, svobodo in re-strikcijo ter se spravili nad procesije, ki jih ti "zabiti klerikalci" radi suše prirejajo ter v jadiko-vanju in zdihovanju čakajo križem rok, da jim piščeta sama v usta prilete, namesto da bi delali tako, kot to delajo v Rusiji, kjer so napovedali boj suši — z vodo; tudi čebrov in škafov jim ni treba vihteti, kakor jih.foiko naporno in mučno vihtijo ti "vraževerni klerikalci", ker so izumili ti iznajdljivi Rusi nove metode za namakanje razsušene zemlje; tja v Rusijo naj bi šli ti "zarukani cerkvenjaki" po vzgled, da bi se prepričali o ruski naprednosti. — A čemu ravno v Rusijo, ko pa imamo pred nosom Lawndale, ki nas menda dovolj jasno prepriča, kako izgleda v Rusiji; toda "izobražencem" ni bila ruska iznajdljivost tisti glavni predmet "napredne uslužnosti", s katero hočejo zakrknjenim klerikalcem postreči, ampak suša in procesija, ki je celo naprednjakom vrlo dobrodošla, ker iz nje črpajo svežega materijala za v "delavski" list, ki bi ne imel sploh kaj pisati, če teh zabith klerikalcev in procesij ne bi bilo. NAPREDNJASKA PAMET IN RAZJARJENI STALIN (MUŽIKI) Ampak v omenjenem "naprednem" glasilu je bil še drugi "hladilni balzam", ki ga je tukajšnja napredna federacija poslala lawndalski gospodi v okrepčilo; velike glave so sklicale "vele-važno" posvetovanje, ker pa "slučajno" ni bilo kaj sklepati o delavskih koristih, so "učeni" možje sklenili ter blagovolili razglasiti takole: "K nadlogam s katerimi smo Slovenci v Ameriki oblagodarjeni moramo prištevati tudi naše skrajno glupe klerikalne voditelje, katerim kot u-čencem Jegličeve šole manjka predvsem potrebnega znanja, posebno pa še potrebne inteligence." Stari zagrizeni škof Jeglič, ki se je klanjal Habsburgovcem in Burboncem; papež, Rim, slovenska duhovščina in urednik Am. Slovenca, radi katerega se je pravzaprav to posvetovanje vršilo, vse jim je zabito in zaruka-no. Vse druge vere so boljše, bolj liberalne, kakor je p& katoliška ... — To pa to — vam kaj radi verjamemo, kajti vse druge vere — razen katoliške — puste svoje vernike naj verjamejo kar tuhnili in skrili ter prepuščali ln() 150 ozdravljenj iGtno. Po voj slov. duhovščini, da je, v izpol-1 . nekaji časa ni bilo stalnih njevanju krščanske ljubezni do !zdravnikov v Lurdu, ki bi pre-bližnjega, nastavljala svoja pr-|iBkovali ozdravljenja. Toda ča- sa uprav do puškinih cevi j. Tedaj je bil čas, da bi se vi rdeč karji širokoustili, ko ste bili sa"' j^ti hv* L ur d u mi priča ter videli na vaše lastne oči, kako so "habsburgovci" in "burbonci" preganjali in izganjali zlasti slovensko duhovščino o kateri mora biti znana vam in nam cela vrsta imen izmed katerih se neizbrsno bleste: Dr. Ko-rošev, Rev. J. M. Trunk, pisatelj Meško itd. Toda vi ste tedaj zaprli vaša usta ter samo tu pa tam pomežiknili iz vašega brloga. Sedaj, ko lahko brezskrbno in nemoteno udrihate po teh junakih iz vojne dobe, pošiljate te "zabite" in "zarukane" klerikalce po vzgled v Rusijo, ko vi prav dobro veste, da so vaši "brhtni" in "kunštni" rdeči sodrugi mo- sopisje je poročalo o očtnih čudežih, ki so se godili v zadnjih Tako n. pr. je bila učiteljica Liza Delot iz Bulonja (Boulogne) v severni Franciji dne 31. julija 1926 hipoma ozdravljena od raka,'za katerim je hirala sko-ro 2 leti. Vojni invalid, Ahil Bililer, je prišel kot 171etni fant pod ruševine stavbe, ki jo je nemška bomba razdejala 1. 1918. Ocl ti- ganska snov, ki se silno fino giba in razvija. Boga, ki bi bil izven narave, ki bi bil svet ustvaril in vodil, ni!" Tako menijo materi-jalisti. S tisočerimi čudeži je Bog v Lurdu dokazal, da so to prazne izmošljotine. Zdravniki, znanstveniki, kemiki, fiziki* ki poznajo fizikalne zakone, so obnemeli pred neko neznano ,višjo silo, ki posega suvereno kot neodvisni tvorec, kot svobodni umski čini-telj smotreno v dogajanje narave. Zdaj prihaja letno 700 do in bolj živahno delujejo. Toda v Lurdu se ozdravljajo organske napake in sicer hipno. Pri ozdravljenju jetike nastane hipoma na tisoče novih