34. štev.
V Ljubljani, v sobo « 27. marca 1^80.
Letnik Vil F.
Inseratl s« «prejemajo in veljA t'istooua vrHt.H:
S kr., e» s« tiska lkrat.
* - „ i, i, li t, n n n n ^ n Pri večkratnem tiskanji «e .ena primerno zmanjša.
R ok o pl si
»e ne vračajo, netrankovana
^isma se ne sprejemajo. N .roenino prejema opravniStvo (hh • inistracija) in ekspedicija na Dunajski cesti St. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen list zs siorasli narofl.
Po pošti	prejemar velja :
Za ceio leto	. . 10 gl. _ kr,
za pollet«	5 „ — „
za četrt leta	. . •> „ 50 „
V administraciji velja:
Za «eio leto . . S 40 kr za poi leta	4 ., 20
za četrt ¡«ta	i „ ;o
V Ljubljani na aom DošUjnsi, veliA 60 kr. več n>i let«.
Vredništvo je v Medijatovi hišr-itev 15.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in sobote.
Zarad praznikov izide prihodnja številka „Slovenca" v četrtek.
Državni zbor in ministerstvo. i.
Odkar se je državni zbor razšel na velikonočne počitnice, so se zopet nekoliko pomirili v zadnjih dneh tolikanj razburjeni duhovi. Vendar pa časnikarstvo še vedno razpravlja naše vladine razmore in si ubija glavo, ali ministerstvo ostane, ali ne. Pravega odgovora nihče ne more vedeti, vendar je jasno, da se mora ministerstvo čedalje bolj okleniti sedanje avtonomistične večine v državnem zboru.
To se je sicer že precej od začetka ka zalo, vendar pa je minister Tauffe še vedno upanje imel, da se bodo levičarji nekoliko vnesli in da mu bode mogoče vladati po načelu , da je vlada nad strankami. Pa že pri obravnavi vojaške postave se je pokazalo, da levičarjem ni za druzega mar, kakor za pridobitev zgubljene moči in oblasti in da so le tedaj pripravljeni vladi streči, ako jim ta zopet pomaga na konja.
Nasprotje med levičarji in vlado se je čedalje bolj ostrilo in se tudi s tem ni bilo poravnalo, da je grof Taaffe v ministerstvo poklical moža, ki so ga liberalci šteli k svoji stranki, namreč barona Konrada, ter mu izročil silno važno naučno ministerstvo. Ob enem je namreč tudi „klerikalni" Kriegsau postal denarni minister, in to liberalcem ni bilo po volji in njihovi listi so ministerskemu predsedniku zarad tega brali prav hude levite.
Med tem je pričela zbornica obravnavati postavo, ki hoče posilno legaliziranje odpraviti. Dasi ta naprava ljudstvu silno preseda in je bila od vseh strani slišati le ena želja, da naj se namreč legaliziranje odpravi, je vendar minister St remaj e r temu jako hudo nasprotoval, ter je hotel le to dovoliti, da bi ue bilo treba legalizirati pisem, v kterih bi šlo za manjše zneske. Pri dotični obravnavi je toraj hudo nasprotoval odseku in prav zaničljivo sodil o njegovem nasvetu, po kterem naj bi se legaliziranje čisto odpravilo. To ravnanje je med poslanci zbudilo veliko nevoljo zoper ministra Stremajerja. Ker je bil pa po štirih govor,h sprejet konec obravnave, morali so ostali govorniki izvoliti glavnega govornika in izbrali so v ta namen nemško-libe-ralnega poslancaFuxa izZnojma, ker je bil obljubil, da hoče ministru Stremajerju prav debele pod nos drobiti. Mož je besedo držal iu minister je moral iz njegovih ust slišati silno grenke besede , pri kterih so ravno liberalni poslanci govorniku najbolj ploskali in „dobro" klicali Minister je skušal iz prva ostati miren in se delati, kakor da bi mu bilo vse eno, a kmalu se mu je na obrazu videla notranja razburjenost, in drugi dan ga ni bilo več v državni zbor, ampak je predsedniku sporočil, da je obolel. Od te prilike sim se je glede Stremajerja pričela ministerska kriza; njega je najbolj bolelo, da se je njegova lastna stranka proti njemu tako neusmiljeno obnašala in z desnico skoro enoglasno sprejela postavo, da naj se legaliziranje odpravi; zato je boje skle-
nil, da neče več minister ostati, od druge strani pa se je povdarjalo, da mož, kteremu prijatelji in neprijatelji tako sijajno pokažejo, da z njim in njegovim ravnanjem niso zadovoljni, pač ne more več minister biti.
Glavno zaslugo za pojasnenje meglenega političnega stanja pa ima šolski odsek. Poslanec Lienbacher je nasvetoval, da naj se Sletno obiskovanje šol zniža na 6 let, ker je za kmečko ljudstvo prehudo, otroke 8 let v šole pošiljati in si v tem oziru prav močno žele polajšanja. Tudi liberalci so morali pripoznati, da je treba šolsko breme za kmečko prebivalstvo poiajšati, ali oni so hoteli to pravico izročiti naučnemu ministru in ga pooblastiti, da naj on po vrad-nem ukazu to polajšanje dovoljuje, kjer bode po zaslišanji krajega , okrajnega in deželnega šolskega sveta za potrebno spoznal. O kaki premembi šolske postave pa, in naj bi bila še tako malenkostna , niso hoteli nič slišati. Tudi vlada ni mogla tajiti, da ljudje od vseh strani prosijo za znižanje 81etnega šolovanja, ali minister Konrad je rekel, da se je treba postavno držati 81etne šolske dolžnosti, ob enem pa ljudem vendar le privoliti nekoliko polajšanje, kakoršno imajo na pr. v Galiciji, ua Kranjskem, Dalmatinskem itd., kjer otrokom ni treba 8 let v šolo hoditi. To pravico omenjenim deželam daje poseben paragraf (75) državne šolske postave.
