Leto III.» šfev. 140. V Celfia, čefriek dne 1. decembra 1921. Pošfnina plačaita v gotovin > .(\M .V\S ^_____________________________________^------------------------------ Slanc cejoletno 120 K, mes\ &° ' _^"- O^asi za vsak mm *išlne stolpcn 1 K 20 v. ReK\ - ",«ied tekstom, osmrtnice in sa'ovale K I 50 -' Posarnezn\ števllka stane 50 par - 2 K. IzHafa vsaK foreK, četrtek in soboto. Urednisivo Strossmajerjeva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon št. 53. Upravništvo Strossmajerjeva ul. St. 1. piitličje. Telefon št, 63 RaCun kr. poStnega čekovnega urada št. 10.066. Na pimnik Ujedinjenja. 1. decembra 1921. Danes poteka tretie leto, odkar so se uresničilc sanje in želje vseh iskrenih Jugoslovenov, odkar so bile z uspehom kronanc žrtve tisočev in stotisočev, Id so se borili in padli za uresničenje ten sanj in želj, odkar se je osvobojcni narod Srbov, Hrvatov in Slovencev — jugoslo- venski narod — politično ujedinil v edln- stveno kraljevino Srbov. Hrvatov hi Slovencev. Danes pred tremi leti — I. dec. 1918 — je triumfirala mis-I narod- nega edinstva, je bil zadan smrtni utla- rec plemenskemu separatizmu. In gradili smo in gradimo. Kakor mravlje svoje gnezdo, tako znašaino kamen na kamen k naši novi zgradbi. Vkljub ogromnim težavam, ki so posledi- ca vojne. vkljub odporu vseh onih, ki c- dinstvene države nočejo, ne marajo. In ki skušajo v temni noči svojih crnih du& razdirati, kar naši priclni zidarji v rrdftn deiu zgradijo. Ogromno je Še delo pred nami. Ven- dar pa imamo zavest, da so zidarji na§c države postavili v njeno stavbo dva tc- meljna, nerazriišna karnna: ustavo, ki garantira po iztreznenju naroda konsolidiran hi trajen razvoj in napredek države, ki sarantira narodno in drzavno edinstvo; - uRled naše države na zuna«, ki se je v odlični rneri pokazal. ko smo ob piiliki Karlovih avantur na Ogrskem vrgli na tehinico nioč naše disciplinirane armade. Nnša demokratska stranka laliko mirne vesti in s ponosom zre nazaj na triletni obstoj naše mlade države. Saj ]e skoro vse, kar sc je zgradilo in ustvari- lo, delo rok njenih političnih, kulturnlh in gospodarskih dclavcev. Preko psovk in zabavljic in proklinjanja skoro z vsert strani jc šla demokratska stranka — na delo. Kdo drugi, nego demokratski mini- stri in poslanci je deloval na neštetlh kulturnili. socijalnih in ffospodarskih za- konili, ki naj dado narodu in tlržavi pocf- lago za razvoj narodnih sil, da se more dvigniti do moei in ugleda? Kdo je ustva- ril zakone za razvoj našega šolstva. za varovanje svobode vesti, če ne baš na!5i demokratski politični in kiilturni delavcl? Kdo je ustvaril moderne zakone za za- seito in zavarovanjc delavstva, s kakor- šnimi se lahko ponasa malokatera drža- va, če ne naš minister dr. Kukovec? Kdo je deloval za izboljšanjc položaja javnih namcSčenccv? Kdo je bil oni, ki je prhi- cipu agrarne reforme in razdclitvi veli- käh posestev med zemlje potrebne ljndi piipomogel do veljavc in zniage, če ne naši demokratski zastopniki? Izvršilo se je ogromno delo. In ^e danes ob tretji obletnici naše svobode in našega njedinjenia vse to resiio uvažu- jüiii-o tcr na drugi strani vidinio v časo- pisjn klerikalcev, Radičevcev, trankov- cev in drugih separatistov naravnost o- gabno gonjo proti vsemu. kar državo gradi in nstvarja njeno popolnost, gromo preko psovk in zabavljic zopet na dnevni red in na novo delo. Sc bo treba marsikaj preboleti Jn marsikaj na novo ustvariti. Treba bo premagati draginjo in valutiic težavc, treba bo premagati tcžko krizo v naši ln- dusträji, treba bo streti mržnjo in odpor .si.'paratisticnih elcmentov proti solidni izgraduji državne stavbe. Treba ustvariti gospodarsko in knltnrno «Pno. sociialno pravično državo. Danes, ko vsled žalosti po Kraljn Petru, Veükem Osvoboditelju, brez zu- nanjih slovesnosti slavimo veliki dan Ujedinjenja, pa moramo misliti Se na er»o: na svoje brate, ki ječe onstran ?aäjh mej pod tujo peto. In najlepše se J'h spominjamo, če podpremo or- gan.zacijo, ki pripravlja tla za njih osvobojenje, našo »Jugoslovensko Ma- tico«, baš danes z gmotnimi sredstvi. Pritrgajmo si danes raznc užitke, ki gredo preko nujne potrebe, ter daruj- mo njej, Matici naših podjarmljenih bratov. Obeneni pa storimo sveto in slovesno prisego: da bomo delali z vsemi silami ob strani vseh onih, ki zavestno, smotreno in odkritosrčno grade rnogočno državno stavbo, ki bo nekoč zopet vrgla, če bodo odpove- dali vsi drugi argumenti, moč svoje junaSke armade na tehtnico za svo- bodo zasužnenih bratov. Seja očbora SKS je bila sklicana za včeraj 30. nov. Ker je minister Pncelj od- ločen podati demisijo, je bila naloga ocl- bora, sklepati o tem. ali stranka ostane Sc v viadi. Občinske volitve v Zagrebu se vr5c 11. dec. Na kongresu republikanske stranke v BcdSradu üne 27. nov. je kot dele^at | Ivacličeve