stanic, pri ozdravljenju raka se uniči hipoma nešteto kvarnih stanic: tega nobena sugestija ne zmore.! Pri ozdravljenju zlomljenih kosti nastane hipoma nova snov, kal, pri celjenju ran novo tkivo. Ker je za delitev posamnih stanic treba več sekund in zato za večje staničje več tednov, je hipno organsko ozdravljenje izven mej sugestije ali naravnih možnosti sploh. Dr. Guinier, vseučil. profesor v Montpellieru, ki je bival skoro 40 let v počitnicah blizu Lurda priznavajo, da neka višja sila vodi pojave življenja in smrti in jih poljubno usmerja. Tako ču-stega je imel rano na nogi, 5 cm jdeži dokazujejo staro versko res-globoko in 1 cm široko, ki se je jnico, da je od začetka časov ne- 800 zdravnikov opazovat doga- in tam 0pae0val zdravljenja, je janij.a v Lurdu. Od 1. 1925. obsta-jizjavij. da je verska sugestija ja celo zdruštvo zdravnikov Na- ,ijrezuepešna pri bolnikih v Lur-še ljube Gospe Lurške, ki šteje idu_ «ponižni, ki nesebično prosi-720 članov iz raznih narodov in ;-0 za gV0j-e in drug;h zdravje, ali vestno proučava vsak posamezni igamo za mjiost srečne smrti, se slučaj bolezni in zdravljenja. Pr- 'ozdravljajo. Ne poznam slučaja, vovrstni strokovnjaki med njimi 'da bi bil bo]rijiCj je strastno in Globoko potrtih src naznanjamo vsem i?.aš'm ljubim sorodnikom, dragim prijateljem in vsem znancem tužno vest, da je Vsemogočni poklical od nas v večnost našo drago soprogo in ljubljeno mater, prevideno s ov. zakramenti za umirajoče, remesec (ROJ. VUSSII.IČ) rali odkuriti prav hitrih nog iz Rusije, ker so se zbali ravno te ruske iznajdljivosti, s katero se vi tako bahavo ponašate; ti rdeči "ubežniki" nam pripovedujejo, da niso Rusi samo iznašli metode za irigacijo, temveč, da so ruski mužiki že toliko napredovali, da so izumili "inštrument" za "vaganje" možganov; ko bi Stalin (mužiki) dal preiskati pamet teh širokoustnih slovenskih bahačev, bi z godrnjanjem pro našel, da vsi možgani, kar jih je bilo na tistem posvetovanju, ne odtehtajo pameti enega ščeneta; razjarjeni Stalin bi jih koj nato odposlal Hitlerju še na drugo operacijo. "Jednotar". Katoliški Slovenci, oglašajte svoje prireditve v "Amerlkan-Uem Slovencu"! venomer gnojila. Meseca julija 1. 1932. se je odpravil z romarji v Lurd in je šel 22. julija v kopel čudodelne vode. Občutil je hipoma silne bolečine, a ko je odvil ovoje z rane, je videl, da je rana popolnoma začel j ena. Vsi zdravniki so to potrdili. Takih primerov bi mogli našteti celo vrsto. Tako je 1. 1926. bila ozdravljena 22 letna mladenka od jetike, redovnica od ohromelosti hrbtenice, dve osebi od želodčnih turov itd. BOGr ALI MATERIJA? Že nad 70 let ustvarja Bog v Lurdu na priprošnjo bi. Device Marije, božje Matere, čudežne učinke, ki presegajo vse naravne zakone in s tem prodira babilonski stolp novodobnega oholega materijalizma. "Narava s svojimi zakoni je v sebi zaključen red, v katerega nikdo ne more posegati. Iz narave in snovi se je po notranjih zakonih razvilo vse življenje, nadalje tudi vsa naša ko najvišje, edinstveno bitje, ki je prvotni, vesoljni vzrok vsega stvarstva in ki kot svobodni ve-leum vse ureja. SUGESTIJA? "Manifestacije, procesije z lučkami ali bakljami, prepevanje nabožnih pesmi, vnanji sijaj vsega cerkvenega aparata, umetna razsvetljava cerkva in drugih prostorov, obešene berglje pred votlino Matere božje: to in marsikaj še vdihnejo ljudstvu neko versko vzhičenost in blaznost, da moli z razprostrtimi rokami, da kliče in vpije glasno po čudežu in ta nervozna razgibanost vpliva na mišice, živce, krvni obtok, vegetativno življenje", — burno klical, ozdravljen . . . Sugestija je otroška bajka in ne dela časti brezvercem, ki v svoji zadregi ne najdejo drugega izhoda. V Lurdu se predvsem ozdrav-jajo tuberkuloza, turi, rak, otekline, rane, do katerih je sugestija brezuspešna." BOŽJA SKRIVNOST LURDA Napačno gledajo na Lurd oni, ki iščejo in vidijo tam same čudeže. "2e tretji dan sem tu in Še ni nobenega čudeža," je vzkliknila neka naivna francoska