Lienbacher je vsled tega svoj predlog premenil tako, da naj tudi v vseh tistih deželah, ki v omenjenem paragrafu (75) niso zaznamovane, deželni zbori odločujejo, bi li ne bilo dobro v sedmem in osmem šolskem letu na-
Petelinov Janez.
Povestica iz ne še preteklih časov.
IV. Janez doma!
(Dalje.)
Brljavi Juri je imel malo pivcev in še 8 temi bi se pošteu krčmar v najslabši vasi ue bil bahal. So bili že zadnje vrste ljudje, večidel s tujih vasi, domačih pičlo malo. Ob delavnikih je Juri lahko šel z doma dobro vedoč, da no bo nihče trkal ua njegova vrata, še le ob nedeljah in praznikih zvečer so je v ozki in nizki prostor njegove koče vsaj nekoliko pivcev nabralo, največ takih, ki so so s svetom prepirali ali pa imeli le za frakcij žganja, ne pa za polič vina, pa bi bili vendar radi videli, da bi so jim pri odhodu poznalo, od kod gredo.
Juri je bil pa tudi res postrežljiv in zaupljiv, v tem je daleč prekosil Petelina, kteri je le tako dolgo dajal, dokler je bil pivec pijače potreben, pa tudi ni imel krede, da bi bil ž njo na vrata zapisoval, če je bila gostu mošnja prazna. V tem je bil Juri že veliko naprej, on je točil, dokler jo cvenk na mizo letel, in če je kdo ravno premalo denarja seboj prinesel, no , saj ne bo ušel, bo pa drugič
plačal, da le doma kaj ima. Tak pivec je še boljši, kajti če ga dobi pod kapo toliko, da več ne more frakcljuov šteti, jih šteje krčmar iu drugi pot mora pivec tak račun potrditi, pritožbe zoper preveliko število uaračuujenih kozarcev ni. Kdo se bo pa tudi prepiral za enega ali dva več I Ne pomaga mu nič , le škodovati mu utegne, Ker razžaljeni krčmar bi mu morda več nc dal ua upanje ali bi mu vsaj s tem grozil, iu kdor pogosto zahaja v krčmo , nima vselej drobiža, kedar je žejen. To kaže, da je brljavi Juri bil dober krčmar za-se in za druge, zato je pa tudi število gostov njegovih rastlo od nedelje do nedelje in zdaj, ko mi pridemo do njega, ima v zaduhli iu temni ter zakajeni sobi že dve mizi zasedeni z domačimi iu tujimi z drugih vasi.
In čuda! To niso ljudje najniže vrste, hlapci, dninarji, gostači iu kajžarji, ki imajo za pijačo le groš, to so tudi žc fantje, in celo nekaj posestnikov jo med njimi, kteri so prej le k Petelinu zahajali. Teh eden je tudi Miha, kterega do zdaj nisi videl nikjer drugjo v gostilnici, ko pri Petelinu iu ki jo bil žganjo v svojem življenji komaj dvakrat ali trikrat pokusil. Zdaj sloni ob komolcu za mizo in spušča jozen dim s svoje praznične
pipe, pa molči ob splošnem živahnem razgo-varjanji druzih med seboj.
„I, kaj je pa tebi danes, Miha" — ga ogovori krčmar — „prvikrat pri meni, pa s takim obrazom, kakor da bi bil po krivem prisegel. Ali ga ne boš potegnil?"
„Ej, kaj veš ti, Juri" — zarohni Miha —
„ti nimaš babe in--Petelinov Janez ima
prav."
Zadnje besede, z nekoliko burnejiin glasom izrečene, store, da vsi pivci vtihnejo in vpro obraze v Miho. Krčmar sede k Janezu, mu napije in poprašuje:
„Kaj ima Petelinov Janez prav?"
„Da ni far postal in da je po svetu imel dosti skušenj, po kterih se je sjiametoval. Ta bo še več, kakor vi mislite, verjemite mi to."
„Kaj? kako?" - leti prašanje od vseh strani; — „tvoja baba, gospod in Petelinov Janez — kako so pa to vjema?"
„Ni treba, da bi vsak vedel" — renči Janez in potegne s frakeljna, da je prazen, ter ga pomoli krčmarju, naj mu ga vnovič natoči.
Ta odgovor še le prav zdraži radovetl*
mesto vsakdanje šole vpeljati pooavljevalne in napredovalne šole. Preden je pa svoj novi predlog šolskemu odseku izročil v razgovor, je vprašal ministra Konrada, bi li smel upati, da bode vlada ta predlog sprejala ali ne. Mi uister je reč sprožil v ministerskem svetu, iu tam se je sklenilo, da vlada tako spremenjenemu predlogu ne bode nasprotovala.
Ko se je šolski odsek zadnjič sošel, bo Lienbacher in še nekteri diugi njegovi tovarši ministra vprašali, kaj on misli o novem predlogu, in baron Konrad je odgovoril, da ne samo on, amjiak da tudi ministerstvo sploh temu predlogu ue bode nasprotovalo. To je bil za liberalce ogenj v strehi; drug za drugim bo se zaganjali v ministra Konrada in se med seboj prav skušali, kdo ga bo huje napadal. Očitaii so mu, da se je s konservativno stranko že prej o tem predlogu pogovoril, da pa pri-trdivši Lienbacherjevemu nasvetu začne rušiti šolsko postavo; priporočali so mu, da naj dobro pomisli, kaj da stori, ker to se ne pravi vladat:, taka ne more ostati, ker samo levičarji zagovarjajo načela, po kterih se zamore za dalj časa vladati. Ker je minister privolil v premembo šolske postave, mora odslej za naprej prenehati prijateljstvo med liberalno stranko in njim, ker ga vsled tega ne morojo več šteti k svojim ljudem. Pa ne samo ministra, ampak tudi njegovega tovariša, ministerskega svetovalca Hermanna so hudo napadali ter mu očitali, da ne marajo več zanj, ker je tudi pritrdil omenjeni postavi iu jo neki celo štilizira), dasi se je skoz 12 let nepremakljivo za dosedanjo šolsko postavo trudil in potegoval. G. Hermann , kteremu je bilo menda jako hudo, da so mu prijateljstvo odpovedali njegovi stari liberalni pajdaš , s kterimi se je že toliko let za 1 beralno šolstvo potil, se je sicer izgovarjal, da on nima ničesa potrjevati, pa vsi izgo vori mu niso nič pomagali, liberalci se niso dali potolažiti, in so se grozili nad svojimi prejšnjimi zavezniki, kakor nekdaj razžaljeni Ahil v grškem taboru pred mestom trojan?k.m.
