I NASLOV—ADDRESS: i S s ¡ Glasilo K. S. K. Jednote | 5 6117 St. Clair Avenue I I Cleveland, OJUo i sna = | M? PREZRITE SEDA- | | A7EG4 SPLOŠNEGA | | GLASOVANJA P«/ | | M4S/ JEDN0T1/ 1 Tiiiiiiiiimiiiiiimiimitmmiiiiiiiiimiitr giiniiimimmiHimmniiiiiniiiiiiimna | Kranjsko - Slovenska f Katoliška Jednota - 5 je prva in najstarejša 5 E slovenska bratska pod- E E potna organizacija v = ^ Ameriki ~ Posluje že 46. leto 6 s s r K5/C/. /E; ! E "F«e za vero, dom in | | narod/" S M = a j^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuii? Enlrrwl „ S,,..* O, M»^ „^ „„., g, „ Q„lc, Cl„ebnd, ohl. ^ „ August A^d „,, „,,=■„, „ gpwtol ^^ for ,„ S^on 1103, Art c, oe^, „„, A„,hori.d , M„ Mnd, ~ NO. 41 — ŠTEV. 41 CLEVELAND, O., 11. OKTOBRA (OCTOBER), 1939 LETO (VOLUME XXV. NAD $700i000 NOVE ZAVAROVALNINE DOSEŽENE REKORDNI KAMPANJSKI tEDEN DRUŠTVO ŠT. 2 ŠE VEDNO PREDNJACI 21. KAMPANJSKO POROČILO Sedmi mesec naše jubilejne kampanje se je začel nad vse dobro ali tako, da lahko rečemo, da je bil baš teden od 27. septembra do 4. oktobra najboljši in je s tem dosegel svoj najvišji rekord. Nič manj kakor $63,400.00 nove zavarovalnine smo 41 doli navedenim društvom vpisali k dobrem. Da, tudi toliko društev naenkrat se ni dosedaj še nikdar izkazalo! Glede tako lepe svote zasluži dvoje društev (št. 2 in št. 169) posebno pohvalo, kajti njih skupna nova svota znaša celih $21,250 nove zavarovalnine, ali eno tretjino celokupne gornje svote. \ Od začetka kampanje do 4. oktobra znaša skupna svota že $716,500.00, torej nam manjka do enega milijona še $283,500.00 kar upamo še pred zaključkom kampanje (31. decembra t. 1.) za gotovo doseči. K temu nam bo—vsaj tako pričakujemo— pripomoglo še onih 45 društev, ki še vedno počivajo! Tretjo največjo svoto je minuli teden pridobilo tudi naše clevelandsko društvo sv. Kristine v Euclidu in s tem doseglo že 48.83', predpisane kvote; že prej omenjeno društvo sv. Jožefa. št. 169 ima pa za 47.85'i dosežene kvote k dobremu. Seznam ostalih vodilnih društev je označen posebej na tej strani. Seveda, krono izmed vseh glede največje dosedaj pridobljene zavarovalnine pa nosi še vedno vrlo društvo sv. Jožefa, št. 2 v Jolietu, 111. Marsikak tajnik ali tajnica se temu društvu morda čudi, kako je mogoče tako hitro napredovati? Jo-lietski Jožef ovci imajo dosedaj že $53,250.00 nove zavarovalnine ali 76.07 y dosežene kvote; njih kvota znaša $70,000.00. To društvo je menda zaradi tega vedno v ospredju, ker ima jako ngilnega kampanjskega voditelja,, tajnika brata Louis Martin-čiča. Celokupni kampanjski seznam je označen v posebni ta-"oelici na tej strani. Seznam agilnih društev minuli teden: 1, sv. Štefana,Chicago, 111....................$ 2,500 2, sv. Jožefa, Joliet, 111....................... 12,000 29, sv. Frančiška. Joliet, 111.................... 52. fv. Alojzija, Indianapolis, Ind............... 56, sv. Jožefa, Leadville, Colo.................. 59, sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn.......... 25 agilnih društev naše kampanje SKUPEN IZKAZ DRUŠTEV IN NJIH ZAVAROVALNINE Štev. in kraj društva Zavarovalnina Od 2. aprila do 4. oktobra so bila aktivna sledeča društva: 2 Joliet, 111........$ 53,250 1 Chicago, 111....... 35,750 169 Cleveland, 0............33,500 65 Milwaukee, Wis... 24,000 29 Joliet. Ill................22,000 163 Pittsburgh, Pa.... 21,500 7 Pueblo, Colo...........19,800 56 Leadville, Colo.... 19.800 53 Waukegan, 111..........18,600 81 Pittsburgh, Pa.... 16,000 219 Cleveland, 0............14,650 72 Ely, Minn................14,000 162 Cleveland, 0............12,500 203 Ely, Minn................12,500 206 South Chicago.lll. 12.000 59 Eveleth, Minn________11,750 25 Cleveland, 0............11,500 148 Bridgeport, Conn.. 11,500 165 West Allis, Wis.. 11,250 78 Chicago, 111..............10,750 63 Cleveland, 0............9,500 120 Forest City, Pa... 9,000 127 Waukegan, 111.... 8,500 108 Joliet, 111..................8.250 70 St. Louis, Mo________7.500 HITLER V VARŠAVI-NJEGOV GOVOR V PARLAMENTU PREMIRJE NA VIDIKU Št. dr. 1 Zavarovalnina ......$35.750 2 ............. .53.250 3 ................ 3.000 Skupaj..........$429,350 4 5 7 14 15 23 25 29 30 32 38 40 41 42 45 46 47 50 52 53 .......... 5.500 ........... 1,000 ...........19.800 ........... 1.000 ........... 500 ........... 4.000 ..........11.500 ........22,000 .......... 4,750 .......... 1,750 .......... 1.000 .......... 1.000 .......... 4,500 ........... 2,500 .......... 2.500 ........ 1,500 ......... 1.250 ...........V000 75 ................ 1.000 78 ................10,750 79 ................ 7.000 80 ............. 6,000 81 ................16.000 85 ................ 3.250 86 87 91 93 94 95 98 101 500 3.500 145 ................ 2.250 146 ................ 4.050 147 ............... 1.000 148 ................11.500 150 ................ 7.000 152 ................ 3,500 153 »............... 2,750 156 ................ 6.250 3,500. 157 ................ 6.250 1.500 158 4400 160 500 161 1.250 162 1.250 163 103 ................ 4.250 164 104 ................ 6.500 165 108 ............... 8.250 166 109 ............... 2.500 110 ................ 4.500 111 ................ 6.300 112 ................ 4.750 113 ................ 6.500 114 ............... 1.500 * .500 115 ................ 5.000 18.600 ......... 500 ......... 2,000 ......... 500 .......12.500 .......21.500 ........ 3.500 ........11.250 ........ 3,750 ........ 3.000 ........33.500 ........ 750 ........ 500 172 ................ 1,000 173 ............... 1,250 174 ................ 3,500 168 169 170 171 193 .............. 6.250 194 ............... 4.000 195 ................ 500 196 ................ 500 197 ............... 1.000 202 ................ 1.500 203 ................12.500 204 ............... 500 206 ................12,000 207 ................ 1.509 208 ................ 2.500 211 ................ 2 000 213 ................ 500 214 ................ 500 216 ............... 3.500 217 ................ 1.250 218 ................ 5.500 219 ................14.650 55 ................ 3.000 .........19.800 ......... 750 .........11.750 ......... 1.500 ......... 9.500 ......... 1,000 65 ............. 24,000 69 ................ 500 70 ................ 7.500 72 ................14.000 119 ............... 7,300 120 ................ 9.000 123 ................ 1,750 127 ................ 8,500 131 ................ 750 132 ................ 1.000 134 ................ 1,750 135 ............... 1,000 136 ..............„1.850 139 ................ 3.000 143 ................ 5 500 144 ................ 3.500 220 221 222 224 225 226 235 236 175 ................ 1.500 176 ................ 1.500 180 ................ 1,500 181 ................ 2.500 183 ............... 3.250 242 ..„. 184 ............... 750 243 ..... 185 ................ 1.250 246 ..... 187 ............... 1.750 248 ..... 188 ................ 500 249 189 ................ 2.000 250 ..... 190 ................ 5.000 191 ................ 1.000 Skupaj 500 4,500 1,250 1,000 1.000 500 3.500 2,000 237 ................ 1.750 24! ................ 2.000 1.500 ......... 1.000 ......... 1.000 ......... 500 ......... 500 ......... 2.500 $716.500 Josip Zalar, gl. tajnik St. Št. Št. Št. št. št. št. št. št. št. št. št. 500 1,000 1.000 500 65, sv. Janeza Evangelista, Milwaukee, Wis...... 2,000 1,500 500 72, sv. Antona, Ely, Minn...................... 79, sv. Marije Pomagaj, Waukegan, 111......... 81, Marije Sedem Žalosti, Pittsburgh, Pa........ 1,500 500 500 500 500 500 500 500 87, sv. Antona Padovanskega, Joliet, III......... 93, Friderik Baraga, Chisholm, Minn........ Št. 108, zv. Genpvefe, Joliet, 111..................... Št. 109, sv. Družine, West Aliquippa, Pa............. Št. Ill, 3v. Srca Marije, Barberton, O............... Št. 114, Marije Milosti Polne, Steelton, Pa.......... Št. 123, sv. Ane, Bridgeport, O................. Št. 127, sv. Ane, Waukegan, 111..........................................2,000 Št. 134, sv. Ane, Indianapolis, Ind....................................1,000 Št. 135, sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn......................1,000 Št. 143, sv. Janeza Krstnika, Joliet, 111............................500 Št. 150, sv. Ane, Cleveland, 0............................................2,000 Št. 156, sv. Ane, Chisholm, Minn........................1,500 Št. 160, Marije Čistega Spočetja, Kansas City, Kans. 1,000 Št. 162, sv. Marije Magdalene, Cleveland, 0..................1,000 računal agent KAKO JE V STARI DOMOVINI? Te dni se je s svojega obiska v Sloveniji povrnil neki kanadski rojak dospevši v New York na italijanskem parniku Conte di Savoia. O svojem potovanju in vtisih za časa bivanja v stari domovini je poročal uredniku Glas Naroda sledeče: "Par tisoč," je pripovedoval, "so nas natrpali po kabinah, hodnikih, obednicah in vsepovsod, kjer je bilo količkaj prostora. Kuharji so bili zaposleni po štiriindvajset ur na dan. Večerja je bila opolnoči ali ob eni zjutraj, opoldne je bil zajtrk, ob sedmih zvečer pa kosilo. Jaz sem plačal 150 dolarjev za vožnjo v tretjem razredu. Nekateri so plkčali po 200 do 300 dolarjev, kot mu je pač Št. 164, Marije Pomagaj, Eveleth, Minn..................500 Št. 165, Marije Pomoč Kristjanov, We3t Allis, Wis... 500 Št. 168. sv. Jožefa. Bethlehem. Pa....................................2,000 Št. 169, sv. Jožefa, Cleveland, O.................... ' 9,250 Št. 174, Marije Pomagaj, Willard, Wis..................500 Št. 181, Vnebovzete Marije Device, Steelton, Pa............2,000 Št. 184, Marije Pomagaj, Brooklyn, N. Y......:..........250 Št. 187, sv. Štefana, Johnstown, Pa..................................1,000 Št. 193, fv. Helene, Cleveland, 0........................................500 Št. 194, Kraljica Majnika, Canonsburg, Pa......................1,000 Št. 202, Marije Čistega Spočetja, Virginia, Minn..........500 Št. 207, sv. Družine, Maple Heights, 0............................1,000 Št. 208, sv. Ane, Butte, Mont..............................................1,500 Št. 219, sv. Kristine, Euclid, 0............................................3,650 Št. 235, Matere Božje Sinjske, Portland, Oreg..............2,500 Št. 237, K. and L. of Baraga, Milwaukee, Wis................250 Skupaj...................................63,400 Zadnji izkaz....................................... 655,350 Skupaj.................,.......................$718,750 Odračunjena zavarovalnina suspendiranih članov in članic pri društvih št. 41, 103, 157 in 169............. 2,250 Skupaj........................................$716,500 "Jugoslovanskega denarja ni v nobeni jugoslovanski banki mogoče zamenjati za ameriške dolarje, dočim je jugoslovanski denar v inozemstvu brez vrednosti. 'Vse živi pod vtisom bližajoče se vojne, toda ljudje se je ne boje preveč. 'Bo že vsaj nekoliko drugače, če bo vojna,' se tolažijo. Slabše menda ne bo. Jugoslavija ne bo mogla biti dolgo nevtralna. Toda komu naj se pridruži, ker narod enako sovraži Nemca in Italijana, dočim sta Anglija in Francija tako blizu in vendar tako daleč. "Prej so se mnogo na Ruse za n a š a 1 i, toda prijateljstvo med Hitlerjem in Stalinom je ohladilo vse njihove simpatije. "Nerazumljivo mi je bilo, od kje dobe ljudje denar za vese-(Dtlje na 4. stran!) Novi predpisi pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo Po novih predpisih ministrstva financ kraljevine Jugoslavije od 23. junija t. U No. 37840, zabranjen je vsak uvoz dinarskih novcev v denarnih pismih. Dognano je, da naši izseljenci pošiljajo svojim rodbinam» v Jugoslaviji v denarnih pismih efektivne dinarje. To menda izvira iz tega, ker jim je še nepoznana gornja prepoved. Poštni uradi v Jugoslaviji take denarne pošiljatve v pismih iz inozemstva zadrže in jih pošiljajo Narodni banki, kjer so, po naredbi ministrstva financ od 10. marca, t. 1. No. 7492-VIII, stavljene na blokirani račun na ime poši-Ijavca. Gen. konzulat kraljevine Jugoslavije v New Yorku. VODJA AMERIŠKIH NAZ/-JEV V ŠKR/PC/H New York, N. Y., Oktobra. —Fritz Kuhn, načelnik Nemške ameriške Zveze (German American Bund), ki je bil že par tednov zaprt v tukajšnji okrajni ječi, je bil včeraj izpuščen na svobodo, ker so njegovi prijatelji položili zanj $50,000 varščine v gotovini. Kuhn je obtožen, da je pone-veril $14,000 "bundovega" denarja. Takoj zatem so ga pa zopet aretirali, da bo stavljen pred višjo poroto vsled krivega pričevanja in krive prisege. Naj prvo je bila Kuhnova varščina določena samo na $5,000, kasneje pa za toliko povečana. AMERIŠKIM SLOVENCEM V SLOVO Veliki in zgodovinski so časi, katere preživljamo. Veliki in zgodovinski so tudi za nas. Za stoletja naprej se znova odloča usoda narodov, tudi našega. Vsak narod ima pa tako usodo, kakoi^šno si sam ustvari. Zato nalagajo ti veliki časi vsem narodom, tudi našemu, AMERIKA NAJ POSREDUJE? Berlin, 6. oktobra.—Kancler Adolf Hitler se je od tukaj z aeroplnnom pod.il v prestolico Poljske, mesto Varšavo, da ogleda osvojeno mesto in svojo zmagoslavno armado. Mesto je Skoro popolnoma porušeno, kar je naredilo na Hitlerja globok vtis. Ko je stal Hitler na slavnostnem odru, mimo katerega je d»»filira!a njegova armada, je pri tem omenil: "Gospodje, sami ste videli, kako zločinska neumnost je bila skušati braniti to mesto, kajti obramba je padla samo po dveh dneh. Želim samo, da bi imeli gotovi državniki v drugih deželah, ki hočejo »zpremeniti zapadno Evropo v take razvaline, kot je sedaj Varšava, pniožnost videti to, kar ste videli vi." Berlin. oktobra.—Bai^s je imel kancler Hitler v nemškem parlamentu eno liro in 20 minut trajajoč govor, v katerem je pojasnjeval zadevo Poljske v sedanji vojni; s tem je hotel uvesti samo mir in enakopravnost med narodi Poljske in dobiti nazaj ono ozemlje, katero je pred minulo sve-tpvno vojno spadalo k Nemčiji. Zaeno je Hitler povdarjal, da bo vpošteval varnost mej na Balkanu, torej tudi Jugoslavije. Dalje je Hitler omenil indirektno, da je pri volji skleniti premirje, nko bi isto predlagal predsednik Roosevelt. V svojem govoru je povedal, da je Nemčija v vojni s Poljsko izgubila nekaj nad 30,000 svojih vojakov, ki so ubiti, ranjeni in pogrešani Kakor prihaja poročilo iz Londona in Pariza, nočete navedeni državi nič slišati o kakem premirju, ampak se bosta še v bodoče na zapadni fronti borili toliko časa. da uničijo "hitlerizem." Za takojšnje posredovanje premirja se zelo zanima tudi Italija, ki je mnenja, da naj bi bile posredovalke istega: Združen« države, Italija, Rusija, Francija. Belgija. Nemčija in Turška. JVashington, D. C., 9. oktobra.—Državni tajnik Hull poroča, da vlada Združenih držav na noben način ne bo priznala razdelitev Poljske med Nemčijo in Rusijo, pač še vedno priznava prljsko vlado s sedežem v Parizu. POLJ S K/ GENERAL PREZ/ RAN Bukarest, Romunija. — Ker je znani poljski feldmaršal Ed. Smigly-Rydz ostavil svojo armado in zbežal preko meje semkaj v družbi drugih višjih častnikov, ga je romunska \jednoti. oblast dala internirati v tu-! — SENATSKE VOL/TVE V JUGOSLA VIJI Dane° je v senatski zbornici senator Johnson iz Colornde velike naloge, kakoršnih mor- predlagal, da naj se za tri dni ukine izredno zasedanje k.m-da—saj naš—še ni nikdar do presa in med tem časom naj predsednik Roosevelt ponudi sedaj imel. S toliko krvjo je Nemčiji svoje sodelovanje v svrho dosegi premirja Johnson kuplj ena naša nafodna svobo-ije pa pri tem naletel na odpor, kajti večina senatorjev je da in naša država Jugoslavija, mnenja, da se to ne more izvršiti, ker naša vlada ni bila za to izven katere za nas ni rešitve, nič uradno od Nemčije naprošena. V velikih časih je pa zato pred vsem potrebna skrajna sloga in edinost, je potrebna velika narodna zavest, velika hrabrost, pa tudi mogočna skupna volja, ki nas bo naredila zmožnim izrednih žrtev in izredne delavnosti za naš narodni obstoj. Kakor še nikdar v naši zgodovini smo pa ravno sedaj Slovenci razkosani, da mora boleti srce vsakega Slovenca. Nad osemsto tisoč imamo bratov za mejami naše države. Nad 400,000 nas je razkropljenih širom sveta kot izseljenci. Samo polovica, 1,300,-000 nas je v Jugoslaviji. To dejstvo mora pretresti do kosti vsakega Slovenca. Bolj ko kedaj preje je zato potrebna naša krepka narodna skupnost, pa naj nas tudi ločijo gore in vode. Telesa so lahko ločena, srca in duh so pa lahko združena. Ameriški Slovenci ste državljani najmogočnejše države sveta, pa tudi države največje svobode in demokracije. Kot taki imate pa ravno vi v teh velikih časih največje dol-(Dalje na 4. strani) PREVARAN/ SLOVAK/ Bratislava, Slovaška. — Pri naši vladi bo v kratkem nastala velika izprememba in vajeti iste bodo dobili taki višji uradniki v svoje roke, ki se strinjajo s popolno germani-zacijo Slovaške; s tem kaže, da smo bili Slovaki od strani Nemčije prevarani. Morda bo postal minister notranjih zadev Bela Tuka, pristaš Nemčije. Sedanji ministrski predsednik Jos. Tiso postaja zadnji čas meS ljudstvom vedno bolj nepriljubljen in nepopularen. -o- Bel grad. 2. oktobra. — (Ju-goslav Courier).