srranko tfovoril dr I3asariCcR. Pravi! je, da je tudi njegova stranka za narodno edinstvo. da pa zaliteva republi- ko za Hrvatsko. Stavka v Trstu je končala po JaljŠIli po^ajaujih v pondeljek 28. nov. brez vsakega uspelia za delavce. Komunistie"- no vodstvo delavcev je doživelo povirz. f'asisti izrabljajo nezadovoljstvo delav- stva v svoje svHie. ! Narodna skupščina je sklicana za danes 1. dec, na dan državnega praznt- ka iiiedinjenja, li kratki seji. Svetovni socijalistični kongres bo v decembru v Bruselju. Bavil se bo z vprrS šanjem njedinjenja vseh socijalističnih strank ter razorožitve Evrope. Poiüiiaj v Bcogiddu. t:üKajaiija se nadaljujejo. V seji demokratskegakluba 29. novembra je bil izvoljen petčlanski odsek, ki ima razpravJjati o osebah, katere naj s strani demokratskega kluba vstopijo v novo vlado. Minister Pribičevic je imel pri tej priliki velik govor, v katerem je posebno naglašal potrebo takojsnjega izenaüenja in ena- komerne razdeütve davčnih bremen na razne dele države. Upravna razdelitev države. Ka- kor poročajo iz Beograda, je pokra- jinski namebtnik Hribar predložil raz- delitev Slovenije v dve upravni oblasti na ta način, da bi pripadala Ijubljanski oblasti tiidi večina celjskega okraja z mestom Celjem. Slovak! In Češkoslovaška. Iz Präge poročajo, da je pater tilinka z 11 slovaskimi poslanci ustanovil »ne- odvisni slovaški klub«, ki pa nima no- benih avtonomističnih iendenc, ampak je vzrok ustanoviive kiuba Je vpra- šanje konfesiionalnih šol na Slovawkem. — Pri ministrstvu se je ustanovil za upravo Slovaške poseben posvetovalni kolegij. Vstaši v Ukrajin! so proglasili Podolsk za začasno glavno mesto Ukrajine. — Ukrajinske čete napa- dajo še vedno Kijev. Sedaj je 2e 350 tisoč Ukrajincev pod orožjem. Dr. IVO ŠUBIC: Kakšen je položaj državnega natne- ščenca in kaKo se namerava izboljšatl? (Konec.) III. Naše zahteve. Navedli smo suha dejstva, suhopar- ne številke, ki menda dovolj jasno slika- io naš sedanji položaj in pojasnnjejo, ka- ko inalo izdatno se nam namerava ocf- pomoči. O diferenciranju plač med posamez;- ' _ ) nimi panogami državnega iiradništva smo mnogo razmišljevali in se povpra- šcvaii po vzrokih. Nismo jih našli. Ravno tako neumevno je razlikovanje med na- šimi in častniškimi prejemki. Smo po ob- stoječih zakonih in predpisih polnovrea- no kvalificirani, iniamo srednješolski štndij, absolvirali smo visoke ">ole in }t torej glede preizobrazbe naša velika ve- eina izpolnila višje zahteve nego častniki. t)a snio raviio tako steber države kot vo.jaščina in kadar nas kliče dolžnost, ravno iako in z isto požrtvovalnosdo In tjubeznijo časlntki-konibatanti, meiida nl Ireba povdarjati. Naše življensk.e, bodlsi kiilturne. bodisi dnševnc potrebc niso nič manjše kot one naših tovarišev v voja- ski suknji. In kljub vsem navedenlm dejstvom ta velikanski razlooek med na- mi in oficirji! — 2e sam princip demo- kracije in popolna konsekventna izpelja- va enakopravnosti in ujedinjenja zahte- vata odstranitev razlik mcd posainczni- nii državnimi nameščenci v vojski in ci- vilni službi. Driiire demokratske države kot n. pr. naša zaveznica CcškoslovaSkia. ne delajo razlik mcd prejemki častnikov in drž. uradnikov, temveč plačuicjo oba poklica jednakomerno! Ker se, kot že uvodoina omenjeno, le častniškc plače približujejo eksistcnč- neniii minirnn. so za naše zahleve brezpogojna baza, četudi z cventuulnlin iz.iednačenjem naših in oficirskili gaž jias problem še ni rešen in rrašc deio ni nagrajeno po naših predštudijah in otl- govornih službah. Trcba bode končno tudi vendar misliti, da gre uradnikom / visokošolsko izobrazbo in na odgovor- nejših vodilnih mestih večja plača kot pa činovnikn. ki opravlja le pisarniške posle in je absolviral le spodnjo gimnn- zijo. V obliki fakultctnih doklad bi se da- ie tc krivice, ki bi obstojale še celo tedaj, če bi nas država gl-cde plač i/JcdnaČHa z oficirji, najlažje odpraviti. Kot place, tako so nezadostne tndi naše dnevnice. Uradnik do IX. čin. razr. inia narnrec dnevnico satno 80 K. — Tu- di glede dijet prosimo in zahtevamo, da se nain dajo v isti izmeri hot častniŠke- mii stanu. Nedavno sem bil prideljen kot clan in zastopnik pol. oblasti invalidski komi- siji. Dočim je prejemal vojaski idravnik 400 K dnevno, subalterni častnik (pod- poročnik) in štabni oficir po 200 K, pod narcdnik 100 K, sem jaz dobival le 80 K dnevnice. Da se s tern zneskom pri da- našnji draginji pri najboljši volji ne more shajati, je jasno. Glede naše službcne pragmatikc, ki je se vedno v veljavi, prosimo naše re- prezentante v narodni skupSčini, da za- stavijo ves vpliv, da sc njene doloČbc ne bodo kršile z okroznicami kot se ie to zgodilo z odlokom finančnega ministr- stva z dnc 18. julija 1921 D. R. br. 80.000, v katerem se je odredilo, da se vsem dr- žavnim uslr.