Razpor med liberalno strauko in minister stvom postal je vsled tega očiten iu se je še bolj poostril, ko so levičarji strastno nasprotovali predlogu vladinemu o izdaji 20 milijo
nov goldinarjev zlate rente za poravnanje pri-jrazpuščen, in so razpisane nove volitve.
manjkljeja v držav, proračunu. Minister Taaffe, ki je prej še vedno upauje imel, zmernejše levičarje pridobiti, je sprevidel, da je to prizadevanje zastonj, in da mu ne ostaue druzega, kakor odločno pristopiti k avtonomistični večini. Po njegovi želji imela je komisija šestnajsta h pooblaščencev treh federalističnih klubov aejo, ktere to se vdeležili tudi konservativui pooblaščenci gosposke zbornice in ministri Taaffe, Pražak in Ziemialkovski. Kaj se je pri tem shodu obravnavalo, je sicer tajno, ali toliko zamoremo iz raznih znamenj vendar le posneti, da so bili vsi ministri in drugi prepričani, da Stremajer ne more več ostati v minieterstvu.
Liberalci pa silijo, da naj bi s Strema-jerjem odstopila tudi še druga liberalna ministra, namreč Horst in Korb — Konraaa namreč vtč ne prištevajo k svoji stranki — in „Wien. Allg. Zeituug'' je imela pred nekimi dnevi že popolno vrsto novih miuistrov. Pa vse to je le ugibanje, ki nima nobenega pravega temelja. Korb in Horst namreč nimata prav nobenega vzroka odstopiti, in če sta bila tudi Božiču odločno potegnila s Stremajerjem ter rekla, da hočeta ž njim ostati v ministerstvu ali pa iti, si bosta zdaj, ko je tudi liberalna stranka tako očitno Stremajerju pokazala svojo nezadovoljnost, gotovo dobro premislila, ali hočeta s Stremajerjem tudio na dva priti ob zaupanje.
Nekteri listi so poročali, da ima tudi poljski minister Ziemialkovski odstopiti, češ, da Poljaki ž njim niso zadovoljni. Pa ne dolgo potem so to novico zopet preklicevali, kar nas zopet potrjuje v sodbi, da je ravno taka tudi z odstopom Horsta ;u Korba, ali s splošnjo ministersko kr.zo.
Iz vsega tega toraj sledi, da bo moral prej ali pozneje pač Stremajer izstopiti iz ministerstva , ker je razdraženost proti njemu čedalje večja, in se je neki že resno govorilo med poslanci, da mu nečejo dovoliti pravnega budgeta ali proračuna. Dalje je pa tudi to jasno, da ministerstvo ue more več ostati nad strankami, ampak da se mora vstopiti ua stran avtonomističue večine, ter si prizadevati to večino še vkrepiti in pomnožiti. Ne bode toraj čudno, ako kmalo po sklepu sedanje sesije državnega zbora čujemo, da je državni zbor
Ako
vlada potem ne ostane samo nevtralna, kakor pri zadnjih volitvah, ampak posnema zgled vstavovernega in liberalnega Auerspergovega ministerstva ter se poslužuje pri volitvah raznih sredstev, ki jih v veliki obilnosti ima, bode gotovo lepo avtonomiBtično in konservativno večino pridobila , s ktero bo prav lahko vladala, ne da bi se ji bilo treba vedoih kriz in zadreg bati, ter srečno dovršila svoj vzvišeni namen: spravo iu ravnopravnost med raznimi narodi avstrijskimi I
O ljubljanskih mestnih volitvah nekaj.
Prikazni kažejo , da se za nas slovenski narod približujejo boljši časi, če tudi ne pri-ejo tako h tro, kakor bi želeli. Naš slovenski rod je skoz celih 1000 let tlačila roka tujca; v tem dolgem času je bilo mnogo slovenskih krajev potujčenih. Vendar slovenski narod ni zginil s tal, kakor mnogi žele, a se je v 19. stoletji jel gibati in krepko braniti svojo narodnost , dobivši moč od pravičnosti in Bile narodne stvari in od ostalega slovanstva. Višji krogi v Beču spoznavajo, da so slovans.ki narodi važen element v naši državi,, kteri se ne sme slabiti, če nočejo države v nevarnost spraviti, da se kulturno in gmotno pogubi.
Vendar če hočemo, da naš narod doseže svoje pravice in pride do prave veljave, se ne smemo le ua vladno podporo zauašati, a moramo tudi sami delati. Le to bo nam koristilo in le to bomo znali prav ceniti, kar bomo sami z lastnim trudom pridobili. Naši južni bratje Hrvati se imajo ugodnim okolnostim zahvaliti, da imajo narodno vlado, in da imajo narodne, kulturne zavode. Oni vsega tega niso s svojimi močmi priborili, zato hrvatski prosti narod ni tako politično zaveden iu izobražen nego naš slovenski, dasiravno Hrvatje žive v jako ugodnih razmerah.