gospodična v Lurdu! Mnogi iščejo tam senzacijo. Toda Brezmadežna je izročila sveti Bernardki drugo poslanstvo za svet. "Pokora, pokora", tako ji je zaklicala; veliko naj se moli, cerkev naj se gradi in procesije naj pridejo v Lurd. Tako je povedala Ber-nardka po Marijinem naročilu župniku Peyramalu. Ko se je Brezmadežna sv. Bernardki zadnjič prikazala, ji je dejala: "Ne obljubim ti, da te bom osrečila na tem svetu, pač pa na onem." ZNATEN PRIRASTEK K DRUŽINI tako skušajo nekateri odpraviti lurške čudeže. — Toda sugestija, ki je v tem, da kdo prenese na drugega svoje misli, svojo voljo, svoje hotenje, deluje kvečjemu na boljšo funkcijo živčevja; kakor n. pr. pri električni napravi j Bistvo katolicizma je vprav stikalo upostavi stik, da tok ne- jpokora, trpljenje, samozataja za miselnost; saj to, kar imenuje- motoma kroži, tako sugestija tu- J sebe in za druge; kdor tega ne mo dušo, ni drugega kot mož-|di usposobi živce, da bolj točno razume, nikdar ne bo pravi katoličan. Lurd, veliko žarišče katolicizma, potrjuje v posebni meri te temeljne smernice katolicizma__Čudeži so drugotnega pomena, ker služijo le v potrdilo glavne katoliške resnice. Kdor torej išče v Lurdu le neštetih čudežev, bi. zgrešil božjo misel. Razočaran mora biti, ko vidi, da se vrača lfetno 90 odstotkov neo-zdravljenih iz Lurda. — Lurd, je predvsem čudežno zdravilišče duš. Motno človeško oko ne vidi, koliko stotisoč duš je našlo tam uteho svojim dušnim boleznim, koliko utrujenih, potrtih src je bilo tam dvignjenih, koliko slabotnih in strtih je našlo tam novih moči in energij za hovo žviljenje, koliko duš se je tam odločilo za heroične žrtve . . . Tisoči tam niso bili ozdravljeni na telesu, a kljub temu se vrnejo 30letna Mrs. L. Wycoff iz Sac City, Ia., s svojimi četVorčki, katerim je nedavno dala živ- potolaženi, uganili so tam naj-ljenje. V družini je bilo že prej pet otrok. Oče je delavec, ki zasluži na teden $16. globljo skfivnost božjega Srca: v petek dne 8. junija ob 3. uri popoldne 1934. v bolnišnici vViilard Francis. Pokojna je bila rojena 31. marca 1370. v vasi Sveržaki pri Metliki, v Belokrajini. V Ameriki je bivala nad 44 let in. je bila ves čas vzorna in verna slovenska žerta in mati. Njen pogreb se je vršil V torek dne 12. junija iz hiie žalosti v cerkev sv. Štefana in odtamkaj na pokopališče Resurrection, kjer je položena k večnemu počitku. Tem potom želimo izraziti našo prisrčno zahvalo vsem našim blagim sorodnikom, prijateljem in znancem za vse, karkoli je kdo za pokojnico storil, bodisi za časa njene mučtte bolezni, ko so jo obiskavali preje doma in v bolnišnici ter jo tolažil'', bodisi ob času njene smrti, ko je ležala na mrtvaškem odru, ko so jo neprestano velike mhožice, ki so jo poznale obiskovale in prihajate kropit, kakor iskrena hvala vsem onim, ki so prispeli h pogrebni sV. maši in ki so spremili pokojnico na zadnji poti na pokopališče. Vsem najlepša in najprisrčnejša zahvnla. Posebno zahvalo pa smo dolžni izraziti prež. duhovščini kot Rev. Father A. Urankarju, župniku in pomož. župniku Father Jbsephu Čagran, za njihova dušna tolažila v času bolezni in za podelitev sv. popotnice pokojni ter za lepe pogrebne obrede. Iskrena hvala Rev. Leonardu, GSB., župniku cerkve sv. Paula in Rev. Ernestu, OSB., pomož. župniku od sv. Pattla, ki sta pomagala pri pogrebni sv. maši. Iskrena hvala tudi r.taremu prijatelju naše družine preč. g. Johnu Plevniltu, duhovnemu vodju KSKJ. in slOv, župniku sv. Jožefa v Jolietu, ker so prišli na pogreb. Lepa hvala tudi pevovodju cerkv. zbora Adrije za lepo petje pri pogrebni maši. Dalje najlepša hvala vsem, ki so poklonili venee in cvetlice na krsto pokojne. Ti so: Društvo Krščanskih žena in mater; dr. Marije Pomagaj, štev. 78, KSKJ.; dr. Katoliških Borštnaric. štev. 826; dr. sv. Mohorja; glavne uradnice Slov. ženske zveze; Lawn-dale Car House; Kedzie Car House; družina Anna. Delly.; družina Math Kremesec; družina Joseph Kremesec; družina Anton Kre-mesec; druž. Hickey; družina