žbcnccm, ki so radi bolezni več kot 6 mesecev izven službe, nkinejo vse draginjske doklade in sicer ushižben- cu samemu in tudi vsem njegovim rod- binskim članom. Ce je tudi sarno ob sebi imiljivo, Je jeden iznied prvih naših uradnih listov iz- iccno in svečano proklamiral, da ostanc- jo vsi dosedanjj zakoni, dokfer se ne raz- veljavijo z dnigimi. v popolni veljavi. Dočim se ta princip konsekventno izvaja glcde drugih zakonov, se krši baš pri naši službeni pragmatlki, še vedno vc- Ijaviiem in veČinoma le pri iicprijetniri prilikah (n. pr. pri disciplinarnili preis- kjivah) uporabljeneni zakoiiu. Iz riaših izvajanj jc razvidno, da smo v gmotnem oziru na robn propada. Zato prosimo vso socijalno čtitečo javnost, naj pri pobiranju prispevkov za društva, pri- rcditve, dobrodelne namenc ltd- (tako- zvani narodni davek) upošteva na«5 \U nancijelni položaj. Od sedanjih prejeni- kov. ki ne zadosčajo niti za golo življe- nje, je povsem nemogoče, apelirati še na rečene prispevke od nas uradništva. Predno končam. si dovolim apelirati na zastopnike vseh strank, da uplivafo na njihova glasila, da se njihovi predaii ne bodo zapirali resnim in stvarnim raz- pravam o našem vprašanju. Prosimo pa tudi, da sc naše težnje obrazložc in pod- pro z vsemi navedenimi argumenti na odločilnih mestih, v naših ininistrstvih in /akonodajnem odboru. Vsako odlašanje ureditve nasega vprasanja je kvarljivo naši upravi. kajti sedanje gmotne razmere ne dopuščajo uradniku onega razmaha in one energije, kot bi jo mogel fazvijati, če bi ga ne trie neštete skrbi! Prepričani smo, da bo državi možno odkriti in pritegniti tudi za izdatno zbolj- šanje naših plač primerne vire kot se ji posreči jih dobiti takrat. kadar se izbolj- sujejo place oficirskemu stanu! NOVE CENILNE KOMISJJE ZA DO- HODNINSKI DAVEK PRI DAVCNEM OKRAJNEM OBLASTVU V CELJU. 1. Cenilni okrai Celje mesto: Predsednik: Avgust Sedlar, finanČni svetnik. Celje, namestnik: Rudolf Vo- lov§ck, daveni nadupravitelj. Izvoljeni člani: Dr. Ernest Kalan, odvetnik, Celje; Pranc Leskovšek, trgovec, Celje; Franc Strnpi. steklar in trgovec s steklom, Ce- Imenovani člani: Josip Jagodič, trgovec, Celje; Du- šan Zangger, trgovec, Celje; Franjo Koren, pekovski mojster, Celje. Izvoljeni namestniki: Karol Gregorič, hišni posestnik, Ce- lje, Miloš Hohnjec, podobar, Ccljc; Franc Lukas, izdelovateli žganja, Celje. Imenovani namestniki: Jakob Blazon, davčni nadupravitelj, Ceije; Drago Bernardi. hotelir, Celje; Konrad Kager, pasar, Celje. 2. Cenilni okrajj Celje-dežela: Pnedsednik: Avgust Sedlar, finančni svetnik. Celje: . namesrnik: Rudolf Vo- lovsek. daveni nadupravitelj. Izvoljeni člani: Janez Caki>, posestnik, Koretno 18; Franc Jurhar, posestnik, Vrbje; Josip Kladnik, posestnik, Vransko; Jurij Kra- jnc, posestnik. Lahomšck 2; Josip Rataj, posestnik in župan, Hrušovec 12; Franc šti.irlic, posestnik, Rečica. Imenovani člani: Konrad Eisbacher, trgovec, LaSko; Jakob Fritz, krojaSki mojsler, Oabcrje 1!2; Ivan Habjan, gostilničar, ^marje pri Jclšah; Vinko Kukovec. stavberrt podjetnik, Lava; Ludvik Plavšak, po- sestnik in trgovec z lesom, Žt. Jurij ob Taboru; Rudolf Volov^ck, davčni nad- upravitelj, Celje. Izvoljeni namestniki: Vinko Lapoinik. posestnik, St. Le- nart nad Laskim; Ivan Letnar, posestnik, Luce; Anton Rancigaj, pos>estnik Kap- lja; Valentin Samcc. posestnik, Runto- le 3; Matevž Strašek, posestnik, Nezbl- šc; Jakob Svent, posestnik, Klanc. Imenovani namestniki: Anton Fazarinc, gostilničar, OstroZ- iio- Valentin Hrastnik. župan okolice Ce- lje, 6p. Hudinja 11; Franc Oset, trgove«?, \'ransko; F"erdo Pustek. trgovec, Šmar- je: Robert Stepic, davčni upravitelj, Celje; Ivan Tadina, gostilničar, Laško. 3. Cenilni okraj Brežice: Predsednik: Avgust Sedlar, finanč- ni svetnik; namestnik: Ivan Stanič. dav- Oni nadupravitelj. Stran 2. » \ Ö V A *? CilAi ;4o lzvoljeni člani: Franc Kene ml., poscstnik, Pirsen- breg 9; Martin Kozinc, posestnik in go- stiliiičar. Prešnaloka 22; Ivan Prebil star-, posestnik, Imeno 26. Imenovani Člani: Ivan Stanič, davčni nadupravitelj. Celje; dr. Ferdo Kunej, posestnik in zdravnik, St. Peter pod Sv. Gorami; Franc Lipej. trgovec, Brežice. Izvoljeni namestniki: Blaz Habinc, posestnik, Anovee 1b; Ivan Maček, posestnik in mlinar, LesiC- no 1; Franc Valant, posestnik in gostil- ničar, Sevnica. Tinenovani namestniki: Alojz Klofutar, davčni nadupravitelj, Brežice; Ivan Serbcc, gostilničar. Veliki Kamen; Ivan Vidmar, trgovec, Brežice. Prve seje teh komisij, v katerih se bo predvsem razpravljalo o prizivih zo- per odmero dohodnine za leta 1920, 1919 in 1918. sc bodo vršile v prvi polovlci rnesca deoembra tega leta. Iz Prekmurja. V Prekmurje so prlŠH Inženirji, ki so začeli meriti tcren za projektirano nor- malnotirno železnico rned Mursko Sobo- to in Dolnjo Lendavo. Mejie v Prekmur.ni jc poslaniška kon- ferenca