Pred vsem je treba, da priborimo narodno večino v ljubljanskem mestnem odboru. To je mogoče, če že letos zmagamo v vseh 3 volilnih razredih, kar bo šlo, če ne bodemo malomarni. V I. razredu nam že zadnja leta ni manjkalo mnogo glasov do zmage; le nekaj jih dobimo še in ¿maga je naša. V drugem razredu pa zmago odločujejo uradniki in pen-
nost pivcev in vsi silijo v Miho , da ta ne more druzega, ko vstreči jim s pojasneujem : „Moja Barba jo, kakor veste, dobra iu pridna gospodinja, nič jej ne morem reči, do zdaj sva živela zmiraj v miru, prepira ui bilo v hiši. In veste, zakaj ni bilo prepira?"
„Najbrž zato ue, ker sta bila oba pametna, ti in ona" — reče nekdo izmed družbe.
„Ni res" — zagromi Miha — „zato, ker sem bil jaz osel, bik, butelj in še več druzega. O, ta moja Barba je hinavka, liinavka že več let in bi me bila še daljo za nos vodila, čc bi nc bilo Petelinovega Janeza, ki mi je oči odprl."
Poslušalcem se ti razlogi Mihovi tako čudni zde, da ga vsi debelo gledajo, kar pa njega spravi le še v hujšo jezo, da žc kar skoro kriči:
„Se vam čuduo zdi to, kaj nc? Tudi meni se jc čudno zdelo, zakaj moja Barba tako pogosto hodi k spovedi, saj vendar ne more toliko sproti grešiti, da bi ue mogla nositi svojih grehov."
„Kaj pa tebe to briga, Miha?" — se oglasi eden izmod pivcev — „če tvoja žena hodi pogosto k spovedi, saj se izpoveduje le svojih, ne tvojih grehov!"
„O, ni res" — zaupije Miha — „s svojimi ne more imeti toliko opraviti, ona hodi mene opravljat, če ni še kaj hujšega."
„Kdo ti jc pa to uatvezel ?" — vpraša nekdo izmed družbe.
„Natvezel mi ni nihče" — odgovori Miha razjarjen, — „Petelinov Janez mi je oči odprl in naj me vrag vzame, če to ni res."
Vsi omolknejo na to, ker kaj tacega še niso nikdar slišali, posebno pa še ne z ust mirnega Mihe. Tudi so jim to neverjetno zdi in gotovo bi se bil vnel kak prepir, ker je Miha vnovič spraznil svoj frakelj in začel jako hudo gledati sosede, kakor da bi si izbiral koga izmed družbe , kterega bi se lotil, — kar so odpro vrata in v sobo stopi — Petelinov Janez. Splošno zavzetje jc prvi vtis, vsi zijajo, a Miha pomoli svoj frakelj novemu nenavadnemu gostu, kteri so komaj skoz zakajeno soparico prerine in res k Mihi sede ter pokusi nekoliko ostudno pijačo, ki mu pa vidno ne diši.
„Tako jc prav, Janez" — ga ogovori Miha — „da tudi enkrat prideš med nas. Smo tiči, da jih v vasi ni takih. Saj no boš hud, da tc ne vičom, ker še nisi gospod?"
„Kaj še" — odgovori Janez — „saj smo
vsi z ene vasi ali vsaj blizo skup. Ljubše mi jc, da me vsak tika, kakor da bi mo s „farjem" zmirjal, he he."
Na te besede ni pravega odgovora , vsi nekaj radovedni , nekaj pa zavzeti zro nenavadnega gosta, dokler krčmar Juri no pretrga tiliote z vprašanjem:
„I, gospod Janez, kaj pa jc vas prignalo k meni? Menda vendar ni vašemu očetu vina zmanjkalo ?"
„Tega nc" — sc nasmeje Janez — „a pregnala me je črna družba, ki sedi pri nas okoli mize. Učitelja bi še strpel, farjev pa nikakor ne, imata tako nekak čuden duh."
Zopet splošna tihota, pivci, čeravno najniže vrste prebivalstva, se postrani pogledujejo, ker se jim Janezove besede vendar preveč predrzne zde. Izmed njih bi nobeden, čo prav večini gospoda duhovna nista bila po volji, ker sta grajala pijančevanje, nc bil upal očitno reči jima „far", ta beseda se jim jc presurova in predrzna, celo grešna zdela. Zdaj jo pa slišijo z ust človeka, ki jc toliko šol študiral, da je bil že sam pol gospoda. Ni čuda, da si nihče ne upa spregovoriti in jc Miha prvi, ki pretrga molk z debelim krohotom in reče:
zijonisti. Dozdaj so načelniki svoje uradnike komaudirali, da so volili cemškutarje. Kdor ni ubogal njih povelja, je bil prestavljen, kani tje na Tirolsko ali v Bukoviuo, če so pa mogl' kaj povoda najti, so ga kar odpustili. Da so se potem uradniki bali tega, to se lahko ume.
Vlada Auersperg-Lasberjeva je pala in na nje mesto prišla Taaffejeva, ki je Slovanom pravičnejša. Taaffe je v državnem zboru več krat izjavil, da ne bo pustil sovraštva uradnikov do Slovanov in jih ne bo pustil na steno pritiskali. Mar ui to sovražnost do naše narodnosti, če uradniki, ko se žne od narodovih davkov, s svojimi glasi pripomorejo največjim vragom našega naroda do zmage? Položaj je pri nas arugačen, ki v druzih deželah in državah. Drugod ste si stranki nasproti, ki obe ljubite narod iu skrbite za njegov blagor, le tako, da imate vsaka druga načela. Pri nas pa ena stranka ljubi svoj rod in se žrtvuje za njegov blagor, druga pa povsod skuša narodu škodovati. Mar ni vodja kranjskih nemškutar-jev v državnem zboru vsake prilike porabil, da bi škodoval slovenskemu uarodu ne le v narodnem, temuč tudi v finančnem obziru? Ce smo tožili čez prevelike davke, ki jih naša dežela plačuje v primeri z drugimi deželami, je ta Dežman pokoncu skočil, da ni res, da našemu narodu se dobro godi, da Kranjci zapravljajo po krčmah. Zato uradniki ne Bmejo glasovati za take zagrizeuce, če nočejo pokazati sovražnosti do naroda. Tako želi sedanja vlada. Morda so med uraduiki mnogi tujci, ki se ne strinjajo z našimi težnjami, ti naj se pa rajše zdrže volitev.