Ladny; družina Schultz: Girl Scout Troop št. 122; družina Bizjak; družina John Gottlieb; Employees od U. Si Tobacco Co; in Chas, Loeffler 111. Packing Co. Najlepšo zahvalo izražamo tudi vsem onim, ki so naklonili in naročili za pokojno duhovne šopke sv. maše. Ti so: Družina Peter Kure; družina John Jerich; družina John Sever; družina Louis Viirt&f; družina Ivan Račič; družina John Chernieh; ga. Vuksinič; ga, Elizabeta Kordeš; družina Nick Zunich; dr. Katoliških Borštnaric, štev. 826; družina Wm. J. Schwartz; družina Geo. Sagadin; družina Louis Duller; družina Frank Grill; družina Math Grill; gdč. Jennie Vidmar; družina Anton Gregorich, st.; ga. G. Grego-rich: ga. A. Šinkovec; ga. Bara Kramer; Neimenovana; g. M. Dp-monic; g* Jas. James; družina John Mutz iz Jolieta; družine Se-tina in Erjavec iz Jolieta; družina Frank Vidic iz Jolieta; družina Louis železnikar iz Toliet; družina John N. Pasdertz iz Jolieta; ga. John Vidmar; družina Frank Kosmach; gdč. Mary in Annie Boncha; družina Carl Boncha; družina Fr. Vidmar, gdč. Jennie Slabe; ga. Rose Banich; g. Leroy Basha; g. Marion Thomas; »a. Justina Cieblinski; ga. Fr. Boršnik; ga. Mary Ilabjan; družina Frank Sehonta; družina Fr. Roblek; družina John Fale, Sr.; družina Anton Tomazin; družina John Stayer: podr. Slov. ženske zveze št. 2: družina A. Horvath; družina Pr. Papež; druž. Nick Si-mec; dr. Kršč. žena in mater; družina Joseph Perko; ga. Judnich; družina Peter Prah, st.; g. John Kosmach; družina John Fabian; družina Simon Šinkovec; družina Fr. Kržičnik; družina John Ps-trovčič; ga. Margaret Petrovčič: družina Jožef Zupančič; družina Fred. Lah; družina M. Kavčič; William in Dorothy Fabian; družinaJbhrt Kosmach, ml.; ga. A. Woltanan; gdč. T. Woltman; družina Dreiling; družina John Grafen; družina Fr. Preželi; družina Bernard Muth; družina John Hock; družina Leo Turjovec; družina Frank Primožič; družina Anton Bogolin; družina Math Vide-! tich; ga. Rose Markovec; družina Martin Miller; družina John Mlakar; družina M. Kutin; g. Robert Kramer; družina Math Kremesec; družina Jos. Kremesec in družina Anton Kremesec. Izražamo tudi najlepšo zahvalo vsem nosilkam krste, kakor tudi društvene uradnice za lepe društvene obrede, ki so jih imele pri odprtem grobu pokojniee. Najlepša zahvala tudi vrlemu po-grebniku Bernardu Muth, ki je imel v oskrbi pogreb in vse opravil ter1 nam dal najboljšo postrežbo. Končno hvala vsem še enkrat in ako se ie slučajno prezrlo kako ime, naj se nam sporoči, da to popravimo, ker se v teh dnevih naše velike žalosti nismo marsikaj zavedali vsled žalosti in potrtosti. Še enkrat vsem najprisrčnejša zahvala za vse. Tebi draga soproga in ljubljena mati, pa žslimr> večni mir ;n pokoj! Dobro se zavedamo kaj smo imeli v Tebi in to da ;rno zgubili Tebe je za vse nas nenadomestljiva zguba. Ti si Sfrela za nas in za nas si se izživela. Spavai draaa soproga in mati v Bogu od truda, težav in trpljenja, ki Ti ga je nalagalo življenje, dokler se ne snidemo tam gori nad zvezdami, kakor nam govori sv. Križ. Zvon — ie zbudil se v zvoniku, Ko si večno Ti zaspala. Pod večnim solncem ni ga -'eka, ... Pod milim nebom ni človeka, Da Tvojih naukov zbriše sled: . Odmev ie božjih nam besed. Kristus Tvoie bo vstajenje. Ko zacvcte večni vrt. Žalujoči ostali; MARTIN KREMESEC, soprog; TOHN in LOUIS, sinova; MARY, ANNIE in MOLLY, h:er:. Chicago, 111. dne 18. junija 1034: Stran 4 •AMERIKANSKI SLOVENEC' ZAMETENE STOPINJE SpiscU HENRY BORDEAUX Prevela KRISTA HAFNER "Tako! Se sedaj Se bojiš?" "Ne! Ker ste Vi pri meni." "Tudi ne, če bi ti rekel, da spustiš mojo roko? . . ." In Silvija je stala tik prepada; ni se genila niti ni z očmi trenila. Malo se je tresla, toda kaj zato! Razumela je, da gre za resno stvar, ki je pač vredna, da ne kriči, da ne zbeži. Ni vedela, da je bila v tem hipu ko njena rajna mati. Oče jo je odnesel na rokah, Ma^k Romenay in Julka pa sta ploskala. "Zelo si pogumna." Obrnil se je h gospodični Waldheimovi in trdo dostavil: "Kaj