TRST, nedelja 30. decembra 1956
Leto XII. ■ Št. 297 (3535)
PRIMORSKI DHEVNIK
Cena 30 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94-638, 93-808. 37-338
UREDNIŠTVO:	UL,. MONTECCH1 St. 6, II, nad. — TELEFON 93-808 IN 98-838 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Tel.
ŠL 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico MI.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 80. finantno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej: Četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. FL •	zaiožt>a	Slovenije,
Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega tnozemsk ga t ’	.	,,sl{	ozOZ-Trst
Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 . izdala Založništvo tržašk g	.______________________
POZIV GORIŠKE SKGZ SLOVENSKI JAVNOSTI
Sinoči se j« sestal na izredni seji izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodhrske zveze v Gorici, ki je v zvezi z vznemirljivimi vestmi v časopisju in po radiu, proučil vprašanje zakonodaje slovenskih šol, o katerem je razpravljala italijanska vlada na svoji seji 28. decembra 1956. O seji je bilo izdano znano uradno poročilo.
V zvezi s tem poročilom je odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze naslovil sledeči proglas na Slovence v Italiji:
ttlzvršni odbor SKGZ ugotavlja, da predstavlja sklep ministrskega sveta kršitev črke in duha ustave in teptanje osnovnih pravic slovenske manjšine v Italiji.
Zakonski osnutek, ki ga je sprejela vlada, in ki ga hoče predstaviti parlamentu v odobritev, je
1. v popolnem nasprotju z zahtevami slovenske manjšine v Italiji, ker se z ustanovitvijo vzporednih tečajev v slovenščini odreka slovenskim šolam sleherna avtonomija, ki je potrebna za pravilen razvoj slovenskega šolstva;
2. kaže nerazumljivo pristranost vlade do naše manjšine, ker uporablja za Slovence na Tržaškem eno mero, za Slovence na Goriškem pa drugo, medtem ko sploh ne omenja beneških Slovencev.
Upoštevajoč navedena dejstva Slovenska kulturno gospodarska zveza poziva slovensko javnost, naj odločno nastopi proti takemu ravnanju, ki pomeni uničevanje slovenskega solstva, in demokratične italijanske državljane, da podprejo slovensko narodno manjšino v borbi za avtonomijo in pravično uzakonitev slovenskega šolstva.*
DANES
BESEDILO ZAKONA O SLOVENSKIH ŠOLAH SE NI ZNANO
Posebna komisija na Goriškem za poreklo in jezik učencev
Realejeve kritike vodstva KPI so se močno razširile; «Unita» noče objaviti njegovega pisma - Nenni izraža skromno upanje za 1.1957
Za vso slovensko javnost je včeraj in danes najvažnejša vest sklep vlade o protiustavnem osnutku zakona za slovenske šole, zlasti pa dejstvo, da je vlada sprejela «načelo» zloglasne komisije, ki naj bi ugotavljala poreklo in znanje jezika slovenskega učenca, poleg »načela* o ustanav ljanju t. j. vključevanja slovenskih «tečajev» v italijanske šolske zavode.
Da bi bili čitatelji obveščeni, za katere šole na Goriškem gre, jih bomo v naslednjem našteli.
Na Goriškem imamo štiri srednje šole in sicer: licej* gimnazijo, učiteljišče, nižjo srednjo šolo in strokovno šolo. Osnovnih šol je enaindvajset, ki se delijo na dve didaktični ravnateljstvi. Didaktično ravnateljstvo v Doberdobu zajema osnovne šole v Doberdobu, Tržiču, Ronkah, Vrhu, Jam-Ijah, Dolu, Rupi, Gabrjah in v Sovodnjah. Didaktično ravnateljstvo v Gorici pa osnovne šole v Ul. Croce, Ul. Randaccio, v stan-drežu, Podgori, Pevmi, št. Mavru, števerjanu, Jazbinah, Valerišču, Plešivem, škrljevem in Mirniku. Naj omenimo še otroške vrtce, čeprav ne spadajo pod bodoči zakon o slovenskem šolstvu. Teh otroških vrtcev je pet: v Gorici v Ul. Croce, v Pevmi. Sovodnjah, štandrežu in Podgori.
Ko zakonski osnutek že govori o ustanavlja,nju slovenskih vzporednih stečajev*, nastane nadvse zanimivo vprašanje, na katerih italijanskih osnovnih šolah bodo ustanovljeni takšni slovenski »tečaji« v št. Mavrti, števerjanu, Valerišču, Jazbinah, Plesivem, škrljevem, Jamljah, Dolu, Sovodnjah, Gabrjah Vrhu in Rupi? V vseh teh krajih namreč italijanskih osnovnih šol sploh ni, ker ni učencev italijanske narodnosti. Mar namerava vlada kljub temu ustanavljati italijanske šole? In še eno vprašanje: Ali ni prav v tem primeru več kot jasna vnebovpljoča absurdnost in krivičnost in popolna nepotrebnost komisij za ugotavljanje slovenskega porekla učencev in znanja slovenščine? Te komisije bi bile torej prav tako absurdne kot komisije, ki bi jih vlada ustanovila za ugotavljanje italijanskega porekla otrok m znanja italijanščine v popolnoma italijanskih krajih kot so popolnoma slovenski kraJ1
tisti, ki smo jih zgoraj našteli.
(Od našega dopisnika)
RIM, 29. — Tudi danes ni bilo mogoče v Rimu zvedeti za točno besedilo zakonskega načrta o ureditvi slovenskega šolstva na Goriškem in Tržaškem. Zvedeti smo mogli le, da podrobno izdelan načrt sploh ne obstaja, temveč da je minister za prosveto Paolo Rossi na petkovi seji ministrskega sveta prečital le splošni osnutek zakona, ki vsebuje le splošna načela, ki so tista, o katerih smo že včeraj poročali in sicer:
1. slovenske šole na Tržaškem ostanejo iste kot do sedaj,
2. na Goriškem se ustanovijo slovenski tečaji, ki bodo vzporedni z italijanskimi «tečaji», in
3. da za sprejem v slovensko šolo na Goriškem ne bo zadostovala samo navadna prošnja, temveč da bo moral vsak učenec slovenske narodnosti dokazati, da je resnično njegov materinski jezik slovenski. Dodatno k tej tretji točki smo zvedeli le to, da bo moral vsak učenec slovenske narodnosti oddati najprej prošnjo, nato pa bo posebna komisija »preiskovala« in »ugotavljala* njegovo:
a) narodnostno poreklo in
b) znanje slovenskega jezika.
Kako bo sestavljena ta komisija in kdo bodo njeni člani, o tem nismo mogli ničesar zvedeti. Tisti, ki so o vsem najbolje obveščeni in ki so pri izdelavi tega splošnega načrta sodelovali, so odpotovali na novoletni oddih iz Rima in se bodo vrnili šele po 6. januarju, tako da bo mogoče zvedeti za nadaljnje podrobnosti šele tedaj.
Kakor vidimo, tudi ta najnovejši podatek o »izpitu«, ki ga bo moral tako rekoč pred posebno komisijo polagati vsak kandidat za učenca za vpis v slovensko šolo na Gori škem, nikakor ni v ponos krščanstvu in demokraciji današnje rimske vlade, še manj pa socializmu in demokraciji prosvetnega ministra Rossija. Poudariti pa moramo, da se ti izpiti — tako so nam vsaj danes v dobro obveščenih krogih posebej poudarjali, nikakor ne nanašajo na Tržaško ozemlje, temveč le na slovenske šole v goriški pokrajini.
KIM, 29. — Jutrišnja »Uni-ta« bo objavila kratek komentar pod naslovom «Pismo Eu genia Realeja«; besedilo je tole: ((Eugenio Reale nam je poslal pismo, kjer v odgovor tovarišu Aldu Natoliju razvija stvari, ki jih je izrekel v intervjuju nekemu meščanskemu listu. Po sporazumu s tajništvom partije ne objavljamo tega pisma. Eugenio Reale ni z nobeno besedo in ne z dejanjem prispeval k široki . in svobodni debati pred našim kongresom. Ni pa čakal niti toliko, da bi se kongres končal, da ne bi objavil s svojim podpisom kup fraz, ki Ponavljajo kar najbolj o-guljena prostaštva iz protikomunistične kampanje, ki jo vodijo proti naši partiji že leta in leta vsakovrstni nasprotniki in sovražniki. Kdor se je ponižal na tako raven, pao ne more več zahtevati-da bi mu bili na razpolago stolpci v naših dnevnikih.#
Kot je znano, je Reale dal intervju tedniku «Le Qre». Navedel je tudi Natoiija med tistimi, v katerih govorih na kongresu KPI so že bili o-jazni ((prvi znaki nezadovoljstva in upora#. Natoh je nato dal listu «Paese-Sera», v četrtek nekaj izjav, s katerimi odgovarja na intervju Rea-leja. Vedeti je treba, da je Natoli član CK. Malo je ver-jetno, da bi bile torej njegove izjave listu »Paese-Sera« samo njegovo osebno mnenje, temveč je bolj verjetno, da je njegov odgovor pravzaprav odgovor vodstva partije. Ker P? je Natolijeve izjave obja-y>la tudi včerajšnja »Unita«, Je Reale mnenja, da eo te 'Zjave dobile vsaj poluraden značaj, in tako je naslovi! na urednika »Unita# Ingraa ki je tudi član tajništva KPI — pismo, v katerem po °nienjeni ugotovitvi, da je zadeva prišla na poluradno Področje, nadaljuje: “Izkoriščam torej priložnost,
da sem jaz po tridesetih letih nepretrgane revolucionarne borbe »izven gibanja in borbe za socializem«. Mnenja sem, da je res prav nasprotno. Kadar se odobrava politika, ki je dovedla do junaškega madžarskega upora in potem v krvi zatrla težnje tega naroda po svobodi; kadar se stoji na strani zatiralca in se s tem zanika tisti proletarski internacionalizem, ki bi nas moral postaviti na stran upornih delavcev v Budimpešti; kadar se po XX. kongresu še poskuša obotavljati se in se zavestno pripravlja povratek stalinizma — tedaj je dovoljeno, dragi In-grao, trditi, da je sedanje vodstvo Komunistične partije Italije, ki se postavlja izven borbe za socializem.
Resnica je, da se koristi italijanskega delavskega razreda ne skladajo vedno s koristmi bovjetske zveze in da so voditelji naše partije — da . bi tem koristim siuzui programsko in brezpogojno — končno delavski razred izolirali in mu ovirajo, da bi sodeloval v političnem vodstvu države.
Strinjam se z Natolijem, da je zelo neprijetno dejstvo, da sem se moral zateči k meščanskemu tisku, da sem lahko prosto izrazil svoje ideje. Toda tovariši vedo, da kljub funkcijam, ki sem jih imel v partiji, nisem imel po izrecnem ukazu Togliattija dostopa na kongres niti kot povabljenec. In po drugi strani pa Natoli ne more pozaoiti, da nas je Lenin učil, da se mora komunist za izražanje svojega mnenja poslužiti vsakega sredstva, vključno meščanskega tisna. Vsekakor pa sem pripravljen, da se ga več ne poslužujem, pod pogojem, seveda, da se mi dovoli v «Unita», uradnem glasilu naše partije, povedati vsa svoja osebna izkustva kot komunist. Ce pa mi bo ta tribuna zaprta, potem protislovje, ki ga Natoli podčrtava, ne bo moje, temveč tistih, ki na eni strani onemogočajo prosto kritiko v notranjosti partije, r.a drugi pa obžalujejo, če se kdo obrne na javno mnenje.«
Toda »Unita# m objavila tega Realejevega pisma. Ker pa ga je objavil v svoji današnji drugi izdaji milanski «Corriere dTnformaziom«, je bržkone «Unita» uvidela potrebo, da z zgoraj navedenim komentarjem ppve razloge za svoje ravnanje. Ni pa verjetno, da bi sedaj, ko se je vsa zadeva tako na široko razvila in o njej že poroča ves italijanski tisk, Reale kar u-tihnil. Ali se bo naprej posluževal meščanskega tiska? Ali pa bo mogoče Ingraa poučil, da končno ne more «v sporazumu s tajništvom partije« odločati, ali naj določena pojasnila, popravke itd.
tožbe hude in dobršen del komunistov bo zanje izvedel, tudi če niso objavljene v «U-nita«.
Nenni je strnil svoje vtise o dogodkih v 1. 1956 v izjavi Atnsi, kjer pravi, da se je letošnje leto začelo z najboljšimi perspektivami za splošno pomirjenje, demokratični napredek ter gospodarski in socialni razvoj. Dogodki od konca poletja dalje pa niso bili več v skladu s tem pričakovanjem, saj so dovedli Evropo in svet na rob vojne. Na delavskem in socialističnem področju je povzročila destalinizacija prevrat, ki je dovedel v krizo marsikaj, o čemer se je mislilo, da je že
stalno. Tudi proces socialistične združitve je dobil protiudarce ob povratku hladne vojne.
«Vendar pa se na koncu leta, pravi Nenni, lahko napravijo ugotovitve, ki navdajajo z upanjem: prva, da je bil mir ohranjen kljub hudi krizi na Srednjem vzhodu in na Madžarskem in začetkom pravih vojnih operacij z mnogimi žrtvami, katerim gre naša ginjena misel; druga, da se — čeprav počasi in z ovirami — vendar vrača pomirjenje. Od tega, ali se bodo ti znaki okrepili" ali ne, je odvisno, kakšno bo 1. 1957 v notranji politiki in v mednarodnih odnosih.«	A. P,
Eisenhoweriev
odgovor
Buiganinu
WASHlNGTON, 29. — Visoki funkcionarji ameriške vlade so sporočili vse bistvene točke Eisenhowerjevega pisma Buiganinu.
Pismo obravnava sledeče točke: 1. poudarja važnost, da se nadaljujejo napori v OZN, da se doseže sporazum o razorožitvi med Vzhodom in Zahodom. 2. Pismo kaže previdno zanimanje za možnost letalskega nadzorstva na pod-rorju 800 kilometrov na obeh straneh demarkacijske črte. Eisenhower meni, da ta predlog lahko daje kako upanje in da ga ni zavrniti, hkrati pa ugotavlja, da je zelo neprimeren njegovi ideji o medsebojni letalski inšpekciji. 3. Pismo izreka dvom o možnosti uspeha konference «na visoki ravni« in poudarja, da je popoln in gotov sporazum med Vzhodom in Zahodom o razorožitvi se vedno življenjske važnosti.
TITO JE OPTIMIST GLEDE MEDNARODNEGA RAZVOJA
Tito nasprotuje polemiki z negativnimi posledicami
Medpat hjski odnosi se morejo jesno ločiti od meddržavnih Koča Popovič o normalizaciji mednarodnega položaja
BEOGRAD, 29. — Jugoslovanska in avstrijska vlada sta se sporazumeli, da se ukine vidiranje dovolilnic v malem obmejnem prometu. Sporazum bo stopil v veljavo 1. januarja 1957.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 29.	— Maršal
Tito je v razgovoru z urednikom »Borbe« Jožetom Smoletom izjavil, da «zelo optimistično gleda na perspektive nadaljnjega mednarodnega, razvoja« in da meni, da so realne možnosti1, da se bo v prihodnjem letu olajšala rešitev posameznih nerešenih vprašanj in izboljšal mednarodni položaj. Maršal Tito je dalje poudaril, da ideološlke razlike med ZKJ in Kp SZ ne bi smele vplivati na vsestranski razvoj meddržavnih odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, in da se partija ne sme enačiti z državo.
Madžarski je potrebno pomagati v naporih za ustalitev razmer, ker je to pogoj, da bi se stvari lahko razvijale
Pogromi	francoskih
proti	alžirskemu
Šest Alžircev ubitih in okoli sto ranjenih - Vedno številnejše akcije borcev osvobodilnega gibanja • Burgiba zahteva od OZN, naj pošlje v Alžir svoje varnostne sile
ALŽIR, 29. — Danes popoldne je prišlo v Alžiru do resnih incidentov in to ob priliki pogreba znanega voditelja francoskih kolonistov v Alžiru .Amedesa Frogera, ki so ga uporniki včeraj ubili. Froger je bil na čelu koloni-stičnega združenja federacije francoskih predsednikov občin v Alžiru ter je. kot poročajo francoski listi, »simboliziral francosko navzočnost v Afriki«.
Francoske oblasti so odredile izredne varnostne ukrepe. Francoski priseljenci so se množično udeležili pogreba in izkoristili to priložnost za demonstriranje proti domačinom. Vse trgovine francoskih priseljencev so bile zaprte in pred cerkvijo, kamor so pripeljali truplo ubitega Frogera, se je zbralo okoli
Ollenhauerjeva novoletna poslanica
BONN, 29. — V svoji poslanici ob koncu leta. ki jo objavlja tiskovni urad socialdemokratske stranke, poudarja predsednik stranke Ollen-hauer potrebo, da se v prihodnjem letu okrepijo Združeni narodi, da bodo lahko izvajali svoje sklepe.
Ollenhauer se zavzema za sprejem LR Kitajske v OZN in poudarja, da bo treba pro-
objavi ali ne, ker je tu ti-, užiti vprašanje razorožitve ter skovni zakon, ki o tem dolo- znov? . pregledati _ kočljiva
ča drugače. Praktično ima Reale možnost ne samo zahtevati objavo svojega pisma, temveč bi lahko celo tožil, ker ni bilo že objavljeno. Toda mar se bo Reale poslužil celo tiskovnega zakona, da kot član partije zahteva od partijskega glasila, da mu objavi odgovore ali pojasnila na članke, pri katerih je prizadet?
Vsekakor so Realejeve ob-
vprašanja, ki povzročajo mednarodno napetost, z namenom, da se zanje najde mirna rešitev.
Glede evropske varnosti in nemške enotnosti se zavzema Ollenhauer za nova pogajanja med SZ in zahodnimi državami. Pri teh pogajanjih naj bi pripravili sistem evropske varnosti, ki bi omogočil združitev Nemčije na podlagi svobodnih volitev.
4000 - ljudi, ki so začeli peti marseljezo. Zatem so demonstrirali najprej nroti predstavniku rezidenta Lacosta, ki so ga prisilili, da je izstopil iz avtomobila in šel peš na čelu sprevoda. Demonstranti so nato vzklikali: «Alžir Franciji«, v bližini cerkve pa so strgali z zidu grb ameriškega konzulata ter vzklikali proti ZDA. Med potjo so se nato spopadli z muslimanskim prebivalstvom.
Ob uri, kp je imel prispeti na pokonališče pogrebni sprevod, je v neki g-jbnici eksplodirala tempirana bomba, k. pa ni povzročila žrtev. Takoj po pogrebu so se ponovili spopadi med francoskimi priseljenci in domačini. Kolonisti so prevrnili mnogo avtomobilov muslimanov ter razbili več arabskih trgovin in kavarn. Nekega Arabca so ubili z brzostrelko, ko je skušal zbežati. Večje s-kupine Francozov so pretepale muslimane, ki so šli mimo. Medtem je policija začela razganjati skupine de-mnostrantov, na raznih krajih mesta pa so se pojavili tanki.
Okoli 20. ure je bilo v središču mesta skoraj mirno, toda med 20.10 in 20.25 so v središču mesta eksplodirale 4 bombe, ki so uničile več avtomobilov, niso pa povzročile žrtev. Poleg tega so demonstranti vrgli nekaj bomb v predmestju Bab Ek Qued.
Ob 21. uri so sporočili, da so francoski demonstranti u-bili med neredi šest Alžircev. ranjenih pa je bilo okoli sto Alžircev. Zatrjujejo, da sta bila dva Alžirca ubita, ko sta z neke strehe streljala na varnostne sile.
V Kairu pa je tunizijski minister v Egiptu izjavil, da je tunizijski ministrski predsednik Burgiba zahteval od OZN, na; pošlje v Alžir mednarodni policijski zbor, kakršnega je poslala v Egipt, zato da se preprečijo incidenti.
Medtem nadaljujejo uporniški odredi napade na franco-
ske enote. Francoska agencija France Presse poroča, da je bilo v zadnjih štiriindvajsetih urah ubitih 31 upornikov. O francoskih izgubah molči. Po poročilih drugih a-gencij pa so uporniki te dni docela obkolili tri francoske vojaške garnizije. Uporniki so napadli tudi mesta Froho, Kar-no in Rasfur, kjer je v spopadih bilo precej žrtev, a u-raana poročila o njih molčijo.
Na področju Alžira so u-porniki ubili štiri osebe. V pokrajini Costantina so zt žgali eno' Kmetijo francoskih kolonistov. V bližini Kseura so obstreljevali neki vlak. Po nepopolnih podatkih je bilo v dveh dneh zažganih in uničenih nad 40 kmetij,_ in to odkar je vodstvo alžirskega gibanja pozvalo svoje borce, naj usmerijo napade tudi na fiancoska posestva.
ških čet na Srednjem vzhodu, kadar se mu bo to zdelo potrebno. Pripominjajo pa, da glede tega ni še nobene dokončne potrditve.
Krišna Menon odpotoval iz Kaira
Članek glasila KP Kitajske o diktaturi proletariata
Članek kritizira delno tudi zadnja govora Tita in Kardelja
da ponovim na tem primer-P.ajšem mestu kritike, ki sem )'h že izrekel na račun delovanja voditeljev partije, ter da tovariše neposredno seznanim s svojim globokim nesoglasjem s politiko, ki se po mojem mnenju oslanja na zavestno zanikanje najbolj pristnih idealov socializma.
Aldo Natoli izraža mnenje,
PEKING 29. — Glasilo kitajske komunistične partije «Genmingibao» je danes objavil 14.000 besed dolg članek, v katerem načenja naslednja štiri vprašanja: 1. oceno osnovne linije ZSSR v revoluciji in v izgradnji, 2 oceno zaslug in krivde Stalina, 3. borba dok-trinarstvu in revizionizmu in 4. mednarodna solidarnost proletariata vseh dežel sveta.
List poudarja, najprej, da je izhodišče za proučevanje modernih mednarodnih vprašani v prvi vrsti antagonizem med napadalnim imperialističnim blokom in ljudskimi silami sveta. »Kdor sprejme načelo
0 ljudskih silah, ne more obravnavati na isti način protislovja znotraj teh sil in protislovja med sovražnikom iri nami, ne more mešati dveh tipov protislovij, še manj pa postavljati protislovja med ljudskimi silami iznad protislovij med sovražnikom in nami. Tisti, ki zanikajo razredno noibo in ne razlikujejo med sovražniki in nami, niso ne komunisti ne marksi-sti-leninisti.» Nato list našteje pet točk. ki sestavljajo osnov no izkustvo ZSSR.
Za Stalina pravi člankar da je dal velik prispevek k napredku SZ in razvoju mednarodnega komunističnega gl banja. Toda Stalin je napravil neka'ere resne napake v pogledu notranje in zunanje politike SZ. «Kljub temu pa
1 je bil velik marksistično-leni
nistični revolucionar, pri katerem moramo upoštevati pozitivno :n negativno stran, vendar pa so Stalinove napake izpod njegovih uspehov.« Nato list nadaljuje dobesedno: «Titovo stališče in stališče drugih voditeljev ZKJ v zadnjih izjavah o Stalinovih napakah in o drugih vprašanjih s tem v zvezi, ne moremo smatrati za uravnoteženo in objektivno. Razumljivo je, da so jugoslovanski tovariši še prav posebno užaljeni zaradi Stalinivih napak. V preteklosti so napravili zaslužne napore, da bi se obdržali na poti socializma v težavnih pogojih. Tudi mi te strinjamo z nekaterimi točkami govora tovariša Tita, toda preseneča nas, da je v govoru napadel skoro vse socialistične države in mnoge komunistične partije. Glede stališč, ki jih je izrazil tovariš Tito, smatramo za potrebno povedati, da je zav/el zgrešeno stališče, ko je vzel za cilj napada tako imenovani stalinizem, stalinistično strujo, stalinistične elemente itd. in ko je dejal, da je sedaj vprašanje, ali bo zmagala pot Jugoslavije ali pa tako imenovana stalinistična pot. To lahko pripelje samo do razkola v komunističnem gibanju.#
List prav tako kritizira Kardeljev govor o madžarskih dogodkih, češ da madžarski komunisti ne bi smeli izgubljati svojih sil s poskusom
obnavljanja komunistične partije. Članek daje prav madžarskim komunistom, da so Kardeljevo sugestijo odbili. List pravi dalje, da je jasno, da gredo jugoslovanski tovariši predaleč. «Ceprav so nekateri deli njihovih kritik bratskih partij razumljivi, nasprotujeta stališče in metoda, ki so ju uporabili, načelu diskusije med tovariši. Mi se ne želimo vmešavati v jugoslovanske notranje zadeve, toda zgoraj našteta vprašanja dejansko niso notranja vprašanja. Da bi utrdili enotnost mednarodnega komunizma in da bi se izognili ustvarjanju pogojev, ki jih sovražnik lahko izkorišča za povzročanje zmede in razdora v naših vrstah, ne moremo storiti drugače kot nuditi jugoslovanskim tovarišem naš bratski nasvet.#
Nato med razpravljanjem o internacionalizmu se v članku trdi, da je «kazal Stalin nekatere določene šovinistične težnje velikega naroda v odnosih do partij in do bratskih držav. Toda šovinizem velikega naroda ni lasten tej ali oni državi. Na primer država B je lahko majhna in zaostala v primeri z državo A, toda velika in napredna v primerjavi z državo C. Zato se lahko zgodi, da država B. medtem ko očita šovinizem velikega naroda države A. zavzame večkrat zadržanje ve-
Poročilo o razgovorih med ZKJ in PZDS
VARŠAVA, 29. — Skupno poročilo, ki je bilo objavljeno danes v Varšavi po končanih razgovorih med delegacijo ZKJ in PZDS (Poljske združene delavske stranke), u-gotavlja, da je dosedanje sodelovanje med obema partijama dalo plodne rezultate in da je to sodelovanje potrebno nadalje razširjati. Obe delegaciji sta se sporazumeli, da je dvostransko sodelovanje med partijama na osnovi širšega obveščanja in iskrene medpartijske izkušnje, ki služi pojasnjevanja razlike v mišljenju, neobhodno. Obe delegaciji menita, da so dvostranski medpartijski odnosi v sedanjih pogojih najpravilnejša oblika sodelovanja med komunističnimi in delavskimi strankami in naprednimi gibanji. Delegaciji menita, da bo sodelovanje med obema partijama koristilo razvoju prijateljskih odnosov med Jugoslavije in Poljsko in da bo prispevalo k okrepitvi socializma v obeh državah in k miru v svetu.