Mnogo se je že pisalo, da avtonomističua stranka si prizadeva plače uradnikov znižati, nemškutarji nasproti pa provišati. To je samo prazno obrekovanje naših potivnkov. Kako da nemškutarji skrbe za uradnike, se vidi s tega, da so deželnim kranjskim uradnikom vedno obetali povišanje plač. Nekaj teh uradnikov je zato enkrat romalo k zloglasnemu Vesteneku, ki jim je najlepše obljube delal, potem je nem-škutarska večina deželnega zbora kranjskega dotično prošnjo zavrgla, celo Vestenek je proti glasoval. Sicer pa ta stvar pri volitvah v mestni zbor ne pride v poštev.
Med uraduiki, posebno med mlajšimi je mnogo narodnih. Ti so se prej bali svojo na-
rodnost pokazati. Pri zadnjih volitvah v državni zbor bo jih še nemškutarji sleparili, da Taaffejeva vlada ne ostane dolgo na krmilu, da kmalo pridejo do vlade zopet centralisti, ki bi se nad nevernimi uradniki hudo maščevali. Zraven pa se še ni vedelo, kaj da Taaffe namerava , je li res Slovanom prijazen ali ne. Nam Slovanom se je že mnogo obetalo, pa ne dalo, zato ni čuda, če tudi Taaffeju uiso mnogi verjeli, da res hoče biti nam Slovanom prijazen, tem manj, ker so ostali ministri bili centralisti. Od takrat se je mnogo pojasnilo. Obravnave v državnem zboru so pokazale, da centralisti niso več vladna opozicijska stranka-Centralisti so vedno bolj zgubljevali svoj vpliv' in s svojim glasovanjem proti vojui postavi se celo kroni zamerili. V gosposki zbornici bo pa celo nadvojvode z avtonomisti glasovali. Vse to je jasno pokazalo, da vlada in krona več ne marate ceutralistov. Vodjema avtono-mistov, grofu Hohenwartu in Martiuicu, je pa cečar dal veliko odlikovanje reda železne krone I. razreda. Centralisti so se mnogo trudili, da bi v ministerstvo dva zmernejša uda, Plenerja in Suesa vrinili za ministra, ktera dva sta za vojno postavo glasovala z nado , da zasedeta mmisterske stole. Nju želja se ni izpolnila, nova ministra pač nista vzeta iz parlamenta, a vendar se bolj nagibata na avtonomistično nego na centralistično stran.
Najbolje pa kaže novejše imenovanje deželnih predsednikov, da v vladnih krogih vedno bolj čislajo avtonomiste. Winkler je celo vzet iz Hohenwartovega kluba, kar svedoči, da Hohenwartov vpliv v odločnih višjih krogih raste. Vse kaže, da je centralistom že odklen-kalo. Zato se pa narodni uradniki nimajo ni-česa več bati in brez skrbi pri bodočih volitvah pokažejo lahko svoje naro.luo prepričanje. S tem se vladi ne bodo zamerili, a prej ustregli , ter se nimajo nobenega preganjanja vtč bati. Zraven bodo pa imeli dobro vest, da so storili svojo dolžnost do svojega naroda, do svoje domovine.
Narodna zmaga v Ljubljani bi innogo koristila naši narodni stvari ; poleg tega bi pa gospodarstvo z mestnim premoženjem prišlo v boljše roke. Ljubljaua bi dobila zopet narodno lice, in od tod bi se narodna zavese širila po vsi deželi, in tudi čez kranjsko mejo med
„No, vidite, Janez se je kaj učil in je bil tudi po svetu, da kaj ve, gotovo pa več, ko mi vsi skup, kolikor nas jo tu, in še vsa vas zraven. Le poslušajte ga, vam bo povedal, da bote vsi zijali."
Janez si je bil v tem prižgal smodko, pa ukazal prinesti žganja — ue za-se, pač pa za druge, kterim .so se brž obrazi razjasnili in ušesa odprla za Janezev poduk.
Čemu bi mi poslušali to , kar se je ta večer tu govorilo? V kratkih besedah se vse lahko pove, če bi žc bralec po zadnjih besedah si sam ne mogel razložiti. Janez je priprostiiu in nevednim kmetom, ki so ta večer bili še najniže vrste, pripovedoval, kako neumni so ljudje, da duhovnom vse verjamejo, da jih ti le za nos vodijo, da bo kmet tako dolgo revež, dokler sc bo dal „farjem" za nos voditi, da vera ni nič, ko vojniec, v ktere je človek vprežen , da gospoda zato bolje in lajše živi, ker ne mara ne duhovnov, ne cerkve, da jc človek le zato na svetu, da kolikor moč dobro živi, po smrti je tako vsega konec, da je tcpcc vsak, kdor si v življenji kaj pri-trga in drugim tlako dela itd. Najsrečnejši ljudje so tam, kjer vse to, kar si sami pridelajo, tudi sami vžijejo, ne pa, da bi imeli
drugimi Slovenci. Nemškutarija bo s propadom pri teh volitvah smrtno zadeta, in bo kmalo izginila iz naše dežele. Če bo Ljubljana narodna, bo to zelo vabilo prihod drugih Slovanov v naše mesto. S tem se bomo mi z našimi roduimi brati bolj spoznali, posebno Hrvatje bodo nas večkrat obiskali. To bi širilo slovansko vzajemnost pri našem narodu. Zato moramo z vsemi silami delati, da zmagamo. Dolžnost vsacega pravega rodoljuba je, da pri tacih prilikah rok križem ne drži.
pijavke, ktere se maste ob njihovih žuljih brez dela, brez skrbi.