—Z ozirom na senatske volitve, ki se imajo vršiti 12. novembra, kakor je bilo že naznanjeno, se jutri sestane v Belprradu odbor, ki ukrene vse potrebno glede volitev. Volilno pravico v tem primeru i m a j o narodni poslanci in predsedniki občin. Ker pa je zdaj narodna skupščina zaprta, ne bodo volili narodni poslanci. Na vsakih 300.000 prebivalcev pride po en senator. Kandidat za senatorja mora biti najmanj 40 let star, mora znati enega od narodnih jezikov, in mora imeti častne pravice. Vsi člani vaše družine bi morali biti zavarovani pri naši kajšnjem Craiova hotelu. Mar-jvarši ga zelo prezirajo in no- šal Rydz se lahko sicer prosto giblje v hotelu, toda je zastra- Čejo niti v dotični obednici ž njim skupaj jesti, ker je svojo žen pred begom. Njegovi to- domovino pustil na cedilu. r* CttASILO K. S. K. JEDNOTE. OCTOBER 11TH, im DRUŠTVENA NAZNANILA Društvo sv. Joiefa, it. 2, Joliet, lil. Poziv na korporativno udeležbo Prejeli smo vabilo na slavnost 35-letnice društva Marije Pomagaj, št. 79 KSKJ v Wauke-ganu, vršeča se dne 22. oktobra. Naše društvo je sklenilo, da se udeleži korporativno te slavnosti. Obenem je bilo tudi naročeno, da naj se potom Glasila pozove in povabi vse one naše člane in članice, katere veseli zopet videti našo sosedno naselbino Waukegan in se udeležiti navedene 35-letni-ce onega društva. Vsi ti naj se naznanijo našemu društvemu tajniku na 1008 N. Center St. ali ga naj pokličejo po telefonu: 8-2869 in sicer do 15. oktobra, da bomo znali zaradi vožnje. Dalje so prošeni vsi oni, kateri imajo avtomobile in oni, kateri se bodo vozili ž njimi, da tudi naznanijo podpisanemu tajniku, da se bo znalo, koliko bo nas šlo na omenjeno slavnost. S sobratskim pozdravom, Louis Martincieh, tajnik. Društvo sv. Roka, št. 15, Pittsburgh, Pa. Stem prijazno vabim vse člane našega društva, da se udeležijo prihodnje seje dne 15. oktobra, v Na zadnji (septemberski) seji je bilo sklenjeno, da bomo imeli 45-letnico obstanka našega društva z banketom v Slovenskem domu dne 4. novembra t. 1. zvečer ob 8. Zaradi tega prosim, da se večina članov udeleži te seje, da bomo izvolili pripravljalni odbor, ki bo delal pri banketu. Določeno je bilo, da vsak član plača en tiket ali vstopnico, če se banketa udeleži ali pa ne. Na našo slavnost že danes prijazno vabimo vse v naši bližini živeče glavne uradnike in uradnice Jednote, tako tudi uradnike in članstvo društev iz Pittsburgha in okolice. V upanju, da se vidimo dne 4. novembra v Slovenskem Domu, vam že danes kličemo: Na veselo svidenje in pa prisrčno dobro došli! S sobratskim pozdravom, Mathias Malic h, tajnik. ce na prihodnjo sejo, v nedeljo, dne 15. oktobra ob devetih zjutraj. Ta seja bo vaina za-radi tega, ker bodo rasni pripravljalni odbori poročali o zadevi proslave 35-letnice našega društva, ki se vrši dne 22. oktobra t. 1. Na tej seji tudi lahko prinesete nazaj glasovnice glede premembe člena 26 Jednotinih pravil. S sobratskim pozdravom, John Hladnik, tajnik. Društvo Marije Čistega Spočetja, št. 80, So. Chicago, lil. Prememba časa naših sej S tem naznanjam cenjenim članicam našega društva, da v bodoče ne bomo več imele naših. sej na tretjo sredo v mesecu kakor v poletnem času, ampak za prihodnjih sedem mesecev zopet po starem, vsako tretjo nedeljo v mesecu. Torej se vrši prihodnja seja dne 15. oktobra ob dveh popoldne. Upam, da se boste iste udeležile v velikem številu, ker bo več važnih točk na dnevnem redu. Na tej seji se moramo tudi domeniti glede priprave 35-letnice našega društva, katero bomo obhajale dne 5. novembra t. 1. Zaeno s tem prijazno obveščam vsa naša lokalna društva d naši prireditvi. S sosestrskim pozdravom, Louise Likovich, tajnica. sv. mašo, darovano za vse šive in pokojne člane K. S. K. Jednote. Vai »te proieni, ako ne boste isto nedeljo delali, da »e sv. maže sa gotovo udeležite. Zvečer bo pa banket v dvorani društva Domovina s primernim programom. Tiketi za ta banket so že v prodaji in vsakega člana ter članice je dolžnost, da si pfe-skrbi istega; s tem boste izvršili svojo dolžnost in boste zaeno pokazali, da ste ponosni, da spadate h K. S. K. Jednoti, ki je prva in najstarejša slovenska podporna organizacija, da praznuje svoj 45-letni jubilej. * Upam, dragi mi sobratje, da to zadostuje. Upam tudi, da ne bo niti enega izmed vas, ka-katerega bi se moralo dati na listo brezbrižnežev. Vas vse skupaj bratsko pozdravljam, Joseph Leksan, tajnik. Društvo Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, lil. Cenjeno članstvo našega društva s tem prijazno vabim na prihodnjo sejo v nedeljo dne 15. oktobra ob dveh popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana. Na zadnji seji je bilo sklenjeno^ da se vdeležimo 35-letnice društva Marije Pomagaj, št. 79 v Waukeganu, v nedeljo dne 22 oktobra, torej pridite na prihodnjo sejo, da se dogovorimo glede vožnje v Wauke-gan. Važno je, da pridete na to sejo, ker moramo dokončati zadevo zaradi naše 35-letnice, katero bomo praznovali v januarju. Kampanja gre proti koncu. Ali ste že pridobili kokšno članico za mladinski ali odrastli oddelek? Ako ne, imate samo še dva meseca in pol časa, da to storite. Zopet moram opominjati za asesment. Vi veste, da moram poslati denar na glavni urad vsak mesec. Kje ga bom pa vzela, če vi ne plačate? Ako res ne morete priti na sejo, da bi plačali, sem doma vsak dopoldan do 12. ure, pa pridite na dom plačati; popoldne me pa ni doma. Torej ne pozabite sejo v nedeljo 15. oktobra. Pauline Kobal, tajnica. Društvo Marije Pomagaj, št. 79, Waukegan, lil. Vabilo na sejo Odbor našega društva prijazno vabi vse člane in člani- Društvo Marije Sedem Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa. Članstvo našega društva je orijazno vabljeno na prihodnjo sejo dne 15. oktobra ob 2:30 popoldne v navadnih prostorih. Prosim vas, da se te seje številno udeležite, da boste slišali čitanje finančnega poročila za zadnje tri mesece. Zadnjo nedeljo tega meseca, dne 29. oktobra zvečer ob 8. bo naše društvo priredilo Card party v korist svoje blagajne. Članice so prijazno prošene, ia naj skušajo prodati mnogo vstopnic, tako tudi kak dobitek v ta namen darovati. Vse hvale je vredno, da so nekatere naše sosestre že na zadnji seji obljubile kako stvar darovati za to našo prireditev, i Katera se hoče pridružiti takim vrlim članicam, naj kar svoj dar prinese na prihodnjo i sejo ali ga pravočasno izroči j kaki odbornici društva; odbor | bi rad znal, koliko ima še preskrbeti. Tako boste s tem tudi meni pomagali, da me ne bo tako skrbelo, če bo vsega za dosti ali ne. Če hočemo doseči uspeh na tej Card party, moramo vse ali složno sodelovati, tako tudi, da se vse udeležimo. Zaeno prosim še vse one, ki ste zoastale s svojim asesmen-tom, da poravnate dolg kakor hitro mogoče. S sosestrskim pozdravom in na svidenje dne 15. oktobra na seji. Anna Solomon, predsednica Društvo sv. Jožefax št. 110, Barberton, O.. Vabilo na sejo Uradno se naznanja vsem našim članom, da se vrši prihodnja seja dne 15. oktobra, to bo na nedeljo. Vsi ste na-prošeni, da izvolite to objavo vpoštevati in se navedene seje polnoštevilno udeležiti. Pom-[ nite, da vsaka seja je več ali manj važna, toda seja dne -15. oktobra bo pa j ako pomembna, ker je tik pred prireditvijo ali pred proslavo 45-letnice naše Jednote, katero