Razgovori so pokazali popolno medsebojno razumevanje o vseh vprašanjih, o katerih so razpravljali- Razpravljali so med drugim o raznih poteh v socializem in ugotovili, da posamezne države lahko po raznih poteh pridejo do socializma Ugotovili so nadalje velik pomen XX. kongresa KP SZ za razvoj teorije in prakse socializma, za poživitev mednarodnega delavskega gibanja m za uresničenje pogojev za p*avilno sodelovanje med posameznimi komunističnimi partijami in delavskimi gibanji.
Delegacija ZKJ ]e nocoj odpotovala iz Varšave v domovino.
Dullesov razgovor z Goldo Meir
WASHINGTON. 29. — Ameriški državni tajnik Dulles se je včeraj razgovarjal 90 minut z izraelsko zunanjo ministrico Goldo Meir. Ta je po razgovoru izjavila, da sta obširno govorila o Srednjem vzhodu.
Veliko zanimanje pa je v Washingtonu vzbudila napoved, da bo Eisenhovver zahteval od kongresa proste roke glede morebitne uporabe ameriških čet na Srednjem vzhodu. Listi na splošno podpirajo tako pobudo, ki jo je baje predlagal Dulles. V parlamentarnih krogih pa ni nobene reakcije, ker tu čakajo na sestanek z Eisenhotverjem, ki bo v ponedeljek v Beli hiši
V londonskih uradnih krogih izjavljajo, da so zadovoljni z Eisenhovverjevim name-
KAIRO, 29. — Nehrujev o-sebni svetovalec Krišna Menon je danes odpotoval iz Kaira v Beirut- Kakor je znano, se je v Kairu razgiArar-jal z Naserjem v zvezi s sue-ske krizo.
Medtem javljajo, da se je danes ob 11.15 začelo čiščenje prekopa. Ob tej uri se je v bližini Sueza prvi potopil neki holandski potapljač. V Port Saidu pa je general VVheeler sporočil, da so prekop razdelili na tri sektorje: od Port Saida do mostu v El Ferdan, od tega mostu do Izmailije in oč Izmailije do Sueza. Dodal je, da je najvažnejše delo čiščenje pristanišča pred Suezom. Do sedaj sodeluje za račun OZN dvajset ladij.
Načelnik egiptovskega urada za informacije Hatem je izjavil, da se bo čiščenje izvršilo v treh fazah: najprej bodo postavili znamenja, kjer so potopljene ladje, zatem bodo te ladje razrezali na kose in končno kose potegnili iz prekopa. Dodal je, da bo čiščenje istočasno na vseh treh sektorjih.
Glavni štab mednarodnih varnostnih sil pa je sporočil, da so sile, ki so izpolnile svojo nalogo v Port Saidu, pre mestili na Sinajski polotok Kairski radio je javil, da sta bila dva egiptovska vojaka u-bita, drugih sedem pa ranjenih 'pri čiščenju min na tem polotoku. Radio je dodal, da so Izraelci postavili te mine pr. prekinitvi sovražnosti.
Drugače pa javlja radio, da se življenje v Port Saidu normalizira. Oblasti se pripravljajo na sprejem beguncev, ki se bodo vrnili v to mesto in sicer po 3000 na dan od sobote 5. januarja dalje.
v pozitivni smeri. Tito je pozitivno ocenil razvoj dogodkov na Poljukem in je izrekel prepričanje, da bo ta razvoj prispeval h krepitvi miru i-n socializma.
Ko je govoril o perspektivah razvoja v Jugoslaviji, je maršal Tito poudaril, da je Jugoslavija ustvarila trdno e-notnost in da politika vlade uživa aktivno podporo jugoslovanskih narodov. «Naši narodi, je poudaril maršal Tito, razumejo objektivne težave in ne zahtevajo nemogočih stvari. Toda upravičeno zahtevajo in pričakujejo, da se izboljša to. za kar so že ustvarjeni materialni pogoji. Cas je, da se objektivne možnosti bolj odražajo na dvig življenjske ravni- Danes so že realne možnosti, da se u-resničijo naše obljube glede dviga življenjske ravni in m' moramo to zahtevo izpolniti. Prepričan sem. da bomo pri tem uspeli in tudi glede tega gledam z vei.kini optimizmom v novo leto,« je poudaril maršal Tito.
»Zelo optimistično sem razpoložen glede perspektive nadaljnjega razvoja,« je poudaril Tito, potem ko je v intimnem razgovoru z urednikom »Borbe« Smoletom, pri katerem so bili navzoči tudi soproga maršala Tita, dr. Ba-karič in Djuro Pucar-Stari, obujal spomine na silvestrovanja zadnjih let in ugotovil, da je najlepše silvestrovati v prirodi v ožjem lcroku prijateljev, posebno v Sloveniji v društvu lovcev, kjer bo silvestroval tudi letos, ko bo odšel na lov na kozoroga.
«Bilo bi namreč napačna misliti, je dejal maršal Tito da se stanje v mednarodnih odnosih ne more popraviti. More se in mora popraviti in prav gotovo je potrebno, da se misli prvenstveno na to. kako bi se izboljšal mednarodni položaj. Temu cilju je treba posvetiti vso pozornost. Verjamem, da se bodo splošne razmere v svetu v prihodnjem letu popravile #
«V sueškem vprašanju so Združeni narodi opravili veliko nalogo in pokazali, kako je treba reševati sporna vprašanja.« je izjavil maršal Tito in izrekel upanje, da se bo to vprašanje rešilo na osnova dosedanjih izkušenj. »Sploh z optimističnim razpoloženjem gledam v novo leto, je poudaril maršal Tito. in menim, da so realne možnosti, da se v prihodnjem letu o-
lajšal rešitev posameznih nerešenih vprašanj in da se izboljša celotni mednarodni položaj.#
»Zunanja politika Jugoslavije, je dejal maršal Tito, je usmerjena v prvi vrsti na ublažitev sedanjih mednarodnih nasprotij. Zato se Jugoslavija trudi obdržati, razvijati in okrepiti odnose z vsemi državami. Jugoslavija je za aktivno sodelovanje med vsemi državami na Zahodu in Vzhodu in nobene, niti politične niti ideološke razlike ne bi smele oslabiti ten odnosov. Jugoslavija je ustvari-'la dobre in prijateljske odno-1 se s Sovjetsko zvezo, s katero ima poleg enakih pogledov o nekaterih političnih vprašanjih. tudi nekatere razlike i-deološkega značaja. Toda to ne bj smelo vplivati na meddržavne odnose in ovirati globljega in vsestranskega razvoja medsebojnih državnih odnosov. Potrebno je, da se meddržavni odnosi jasno ločijo od medpartijskih odnosov-Zlasti je potrebno, da se raz-
prava o ideoloških vprašanjih loči od razvoja meddržavnega sodelovanja. Partija se ne more enačiti z državo, je poudaril maršal Tito. V naši državi ni samo partija in niso vsi komunisti. Naša država je nekaj širšega od partije in to velja tudi za medsebojne odnose.«
»V naših odnosih sta torej dve stvari: ena so medpartaj-s'ki, druga pa meddržavni odnosi. Potemtakem, če so razlike ideološkega značaja, potem je potrebno jasno poudariti, ko gre za razpravo med partijama,« je dejal Tito in poudaril, da je realna, resna in stvarna diskusija potrebna, da se Jugoslavija ne boji tujega mišljenja o njej, kajti jugoslovansko ljudstvo «zelo dobro vidi, kako stoje stvari«. »Mi nismo za takšno polemiko, ki hi lahko povzročila negativne posledice. Zato menimo, da ni potrebno ozirati se na napade v nekaterih listih na Jugoslavijo« Tito je pohvalil dejstvo, da je kitajski tisk seznanil svoje čitatelie z njegovim govorom v Pulju in z govorom Edvarda Kardelja v skupščini. Maršal Tito je izrekel tudi mnenje, da je trenutno najbolj važno še dalje razvijati aktivno koeksistenco ter okrepiti in poglobiti stike z vsemi državami ter se v največji meri zavzemati za ublažitev mednarodne napetosti ter za razvoj pomirjevalnega duha tolerance in sodelovanja. »Osnovno je zagotoviti mir, je poudaril marial Tito, kajti od tega je odvisen celoten razvoj. Mi smo vlagali in bomo tudi v bodoče vlagali vse naše napore za uresničenje tega cilja.#
»Načela politike aktivne koeksistence so postala pomembna mednarodna sila«, je izjavil Jugopressu državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič ob novem letu. «Ta načela so postala objektiven proces vse večje povezanosti delov sveta v celoto, ki izražajo željo in težnje po sodelovanju in miru velike večine človeštva, ker se edino s temi načeli lahko začne reševanje nasprotij in ker so to edina alternativa splošni vojni«. Koča Popovič je dalje poudaril, da se zadnje čase mednarodni položaj, ki se je poslabšal zaradi posledic blokovske politike, ponovno normalizira, in je izrazil upanje, da bodo nastopili še boljši pogoji za razvoj mednarodne-
ga sodelovanja. Pripomnil je, da so zadnji dogodki pokazali, da se mednarodna politična vprašanja ne morejo reševati s silo. «Zato so kratkovidna in obsojena na neuspeh vsa tista gledišča, po katerih bi se negativne posledice krize lahko odstranile z blokovsko politiko. Na splošno je očitno, da se nadaljnje popušča-n e mednarodne napetosti, razvoj konstruktivnega mednarodnega sodelovanja in u-trditev miru lahko doseže samo z dosledno politiko aktivno koeksistence«.
Danes so v Beogradu podpisali protokol o blagovni izmenjavi med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki predvideva trgovinsko izmenjavo sedem milijonov dolarjev v obeh smereh. Jugoslavija bo izvažala v Bolgarijo stroje, transportna siedstva, steklene izdelke, teksti), kože in drugo blago v izmenjavo za koruzo, semena, premog, surovo nafto, porcelan itd.
B. B.
Stališče Grčije in Turčije do britanskega predloga o Cipru
rom, da zahteva pooblastilo likega naroda do države C«, kongresa za uporabo ameri-
ATENE, 29. — V grških u-radnih kiGgih zanikujejo vesti, da je predsednik političnega odbora skupseine OZN predlagal konferenco med Veliko Britanijo, Grčijo in Turčijo o Cipru.
V zvezi z izjavami, ki jih je v četrtek dal predstavnik ameriškega državnega departmaja o britanskem načrtu za ciprsko ustavo, je predstavnik grškega zunanjega ministrstva izjavil: «Izjave državnega departmaja kažejo, da na žalost niso še piavilno ocenili stališča, ki ga je zavzela grška vlada do britanskih predlogov. Angleški načrt ustave je neliberalen in protidemokratičen.«
Zatem je predstavnik omenil nedavno potovanje angleškega ministra za kolonije v Atene in je dejal, da je ta v glavnem negativno odgovoril na vprašanja grških predstavnikov glede angleškega stališča, kar se tiče bodočnosti otoka. Na koncu je predstavnik izjavil: »Grška vlada, ki se je obvezala podpirati zahteve ciprskega ljudstva in ker nastopa z njegovim pooblastilom, ne more proučevati angleških predlogov, ki dokazujejo, da londonska vlada nima nobenega resnega namena rešiti spora, pač pa se zdi, da je hotela ustvariti vtis pred bližnjo razpravo v OZN o gršk' pritožbi.« Nato je se dejal, da je grška vlada vedno priprav-
ljena pan.etno pogajati se o ciprski zadevi, če bo prepričana, da je tudi druga stran pripravljena to ston*i.
V turski skupščini pa je med razpiavo o zunanji politiki predsednik turške vlade Menderes o Cipru izjavil: »Izjave Lennoxa Boyda dokazujejo, da je zadeva prišla v novo fazo. Možnost morebitne razdelitve otoka zasluži pozornost. če se izvaja načelo o samoodločanju. se mora izvajati v celoti, kar pomeni, da v imenu tega načela ne sme manjšina v nasprotju s svojo željo biti podrejena tuji vladi. Turčija ne bi tega sprejela. Načrt Radcliffe daje Cipru upravno avtonomijo. Mi je ne sprejemamo v tem smislu.
Razumeti je treba, da mi dajemo važnost ne toliko u-pravni avtonomiji kolikor dokončnemu položaju otoka. Sele tedaj, ko bomo točno poznali ta položaj, bomo dali naš odgovor. Ce bi bil Ciper razdeljen, hi naši turški bratje na otoku lahko živeli v senci turške zastave. Ciper ne bi bil
krepitvi balkanskega pakta. «Zdi se, je dejal minister, da je grška vlada sklenila dopustiti, da ta pakt spi. Grčija je celo omenila možnost, da bi se pakt odpovedal. Kar se tiče nase zaveznice Jugoslavije, nas ta obvešča, da se dalje priznava paktu vso njegovo veljavo. Vendar pa mi nismo prepričani, da je ta država točno razumela dolžnosti, ki jih ima za ohranitev zavezništva. Vroče želimo, da bi se naši dvomi čimprej razpršili. Vprašanje je sledeče: Grčija ovira normalno delovanje pakta in vse to zaradi Cipra. Turčija pa se trudi, da pakt obdrži vso svojo vitalnost. Jasno je, da je v takih pogojih funkcija tietjega pogodbenika ta, da opozori Grčijo, naj ne ovira dobrega funkcioniranja organizacije. Prav tako mora ostati nevtralen v zadevi Cipra in ne sme v tej zadevi meniti, da je stališče Grčije nespremenljivo.«
Turški zunanji minister je govoril tudi o položaju v Siriji in je trdil, da ta država ni več gospodar svoje usode
več za nas grožnja. Naklonje- ter da se tam ustvarja vojna
ni smo delitvi otoka. To je žrtev, ki jo sprejemamo, toda nihče ne bi mogel zahtevati, da Turčija sprejme drugo rešitev.«
Zunanji minister Ethem Menderes pa je med debato poudarjal Važnost, ki jo Turčija pripisuje ohranitvi in o-
psihoza. »Vsekakor je očitno, je dodal Menderes, da Turčija nima nobenega napadalnega namena proti Siriji. Ce se ta država boji Izraela, ni v tem primeru bolj naravnega zaveznika od Turčije in nobene boljše podpore, kakor je bagdadski pakt.«
Vreme danes: Pretežno lasno, proti večeru pooblačitev, temperatura se bo nekoliko dvignila.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 3, najnižja —0.5. zračni tlak 1016,1. vlaga 52 odst., nebo jasno.
Danes, NEDELJA, 30. decembra
David, kr.. Branimir Sonce vzide ob 7.46 in žetone ob 16.29. Dolžina dneva 8.43. Luna vzide ob 6.11 in zatone ob 15.22. Jutri, PONEDELJEK, 31. dec. ___Silvester,	pp.. Blažena___
PISMO SINDIKATOV ACEGATA ŽUPANU BARTOLIJU
Uslužbenci sprejeli poziv za začasno prekinitev stavk
Voditelji obeh sindikatov in sindikalni zauoniki se sprejeli ta sklep na včerajšnjem sestanku - S tem so pokazali še enkrat vso pripravljenost na pogajanja
Včeraj dopoldne so se sestali predstavniki vodstev obeh sindikatov Acegata in sindikalni zaupniki, ki so najprej razpravljali o položaju v podjetju, nato pa sklenili, da začasno prekinejo stavkovno gibanje. Ta sklep so nato sporočili tržaškemu županu Barto-liju v pismu, v katerem pravijo med drugim:
»V odgovoru na Vaš poziv, ki sta ga naslovili v imenu občinskega sveta na uslužbence Acegata in v katerem jih vabita, naj v prihodnjih dneh ne stavkajo, Vas obveščamo da smo ta poziv sprejeli, S tem dajejo uslužbenci nov dokaz razumevanja in pričakujejo, da bo občinski svet v določenem roku proučil splošno vprašanje podjetja Acegat vštevši sindikalni spor.
Toda zavedati se morate, da uslužbenci in njihovi sindikalni predstavniki ne bodo mogli še nadalje čakati po roku, ki ga je določil sam občinski svet. Ce pa bi potem ne imela pogajanja v podjetju nobenega uspeha ali če bi jih skušali še zavlačevati, tedaj ne bo mogoče preprečiti zaostritve spora, kar bi utegnilo dovesti do splošne stavke vseh uslužbencev brez izjeme *
V pismu nadalje pravijo, da pomenijo županove besede, podprte po občinskem svetu, zanje resno opravičilo za sklep, da ne bodo stavkali vse dotlej, dokler ne načne občinski svet 8. januarja celotno vprašanje Acegata. Pri tem dodajajo, da so razni voditelji skupine v občinskem svetu že formalno izjavili predstavnikom osebja Acegata. da bodo brez pridržkov podprli minimalne zahteve sindikatov. Sindikalni predstavniki vseh kategorij tržaških delavcev, včlanjeni v obeh Delavskih zbornicah, so izrazili uslužbencem Acegata popolno moralno solidarnost, potem ko so proučili njihove zahteve in ugotovili, da so zakonite. Stavke povzročijo vedno nevšečnosti. toda delavci jih morajo napovedati vsakikrat. ko se vsa druga sredstva izjalovijo, kljub temu pa je del tiska stavke obsodil in s tem pokazal, da mu niso pri srcu delavski interesi. Uslužbenci Acegata m njihovi sindikalni predstavniki se niso izrekli za stavke nenadoma, saj so potrpežljivo čakali, da se rešijo sporna vprašanja ter so dolgo prenašali neplodne diskusije.
Uslužbenci so večkrat prekinili stavke tudi že na podlagi zelo nejasnih obljub in župan gotovo ni pozabil svojih obliub iz avgusta in oktobra 1956. leta. Župan sam je zagotovil, da bodo že v avgustu v občinskem odboru in v občinskem evetu proučili sološno vprašanje podjetja Acegat in tudi sindikalna vorašanju. Žunan je tudi seznanil sindikalne predstavnice s točnim sk’epom uoravne komisije, po katerem naj bi vzeli vprašanje resno v pretres. Kasneje pa so dejstva dokazala. da se je položaj le ooslabšal. Sindikalisti niso v nreteklih dneh zaostrili spora in so bili zelo popustljivi, da bi nasprotni stranki omogočili ponovno vzpostavitev stikov. Župan sam se je na zad-niem sestanku s sindika1nimi predstavniki lahko prepričal o njihovem zmernem stnHščit.
V pismu končno prosijo zu-nana. nai s svojimi izjavami ne Dortpira nroT)a£?*ndp tistih, ki hočejo izkoristiti vsako o-količino. dP hi škodovali ushižbencem Acegata.
Sindikalni nred--tavniki u-službencev Acegata so torej še enkrat pokazali vso svojo dobro voljo da se reši spor z uoravno komisijo t»r da se s tem r.nhrani prebivalstvu vsa škoda, ki mu jo povzročajo stavke osebja tramvajev in filobusov ter orebja tistih odsekov Acegata. ki jamčijo dobavo osnovnih javnih uslug. Vodstvo Acegata in občinski odbor imata torei dovolj časa na raznolago. da podrobno proučita vprašanje primanik-ljaia Acegata in tudi vse normativne zahteve osebja.
Nova trošarina na osnovi zakona 703
Opozorilo trgovcem za prijavo zalog
V zvezi z odločitvijo pre-fekturnega komisarja od dne 24. nov. 1956, s katero je bil odobren potrošni davek na osnovi zakona 703 od 2. julija 1952. sporoča tržaški župan:
A) od 1. januarja dalje se bo plačeval potrosni davek tudi na sledeče predmete:
1. na fakturo: čisti alkohol v steidenicah, ekstrakti in esence za pripravo likerjev, vermuta, aperitivov in sirupov. plin v steklenicah, radijski aparati, gramofoni, radijski gramofoni, otroški vozički. sveže gobe. gomolji, o-livno olje, suhe fige. suhi kostanj. ameriški lešniki, vinski kis in med.
Na abonma: obutev, zveze rože, umetne rože, električni material, predmeti iz zlata, srebra in druge dragocenosti, ure, blago za opremo, tekstilno blago in oblačilni predmeti vključno s klobuki in raznovrstnimi pokrivali ter rokavice.
B) Izpremenila se bo kvota za plačevanje davka za naslednje blago: vino, most, pa-toko (vincllo), naravni koncentrirani mošt, sveže grozd-
je namenjeno za predelavo vina, šampanjec, liker, sifoni, mineralne naravne in umetne vode, nealkoholne pijače, sirupi ter ekstrakti za pripravo brezalkoholnih pijač, praški za namizne vode, že obdavčena živina, sveže in zmrznjeno meso, meso kakršne koli vrste, juhe, ekstrakti iz mesa, slanina, panceta, perutnina, divjačina, ribe, mehkužci in lupinarji, konservirane ribe, sir, maslo in surogati, pohištvo iz kakršne koli snovi, rastlinske konserve, sveže gobe, čaj, vanilija, žefran, nadomestki popra.
C) Za sledeče blago se davek ne bo več plačeval v okviru abonmaja temveč na fakture:	kozmetični pripomočki
ter dišave, boljše milo, peči in kuhinje na plin ter na e-lektrikn, hladilniki.
V zvezi s tem zakonom morajo vsi trgovci na veliko in na drobno predložiti tržaški občini za vse blago, ki je navedeno jod črko A prijavo predpisano v čl. 137 in 179 u-reditve za pobiranje potrošne-ga davka od 3. aprila 1936 št. 1138 in prijavo zalog onega blaga, ki je na novo podvrženo davku in za katero se pobira davek na osnovi faktur.
Za blago, katero je navedeno v odstavkih B in C pa je treba prijaviti zaloge.
Zgoraj navedene prijave je treba izpolniti na dveh posebnih obrazcih in jih je treba predložiti centralnemu občinskemu uradu v Ul. del Teatro 4/1. ali občinskim delegacijam na Opčinah. Proseku ter v Sv. Križu.
Obrazce je treba predložiti do 5. januarja.
[Tečaji za brezposelne
V januarju 195*7 se prične pri centru za strokovno usposabljanje delavcev šestmesečna izmena teoretsko-praktičnih prekvalifikacijskih tečajev za brezposelne delavce, in sicer za naslednje poklice: inštalaterje, pleskarje, kleparje, e-lektričarje, mizarje, varilce, kovače in mehanike. Prošnje za sprejem v tečaje lahko vložijo brezposelni delavci, ki so redno vpisani pri namestitvenih odsekih pokrajinskega tirada za delo v Trstu, Miljah in Nabrežini. Obrazce za prošnje lahko prizadeti prevzamejo od 7- januarja dalje, vsak dan od 8,30 do 13. ure v veži pokrajinskega urada za delo na Trgu Oberdan št. 6, kjer jih morajo nato vrniti izpolnjene do 15. januarja 1957. Ko prizadeti predložijo prošnje, bedo morali pokazati tudi izkaznico o brezposelnosti.
O Občina sporoča, da bodo od 31. decembra do 1. januarja od 9. do 12. ure razstavljeni spiski za plačevanje davkov arkitektov, inženirjev, farmacevtov in zdravnikov vpisanih v rednih profesionalnih spisih. Interesenti ter vsi prebivalci si lahko ogledajo te spiske v občinski palači, Ui. Dei Rettori št. 2/III.
Drugi gledališki ples bo sredi januarja.
POROČILO ODBORNIKA GRIDELLIJA 0 POLOŽAJU PODJETJA ACEGAT
KAKO MISLI UPRAVNA KOMISIJA KRITI PRIMANJKLJAJ	V	P
Predlog o povišanju vseh uslug je nesprejemljiv, saj bi v največji meri prizadel predvsem delovno prebivalstvo
Včeraj smo sporočili, da bo občinski svet nadaljeval razpravo o proračunu občinskega podjetja Acegat šele 8. januarja prihodnjega leta. Razprava je bila odložena zato, da se svetovalci temeljito pripravijo na obravnavo tako važnega vprašanja, ca j zanima najširši krog prebivalstva. Letos mora občinski svet odločiti, če bodo ali ne povišali cene mestnim prevozom, elektriki, vodi in plinu m v kakšni meri naj se te cene povišajo. Hkrati pa bo moral sprejeti ustrezne ukrepe za odpravo visokega primanjkljaja. Jasno je, da se s povišanjem cen lahko odpravi kakršenkoli primanjkljaj. Tako misli tudi sedanja upravna' komisija podjetja, ki je predložila občinskemu odb.pru naslednja povišanja:
1. odprava jutranjih zelenih liitk,ov za dvakratno vožnjo;
2. zvišanje prevozne cene navadnih listkov od 2Q na 30 lir;
3. zvišanje nočne prevozne cene od 50 na 70 lir;
4.	35-odstotno	zvišanje	te-
denskih prevoznin z izkaznicami za 12 voženj, in sicer: za eno progo od 140 na	200
lir, za tri proge pa od 350 na 440 lir;
5.	50-odstotno	zvišanje	a-
bonmajev po znižani tarifi za šolarje, državne uradnike, celavce, pohabljence in časnikarje;
6.	50-odstotno	zvišanje	a-
bonmajev po redni tarifi za vse ottale potnike;
7. zvišanje cene električnega toka za hišno razsvetljavo od 28 na 30 lir za kilovat;
8. zvišanje cene vode za gospodinjske potrebe v mestu od 26.30 na 48.10 lire za kub. meter, za miljsko oboino od 10 na 18.50 lire. za zgornjo mestno okolico (kraji tržaške občine na Kraški planoti) od 28-40 na 51.80, v dolinski občini od 23 na 42.10 lire za kubični meter;
9. takta na vodne števce s premerom 13 milimetrov od 70 na 370 lir mesečno, s premerom 20 milimetrov od 105 na 555 lir mesečno, s premerom nad 25 milimetrov pa od 140 na 74Q lir mesečno.
Jasno je, da bi z omenjenim predlogom takoj krili primanjkljaj. Vprašamo pa se: ali so ta povišanja možna? Ali jih more tržaško delovno prebivalstvo plačati, ne da bi to vplivalo na kupno moč delavskih plač in jih dejansko znižalo pod najnižje povprečje? Tega se člani upravne komisije Acegata niso vprašali. Njim je dovolj, da krijejo primanjkljaj. 2e na prvi pogled ni težko ugotoviti, da je ta predlog nesprejemljiv. Noben občinski svet ga ne more sprejeti. In to ne samo zaradi prevelike obremenitve delovnih ljuc‘i z novimi stroški, ampak tudi zaradi proračunskih postavk samih, ki jih je predložila upravna komisija in ki pri izdatkih ne upoštevajo niti v najmanjši meri sedanjega obupnega finančnega položaja podjetja. To je ugotovil tudi občinski odbor.