To jc bil sok govora, kterega jc družba v Jurjevi gostiluici slišala z Janezovih ust. Akoravno jc Juri priduo uatakal iu so nekteri radi praznili male kozarčke ua Janezev račuu, vendar ni ta pot prijelo so še vsako zrno tega govora , le nekaj jih jo padlo na rodovitna tla. Najživalmeje jc'prikimoval Juri, ker se mu je zdelo, da bo drugo nedeljo dobil več gostov in potem vsako nedeljo še več. Tudi Miha je prikimoval in s pestjo ob mizo vdarjal in ko so pozno v noči odšli, je prisegel, da bo njegova Barba še nocoj tepena, kakor gotovo je on živ, in morda bi so bilo to res zgodilo, če bi Miha ne bil zgrešil vrat v hišo; ali ker ni bil še dosti vtrjcu za Jurijevo pijačo, je zgrešil vežo ter prihromel v hlev, kjer jc svojo jezo spuščal nad nedolžno živiuo tako dolgo, da ga jc brcnil vol in ga je drugi dan našel pastir pod njegovim repom — kakšuega, si lahko vsak misli. Če bi bila njegova Barba on, bi bil Miha drugo jutro dobil to, kar je nji namenil, ali Barba je bila čudna ženska — zjokala se jo nad njim in zdihnila k augclu varhu, da bi njenega moža obvaroval slabe drušinc. (Dalje prih.)
Kje nas tišči?
Čedalje jaBneje se vidi, odkodi prihaja tisti ledeni veter, ki Taaffeju ovira vsako boljše delovanje. Nedavno smo se mi čudili, ktera kača klepetača je Taaffeja omamila s svojim pogledom, da se ne gane ne naprej, ue nazaj. Nemško-Iiberalni listi so nam to skrivnost razkrili. „Morgenpost" piše, da bi Bismark lahko Taaffeja vrgel, kakor je Hoben-vvarta; zopet drugi nemškoliberalni listi jezno pišejo, da mora Taaffe zato odstopiti, da morajo ustavoverci zato v Avstriji vladati, ker stojimo v zvezi z Nemčijo, in da se pritiskanje Nemcev (I) v Avstriji slabo poda k taki zvezi. Zelo verjetno je tudi, da so se naši prusijani naravnost v Berlinu pritožili čez Taaffeja, da Slovane podpira, Nemce pa zatira, kakor to že znajo popisati. Nekteri pruski listi so se res potegnili za naše Nemce, ter reklamirali Češko za Nemčijo. Daje ta ovadba morala resnična biti, in da je bila agitacija gotovo silna, se jasno vidi iz tega , ker je sam Taaffe za potrebno spoznal, da se zagovarja. V „Nordd. Allg. Zeitung" je bil namreč te dni brati članek, ki se mu pozna, da je inspiriran , in ki zagovarja Taaffeja proti sumničenju naših nem-škc-liberalcev. Čiane kpravi, da je Taaffe dobro nemšk mož, in da le on zamore pridobiti avstrijske narode za zvezo z Nemčijo (za to se ne bom nikdar ogreli. Op. vr.), ustavoverci pa da so v manjšini, da imajo zmešane nazore o politiki, da so hoteli zabraniti vsako akcijo v Bosni, da so hoteli oslabiti vojno, in vzeti Avstriji vso moč, tako da bi je nihče ne maral za zaveznico. — Tako vladni pisatelj zagovarja Taaffejevo vlado.
Ne vemo, ali bi bili bolj žalostni nad tem, da se res misli na zvezo z nam zoperno Nemčijo, ali pa nad tem , da se Taaffe tako boji Bismarka in Prusov , da se gre v berlinskem listu zagovarjat. Avstrija je bila mogočna in slavna, ko je bila Prusija še borno kraljestvo, ustanovljeno in priznano po avstro-nemških cesarjih. Ali je res Avstrija tako globoko padla, da ima Bismark ukazovati o naših notranjih razmerah?! Kaj briga Nemce, kako se pri pri nas vlada? Ali smo mar že druga Turčija?
In vendar je tako; ni dvoma, da se smatrajo Prusi od nesrečne bitke pri Kraljevem grsdcu za neke varuhe in pokrovitelje Avstrije, in to je, kar nas tišči, to daje onemogli in dogospodarjeni nemško-liberalni stranki pri nas vedno novih moči, — saj že očitno Bismarka na pomoč kličejo.
Vendar nam služi ta slučaj v pojasnilo. Razumeli bomo zdaj lože, zakaj Be Taaffe tako neodločno obnaša, razumeli bodemo, da se on mora ogibati pritiska iz Nemčije, ako neče vnanje politike v čisto nov tir spraviti, kar mu morda celo mogoče ni, in bi le sebi jamo izkopal. Želeti bi pač bilo, da nismo nikdar v zvezi z Nemčijo, pa potem riBkiramo vojsko z njo in zgubo nemških provincij Avstrije.
Kakor zmirom, tako odločujejo tudi zdaj unanje razmere našo notranjo politiko, in pri-
tisk od nemške države na našo bomo toliko časa trpeli, dokler ras ne odreši kak slaven vojskovodja, uaj bo že Rus ali Francoz, da bo prusko mogočnost nekoliko ponižal in nemško armado slavno premagal. Do tega trenotka ne bomo nikoli prav prosti nemškutarije iu „usta-voverstva", in dunajskih judovskih kričačev in različnih nemško-liberalnih doktorjev in griin-darjev; vsa ta kompanija se drži za hlače kneza Bismarka in njegovih dveb miljonov vojakov; za vojvodo pa pade tudi njegov plajšč !