niste tega vedeli? Ničesar ne razumete." Po tem prizoru je zavelo nekaj hladnega v družbi. Niso malicali na travi, ampak so se takoj vrnili. Ob povratku Mihael Monestier in Irma Waldheim nista bila več zaročenca. Ena kretnja je zadostovala, da sta spoznala, kaj sta drug drugemu: tujca. * * * Julko je ta dogodek razburil in ko so prišli dopiov, je takoj pripovedovala materi: "Silvin očka je natepel zlobno Nemko, ki je hotela vreči Silvo v prepad." Mark je popravil povest in potem je prišel čas, da odide. V pričakovanju sladkosti je mineval dan kakor eden od onih jesenskih, ko čaka/no od ure do ure, da bo solnce posijalo skozi oblake, ki pokrivajo nebo, pa se znoči, preden se je solnce prikazalo. "Kdaj zopet pridete?" je boječe vprašala Tereza. Ah! Če bi bila rekla: "Zakaj že odhajate?" Toda ni ga skušala pridržati. Odslej se je ko krščenica podvrgla bodočnosti. "Ne vem še, kdaj se vrnem. Prav kmalu, s«veda!" "In kaj nameravate z nama?" Ob tem preprostem vprašanju je čutila, da ji je rdečica zalila obraz prav do ušes. Tako rada bi bila vedela, kdaj se bo zopet vrnila na svoj dom. Doslej se ji je zdela njena usoda neodločena. "Nu, da!" je razlagal Mark. "Nekaj časa o-staneta lahko še tu." "Pripravljena sem na pot." "Ko bo nastopilo slabo vreme, se bosta vrnili v Pariz." "V Pariz!' je nežno zašepetala. "Da! Mati Vam; bo delala druščino za čas moje odsotnosti." "Torej boste odšli z doma?" "Zimo bom preživel v Rusiji." "In me ne boste vzeli s seboj ?" "Pomislite vendar, Tereza! Zima je tam prehuda." "Oh!" Ni skušala ugovarjati, toda zdaj je vendar doumela, česar si doslej ni hotela priznati: da je bilo odpuščenje na Svetem Bernardu le mrtva črka. In kakor po tovariševi smrti na ledeniku Proz je tudi zdaj občutila grozno, neskončno samoto. Strastno je poklicala Julko, ki se je igrala na balkonu, in jo pritisnila k sebi, kakor bi se bala, da ji je ne bi kdo vzel. Njen krik mu je šel do mozga. Komaj je izpustila hčerko, že jo je vzel Mark v naročje in je na njenih svežih licih iskal Terezine poljube. V skupni zbeganosti sta begala za živo, trajno vezjo svoje nekdanje ljubezni. * * * En sam otrok je zadoščal, da je razdrl zaroko Mihaela Monestier j a. Bo li Julka zadosti močna, da premaga v njunih srcih spomin, ki ju loči? . . . V. Waldheimovi so zapustili hotel drugi dan po prepiru na Jamanu. Mihael Monestier je gledal skozi okno lepo Irmo, ko je odhajala. Upal je, da se bo na vrtu obrnila, in morda bi ga bilo to omehčalo. Toda plemenski ponos tega ni dovolil. Kmalu nato se je vlak odpeljal: vse je bilo končano, tako hitro in tako hudo. Takoj je šel trkat na vrata gospe Romerfaye-ve in razburjen ji je govoril o Silvini materi, ki jo je tako zgodaj izgubil in za katero ne bo nikoli več iskal nadomestila. Nova bolečina mu je odprla staro rano v srcu, in ker ga je zaročenka zapustila, je zopet živeje občutil bližino svoje mrtve žene in goreče je mislil nanjo. Tereza ga je obzirno skušala pomiriti, in tako se je navadil, da je prihajal k njej, kadar je bil žalosten, in ji je vse zaupal. Slednjič je razumel — čas napravi vse —•, kakšno Kalvarijo je prehodila, in sladko mu je bilo, da je svoje ljubezenske bolečine zaupal ženi, ki je toliko trpela zaradi ljubezni. Ona sama se je bila privadila njegovim čustvenim izbruhom in brez previdnosti se je ozirala nazaj v preteklost, kakor se je Julka igrala s tem, da se je sklanjala nad breznom: nihče pa ji ni nudil roke, ker Marka ni bilo pri njej. Nikoli si ni upala omeniti lastne žaloigre, toda ta molk je večkrat postajal nevaren. In medtem, ko ji je oni pel kar litanije o svoji žalosti, se ji je zdelo, da sliši iz dalje himno Andreja Noransa kakor prepovedano godbo. Ko je ostala sama, se je obtoževala svojih slabosti. Tako so jo polagoma čustva premagala in ji zavajala nedoločne misli, bojevala se je sredi nasprotujočih si sil. Želela si je miru, hrepenela je po počitku na svojem domu; radi nežne zaupnosti enega samega moža pa je bila vsa zbegana. Oh, zakaj