Odbornik za Acegat prof. GridelLi je v svojem poročilu dejal, da je odbor podrobno proučil proračun upravne komisije in ugotovil, da se dajo marsikje zmanjšati izdatki in s tem zniža tudi primanjkljaj. Tako je občinski odbor ugotovil, da se lahko zmanjšajo stroški v postavki »izdatki za poslovanje* za 37 milijonov 800.000 lir, splošni stroški se lahko zmanjšajo za 28 milijonov 700.000 lir. Za amortizacijski sklad je upravna komisija določila 812 milijonov lir. Občinski odbor pa je u-gotovil, da za ta sklad zadostuje 406 milijonov lir. Hkrati pa je ugotovil, da ima podjetje v skladiščih za 651 milijonov lir vrednosti raznega materiala. Odbor je prišel do sklepa, da se primanjkljaj podjetja Acegat lahko zniža za 472 milijonov 500.000 lir. Kljub temu pa ostane še vedno 606 milijonov 870.000 lir primanjkljaja za prihodnje poslovno leto.
Poročilo odbornika Gridel-
lija odkrito obtožuje upravno komisijo Acegata, da je izkoriščala amortizacijski sklad za nova investicijska dela, kar zakon strogo prepoveduje. Iz poročila je razvidno, da so tudi za leto 1957 nameravali uporabiti del amortizacijskega sklada za razna investicijska dela.
V svojem poročilu odbornik Gridelli navaja nekatere vzroke, ki naj bi po poročilu u-pravne komisije povzročili povišanje izdatkov za prihodnje leto za skupno 627 milijonov 500.000 lir. Nadalje je na osnovi poročila upravne komisije omenil, da bodo pri nekaterih postavkah prištedi-li 32 milijonov 700,000 lir in da se bodo povišali dohodki za 101 milijon 500000 lir. Po mnenju upravne komisije, je dejal odbornik Gridelli, je sedanji primanjkljaj nastal zaradi tega, ker niso pravočasno povišali cen nekaterim uslugam, kot je to predlagala komisija že leta 1953. Nato navaja podatke o dohodkih in izdatkih od leta 1951 do leta 1956. Iz teh podatkov je razvidno, da je imelo podjetje Acegat leta 1951 15 milijonov lir dobička, leta 1952 8 milijonov 500.000 lir dobička, leta 1953 73.550 lir dobička. Leta 1954 pa je podjetje naenkrat beležilo nac pol milijarde primanjkljaja.
Ob zaključku pa prof. Gridelli pravi, da je odbor začel proučevati možnost povišanja nekaterih tarif ip da bo to pravočasno sporočil občinskemu svetu. Kako misli občinski odbor povišati tarife, ni je znano Dejstvo pa je, da leva in desna opozicija ne bosta mogli glasovati za letošnji proračun Acegata, dokler ne poznata celotnega načrta odbora o povišanju tarif in dokler se ne seznanita o vseh upravnih podrobnostih, ki so privedle Acegat v sedanjo finančno krizo.
Aretiran napadalec
Po zahrbtnem napadu na 47-letno Romo Tomasin por. Bernarducci iz Ul. F. Vene-zian, ki jo je oklal starejši moški, je policija po zaslišanju lastnice gostilne v bližini Trga Belvedere takoj ugotovila, da je napadalec 51-letni Cosimo Latanzio iz Ul. Domus Civica, vendar ga kljub iskanju niso mogli najti vse do včeraj ponoči, ko je sam padel v roke agentom.
Mož je namreč po napadu v gostilni zbežal m nekdo ga je tudi videl, ko je stopil na tramvaj št. 8. Zvečer pa se je hotel vrniti domov, kjer so ga čakali žena s štirimi otroki, venčar je prišel le do bližine stanovanja, kajti a-genti, ki so bili na preži, so mu zastavili pot in ga odpeljali na poveljstvo letečega oddelka.
Med včerajšnjim zasliševanjem je mož priznal dejanje, sklicujoč se, da je treba pripisati napad njegovi ljubo-
sumnosti zaradi domnevnega varanja Tomasinove z drugim moškim. Pojasnil je tudi, da je po krvavem dogodku odšel v neki bife na Elizejskih poljanah, kjer je ostal do večera. V stranišču javnega lokala si je opral krvave roke in tudi nož, s katerim je žensko večkrat zabodel.
Lattanzia po poslali v koro-nejske zapore, kjer bo ostal do razprave
Za preprečitev odpusta 20 mestnih stražnikov
Svoj čas je občinski svet sklenil, da se obnovi oddelek mestnih stražnikov. V zvezi s tem sklepom je okrog 20 mestnih stražnikov, ki jih je občinska uprava najela v letih 1942, 1943 in 1944 ter jih začasno namestila, negotovih glede svoje bodočnosti, ker se bojijo, da jih ne bodo vključili v obnovljeni oddelek občinskih stražnikov.
Ko je bivša angloameriška vojaška uprava leta 1945 razpustila vse oddelke italijanske policije, je občinska uprava teh dvajset mestnih stražnikov poslala v službo v oddelke civilne policije, ki so jo takrat ustanovili. Njihovo premestitev je občinska uprava odredila s posebnim odlokom, ki ga je podpisal tudi tedanji predsednik občine odvetnik Miani. V tem odloku je izrecno poudarjeno, da je občinska uprava ukazala tem u-službencem, naj opravljajo svojo službo pri civilni policiji. Prav tako pravi, da bi vsaka odpoved službe posameznih stražnikov pri poveljstvu policije prekinila službeni odnos tudi s tržaško občino. Iz tega se vidi, da je občinska uprava nameravala o-hraniti službene vezi s temi stražniki. Del stražnikov se je namreč kasneje vrnil v službo k občinski upravi, pri čemer so jih uporabili za razne posle in so redno napredovali. To dokazuje, da ni nobenega dvoma, da mora veljati tudi za te začasne mestne stražnike člen 1 splošnih predpisov predhodnih norm za novi organski stalež, ki ga je odobril občinski svet. Na podlagi tega imajo ti stražniki pravico, da se vrnejo v oddelek, v katerem so bili prvotno zaposleni.
V zvezi s tem sta občjnska svetovalca Radich in Cala-bria naslovila pismeno vprašanje na odbornika za osebje ar. Veniera.
Z motorjem v Fiat 600
S pridržano prognozo so včeraj proti večeru sprejeli na prvem kir. oddelku 37-let-nega Ernesta Bordona od Domja, ki se je meč vožnjo z motornim kolero m proti mestu zaletel pri bombažni tovarni v Fiat 600, pri čemer si je povzročil hude pošlkiod-be in tudi zlome po raznih delih telesa.
KONKRETEN PREDLOG ZVEZE POTROŠNIKOV
ZA STABILIZACIJO CEN PREMOGA, DRV IN KOKSA
V občinskih prodajalnah naj bi prodajali določeno količino trdih goriv in tako vplivali na cene v zasebnih trgovinah
Zveza potrošnikov je na svoji zadni seji razpravljala o cenah trdih goriv v zvezi z močnimi povišanji cen, do katerih je prišlo v zadnjih tednih. Pokrajinski odbor zveze je poslal županu in tajništvu komisije za cene dokumentirano vlogo, v kateri ob-razložuje sedanji položaj in zaključuje, da bi bilo nujno potrebno uvesti ukrepe, ki bodo preprečili nadaljnje poslabšanje. Odbor ugotavlja, da so se cene premoga, koksa ;n drv povečale prav v začetku zime.
Odbor je zaradi tega predlagal, da bi občinska uprava proučila možnosti neposredne intervencije na trgu, tako da bi v okviru občinskih prodajaln goriva, ki že obstajajo v korist upokojencev in revnih, prodali tudi določene količine goriv in s tem prispevali do stalnih cen.
Odbor ugotavlja, da povišanje cen zadeva vse prebivalstvo in v še posebni meri prav najrevnejše prebivalstvo, ki ne razpolaga s centralnim ogrevanjem na nafto (za katero je medministrski odbor za cene določil trdno ceno, niti si ni moglo nabaviti potrebne količine že poleti, ko so bile cene goriva znatno nižje. Znano je namreč, da velika večina tržaških družin ne nabavlja večjih zalog kuriva, temveč ga kupuje, lahko rečemo, iz dneva v dan. Prav te družine so torej resno prizadete zaradi izredno visokega povišanja cen premoga, drv in koksa.
Omenjeni odbor v tej zvezi ugotavlja, da je do povišanja cen prišlo delno iz objektivnih razlogov, vendar pa da igra veliko vlogo tudi špekulacija. Kot primer navaja ceno koksa, ki se je v decembru na veliko franko delavnica znižala za 20 lir pri stotu in ja padla na 2242 lir za stot, medtem ko je stot koksa veljal v novembru 2262 lir. Cena na drobno pa se je v istem razdobju povečala za 7 odst.; saj je v novembru znašala 3275 lir, medtem ko je v decembru dosegla 3500 lir in je torej narasla kar za 225 lir pri stotu:
Po mnenju odbora zveze potrošnikov je t' povečanje neupravičeno, saj obstaja med ceno na veliko in na drobno razlika, ki znaša 1258 lir ali 56 odst, v odnosu na ceno na veliko.
Po drugi plati pa se pritožujejo tudi trgovci na drobno ki pravijo, da se na trgu občuti znatno pomanjkanje blaga ter da ne razpolagajo z
zadovoljivimi zalogami, tako da bi lahko izpolnili vsa naročila.
Poleg tega pa je treba še pripomniti, da se je cena na drobno povečala od poletja kar za tisoč lir, torej za 40 odst-, kar po drugi plati potrjuje trditve zveze potrošnikov, da ni mogoče pripisati povišanja cene izključno objektivnim razlogom temveč, da je vmes tudi špekulacija.
Nič drugačen ni položaj z drvmi, saj se njih cena vrti franko postaja Sežana okrog 850 lir za stot, medtem ko se
v Trstu prodajajo po 1.800 lir. Tudi tu igra odločilno vlogo pomanjkanje blaga, poleg tega pa tudi razne birokratske cvire, ki zavirajo uvoz drv iz Jugoslavije. Na vsak način pp je razlika med ceno na veliko in drobno previsoka, čeprav je treba računati še vrsto stroškov za prevoz, vskladiščenje, takse itd.
Vprašanje preskrbe z goi-
vi ni tako enostavno zaradi tega, ker se v vsej Italiji občuti pomanjkanje premoga in drv. Vsekakor pa so možni u-strezni ukrepi, katere bi morala predvsem narediti vlada, zato da se zagotove zadostne količine in preprečijo špekulacije. Pomembne možnosti pa imajo tudi tržaški odgovorni organi, ki lahko izvedejo ustrezno nadzorstvo in delno tudi neposredno vplivajo na cene z nabavami določenih količin goriv. Taki u-krepi bi bili v duhu nedavne okrožnice, katero je pred kratkim poslal minister za notranje zadeve prefektom in županom in s katero jih poziva, da s hitrimi in učinkovitimi ukrepi preprečijo neutemeljena povišanja cen.
Nezgoda na delu
Med delom v sesljanskem kamnolomu je na 51-letnega Marina Furlana iz Sredipo-lja priletel precejšen kamen, kii ga je podrl na tla. Delavec se je zaradi hudih bolečin odpravil v bolnišnico, kjer so ga zdravniki zaradi udarca na čelu in na glavi, rane na levem komolcu z verjetnimi kostnimi poškodbami sprejeli s prognozo okrevanja v 20 ali 30 dneh na prvem kir. oddelku.
Samomor s olinom
Ko se je 50-letni Armando Viotti iz Ul. M. D’Azeglio Včeraj popoldne vrnil domov, je našel ležečega v kuhinji 73-letnega Petra Klanšeka, ki je
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
KRVAVO OBRAČUNAVANJE
Z EPILOGOM PRED SODIŠČEM
Napadalca, ki je svojega znanca ranil z nožem v trebuh, so obsodili na 4 mesece in 20 dni zapora
Zasmehovanje, ki ga je mo- čutil prikrajšanega, poročila ral 49-letni Domenico Memo- želja po maščevanju, li, rojen v bližini Barija, a Stekel je domov, vi poiskal že dalj časa stanujoč v našem nož in ga odprtega spravil v mestu, prenesti, je v njem 18. žep. Njegov načrt je bil ja-novembra leto* vzbudilo u- sen, pa čeprav se je morda por, kateremu je sledil sklep moz bal svojega dejanja. Vse-po krvavem obračunavanju z1	’	n«
možem, ki ga je žalil in se mu posmehoval,
Memola in 45-letni Bruno Folin iz Ul. del Trionfo sta se srečala v gostilni «A1 Trionfo* na Trgu Barbacan. Folin je bil dobre volje in je na pol paraliziranega Memo-lija imenoval južnjaka ter ga psoval s tatom. More a je to moža najbolj zabolelo in ker v gostilni ni hctel urediti spora, je Folina povabil na cesto. Vendar tudi tu ni mogel ničesar: Folin je bil hitrejši od njega ter ga je prijel za vrat, pri čemer mu je onemogočil vsakršno napadalno gesto.
Vse je kazalo, da se bo spor končal brez hujših posledic, kajti Folin je ponovno stopil v gostilno, kjer je njegova žena sledila televizijski rubriki «Prvi aplavz*, medtem ko se je Memoli oddaljil po ulicah starega mesta. A tavanje po temi ga ni pomirilo, temveč je v njem, ki se je morda zaradi svoje invalidnosti
Zveza vojnih invalidov je priredila včeraj popoldne na svojem sedežu obdarovanje vojnih sirot in otrok invalidov. V dvorani se je zbralo nad sto otrok, katere je nagt voril dedek Mraz, potem pa so otroci sledili kratkemu sporedu, v katerem so nastopili najmlajši člani baletne skupine SNG in recitatorji. Končno je dedek Mraz obdaroval vse otroke, ki so bili veseli in zadovoljni, saj je bilo v vsakem paketu poleg mnogih koristnih potrebščin tudi dovolj sladkarij in igrač
eno pa je stopil v gostilno in Folina ponovno povabil na cesto. Ta je šel, prepričan, da mu južnjak ne bo mogel škoditi. Vendar ve je pošteno zmotil in tudi precej drago plačal prezirljivo obnašanje. Pred gostilno je seveda zopet prvi prešel v napad, misleč, da bo Memolija zopet onemogočil, venčar ni računal z odporom slednjega:	možu je
namreč vzkipela južnjaška kri in trenutek kasneje se je v medli luči cestne svetilke zaevetilo rezilo noža, ki se je zarilo v desno stran Poli-novega trebuha.
Ranjenca so kmalu po krvavem obračunavanju odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali in ga takoj nato tudi zaslišali. Vendar imena napadalca ni povedal; izjavil je le, da ga je ranil neki neznanec, kar pa ni odgovarjalo resnici, kajti Memoli zanj ni bil neznanec, pač pa dobro znana oseba.
Seveda so policijuki organi med zaslišanjem očividcev in tudi lastnika gostilne identificirali napadalca, ki je bil znan v okolici kot «Uccio», in okoli 23.50 so moža našli pošteno pijanega v gostilni «AH'antica grotta*. Ker je i-mel majhno rano na prstu desne roke, o kateri je izjavil, da ti jo je povzročil z nožem, so ga odpeljali najprej v bolnišnico in nato na poveljstvo letečega oddelka, kjer je po kratkem zasliševanju podpisal zapisnik s popolnim priznanjem o napadu.
Na sodišču je Memolj še enkrat potrdil prvotne izjave in le provokacije, ki jih je pretrpel, so mu pr.pomogle, da je zocišče kljub hudi obtožbi namerne povzročitve telesnih poškodb, milo postopalo z njim ter ga obsodilo samo na 4 mesece in 20 dni zapora. Ker pa je bil obtožen tudi posesti noža v javnem prostoru in pijanosti, ga je sodišče spoznalo za krivega obeh kršitev zakona in ker je za podobne primere predvidena le denarna kazen, bo moral Memoli plačati skupno, poleg seveda sodnih stroškov, 8000 lir.
Preds. Fabrio, tož. Malteie, zap, Urbani, obramba odv. Radovani.
živel pri njem kot gost že pet let. Možu je takoj priskočil na pomoč, vendar je bilo vse zaman, ker je bil že mrtev. Zdravnika Rdečega križa in policije sta ugotovila, da je smrt nastopila okoli 11. u-re zaradi zadušitve s plinom.
Kakor >o ugotovili, gre zelo verjetno za samomor. Klanšek je namreč revno živel in je bil v finančnih težavah ter si je zato včeraj v trenutku obupa sklenil vzeti življenje.
Silvestrovanje v Sežani
Marsikdo si te dni postavlja vprašanje: kam na silvestrovanje? Ce ima obmejno propustnico, tedaj je odgovor lahek: v Sežano.
V hotelu «Triglav» bodo namreč tudi letos priredili veliko silvestrovanje, in sicer v vseh hotelskih prostorih. V pritličju bodo gostom servirali izbrane menuje, v dvorani bo ples, v prvem nadstropju pa bo urejen bar, kjer bc tudi igrala domača godba. Na jedilnem listu so številne specialitete, izvrstna vina in kdor bo hotel, si bo lahko izbiral mešane pijače in cocktaile. Ce pridete danes ali jutri v Sežano, stopite v hotel «Triglav» in si pravočasno rezervirajte mizo.
Prosvetno društvo «S. ŠKAMPERLE* Sv. Ivan vabi člane in prijatelje na
SILVESTROVANJE
ki bo dne 31.12.1956 od 21. ure do 5. zjutraj v veliki dvorani na stadionu »Prvi maj*, Vrdelska cesta 7. Rezerviranje miz na sedežu društva: Vrdelska cesta 7 danes od 10. do 12. dopoldne in jutri od 16. ure dalje. DOBRO ZALOZEN BIFE ODLIČEN ORKESTER! Od 23. ure dalje se ne bo odgovarjalo za mize, ki še niso zasedene.
Izšla je
^Pavlihova pratika»
s številnimi praktičnimi nasveti in bogato zabavno vsebino.
Dobite jo pri vseh raznašalcih Primorskega dnevnika in v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici.
Cena samo 100 lir.
( OLEDALlSČA )
TEATRO NUOVO Danes, 30. L m. ob 17.00 uri; C. Bertolazzi: «Lulii».
Razna obvestita
Tržaški filatelistični klub »L. Košir*. Danes 30. t. m. običajni sestanek od 10. do 12. ure.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 29. decembra se te v Trstu rodilo 8 otrok, poroka je bila 1, umrlo pa te 13 oseb.
POROČILA STA SE:	tiskar
Joseph Richard Naddes in gospodinja Bruna Giuliuzzi.
UMRLI SO: 78-letna Maria Cat-tarinich vd. Mareglia, 82-letna Maria Cerneka vd. Bergagna. 34-letna Ernesta Grahor por. Bertom, 70-letna Giuseppina Mosco-ni vd. Zorzii. 5-letna Marina Ce-rocehi, 60-ietni Andre.i Nanut, 79-letni Antonio Camisso. 51-let-ni Carlo Dalsant. 68-letna Marija Ferluga vd. Ferluga, 81-letni Valentin Perko, 63-letna Ivana Jelen vd. Florenin. 56-letni Alberto Bilico. 87-letna Matilde Mo-settig vd. Bognolo.
OKLICI: šoler Giorgio Costan-tini in gospodinja Maria Luisa Frezza. bolničar Fausto Verdnik in gospodinja Donatella Tčrnolasi, uradnik Gabriele Celetta in uradnica Silvana Bonazza, geometer Giovanni Bellotto in gospodinja Reana Pasinati. tehnični izvedene Adriano Rissolo in uradnica Giuliana Comaechio. uradnik Antonino Fabris in gospodinja Liliana Visintin, strojevodja Lanfranco Diotallevj in šivilja Mirella Frezza, tesar Ferruccio Vatta ip gospodinja Bruna Dol-ler. inženir Ernesto Movis in zdravnica Ervina Tomasi, mizar Mario Gerebizza in gospodinja Antonija Svab. uradnik Piecino Riccardino in gospodinja Anna Maria lnciso, delavec Valentino Betteon in likarica Giovanna Piaia, šofer Glorgio Baldassi in prodajalka Graziella Mochini-Ale, kovač Augusto Dreossi in gospodinja Amabile Tron. krojač Guer-rino Fornasaro in delavka Emma Kleva. Pasouale Labate in Lui-gia Gozzl. mehanik Tullio Fontana In Carmen Pallaga.
BENETKE
BARI
CAGLIARI
FLORENCA
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
LOTERIJA
2«	53	73	17	9
61	73	14	86	53
23	82	45	28	8
11	66	43	72	33
68	21	19	74	.54
56	15	51	41	30
55	53	24	82	62
67	30	24	76	83
52	1	60	44	2
86	12	63	85	54
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
Benussi, Ul. Cavana 11- Croce Verde. Ul. Seftefontane 39: Pic-ctola. Ul. Orla-ni 2:	Pizzul-Ci-
gnola. Korzo Italia 14; Ravaslni, Trg Libertš 6: Alla Salute, Ul. Giulia 1; Vernari, Trg Valmaura 10; Harabaglia v Barkovllah in Ni coli v Skednju.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v decembru
Codermatz, Ul. Tor San Plero 2: De Colle. Ul. Revoltella 42: Depangher. Ul. S. Giusto 1: Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2: Zanettt - Testa d’oro. Ul Maz. zini 43; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju.
Excelslor. 13.30: «Vojna m mir*. A Hepburn. H. Fonda.
Femce. 14.00. «Trapez, G. Lollo-brigida. B Lancaster.
Nazionate. 15.00: »Safari*. V. Mature. J. Leigh.
Filodrammatico. 14.30: «Kralj potepuhov*. K. Grayson. Oreste.
Supercinema. 14.00: »Montecarlo*. V. De Sica. M. Dietrich.
Arcobaleno. 13.30: «Montecarlo», V. De Sica. M. Dietrich.
Astra Rojan. 15.00: «Puščica v prahu*. S. Haydem.
Capitol. 14.30: «Upor na ženska*, J. Russell. R. Egan.
Cristallo. 13.30: «Tudi junaki jokajo*. W. Holden. D. Kerr.
Grattacielo. 13.30: «Mešana kri*, A. Gardner, S. Granger.
Alabarda. 14.00: »Labod*. G. Kel-lv. L. Jourdan,
Ariston. 14.00: «V pekel in nazaj*. A. Murphy. M. Thompson.
Armonia. 14.00: »Polet na Mars*, C. Mitchell. M. Chapman.
Aurora. 14.00: «Piknik». VV. Holden. K. Novak.
Garibaldi. 16.00:	«Frepovedana
pesem*. C. Villa, F. Mari.
Ideale. 14.00: «Džungla na ringu*. E. Borgnine. T. Curtis.
Impe.ro. 14.0O: «Piknik». W. Holden. K. Novak
Italia. 14.30: «Ot> času počitnic*, G. Ralli. V. De Sica.
S. Marco. 14.00:	«Utrdba tira-
nov*. R. Montalban. B. St. John.
Kino ob morju. 15.00: «Zaseda sto puščic*. L. Damell, D. Robertson.
Moderno. 14.00: »Nebeški stebri*, J. Chandler. D. Malone.
Savoma. 14.00: «Deževje v Ran-chipuru*. L. Turner, R. Burton.
Viale. 14.30: «Izobčenci», A. Mur-nhy.	L Nelson.
Vitt. Veneto. 13.45: «Um«tniki in modeli*. D. Martin. J. Lewls.
Belvedere. 14.00: «Irski upornik*. R. Hudson. B. Rush.
Marconi. 14.00: »Moj ljubimec je bandit*. B. Stanwyck. B. Sut-livan.
Massimo. 14.00: «Brez prestanka rock	and roli*.
Novo cine. 14.30: «7 nevest za 7 bratov*. J. Powell. H Keel.
Odeon.	14.00:	«Zenska	z	reke*.
S. Loren.
Radk>.	14.30:	«Ljubimec	velike
kraljice*. B. Davis. R Todd.
Skedenj. 16.00: «Divji naboj*.
NEDELJA, 3». decembra 1956 TRST POSTAJA A
8.00 Jutranja glasba: 8.30 Domači odmevi: 9.00 Kmetijska oddaja: 9.30 Glasba za godbo na pihala; 11.00 Lahki orkestri: 11.45 Bach: Brandenburški koncert št. 3:	12.00 Oddaja za natmilajše
nato koncert operne glasbe: 13.30 Glasba po željah: 14.30 Ritmični orkestri: 15.00 Slavni pevci: 15.30 Gershtvin: Koncert za klavir in orkester: 16.00 Priljubljene melodije iz revij; 16.30 Glasbeno potovanje: 17.00 Slovenski zbori; 17.20 Plesna glasba: 18.00 Čajkovski: Koncert za violino in orkester: 18.30 Slovenske ritmične popevke: 19.00 Franck: Simfonične variacije:	19.15 Velike lju-
bezni; 19.30 Priljubljene melodije:	2O0O Snort; 20.06 Orkester-
Cergoll:	20.30 Ctlea:	»Adriana
Leeouvreur*. opera v 4 dejanjih po 2. dejanju ob 21'.45 Nedelja v športu; 22.45 Večerni ples.
TRST I.
9.15 Igra orkester Cergoli- 14.30 Operna glasba: 15.00 Nove popevke: 15.30 Reportaža z nogometne tekme:	17.00 Simfonični
koncert državnega orkestra iz Pariza: 21.05 Gherardo Gherardi: »Otroci kneza Lucera*. igra v 3 dejanjih.
KOPER
Poročila	v slovenščini:	6	00
7.00. 7.15. 13.30 14.15 15 00 19.0o' 22.00
Poročila v Italijanščini: 6 30
12.30. 19.45 23.00.
6.00-7.15 Spored iz Ljubljane:
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš predragi mož, brat in stric
Andrej Nanut
Pogreb dragega pokojnika bo danes, dne 30. t. m. ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Globoko užaloščeni: žena Avguština, brat Mario, sestra Eliza, nečakinja Eda in nečak Florindo (odsoten) Trst, 30.12.1956
ZAHVALA
Vsem, k: so na kakršenkoli način počastili spomin naše nepozabne mame m soproge
Jožefe Nabergoj
se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala naj gre sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti ter vsem darovalcem vencev in cvetja.