potrdila v smislu. kakor jih je določila razmejitvena komisiia. Naročenl so mejniki. Mariborske novice. Ukhijeiije občinskega sodišča za pobi.iali.ie draginje je sklenil mariborski obč. svet v svoji seji dne 29. now Mariborski Sokol proslavi praznlk Ujedinjenja s spominsko svečanostjo v Narodnem domu. Lep izkupiček je napravil na zad- njem mariborskem sejmu velcposestnlk dr. Schmidcrer, ki je prodal par volov v teži 1809 kg po 22 K. torej za 40.898 kron. ¦ Celjske sioviee. Celjska mesttia godba. Prsjeli smo iz celjske okolice: Pied 35 letl fiitn bil neki večer zelo bogat. Oborožen z clo- voljenjein sol. ravnateljstva in 10-iml krajcarji v žcpu. korakam samozavest- no zvečer po ozki malo razsveiijeni ull- ci k blagajni, da si priborim vstopnlco za »senčne vrhove«, kjer sem našel skro- rnen prostorček za pogted v »dolino«.. Kmalu sc je razlegala mestna godba, lu- c:i ugasnejo. zastor sc dvigne in uživalf smo »Tičjcga trgovca«, tako so imeno- vali Nemci svojcga »Vogelhändler.-Ja«. Ostal je še spomin, nepozabeu in netz- brisljiv. Tarn so vzgajali Celjani svole Nemcc. Imeli so še tudi svojo mestno godbo, ki se je vedno bolj razvijala. Kdo ni poziial kapelnika Schachenhoferja, pod kojega vodstvom je uživala ta godba najv-ečji sloves? Za godbo je tičal zdrav fundament, v osebah agilnega godbenc- ga odbora, ki je skrbel za vse. kar je bi- lo godbi potrebno. Qodci so se rekrutira- H iz poduradništva in slug okrožncga in okrajnega sodišča, magistrata in raznlh javnih iiamesöencev ter je imela razun stalno plačanega kapelnika le pičlo Ste- vllo godbcnikov Po poklicu. Vse je šlo — le danes ic vse to nemogoče. Danes jc v Celju slovensko okrožno sodišče, slov. okrajno sodišče, slov. magistrat, slov. okraino glavarstvo, slov. uciteljstvo bogsigavedi kolikerili sol, slov. davCnl urad, slov. pošta. slov. železnica, slov. razumništvo ostalih stanov. slov. trgov- ci, veletrgovci in indusrrijalci, bogati de- Tiarni zavodi — slov. Glasrjena IVbtica. In vsi ti iaktorji ne morejo pomagati mla- demu godbenemu društvu niti v toliko, da bi v kateremkoli zavodu all uradu spravili pod streho baje že imenovanega kapelnika, dušo snujoče se mestne god- be. — Ceijani! AH Vas ni sratn? Dve godbi smo imdi v Celju svoječasno: Me- stno godbo in Narodno godbo, ki jo je z veliko vnemo vodil g. Fr. Korun. Nem- ško godbo je pokopala Jugosiavija, slo- ¦venske pa le-ta ne more spnwiti v svet. Celjani, hitro popravite svoj greh in u- stanovite svojo godbo, ki bo v mestu pri obilici današnjih prireditev lahko živela. Tudl mi dežehmi čutinio to Vašo potnanj- kliivost in radi bomo Vaši podporniki. ^ Imenovanje. Za profcsorja na tukaj- Snii rudarski soli je imenovan g. Andrei . Etorkar. Razpisanl ste na meščansKi sol! v Celju službi: ena za strokovnega učite- lia I. skupine in ena II. skupine. /YHklavzeva prireditev za deco, pit kateri priliki obdari Kolo jugoslov. se- ster rcviio deco, je v nedeljo 4. dec. po- poldan ob 4. uri. Starišk ki žcle obdariti svojo deco, naj pošljejo gotovc zavitkc z naslovom v nedeljo dopoldne v Narodni dom, kjer jih spreicmajo v velikl dvorani članice Kola od 9. — 12. ure In izdajajo za prejete potrdila. Denarni zavodi v Celju imajo na dan državnega praznika — v Četrtek dne 1. decembra — svoje uradne prostore za- prte, kar blagovoli p. n. občinstvo vzeü na znanje. — Prva hrvatska štedionica, podnižnica v Celju, Podružnica Ljubljan- ske kreditnc banke v Celju, Jadranska banka podružnica v Celju, Zadružna Zveza v Celju, Posojilnica v Celju, Me- stna hranilnica v Celju. Predavanje o solnčnih urah lta cel]- skem Ljudskem vseučilišču jc bilo vele- zanimiv-o in tudi navzlic slabemu vreme- nu prav dobro obiskano- Gospod prote- sor Kožuh je kot priznan strokovnjak v geografsko - matematičnih znanostih ze- lo poljudno razpravljal o zgodovini soln- čne urc, njenem bistvu in razvoju ter ponazoril svoj referat z mnogimi risbaml na tabli in nekaterimi redkimi učili. Po- slušalci so se prepričali. da pravilna na- prava solnčnih ur ni tako 'enostavna, ka- kor bi se človeku zdelo in se je pri tern strogo ozirati na telitna zemljepisna In zvezdoslovna dejstva, katera so pri teh časomerih dalekosežnega pomena. Nav- zoči so se prcdavatelju zahvalili z nav- cluscnim ploskanjem, in se ie splosno iz- razila želja, da bi gospoda profcsorja Sc večkrat prav radi poslušali. Celjska Čitalnica priredi v ne- deljo, 4. decembra, kakor že objavlje- no, Miklavžev večer. Nastopi Miklavž, ki prinese za pridne obilo daril. S seboj pa prepelje tudi kiciferja in nje- gove pomočnike - peklenščeke, strah grešnikov. Po razdelitvi daril in ko končajo parkeljni svojo nalogo, se vrši prosta zabava. Nastopi godba. Preskrbljeno je za dobro postrežbo. Mezdno gibanje. V tovarniškem podjetju »Zlatarka« so se delavci po 4-tedenski stavki vrnili 28. nov. na dtrto. DosegK