Parlamentarizem in Rusija.
Če bogatin ali velikaš zboli, od vseh strani prihajajo zdravniki; ni jih treba posebno prositi, celo ponujajo se. Z veliko skrbjo ga zdravijo , mi vsaj tako mislimo, hudobni svet pa sodi, da jih mnogo ne skrbi toliko za njegovo zdravje kakor za lastne žepe, in se še celo taki nahajajo, da nalašč skrbé, da prehitro ne ozdravi, da dalj časa dobro plačo vlečejo.
Ko je dinamit razgnal del palače ruskega carja, in se je pokazalo, da Rusija boleha v notranjem za uihilizmom, so od vseh strani začeli dajati Rusiji dobre svete, kako da ozdravi; vsi zapadni časniki so objavili recepte za ozdravljenje Rusije, pa tudi ti zdravniki, ki so večidel sovražniki Rusije, večkrat ne skrbé za pravo njeno ozdravljenje in okrepčanje, ampak le, kako bi sami imeli od zdravljenja največ dobička, in kako bi rusko državo še bolj oslabili. Pred vsem bo vsi ti zapadni zdravniki priporočali, da naj Rusija vpelje vstavo po izgledu zapadnih držav.
Zdaj se zopet mnogo govori, da Rusija vpelje ustavo, in da celó ruski diktator grof Melikov pospešuje to miBel. Mi gotovo nismo protivniki ustavnega življenja in prave ljudske svobode, a vendar se ne moremo nič prav navduševati za evropejski kontinentalni parlamentarizem. Nobena kontinentalnih držav se s parlamentarizmom ni dosti okrepčala, mnoge so celó oslabele, nikjer se ni parlament prav priljubil in vkoreninil pri ljudstvu in nikjer ni dosegel prave veljave. Celo v republikanski Fianciji ustava še do dandanes ni posebno vkoreninjena, kar kažejo mnoge vladne spremembe v vladni sistemi te države v tem stoletji. Manjka prave stanovitnosti in pravega priznanja ustave pri ljudstvu. Francozu parlament ni dosti vzvišena in nedotakljiva naprava, kar nam pričajo prikazni, da je večkrat pri-prosta parižka druhal pritiskala na parlament, in so se celó lani mnogi poslanci zbornice in senatorji zavoljo tega bali preseliti zbornico iz Vemillesa v Pariz, glavno mesto Francije. Francoski narod premalo spoštuje parlament, zato so bili taki neredi mogoči. Na Laškem pa celó poslanci sami dosti ne spoštujejo parlamenta, in v njem ne odločuje različnost misli o vladnih načelih, smpak mnogokrat le sebičnost, koristoljubjé in vladoželjnost posameznih poslancev in senatorjev. Važne, za ljudstvo koristne postave se v zbornici nalašč zavla čujejo, tako n. pr. še zdaj ni sklenjena postava o odpravi oziroma olajšanji mlinskega davka, da8iravno je že več vlad zavoljo nje odBtopilo. V Nemčiji Be pa kljubu bahati nemški kulturi še dandanes parlamentarizem ni dosti vredil, kar je Bismarku mogoče še zdaj okrajšati parlamentarno pravo glede budgeta. Sploh se mora reči, da parlament v Prusiji in pozneje v Nemčiji nikdar ni imel pravega pomena, ter je bil le pohlevno in poslužno orodje v rokah pruske vlade in velikega kanclerja Bismarka. Večina pruskega deželnega in nemškega držav-
nega zhora je le vedno prikimovala vladnim sklepom brez vsega premislika in Bamoodloč-nosti. Ali mar še ni bilo to dovolj veliko odškodovanje parlamentarnega prava, da je po socijalistični postavi dovoljeno vladi v zvezi s svojimi mameluki zamašiti usta državnemu poslancu, ali ga celo izključititi od sej in pregnati iz Berolina?
Kako pa stoji 8 parlamentom pri nas v Avstriji. Gotovo ne najbolje; celih IG let se zastopniki češkega naroda niso vdeleževali sej in ne prav priznavali državnega zbora. Pa tudi še sedaj velika večina avstrijskega prebival stva s tem parlamentarizmom ni zadovoljna, ker je preveč umetno sostavljen na korist posameznim narodom in strankam vsled dosedanjega volilnega reda. ReB so se zdaj razmere malo zboljšale, in veliki nemški liberalci več ne odločujejo v državnem zboru; vendar pa se še marsikaj zgodi, kar ni ravno prav. Mar ni to res čuden parlamentarizem, da slovansko prebivalstvo v Šleziji nima v dunajski lese-njači nobenega zastopnika, blizo tri miljone broječi Rusini pa samo tri ? Tudi koroški Slovenci , ki so tretjina koroškega prebivalstva, nimajo nobenega državnega poslanca.
V narodnem gospodarskem obziru nam parlamentarizem skozi celih 19 let ni nič koristil, marveč še škodoval. Država je v tem času zabredla v velike dolgove, narodi »o ne-zadovoljnejši nego so bili pod absolutizmom, in mnogo pridnih rok nima nič dela. Res da Be tolažimo, da bo sedanji državni zbor kaj zboljšal, vendar mnogo zboljšanja še ne vidimo. Kako čuden je včasih parlamentarizem, kaže tudi to, da nahajamo semtertje parlamente brez parlamentarne vlade. Ni toraj čuda, da mnogo prebivalstva naše države ni vnpto zo ustavo. Mnogo jih je pa tudi, ki pomena ustave niti ne poznajo, kar kaže jako slaba vdeležitev volitev v mnogih krajih. Tako je bilo celo na Kranjskem k prvotnim volitvam v kmečkih občinah prišlo le malo več volilcev kakor je bilo treba voliti volilnih mož.