Žalujoča družina Nabergoj
Prosek. 30. dec. 1956
7.15 Jutranja glasba: 8.10 Km*-ujska oddaja: 8.30-10.15 Spored iz Ljubljane:	10.15 Romantični
motivi; 10.30 Zena in dom: 10.50 Glasbeni intermezzo:	11.00 Ra-
dijski festival CIC: Labinj: 13.30-
14.00 Spored iz Ljubljane: 14.00 Glasba po željah: 15.00-15.15 Spored iz Ljubljane: 15.20 Z mikrofonom po Primorski: 15.40 Odmevi pod Nanosom: Nastop moškega zbora iz Dornberga; 16.00-19.30 Spored n Ljubljane: 19.30 Športna nedelja; 20.00-23.00 Spored iz Ljubljane:
SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m
Poročila ob 5.00.	6.00	7.00,
1300	1500	1700	19.00	22.00.
6.00-7.00 Nekaj domačih poskočnih in narodnih za prijetno nedeljsko jutro: 7.35 Zabavne melodije: 8.30 Otroška predstava — Leopold Suhadolčan:	Čudežna
srajca; 9.20 Narodne In domače pesmi za ples in dobro voljo:
10.15 Nedeljski simfonični koncert:	11.15 Oddaja za beneške
Slovence:	11.35	Lahka glasba:
12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 O no.d a nsk i glasbeni spored: 16.30 Promenadni koncert:	17.30 Radijska igra — Norman Corvln: Čudežna gosenica: 18.05 V zabavnem ritmu; 20.00 Kulturni razgledi: 20.15 Posnetki s festivala lahke glasbe
TELEVIZIJA
15.00 Športni popoldan: 17.15 Film »Ubil sem tvojega brata*, igra Maria Schell; 18.30 Športne vesti: 21.05 Prvi aplavz: 2225 Album TV 1956 ; 23.35 Revija filmov; 24.00 Športna nedelja.
Mali oglasi
KOLESA, moška In ženska, rabljena. po 7.000 lir. kolesa za prevoz blaga po 24.000 lir. motorna kolesa po 50.000 lir, na obroke darilne pakete brez carine. Marcon, Ul. Pieta 3. KROJACNICA HMELJAK obvešča svoje cenjene kliente, da se je preselila na Viale XX set-tembre 88.
MAGAZZ1NI FELICE, Trst, Ul. Carducci štev. 41 (nasproti pokritega trga - Telef 90-513). Srajce, hlače, spodnje hlače, nogavice, rokavice, zimski plašči, jopiči in drugo. Vse po najniž-tih cenah!
MELILLO — Trst, Caccla 3 — Moto Parilla - Moto Bi - NSU -in velika izbira nadomestnih delov. Pnevmatike. Kolesa za otroke, šport, dirke in prevoz. PRODAJAMO smrekove deske za gradnjo in mizarstvo, trd les, plošče za pode. Ugodne cene. Gambini 3.
PRODAM SMOKING, dobro ohranjen. Naslov na upravi lista.
r k s t
Ul. iv Fran. čiška 29/111 tal. 37-338 sprejema In. serate. mal« oglase, osmrtmas n ongo od 8. do 12.30 in od 18. do 18. ure,
• UNION*
Svetovno znana varovalnlca od leta 1828 je v TRSTI) UL. GHEGA 8-1 tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK
Za neutrudljivo in lahko hojo negujte Vaše noge pri
PEOIKERJU
Ulica Geppa 2, tel. 35-510
Elelctro-instalacijsku pod-letje — Sprejema vsa naročila tn popravila za nove instalacije vseh vrst električnih napeljav. Pokličite našo št. tel. 29-322. Viale Miramare 29.
SE PRIPOROČAMO!
Tapetniška delavnica
MARIO PAHOR
Specializirana v opremljanju dnevnih sob in drugih prostorov TRST - Ul. Siataper 20 tel. 41-812 Filialka: Ul. S. Anasta-sio 12, tel. 61-218
NAROČNIKE in BRALCE
PRIMORSKEGA DNEVNIKA vabimo, naj tudi letos po- ) ravnajo celoletno naročnino za leto 1957 v znesku 4900 i lir vnaprej in to najkasneje do 10, II. 1957.	^
S tem si pridobijo pravico do udeležbe pri žrebanju
BOGATIH NAGRAD
ki bo v prostorih našega uredništva dne 23. febr. 1957. NAGRADE bomo objavili v novoletni številki.
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
TISKARNA
mpim
TRST — UL. SV. FRANČIŠKA 20 Telefon 29-477
želi srečno in veselo novo leto 1957,
30. decembra 1956
Čaj, simpatija in drugi bobnar
(Ob gostovanju tržaškega SNG v Kopru z Andersonovo dramo «Čaj in simpatija»)
«Ce kdo ne drži koraka s svojimi tovariši, je to zato, ker sliši mogoče drugega bobnarja. Naj torej koraka po glasbi, ki jo sliši, naj ima ta že kakršen koli ritem in naj bo še tako daleč«. (Wal-den)
Zgodbo o drugem bobnarju sem postavil na začetek tega zapisa ne le zategadelj, ker jo je s pridom uporabil Robert Anderson v »uvodnih opazkah» k predstavi svoje drame »Tea and Spmpathg« (Caj in simpatija) in ponatisnilo SNG v Trstu v gledališkem sporedu, marveč bolj in predvsem zalo, ker je ta izredno duhovita domislica pravzaprav ekstrakt psiho - filozofskega razpravljanja o »četrti odrski enotnosti» (ki jo današnji gledališki ljudje žal vse premalo upoštevajo): to je gledališko občinstvo. Ta drugi bobnar ima svoje zgodovinsko mesto v psihoanalizi sodobnega gledalisKega avditorija:	sleherni gledališču
predan predstavnik občinstva ima pravico (in je tudi njegova dolžnost), razumevati in občutiti predstavo, nje ide jo in fabulo tako, kakor mu jo narekuje srce, ne pa razum. In zato je ta drugi bobnar v resnici nekaj takega, kar je v Prologu svoje gledališke igre «Kulise duše« napisal Evreimov: ne razum in izključno razum, temveč srce in čustvovanje v podzavesti sta tisti vrednoti, ki človeka opleriienjujeta. To pa je hkrati vsa filozofija Andersonove drame — v skrajni konsenkvenci.
Te dni se pred tisoči obiskovalcev pariškega gledališča na Elizejskih poljanah odpira in zapira zastor, predenj pa stopa Andersonova Laura Repnolds v osebi Ingrid Bergman. Verjetno je veliko cvetja in vizitk, veliko imenitnega aplavza in skrite zavisti, veliko intervjujev in dolžnostnih čestitk. Te dni pa je v Kopru gostovala skupina gledaliških ljudi iz Trsta, z isto Andersonovo dramo.
Roberta Andersona pri nas skoraj če nismo poznali- Skoraj zato, ker smo zanj vedeli in veliko tega slišali, nismo pa poznali njegovega dela. Sele Jaro Dolar nam je s prevodom drame «Caj in simpatija« (ki ga je pripravil za uprizoritev mariborske Drame) odprl najbolj ravno pot do njega. Anderson je nepodkupljiv, iskren in virtuozen oblikovalec dramskih tekstov. Ne virtuozen v moličrovskem smislu, ne korifeja commedia dell'ar-tcvskega kalibra, ampak virtuozen v oblikovanju, gnetenju neke subtilne, občutljive fubulistične, idejne materie. Iskati in najti in celo želeti dramsko fabulo v izredno nevarnem in zapletenem krogu psihopatološke problematike nedozorelih dečkov, pubertetnikov, to fabulo na človeško pretresljiv, zato pa tembolj iskren, skoraj obtožujoč način predelati v dramski tekst in pa vreči čez rampo v avditorij: to je v naših časih lahko storil le umetnik, ki mu gre za brezobzirno resnico in ki ne izbira sredstev, kadar izpoveduje to, kar se mu zdi prav.
Tom Lee je gojenec dijaškega kolegija nekje na Za-padu. Star bo okrog IS let. Vzgojni principi, na videz tako demokratični in zdravi (šport, planinstvo itd.) so v resnici krinka najbolj puritanskih odnosov med pojen-ci in prefekti. Tom, ki se zaradi svojega naturela rajši zateka v sanjarije, da bo postal pevec, je v očeh kolegija izgubil «kvaliteto» moškosti. Iz tega se rodi nevaren kompleks. Laura, žena prefekta Billa Reynoldsa, ki tdina razume in spozna vzroke. in posledice tega kompleksa, zapusti moža in — da bi mlademu Tomu vrnila izgubljeno vero moškosti' — se mu preda. Materinsko, razumevajoče in z ljubeznijo.
Film na Andersonov dramski sižc, ki je na listi za O-scarja, so v Italiji prepovedali. Je tudi povsem jasno, zu.kaj. Za precej tvegano u-; rizoritev pa veljajo besede Brooksa Atkinsona: «Ljud-je odnesejo od predstave to, kar prinesejo k nje j«. Slehernemu režiserju, ki se je, ali se bo lotil te delikatne snovi, preti ena sama nevarnost.' trapično humano idejo. zloženo iz kristalnega mozaika drobnih psiholoških nians, lahko namreč ena sa-i mo interpretacijska napaka degradira v popolnoma ne-rczumljiv, celo banalen in neokusen odrski prikaz. To je režiser Jože Babič še kako
izrazito pa se to kaže pri dramskih tekstih psihološkega, intimno-komornega značaja. In zato (ali je lahko zgolj naključje?) so imele največji uspeh prav tiste Babičeve odrske postavitve, ki so izhajale iz omenjenih značilnosti.
Andersonovo dramo »Čaj in simpatija» je po mojem mnenju Babič postavil na oder s tistim trenutkom, ko jo je prečital. Ves tekst, akcijo, konverzacijske spopade je nekoliko privzdignil, to-dc. ne v smislu viktorijanskega tragiranja, še manj z namenom, da bi iz Andersona napravil malce grotesknega pevca freudističnih anomalij: bolj zaradi tega, da bi poudaril občečloveško veljavnost, občečloveško tragiko problema kompleksnosti in njenih posledic pri mladem Člcveku. Naj bo piscu teh vrstic oproščeno, če v tem trenutku ne verjame docela bralcu, da je pravilno razumel misel o »dvigovanju« te odrske umetnine. Zato jo pojasnjuje na neposredne]-ši način: ne gre za deklama-tivnost in ne za prevzetno deklarativnost neke avtorjeve delikatne fabule ali ideje, marveč za parabolističen, teda skrbno prikrit poudarek neke naturalnosti, in seveda za lahno akcentiranje v pasusih, ki diagnosticirajo naravno anomalijo — v tem primeru — Toma Leeja. Režiser je skozi tesno špranjo nekonvencionalnega dramskega teksta s teznim poudarke m posvetil v njeno namembno vrednost: na pretresljiv način je hkrati z avtorjem in igralci izpovedal svojo privrženost takemu reševanju najbolj človeških problemov.
Dramo je avtor napisal v skladu s tremi klasičnimi enotnostmi časa, kraja in problema. Stabilna, na treh dejanjih sloneča dramska pradba z jasno, toda malce predolgo ekspozicijo, ki predstavlja osebe in odpira vrata v problem, je režiserju nudila dovolj trdno podlago za prepričljivo postavitev.
Štefka Drolčeva igra v tej drami v nekem smislu precej simbolično vlogo. Ne vem sicer, če je to občutil tudi režiser, sem pa prepričan, da je tako. Tega simbolizma pa n c kaže razumevati površinsko, v tem smislu, da naj bi Laura poosebljala neko določljivo misel, čustvo, idejo, dr bi kakor Cankarjeva Ja-cinta predstavljala Umetnost določeni družbeni sferi, l.aura je živa, realistična podoba, žena, kakršnih je po svetu nemara na tisoče, dasi ne v enakem položaju. Laura postane — kar je vsekakor bolj zanimivo — simbol šele potem, ko pade zastor. Potem se za gledališkega obiskovalca, ki je k predstavi enekaj prinesel«, spremeni v Vest, zakaj šele po predstavi je «Caj in simpatija« postala drama, prizorišče nečesa, o čemer je vredno razmišljati in kar od človeka terja globokega razmisleka. Laura je torej — to smo hoteli povedati — nekakšna posthumna simbolika, simbolika, ki oživi v tistem trenutku, ko njena materialna podoba v osebi odrske Laure snema šminko z obraza. Verjetno se bo marsikomu zdelo vse to zgolj prazno teoretiziranje, mi pa smo kljub temu mnenja, da je za premočrtno kritično izpoved treba povedati vse, tudi najbolj skrit pomislek.
Laura Štefke Drolčeve je bila par excellence. Ce sem zatrdno prepričan, da Andersonova drama »Caj in simpatija« ni za klasične gledališke odre, enostavno zato ne, ker zaradi poudarjene intimnosti problema in igre sploh ne seže čez rampo in bi jo kazalo postaviti nemara v krop ali že kakorkoli, potem sem ie bolj prepričan, C.C je Štefka Drolčeva že prešla fazo realistične ekshibicije in po desetih in več letih pristala na majavem tlu svoje resnične dramske kreativnosti; v najneposrednejši igri tako imenovanega »totalnega plana«. Njena Laura je ponoven in zanesljiv dokaz za to domnevo. Igre in spopadi detajlov so pri Drolcem veliko pomembnejši kakor — naj rečemo tako sintetično združevanje v (po Foulitzerju) «enosmerno odrsko celokupnost«. Njeni Lau -I smo kljub neintimni odmaknjenosti verjeti, ker ji je verjela tudi Štefka Drol-ceva. Verjeti pa seveda ne pomeni «globoko podoživljati« in ne »dobro igrati«, tem več (v tistem hipu j »biti« Laura, biti tako do konca, tuko do vseh koncev svojega osnovnega naturela, da le' ta lahko nevarno spodmakne preudarno	upošteval,	in	še	| karakterne lastnosti prave
nrincivialna	ugotovitev	I osebnosti. (V zgodovini, zla-
sti sodobni, gledališke in predvsem filmske umetnosti
pada same na sebi dobre in pomenijo pač poslednjo in nejvišjo stopnjo odrske reprodukcije (če na tem mestu sploh še lahko uporabimo ta izraz), vendar z e-nim samim pridržkom: biti morajo relativne, ne pa absolutne. Ves igralski zbor, od protagonistov do šarže naj bi bil v tem primeru uglašen v isti akord, od vseh bi v tem primeru lahko terjali določeno visoko stopnjo igralske kreativnosti, ker bi bila v nasprotnem primeru vloga, o kateri govorimo, podobna kometu, ki slepljivo zablesti in hitro ugasne. Laura v Andersonu in nemara še kakšna osebnost iz sodobnih psiholoških dram naj bi bila torej »temperirana«; ne ton kot absolutna vrednota, marveč ton kot relativna vrednota- v sklopu določenega akorda. To poslednje je bilo le do neke mere izpolnjeno v uprizoritvi »Caja in simpatije«.
In še nekaj v zvezi z Drol-čevo. Namreč vse bolj očiten sistem, kako gradi svoj Uk. (To velja le za predstave in vloge, ki — kakor pravimo — zvenijo njenemu poustvarjalnemu ušesu). Spominja me namreč na dre tehniki v kiparstvu: ena odvzema od osnovne mase in tako cblikuje podobo, druga, bolj priznana in udomačena, pa k nekemu ogrodju dodaja. Ta druga metoda iz upodabljajočega sveta velja menda tudi za Drolčevo: svoji od začetka precej neizraziti gledališki podobi dodaja emotivne elemente svoje kreativno-i, toda šele v trenutku ko postane še kaj drugega kakor zgolj Laura. Ko po-ane sinonim nečesa, ko predstavlja fabulativno oporo dokončno razumevanje teksta, ko — če hočete — postane ideja. Taka metoda, asi ni — kakor sem prepričan — razumsko pogojena, ima svoje dobre, pa tudi slabe strani. Dobre strani smo že omenili, edina slaba tran take «kompozicijske tehnike« je preočiten nagib in poudarek v zaključni kodi in pa — če se ne motim delna dezorientacija v tonu nekakšnega otroškega začudenja ostalih igralcev. To je zelo subjektivna, pa tudi mikroskopska niansa, vendar sem prepričan, da jo je bilo treba na tem mestu po-edati. In še marsikaj je redno zapisati, toda ne prostor ne čas ne dopuščata globlje analize tega zanimivega lika.
n ja iz otroka v moža«, vsi ti so dedno zakopani v gnojnico stremuške demokracije in so, stoječ v gozdu, izpubilt gozd spred oči. Krivi pa so po človeški plati, krivi zategadelj, ker so šiloma pokopali svoja človeška čustva in jih nadomestili z nekimi splošno veljavnimi etičnimi
MILAN LINDIČ
(Nadaljevanje na 5. strani)
Maso di Bianco. Čudež sv Silvestra — Gre za umotvor največjega Giottovega ucenca. verjetno Je to prostorninsko najveličastnejši primer v vsem slikarstvu XIV. stoletja
Jadranski koledar za leto 1957
Knjiga vam bo vse leto zanesljiva svetovalka, razumna prijateljica, zabavna družabnica, nevsiljiva in tudi neutrudna učiteljica in pomočnica
Naš tedenski
pregled
ena principialna ugotovitev se nam zdi važna in vsaj tolikanj pomembna, da jo na ten. mestu zapišemo; Jože Ur'.:* prodi s"n i' re' 'i icsnutek po presenetljivo raz, vi teni m o....m ojcutku za stil in barvo določenepa dela. To velja za ves njepov poustvarjalni opus, najbolj
niso redki primeri psiho-ka rnkternih anomalij pri nekaterih igralcih, ki so preobčutljivo sinhronizirali svoj «iaz» s tistim, ki bi ga mo ral: in so ga igrali). Take ipralske metamorfoze so kaj-
Drugi protagonist, ne či-to klasična protiigra, j? bil Tom Lee, poustvaril pa ga je mladi, prizadevni član tržaškega gledališča Silvij Kobal. Ce se ne motim, je bila to prva resnejša psihološko-crakterna vloga v vrsti več ali manj nepretencioznih, bolj zunanje pomembnejših kakor notranje problematičnih odrskih kreacij. Tom Lee jc namreč tista nedolžna žrtev nedovt ipne, nadute in ohole družbene sredine, ki določa nekakšen kodeks «moškosti» po enotnih normah svoje (in ne samo svoje) idiotske kulture. Tom namreč ni toliko žrtev na pol naivnih in na pol zmešanih «fantovskih, moških» kolegov v zavodu in na koncu vseh koncev tudi ne lastnih učiteljev, ravnateljev ali prefektov. Saj so le-ti sami žrtve enotnega družbenega sistema (tako se zdi) in njene moralke in v resnici ni njihova krivda segla čez to, da bi si bili lahko sami kaj očitali. Vsi ti ljudje, ti oznanjevalci narobe-roussojevske zgodbe o nastajanju človeka, moškega in o zunanjih demonstracijah tega «pretaplja-
Novo leto — nov koledar. Kdor kupi tega, najde v njem večni koledar (stran 30), ki mu bo lahko služil še v večnosti. Jadranski koledar ima že več let zmeraj enako ime, a je vsako leto natrpan z novimi lepotami in vrednotami. Tudi leto« ga spremljajo knjige Prešernove knjižnice. Jadranski koledar je skupno delo mnogih glav in pridnih rok enega največjih slovenskih središč — tržaškega mesta. U-redil ga je uredniški odbor, izdalo ga je Založništvo tržaškega tiska in natisnila tiskarna «Graphis» v Trstu, fotografije sta oskrbela Mario Magajna in Mitja Presl, koledarski del Stanko Andolšek, fotografije za koledarski del ing. Miran Pavlin, ilustracije Robert Hlavaty, kakšnih šestdeset sestavkov pa številni izurjeni, v svojih snoveh podkovani sotrudniki. Nekaj netržaških piscev daje knjigi večjo pestrost.
Načelno važne so tri strani «Po novih poteh«, kjer podaja dr. Angel Kukanja obračun in pregled aktivnih in pasivnih postavk v našem življenju v zvezi s Spomenico o sporazumu, podpisano v Londonu 5. oktobra 1954. Sprejetih obveznosti je v njej veliko, obliko zakonske, ga predpisa pa je dobila do zdaj ena sama, člen 6., ki določa, da se ne smejo preganjati osebe zaradi njih prejšnje dejavnosti v zvezi z rešitvijo tržaškega vprašanja. Kaj pa ostale? Iz Spomenice veje duh enakopravnosti obeh domačih narodov na vseh področjih. A kakš. na je resnica? Pisec zoperstavlja tej trdi resnici govor predsednika republike Gron-chija v tržaški občinski dvorani 7. oktobra 1956, ko je najvišji predstavnik države opozoril tržaškega župana na veliko odgovornost v obmejnem mestu s tradicijami različnih civilizacij, češ da ]e nacionalizem prejšnjih časov pokopan in morata prevladovati razumevanje in človeška solidarnost. V zaključku pravi: «Potrjen nam je s tem občut, da mnogi najboljši duhovi pravilno gledajo na naše težnje« (str. 35). Kot osrednja organizacija, ki se dosledno bori za gospodarske, kulturne in družbene pravice slovenskega človeka na Tržaškem, je označena Slovenska gospo, darsko-kulturna zveza v Trstu. Čudno in obenem bridko je to, da so take borbe dvanajst let po padcu fašizma in v tretjem letu po razglasu Spomenice o sporazumu še zmeraj potrebne.
Dolgoletni član uredništva Primorskega dnevnika Rado Cilenšek sodeluje v Jadranskem koledarju tudi po
tm
[ 'fx-y
Štefka Drolčeva kot Laura Heynolds in Silvij Kobal kot Tom Lee v Andersonov! drami «Caj in simpatija«
svojem odhodu iz Trsta z obširnim pregledom svetovnih dogodkov «Krize odmirajočih odnosov ob grmenju topov« (str. 36—47) z več poglavji iz najsodobnejše zgodovine. Pisec se niti ob današnjih napetostih ne odpoveduje nekemu osnovnemu optimizmu glede nadaljnjih svetovnih usod. Vse sueško vprašanje presoja v luči imperializma ter označuje sue. ški napad kot obupno dejanje propadajočih konservativnih sil. Proces razpadanja kolonialnih sil se po njegovem ne da ustaviti, kakor kaže vozlišče Srednjega vzhoda; v ozadju pa čaka na o. svoboditev še vsa Afriki. O-grska je postala žrtev borbe proti dediščini treh desetletij:	#Glavno krivdo za to
tragedijo imajo vsekakor hude napake v preteklosti in pretirana počasnost v njihovem odpravljanju« (46). Pro. ti vsem takim takovom se bolj in bolj uveljavlja iz-venblokovsko področje miru, ki sta mu stržen Jugoslavija in Indijg z vrsto manjših držav, povezanih v isti močni težnji po uveljavljanju pravice do neodvisnosti, e-nakopravnosti, nevmešavanja in mirnega sožitja med čla. nicami OZN. Ce pomislimo na obupne razmere, v kakršnih je začela Jugoslavija pred devetimi leti širiti svoje nazore o mednarodni enakopravnosti in kako uspešno jih je do danes v svetu tako razpredla, da jim tudi razsodni državniki velesil radi prisluškujejo, bi smeli biti kot prebivalci zemeljske oble in pripadniki južnoslovanske, ga plemena nekoliko ponosni na to, da poganja tako plemenito mišljenje iz južnoslovanskih tal in se v svetu bolj in bolj uveljavlja.
Daljši spis (str. 48-56) je posvečen Egiptu, deželi, ki je stopila zadnje čase najodločneje v jugoslovansko, indijsko šolo za pametno in miroljubno urejanje sveta in je s svojimi naglimi odločbami postavila dve kolonialni velesili, Anglijo in Fran c.ijo, pred taka dovršena dei-stva, da sta jo v razjarjenem, sebičnem samoMibiju obe napadli, ne meneč se za dejstvo, da so vse tri, napa-denka in obe napadalki, članice OZN, kjer naj bi se spori mirno poravnali. Rado Rauber je zbral kopico važnih in zanimivih podatkov o Egiptu in osvetlil deželo v vsej njeni časovni in pokrajinski pestrosti od pradavnine do danes, ko se zdi, da so se v njej zdramile energije mogočnih faraonov a ne z namenom zasužnjeva. nja tujih narodov, temveč za trganje tujih verig. Označuje jo kol «dar reke Nila« katerega alegorični kip iz aleksandrijske dobe se vidi na aliki, in kot »kulturno deželo že pred 6000 leti«. Njene usode v raznih dobah rišejo poglavja: Pod tujimi gospodarji, Od Napoleona dalje, Angleži najprej z denarjem, nato z vojsko, Borba za ne. odvisnost. Stara kultura in umetnost, «Se potria far una cava...». Zopet Angleži, A-suanski jez, Za svoj napredek si Egipt želi miru. Danes trdi Naser, voditelj novega Egipta: »Naš cilj je graditev idealne družbe resničnega socializma«. Ko je Stopil s tem geslom dvema prekanjenima izkoriščevalce, ma na rep, nista samo zacvilila, temveč sta ga takoj besno oklala; njuno prejšnje pristajanje na miroljubna načela OZN se je na mah izkazalo kot grda hinavžči-na. Pri OZN imajo prerahle bruse za ostre kremlje takih članov.
Dr. Franc Škerlj je prikazal «Deset let delovanja Slo. venskega gospodarskega združenja v Trstu«. Združenje šteje skoraj tisoč članov, ki so:	finančniki,	veletrgovci,
jestvinčarji, maloprodajalci, peki, gostilničarji, obrtniki (mizarji, čevljarji, krojači, mehaniki, itd.), prodajalci kuriva, prevozniki, mesarji. Združenju je priznana pravna osebnost, da lahko z večjo pravico zakonito nastopa pred oblastmi v korist
svojega članstva. Pobude združenja imajo različne u-sode: včasih uspejo, včasih so uspehi le delni ali pa jih še ni. Važno je potegovanje za otvoritev dvorazredne tr. govske šole, da bi bilo v gospodarskih pisarnah poskrbljeno za osebje, ki bi obvladalo tudi slovensko dopisovanje. Ce vloga glede slo. venskih napisnih desk na javnih lokalih še ni uspela, bi jo morda krepkeje podprli zasebni zgledi, ako bi sedanjih tisoč članov imelo na svojih sedežih in podjetjih vidne domače napise, ki jih marsikod ni, da bi obširni slovenski gospodarski svet ne tonil v pretežno neslovenskih napisih. Podobne smernice naj bi za člane ve. ljale v uradovanju in dopisovanju oblastem. Pomagaj si sam in vedi, da imaš do samopomoči popolno pravico. To poglavje je spričo Sedanjega stanja na vseh področjih — neizčrpno, pa tudi neodložljivo. Ce bi se to uredilo po danes danih možnostih, ni dvoma, da bi bilo slovenskim gospodarstvenikom laže priti do svojih zastopnikov v predsed. stvu zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo, v odboru za izdajanje uvoznih in izvoznih dovoljenj, v odboru vzorčnega velesejma in v upravnem odboru Tržaškega industrijskega pristanišča.