so 23a/o-no iv»»anjc mezd. — V cinkarni se je pričelo mezdno gibanje. Vendar bo — kolikor smo informirani — pri obojestranski uvidevnosti končalo brez ostrega boja. Novo brivnfco je otvoril g. Amand Pepernik v Prešernovi ill. 17. Osebna vest. G. Fr. Marinček, začasni ravnatelj drž. trgovske sole v Celju, je imenovan za stalnega ravna- telja tega zaveda. Prevažaoje pošte na progi Dom- žale—Celje se bo vršilo od 1. dec. naprej z avtomobiii, ki vozijo med Ljubljano in Celjem. Zabavni večer podružnice CMD za Gaberje je nocoj 1. dec. v Sokol- skem domu v korist revnim otrokom iz Gaberja za obdarovanje na Miklav- žev večer. Naša elektrlka se punta. Sedaj je že par večerov zapojed odpovedala, enkrat za manj, drugič za delj časa. Upamo, da je naša mestna elektrarna storila potrebne korake, da se taki slučaji ne bodo vsak dan ponavljali. Imejte ustnil|enje z živinol Izve- mo, da puSčajo nekateri mesarji živi- no, ki je v klavnici pripravljena za klanje, po več dni brez vsake hrane, da se uboga živina krči vsled gladu. Izvedeli smo za slučaj, da je neki me- sar pustil govedo od četrtka do pon- deljka brez hrane. Gospodje, to ne gre. Kakor sicer upoštevamo razne razloge, ki govore za to, da se živini pred zaklanjem naj preveč ne poklada, moramo vendar proti takemu nečlo- veškemu postopanju z živino odločno protestirati. Mislimo, da so tudi zako- ni, ki prepovedujejo trpinčenje živali. In če bi ne bili pisani taki zakoni na papirju, morajo biti pisani v naših sreih, pa tudi v sreih — mesarjev. Kai je z drušrvom za varstvo živ«li? Za Jugoslov Matico je nabral g. Dra- gotin Sirec nai gostiji g. MataševiCa '600 K- V posnemanje! Mestno gledalisče v Celju. DramatiČno društvo priredi v soboto 10. decembra s sodelovanjem Slov. žen. društva v Celju v Mestnem gledali^ču Cankarjev večer. ~ Sodclujcjo g. C)ton Župančič, g. I. Albrecht, gospa dr. Sajo- vičeva in gdč. DrŽajeva. V nedeljo 11. decembra se uprizon ! v Mestnem gledališču izven abonement \ Cankarjev »Jakob Ruda« kot delavska predstava v proslavo spomina Cankarja. V torek 13. decembra abonement predstava Cankarjev »Jakob Ruda« v Mestnem gledališču. JDS. LrETNI OBČNI ZBOR KRAJ. ORQA- NIZAC1JE DEMOKRATSKE STRANKE ZA CELJE IN OKOLICO se vrši v peteK 9. dec. (ne 11., kakor je zadnjič poinoto- ma stalo!) ob 20. uri v veliki dvorani Na- rodnega doina. Sokolstvo. Naročnina za Sokolskl glasnik. Brate in sestre, ki so naročeni ra Sokolski glasnik in 5e niso plačali na- ročnine za drugo polovico tega leta, prosimo, naj to čimpreje store. Na- ročnina za II. polletje znaša s tehnično prilogo vred 35 K. Odda se lahko tudi društvenemu tajniku, ki odpošlje pri- hodnji teden denar na upravo. S tern si prihranite poštnino. Odborova seja Sokola se vrši v nedeljo, 4. decembra ob pol. 4. uri v društveni pisarni. Na poslovilnem sestanku udeležni- kov prednjačkega tečaja C. S. I. se Je nabralo 456 kron, kateri znesek se raz- deli na polovico Sokolski, polovico pa Jugoslov. Matici. Blagajnik Jugoslov. Matice naj dvigne denar pri t. č. blagaj- nikii C. S. 2. br. WItavsky-ju v obc. pl- sarni na Brcgu. Petje narodnih himn v cerkvi. Ljub- ljanska pokrajinska uprava ie izdala nn- redbo. da se morajo y cerkvah ob prill- ki državnih praznikov peti vse tri narod- ne himnc (Bože pravdc, Lepa naša do- movina in Naprej zastave slav>.'). Ljurj- Ijanski škof Jeglič se je obrnil na vlatlo v Beogradu s pfošnjo, naj odrcdi, da se mora peti sanio ena in sicer državna lU- mna Bože pravdc Zakon o .poštnohraiiilničneiii promc- tll y kralieviili SHS ia-fcar.ni.ftl vrtL-^ivo— dajni odbor \^ scii dne 28. nov. Za božičnico pesniku Jos. StrHarju. ki živi v Aspangu pri Dunaju, je podari- lo ravnateljstvo tržaške podružnlce Ljublj. kred. bankc 100.000 avstriisklli kron. Maksimir v Zagrebu, znani krasm park, je z vsemi poslopji vred kupljcn za poljcdelsko visoko solo. Cena jj zna*- šala 13 mil. kron. Etbin Kristan, soc. dem. poslanee, sc )'č vrnil iz Amerike. Sedenidesetletnico ie obhajal minn- lo nedeljo odlični naš skladatelj p. Ku- golin Sattner. Saj smo vedeli! Svoj čas smo pisali, da so fantje, ki so se odzvali zadnjemu pozivu na orožne vaje, po par dneh do- bili potrdila, da so opravili Sesttedensko orožno vajo in so — šii domov. Drugi pa — smo rekli — ki s-e niso odzvali, bo- do morali služiti šest tednov. To je ria- ravno in pravično! Sedai so neposhiSne- ži, ki so bili k neposlušnosti nahujskani — pri nas od klerikalcev. na Hrvatskem od Radičevccv — res pozvani na šest- tedensko orožno vajo. Klerikalno časo- pisje, zlasti ljubljanski «Novi čas«, pa besni proti temu. Vedno ista pesem! Kle- rikalec je bil in bo proti temu. da se da državi, kar je nienega. Zapeljevanje na- roda je njegovo geslo! Ovaduštvo župnika dr. Jančiča v Št. Petru v Sav. dol. proti tamoänjemu nadučitelju g. Rob. Senici je Višji šolski