obhajajo skupaj vsa tri naša lokalna Jednotina društva. Se enkrat vas torej prosim, da se te važne seje udeležite. Skupni odbor teh treh društev je sklenil, da se bo proslava začela s slovesno peto Društvo sv. Srca Marije, št. 111, Barberton, O. Članice našega društva opozarjam na veliko in pomembno prireditev, obhajanja 45-letnice K. S. K. Jednote, dne 21. oktobra, na soboto. Začne se dopoldne s peto sv. mašo, ki bo darovana v naši slovenski cerkvi za vse žive in umrle Jednotine člane. To slavnost priredijo vsa tri lokalna društva te naselbine, torej tudi društvo sv. Jožefa, št. 110 in društvo Srca Jezusovega, št. 243. Zato vas prosim, cenjene mi članice našega društva, da se boste udeležile sv. maše zjutraj ob osmih. Čeprav je ta dan sobota in bo dosti hišnega dela doma, vseeno pustite delo za enkrat za nekoliko časa da se bomo skupaj udeležili sv opravila in skupne molitve za vse Jednotine članstvo. Posebno se bomo spominjali naših pokojnih Jediurtarjev, ki so •japočeli to p 1 %jxla.uil o delo pred 45 leti \Tkorist nam in našim potomcem. Zvečer ob 7. uri se bo slavnost nadaljevala v dvorani društva Domovina na 14. cesti s slavnostnim banketom in primernim programom. Vstopnice za ta večer dobite tudi pri meni na domu do 17. oktobra, potem se pa ne bodo prodajale več, ker moramo vedeti saj pet dni pred banketom za koliko oseb se lahko potem pripravi. Izvolite to vpoštevati, prosim. O tej slavnosti bo v Glasilu še poročano. • S sosestrskim pozdravom, Frances Smrdel, tajnica. Društvo sv. Barbare, broj 128, Etr\a, Pa. Članice našega društva se pozivaju na dojduču sjednicu, ko j a če se obdržati na 15. oktobra, jer čemo imati splošno glasovanje za promjeno člena 26 Jednotinih pravil. Dalje opomenjam sve, koje dugujete 3 i Više mjeseci, da podmirite svoj dug do 25. oktobra. Daklem dojdite sve, da bu-demo mogle kaj zaključiti za dobrobit društva i Jednote. Sa pozdravom, Catherine Cvitesic, tajnica. Društvo Marije sv Rožnega Venca, št. 131, Aurora, Minh. Vabilo na sejo S tem vabim vse članstvo našega društva, da se udeležite prihodnje redne društvene seje, ki se vrši dne 15. oktobra in se prične takoj po drugi sv. maši. Na tej seji bo na dnevnem redu več važnih stvari, med katere tudi spada splošno glasovanje glede premembe člena 26 Jednotinih pravil. O tem ste že vsi lahko čitali v našem Glasilu, za kaj se gre. Še več pojasnila boste lahko slišali na seji in potem pa glasujte po svojem mnenju. Sobratski pozdrav, Anton Ceglar, tajnik. ZAHVALA Uradniki društva sv. Cirila in Metoda št. 144, ter uradnice društva Kraljica Majnika, št. 157, si štejejo v dolžnost, da se zahvalijo članstvu obeh društev za res povoljno udeležbo pri slavnosti 45 letnice K. S. K. Jednote. Sv. maše se je udeležilo veliko število članstva odraslega in mladinskega oddelka obeh društev. Lepo število članstva je tudi prejelo sv. obhajilo pri tej sv. maši. Člani in članice mladinskega oddelka so prejeli vsak malo spominsko darilo, katerega so bili zelo veseli. Srčno zahvalo smo dolžni našemu častitemu župniku Father R. Potočniku za priporočilo naše K. S. K. J. ter za navdušeno pridigo. Iskrena hvala častitim šolskim sestram za priporočilo otrokom v šoli. r Najlepša hvala cerkvenemu pevskemu zboru za krasno petje pri sv. maši. Prisrčna hvala tudi Mr. John Gergischu za sodelovanje in vso pomoč. še enkrat torej hvala vsem, ki ste kaj pripomogli, da se je naše K. S. K. Jednote dan tako uspešno izvršil. Bog vas živi vse skupaj. Za odbor obeh društev: Johanna Mohar, V. podpredsednica KSKJ. Društvo Marije Pomoč Kristjanov, št. 165, West A Iiis, Wis. Naznanjam vam, da smo sklenile na zadnji mesečni seji, da se udeležimo slavnosti 35-letnice društva Marije Pomagaj, št. 79 v Waukeganu, 111., dne 22. oktobra. Bus bo čakal ob 8. uri pri cerkvi na West Allis. Ker je bila seja lepo obiskana so članice sklenile, da bomo imele "party" dne 5. novembra ob 8. uri zvečer v cerkveni dvorani; vstopnina 25 centov. 2e danes prijazno vabim bližnja društva in tudi vse druge; jaz bi v resnici rada videla, da bi se vse članice enkrat udeležile, saj to je za korist naše blagajne, ker je vedno nekaj stroškov pri društvu. Hvala Mrs. Bashel za darilo, ki ,je bilo za mačka v žak-Iju, in sestra Mrs. Aj Zevnik ga je pa dobila. Katera bo pa za prihodnjo sejo kaj prinesla? S sosestrskim pozdravom, Mary Petrich, tajnic^. -o- Zlata poroka v Pueblo, Colorado (Napisala zlatoporočenka) Pueblo, Colo. — Kakor jaz, tako menda tudi drugi radi či-tajo različne dopise v našem Glasilu, posebno pa še življenjepis naših starih naseljencev ali pijonirjev, med katere spadam tudi podpisana in moj moi, saj živiva že pol stoletja v tej novi domovini. Napisala bom torej vso zgodovino iz mojega življenja, če mi bo brat urednik dovolil zadosti prostora v listu. Rojena sem bila leta 1871 v lepi Beli Krajini, v vasi Dra-šiče, št. 39, fara Metlika, žal, te hiše ni več. Moje dekliško ime je bilo Prus. Prav gotovo ie tukaj v Ameriki še kdo drugi iz naše vasi in morda se me bo še spominjal? Pa ne verjamem. Naš oče so umrli, ko smo bili še vsi otroci majhni. Bilo nas je pet otrok. En brat je bolehal celo življenje, eden je bil pa zdrav. Imeli smo sicer nekaj grunta, ali delati ni imel kdo, ker smo bili še premladi. Naša mama so vedno jokali in delali za žive in mrtve, prav težko so opravljali grunt in'skrbeli te svojo družino. Mi smo bili navadno bolj lačni kakor pa siti. Tako ao nam potekala leta naše mlaaosti in vendar smo z božjo pomočjo vse prestali. Ko sem dosegla 14. leto, sem morala opravljati že vsa dela pri gruntu. Saj je vam znano, kakšno je bilo nekdaj življenje na kmetih; vstajali smo poleti že ob 3 zjutraj, da smo šli sebi delat do 7. zvečer, potem pa še drugim do 9. ure in to za borih 25 krajcerjev. Vsak vinar nam je bil dobrodošel. Zvečer so delali v taberhu bolj za premožne kmete. Ker me je ljubi Bog obdaroval s pridnimi rokami, sem tudi vedno rada delala, česar je bila oso-bito vesela moja mama, pa tuli drugi moji delodajalci; bila zem namreč najstarejša v družini, zato sem morala tudi največ trpeti. Vseeno sem bila bila vedno zdrava in vesela. Bilo je leta 1886, ko se je odpravljal moj brat v Ameriko. Vsi smo jokali za njim. Čez šest tednov nam je že pisal iz Steeltona, Pa., da je dobil ondi delo, menda 12 ur na dan za en dolar! Mama so bili te novice zelo veseli, posebno kadar nam je kaj poslal za veliko potrebo. Tako je trajalo par let in mi smo bili zadovoljni. Kar nekega dne dobimo pismo od brata iz daljne Kolo-rade z naznanilom, da se je tja preselil, kjer so začeli ravno majne odpirati. Mi nismo bili tega pisma nič kaj veseli, češ, kaj je šel tako daleč?! Meni še na misel ni prišlo, da bom tudi jaz enkrat lahko gledala lepe coloradske gore, in vendar se je tako zgodilo. Ko sem postala 18 let stara, dobimo nekega dne pismo od brata, kjer je prosil mater, če bi tudi mene pustili iti v Ameriko. Jaz sem se sprva branila, toda koncem konca so mati vseeno v to privolili in mi dajali v ta namen lepe nasvete i& moje bodoče življenje v tujini; tako sem se tudi jaz odločila za tako dolgo potovanje preko morja. Brat je v pismu iz Crested Butte, Colo., omenil, da so ondi večinoma sami moški, kateri so si morali sami kuhati in prati. Pa so se ti premo-garji menili, da bi bilo umestno, če bi se eden izmed njih poročil, da bi njegova žena vse to oskrbovala. »Ta predlog je podpiral najmlajši med njimi, moj sedanji mož z opombo, da je pri volji ženiti se in meni karto poslati. Zanimivo je pri tem, da ga jaz nisem nikdar prej videla v domovini, on pa mene ne. Toda božja volja se je morala tako zgoditi, da sva se v resnici poročila. Moj mož Martin je doma iz vasi Boldrež, št. 13, fara Ra-dovica, okolica Metlika. Je tudi sin remnih staršev, kakor jaz. Tudi on je izgubil očeta v zgodnji mladosti; moral je iti služit za pastirja, ko je bil komaj sedem let star. V šolo je hodil v Metliko in dovršil tri razrede. Pravi, da se je rad učil, zato ga je imel učitelj rad. Kasneje je dobil delo v neki trgovini v Metliki, kjer je ostal več let. Kakor mnogo mladih fantov, tako je šel tudi on za boljšim