Ing. Josip Pečenko podaja tehtne »Ugotovitve in misli o razvojni poti kmetijstva na Tržaškem« na osnovi klimatskih pogojev. Vprašuje se, kakšne naj bi bile poti našega kmetijstva, in odgo. varja, da so sedanje poti presvobodne, brez splošnega načrta; «Tak način je divji način gospodarjenja. Mi po-
trebujemo ureditev in vskla-jevanje vseh panog kmetijstva z obstoječimi pogoji« (61).
Albin Bubnič je zajel v točne podatke važno »Problematiko slovenskih občin na Tržaškem«. Štirje sloven. ski župani, Dušan Furlan, Dušan Lovriha, Alojz Pirc in Jože Bizjak, so vsak po svoje pregledno in izčrpno seznanili našo javnost z današnjim stanjem in s perečimi vprašanji v štirih slovenskih občinah. Ker živi večina tržaških Slovencev v delno slovenski tržaški občini in jih je nekaj tudi v miljski, bi morda ne bilo narobe, če bi se tudi ta dva župana izjavila o svojih pogledih na reševanje vprašanj svojega slovenskega prebivalstva v smislu sedaj veljavnih mednarodnih določb in dogovorov, zlasti glede zajamčene enakopravnosti obeh domačih narodov na upravnem, gospodarskem in kulturnem področju. V prihodnjem Jadranskem kole. darju bi se ta dva župana ne smela prezreti.
«Enajsta sezona Slovenskega narodnega gledališča v Trstu« izpod peresa Jožeta Babiča vsebuje kratek pregled gledališkega dela in gledaliških vprašanj v zadnjem razdobju. Sezona je nosila pečat Cankar-Babiče-vega «Martina Kačurja«, ki se je uprizoril sedemintride-setkrat in s tem presegel število ponovitev vseh drugih iger. Pisec upravičeno zavrača natolcevanje, da u-prizarja gledališče premalo slovenskih del, saj je bila tretjina premier v zadnjih enajstih letih iz slovenskega repertoarja. Umetniški vodja
(Nadaljevanje na 5. strani)
V našem zadnjem tedenskem pregledu smo rekli, da te v s vetu kažejo vidni znaki pomirjenja. Vsekakor je to pozitivno, vendar pa še vedno močno relativno, kajti sedanja pomiritev je pozitivna le v toliko, da se niti v E. piptu niti na Madžarskem ne čujejo topovi, vendar pa je ta pomiritev še vedno močno daleč od tistega vzdušja, ki je vladalo v mednarodnih odnosih pred začetkom sueške krize, to se pravi pred približno šestimi meseci, ko je vse kazalo, da se bo postopoma prenehala tudi večletna hladna vojna, ki izhaja že iz Trumanove dobe. Da sedanje pomirjanje v svetu še zdaleč ni trdno, pravi tudi eden naj. večjih sedanjih borcev za mir v svetu, predsednik indijske zvezne vlade Pandit Nehru ki se je pretekli četrtek vrnil v Novi Delhi po skoraj I4-dnevnem potovanju po Severni Ameriki in Zapadni Evropi. Pandit Nehru je trenup ne razmere v svetu ocenil približno takole; »Samo raz. govori svetovnega položaja še ne morejo spremeniti. Nevarnost še obstaja. Mednarodni položaj se je morda nekoliko izboljšal, vendar pa gre le za manjše spremembe«.
Ker ne moremo tu našteti vseh številnih spornih točk, kjer se mednarodni interesi krešejo, bomo omenili le tiste spore, ki so trenutno še vedno močno pereči.
Predvsem gre za trenja na Srednjem vzhodu ali v zvezi z njim. Sueški spor, za katerega smo že zadrfjič rekli, da je v grobih potezah že urejen, povzroča ponovne motnje. Kot poročajo iz Kaira, so se egiptovske oblasti že lotile čišče. nja prekopa, niso se pa lotile tega dela tiste tehnične in strokovne družbe, ki delajo po naročilu tajništva Združenih narodov pod vodstvom a-merikega generala Wheeler-ja. Ravnatelj egiptovskega tirada za informacije A bdel Kader Hoten je v zvezi s lem izjavil, da se je sporazum med Hammarskjoeldom in e. giptovskim zunanjim ministrom Favzijem o pogojih za IčiJčenje Sueškega prekopa začel takoj izvajati. Predstavnik OZN pa je izjavil, da so razgovori o tehničnih vprašanjih glede teh del še vedno v teku. Znano je namreč, da kljub številnim protislovnim izjavam obstaja med Egiptom in napadalnimi državami še vedno močan spor. Gre tu za sodelovanje Anglije in Francije pri čiščenju kanala ter za izrazito trmo Izraelcev, ki nikakor nočejo prepustiti Ga. ze Egipčanom. Egiptovska vlada stoji trdno na načelu, da se morajo z egiptovskega o-zemlja umakniti vse napadalne čete. Dočim so se francoske in angleške čete iz
Glasbeno življenje v Ljubljani
čeprav sem bil že večkrat v slovenski prestolnici, se m. je vendar šele v letošnjem decembru prvič primerilo, da sem bil v Ljubljani sredi koncertne sezone dva tedna zaporedoma. Tako sem prvič na lastne oči videl kaj in kako živi kulturna Ljubljana, ko so mobilizirane vse njene glasbene sile. Samopo-sebi se mi je vsiljevala primerjava z glasbenim življenjem v Trstu. Pa ne s slovenskim, ker je to tako ubogo, da o njem ne moremo govoriti, pač pa primerjava >med slovenskim glasbenim življenjem v Ljubljani in i-talijanskm glasbenim življenjem v Trstu. Običajno mi slimo, la je kulturno življenje kakega mesta v direktnem sorazmerju s številom njegovega prebivalstva. A ni vedno tako. Ljubljana na pr ne doseza po številu prebivalstva niti polovico tržaškega", ima pa neprimerno bolj pestro glasbeno in kulturno življenje sploh.
Spominjam se, da je Se med zadnjo vojno, za časa italijanske okupacije Ljubljane italijanski skladatelj Renzo B;anchi v neki razpravi o italijanskem gledali šču postavit za vzgled «!a mi-nuscola Lubiana«, ki da ima že vzorno organizirano stal no operno gledališče, medtem ko tega nimajo mnogo večja italijanska mesta. Spominjam se tudi mnogih laskavih izjav tržaških italijanskih glasbenikov, ki so se še po vojni spominjali vzornih predstav, ki jih je dala ljubljanska Opera v Trstu še za časa faš.zma. ali pa laskavih ocen predstav, ki so bile na stadionu »Prvi maj« pred tremi leti.
Ljubljanska Opera daje v sezoni, ki traja od oktobra do Junija razen ponedeljkov, večer za večerom predstave, ki so vedno dobro obiskane (v Trstu traja operna sezona le približno tri mesece!). Ker pa bi, posebno glavni pevci, :ie zmogli takega napora. so se vse glavne vloge zasedene dvojno; danes
poje to vlogo ta, jutri pa drugi pevec, ali pevka. Ljubljana si more to privoščiti, ker ima odlične pevske pedagoge in more zato oskrbovati giedališča s pevci se daleč preko svojih meja. U-godnejši materialni in delovni pogoj'1 izvabijo marsikaterega pevca v druge večje centre Jugoslavije. Tako na pr. tenorista Gostič in Franci, ki ju dobro poznamo tudi tržaški Slovenci. Bukovčeva je pevki evropskega slovesa, ki je Ljubljani ostala zvesti, ima pa za seboj triumfalne turneje po Franciji. Rusiji in celo Kitajski. Ljubljana poseduje kvartet basov, ki je edinstven na svojem področju. Na festivalu v Dubrovniku je ta kvartet (Korošec Lupša, Kovač. Merlak) v «5tirih grobijanih« dobil laskava priznanja domačih ’n tujih kritikov. Preveč bi bilo pisarije, ko bi tu našteval vse odlike pevk, kakor so Vidmarjeva, Ziherlova,	Ga-
šperšičeva, Karlovčeva	ali
Polajnarjeva, ali pa pevcev, kakor čuden, Lipušček,	Brajnik, Dermota. Večina,	ako
ne vsi ti, so gostovali že v inozemstvu, kjer so častno zastopali slovensko glasbeno kulturo.
Zaradi svojih kvalitet in obširnega repertoarja nastopa v inozemstvu tudi celotna Opera. V pretekli sezoni je gostovala v Franciji in m Nizozemskem: baje se pogaja tudi /a gostovanje v Severni Ameriki. Za visoko raven imajo seveda odločilne zasluge cdlični dirigenti ljubljanske Opere dr. Danilo Švara, Rado Simoniti, Bogo Leskovic in Samo Hubad.
Poleg Opere pa nudi Ljubljana številne koncerte. V Slovenski filharmoniji so povprečno po trije koncerti na teden (ob ponedeljkih, sredah in petkih). Pred enim tednom je gostovala v Ljubljani violinistka iz Londona, dirigent iz Nemčije, pianist ka iz Neaplja, nastopil je pevski ibor iz Koroške, slišali smo večer s'ovenskih
mladih komponistov. Na ljubljanskih koncertih sliš-mo u-metnike z Vzhoda in Zaho, da. soliste, dirigente in najrazličnejše ansamble. Doma in v inozemstvu pa koncertira lepo število odličnih solistov instrumentalistov. Naj omenim le nekatere violini ste: Igo-- Ozim, Jelka Staničeva, Karlo Rupel, Pfeifer Prevoršek in mladi Dean Bravničar.
Samo po sebi se človeku vsiljuje primerjava s Trstom: ko je v Trstu operna sezona, ni konc»rtov; če so koncerti, ni opere; toda ko gostujejo V Verdiju razne dramske družine, ni ne koncertov ne opere." Ljubljana pa ima skozi celo sezono opere in celo sezono koncerte; za dramo pa una kar tri gledališča ki prav tako delujejo celo sezono. V Trstu pa imamo le dve stalni Drami: eno italijansko (Teatro Nuovo) in naše Slovensko narodno gledališče.
Poleg Slovenske filharmonije, ki z lastnimi ali tujimi solisti in dirigenti stalno koncertira (posebno mesto zavzemajo še koncerti za mladino), deluje se lepo število najrazličnejših ansamblov in zborov. Slovenski oktet, ki ga tudi v Trstu dobro poznamo, ima za seboj koncerte po Zapadni Evropi in Kitajski. Med z.hon naj omenim le najvidnejše: Akademiki zbor. Invalidski zbor, Zbor primorskih študentov. Glasbene Matice in dr. Manj vidno, a zato nič manj resno deluje se cela vrsta dijaških zborov na raznih šolah, kjet goje celo petje madrigalov, Teh dijaških zborov bi bilo tudi marsikatero veliko mesto in tudi Trst lahko veselo
Če sedaj ugotovimo, da so vse predstave, vsi koncerti vedno dobro obiskani, pridemo do zaključka, da je tam glasba res last vsega prebivalstva in da se v Ljubljani »splača študirati glasbo«, kakor se je nedavno izrazil neki viden italijanski dirigent.
UBALD VHABEC
Port Saida umaknile, se i*» raelske čete nočejo umakniti iz Gaze, razen ti primeru, č« bi to za njih sporno področje zasedle mednarodne čete, ki so pod okriliem Združenih narodov. Poleg tega gre tudi za sam prvotni vzrok spora, namreč za ureditev zadeve, kako naj bo plovba po prekopu «mednarodno zagotovljena«. Dočim Francija in Anglija vztrajata na svojem starem načelu, da bi se moral Egipt pogajati neposredno * njima, kairska vlada zatrjuje, da ostaja pri znanih šestih točkah, na katere je pristal Egipt že v začetku krize in da se mora vsa zadeva prenesti izključno v kompetenco Združenih narodov; Francija in Anglija pa po njunem napadu na Egipt nimata več nobene legitimacije, ki bi ju pooblaščala, da se v zadevo neposredno vmešujeta. Poleg tega Egipt zatrjuje, da se francoski in angleški naklepi proti Egiptu še niso končali, ker da so se britanske in francoske čete po umiku iz Port Saida za nekaj dni u-stavile na Cipru ter se od tod premaknile v Izrael odkoder ogrožata i Sirijo i E-gipt sam.
Vsa ta zapletena zadeva nikakor ne kaže znakov, ki bi obetali neko globlje pomirje. nje. Poleg tega pa se čedalje pogosteje »lišijo plasooi o slabšanju razmer med Sirijo in Irakom ter celo Turčijo,
Po egiptovskih vesteh in po vesteh iz sedeža Arabske zveze skušata Irak in Turčija izvajati močan pritisk na Sirijo, kjer naj bi z vtihotapljenim orožjem hotela vreči z oblasti sedanjo filoepiptov-s ko vlado. V zvezi s temi napetimi odnosi je tudi zadnja nest iz ZDA, po kateri namerava Eisenhotver v prihodnjih dneh sklicati predstavnike republikancev in demokratov in od njih zahtevati «proste roke« pri morebitnem poslabšanju razmer na Srednjem vzhodu. Ta poteza je v marsičem podobna pote. zi, ki jo je Eisenhotoer napravil pred leti, ko so bili odnosi med Formozo in LR Kitajsko skrajno napeti in ko je tja poslal znano VI. ameriško floto, ki naj bi posegla v vojno, če bi se kitajske čete hotele izkrcati na For-mozi.
Da so razmere še vedno dokaj napele, govori tudi dejstvo da je bilo te dni več sestankov med Hammarskjoeldom in Forsterjem Dullesom ter raznimi drugimi vidnimi politični voditelji, kjer so obravnavali vprav sporne zadeve v zvezi z Egiptom in Srednjim vzhodom nasploh.
* * *
Ce smo tu morali navesti negativne dogodke, smemo pa reči, da se razmere na Madžarskem, pa čeprav počasi vendarle normalizirajo. Za to imamo vrsto dokazov; Predvsem bomo navedli to, da je bila te dni policijska ura močno skrajšana m da se že govori o njeni ukinitvi. Tudi oskrbovanje prebivalstva se je izboljšalo in v tovarnah je delo kolikor toliko steklo, pa čeprav vlada izredno pomanjkanj e premoga in surovin. V zvezi z madžarskimi dogodki zadnjega tedna pa moramo vendarle omeniti dve protislovni dejstvi. Iz Madžarske še vedno prihajajo vesti o a-retac ijah zaradi protizakonitega nošenja orožja, pravosodni minister pa je izjavil, da je bilo ves čas doslej, odkar je v veljavi vojaško naglo sodišče, obsojenih le 2S oseb, od katerih so bile le 3 usmrčene. Omenili bomo še plenarno sejo madžarskih pisateljev. ki je bila v četrtek in na kateri so madžarski pisatelji sprejeli več resolucij, s katerimi zahtevajo med drugim obnovitev literarnih publikacij m izdajateljske dejavnosti na Madžarskem, ena resolucija pa zahteva amnestijo 2a vse tiste ki so pri oktobrski vstaji sodelovali in pa izpustitev osmih madžar. skih pisateljev, ki so bili aretirani po 23. oktobru. V zadnjih dneh se vztrajno širijo tudi vesti o razširitvi Kadar-jeve vlade, v katero naj bi se vključili tudi nekateri voditelji madžarskih opozicijskih strank. Med temi se največ govori o predsedniku madžar. ske stranke malih kmetov Kovaczu.
* * *
Ce je ocena razvoja razmer na Madžarskem kolikor toliko pozitivna, ne moremo istega reči za Severno Afriko ali bolje za Alzir. V zadnjih dneh prihajajo tz Alžira čedalje bolj razburljive vesti. Francoskim oblastem se nikakor ne posreči zadušiti upora, ki traja sicer že dolgo dobo, ki pa se je po znani ugrabitvi petih voditeljev alžirskega u-pora še bolj razvnel. Med šte. vilnimt žrtvami zadnjih dni je tudi stari predsednik kolonialističnega združenja Zveze francoskih predsednikov občin v Alžiru Amedes Kroger. Poleg posameznih atentatov pa beležimo v Alžiru prave pravcate bitke med francoskimi vojaškimi silami in alžirskimi uporniki po vsem ozemlju in tudi po manjših mestecih.
jaz, kaj sem jaz naredila zanj?« si je še vedno sama govorila. «Dražila sem ga, mn nagajala, ker sem vedela, da je ljubosumen. Koli. kokrat me je vprašal: «Kam boš šla v nedeljo?» Jaz pa: »Ne vem, ne znam ti pove-dat is. On: »V nedeljo plešejo v... boš prišla?» Jaz: »Mogoče«. Tako mu je vedno odgovarjala. Vedno z nejasnimi besedami. Sama ni vedela zakaj dela tako; pač ugajalo ji je, ker je vede. la, da jo tudi drugi snubijo; ugajalo ji je tako, ker je bila še mlada in lepa. Dražila ga je, ker je hotela skušati, če jo res ljubi, če jo res ima rad.
In potem?
Potem se je pričela vojna. Klicali so ga k vojakom. Takrat sta se molče poslovila. Potem sta se videla šele po šestih mesecih, ko je prišel na dopust. Bilo je poleti. Da, dobro se je še spominjala, tiste poletne nedelje, ko se je vojna komaj pričela. Tisto nedeljo je bil v sosedni vasi popoldne ples. Plesala sta skupaj. Po plesu jo je spremljal domov. Tudi takrat jo je ho. tel objeti, a se ni pustila. Bilo jo je sram, saj še sedemnajst let ni imela takrat.
Po letu 1943, se je vrnilo od vojakov mnogo fan-tov, o njega ni bilo. Neke. ga dne pa ji je sosedov Francelj povedal, da je Ivan odšel k partizanom. In danes. Danes jo je prišel pozdravit, *spomnil se je nanjo. »Tudi danes me je hotel poljubiti, a nisem mu pustila. Zakaj?» Sama sebi ni znala odgovora. V sobi je bila tema, a ona je videla svojega Ivana, videla je njegovo močno postavo, kot da bi res stal pred njo. »Za-kaj nisem mu pustila, da bi me poljubit. Jz strahu?.,. O, ne. Zakaj pa? Mogoče ker me je sram? Mogoče, saj me še noben jant ni poljubil*. Slo ji je na smeh. Cez čas se je zresnila. »Da bo kmalu te preklete vojne konec«, mi je rekel, »Da, prav praviš, Ivan, kmalu se bo končalo, takrat bom tvoja, takrat ko se ti s svojimi tovariši zmagoslavno vrneš, takrat ti ponesem cvetja
naproti in pustila bom, da me objameš». Tako je misli, la Dragica o sebi in Ivanu še pozno v noč dokler je ni premagal spanec.
Toda čez teden dni je prišla novica, kot strela z jasnega: »Ivan je padel, padel v boju, ko je hotel pomagati svojemu ranjenemu tovarišu«. Dragici se je ho-lo razpočiti srce. Bila je kot ponorela. Sla je gor v sobo, se vrgla na posteljo in planila v dolg nepretrgan jok. Vsa se je tresla. Le za hip je obstala, gledala je sliko svojega Ivana, sliko, katero ji je ob neki priložnosti podaril v spomin. Spomnila se je njegovih zadnjih besed: »Hotel sem ti samo po. vedati, da je december, šti-riinštirideseti v tem stoletju...« Več ni mogla misliti. Poljubila je sliko, si jo potisnila na srce in spet planila v jok...
RADO MILIC
« Casemates » sestoje iz kilometrov in kilometrov dolgih mračnih hodnikov, strelskih lin, rovov in stolpov. Luksemburške utrdbe so bile med največjimi in najgrozotnejšimi v
srednjeveški Evropi
Tudi v tej številki je objavljena vrsta zanimivih prispevkov in se opaža napredek
Pred nekaj dnevi je takoj za «Galebom», o katerem ste verjetno če brali obširno poročilo, izšla tudi druga številka dijaške revije »L iterarne vaje«.
Na prvih straneh nove številke nam prof. Jože Peterlin opisuje Nabrežino, metropolo Tržaškega Krasa. Med dijaškimi prispevki sledi nadaljevanje povesti »Na svidenje,
«Zakaj .. .» M. Elvire Flori-dan z učiteljišča. Avtorica o-pisuje v tej črtici socialni problem, ki je danes na žalost še vedno živ. Brezposelni delavec, ki ne more priti do službe in potrebnega zaslužka v svojem rodnem mestu, se mora odločiti, da si poišče srečo drugje v tujini, večkrat pod težkimi pogoji. Črtica je vsestransko dobro napisana,
Trst« avtorice Vesne iz Go-1 opisovanja so harmonično po-
rice. Ce primerjamo to drugo nadaljevanje s prvim, vidimo, da je to drugo jezikovno in vsebinsko mnogo boljše.
Tri krajše prispevke so poslali Nataša z nižje gimnazije «Pogovor šolskih klopi«, Danica Radovič z učiteljišča »lz stare kronike» ter Emil Ban z nižje gimnazije »Trst— Sudan... v sanjah».
vezana ter tudi jezikovno na višini.
Hektor Jogan s klasičnega liceja prispeva tokrat črtico «N a hribu se je odpočil«, ki nas po načinu pisanja spominja na «Moderno zgodbo o slavi«, objavljeno v prejšnji številki revije. Posebno razveseljivo je pri Joganu, ker daje svojim prispevkom nekaj
Bolj dozorela pa je črtica osebnega, ker je s tem pri
IZ SPOMINOV NA POLETNO POTOVANJE PO EVROPI
Luksemburg ■ romantični otok
v osrčj_u	modentA
Nekdaj je bila tam največja in najgrozotnejša trdnjava, ki še sedaj prevzame obiskovalca - Romantična zgodba o grofu in vili
Ko je Vanbau 1684. leta o-svojil Luksemburg, je v kratkem času napravil iz tega mesta mogočno trdnjavo. Za časa Marije Terezije pa so to trdnjavo še dogradili, tako da je postala ena izmed najmogočnejših in strahovitih trdnjav tistih časov v zahodnem delu Evrope.
To trdnjavsko področje,
ZANIMIVA
LJUBLJANSKI ŠTUDENTJE POMOŽNI PROMETNIKI
Pred kratkim je Tajništvo za notranje zadeve OLO Ljubljana dalo pobudo, naj bi študenti univerze in visokih šol pomagali pri urejanju mestnega prometa. Zamisel je res izvirna, zato bo šele praksa pokazala, kako se bo ta zamisel obnesla.
Ta akcija ima dva namena: Tajništvo za notranje zadeve bo dobilo pomoč za ureditev naraščajočega prometa, najbolj socialno potrebni študentje pa denarna sredstva za vzdrževanje.
Prijavljeni kandidati-štu-dentje so ze imeli s tovariši iz Tajništva za notranje zadeve sestanek v Domu Maksa Perca. Obrazložili so jim, kako bo ta služba potekala, kakšen je družbeno-vzgojni pomen tega dela in korist, ki jo bo imela od tega skupnost in seveda tudi študenti. Služba bo honorarna. Vsak žtu-dent-prometm miličnik bo moral mesečno opravljati najmanj 56 službenih ur. Plačani bodo po 80 dinarjev na uro. Dobili bodo nove uniforme, narejene po meri; od o-stalih miličnikov se tbcdo razlikovali po tem. da bodo nosili čez ramo pripet bel trak Vsak kandidat bo moral podpisati pogodbo, s katero bo sprejel obveznost, da bo služil najmanj leto dni. Pri določanju delovnega časa bodo sodelovali tudi študentje, tako da bodo čimbolj vskladili z delom tudi čas, določen za študij. V semestralnih počitnicah bodo delo organizirali tako, da bodo imeli vseeno nekaj počitnic.
Ugodnosti, ki jih študentom nudi ta honorarna služba, so različne; lahko se bodo hranili v zelo dobri menzi miličnikov, v Domu Maksa Perca bodo lahko obiskovali kino predstave po znizanih cenah, v počitnicah bodo lahko taborili po znižanih cenah v taboru uslužbencev Tajništva. Za novo leto pa se jim o-betajo razna darila in prav prijetno .silvestrovanje. Socialno nezavarovani bodo i-meli tudi zdravstvene ugodnosti.
Za delo oz. službo prometnega miličnika pa se bodo morali seveda tudi pripraviti. Na večernem tečaju si bodo u-svajali znanje, ki jim je za to potrebno. Zato bo sprva delovni čas krajši, pozneje, ko bodo ;meli več prakse, pa daljši. Lahko se bodo tudi specializirali za razna strokovna deia na tem področju. Lahko bodo opravili tudi šoferski izpit in podobne tečaje. Lahko pa se bodo zaposlili tudi pri notranji službi, n. pr. pn urejanju statistik.
Studentje-prometniki bodo urejali promet predvsem na važnih križiščih, v zelo prometnih ulicah in pred šolami
— povsod, kjer groze nesreče. Ta pomoč bo zlasti koristna poleti, ko je živahen turistični promet. Njihova pomoč bo zelo dobrodošla tudi ob priliki vaznih mednarodnih obiskov, pri razstavah na Gospodarskem razstavišču, pri prireditvah 1. maja in podobnih prilikah.
To, da se bo študent, ki se šele pripravlja na svoj intelektualni poklic, že v času študija poklicno zaposlil, je vsekakor zgledno, študentje naj bi se v svojem novem poklicu posluževali predvsem vzgojnih metod in naj bi se kaznim čimbolj izogibali.
O NOJU
Noj je največja ptica, ki živi v Afriki in v drugih toplih krajih. Za razliko od drugih ptic, noj ne more le-vteti. Zato pa lahko tako hitro teče, da ga je le težko dohajati. Kn od daleč opazi, da se mu bliža sovražnik, se spusti v tak tek, da se dviga prah za njim.
Pri nojih obstoji zelo čuden zakon; za mlade noje ne skrbi mati, temveč oče. On dela gnezda v grmovju. V zemlji pod grmovjem skoplje luknjo in nanese vanjo malo sena; gnezdo je tako narejeno. V tako gnezdo znese potem samica, včasih tudi več samic, jajčka. Nanje pa leže noj, samec, ne samica! Noj leži na jajcih tako dolgo, da se zvale mladiči.
ki je doživelo v številnih naslednjih vojnah še razne izpremembe, predstavlja še danes glavno privlačnost za vsakega tujca, in si ga je res vredno ogledati. To je mreža podzemeljskih rovov, ki je dolga 23 km, vijugasta in zamotana in katero sestavljajo dolgi, ozki hodniki. V tej mreži naletimo na stare stopnice, položaje za topove, strelne line in line, vklesane drugo nad drugo ter ogromna okna, skozi katera so topovi in drugo strelno orožje bljuvali smrtni ogenj.