svet v Ljubljani v svoji zadnji seji te- mcljito obsodil. Dr. Jančič je bil zaradl svojih ovadb že sodnijsko obsoien. Vi§ji šolski svet je po daljši razpravi stnatral za dokazano, da so ovadbe samo izrodki župnikove strankarske strasti, grdc lažl obrekovanje in sumničenjc. Zato jc usta- vil vsako disciplinarno postopanje proti Rob. Senici, pač pa se rekvirira kazen- ski akt proti dr. Jančiču, da se ugotovi, ali ni ravno pri njem kot katehetu podan vzrok za disciplinarno postopanje. Kaj je z našim zunanjim posojiiom? Kakor poroča »Beograjski dnevnik^, jc vlada proučila razne ponudbc iz inozem- stva za posojilo. Najugodnejša je ponud- ba tvrdke Bolton in kom- v Londonu, s katero je fin minister Komanudi dosegci sporazum. Zato o drugih ponudbali vlacta ne bo razpravljala. Nad 9000 nemških vojnih obvezan- ccv v Češkoslovaški je povodom zadnje mobilizacije zbežalo 5ez mejo Orožnls- tvo jih jc pritiralo nazaj. Vendar hoče bl- ti vlada velikodušna in pripravlja obšir- lio amnestijo. Trboveljska družba je zaradi ponia- lijkanja železniških vozov ustaviia za nekaj dni obrat v Zagorju, Trbovljah in Hiastniku. II. slovanski večer. Jugoslov. napi. akad. drnštvo »Jadran« v Ljubljani pri- redi v soboto, dne 3. dec tl. v zgornjih prostorih Narodnega Dotna II. slovanski večer z akadetnijo in plesom. Pri slavno- stni akademiji sodelujejo člani kr. naroa- ncga glcdališča gg. Zatey. Putjata, Ba- latka, Moucrlein in gdč. Šterkova. Po a- kademiji sc vrši pies. Ker je prireditev namenjena društveni knjižnici in za na- bavo opreme v novem društvencin cTo- mu, ki se gradi v Ljubljani, opozarjamo vse naprednc kroge na to prireditev. Društvo je razposlalo mnogo vabil tudi na dL'zelo, upamo, da se bodo povabljeni krogi odzvali ali vsaj z denaniimi prl- spevki priponiogli k uspeliu. Vstop je dovoljen lc proti vabilu. Na rednem občncm zboru akad. društva »Triglav« v Zagrcbu, dne 19. nov. bil je za zimski semester 1921/23 iz. voljeu sledcci odbor: Predscdnik: Slan- der Jože, sum., podpredsednik: Kancler Anton, jur., tajnik I: Punčuh Vlado, jui., tajnik II: Sinkovec Oregor, sum., blagaj- nik: Stepančič Franjo, sum., knjižničar I: Miklavžič Josip, sum., knjižničar II: Te- kavčič Ousta, farm., gospodar: KajfeZ Drago, sum., arhivar: Wolbank Joslp, med.. namestniki: Oblak Josip, farm.. Hočcvar Anton, ined.. revizorji: Krebel Peter, sum., Medic Josip. sum., častni sod: ^estan Ivaiii. abs. jur., Kuobelj Jo- ško, jur., Burdych Oto, farm.. Hladnlk Anton, med., Kaukler Ivan, med. D o p i s i» Iz Ložnice pri Žalcu smo prejeii od tamošnjih diletantov dopis, v katerem pravijo na očitek kritika o zadnji pred- stavi, da sc porablja ložniška slovenšči- na, da med ložniškim in žalskim nareč- in.n ..i -«¦- ¦¦ M.L.«. >««Mlw, samo da i6 v žalskem več tuik. (Op. ur.: Ker snip iivcrjeni, da kritika ni bila pisana v sla- bem namenu, menimo, da je prav, če o- stalo »obrambo«, ki nič bistvenega ne pove, opustimo!) Iz Vitanja. Naš kr. poštni urad je pred nekaj dnevi upeljal nazadnjaško novotarijo, da se pošta, ki prispe dnevno (razun nedelj nekaj časa scm) ob kakl 4. uri popoldne iz Celja, raznaša šeie drugi dan okoli 9. urc. Vzroka temu da- n^s ne bomo raziskovali. Rečerno samo: Piačujenio dovolj visokih davkov ozlr. poštnih pristojbin, da menda lahko za- htcvamo, da sc nam došla pošta nemn- doma dostavlja. Pomisliti pa je ludi tre- ba. kako škodo lahko utrpijo številni na- ši trgovci, obrtniki in rokodelci, naša vc- likanska lesna trgovina! In kako pridemo do tega, da bi sobotnc časopisc dobtli §c le v torek?! Pozivamo vodstve. nn- šcga poštnega urada, da takoj uvede to- pet prejšnji čas raznašanja pošte, sicer gremo v — Ljubljano. Vltanje. Qospod urednik! Jako ču- dno se nam v resnici vidi. da ne ožigo- sate, ko imate za to dober talent, goro- stastnega protislovja klerikalne politike, pravzaprav politike nekai mladih pobe- snelih kaplančkov. V predzadnjem »Slov. Oosp.« je bila zopet vcra v strašanskl nevaniosti. Kajti, kdor si ne bo naročfl .Slov. Oosp.' ali »Stražc«, tisti bo sokrlv. da duhovniki ne bodo smeli več v ccr- kev, da bodo sc začele ccrkve zapiratl, da bodo začeli liberalni učitelji metatl križe iz šol, da bodo oni. poučevali vc- ronatik po svoje itd. itd. Proklet bo Ln pražil se bo na dnu pekla tisti. kateri bo čital ali si celo naročil »Novo Dobo«, »Slov. Narod« ali »Jutro«. Da lcžijo kle- rikalni gospodi ti listi, ki razkrinkujejo njeno ostudno in že cnolično protidržav- no hujskanje (kritikuje se lahko dostoj- neje!) v želodcu, nam je itak razumljivO, kcr stranko za temi listi vidijo težje, kakor vsako minuto drugih 99 hudiCev prcd sabo! Pri vsem tem samo ne razu- nieino, kako se more črna gospoda v Mariboru, Ptuju in Ljubljani družiti ?s socijaldemokraü in nar. soeijalisti, ki tu- di proglašajo vero za zascbno zodevo. Ali pri tem ni vera v nevarnosti?! To nam razjasnite enkrat, gospod urednik! Pa se to. Cene rar-nim kmečkim prides- ..sir:/' 1jj)--- iNOVA DOBAi Stran 6- kom so tej gospodi vediio prsmajhne. Nasprotno pa sc laska uradništvu in ga pomiluje, da niora svoje življcnskc po- trebščine tako drago plačevati. Dvore»- ni iarizeji! Ali bi se ne našlo med na- orcclnjaki-demokrati toliko bogatašev, - «la bi zložili nek sklad, s katerim bi se izclajal zelo Po ceni oziroma zastonj v kakili 50.000 izvodih tednik, ki bi rajs-' krinkaval dvorezno diihovniško politi- ko?!