kruhom in zaslužkom v tujino. Imel je tudi brata v Crested Butte, h kateremu se je napotil in dobil delo v jami. Meseca septembra, 1889, torej ravno pred 50 leti mi je poslal karto za Ameriko, pa sem zapustila svojo lepo rojstno grudo in sicer povsem sama iz naše vasi. Toda v Metliki sem dobila še več drugih potnikov (Amerikancev), odkoder smo odrinili na vozu s konjsko vprego proti Novem mestu, ker tedaj še ni bilo dolenjske železnice. Tam smo prenočili in drugo jutro nada- ljevali pot proti Ljubljani. j «bila naselbina Crested Ü -11J nnnn« Butte še majhna, ker je bila Ker smo dospeli na cilj ponoči, je bilo treba zopet ondi prenočiti. Drugo jutro smo šli k našemu agentu (ime sem že pozabila). Kako sem bila prestrašena, ko mi je agent omenil, da ne bomo potovali skupaj v Ameriko, kajti moja karta še glasi za Bremen in ne na Hamburg. Tedaj mi je bilo v resnici zelo hudo pri srcu. Moji sopotniki so odrinili iz Ljubljane opoldne, jaz sem pa morala čakati do večera. Žalostna sem gledala okoli sebe, nikjer ni bilo nikogar, da bi se mu smilila. Agent me je isti večer spremil na vlak, ta vlak sem tedaj prvič v življenju videla. Bilo nas je poln voz izseljencev. Tako mi je izginila izpred oči Ljubljana in ž njo vred tudi naša lepa slovenska zemlja ter slovenska govorica. Meni je bilo zelo hudo, ker nisem znala nič nemškega jezika. Tujci so mi samo s prstom kazali kam naj grem, pa sem šla; tudi na uro še nisem poznala. Potovanje je bilo zelo težavno. ponekod smo se vozili kar v živinskih vagonih, po cele dneve smo morali stati brez jedi in brez vode. Spali nismo nikjer, na postajah, kjer se je vlak premenil, smo kar v čakalnici sedeli in dremali poleg naših punkljev. Tako nam je vzelo štiri dni, ko smo dospeli v Bremen. Tudi tam smo morali čakati en dan, predno smo šli na parnik. Potnikov je bilo dosti vsake narodnosti, le Slovencev ne. Bila sem torej tujka med tujci. Tedaj mi je prišla na misel naša znana pesem : Skoz mesta hodim in vasi, povsod drugače se govori.— Jaz, tujec nikogar ne poznam, tu sred ljudi povsod sem sam. Na velikem parniku so nas spravili v tretji razred, katerega sem se kar ustrašila. Kdor je pred 50 leti potoval v Ameriko, ta še dobro ve, kako je bilo tedaj preskrbljeno za udobnost? potnikov. Naš razred je bil samo en prostor brez kabin. Spali smo kakor v koritih na vrečah, polnih slame, to je bilo tudi za mizo. Zelo sem se zgražala nad umazanimi in neobritimi kuharji, katere sem samo enkrat videla. Tudi hudobni so bili in sitni, zato, sem se jih zelo bala. Hrana je bila zanič, katere nismo mogli uživati. Vode so nam dajali toliko, da smo isto morali imeti za tri dni. Tudi morska bolezen nas je mučila. Po 12 dnevih vožnje smo dospeli v New York, vsi umazani in sestradani. Razšli smo se na vse strani. Tukaj so me po šest-urnem čakanju spravili na ameriški vlak, ki je bil pa i t mnogo lepši od evropskega. Pri sebi sem imela tedaj še 54 centov ameriškega denarja, a to je bilo vse! Pomislite, toliko denarja pa še štiri dni vožnje do Kolorade?! Imela sem samo malo kruha, in nič drugega; tudi spati nisem mogla na vlaku, pač sem malo zadremala na postaji, kjer je bilo treba vlak premeniti in čakati. V Crested Butte sem dospela 23. septembra, 1889, kjer me je pričakoval moj bodoči mož in moj brat. Zelo so se mi smejali, ko sem jih vprašala, ali je to Amerika? Nato so me začeli tolažiti, da se bom že iste sčasoma privadila, kar je bilo res. Moj fant me je precej vprašal, če se bom poročila ž njim. Kaj sem hotela drugega odgovoriti, kakor—da. In tako sem se poročila tri tedne po mojem prihodu v Ameriko dne 13. oktobra, 1889. Tedaj se je začelo moje resno življenje. Jaz, še mlada in neizkušena bi morala kuhati za 12 boarderjev, pa nisem sprva znala, toda šele s prizadevanjem sem se čez čas tudi kuhanja naučila. Te- samo šele ena jama odprta; ljudje so kopali globoko pod zemljo premog in si sjužili svoj kruh. Bila je pa ondi tedaj neznanska zima, kakor v Sibiriji in ostra burja je pihala, da je kar drevje cvililo, snega ponekod pa kar do deset čevljev visoko zametenega. Cerkve tedaj ni bilo ondi nobene, neki duhovnik nas je kar v mestni hiši poročil, ker je prejšnja cerkev ravno pred dvema tednoma do tal pogorela. V mestni hiši je bila na vsak drugi teden sv. maša. Življenje je bilo sprva težavno. Narodilo se je nama po vrsti kar devet otrok.' Prestali smo več hudega in skrbi kakor dobrega, posebno ko so se oglašale bolezni pri otrocih in več operacij; toda vse smo prestali z božjo pomočjo. Čast in hvala Bogu za njegovo pomoč ! V Crested Butte smo živeli 23 let, potem smo se pa preselili v Pueblo, kjer smo tudi že 27 let. Spadamo k naši čislani K. S. K. Jednoti in sicer k društvu št. 7 in št. 104. Prihodnjo nedeljo, dne 15'. oktobra bomo obhajali zlato poroko našega zakonskega življenja. Pri tej priliki vas prijazno vabimo, da pridete k poročni ali zlati maši in sicer člani društva sv. Jožefa in društva Marije Pomagaj, tako tudi članice društva Krščanskih mater in Katoliških Borštnaric, katerih sem člani-ca. \ K sklepu želim vsem poro-čencem, da bi tudi vi vsi dočakali zlate poroke, in da bi se v krcgu vaših otrok tako veselili tega jubileja, fcakor se veselimo mi. Pozdrav! Mary in Martin Kraševec, 1100 Orman Ave. Smrtna kosa Pueblo, Colo. — Smrtna kosa kosi in nič ne izbira. Zelo neusmiljeno kosi letos med članstvom društva sv. Jožefa št. 7 KSKJ. Sedmim članom in članicam je že letos pretrgala smrt nit življenja, in sicer: Prvi je podlegel kruti smrti so-brat Joseph Pugel (Grabnar), in sicer 14. marca 1939, star 58 let, zavarovan je bil za $1,-000.00. Drugi se je ločil iz tega sveta Jernej Vidmar, umrl 2. maja, star 71 let, zavarovan za $1,000.00. Tretja, ki smo jo spremili na pokopališče je bila še dokaj mlada Anna Miš-maš, ki je podlegla kruti bolezni — raku dne 23. junija 1939, stara komaj 45 let. Zavarovana je bila za $1,000.00. Dne 15. julija je po dolgi bolezni zapustil ta svet Anton Pleše, star 71 let. Zavarovan je bil za $1,000.00. Zatem je nagloma umrl sobrat John H. Roitz, soustanovnik društva sv. Jožefa št. 7 in sicer dne 31. julija. Dočakal je lepo starost 76 let. Zavarovan je bil za $1,000.00. Skoro po 11 letni bolezni je dne 12. septembra mirno v Gospodu zaspal Frank Slak, star 60 let. Revež je prebil zadnjih deset in pol let v bolnišnici, in sedaj je pa prišla rešitev. Zavarovan je bil za $1,000.00. Dne 18. septembra je pa smrt pretrgala nit življenja še dokaj mladi slovenski ženi, vdovi, Veroniki Jesih. Re-vica se je podvrgla operaciji, ki se pa žalibog ni posrečila in se je po enomesečni bolezni ločila od svoje žalostne družine in številnih prijateljev in prijateljic rano v nedeljo zjutraj, dne 18. septembra. Bila je članica raznih podpornih in kulturnih društev kakor tudi toČasna predsednica društva Krščanskih mater. Doma je bila iz Dobrepoljske tfare iz vasi Kompolje, njeno domače dekliško ime je bilo Lukčeva Veronika. V Ameriko je prišla pred 18 leti, stara je bila (Uftlle ti« S M rnni > """I"-II I GLASILO K. 9. K. JBDNOTE, OCTOBER H ffr. im> VREDNOST IN PORABA MEDU Prof. J. Verbič Po ljudski sodbi je tudi je-tika (tuberkuloza) ozdravljiva. ako med redno uživamo. Jetični pijejo tudi čaj iz listov ostrolistega trpotca ali vijolic, ki ga dobro slade z medom. (7.) Dr. Zaiss meni, da bi se dalo to ljudsko prepričanje o zdravilnosti medu za jetiko s tem utemeljiti, da med krepi srce, izboljšuje kri, jači splošno telo in tako pospešuje zdravljenje jetike.