Se danes se nam kažejo v svoji veličastnosti ostanki trojnega pasu zidov z u-trdbami, stolpi, hodniki in strelskimi jarki. Ko je o-biskal to mesto in ((Casemates)), je Goethe napisal svoje vtise:
Kdor si še ni ogledal Luksemburga, si ne more predstavljati veličine njegovih vojaških naprav. Po-
gled na te naprave je veličasten in spominja na najrazličnejše stvari, v katere se potnik skoraj ne more vživeti. Vse na okrog, do koder ti seže pogled, vidiš samo ogromne zidove, tabore in utrdbe in vrsto zapletenih trdnjav. Tak o-brambni sistem se lahko u-resnici samo v najbolj izjemnih okoliščinah. Nobena druga stvar ne more nuditi človeku bolj zanimivega prizora kot ozka dolina s svojo vijugasto reko med vsemi temi grozotnimi napravami.»
Mnogo let je minilo, vendar so vtisi modernega o-“biskovalca še vedno enaki, kot so bili za časa velikega Goetheja.
Ko se obiskovalec ustavi na sredi visokega mosta «Adolph», ki vodi čez reko Petrusse in druži stari del mesta z novim, ima vtis, da je na visokem griču, s katerega je krasen
Pogled na del mesta iz Ljudskega vrta
razgled na skoro vse mesto. To staro mesto ima še dandanes svoj srednjeveški romantični čar. Zlasti
Na levi strani trdnjave, spodaj reka »La Petrusse«
ponoči, ko vse na okoli na tisoče in tisoče luči razsvetljuje starodavno katedralo, razne palače in mestne ulice, bijejo v oči črni robovi trdnjave in ostre skale, ki so nad reko.
Luksemburžani rade volje vsakemu radovednemu tujcu povedo zgodbo o Me-luzini in Siegfričfu:
((Karolinški grof je šel nekoč na lov v bližino bockškega gradu, ko se jo naenkrat prikazala iz reke lepa mlada vila Melu-zina, v katero se je grof brezmejno zaljubil. Vila je izginila v vodo in grof jo je dolgo čakal, dokler se ni vrnila: Obljubila mu je svojo ljubezen, vendar s pogojem, da jo bo vsako soboto pustil prosto, ne da bi jo vprašal kam gre m po kaj. In res. Vsako soboto je vila odšla v osamljeno sobo na gradu in v velikem bazenu čiste vode ves dan plavala. Ko pa jo je neko soboto videl grof, ko je plavala, se je vanjo še bolj zaljubil, čeprav se je zelo začudil, ko je opazil, da se prekrasno Melu-zinino telo končuje z dolgim
Nekoč je živel pogumen deček. Nekega dne je šel v gozd, ki je rasel visoko v gorah, in zašel. Dolgo, dolgo je iskal pot in ko se je utrudil, si je ulomil močno popotno palico in nadaljeval pot. Ko so mu od utrujenosti oči že začele lesti vkup, se je ulegel pod grm, da bi počil.
Legel je, tedajci pa je za-
Pogumni deček
gledal velikansko kačo,, ki je lezla proti vrhu mogočnega drevesa. Na vrhu krošnje pa je bilo gnezdo, v njem pa mladi ptiči.
Ko so ptički ugledali kačo, so planili v jok in zagnali vik in krik: »Pomagajte! Pomagajte!* Toda nihče jim ni priskočil na pomoč.
Kača pa se jim Je čedalje bolj približevala, sikala je, odprla žrelo in iztegovala jezik. Više, čedalje više se je vzpenjala, bliže, čedalje bliže je bila gnezdu.
Pogumni deček se Je sprva silno prestrašil, potlej pa so se mu ptički zasmilili, vzel je svojo popotno palico, splezal po deblu navzgor in jel udrihati po kači. Ta se je skrčila, zbrala vse svoje moči in planila na dečka.
Kača je bila močna, debela in dolga. Dolgo, zelo ool-go sta se borila deček in
kača, toda naposled je deček odločil boj sebi v prid.
Ko je kačo ubil, je vr-gel njeno meso ptičem, sam pa je legel pod grm in zaspal, zakaj medtem se je že znočilo.
Nenadoma pa je zašume-lo po gozdu, kakor da bi začel pihati močan veter. Nočne ptice so se umaknile v svoje votline, zvezde so se skrile za oblake.
To je bila čudežna ptica. S krepkimi zamahi svojih kril je priletela v gnezdo k svojim malčkom. Kakor hitro pa je zagledala dečka, je začela vsa v strahu vpiti:
«človek je tu! Človek! Raztrgala ga bomb
Ptički pa so v en glas zavpili: «Mama! Mama! Ta
človek je ubil kačo in nas nakrmil!*
Ko je to slišala, se je čudežna ptica spustila na tla in pokrila dečka z veliko perutjo, da bi ga v snu ne motila niti veter niti dež.
Ko se je deček zjutraj zbudil in zagledal nad seboj veliko ptico, je zajokal:
«Ne boj se,» mu je rekla čudežna ptica, »moje otroke si rešil in zato lahko izrečeš katero koli željo, jaz pa ti jo bom izpolnila.*
«Prosim te, ponesi me domov!* je rekel reček.
«Usedi se na moj hrbet in dobro se me drži za vrat.*
Deček je storil, kakor mu je velela ptica, in kmalu sta plavala po zraku. Čudežna ptica je letela čez hribe in doline in postavila dečka na tla pred o-četovo hišo.
«Bodi vedno pogumen,* mu je rekla ob slovesu in odprhutala.
repom sirene. Zakričal je, in v tistem trenutku je Meluzina odšla. Od takrat se vrača vsakih sedem let in v ustih ima zlat ključ. Kdor bo iz njenih ust vzel ta zlati ključ, jo bo osvojil in jo bo rešil čara. Vila pa med tem časom šiva platneno srajco, v katero vsakih sedem let zabode i-glo. Če bo srajca končana preden bo našla svojega rešitelja,, bo zazijal prepad, in-grad Bock ter celo mesto Luksemburg.»
Kljub tej hudi nevarnosti pa so Luksemburžani brez skrbi in mirno čakajo, ko vila šiva srajco ter mislijo predvsem na svoje delo.
V zadnjih letih pa se je življenje v tem mestecu zelo spremenilo, saj je Luksemburg postal sedež OECE in se je tako spremenil iz glavnega mesta male vojvodine v prestolnico združene Evrope. Zaradi tega je prišlo v Luksemburg veliko funkcionarjev in uradnikov iz raznih dežel Evrope, kar je seveda privedlo do zidanja novih poslopij, ki mu polagoma dajejo novo lice.
Vendar pa se v bistvu ni nič spremenilo in bo Luksemburg s svojimi 90.000 prebivalci še dolgo ostal isto fevdalno in romantično mesto — živeči ostanek stare Evrope.
MARIO MAGAJNA
svojem duševnem razvoju napravil velik korak naprej.
Boljši prispevek je tudi «Na samotni čeri« Marije Cok s trgovske okodemije, v katerem opisuje kratek ljubezenski dogodek med mlado Tržačanko in dalmatinskim ribičem, ki pa se kmalu konča brez posledic. Naslednji prispevek je pesem ((Večer» Brune Pertot s klasičnega liceja. ((Družba ob kozarcu« Srečka Simoneta, dijaka s klasičnega liceja ter »Pavlek F.rlinc gre prvič v cirkus« Sonje Štolfe s klasične gimnazije prispevata k poživitvi revije, saj so povečini prispevki napisani 1» pesimističnem oz. melanholičnem tonu, ki ni popolnoma upravičen.
»Pod Ljubeljem« Danijele Nedoh z nižje gimnazije ie krajši potopis, ki opisuje potovanje iz Trsta v Celovec preko prelaza Ljubelj.
V »Avtoportretu» opisuje Sergij Birsa z učiteljišča svoj značaj in značilnosti v šailji' vi obliki, kar je pri njem nekaj novega. Griša z realne gimnazije objavlja svo-je trti' se v »Prvič na lovu«.
Sledi nadaljevanje Vekjeto-ve povesti »Intermezzo«, od katere smo brali prvo nadaljevanje ie v prvi številki revije. Nadaljuje se v skladu s pričakovanji zanimivo ter je opaziti pri Francu Vekje-tu velik napredek. Na koncu leposlovnega dela naj še o-menimo krajši prispevek Mar rine Sarti z industrijske šole v Rojanu ((Morje«.
Med kulturnimi novostmi zasledimo poročilo prof. Martina Jevnikarja o knjigah slovenskih knjižnih družb za je" to 1957. V rubriki gledališča pa beremo oceni Straussovo opere ((Elektra« in Menottije~ ve šaljive opere ((Telefon«, kl ju je napisal Igor Kosmina s klasičnega liceja. Pavel Colja s trgovske akademije pa na™
podaja kratek zgodovinski pregled o odporu, na katerega je naletela mehanizacija pr1 delavcih.
V reviji je tudi nekaj likovnih prispevkov, ki so jih lZ~ delali Savo Ferfila, Petor Bolko, Anamarija Pelozza tn
A. Černigoj.	.
M. BAN
ZANIMIVOSTI
Prvo radirko je izumil leta 1760' angleški muzik Edward Kern. Radirka je bila nar^* jena iz parakauča in uporabljali so jo za brisanje ristb narejenih s svinčnikom na les. kasneje so z njimi brisali tudi s svinčnikom narisane risbe na papir.^
Opazil-i so, da tjulni goltajo kamenje, težko celo po nekaj kilogramov. Spočetk* so mislili, da delajo to zato, da bi laže vzdrževali ravnotežje na vodi. Kasneje so ugotovili, da kamenje veča_ tjul-novo težo in tako se laže potaplja, ko išče hrano.
AVTOPREVOZNISKO
PODJETJE
FRANC LIPOVEC
Vsakovrstni prevozi
z osebnimi luksuznimi avtomobili E i a t 1400 za tu in inozemstvo GARA2A:
Ul. Timeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE:
Ul. F. Severo 6, tel. 33-113
TRST - Ul. Moreri 7 Telefon št. 28373
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi v inozemstvo
Ribarič Ivan
1MPORT ♦ EXPORT VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST — ULICA F. CRISPI 14 — TEL. 93-902 ULICA DELLE MILIZIE 11 — TEL 96-910
IMPEXPORT
TRST, ULICA C. BATTISTI STEV. 23-1 NAD.
Tel. 44-208 - Telegr. lMPEXPORT - TRIESTE
UVAŽA:
Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material
I Z V A Z A:
tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
,,Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase naroča in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuje. V resnici plača oglase konkurent, ki sam ne oglaša."	Herbert	Casson
[ PRISPEVEK ZA NOVOLETNI NATEČAJ j
DECEMBER 1
DRUGA ŠTEVILKA DIJAŠKE REVIJE »LITERARNE VAJE*
Bila je že trda noč. Okna in vrata vseh hiš na vasi so bila zavita v temo. Zunaj na ulicah nobenega člo. veka; le burja je divje tulila in raznašala sneg.
Pri Žagarju so pravkar šli spat. Le Dragica, devetnajstletno dekle je bila še v hiši. Pazila je na mleko, ki se je grelo na štedilniku, kdaj bo zavrelo. Mol. če in zamišljeno je gledala mleko in na smetano, katera se je vedno bolj gostila, ko je na vrata nekdo narahlo potrkal. Dragica se je zdrznila in prestrašila hkrati. Hotela je poklicati mater, a iz strahu si ni upala. «Menda ni Gestapo? Ob tej uri? Kaj pa hočejo? Koga iščejo?« Drugega ni utegni, la misliti, ker je v tistem hipu pravkar zavrelo mleko in malo je manjkalo, da ni šlo čez rob. Previdno je prestavila lonec z mlekom v kot štedilnika. Pogleda od vrat pa ni odmaknila. «Pa se je morda le meni zdelo, da nekdo trka. Ce bi bil »Gestapo«, oni bi ne trkali, oni bi razbijali po vratih. Saj ni nič, le domišljija in prazen strah«, si je mislila. Počasi je privila Inč v petrolejki, pokrila štedilnik in stopila proti lesenim stopnicam, da bi šla spat, ko je na vrata spet narahlo potrkalo. Obstala je, ni se upala ne naprej, ne nazaj, le proti vratom je gledala, na ka. tera je vedno trkalo. Postalo jo je strah.
«Dragica! Odpri vendar, jaz sem. Kaj me ne poznaš?« je prihajal glas od zunaj. Dragica je poznala tisti glas bolje kot svojega. V hipu je bila pri vratih in jih takoj odprla. «Ivan«; ni znala reči nič drugega. Vstopil je visok, močan, mlad fant. Bil je njen fant. Na glavi je imel čepico z veliko peterokrako rdečo zvezdo. Dragica od presenečenja niti vrat ne bi zaprla za seboj, ako bi je ne na to on spomnil. Molče sta se gledala. Obema je zmanjka, la beseda. Leto dni je odkar sta se zadnjič videla. Ko sta se tako gledala, je on prvi spregovoril: «Prišel sem te pozdravit. Gremo namreč v Dalmacijo in pot pelje nedaleč od tod, prosit sem komandanta, da bi skočil do doma, ker je to redka prilika, mi je privolil. Toda vrniti se moram takoj, ker gre drugače četa naprej brez mene«. Dragica je pustila, da je končal govoriti. Potem ga je pogledala od tal do glave in mu začudeno rekla: «Kakšen pa si?«
»Kakšen pa? Mogoče ker nisem obrit?«
»Ne, ne... hotela sem samo reči... tak... pa...« ni mu hotela povedati, le nasmeh, nila se mu je.
»Dragica!« hotel jo je objeti, a ona se ni pustila.
»Dragica!«
»Ivan!... daj mir, prosim te, gori sta mama in ata«.
»Ivan, no! Bodi pameten*. Ivan jo je zgrabil in jo stisnil k sebi, a ona se mu je spet izpila, bita je malce razkuštrana. «Kaj te ni sram?« mu je rekla potem. On je globoko dihal in jo jo gledat matce užaljen. Potem je rekel počasi: «Nič, hotel sem ti samo povedati, da je december, štiriinštiri-deseti v tem stoletju. Hotel sem ti povedati, da se bo vojna kmalu končala... in. Pa lahko noč! In nič ne zamen«. Odprl je vrata in izginil v noč.
«Ivan! Ivan! Počakaj! Sli. šiš?« je polglasno klicala Dragica za njim. Ni se ustavil, izginil je v temi. Počasi je zaprla vrata za sabo. Upihnila je luč in šla gor v sobo v posteljo.
»Ni me pozabil... morda je bil premražen, lačen. Morala bi mu dati kaj za pot. Kakšna oslica. Saj skoraj besede nisem mu rekla. On me je pa prišel pozdravit, ni pozabil name«. Tako je mislila Dragica v postelji. Mislila je, nanj, na spo. jega Ivana. V enem letu in pol sta se videla le dvakrat. In danes jo je prišel pozdravit. Da gre v Dalmacijo ji je rekel. Rekel ji je, da je december, štiriinšti-rideseti v tem stoletju. Da bo kmalu konec vojne. Veselilo jo je to, veselilo jo je, da ga je videla. Koliko, krat je mislila nanj v tem času. Spomnila se je, kako je, preden se je pričela vojna, prišel k njej zjutraj na pašo, ko je šel na delo in zvečer po delu. Vedno jo je našel, pa četudi mu ni povedala, kam bo gnala past. Spomnila se je, kako sta se na paši skupaj smejala, se pogovarjala o vsemogočih rečeh. Spomnila se je tudi tistega dne, ko je prvič plesala z njim.
»Da, tudi on misli name«, je govorila sama sebi. Ugajal ji je, čeprav mu tega ni nikdar povedala. Toda tudi on ji ni nikdar rekel, da jo ljubi, mogoče, da ga je bilo stram reči to. Toda vedela je, da jo ljubi, da ji hoče dobro. »Saj nima niti dvaindvajset let, še. In
Za povečanje rodovitnosti zemlje
Jadranski koledar 1957
Prireditve in obdarovanja
ki poznajo pomen apna v zem. Iji in se zaradi tega poslužujejo apnenja ali kalciftkacije. Apno naši zemlji — vsaj kra-ški, če ne obalni lapornati — na splošno manjka. To ni malenkosten nedostatek, saj je apno ena od osnovnih redilnih snovi (dušik, fosforna kislina, kalij, apno), a je tudi sredstvo, ki pospešuje razkrajanje drugih hranil v zemlji.
Apnimo v jeseni. Na njivi apno plitvo podorjemo, na travniku ga pa posipamo. Na ha (10.000 kv. m) gre okrog 20-25 kvintalov žganega apna. Učinkuje okrog 6 let. Apno pa ima svoje muhe, ki očeta obogatijo, a sina osiromašijo. Zato moramo biti pri apnenju previdni. Ze zgoraj smo rekli da apno pospešuje razkrajanje drugih redilnih snovi v zemlji. Čvrsto razkrajanje pa pomeni naglo izkoriščanje teh snovi ali boljši pridelek in seveda tudi naglo izčrpanje zemlje. Treba je torej skrbeti za dobro gno. jenje dotičnih parcel, predvsem z naravnim gnojem, da preprečimo — sinovo obubo-žanje. To gnojenje, ki pa ne velja le za poapnjene parcele, ampak tudi za vse zemljišče, je drugi kmetijski ukrep za izboljšanje zemlje. Mi pa poznamo le gnojenje s hlevskim gnojem, ne pa s kompostom. Na vsakem travniku bi moral biti vsaj po en kup komposta. Stara navada sežiganja robide, suhljadi, trave ni gospodar, ska. Ce namreč rastlinsko snov sežgemo, se dosti organskih snovi (dušik, ogljik i. dr.) izgubi v zrak. A to kar dobi rastlina iz zemlje je nasproti temu, kar dobi iz zraka, ma. lenkost (mogoče kakšna dvajsetina). Kar torej sprhni in sprsteni, ne smemo sežgati, ampak skompostirati, da dobimo prepotrebno črno tvarino — humus. Kako radi kritiziramo naše prednike, češ da so bili nevešči, in so slabo kmetovali. V marsičem pa so bili pred nami. Ce jim ni na pr. njiva zadostno rodila, so jo pustili nekaj časa neobdelano in neobsejano. Njivo so sprašili. V odpočito zemljo se je povrnila rodovitnost. Njiva se je namreč ob-rastla, zaledinila. Ko so jo nato preorali, je ostalo v zem. Iji polno korenin in rastlinskih odpadkov. Ti so sprste-neli. Humus so torej pridelali na zemlji iz trav in detelj.
Za gnojenje z gnojem se je treba držati pravila: Težka tla gnojimo jeseni, ko je zemlja najbolj suha, lahka in rahla pa spomladi, a z zrelim (ude-lanim gnojem). Velik uspeh imajo napredni kmetovalci s podoravanjem zelenih ali u-velih in tudi svežih rastlin (trave, ajde, detelje, grašice). To je podor ali zeleno gnoje. nje. Z njim obogatimo zemljo s sprstenino in tudi z dušikom, če podorjemo deteljo ali druge stročnice.
Tudi to gnojenje nam je še neznano.
Dogaja se, da gnoj v brazdi slabo trohni, se slabo izrabi in ne zaleže. To je navadno v premalo zračnih, hladnih, zbitih tleh. Vzrok tiči v pomanjkanju drobnoživk (glivic). Teh je mnogo v gnojnici. Napeljimo nekaj te tekočine na takšno njivo, pa bo bolje. Ce te ni, nanesemo tja nekaj nečk prsti z bolj rodne zemlje, ki jo vzamemo z vrha (5 do 15 cm od vrha), kjer je največ drobnoživk. Premalo rodovitna zemlja mora biti dobro pripravljena. Ce le mo-
goče naj se prenaša rodna zemlja v oblačnem vremenu ali tik pred deževjem, ker močna sončna svetloba uniči velik del glivic. Tudi moramo paziti, da je prst z dobre njive, vlažna in vlažne naj so tudi brazde slabe njive, kamor jo posipamo.
Opomba: Nekateri so mnenja, da ima naša zemlja dovolj apna. Ker je ta zadeva l tako ogromnega pomena, ali bi j ne bila naloga kmetijskega • nadzorništva, da s splošno ke-! mično analizo to ugotovi?
BAZOVICA
V našem listu smo že večkrat napisali, da se pristojne oblasti nič kaj preveč ne za-n.majo, da bi odpravile nekatere pomanjkljivosti v naši vasi. Tako nam je na pr-r.ujno potrebna avtobusna čakalnica v središču vasi, kjer morajo ljudje ob vsakem vremenu čakati na avtobuse, ki vozijo iz Trebč v Trst in o-bratno. Omeniti moramo, da je promet zelo živahen, saj gre skozi vas dnevno okrog 30 avtobusov, katerih pa se ne poslužujejo samo domačini, temveč tudi tujci, pred-vsem izletniki, ki radi zahajajo v našo vas. Poleg tega se je promet povečal tudi na račun prebivalcev onstran meje, ki pridejo do Bazovice z obmejno propustnico, od tod pa nadaljujejo z avtobusi pot v Trst.
To vprašanje je posebno pereče sedaj pozimi, ko nima vsakdo denarja, da bi stopil v bližnji bar ali gostilno in se med čakanjem na avtobus okrepčal. Razumljivo pa je, da je čakanje na mrazu in v burji kaj neprijetna zadeva ir so zato zahteve potnikov, da se zgradi čakalnica, povsem upravičene. Zato bi želeli, da se za to vprašanje pozanimajo oblasti, če je to v njihovi pristojnosti, če pa ne, tedaj naj zgradi čakalnico podjetje «Autovie Carsiche«, ki bi na ta način potnikom vsaj enkrat ustreglo.
STIVAN
Predzadnji petek zvečer je bil pri nas župan, kar nas je zelo razveselilo, ker se na ta način najlaže in najbolje pomenimo o naših vaških in skupnih zadevah. Najprej smo obravnavali vprašanje stavbi-šča za novo šolo. Zedinili smo se za prostor nad cesto proti Gorici v bližini sedapje učilnice. Svoječasno smo že pove. dali, kako si želimo, da bi bila šola urejena. Ce bo stala stavba sredi lepo urejenega šolskega vrta, med zelenjem in cvetjem, bo deci prijeten dom, kjer se bo mogla seznaniti vsaj z nekaterimi zakoni prirode in to kasneje praktično izkoristiti. To bo tudi okras vasi. U. parno, da bo šolska oblast upoštevala tujsko-prometni pomen naše vasi in temu primerno napravila načrt za novo šolo.
Razsvetljava je pri nas zelo slaba. Zupan je povedal, da je občinski odbor za to že odobril 260.000 lir, a manjka še odobritev prefekture. Tudi naj bi se bolj dostojno uredilo obcestje, zlasti v trikotniku med stičiščem obeh cest: trži-ške in goriške. Naše gospodinje si želijo, da bi se spet obnovila stara pralnica, ki jo zelo pogrešajo.
Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKAH, ki oglašajo v našem listu!
Čaj, simpatija in drugi bobnar
Naj atane, kar stane, naša skrb bodi usmerjena v izboljšanje zemlje. Tega truda in stroškov — se razume, vedno v mejah možnosti — se ne smemo ustrašiti, ker pogoji za povečanje rodovitnosti zemlje so. Ni to nič novega, ampak je nekaj samo po sebi umevnega povsod, kjer ne gospodarijo tja v en dan in si razumno prizadevajo, da je njihov trud čim bolje nagra. jen, kar pomeni boljši učinek, večjo storilnost dela ali večji pridelek na isti površini zemlje. Takšni ukrepi spadajo v umno ali napredno gospodarjenje.
2al so mnogi od teh ukrepov pretežni večini naših kmetov neznani in zato tarnamo, da se letine slabšajo. Lahko na prste seštejemo gospodarje,
Novoletno voščilo
delovnega človeka
Ko se pravkar poslavljamo od starega in stopamo v no. vo leto, nas preštnjajo mešana čustva. Kakšno bo obdobje novih 12 mesecev? Kaj nam bodo ti prinesli? Ali nam bodo naklonjeni? Bo leto plodno, neplodno? In še mnogo-kaj se vprašamo, a vse se vrti predvsem okrog vprašanja osebne sreče, zdravja, blagostanja ... vsega, kar naj bi nam pričaralo prijetno življenje, dobro voljo.
Kdo naj na to odgovori? Čarodejev in takih jasnovidcev ni: Pač pa moremo približno napovedati bodočnost le pogojno. Pogojno, se p ra. vi: če se prej izpolnijo določeni pogoji — takšni, ki so bistven del osnove zdravju, napredku, sreči, miru. Kaj naj rečemo danes o tem? Samo od sebe se to ne poraja. Niti se ne poraja iz besede, pa naj je ta še tako lepa, izbrana .tn prikupna. Življenje, njegovo bogastvo in siromaštvo, dobro in zlo so le dejstva, velika in mala, posamezna in skupna, ožjega in širšega merila, v dobrem in slabem smislu. Samo v dejanjih je resničnost in le ob teh ima beseda svoj smisel in pomen. Torej dejanja in šele za njimi beseda. A dejanja, ki kujejo napredek, srečo, mir...
Ali ni danes prav obratno? Namesto velikih, plemenitih, človečanskih dejanj, pa-mesto resnice poslušamo velike besede, napovedi itsjoblju-be, svarila in tolažila... Cim lepše so besede in čim bolj nas trenutno obvladajo, tembolj so preračunane in nevarne, temvečja je njih laž.
Dajmo življenju predvsem pogoje, da zleze človeštvo iz materialne in moralne bede! Skupnost si mora ustvarjati takšne pogoje, le če se drži zakona vzajemnosti. Vsaka skupnost je iz delov (posamez. nikov) in med njimi morajo biti odnosi strogo vzajemni. Pomeni: čim več posamezniki skupnosti prispevajo, tem več jim mora ta vračati.
Pretežna večina posameznikov pa spada v razred delovnega ljudstva. Ta razred daje skupnosti — v tem primeru državi — najuečjt delež. A kako se mu to vrača Tako je urejeno, da dobe za oddani kos le drobtinico. Zakon vzajemnosti je že davno po. gašen. Pogasile so ga tiste sile, ki žive od izkoriščanja. Samo v ta namen si te postavljajo suoje zakone.