ni tu njega, ki ga čaka, od katerega pričakuje pomoči, ki jo je prejel ranjeno in vso trepetajočo v objem smrti? . . . * * * Se nekaj je zvišalo njeno razburjenost, njeno bolest. Nekega dne se je pripeljal iz Oberlan-da voz in izložil v Cauxu Edmunda de Baulaine in Maneto Durban. Nič nista bila podobna potnikoma, pač pa dvema ubežnikoma, ki sta v naglici spravila svoje stvari skupaj. Pravkar sta bila v Avantsu, ko se je Manetin mož pripeljal tja z vso družino. Kakšno svidenje v tem gorskem hotelu. Takoj sta se odločila, da ube-žita. Caux ni oddaljen; zato sta sklenila, da se nastanita tam. Caux je razsežen in brezbarven; tam se vsakdo lahko skrije. In v hipu, ko sta odhajala, je nesrečnica opazila svojega odraslega, cvetočega in veselega sina, ki je stal komaj nekaj korakov proč od nje, jo gledal in je ni spoznal. Sama pred seboj in zlasti še pred ljudstvom sta igrala veseloigro ljubezni. Kadar pa sta bila ločena, je bil vsakdo izmed njiju naveličan in se mu je ta ljubezen skoraj zastudila. Tereza je srečala mlado ženo na hodniku in presenetila jo je njena utrujena hoja in drobni, brezbrižni obraz. Prejšnje čase jo je bila spoznala v družbi, vendar pa ni občevala z njo. Dobro se je še spominjala, kakšno pohujšanje je nastalo ob njenem begu: "Kako? Da je mala Maneta tako zaljubljena? — Kdo bi si bil kaj takega mislil! -— Kakšna domišljavost! — Cemu neki te dogodivščine, ko pa se v Parizu lahko vse mirno in udobno reši! — In jaz sem mislil, kako je njen mož uslužen! — Boste videli,, da jo bo sprejel nazaj. (Dalje prih.) Lepe tiskovine napravijo na vsakogar najboljši utis. - Naša tiskarna izdeluje že 15 let tiskovine vseh vrst, za trgovce, društva in jednote. Izdelujemo lepe lične vizitke, pisemski papir, kuverte, vse vrste društvene vplačilne knjižice in sploh vse tiskovine, ki si jih kdo želi. Kadarkoli naročate tiskovine vprašajte tudi nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. TISKARNA Amerikanski Slovenec Andrej Tomec: DODATEK K 'MISLIM K RAZPRAVI' priobčene v št. 81—86 A. S. 184$ W. Cermak Road, Chicago, Illinois (Konec.) Če je taka mladina za narodnost izgubljena, naj bo, saj ne bo zgubljena za vero in versko se naj izobrazi, versko vzgoji v jeziku, katerega mladina razume ali bolje razume. Če človek obleko zgubi, je še sreča, da si vsaj življenje reši. Ali naj bi človek radi obleke življenje zgubil? Ali naj radi narodnosti pa človek ostane brez vere? Boljše je biti veren katoličan, kakor pa brezveren Slovenec. Seveda duhovščina ne odobrava potujčevanja slovenske mladine od strani nje lastnih staršev, toda ko pa je mladina nevešča slovenskega jezika, jo morajo duhovniki poučevati v verskih resnicah v angleškem jeziku in morajo rabiti v slovenskih cerkvah poleg slovenščine tudi angleščino. Saj tudi katoliška cerkev sprejema v svoje naročje nezakonske otroke, pa s tem ni rečeno, da Cerkev odobrava porode otrok izven zakona. So pa poleg tega tudi slovenske cerkve, v katere zahajajo tujci, ki našega jezika ne razu-. mejo, ali vsaj ne tako, kot angleškega, kot n. pr. je slovenska cerkev sv.Terezije v Johns-townu, Pa. V to cerkev zahajajo ljudje vseh narodnosti v Johnstownu, posebno Slovani, in naravno je, da se jim mora postreči v dušnem oziru v dveh jezikih, v slovenskem in angleškem. Vendar pa mora, kakor v tej cerkvi, tako tudi v vsaki drugi slovenski cerkvi prevladovati pravi slovenski značaj, da je cerkev kljub rabi angleščine v njej še vedno prava slovenska cerkev, pa magari če bi veliko več spadalo v njo tujcev kot Slovencev. Če Slovenci ustanovijo župnijo in postavijo cerkev, morajo biti tujci le gostje nje, a ne gospodarji. In voditelj župnije, župnik, je v prvi vrsti poklican skrbeti za Slovence, za Slovence je v prvi vrsti odgovoren in mu mora biti za enega Slovenca več kot za pet tujcev, kakor je tudi drugim za enega svojih več, kot za pet Slovencev. Cul sem o nekemj incidentu v neki slovenski župniji, ki je nastal med župnikom in med nekaterimi njegovimi