189
trikrat na leto v semenj. Tako so se torej Korejci zaprli in so bili zaprti 300 let. Pred tridesetimi leti pa so jeli trkati"na korejske duri razni evropski preiskovalci ter niso odnehali preje, da so Korejci morali dvigniti svoj zastor in tedaj se je pokazala v deeli marsikaka posebnost.
V zaprti korejski deeli je vladala needinost med rodovi. Ljudstvo je razdeljeno v plemie, svobodne in sunje. Korejski malikovalski duhovniki so pri svojcih na jako slabem glasu, e niso kaki preroki" ali vedeevalci". Izjemo delajo v tem oziru samo vojaki^duhovni", ki stanujejo po hribih okrog glavnega korejskega mesta Soula. Mimogrede bodi omenjeno, daje to mesto jako zanemarjeno, ter ni nikakor podobno kakemu evropskemu mestu. Ljudje
Korejci.
stanujejo v ilovnatih in s slamo kritih hiah. Tudi uradniki na Korejskem ne vivajo nikake asti in so jako slabo plaani, zato pa izkoriajo revno in bedno ljudstvo, ki kaj malo pridela na veinoma kamniti zemlji.
Deelo vlada zdaj cesar do lanskega leta se je imenoval kralj. Ljudstvu je strogo prepovedano imenovati cesarjevo ime; ele po njegovi smrti ga sme zvati imenoma. Kralj je strogo vladal svoje ljudstvo. Vsak veer so goreli po gorah kresovi, ki so naznanjali v glavno mesto, se li deeli blia sovranik in e je v deeli sami mir ali ne.
Korejec je pravi original v svoji noi. Nosi debele nogavice, iroke hlae, jopi in po vrhu srajci podobno suknjo. Klobuk mu je visok in toliko ozek,
da ga mora imeti privezanega na glavi. Odlini Korejci pa nosijo klobuke s irokimi, ravnimi krajci. Kadar gre Korejec na kako slavnost, tedaj nikdar ne oblee samo ene obleke, marve oblee hlae na hlae, jopi na jopi in ez e suknjo na suknjo. Korejska hia je majhna, ilovnata in s slamo krita. V hii sami ni pei; v kleti imajo kuhinjo in pod hio je napeljan rov, po katerem odhaja dim; tako si Korejec greje svojo hio. Okna ima zalepljena z oljnatim papirjem. Sploh se rabi papir na Koreji za najrazlineje potrebe. Porabljajo ga do-malega za vse: za obleko, revlje, e celo posodo delajo iz njega; po tleh ga polagajo kakor pri nas linolej.
Sodie na Koreji je jako strogo; natezalnica je e v rabi; zakon pa veinoma kaznuje s smrtno kaznijo. Rodbina je na Koreji kaj obsena najbolj oddaljeni sorodniki pripadajo isti rodbini. Za vsakega sorodnika in ob vsaki uri so odprta gostoljubna vrata v korejski hii. Najlepa ednost Korejcev je ljubezen stariev. Ubogljivi otroci so za zmeraj odproeni davka. ena je brezpravna; Korejec tako malo spotuje eno, da deklicam ne daje nikakih imen; brez imena je potem tudi ena . . . Korejci neki ljubijo glasbo, ali sosebno so strastni igravci. Igrajo pa domino in ah. Tudi odrasli Korejci spuajo pri igraah v zrak papirnate zmaje... J. D.
Kant in protestan-tovstvo. Radi oitajo katoliki cerkvi, da omejuje svobodno znanstveno raziskovanje. udno, da tega ne oitajo protestantizmu, ki se je e vekrat pokazal v tem oziru nestrpnega in nedoslednega. Ko je izdal kraljevski filozof svojo knjigo Religion innerhalb der reinen Vernunft", je izel 1. 1794. kabinetni ukaz, ki je karal Kanta in mu oital,,da poniuje kranstvo. Kantu se prepoveduje, da ne sme o tej tvarini ve predavati. Ta kabinetni ukaz je provzroil minister WoIlner, bivi protestan-tovski pridigar. Kant se je zagovarjal v posebnem spisu, v katerem obljubuje, da se bo v svojih predavanjih izogibal vsakaterih izjav o verskih stvareh. Ko je umrl Friderik Viljem II., kateremu je bil Kant to obljubil, je pa mislil, da ga ve ne vee obljuba, in je zopet predaval o verskih stvareh po svojih
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si