Kako naj bi vsi tisti, ki kakorkoli — z mišicami ali s svojim umom — ustvarjajo vse zemeljsko bogastvo, vse «minljipo», ali pekovečno nujno, pričakujejo v takih pogojih v novem letu mir v svojih družinah, in na zemlji? Lepe besede gredo mimo objasnitve tega vprašanja. Zato so le prepara.
Ce se obrnemo na to več-stomilijonsko armado delovnih rok in glav z iskrenim voščilom, se ne moremo po-služiti drugačnega nasveta kot tega: Ne pojde brez borbe šibkih z močnimi. V tej borbi se more razmerje med šibkimi in močntmi na mah obrniti. Resnična moč je P razredu šibkih — p armadi delovnih ljudi, a to le pod po. gojem, če se ti svoje moči zavedajo, preštejejo svoje o-gromne vrste in zaupajo pase. Ce je zakon vzajemnosti v človeški družbi pretrgan, se mora toliko bolj očitovati v tem delu družbe — v nešte-pilnem razredu že dovolj ponižanih in razžaljenih. Kmeč-ko.delavskemu sloju te naše zemlje svetujemo, da poveča svoj kapital v obliki zemlje z bolj umnimi in izdatnimi pripomočki in se u Pseh svojih potrebah medsebojno poveže.
Zaradi socialnih krivic, h katerim spadajo pretirane dajatve v posredni in neposredni obliki, si mora delovno ljudstvo trezno in premišlje. no urediti svoje materialno življenje, in se p mnogih primerih glede izdatkov omejiti na zdrave gospodarske račune. Sem <aj spoda tista stopnja skromnosti, ki še vedno omogoča dostojno življenje. V kolikor to preziramo, v toliko se pogrezamo P odvisnost razreda naših izkoriščevalcev.
Takšno je naše neolepšano, a toliko bolj iskreno in dobro, namerno novoletno voščilo.
DEZELAN
(Nadaljevanje s 3. strani)
paragrafi, ki po njihovem mnenju veljajo od nekdaj in bodo veljali do «nekoč». Tom Lee pa bi bil rad pevec, umetnik. Ima dolgo frizuro in — kar je pregreha najhujše vrste — ne peča se ne z baseballom in ne s planinarjenjem, nima smisla za pretepanje in ne za pokvarjene ženske. Rad bi bil na plesu in rože ga zanimajo, pa francoski c hansoni. Vse to so kajpada «zaneslji-pt» dokazi, da je nesrečni Tom Lee vsaj hermafrodit, če že ne homoseksualec. Potem ga lastni oče (o času, ko so se njegovi zavodski prijatelji pritajeno, odmaknili/ sili, naj edokaže, kako je Jant in moški*. In Tom Lee 'e domeni z eno od «tijtih» žensk, toda ko spozna in na lastne oči pidi ogabnost takega početja, seže po nožu, ki mu ga prestrežejo. Zenska je še istega dne alarmirala vse tiste, ki so komaj čakali na rezultat, da «ni bilo nič» in usoda Toma Lee-;a je bila zapečatena. Zapu-ste ga prijatelji, odpuste ga iz zavoda in reši ga Laura. Moža pusti in se preda Tomu, toda ne deklarativno, češ «pideli bomo, ali si ali nisi moški» in tudi ne mate-tinsko potrpežljivo, marveč človeško. Sugestivno. Z odgovornostjo pred seboj in družbo, da je to dejanje vsota vseh njenih človeških vrednot, ki so se pretalile v čisto zlato, v osebno poudarjeno ljubezen. In kakor Laura ni bila niti p enem samem trenutku človek, ki se odloči za to dejanje zaradi prebujenega zopervanja, ta-
ko tudi Tom Lee ni bil (skoraj) v niti enem trenutku pretepena žrtev, temveč mlad fant, ki ne more razumeti zgrešenih potez, ker ne razume šaha v njegovem najglobljem bistvu.
Menim, da se ima Kobal zn svojo dostojno reprodukcijo predvsem zahvaliti režiserjevi intuitivnosti, ki je v njem prebudila Tomove kvalitete. To «prebujanje» pa bi bilo seveda zaman, če bi Tomove karakterne vrednote ne padle na plodna tla, zato se ima mladi in simpatični Kobal zahvaliti tudi svoji pri-redni darovitosti, ki je znala najti ravnovesje med določenim tipom igralske rutine in razumljivim pomanjkanjem velike kreativnosti. (Velika kreativnost je namreč lahko včasih, pri zelo redkih igralcih v svetovnem merilu, tisto prirojena moč, ki daje vlogi izrazito osebno noto, lahko pa je — kar je žal zelo pogost primer — poniglavo blefiranje, ki se po navadi konča s škandalom za igralca, avtorja, gledališče in avditorij). Kobal je v Tomu očitno iskal tisto »nekaj», kar se križa z njegovim najbolj osebnim notranjim utripom. Slednjič mu je uspelo, da je začutil nekatera dotikališča in jih seveda v polni meri izrabil. Zlasti v prvem dejanju: intonacija malce sramežljivega, toda še vedno o-t roškega veselja, pomešanega z nedoumljivo erotiko prve ljubezni in deške vdanosti. Ir dasi je bila celotna Ko-balova igra 'usmerjena bolj na zunanji poudarek, je ob izrazito psihološkem načinu Drolče ve vendarle vzdržala,
(Nadaljevanje s 3. strani)
Babič brani sedanjo kvaii. tetno raven, češ da mora biti slovenska gledališka ustanova v Trstu vsaj tako kvalitetna kakor današnje povprečno italijansko gledališče. Slovencem ki se svoje, mu gledališču izogibljejo z ideološkimi pretvezicami, odgovarja, da SNG ne služi ideologijam, temveč edinole — gledališki umetnosti. Gledališče je uprizorilo v zadnji sezoni osem novih iger in je dalo 166 predstav v 41 krajih. Zdaj, ko se v Trstu končno le gradi novi Kulturni dom, bi bil že čas, da spremljajo vsi tržaški Slo. venci delo svoje najvišje kulturne ustanove z naklonjenim razumevanjem in jo podpirajo posebno s tem, da prihajajo k njenim predstavam, o katerih se lahko poljubno	razpravlja,	samo
ne na ravni neke nalašč o-mejene ideološke ekskluzivnosti, ki bi bila vsej tržaški slovenski	skupnosti skrajno
škodljiva.
Podobno strpno in umeva, joče gledanje bi sfi moralo uveljavljati tudi glede Glasbene Matice in njenega pomena za razvoj slovenske kulture na Tržaškem, kakor ga je v Koledarju očrtal dr. Gojmir Demšar, ki ugotavlja: «S sistematičnim vzgajanjem mladega glasbenega kadra bo Glasbena Matica polagoma premostila ,č i t a 1. niško’ vzdušje, ki na tem področju	še vedno	vlada,
ter bo postopoma pripomogla k afirmaciji slovenske glasbene	kulture v	Trstu.
To je posebno pomembno, če pomislimo na dolgoletno zatiranje in z njim povzročeni občutek manjvrednosti pri tržaških Slovencih, katerih sile še niso dovolj razgibane, da bi z njimi mogli dokazati, da prebiva na Tržaškem narod, ki ima prav tako visoko' kulturo kakor tisti, ki si v Trstu lastijo kulturni monopol« (74). Značilen je zaključek o nalogah, ki jih bo mogla Glasbena Matica še pogVtbljati in širiti a to «ni odvisno samo od njenih sodelavcev, temveč 'udi od moralne in materialne podpore vse naše javnosti in oblasti« (str. 75).
Dobrodejen vpliv miroljubnih struj v svetu je segel tudi v tržaške Ijudsko-prosvetne razmere in je že precej odpravil • razpoke prejšnjega razdora. Silvan Mesesnel je .sestayil -((Pregled ljudskoprosvetnega delovanja na Tržaškem v letu 1956» s posebnim poudarkom skupnih prireditev Slovenske prosvetne zveze in Slovensko-hrvatske ljudske prosvete. Zelo številne so bile tudi prireditve v ožjem okviru SPZ same. Podobno j? Anton Kapelj očrtal prijateljske stike med o-bema piosvetnima organizacijama in pregledno ob-govoril prireditve v ožjem okviru SHLP same. Tako se vrši zdaj delovanje napredne ljudske prosvete po treh tirih, enem skupnem in dveh deljenih v območju vsake organizacije posebej. Iz obeh pregledov prebija neka obilnost in številnost, ob kateri ni mogoče sedanje prijateljske razdeljenosti načelno obsojati, ker bi
naravnost imenitno vzdržala do silovitega konca. To je bila v resnici Kobalova velika preizkušnja, toda nadvse uspešna. Odkrila je namreč v tem mladem igralcu nov oblikovalni teren, s katerim bo v bodočnosti kazalo temeljito računati.
V drugem planu Anderso-neve drame «Caj in simpatija* sta bila Jožko Lukeš in Mcdest Sancin. Prvi je igral Laurinega moža Billa Rey-noldsa, prefekta na zavodu in spodobnega karierista, čigar moralka ne seže čez naučeno spoznanje, da se krivca začne tam, kjer je ranjen neki sistem, kjer zardevajo puritanski principi. Bill ie na zunaj spodoben soprog, toda strahopetec in nula v tistem trenutku, ko se mu zamajejo tla. Tega in takega človeka je Lukeš pregnant-no upodobil. Mojster situacijske tehnike, dognan, dinamičen in prodoren v konverzaciji, silovit v velikih strasteh, ki gredo od znotraj
ob popolni združitvi sedanje obilje lahko tudi kaj uplahnilo. Želeti je, da bi nadaljnje stapljanje ne prizadelo bujnosti in bogastva v ljudsko-prosvetnem razvoju.
•Na nadaljnjih 176 straneh vabi pisan semenj pestre koledarske drobnjave z naj-raznovrstnejših področij. I-van Šavli se spominja prvega slovenskega časnika Lublanskih novic (1797) in 22 manjših slovstvenih obletnic. Dr. Fortunat Mikuletič sodeluje kot prosvetni pisec z zelo izpodbudnim člankom ((Akademsko društvo Balkan — ob 50-letni-ci ustanovitve«, kot humorist Mikula Letič z zabavnimi '(Plavkami« in kot pravnik s spisom «še nekaj besed o testamentu«. Draga Godina zanima #60-letnica ustanovitve Čitalnice v Sčedni«, Vekoslava Špangerja pa «70-letnica pevskega društva Hajdrih na Proseku«. Milan Pertot prinaša mikavne podrobnosti «Iz lajr.iške knjige društva Adrija«. Riku Pertotu se v spisu «Barkovlje nekdaj in danes« precej toži po nekdanji preprosti ribiški vasi, zgraža se nad a-meriško neskladno stavbo nasproti javnega vrta. Mitja Presl obuja spomine na prošle r.ase ob Glinščici v spisu «Nekoč so peli mlini-ni» ter opisuje bazoviške obmejne zanimivosti «Hrib Kokoš >n njegova okolica«. Pridružuje se mu Zorko Je. linčič z »Gradiščem na Sv. Lenartu« in z «Nasim Krasom«. Anton Kapelj poroča marsikaj «0 kriških ribičih«. Samo Pahor je zbral «Stare kolednice in zgodbe na Tržaškem« 'er dodal ((Riharda Levjesrčnega v Gorici in druge zanimivosti iz XV. 'toletja«. Ivo Marinčič objavlja: ((Slovenska občina v Podgori« in pesem «Trgatev v Brdih«. Rado Bednarik lepo opisuje «št. Maver pri Gorici«. Beneška Slovenija se oglaša v Izidorju Predanu («Množično izseljevanje in Beneška Slovenija«) in v Hektorju Spekonji: »Gozdarstvo v Beneški Sloveniji« in «Struklje jedo« v razgibanem narečju. Ivan Minatti 1-ma dve prisrčni pesmici: »Jesenski dež« in »V mladih brezah tiha pomlad«. Srečko Vilhar stopa »Po stopinjah naše preteklosti — Drobtinice iz zgodovine Slovencev v Trstu« in osvetljuje »Obraze Iz Gaete (Zapiski iz zaporov)«. Drago Pahor kaže »Morje v slovenski narodni pesmi« in »Taborništvo je vzgojna organizacija«.
Mari Samsi je vzklila Iz mladostnih spominov na zaprto slovensko šolo zelo občutena črtica «Krivica». France Magajna poudarja, da «Takiih ovir bi ne smelo biti«. Maksu Pečarju se je razrasel v poglobljeno novelico «Kosmačev Pavle — Resnična zgodba iz .Battaglione Speciale’«, s slikami Roberta Hlavatyja. «Moj beg iz Trsta« Lava Čermelja je drobec iz zakladnice njegovih spominov — če jih piše. Zore Košute »Moja
navzven, manj oprijemljiv v emocijah, ki segajo navznoter. Tudi Sancin je izvrstno upodobil Tomovega očeta Herberta Leeja: nekakšnega evečnega mladeniča» ameri-kanskega kova, ki si — vsaj navidez — prizadeva, da bi svojega sina rešil iz krempljev namišljene slabosti in z njo krivde, v resnici pa mu je tujec, nalile na popotnika, ki se v življenju le po naključju ustavi enkrat na leto na domači postaji. Toda — ostane v vagonu. Oba — Lukeša in Sancina odlikuje realistična odrska kultura, pri obeh pa je opažati rahle nagibe k svojstveni tipizaciji.
Ugleden delež v tej predstavi so imeli še igralci: Zlata Rodoškova, Stane ‘ Raztresen, Julij Guštin, Edvard Martinuzzi ter Ivo Kuferzin, ki ga je pri koprski uprizoritvi zamenjal nekdo, ki mu ne vem imena.
Enotno dvodelno sceno je imenitno zasnoval Vladimir Rijavec, ki mu je v neka-
pesom je krepko ubran lirski izliv ob kontovelsfcih sitenah, pretkan z družbenimi. motivi. A. Miroslav Košuta objavlja sočno satiro »Od/borova seja«, ki zveni kot veder opomin nekaterim odbornikom.
»Novo leto v domačih običajih in starih vražah« opisuje Boris Kuhar, «Izlet v staro Ljubljano« pa Josip Mal. Julij Pertot objavlja ((Pesem mladega ribiča«. Ing. Miran Pavlin tolmači #Umetnost pračloveka« kot vzgib lovske koristi, ne e-steskih potreb. Dodaja: »Iz zgodovine železarstva«. Jasna in temeljita je razprava dr. D. Martelanca «Nekaj splošnih pojmov o raku in o novotvorbah sploh«. Iz »Life« je preveden članek »Kaj je virus?«. Koristne izkušnje beleži Vlado Rojc v sestavku «Ko čebele rojijo«. Stanko Andolšek Je sestavil »Kmetov koledar« za kmečka opravila po mesecih. Marko Valtrič se zamika v znamke:	((Jugoslovanski kul-
turni možje upodobljeni na znamkah« in #Vojna propaganda na znamkah«. Mladini je namenil Vid Pečjak dve zgodbici: «Bogati hrček« in «Učeni Belček«. S. A. je zbral koristne «Naslove najvažnejših uradov in ustanov«. Nove so križanke in uganke.
Številne slike krasijo in poživljajo knjigo, ki jo bodo naši ljudje v novem letu pogosto in z najrazličnejšimi nameni jemali v roke in listali po njej. Vse leto jim bo zanesljiva svetovalka, razumna prijateljica, zabavna družabnica, nevsiljiva in obenem neutrudna učiteljica in pomočnica.
A. BUDAL
CER0VLJE
Na Stefanovo je ležala velika žalost nad našo vasjo: spremili smo na zadnji poti tragično preminulega 22-let-nega Alberta Antoniča, splošno priljubljenega mladeniča-veseljaka, ki je ljubil delo, družbo in dobro voljo, ter je bil vedno pripravljen vsakomur za uslugo. Zato je bil tudi splošno priljubljen doma in v sosednjih vaseh. Kot hibo bi mu bili mogli šteti kvečjemu njegovo izredno korajži, ki ni poznala meja. Samo tukaj iščemo rešitev uganke njegove tako tragične smrti, ki ni nepopisno pretresla le njegovih svojcev, ampak razen domačih tovarišev in vseh vaščanov tudi vrstnike in druge znance iz sosednih vasi, tudi iz Nabrežine, kjer je bil pri pekarni Gerlanc zaposlen od vajenske dobe dalje.
Njegovo priljubljenost je dovolj pokazala ogromna udeležba pogrebcev, venci domače, mavhinjske, vižovske, medvej-ske in nabrežinske mladine. Zalostinke, ki jih je igrala tost še povečala. Ob grobu nabrežinska godba je potr-mu je zapel šempolajski pevski zbor. Ob zadržanem ihtenju in solznih oči se je truma pogrebcev ločila od preranega groba dobrega mladeniča . Lahka mu zemlja!
Potrtim svojcem izrekamo iskreno sožalje!
terih detajlih šlo tudi za simbolistične poudarke. Vsaj tako je bilo videti. In ie to: naj ne pozabim omeniti naravnost zgledne in virtuozne igre z reflektorji in osvetljavo nasploh. Marsikaj bi se v tem pogledu še lahko naučili pri Tržačanih.
Občinstvo je korakalo v taktu drugega bobnarja. Trikrat je napolnilo dvorano koprskega gledališča. Mnenja o delu so bila sicer različna, drugi bobnar pa je bil v bistvu vendarle vedno isti. Bogve, kako se je v Parizu obnesla Laura Ingrid Bergmanove. Zanimivo in koristno bi bilo, če bi si jo Drolče-va ogledala. Toda Pariz je tako neskočno daleč. Tudi za Ingrid Bergmanovo bi bilo nadvse zanimivo (in koristno), če bi si ogledala Lauro Štefke Drolčeve. Toda Trst in Koper sta še bolj neskončno daleč. Ljudje so si včasih sploh preveč vsaksebi. Ne poznajo se. To pa je slabo.
MILAN LINDIČ
TOVARNA MOTORNIH KOLES
KOPER
KOLEKTIV TOVARNE MOTORNIH KOLES TOMOS V KOKRI)
želi vsemu delovnemu ljudstvu in vsem prijateljem mnogo uspehov v novem letu 1957
Najmlajši iz otroškega vrtca v Skednju so priredili za praznike božično prireditev, na kateri so se postavili z recitacijami, petjem in v kratkih prizorčkih. Starši, prijatelji in sorodniki, ki so se prireditve udeležili, so bili zelo zadovoljni, pa tudi malčki niso skrivali svojega veselja, da se Je vse tako lepo končalo.
Na Opčinah, in sicer v dvorani Prosvetnega doma, Je bila božična prireditev slovenske osnovne šole s pestrim in bogatim sporedom. Med drugim so učenci predvajali tudi prvo dejanje iz »Petrčkovih poslednjih sanj«, nastopil je pevski zbor, recitatorji itd Na sliki vidimo učenke 5. razreda, ki so se izkazale v baletu.
Dvorana Prosvetnega doma na Opčinah Je malokrat tako polna kot Je bila ob tej prireditvi. To je sicer razumljivo, saj so učenci prišli v spremstvu svojih mater, o-četov in sorodnikov, ki so mlade izvajalce nagradili z močnim ploskanjem.
V osnovni šoli na Colu je predstavnik vladnega generalnega komisariata izročil 60 paketov, ki jih je za praznike daroval predsednik republike Gronchi. Obdaritvi je prisostvoval tudi repentabor-ski župan tov. Jože Bizjak s člani upravnega odbora.
Ta slika nam kaže zadovoljne obraz« otrok Iz devin-sko-nabrežinske občine, ko so prejeli pakete predsednika republike. V tej občini je bilo razdeljenih 90 paketov, katere Je izročil predsednik pokrajine prof. Gregorettl v spremstvu drugih predstavnikov oblasti.
Foto Mario Magajna
Naš fotoreporter tudi za praznike ni imel počitka. Vedno se kaj zgodi in povsod mora biti pravočasno na mestu, da posname »nekaj novega na filmski trak, tudi prireditve, ki jih okoli praznikov ni manjkalo. Na prvi sliki, ki je bila posneta v dvorani na stadionu »Prvi maj«, vidimo prizor iz salo-igre »Burka o Jezičnem doh-tarju«, ki so Jo uprizorili diiaki iz slovenskega Dijaškega doma.
Na zadnji sliki vidimo prizor z obdaritve v dvorani dolinskega županstva, kjer Je bilo razdeljenih 60 paketov predsednika republike. Tudi tukaj je obdaritvi prisostvoval predsednik pokrajine prof. Gregorettl z drugimi predstavniki oblasti.
PREDLAGAJO LEGALNO UKINITEV SLOVENSKEGA SOLSTVA NA GORIŠKEM
gorčenje slovenske in italijanske demokratične ivnosti zaradi sklepa ministrskega sveta v Rimu
ikaj se dela razlika med slovenskimi šolami na Tržaškem in na Goriškem?
Jemodorationa javnost na irišikem, še posebej pa sionsko prebivalstvo je s rajnim ogorčenjem sprejelo st o sklepu ministrskega sta, da se ukinejo sloven-a šole v goriški pokrajini ve kot paralelni razredi od-ano tečaja, kakor se glasi uradnem poročilu, prikdju-
0 italijanskim colam. Izveti-. tega sklepa, ki bo postal lnomočen s potrditvijo po-aniike zbornice in senata. st nudi še velike možnosti zkrinkovanja cdskriminacij-ega postopka do naše man,-je, bi predstavljala legalno 3initev slovenskih šol vseh ■*t v goriški pokrajina. Žani bi toleriral samo para-Ike, v katerih obstoj zlasti
narodnostno zelo mešanih •ajih močno dvomimo, zla-
1 še, ker predobro poznamo rčine, e katerimi se streže ) življenju slovenski šoli v iših krajih.
Ko je objavila svoje stali-
svet na to krivično ravnanje. Noben kulturen človek ne more prevzeti na svojo vest odgovornosti za bedni sklep, ki, je zagledal luč sveta po dolgih cebatah v vrstah rimske vlade.
Končno naj pripomnimo, da more samo vlada avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine odločati o zakonski ureditvi slovenskega šolstva na Goriškem, kajti samo predstavniki tukajšnjega prebivalstva bi mogli sprejeti pravilne sklepe v korist obstoja naše manjšine in njenega šolstva kot podlago za naš razvoj.
Silvestrovo je lu
Kakor vsa leta, se tudi letos rt<ladi in stari svet pripravlja r.c veselo slovo od starega leta. Kakor vedno bo silvestrovanje večina praznovala v o kviru svojega društva, pri
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE IZ TRSTA bo gostovalo v nedeljo 6- januarja ob 16. in 21. uri v prosvetni dvorani v Gorici z dramo R. Andersona
ČAJ IN SIM
Mladini pod šestnajstim letom vstop prepovedan
Prodaja vstopnic od srede dalje na sedežu ZSPD v Ulici Ascoli št. 1. Cene sedežev: Prve vrste 250 Kr; druge vrste 150 lir; stojišča po 100 lir
;e o slovenskem šolstvu na oriakem, je vlada svojo u-imelj itev opravičila v členom ustave, ki predvideva po-ibna zakonska določila za aščito narodnih manjšin. Tr-itev vlade, da »ima ukrep amen uresničiti člen 6 usta-e», predstavlja cinično iz-jravanje naših pravic, ki ga ci nje nismo pričakovali. Ni-akor ni mogoče govoriti o uresničevanju* člena 6 us.ta-e, ampak o njegovem krše-ju. Neizpodbitno je, da se 'lada, kljub jasnosti črke in uha tega člena in vse re-SbMfike ustave, izogiba svo-im obveznostim, ki izhajajo i omenjenega člena.
Po drugi strani pa si gori-ka javnost ne more razložiti azlike, ki jo dela vlada v vojem odnosu do slovenske-;a šolstva na Goriškem in na Tržaškem. Od prihoda itali-anske uprave v Trst to bile 'se slovenske šole v Italiji legalno na isti stopnji. Celo rčni programi ministrstva za rrosveto so bili po enotnem ;zorcu izdelani skupno za Tržaško ozemlje in za goriško pokrajino. Ce je po vsem tem naenkrat nekomu prišlo na pamet, da bi napravil razliko ned italijanskimi državljani slovenske narodnosti v Trstu ir tistimi na Goriškem, tedaj si ne moremo misliti drugega, kot da je nekdo uvedel dvojno mero v odnosu do našega naroda v Italiji na podlagi kdo ve kakšnih »znanstvenih ugotovitev«, po katerih naj bi veljali za goriške Slovence, ki so že skoraj deset let poči Italijo, drugačni kriteriji kot za tiste, ki so prišli pod Italijo po londonskem memorandumu. Tako ravnanje nima nobene utemeljitve, ni zakonito niti ni človeško, ampak grobo diskriminacijsko in ima za edini oilj postopno ukinitev slovenskega šolstva na Goriškem.
Spričo tako usodnega postopka mora slovenska javnost ob podpori demokratične italijanske javnosti napraviti korak, ki naj ogorčenost našega ljudstva spremeni v glasen krik, da se opozori
znancih in prijateljih ali pa v krogu domačih.
Marsikje bodo spekli tudi tradicionalnega purana, posebno pa v Standrežu kjer te ckusne Hvalice ne manjka!
Vsekakor bo večina gori-ških Slovencev mahnila čez mejo k sorodnikom in prijateljem ter na številne zabave, ki bodo začenši z upravno palačo v Novi Gorici m kinom »Soča» t> Solkanu pa naprej po vseh večjih lokalih. Letos zaradi tehničnih zaprek ne bo silvestrovanja pri eZlatem pajkus, kar bo marsikdo pogrešal. Vsekakor pa bo vsepovsod toliko zabav, da bg vsak prišel na svoj račun in se od starega leta lahko res dostojno poslovil.
V NEDELJO 6. JANUARJA
Prva seja novoizvo>jeneqa občinskega sveta v Sovodnjah
Novoizvoljeni občinski svet v Sovodnjah bo imel svojo prvo redno sejo, na kateri bodo izvolili župana v nedeljo 6. januarja dopoldne na županstvu. Občani so vabljeni, dr se prve seje, ki bo posebno pomembna, udeležijo v kar največjem številu. ■
Urniki trgovin jutri m za Novo leto
Goriška zveza trgovcev sporoča, da bodo jutri dne 31. decembra vse trgovine v vseh občinah goriške pokrajine lahko odprte do poljubne ure zvečer; Vso Silvestrovo noč in 1. januarja pa bodo lahko odprti vsi javni lokali razen gostiln brez kuhinje, krčem .n vinotočev. Na novega leta dan pa bodo vse trgovine zaprte, le do 12. ure bodo odprte mlekarne, pekarne in cvetličarne.