za župnijo, vero in narodnost najbolj vnetimi župljani, radi narodnosti ozir. angleščine in tujcev v slovenski cerkvi. Ne gre tu za to, kdo je imel pri tem prav, ali župnik ali farani, ali morda vsak nekaj. Resnica pa je, da niso vselej in povsod samo ljudje krivi, da pride med njim in farani do nesporazuma, če še ne do kaj hujšega. Seveda je resnica, da kot vsakdo, tako tudi duhovniki bolj razumejo svoj posel, kakor drugi ljudje. Toda druga resnica je pa tudi, da ljudje bolj razumejo in poznajo ljudi in njih težnje, njihove misli in mnenje, kot duhovniki, in so bolj informirani o vsem, kaj se med ljudmi -godi in kaj ljudem ugaja in kaj ne, s čim so1 zadovoljni in s čim ne, kakor pa duhovniki, ker se pred njimi ljudje tako ne ra-zodenejo, kakor se med seboj, ko si med seboj vse eden drugemu povedo in zaupajo. Zato pa je zelo slabo, če ne vlada med duhovnikom in ljudmi prijateljstvo in medsebojno jzaupanje in sloga. To je usodno za župnijo in versko življenje v njej in to boli versko in narodno čuteče srce. Kar pa je v eni župniji mogoče, to je mogoče tudi v drugi župniji. In to, da bi po naših slovenskih župnijah do kaj takega ne prišlo, da bi duhovniki in farani se med seboj sporazumeli v vsem in eden drugemu svoje stališče pojasnili, je mene nagnilo, da sem zopet prijel za pero in se ponovno o-glasil k "Razpravi", da javno povem, kaj je slabo za našo narodno in versko stvar obenem in kako bi se dalo temu odpomoči. Da se en skupni element, katerega tvorimo mi katoličani in duhovniki, nikdar ne razcepi v dva elementa ali tabora, zato mora biti nas vseh največja skrb. Naj le ljudje pazijo na red v župniji ni pri cerkvi in pravilno ravnanje, in s tem pomagajo župniku, — kje pa naj pričakujemo in zahtevamo reda in pravilnega ravnanja, če ne v župniji in pri cerkvi? Kadar pa gre za kako veliko reč, radi katere se ne more in ne sme molčati, v takem slučaju pa rraj bo duhovnik, naj bo župnik prva oseba, kateri se naj vsakdo pritoži, pove svoje misli, svoje skrbi, razodene, jkaj ga teži, o čem dvomi, da bi |bilo tako prav, pove svoje mnenje, svojo sodbo, in se z njim najprej posvetuje. Kajti večkrat se zgodi, da so le navidezni vzroki, pa povzročajo razburjenje. Duhovniki naj bi bili pa tudi prijazni, potrpežljivi do onih, ki se za kaj pri njih pritožijo v prilog dobre stvari, pa če bi tudi bili v zmoti — oni vendarle mislijo, da imajo prav. Saj bi vsak duhovnik moral biti le vesel, če vidi, da se ljudje brigajo ne le za to, kar je pravo, temveč za vse, kar za pravo smatrajo, kajti komur ni mar za vse, kar smatra za prav, mu ni tudi mar za to, kar je tudi v resnici prav. Kdor je vnet za dobro in pravo, je zmeraj vnet za dobro in pravo tudi takrat, ko je v zmoti. Da se pa človek moti, je pa pripisovati le nesreči in okolnosti, a ne namenu človeka, kateri se moti. Če bi pa vedeli, kdaj se motimo, bi §e sploh ne motili. Ali je oni kriv samomora, ki v veri in prepričanju, da pije zdravilo, pa po pomoti in po nesreči izpije strup, ki ga umori? Pač pa greši oni, ki ima samomorilni namen in misleč, da pije strup, pa pije, kar ni strup in se ne zastrupi in ne umori. Duhovniki, ali ni bolje, da vam povemo svoje misli in mnenje, dvome, skrbi, načrte in vi pa nam, da se tako sporazumemo, zbližamo in zedinimo, kot pa, da bi živeli v dvomih, v nevolji, nejasnosti, v sumničenju, v napačni sodbi eden drugega? Vsaka žalitev narodnega čuta od strani cerkve in duhovnikov, bi, če bi se zgodila, dvakrat, trikrat hujše bolela, in duhovniki, ki morajo že po svojem stanu biti vsem vse, morejo človeku vsekati rano, katera 'se nikdar ne zaceli in mu utegnejo vzeti vso moč, voljo in veselje do dela in žrtev za dobro stvar, mu omajati spoštovanje in zaupanje do duhovnikov, mu omajati vero, če nima posebno trdne in ga sploh odbiti od cerkve. Srce ni igrača.