(9) Ljudstvo naj pa še pomni, da so poleg primerne hrane tudi čist zrak, svetloba, solnce, počitek in pametno življenje najuspešnejša obrambna sredstva proti tej bolezni. Že v prvem odstavku smo govorili, da je med najboljša hrana za mišice. Nepretrgoma delujoča mišica je naše srce. Ameriški, angleški in drugi zdravniki, kakor vseučiliški profesorji in dr. medicine M. Latinski v Beogradu (9.) priporočajo rabo medu za vse slabosti srca. Dr. Zaiss je z medom ozdravil 70-letno ženo, ki so ji vsled slabosti srca že začele otekati noge. Ameriški zdravnik priporoča vsem na srcu bolehajočim, naj popijejo redno pred začetkom nočnega počitka in kadar se med spanjem p r e b u d e, kozarček medene vode. (9.) Mnogi zdravniki cenijo med kot zdravilo za živčne bolezni. Ljudje s slabimi živci naj uživajo mnogo medu. Kdor zara di slabih živcev ne more zaspati in dobro spati, naj pije zvečer in ponoči medeno vodo. To preprosto sredstvo ima veliko prednost mimo vseh želodec kvarečih praškov in soli, ki jih rabimo v to svrho. (4, 9, 10.) Neugodno more vpli vati na prebavila ribje olje, ki ga silijo rahitičnim otrokom Tem manjka fosforja in apna, ki ga je v medu v lahko užitni obliki dovolj. (9.) Važna lastnost meda je, da ovira in zabranjuje razvoj škodljivih, razno vnetje pro-vzročujočih trosov. Dr. Hun-keler pri p i s u j e to svojstvo dejstvu, da je med zelo koncentrirana sladkorna raztopni-na in ima poleg tega še posebne, nepoznane sestavine, ki ovirajo razvoj okužil. (3.) Zato rabijo med za zdravljenje ran, opeklin, tvorov in šena. Rane od poškodb in opekline se hitro celijo, ako jih takoj namažemo z medom in obveže-mo. (9). Za ozebline rabimo med, pomešan s svežim surovim maslom. (7.) Otekline oblagajo z dobrim uspehom z mešanico medu in ječmenove moke. Dr. Zeiss zapisuje med tudi za ustne, želodčne in črevesne rane. (9.) Razkuževalnemu svojstvu medu pripisuje njegov ugodni vpliv na trdovrat-nod risko, ki spremlja grižo in vročinsko bolezen. (10.) Splošno je pa tudi znano, da sami uporabljajo kot milo odvajalno sredstvo. V to svrho priporočajo med, namazan na jabolčne rezine ali v kuhani češpljevi vodi. (8.). Med se rabi tudi še proti drugim boleznim. Jasno je, da ima mnogostransko zdravilno moč. Treba pa je, da ob koncu tega poglavja omenimo, da velja za med v bolezni isto, kar za vsa druga zdravila: Kjerkoli nam razmere dopuščajo, uživaj mo ga le po predpisih izkušenega zdravnika, ki ne dožene samo zunanjih pojavov temveč tudi vzroke bolezni in nam zato more nasvetovati najzanesljivejše zdravilno sredstvo. Kaj pravijo o medu naši zdravniki Iz mnogih krajev so došla poročila, da naši zdravniki med zelo priporočajo. Ker pa od njih samih nismo imeli pismenih izjav, se je Čebelarsko društvo obrnilo do upravi-teljstva državne občne bolnice v Ljubljani s prošnjo, naj mu sporoči, čemu in s kakšnim uspehom uporabljajo na zavodu med. Upravnik g. dr. Ger-lovič je z največjo prijaznostjo ustregel prošnji in mu poslal dne 30. aprila, 1932 pod št. 869-1 naslednjo izjavo, ki sta jo podpisala šef oddelka za notranje bol*zni primarij g. dr. Ivan Jenko in g. dr Merčun. Za veliko uslugo se društvo vsem imenovanim go spodom kar najtopleje zahvaljuje. Poročilo se glasi: Med vsebuje lahko prebaven sladkor, ta k o z v a n i invertni sladkor, in zato ga priporočamo povsod tam, kjer potrebu je telo večje množine sladkor ja. Posebno za športnika, turista je med neprecenljivo hra nilo. Med je dobro prebaven, ima diastazo in ivertazo in pri poročati ga moramo tam, kjer hočemo človeka mastiti, to se pravi, prinašati mu kalorične velike množine. To velja zlasti pri jetičnih, rekonvalescen-tih po težkih boleznih, slabotnih otrocih itd. Z aromatičnimi snovmi pro-vzroča tek in uravnava prebavo. Zato cenimo med pri vseh prebavnih motnjah, posebno pri kroničnem zaprtju, ^oziroma vnetljivih procesih debelega črevesa. Pri infekcijskih boleznih, kjer se zaradi vročine poslabša tek, nam je med neprecenljivo sredstvo, včasih edina prehrana, ki jo bolnik more zauživati. So to infekcijske bolezni, oziroma ostanki in posledice po teh boleznih, ki nam dajejo povod za porabo medu: trebušni legar, griža, kronična vnetja debelega črevesa na podlagi obolenja z bacilom coli. (Nadaljevanj« s 1 attaau 41 let. Zavarovana je bila za $500.00. Naj vsi počivajo v miru in večna luč naj jim sveti. Sorodnikom naše iskreno sožalj4. Za društvo sv. Jožefa št. 7 KSKJ.: Poročevalec. VABILO NA GLEDALIŠKO IGRO Joliet, 111. — člani in članice dramatičnega kluba cerkve sv. Jožefa se pridno pripravljajo na svojo prvo prireditev v tej sezoni. V nedeljo dne 15. oktobra popoldne in zvečer bodo vprizorili zanimivo igro s petjem namreč: "Miss Blue Eyes." Igra bo ponovljena v torek zvečer dne 17. oktobra v farni dvorani. Igra je povzeta iz sodobnega ameriškega življenja, in bo zanimala vse, posebno pa mladino. Prizori so šaljivi in petje je krasno. Igra bo nudila en večer lepega razvedrila. Nekateri izmed igralcev, ki bodo nastopili v tej igri so že dobro znani ker so bili že večkrat na odru, drugi so pa novinci, željni pokazati, da tudi oni nekaj vedo in zmorejo. Rojaki! Pridite na to igro, da pokažete, da se zanimate za novi rod, in da nudite naši mladini vzpodbudo v dobrem delu. Poročevalec. Zdej je pa dost za dones, pa spet drug tejden še kaj, in pa na svidenje dne 21. oktobra v šolski dvorani. Poročevalec. Znano je, da mehča med zaradi olj kašelj in ga zato uporab-jamo pri vseh obolenjih prsnega koša, zlasti pljuč. Izmeček pri pljučnih katarjih, kot pri navadnih vnetjih bronhijev, postaji ažji; bolnik se laže izkašljuje, :e uživa med. Med dajemo zlasti kot sladilo v prsni čaj. Pri pljučnici pa med čisti telo vseh itrupenih snovi, ki se porajajo pri tej bolezni. Strupi, ki krožijo po telesu, se razstrupljajo v jetrih in to le s pomočjo glikoge-na, to je sladkorja, ki je v jetrni ;tanici shranjen, že dolgo ne velja več načelo, da naj bolnika, ki ma vročino, hranimo z lahko hrano, ki kalorno ni izdatna, temveč prvo načelo je, da mu nudimo sicer lahko prebavno, ampak elo redilno hrano'. Posebno mo ramo takemu bolniku nuditi veliko ogljikovih hidratov (slad korja, močnatih jedil). Pri pomanjkanju teka nam pa bolnik izlepa ne bo mogel uživati veliko gori omenjenih stvari in zato nam je ravno med, ki izboljšuje tek, zaželeno sredstvo zla vsakega težko bolnega človeka ter tudi za bolnika v rekonvale-scenci. Ravno tako kot pri težkih nalezljivih boleznih rabimo med pri vseh obolenjih jeter, n. pr.: pri vnetju jeter, zlatenici, žolč-nih kamenih, vnetju žolčnega mehurja, odebelenju jeter vsled zastrupitve z alkoholom itd. Do danes še ni dovolj znano, da so jetra poleg organov, kakor so iftožgani, srce, ledice, mogoče najbolj važen organ v telesu. Jetra so nekak kemičen laboratorij, kjer se pretvarjajo in presna vi j ajo vse tvarine, ki prihajajo iz črevesnega trakta v telo. Ravno take se razstrupljajo v jetrih vse snovi, ki so strupene za telo in ki se ne morejo izločiti preko ledic, ne da bi jih poškodovale. (Konec prihodnjič.) IZ INDIANAPOLISA, IND. "I, kaj pa bo spet za ena "štrafnga" na Haugvillah?"-Tako 'so me nekateri člani in članice zadnji četrtek vpraševali, ker so bili klicani, k iz-vanredni seji društvenega odbora. I kaj bo, nekaj izvan-rednega bo prav za res in to smo na četrtkovi seji potrdili in tozadevne odseke za priprave izvolili. Zdaj sem menda pa že Tebe, cenjeni bralec teh vrstic gotovo pripravil v radovednost, pa nič zato, ker to je moj namen. Kot sem zadnji teden obljubil, da bom danes bolj podrobno poročal, moram seveda storiti, kajti obljuba dela dolg in posledice so: meni nič, tebi nič in treba je pa vseeno! No, jo bom pa kar malu po domače urejzov in Vam v moj-mu damačem dialektu dovej-dov. Vejste, v sabuto dne 21. oktobra tega lejta bujo pršli fantje in dakleta iz ta-velcga slovenskega mejsta Klevelan-da Ohajo in bujo pr nas na "stejdžu" v cerkveni dvarani pr'rdli ano spevoigro po imenu "Kovačev študent" v trejh dejanjih. In začelu se buo pa ob 8. uri zvačer. Vejste, taka igra, k bo ta, še nej bla nkol v našem mejstvu in buo nekaj ime-nitenga. Dost buo špasenga, pa dost buo pejtja in tud ga-varejna buo latci. Ampak še nekaj druzga buo na tej pr'-reditvi. Klical jo burno "Prireditev pri pogrnjenih mizah" tu pomejni, da bute laku jejli, pili in gledali in paslušali vseob-enem. Mize bodo zaznamvane po številkah in pa razne napise bodo imejle. Naša dekleta budo pa stregle Vam in Vam po Vaši volji prnesle mehke al trde pijače, za pod zob pa o-kusne čikne, damače frišne klobase, okusne govedne v zosu, slovenske potice in pa dost drugih dabrut. Ja in pa med dejanji, vejste ku gre zagrinjalu dol, da bomo oder premenil, se bodo pa igralci pomešali v dvorani med Vas