V ponedeljek bodo ves dan cdprti tudi frizerski saloni.
deči seznami občinskih davkov;
dodatni seznam II. serije družinskega davka za leto 1956 m prejšnja leta;
dodatni seznam II. serije raznih občinskih davkov za 1956.
Seznami na vpogled na protokolnem uradu
Goriško županstvo sporoča, d? bo do 31- decembra na vpogled več seznamov o prispevkih neposrednih obdelovalcev za leta 1955, 1956 in 19&7 za zavarovanje proti bolezni na podlagi zakona št. 1136 od 22. 11. 1954.
Prizadeti si bodo sezname lahko ogledali med uradnimi urami v protokolnem uradu soba št. 17.
Prijavljen sodnim oblastem zaradi bega čez mejo
Goriška policija je prijavila te dni sodnim oblastem 49-letnega Ivana Pintarja iz Ste-verjana, ki naj bi bil v kratkem času že dvakrat prešel državno mejo brez potrebnih dokumentov. Zadnjič naj hi to storil dan pred božičem in raj bi se zatekel v neko bližnjo briško vas. Toda dolgo m zaržal daleč od doma in se Je 26. decembra že vrnil zopet v gteverjan. Obtoženi Pintar se bo moral kmalu zagovarjati pred pretorjem
Rojstva, smrti in poroke
Od 23. do 29. decembra se je v Gorici rodilo 14 otrok, u-rnrlo je 12 oseb, bila sta dva cklica in 6 porok.
Rodili so se: Mario D'Odo-rico, Maria Bonadonna, Assun-ta Bonadonna, Mario Gherset-ti, Melia Verginella, Livisno Calabro, Claudia Bastiani, Cin-zia Bonamico, Graziella Mar-šano, Bianca Rossi, Gabriella Pazzaioli, Renata Bressan in Donatella Cubi ter Alessan-drc Schugur.
Umrli so: 86-letna Amalija Comauli vd. Radinja, 10 dni stara Giorgia Dulich, 68-letm fotograf Valeriano Sturolo, 76-letna Antonija Lavrenčič vd. Antiči, 71-letna Merpede Požar vd. Pirioni, 55-letna Virginia Villar, 62-letna Mucia Mašin vd. Mazzuc, devet ur stara Maria Bonadonna, devet ui stara Assunta Bonadonna, 68-letna Ivana Bizjak poročena Perko, 70-letni Attilio De-lucca, 35-letna Ernesta Topli-kar poročena Paoletti.
Oklici: električar Bruno Pla-nis in Ana Sebekovič, šofer Pdoardo Federici in delavka Anna Maria Bon.
Poročili so se; industrialec Alojz Doljak in uradnica Zaira Furlan, kapetan italijanske vojske Vittorio Battan in viso-košolka Ave Malacrea, delavec Claudio Altran in Silvia Sel-lan, zidar Giudo Lucian in šivilja Ada Neumeister, šofer Almo Minini in Franca Ca-neva, zdravnik - kirurg Ivan Komjanc in profesorica Marija Brumat.
PISMO VODITELJA PSI PIZZULA
Stališče stranke do dveh predlogov o prosti coni
Parlamentarci PSI naj za podlago svoje politike vzamejo zakonski osnutek poslancev Beltrameja in Gianquinta
Tajnik goriške sekcije Italijanske socialistične stranke m njen občinski svetovalec v Gorici Ferruccio Pizzul nam je poslal v objavo sledeče pismo;
Goriška sekcija PSI smatra za svojo dolžnost, da pojasni goriški javnosti svoje stališče glede obnovitve zakona o prosti coni v skladu s specifično zahtevo poslanca Fenoaltea, ki je član zakonodajnega u-rada parlamentarne skupine PSI.
Besedilo odgovora poslancu je sledeče:
«Odgovarjajoč na tvoje pismo od 12. t. m., ki se nanaša na dva zakonska osnutka (Baresi in Beltrarne-Gianquin-to) o prosti coni v Gorici, ki sta bila predložena v poslanski zbornici, ti moram pojasniti, da čeprav sem pred časom razpravljal ' s tovariši komunisti iz Gorice o predlogih, ki so bili potem vneseni v zakonski osnutek Bel-trame-Gianquinto, razlika med obema zakonskima osnutkoma ni v podaljšanju veljavnosti zakona o prosti coni, ampak (o čemer zakonski osnutek poslanca Baresija ne govori) v obnovitvi tega inštrumenta, ki naj še bolj kot v preteklosti postane sredstvo za industrializacijo in znižanje življenjskih stroškov v splošno korist vsega goriškega prebivalstva (in tudi prebivalstva vse pokrajine), nikakor pa ne samo v korist večjih ali manjših privilegiranih skupin.
Glavni problem je v tem, da se zajamči upravljanju proste cone (kontingenti, razdeljevanje itd.) čimbolj demokratična uprava, ki naj za. menja sedanjo upravo, ki jo predstavlja odbor trgovinske zbornice s predsednikom in podpredsednikom, ki sta neposredno zainteresirana s trgovino na debelo, ter doseže, da bo imel prispevek italijanskih davkoplačevalcev (okoli dve milijardi na leto) čimveč. jo korist.
Okoli ((demokratizacije proste cone« vodijo demokratične sile na Goriškem že več let veliko kampanjo, s katero so si pridobile naklonjenost večine goriške javnosti. Namesto da bi Baresijev zakonski osnutek govoril o tem, predlaga samo podaljšanje preskrbe s kontingenti. Sploh ne o-menja oprostitve plačevanja IGE, o čemer govori drugi zakonski osnutek, kakor tudi ne o postopkih, proti osebam, ki ne spoštujejo delovnih pogodb.
V zvezi z revizijo tabel o kontingentiranem blagu brez plačevanja carine, o čemer govori predlog poslanca Baresija, pripominja svetovalec Pizzul, da je treba ta predlog upoštevati, kajti kontingente je treba pregledati. Predlog poslanca Baresija blokira za dobo 9 let vse spremembe,
Občinski davki na vpoqled
Na protokolnem uradu goriškega županstva bodo Je jutri dopoldne na vpogled sle-
ZAHVALA
Ob nenadni bridki izgubi našega nepozabnega sina, očeta in moža
RASTISLAVA ZMAGA
se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, posebno njegovim bivšim soborcem in prijateljem, predstavnikom družbenih organizacij, zdravniškemu osebju v šempetrski bolnišnici, nato darovalcem vencev, pevskemu zboru iz Dornberga za lepe žalostinke, godbama, vojaškemu oddelku iz Postojne, govornikom, častnim stražam in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Starši, žena z otroki in ostali sorodniki Gorica, 30. decembra 1956
medtem pa predlog Beltrame-Gianquinto daje bodočemu u-pravnemu odboru, da zahteva tudi pred potekom devetih let spremembe, če bi se pokazala potreba. Predlog Beltrameja nudi boljšo možnost za ekonomsko delavnost, kot je bila dosedanja pod starim u-pravnim odborom. Medtem ko predlog poslanca Baresija ne omenja sprejema nobenega pravilnika, je v predlogu poslanca Beltrameja rečeno, da mora biti najkasneje v treh mesecih izdelan pravilnik, ki naj do podrobnosti uredi izvajanje zakona ter tako štabi, lizira delovanje vse uprave v splošno korist.
Zaradi tega menim, da je rajbolje sprejeti za podlago csnutek Beltrame-Gianquinto tei izdelati stališče v parlamentu na podlagi nadaljnjih stikov«.
Pričetek požara
Goriški gasilci so včeraj ob 9.30 odhiteli v Ul. Giustinia-nl 38, kjer je v stanovanju A-ne Bensa nastal požar, ki je zajel nekaj tramov in povzro. čil za 50.000 lir škode. Požar je nastal, ker so se vnele saje v dimniku poslopja, ki je last Ivana Rjavca. Gasilci so požar takoj pogasili in tako preprečili večjo škodo.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti na Travniku, tel. 29-72; do 12. ure pa je dežurna lekarna Urbani-Albanese Ul. Rossini 1, tel. 24-43.
K I N O
CORSO. 14.00: ((Rešilne čolne v morje!«. J. Chandler, J. Adams, vistavision v barvah.
VERDI. 14.30: «Mešana kri«, Ava Gardner, Stewart Gran-ger.
VITTORIA. 15.00: »Vihar nad Nilom«, Laureche Harvey.
CENTRALE. 15.00: ((Izprijena mladina«, cinemascope z Van Heflinom.
MODERNO. 15.00:	«Vohun
rdečih jopičev«, G. Montgo-mery.
past in!!
»ssii. n#' j;
• r • 'I :j ;• "
?! ir;«.’!.
DANES V FLORENCI
Olivieri srednji napadalec Triestine proti Fiorentini
Italo-Peruanec Natteri dokončno registriran kot «oriundo»
Včeraj zjutraj so odpotovali v Florenco naslednji nogometaši Triestine: Bandini, .Bello-ni, Brunazzi, Petagna, Ferra-rio, Tuiissi, Szoke, Mazzero, Olivieri, Petriis in Renosto, ki bodo tvorili moštvo. Kot rezervi sta odpotovala se Claut in Brighenti medtem ko Natteri sploh ni odpotoval.
Kot smo ze poročali, je Pa-sinati nameraval že proti Fiorentini vključiti v moštvo Nat-terija, kar pa mu je bilo onemogočeno v zadnjem trenutku zaradi še vedno neurejenega položaja Zara, s katerim je vezana tudi registracija Natterija. Med včerajšnjim dnem pa je vodstvo tudi to vprašanje uredilo tako, da se je dokončno odpovedalo Žaru in takoj prijavilo italijanski nogometni zvezi Natterija kot redno registriranega «o-riunda«. Natteri bo tako lahko že prihodnjo nedeljo oblekel rdeči dres tržaške enajsto-rice in je skoraj gotovo, da bo nastopil proti Palermu. Ker je tudi Brighenti, kljub rednemu treningu, jse vedno dokaj izven forme, si je Pasi-nati pomagal iz zadrege za mesto srednjega napadalca tako, da je na to odgovorno mesto postavil Olivierija, na levo krilo pa Renosta. Očitno gre pač za izhod v sili, ker je znano, da Olivieri na centru ne igra najbolje. V obrambi je trener poveril mesto levega branilca Brur.azziju, ker tudi Claut ni v formi.
V današnji tekmi bosta potemtakem enajstorici nastopili v naslednjih postavah:
Triestina. Bandini; Belloni Brunazzi; Petagna, Ferrario, Tuiissi; Renosto, Mazzero, Olivieri, Petris, Szoke.
Fiorentina: Toros; Magnini, Cervato; Chiappella, Orzan, Segato; Julinho, Montuori, Vir-gili, Gralton, Bizzari.
KOLESARSTVO
BEOGRAD, 29. — Na tradicionalni kolesarski amaterski 'dirki »Po Egiptu« bosta tokrat Jugoslavijo zastopala Petrovič in Jugo.
tEnis
bo za prestop k njegovi profesionalni skupini za 1. 1957. Rosevvall je dobil 55.000 dolarjev (okrog 34 milijonov lir).
BARCELONA, 27. — V finalu mednarodnega turnirja v Barceloni je Francoz Robert Haillet premagal favorita turnirja Amerikanca Hamiltona Richardsona s 5:7, 6:4, 6:3, 0:6', 6:2.
S AH
Turnir v Hastingsu
LONDON, 29. — V Hastingsu se je začel tradicionalni šahovski mednarodni turnir, katerega se udeležuje tudi jugoslovanski velemojster Gligorič V prvem kolu, ki je bilo včeraj, so bili doseženi naslednji izidi: Szabo (Madž.) - Horse-man (V. B.) remi, Toran (Šp.) - Larsen (Dan.) 0:1, Alexan-der (V. B.) - Gligorič (Jug.) remi, Olafsson (Isl.) - Penrose (V. B.) 1:0, 0’Kelly (Bel.) -Clarke (V. B.) 1:0.
SKLEP MADŽARSKE NOGOMETNE ZVEZE
H0NVEDU	PRE
TURNEJA PO J.
Madžarska zveza je o tem sklepu obvestila FIFA
BUDIMPEŠTA, 29.
Bu-
dimpeštamski radio je danes sporočil, da je madžarska nogometna zveza na izrednem sestanku sklenila prepovedati Honvedu vsak nastop v tujini. Radio je doidal, da bi moral Honved 12. jan. odpotovati na turnejo v Južno Ameriko, kjer bi nastopal v Braziliji, Argentini. Urugvaju in v Mehiki ter da je dobil vabila za nastop tudi iz Washingtona, New Yorka in Filadelfije.
Sklep madžarske nogometne zveze je bi' sporočen predsedstvu FIFA. da ta o njem obvesti zainteresirane južnoameriške nogometne zveze.
NOGOMET
Mladinski turnir v Viareggiu 1957
VIAREGGIO. 29. — Mednarodni mladinski nogometni turnir, ki ga vsako leto prirejajo v Viareggiu v času pu-
SPREMEMBE V JUGOSLOVANSKEM NOGOMETU
PRIHODNJE LETO V JUGOSLAVIJI AMATERSKE IN NEAMATERSKE LIGE?
Rosewail podpisal profesionalno pogodbo
SYDNEY, 29. — Jack Kramer je sporočil, da je Ken Rosevvall danes podpisal pogod-
BEOGRAD, 29. — Upravni odbor Nogometne zveze Jugoslavije se je odločil za nov sistem tekmovanja v sezoni 1957-58. Odločitev bo izrekla skupščina Nogometne zveze Jugoslavije, ki bo v maju ali juniju prihodnje leto.
Predvideno je tekmovanje za amatersko in neamatersko prvenstvo Jugoslavije. Amaterji bi tekmovali po okrajih in področjih, namesto po conah in počzvezah. V okviru področij bi tekmovali prvaki okrajev. V zaključnih tekmovanjih za amaterskega prvaka Jugoslavije bi sodelovali prvaki 16 področij. Polfinalne in finalne tekme bi odigrali po dvojnem kup ‘-istemu.
Za neamatersko prvenstvo Jugoslavije bi igrali v okviru prve in druge zvezne lige. V prvi ligi bi tekmovalo 12 oziroma 14 klubov. Tekmovali bi seveda le tisti klubi, ki bi jim priznali neamaterski status. Prvo ligo bodo obnavljali tako, da bi njena nova člana postala prvo in drugo plasirani klub s tabele druge lige. Za obnavljanje druge li-
V
s
E
za hišo s
BRISAČE . RJUHE BLAZINE
ŠKOTSKA VOLNA SUKANEC IGLE i.t.d.
S
E
za šport-ribiča, mor sko ribarjenje s
AVTOMATSKI APARATI PODVODNE PUŠKE RIBARSKE PALICE MUHARICE UMETNE VABE TRNKI i.t.d.
KONKURENČNE CENE
Lastnik: G. DELL A SCHIAVA — TRST, Ul. Geppa 2 — Tel. 23-489
Tambrglla Motorno trokolo 150 c.c.
Edini zastopnik za Goriško
k
GORICA
Ulica Garibaldi, 5 Telefon 2723
ge pa je več predlogov. Vendar je v principu sklenjeno, ča bodo morali njeni novi člani izpolniti določene pogoje pri spremembi svojega statusa (iz neamaterskega v a-materpkega). Ti klubi bodo morali imeti določeno število aktivnih in pomožnih članov aktiva, dobre rezultate v zadnjih dveh letih, povprečno število gledalcev na tekmah, dobre terene in tehničmo-sa-nitarne naprave na igriščih, položiti pa bodo morali tudi potrebno kavcijo.
Novi član druge lige bi bil zmagovalec kvalifikacijske tek me med deseto plasiranim članom lige in zmagovalcem s turnirja, ki bi na njem sodelovali črva ali štirje klubi, ki bi izpolnili navedene pogoje. Novi član druge lige bi
bil tudi amaterski prvak Jugoslavije. O tem ali naj klub ob izpadu iz druge lige izgubi neamatersiki status takoj ali po letu dni, bo sklepala skupščina.
sta, bodo morali tokrat preložiti v zvezi s preložitvijo datuma pustnih povork in sicer od 24. februarja na prvih 15 dni marca. Organizatorji tega turnirja nameravajo od domačih moštev povabiti Juventus, Lanerossi, Milan, Genoo, Sampdorio, Romo, Udinese in druge, od inozemskih moštev pa so bila vabila poslana Ar-senalu v London, Madridu, Partizanu m Spartaku iz Beograda ter nekaterim francoskim in švicarskim klubom. Največje težave imajo organizatorji s finansiranjem turnirja.
BOGOTA, 29. — Kolumbijska nogometna zveza je obvestila vse včlanjene kolumbijske klube, da ne morejo angažirati argentinskega nogometaša Seghinija, dokler ta ne bo uredil svojih odnosov z Bologno. Kot znano je Se-ghini pred dnevi skrivaj pobegnil iz Bologne.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst
KINO SKEDENJ
predvaja danes 30. t. m. ob 16. uri W. Bros film:
,«DIVJI
NABOJ»
Igra:	Gary Cooper in
drugi znani igralci
K1N0PR0SEK-K0NI0VEL
predvaja danes 30. t. m. ob 16. uri barvni film Columbia:
«PEKEE POD NIČL0»
Igra Alan Ladd
Kino v Križu
predvaja danes 30. t. m.
ob 17. uri
«Ljubavna ločitev»
Inge Egger, W. Fischer
LJi ulJJLi
predvaja danes 30. t. m. ob 15. uri in jutri 31. t. m. ob 18. uri film:
ooooooooeoaoooooooooooooooooooooooooooooooGoaoooocooooooooooooocoooooooooooooooooo^ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc
DOBRIČA ČOSIČ
Dfliec id sonce
Sklonjen je naglo pretekel dvorišče, prišel do ograje, jo eP' preskočiti, toda v smeri, kamor se je nameril, se je avilo nekaj Nemcev. Zdrknil je ob ograji, se po vseh stirm kradel do svinjaka in se ustavil.
Nedaleč od njega so tiho jokali otroci. Obrnil se je k m in videl gospodarjeve otroke, kako so v obupu vlekli za e nekoga, ki je razgaljen ležal na snegu. Ubili! Njega... i?... Ne da bi mu bila mar nevarnost, se je po komolcih Tekel nekaj metrov po snegu, da bi videl, koga so ubili. Ubita mati je ležala vznak na snegu, bosi otroci pa so Dajoce jokali in jo vlekli za roke. Mati je bila težka; nape-,li so se in sunkovito vlekli, pa je le mlahavo zabingljala lavo, še vedno nepremična in težka. Otroci so jo, teptaje « okrog nje, trdovratno skušali dvigniti in odvleči v hiso; ibupu so spuščali njene roke in zakopavali svoje razmrsene e glavice v njena nedra. V lahnem drhtenju ob njej so se
«Ej, ej, sirotice mo>e, piščki moji...» je zašepetal Jevta in rževal jok. Ni jih mogel gledati, vedel pa ni, kako bi jim lagal; le stežka se je privlekel do svinjaka.
Ljudje so bežali preko dvorišč, čez sadovnjake sliv in lan, Nemci in Bolgari pa so jih jemali na muho in obsipali gnjem iz pušk in mitraljezov. Nekatere je smrt dohitela planem in so kot posekani popadali po poledenelem snegu; atere v hipu, ko so hoteli preskočiti ograjo, pa so obviseli
prepognjeni čeznjo; nekateri so ranjeni lezli po snegu, ob plotovih in poslopjih ter se zavlekli v kote, kakor da so hoteli umreti nekje v zavetju in tišini; nekateri so se zvijali okoli debel jablan in sliv, objemali drevje in se ob njem skušali dvigniti, pa so nato počasi padali in se z glavami in rokami zarivali v sneg.
Jevta je odvračal oči od vsega tega in se pomikal v zavetje za svinjakom. Jecljal je nekaj nerazumljivega, obupnega. Kakšnih deset korakov od njega so stekli mimo Nemci v diru za nekom, ki je bežal. Ob njihovih korakih se je stresel, zbral, in nenadoma mu je postalo jasno, da lovijo Nemci kmete za represalije. Treba je nekam zbežati; dneva ne sme pričakati tu. čeprav se je že svitalo, so se zbirale goste megle, pa se bo lahko, je mislil, dokopal do planine. Ekozi glavo mu je šinilo, da bi zakopal puško v sneg in zbežal samo z nahrbtnikom; laže se bo tako izmotal, toda misel, da bi se brez puške vrnil v bolnišnico in bi se okrog tega še marsikaj drugega napredlo — graja, norčevanje, pa potem še druge govorice v odredu in pred Pavletom, da je vrgel puško vstran in pobegnil kakor mlinar — je napravila konec njegovemu omahovanju. Še enkrat je vrgel pogled po nesrečnih otrocih in mrtvi materi, zastokal, malo postal pa vzel stvari in skočil preko plota.
Z bremenom po globokem snegu in s starčevskimi silami, ki jih je hromil še strah, se je opotekal, se komaj držal na nogah in pogosto padal, ko je poskušal teči čez slivov vrt. Kakor hitro pa ga je imel za sabo in je preskočil na drugo dvorišče, se je moral ustaviti in umakniti za pleteno kolnico in kup opeke.
Na dvorišču, kamor ga je zaneslo, sta se rvali dve ženski in starec v spodnjicah, ki je pravkar vstal iz postelje, z Nemci in obupno klicali na pomoč. Nemci so jih tolkli, kričali in streljali v zrak. Dolgo sta trajala pretep in kričanje na dvorišču, dokler se Nemci niso Izmaknili ter jih iz avtomatskih pušk podrl na zemljo. Odšli so dalje, kmet pa se je dvignil in na ves glas grozotno zaklical:
«Na-po-mo-!» pa umolknil in se skotalil v sneg.
«Oh, prekleto, kaj so storili iz ljudi,« je glasno zaječal
Jevta in spet planil v beg.
V hišah, ki je šel mimo njih, ko se je vlekel ob plotovih, so bila vrata odprta; lese odpahnjene, podrte. Nekje so žene zategnjeno hlipale in med jok vpletale imena odpeljanih, ob njih so vreščali otroci, nekje pa so na široko zijale hiše, puste in neme, brez znamenja življenja, kakor da se je življenje nečesa ustrašilo in nenadoma nekam pobegnilo pa pozabilo za seboj zapreti vrata in leso. Ko je znova zadel na vojsko in prepoznal Bolgare, je smuknil v hlev. Ko se je privadil temi, je opazil govedo, ki je z dvignjenimi in k vratom obrnjenimi glavami sopihalo skozi vlažne nozdrvi ter stalo kot ukopano in poslušalo streljanje in hrup zunaj.
«Kam ti je tatko, mamkati? Reci mi, reci! Ako ne, te bijem!« se je od zunaj čulo kričanje Bolgara.
«Sinoči so odšli v mlin!« je hlipalo dekletce.
»Lažeš! Reci, zdaj so bili tukaja!«
«Ne, stric, zares ne, naj bom mrtev... Ubij me, če lažem!« se je zaklinjal deček.
«Reci, če te kričim! Streljam, reci!«
Otroci so zavrisnili.
Jevta je naslonil glavo na vrata in pokukal skozi razpoko. Bolgari so naperili puške z bajoneti na otroka, ki sta se pritiskala ob zid, kakor da bi se ga hotela tesno oprijeti in splezati po njem navzgor.
«Zlodej, menda vendar ne bo otroka?...« je v grozi pomislil Jevta.
Eden izmed vojakov je napravil dva tri korake, se pripognil in — sunil z nožem. Otrok je zakričal in kot cunja zdrknil ob steni navzdol.
«Zda pa ti reci!« je zakričal drug Bolgar in planil k drugemu otroku.
Otrok ni mogel spraviti glasu iz sebe. Onemelo se je privijal in pritiskal k zidu.
Nenadoma sta kakor iz zemlje planila z dvignjenimi sekirami nad Bolgare mož in žena. Zmedeni niso utegnili niti obrniti pušk, ko, sta se dvema zadrevili sekiri v obraz in prsi. Od udarcev sta padla v sneg, mož In žena pa sta ju mlatila povsod, besno mrmraje, kakor iz uma. Culi so se mehki, za-
molkli udarci, nato pa ostrejši, hrskajoči; drobile so se kosti. Tretji Bolgar je odskočil nekaj korakov in pričel streljati. Moški se je kmalu zgrudil in zvalil čez mrtvega Bolgara, žena pa je, otopela za strele, še dalje vztrajno in ravnodušno mlatila s sekiro.
Jevta ni mogel več vzdržati. Zgrabil je puško, odprl vrata in, ne da bi meril, na slepo sprožil v Bolgara, ki je streljal na ženo. Bolgar je izpustil puško, zdrknil za njo v sneg in nepremično obležal. Jevta je še enkrat ustrelil.
«Rabelj, ne boš več!«
«Ah!... Ah...« Ah!« — žena je s sekiro neutrudno mlatila po morilcih svojega otroka. Otrok je stisnjeno in nemo stal nepremično kot okrasek na zidu.
Jevta je na pol pri zavesti planil v tek, ne da bi sam vedel, kam in v kateri smeri.
Tekel je nekam navzdol, mimo ubitih in ranjenih, izgubljal je puško, padal, se kotalil in plazil po vseh štirih. Vpadal je na dvorišča, kjer so bili Nemci, se vračal, menjal smer in bežal dalje med točo svinčenk iz pušk in mitraljezov. Nosila in vlekla ga je sila, ki je ni imel in ki je nikoli več ne bo imel; gnala ga je podzavestna misel; zbežati od tod, čim dlje zbežati. Ni videl ne slišal, kako je nekdo, ki so ga gnali Nemci, zakričal, ko ga je opazil, da teče naravnost proti njim;
«Navzdol beži! Nav-zdo-o-ol! Bežite, ljudje, na vso moč bežite!«
Njega pa je najbrž preplašil strel ter je zavil v grapo, za njim so hitele svinčenke, on pa je bežal po grapi, kakor da bi sanjal.
Zdanilo se je že, ko se je Jevta, onemogel in na pol pri zavesti, zatekel na neko dvorišče, blodil od poslopja do poslopja in se zvil med stoge sena in ločja, ker ni imel dovolj moči, da bi preskočil visoki plot. Slišal jih je od daleč, kasor da prihajajo iz zemlje. Opozarjali so ga na njegov položaj. Vedel je, da nekje leži in da bi ga lahko našli, pa mu kljub vsem naporom nikakor ni uspelo dvigniti glave, da bi pogledal in vstal. In šele tedaj, ko se mu je zazdelo, da je slišal v bližini neke glasove, se je zdrznil in skočil.
(Nadaljevanje sledi)