______________ Obrtni vestnik. 7B0R0VANJE OBRTNIKOV V CELJU. V nedelje dne 27. novembra tl. sc je vršil v »Narodneni domu« v Celju shoa obrtnikov, ki ga je sklicalo »Obeeslovcn- sko obrtno društvo«. Shoda so se udele- žili tudi zastopniki obrtništva iz Maribo- ra. Ormoža in Vranskega. Prvi govoriiik g. finančni tajnik Mozetič iz Ljiibljane je povdarjal, kako važno je za vsakega obrtnLka zasledovn- nje davčnili prcdpisov. na kar nam je po- Ijiidno in obSirno obrazložil posebiio one davke uslužbeiicev, za katcre jamči de- lodajalec. Iz njcgovih izvajanj je bilo povzeti. da je pravilno preračunanje teh davkov zelo komplicirano in za delo- da.ialca - obrtnika naravnost neizvedlji- vo, vsled čcsar bo konečno oškodovan zopet le obrtnik. 0. obrtni nadzornik I. Založnik nam je podal zgodovino bolniških blagajn v splošnem in nji'h razvoj v Sloveniji v zadnjih treh letih. Posebno pa jc podrob- no obrazložil z ozirom na obrtniški stau dobre strani novega bolniškega zavaro- vanja. ki je združeno z nezgodr.iin zava- rovanjem. O zahtevi svobode dela je jedrnato poročal društvenr predsednik # Rebek, utenieljujoc zahteve «led-e svobode dela S teni, da je osemurni delavni čas v kvar delodajaloem, delojemalcem in z ozirom na mali proizvod splošnosti, torcj državl sami. Po daljši debati so se giedc vsen treh lock sprejele resolucije, ki jih pri- občimo na drugem mestu. Zanimanje, s i katerim so navzoei sledili prcdavanjem r** govornikov in živahna vsestranska üe- bata nam je porok, da se obrtniki živo zanimajo za dobrobit in povzdigo svoje- ga stanu, in da jim je le preredko dana prilika, da bi se od strani strokovnjakov v lijihovi navzoenosti razpravljale obee- koristne obrtniške zadeve. Žeieti bi bilo, da se slična predavanja vrše večkrat, pa tudi to, da se celjsko in bližjc obrtni- stvo takih prireditcv ndelcžuje mnogo- štcvilnejše in točno. Mučno je, če pride- jo predavatelji ob določenem času. pn tnorajo čakati celo uro na — poslušaicc. Resolucije sprejcte na shodu sbrtnikov due 21. no- vembra 1921 v Celju: 1. Finančni zakon za lcto 1^1 »Ur. list št. 90 razširja davčno jamstvo dalo- dajalcev tudi r» slučaje, ako gre za nc- stalnc place, torej za naineščence, ki i- majo dnevno, tedensko, polmesečno all k večicmu 4-tedensko plačo. Ker se s tern jamstvom naprtujejo dejansko le Üc- lodajalcem nova davčna bremena, dasi- ravno je posebno obrtniški stan davčno preobremenjen, ker nadalje davčno jam- stvo zahteva tudi podrobno znanje davč- ne zakonodaje, ki v sedanjih razmerah ni možno pri davčnih strankah, se fi- nančna uprava naproša, da davčno jam- stvo v zmislu finančnega zakona za Ieto 1921 čim preje ukine in vpostavi poprei- sn je stanje. 2. Izrekamo ministrstvu za socijalno politiko priznanje in zahvalo za njcgove dosedanje ukrepe glede ljubljanske okr. bolniške blagajne in mariborskega bol- niško - zavarovalncga okoliša in prosi- rao, da vztraja na sedaini poti in prepreCI vnaprej vsak namen izkoriščanja tako važne inštitucije v strankarske namene, kar bo le delavstvu v korist in kar bo možno le takrat, če bodo delodajalci, ki plačujejo prispevke za nezgodno zavaro- vanje v celoti, za bolniško zavarovanje pa polovico, tedaj pravilno V« vseli pri- spevkov, imeli v upravi tetnu primerno zastopstvo. Zahtevamo obenem, da se po uvedbi novega bolniško - zavaroval- nega zakona osnuje okrožni ura- novno v tesnejše stike z Evropo. Želi washingtonski konferenci uspeh v vpra- šanju razorožitve. Srednji Evropi se v Zapadni Evropi in Ameriki ne posveč"a dovolj pozornosti in razumevanja. Po- trebno pa je, da se razmere v Srednji Evropi čimprej urede. posebno ker iz- gleda, da se Rusija konsolidira. Lastnica in izdajateljica: Zvezna Uskanm v Celju. Urednik: Vekoslav Spindler. Tiska: Zvezna tiskarna v Celju. 2 posesiva ined PolJ čanatni in «onjicami na prodaj: 1. Hi5a, zidana z opeko, 3 sobe, ku- hinja, kleti, hiev, vrt, sadni vrt, en oral njive, pri okrajni cesti, blizu cerkve in postaje za 120.000 krön. 2. Z opeko zidana hiša, 2 sobi, kuhinja, klet, hiev, poslopje, 8 oralov njiv, travnika in vinograda za 180.000 K. Na prodaj so še večja posestva, go- stilne, trgovine, hiše itd. Naslov: Karol BREZNIK, Celie, üolgopolje 3. 2—1 Proda se: čisto nov, rujav damski plašč. Pred Grofijo št. 6., I. Celje. 