Deželni zbori tudi ne vživajo večega priznanja pri ljudstvu, kakor državni zbor, zlasti odkar so zgubili pravico voliti poslance za državni zbor. Na Ogerskem pa ustavno življenje Btoji še Blabeje, kakor marsikje drugje, kar kažejo mnogi škandali v peštanski zbornici.
Iz tega vidimo. da parlamentarizem na evropejskem kontinentu !e malo koristi, in ima le malo veljave, zraven pa je draga mašina. ki mnogo državnih davkov požre. Vzrok temu je, da so skoro v vseh evropejskih državBh pri soBtavi ustave ali slepo kopirali angiežko ustavo, ali pa so državni uradniki popolnoma nevedni v ljudskih potrebah pri zelenih mizah sostavljali parlamentarne statute in naredbe ne oziraje se, je li to primerno tajistemu ljudstvu ali ne? Pred vsem se je le gledalo na to, da ljudstvo dobi ustavo, naj bo potem že koristna ali ne. Prezirale so se krajevne razmere , narodni običaji in zgodovinski razvoj ljudstva in države. Delalo se je navadno, naglo, ker je ljudstvo v največjih državah je s silo zahtevalo ustavo.
Politični pregled.
Avstrijske d^iele
V Ljubljani 20. marca.
Poslanci bo šli na počitnice, zato notranja politika miruje. V pomanjkanji druge tvarine prežvekujejo listi v „Slovencu" na drugem kraji omenjen dopis iz Dunaja v „Nordd. allg. Zeitung". Nemško-liberalcem je težko pri srcu za zgubljenim gospodatvom, in
iKŽ** Dalje v prilogi.
ker med avstrijskimi narodi nimajo več tal, skušajo s pomočjo unanje politike TaaftVja vreči iu sebe na konja povzdigniti. Stranka, ki od zunaj pomoči pričakuje, mora biti sama v sebi propadla in brez vse moči!
0 iniiiiNtfrftlii kri/i tudi še neče tiho biti; centralisti grozč z izstopom Stre-mayra, Horsta in Korba iz ministerstva, da bi Taafleja popolnem na desno stran potisnili. Nam zamore le prav biti, če dobomo enkrat čisto naše ministerstvo. Se ve da centraliBti računajo na pomoč iz Berlina , kakor smo že zadnjič omenili, sami iz sebe niso v stanu, da bi vrgli ministerstvo iz desne stranke vzeto, ker velika večina narodov je zustopana ravno' po poslancih desnice. Da imajo „ustavoverci' vkljub vsemu toliko glasov v zboru , zahvaliti se imajo le krivičnemu volilnemu redu. ki velikemu posestvu in meščanstvu toliko prednosti daje pred kmetovalci. Naj bi se uvedla občna volilna pravicB, pa bomo videli, koliko poslancev bodo liberalci še obdržali. Na deželi bodo povsod propadli, v mestih pa jim bodo socialdemokrati marsikak sedež odvzeli.
Vnanje države.
Judovski liberalni listi, ker menda nimajo druzega gradiva za praznike, začeli so zopet na ItiiMijo ščuvati. Zopet mnogo pišejo o „panslavizmu", ter pravijo, da je ta izmišljeni strah največi sovražnik Avstrije. „N. fr. Presse" pa se Bpominja celo Fincev, o kterih je neki Becker brošuro spisal, ter pravi, da se bo finska dežela s pomočjo tujih vlad od Rusije odtrgala, ako pride tam panslavizem do krmila. Finci so bili prej pod švedsko vlado, in Švedi so jih na vso moč zatirali in germanizirali; ko so pa pod Rusijo prišli, dobili so narodni finski jezik v šole in urade, in Brečne so be šteli, da bo švedskega tiranstva rešeni. „N. fr. Presse" pa hoče ger-mansk pritisk že na rusko zemljo prenesti, in pravi: „Na finskem vsak izobražen človek švedski zna , švedski jezik je tam jezik „kulture" in „svobode" — toraj mora .Finska ukloniti se germanskim Švedom —" povsod tedaj enake fraze, kader gre kak nenemšk narod zatreti in podjarmiti — kultura in svoboda se imenuje tisto figovo pero, ki ima ostudno nasil-stvo zakrivati! Finci pa se v Rusiji prav dobro počutijo, ruska vlada podpira njih literaturo in narodno prosveto, zato bodo Finci pač raje pod tolerantno Rusijo ostali, nego da bi se nazaj želeli pod germansko Svedijo.
Kaj da tem ljudem ravno zdaj Finska pokrajina na misel pride, ko se vendar noben Finec ne pritožuje? To je jasno: iščejo in iščejo, kje bi našli na Rusiji kako bolno stran; vsak zaveznik jim je dober zoper Slovane, naj bi bili celo Culukafri, z veseljem bi jih objeli, ko bi mogli Rusom kaj škodovati.
Čeravno se v bližnji bodočnosti ni vojske bati, vendar je ves «»vropNki položaj jako nejasen in z elektriko napolnen. Bismark je zmirom v strahu, da ne bi se zvezale Rusija, Francija in Italija, zato vojno vedno po-množuje , ter se Avstriji za prijatelja vsiluje in ponuja, da bi mi njega branili, kedar bi imel prejeti svojo zasluženo kazen za vse pruske grehe in krivice. Dunajski organi „Kon-kordije" sicer trde, da je zveza med Avstrijo in Nemčijo gotova; pa mi tega še zdaj ne moremo verovati, ker ni verjetno , da bi bili HabBburžani tako hitro pozabili vse krivice, ki so jih imeli pred Hohenzollerji prestati. Prusija ni bila nikoli prijateljica Avstrije, to spričuje zgodovina, naj potem dunajski judje pišejo, kar hočejo. Avstrijski narodi večinoma ne marajo zveze z Nemčijo, še tirolski ali go-