— Je že tako, da za žalitev in krivico od drugih ljudi, posebno od brezvercev, se še zmenimo ne, med tem, ko, če pi*ide od strani duhovnika, pa zelo skeli. Kot sredstvo in pripomoček k daljni ohranitvi našega jezika v Ameriki, bi bila tudi gojitev narodne zavesti potom mladinskih pevskih zborov, gledaliških predstav in potom slovenskih filmov, n. pr. onih Mr. A. Grdine, potom katerih bi slovenska mladina spoznala in vzljubila našo lepo slovensko domovino in z njo vred lepi naš materni jezik. Ko pa kljub vsemu našega slovenskega jezika ne moremo v Ameriki trajno ohraniti, moremo pa trajno ohraniti drugo našo še dražjo svetinjo, sv. ve- Četrtek, 21. junija 1934 ro. Zato pa skrbimo za ta naš prvi najdražji zaklad, naše največje bogastvo, da tega o-hranimo; temu pa ne preti pogin kot naši narodnosti. Sv. vera ima bodočnost, bo ostala vse dni do konca sveta po vsem svetu. In ta sv. vera naj nas, kakor v vseh drugih bridkostih življenja, zasebnih in skupnih, tolaži in krepi tudi v bridkosti radi zgube in smrti našega tako dragega in milega nam slovenskega jezika. Potem naj nas tolaži misel, da bo zadnja slovenska beseda, ki se bo še čula v Ameriki, izzvenela v slavo Stvarnika, brez katerega volje se nič ne zgodi in tako tudi ne konca slovenskega jezika ne bo brez njegove volje. Zatoi se, kakor v vsem drugem, tako tudi v bridkosti radi smrti naše narodnosti vdajmo v voljo božjo. Storimo pa obenem vse, kolikor in dokler je v naši moči za podaljšanje življenja naše narodnosti. Kar pa ne moremo storiti ozir. preprečiti, to pa prepustimo Bogu. Veselimo se pa še našega narodnega življenja zdaj, dokler ga še imamo. Veseli bodimo tembolj, ker se nam pa smrti druge naše še dražje svetinje, sv. vere, ni treba bati. Dokler pa le moremo, obdržimo, ohranimo našo slovenščino, saj za angleščino bo še veliko časa, za slovenščino pa malo, malo. Naj ne bo naše geslo: Vse za vei'o, tudi ne: Vse za narodnost — temveč naše geslo bodi: Vse za vero in narodnost! Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis., Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 85 — Res. 4080-W "Dnevi v Bogu" je ime zelo primerni molitveni knjižici žepne oblike. — Ta knjižica ima za vsak dan v letu primerno kratko molitev, s katero se Bogu vdane duše priporočajo Milosti Božji vsaki dan. — Eno minuto, dve, vzame, da prečitaš kratko dnevno priporočilno molitev. — To je knjižica za stare in mlade in vsak jo je vesel, ki jo dobi v roke. — Nabavite si jo tudi vi čimpreje, ker veseli jo bote tudi vi. Knjižica stane lepo vezana v platno: Zlata obreza, lepo vezana ..................$1.25 Rudeča ali plava obreza...................... 85c Naročilom priložite potrebni znesek in pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd STREET CHICAGO, ILL. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"! Novi zemljevid Jugoslavije razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugoslavije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase istega naročili, ga bodo te dni prejeli po pošti. —Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne poznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c, in 8e naroča od Knjigama Amer. Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, 111. V uradu "Amer. Slovenca" -lahko kupite Money Ordre od American Express Company; -lahko pošljete denar v stari kraj po dnevnem kurzu; -lahko plačate vaše račune za luč in plin; -lahko dobite raznovrstne informacije kot: potovanju v stari kraj, ali kamorkoli, in —o dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj iz starega kraja; —o dobavi potnih listov, bodisi jugoslovanskih ali ameriških; —izdelujemo vsa notarska dela za tu in stari kraj, Se priporočamo! kakor tudi prestave na slovenski in angleški jezik Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd ST., CHICAGO, ILL. TELEFON ZA LJUDI, KI LJU-BIJOi UDOBNOST Angleški tehniki so iznašli telefon, ki podpira lenobo. Oseba, ki govori po telefonu, lahko mirno sedi v svojem naslanjaču, ki je oddaljen od aparata do dva metra. Zvočnik skrbi za to, da se govori dobro slišijo. Novi telefon se izdeluje že v množinah in pride kmalu na