gledalci in začeli kakšno pesem pejt, to je tako, da jo vsi znate in seveda boste mogli vsi pomagat pejt in če boste rejs, potem sem prepričan, da se bo dvorana tresla in Vi in mi vsi bomo imeli pa lep užitek in lep spomin naših mladih dni onkraj luže. Za-tu ne smejte pozabit na ta dan in rezervirajte si svoje mize pravočasnu in pa, ko budo pršli v Vašo hišo prodajalci tike-tov, da jih kupte vsi. PEVSKI DAN V WAUKE-GANU, ILL. Waukegan, 111. — Pevski zbori slovenskih naselbin iz Waukegana in okolice so letos posebno agilni in živahni; menda so tudi ti spoznali, da je v slogi moč? Zato se bodo zopet zbrali skupaj dne 29. oktobra v naši šolski dvorani, kjer se bo spet razlegala mila slovenska pesem. V ta namen tukajšnji pevski zbor "Lira" prijazno vabi vse rojake iz naših naselbin od blizu in daleč, da nas omenjeni dan posetite in pridete v našo znano waukegansko naselbino (Ameriško Vrhniko) na ta veliki koncert. Nastopili bodo poleg našega imenovanega zbora tudi pevci "Adrije" iz Chica-ga, pevski zbor cerkve sv. Jožefa v Jolietu, pevski zbor "Zarja" iz So. Chicaga in pevci "Slovana" iz Chicaga. Vsi ti navedeni zbori so bili povab ljeni in tudi računamo na njih udeležbo. Kakor se čuje, se za ta nastop tudi vsi dobro pripravljajo. Posebno pa vabimo na ta koncert prijatelje slovenske pesmi iz naših sosednih naselbin: Milwaukee, Kenosha, Racine in Sheboygan. Mnogo istih je doma iz zelene štajerske, ki so znani tudi dobri pevci in ljubitelji iste. Zatorej ne pozabite slovenskega dneva v Waukeganu zadnjo nedeljo tega meseca. Dobro došli! Lepa vam hvala že v naprej! Program te prireditve bo kasneje v Glasilu priobčen. Z rodoljubnim pevskim pozdravom : John Kovačič, pevovodja. kar bo nekaj izrednega in pa tudi takozvani "Floor Show" nam bodo predstavili. Sicer pa kaj bom več o tem pisaril? Vi vsi kupite vstopnice od prodajalcev, kateri vas bodo te dni. obiskali in potem pa pridite dne 21. oktobra v šolsko dvorano, kjer bomo Imeli veliko domače zabave. Pozdrav, Poročevalec. mihajlo pupin PROFESOR ZA ELEKTROMEHANIKO NA COLUMBIA UNIVERZI V NEW TORKU 00 PASTIRJA 00 IZUMITELJA PREVEL PAVEL BRE2NIK Naš tenorist Tomaž Cukale VABILO NA KRASNO SPEVOIGRO Indianapolis, Ind. — Zadnji teden sem nekoliko po domače omenil o naši prireditvi, katero bomo imeli dne 21. oktobra t. 1. kar pa žal ni bilo priob-čeno v Glasilu; zato bom danes skušal drugače in bolj "gramatično" napisati, to je le do gotove meje moje zmožnosti, ker sem le navaden delavec. Naša prireditev se bo vršila kot že omenjeno v soboto dne 21. oktobra t. 1., in sicer v veliki cerkveni dvorani, na vogalu Holmes in St. Clair Ave. Po naše jo bomo klicali "Zabava pri pegrnjenih mizah," to pa zaradi tega, ker bodo mize razpostavljene po dvorani tako, da bodo gledalci med prestavo lahko vedno pri mizah sedeli in obenem si privoščili malo za grlo in želodček. Iz Clevelandar, Ohio, bodo prišli k nam ta dan fantje in dekleta, ter nam predstavili na našem odru veselo spevo igro "Kovačev Študent," v treh dejanjih. Začetek igre bo točno ob 8. uri^zvečer. Ta igra je jako lepa, smešna in zabavna, zato je najbolje, da jo pridete vsi cenjeni rojaki in rojakinje pogledat, za kar vam jamčim, da vam ne bo žal. Spevoigro "Kovačev Študent" je spisal Mr. Ivan Kovačič in uglasbil jo je pa Rev. Vinko Vodopivec, eden najboljših slovenskih skladateljev. Osebe, ki bodo nastopile so sledeče: Kovač Vlecimeh, Mr. Albert Fatur; Meta, njegova žena, Miss Mary Maček; Janez, njun sin, Mr. F^rank Kuret; Žan, poštni sel, Mr. Anton Kuret; Že j ko, Janezov sošolec, Mr. Daniel Pustotnik; Krak, Kuret; Mucek, Janezov sošolec,, Mr. Joseph Marnik; Pia-nistinja, Miss Jean Maček. Med dejanji bodo imeli v dvorani skupno ljudsko petje, Chicago, 111. -— Naša čikaška naselbina ni bila nikoli mrtva ne na kulturnem polju, ne v društvenih zadevah. Vedno se je gibala. Zdaj več, zdaj manj. Vselej pa vsaj nekoliko. Popolnega mrtvila ne poznamo v Chicagu in okolici. V zadnjih časih pa kažejo veliko agilnosti tudi naša podporna društva. Ta prav pridno skrbe s svojimi prireditvami za pri merna razvedrila med nami Na kulturnem polju pa nam nudijo zlasti naši pevski zbori lepe užitke na svojih koncer tih in društvenih prireditvah, na katerih radi sodelujejo s svojim prepevanjem. Ob takih prilikah, posebno pa na prireditvah kake federacije sem že večkrat poslušal lepi in čisti glas tukajšnjega slovenskega tenorista Tomaža Cukaleta, ki je boljši in lepši od prireditve do prireditve, od koncerta do koncerta. Kako človek uživa, ko ga posluša, in kako ponosen je, ko ve, da je to glas mladega in nadebudnega fanta iz naših vrst! Kadarkoli ga poslušam, se predam z vsem srcem neskončni sreči, ki jo uživam na vso moč z željo ,da bi bilo tisto uživanje brez konca in kraja. Eden izmed njih me je vprašal: "Gospod doktor, ali veste, kaj je elektrika?" "Ne," sem odvrnil, in nato mi je stavil drugo vprašanje: "Pa kako morete potem trditi, da je nauk o elektriki točen in dovršen, če niti ne veste, kaj je elektrika?" A nato sem jaz njega vprašal: "Ali pa vi veste, kaj je snov? Gotovo, da ne veste, in tudi nihče drugi tega ne ve. In vendar si danes nihče ne bi upal trditi, da radi tega ne obstojajo točne znanosti o stvareh iz snovi. Ali morda oporekate zvezdoslovju, da je dovršena znanost?" Težko je, razložiti ljudem brez znanstvene priprave, da znanost najprej in predvsem proučuje delovanje stvari in ne njih končnega bistva. Pri tem prvem tečaju javnih predavanj sem spoznal, da je potrebno posvetiti mnogo več pozornosti popravljanju napačnih pojmov, ki so jih ime- lah natančno seznani s preprostimi poskusi, ki razlagajo osnovne pojme Newtonove božanske filozofije, kot je imenoval znanost Milton. Barnard, Joseph Henry, Andrew White in drugi vodniki znanstvenega življenja v Zedinjenih državah, ki so staii na čelu velikega pokreta za poglobitev znanstveni pouk v šolah, so i-meli težavno stališče vprav radi tega, ker ljudje na najvišjih mestih niso imeli dovolj razumnih nazorov o znanosti. Znamenit pravnik, član upravnega odbora neke velike prosvetne ustanove, me je zelo začudeno pogledal, ko sem mu pred več ko tridesetimi leti re-~ kel, da ni mogoče poučevati znanosti brez laboratorijev, ne samo v višjih, temveč tudi v nižjih šolah. Mislil je, da je za višje šole treba samo nekaj več šolskih tabel, krede, gob in predavatelja, ki bi se za svoja predavanja pripravljal - «r-- t--— — — • —ipi u t Ijai li moji slušatelji. Če sem raz-'s čitanjem knjig. Po njego- Tomaž Cukale je sedaj v najkrepkejši dobi mladega moža. Z delom svojih rok si po šteno služi vsakdanji kruh, a obenem pa se še šola za opernega tenorista, za kar je treba veliko pridnosti, vztrajnosti in tudi denarja. Kako mora biti to težavno ob pičli delavski mezdi, si lahko vsakdo predstavlja. Toda fant gre s svojim šo lanjem naprej kljub vsem zaprekam in težavam. In kako bomo Slovenci lahko ponosni tedaj, ko se bo njegov lepi glas razlegal na opernem odru nam vsem v čast in slavo! Zato pa tudi ni nič kakor prav, da mu pomagamo vsi sedaj, ko še potrebuje našo pomoč,! In kako mu moremo poma gati? Udeležimo se v kar največjem številu njegovega prvega koncerta, ki ga priredi dne 15. oktobra v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma v Waukeganu, 111., kjer je pred dobrimi 29 leti zagledal luč sveta, ter mu s tem pokažimo, da znamo biti hvaležni in da iz srca odobravamo njegovo hvalevredno prizadevanje! Z bratskim in rodoljubnim pozdravom, John Zvezich, • član društva št. 1 KSKJ. lagal, da noben električni stroj ne dela elektrike, temveč da jo je ustvaril Bog, in da je, kot je to dokazal Faraday, količina elektrike v veso-ljstvu stalna in da poleg vsa kega pozitivnega električnega naboja obstaja negativni, je večina mojih slušateljev mislila, da sem zabredel v metafiziko. "Kaj pa potem proizvaja elektriko?" je vprašal e-den mojih slušateljev. Odgovoril sem : "Proizvajajo električno gibanje, ki nam daje sredstvo, s katerim opravljamo koristna dela, kot na primer brzojavljanje, telefoniranje in električno razsvetljevanje." Potem sem dodal še tole: "Nauk o elektriki