1 — 1 Za prodajalno moke 1189 »o išde 5-5 primeren lokal. Poriudbe na upravništvo »Nove Dobe« CEXE ZMERNE! iiWn in ilno TRGOVINA Rii Pfl]K öeljp, Kralja Petra c. ^ - se priporoCa tb - ^ mnogobrot ni obisK ^ V zalogt vse nove so« ~ koüske potrebsčine! °° IPOSTREŽBA TOCNÄf Updna ppiiiha! Imam za prodati pol vagona žgane žice št. 22, kakor tudi ca dva vagona napol sladkega sena po jako nizki ceni. Kupim vsako množino^lepega suhega, bukovega ter bukove in hrastove präge. Cenj. naročilaj in];ponudbe je I poslati na m FHÜN30 DROENIČ/ trgovec, Laška. 1138 8—7 Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 140. PoStni ček. rač. 10.598 JL J»^J| A#^/iTl od sto, proti odpovedi (5%) pe* od sto. Stanje reserve R 130.000. Račun čekovnega urada št. 10.316. Stanje hranilnih vtogi K 4,000.000. Sprejme se hlapec ki se spozna pri živini ter razume polj- ska dela in gojenje sadnega drevja. PlaČa 300 K. Zagrad 64, Celje. 1—1 Naznanjam cenj. občinstvu, da sem ot.oni briuski obrt v Pnefternovi ulici štev. 17 ter se priporočam 1227 1 PEPLRMIKf brivec. Mestna občina Slov. Gradecrazpisujeslužbo BlBhtramonfer-ja. Izkušeni reflektanti naj vložijo prošnje opremljene s spričevali in zahtevo plače do 25. dec. 1921. Dobri pevci in god- 1215 beniTci imajo prednost. 3—2 GospodiČna vešča slov. in nem. lezika, slovenske in nemške stenografije, izurjena strojepiska, s prakso, išče stalne službe. Ponudbe na upravo Nove Dobe. 1 Dr. iur. z 10 ietno juridično prakso poDOldansko slnžbo v bančnem, industrijskem ali trgov- skem podjetju. Ponudbe bod »Dr. iur.« 1221 na upravo lista. 1—1 Hrastov les ca 400 m3 se proda. Cena za m31200 K- Reflektanti naj &e oglase tekom 14 dni. Liudevit VerrJk, Vel. Nedelja. 1226 3-1 Sprejme se takoj dva hlapca H Ronjem ter družina, obstoječa iz več delavnih moči. BIEN, Braslovče. 1192 5-5 Kupim predalne police za špece- rijsko in police za manu- fakturno trgovino. Ponud- na: F. TRŽAN, DoliČ, p. Mislinje. 3—3 FrJaganel,Gelje,Gosposf!aZ6 \mk CEULJPSRE Ualljv POTREBŠČIHE vseh vrsft pO najnlžji dnev.cenl P^epričajie 8©! 1175 10 8 Delniška družba združenih pivo^ varen Žalec in Laško v Ltaškem. =— ~zzz ORPilyBI IG9| postaje ali do žage postavljen ^M! sfoječ Bes w vsaki množifiii. Ponudbe je poslati na lVO oater^ parna žaga v Ceiju. 1223 5-1 Brata M0L9N, bizeljsko, belo in rudeče ter haloško -.- po zmernih cenah priporoöata -: trgovinazvinominžganjemnadebelo. Vinska zaloga Gosposka ul. 4 in 30 Pisarna Prešernova ul. 12., I. nadst. Vabimo na svoj OBČNIZBOR ki se vr5i v četrtek, due 15. decembra 1921 ob pol 4. uri po- poldne v zadružni pis ami v Celju, Cankarjeva c. 11 DNEVNl RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. — 2. Odobrenje računskega zaključka pro 1920. — 3. Dopolnilna vo- litev v načelstvo. — 4. Sklepanje 0 eventuelni razdru- žitvt in likvidaciji zadruge. — 5. SluCa;,nosti. Prya južnoštajerska vinarska zadruga v Celju r. z. z 0. ?.. OPOMBA: Ako bi ta občni zbor ne bil ob določeni uri sklepčen, vrši se v smislu § 29 zadružnih pravil ob pol 5. uri popoldne drug občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki bo sklepčen brez ozira na število navzočih zadružnikov. CELJE, dne 29. novembra 1921. Vabilo na subskripcijo. TDOVOijnjemo "ST Yam vijuano spv)rociti, ün j^ äKienil oDCni zbor naše družbe dne 29. novembra 1921 zvi^ati deini.^ko glavnico Qd R im000- m K 8,000000- z izdajo 26.800 novih delnic po K 200"— nominale. Nove delnice se stavljajo na subskripcijo po sledečih pogojih: 1. Delničarji imajo pravico opcije na nove delnice v razmerju dve novi na eno staro po kurzu K 200"— tel quel prištevši K 60"— strož- kov za komad. 2. Preostale delnice se nudijo delnicariem v subskripcijo po kurzu K 400"-- tel quel prištevši K 60'— stroškov za komad. 3. Subskripcijo oziroma izvrševanje opcije se vrši pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah, pri Posojilnici v Celju, Savinjski posojilnici v Žalcu ter pri podpisani družbi na Laškem in sicer od 30. tm. do 14. dec. 1921. LAŠKO, dne 30. novembra 1921. Z bdličnim spoštovanjem Delniška družba združenih pivovaren Zalec in Laško v Laškem, Ženitna ponudba Mlad, inteligenten, zelo premo- žen posestnik, okoli pol miljona K, star 26 let, se Želi poročiti z gospodično ali vdovo, staro 18-28 let. Prednost imajo gospodične ali vdove z gostilno, druge pa s premoženjem od 50.000 K naprej. Dopisi če mogoče s sliko, ka- tera se častno vrne, naj se poSljejo na upravo »N. D.« pod »Dobra bodočnost«. Tajnost zajamčena. 1224 5-1 Pozor! Imam naslove primorskih kupcev za poses- tva in drug.i podjetja. Kdor bi rad prodal, naj opiše prodr.jni predmet ter mi naj takoj naznani zmerno ceno. Posredovalnica, Celje, 1199 Gregorčičeva ul. 3., 1. nndst. 3—3 priznano dobri čevlji znamke „Z .0 R A" in raznovrstno perilo ^ajceneje 9. Frece, Gelje Al ksandipova uBica 4 118S 7