proučuje sile, ki ženejo elektriko proti odporu teles, skozi katera prehaja. S tem, da prehajajoča elektrika premaguje te odpore, vrši svoje delo, od katerega imamo korist." Primerjanje z dinamičnimi pojavi teles, sestoječih iz snovi, ni mnogo pomagalo, kajti moji slušatelji pač niso ničesar vedeli o osnovnih pojmih velikega dela Newtonovega, čeprav je Newton smatral te stvari za brezdvomno resnico. Vse, kar so vedeli o Newtonu, je bilo, da je "odkril težnost." Če sem jim pa rekel, da je Newton odkril zakon o delovanju težnosti in ne težnosti same, so mislili, da cepim dlako. Nisem bil posebno prepričan, da so ti dobri ljudje odnesli mnogo znanja od mojih predavanj, toda popolnoma sem si bil svest, da sem imel jaz od teh predavanj mnogo koristi. S tem, da sem skušal razširiti njih znanje, sem zelo razčistil svoje. Tedaj sem spoznal, da je imel Crocker prav, ko je dejal: "Niti pojma nimaš, kako hitro raste mlad človek, kadar skuša predavati nov predmet slabo pripravljenim začetnikom." To je bila prava korist prvega tečaja mojih javnih predavanj. Od vsakega kulturnega človeka pričakujemo, da ima pra vem mnenju bi se dala vseučilišča zgraditi na vrhu kupa krede, gob in knjig. To so cenejše stvari kot laboratoriji in to je tisto, kar ugaja mnogim članom univerzitetnih uprav. Saj je mnogo cenejši tudi učitelj, ki more predavati le iz knjig in ne iz svojega lastnega izkustva, ki si ga je pridobil z delom v laboratoriju. Toda Bog pomagaj tisti deželi, ki zaupa svojo usodo cenenim učiteljem, kateri delujejo s cenenim orodjem. Temu u-pravniku sem prečital odstavke iz Tyndallovega "Pregleda in zaključkov." s katerimi je končal svoja slavna predavanja v letih 1872. in 1873. Bil sem dovolj pogumen, da sem ponovno čital te odstavke ljudem na visokih mestih. Nekaterim so ugajali, drugim pa ne, toda vsi so priznavali, da imam o tej stvari svoje lastno mnenje in da ga pogumno zastopam. Ameriški institut elektrotehnikov je zvedel za moje nekako nove nazore o poučevanju elektrike glede na elektrotehniko in me povabil, naj poleti leta 1890. predavam o tem predmetu na njegovi letni skupščini v Bostonu. Predavanju sem dal naslov: "Praktična stran teorije o izmeničnem toku." Bil je to slavo-spev na nauk o elektriki in posebno slavospev o Faradayu, Maxwellu in Josephu Henrv-ju, s čisto znanstvenega stališča, in o tehnikih, ki so se ba-vili z razdelitvijo električne sile po izmeničnem toku. Opazil sem, da so moji poslušalci razdeljeni v dva ostro ločena tabora: eni so me prisrčno sprejeli ter me z navdušenjem poslušali, drugi pa so bili hladni kakor led. Slavni električni inženjer in izumitelj Eli-hu Thomson je bil v prijateljskem taboru. Po predavanju je prišel k meni ter mi iskreno čestital. To je bila zame velika vzpodbuda in bil sem ves srečen. Pa tudi nekdo drugi, znan fizik in inženjer, je Vsak naš Član (ca) mora biti ponosen na svojo podporno mater, K. S. K. Jednoto, ki je začetnica vseh drugih slovenskih Jednot. ... , , ¿lian iiaiiv m inženjer, je vilne in pametne nazore o knji- , , . . . , v .. . x• . prišel k meni ter me vprašal zevnosti, o umetnosti m o so- .. , . . , ali res menim, da se more pn- cialnih vedah, kar je popolno-,» . .. , ... . ...... •i Ai- i j • ij Jcakovati od dijakov, ki studi-ma pravilno. Ali kdo je kdaj i . . . . . ,.. ' . . * , • . y. rajo elektrotehniko, da pogo t- mishl na to, da bi zahteval od . .___. .. . . , .. v, , . . nejo in prebavijo vso to mate- kulturnega človeka, naj ima inteligentne nazore tudi o osnovnih pojmih znanosti? Ako bi izobraženi ljudje imeli te nazore, ne bi bilo potrebno stalno pretresavati že dolgočasnega vprašanja o dozdevnem sporu med znanostjo in vero in bilo bi mnogo več pra vilnejšega razumevanja o stvareh vobče. Treba bi bilo, da se vsak otrok v osnovnih šo- matično "brozgo," ki sem jo izlil v svojem predavanju. A ta matematična "brozga," ki jo je imel v mislih, je bila osnovna teoretska razlaga. Spomnil sem se svojih bivših sošolcev v Cambridgeu, ki so požirali in prebavljali to matematično "brozgo," a rekel nisem ničesar. (Dalje prihodnjič.) "tumo L t L JEUNE" an ar. onomvo ni u fha v niti vo glaxb AVENUS CLEVELAND, OHIO Za flau« Za netila --«AAA i f1 Za taoao ........13.00 OFFICIAL OBOAM OF AMD PUBLISHED BT toi GRAND OARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION m the interest of the Orte Issued mry Wednesday Ol tbo UBJL office: HIT BT. Olli TW AVENU* CLBVKLAND, OHIO nom: HBnfenan MU __S0 A4 Bar non .........«1.60 n____. ,*. """ $3.00 ŠE JE CAS! apel na prizadeta društva Predstavljajmo so nastopno priliko: Na večjem gruntu gospodarita dva brata, ki sta povsem enakopravna solastnika tega posestva. Brat A. rad dela na polju za časa setve, tako tudi ob žetvi, toda njegov brat B. pa med tem dremlje v bližnji senci in počiva. Pri tem misli: Le delajte drugi, jaz ne bom! Saj bom dobil ravno isti delež od žetve kakor drugi ker sem solastnik posestva! Brat B. je v tem oziru v veliki zmoti. V enakem smislu bi lahko tudi rekli o onih naših Jednotarjih, ki se za sedanjo našo jubilejno kampanjo prav nič ne brigajo. Tekom zadnjih šest mesecev še niso pridobili niti enega novega člana ali članico \r\ vendar velja ta kampanja za vse naše članstvo. Vsi smo delničarji, gospodarji in solastniki naše podporne organizacije; torej bi morali tudi VSI na Jednotinem polju delati! V zadnji številki Glasila smo omenili, da je bilo še 46 krajevnih društev, ki zadnjih šest mesecev kampanje niso pridobila nili enega novega člana(ce). Zdaj jih je še 45. Dvomimo, da ima toliko društev za to kak tehten in važen vzrok? Vzrok pri tem bo samo brezbrižnost in malomarnost. Saj nam veli že naš stari pregovor: da se brez muje niti čevelj ne obuje! Nikar ne mislite, da se vam bodo kandidatje ali novi člani kar sami ponujali!? Do predpisane skupne kvote enega milijona nove zavarovalnine nam do konca t. 1. manjka še $284,000. — Razdelimo to svoto ali na 284 novih članov po $1000, ali 568 po $500, ali pa 1136 članov po $250. — pa dobimo primanjkljaj. Samo še dobra dva meseca in pol je še časa; zato je treba takoj začeti! Vsa prizadeta društva naj se izvolijo v tem času malo potruditi, pa lahko dosežejo to, kar nam še manjka; na ta način bodo izvršili tudi svojo dolžnost kot naši sobratje in rešili samim sebi čast kot pridni in vneti Jednotarji. Ako dosežemo cilj, se bomo gotovo istega vsi skupaj veselili; saj bcmo tudi vsi skupaj enakomerno in enakopravno deležni dobrot naše podporne matere — Jednote. RELIGIJA PRIJATELJSTVA Neki duhovnik iz Pennsylvanie je imel nedavno o prijateljstvu sledečo pridigo: V božjem obličju ne morete najti nobenega znaka izraza sovraštva. Strah nas napeljuje tudi k srditosti. Če i»e bo postala naša zemlja kmalu mesto splošnega prijateljstva, se bo pretvorila v mesto porušenja. Razri narodi in človeška plemena so dandanes v takem stiku in v taki bližini, da bi morali spoznati dejstvo medsebojnega prijateljstva; ako ne, bo iz tega nastal človeški vulkan. . . Svet se mora zbližati v takem pojmovanju, kakor bi imel samo eno glavo. Dandanes je potrebna velika religija prijateljstva, ki je apostolat velikodušnosti med vsemi plemeni in narodi. Stari mostovi sveta ne bodo drugače mogli prenašati velikega bremena novega veka. Zato moramo zgraditi nove mostove z daljšimi oboki in bolj trdnimi podstavki; iste je treba položiti čez prepade nevednosti, sovraštva in sumničenja. Religija se mora pričeti v smislu sv. vere, ki priporoča ljubezen in spoštovanje do svojega bližnjega. Tako prijateljstvo bo pretvorilo človeški rod v lepo družino ene misli in enega srca. Vsi smo bili enako rojeni, zato smo tudi vsi enakopravni zemljani. Ko moramo prestajati velike nevihte našega življenja, se pri tem oziramo na roko Vsemogočnega. Ce se nam godi slabo, če smo žalostni in potrti, prosimo Boga za pomoč in tolažbo. Končno se bomo tudi vsi enkrat preselili iz te solzne doline; čemu bi ne bili torej vedno medsebojni dobri prijatelji in čemu naj bi ne pomagali eden drugemu, ne pa istega žalili? NOVI DAN (Prevod iz angleščine) » Kot ljubko darilo vsak novi je dan, ki s svijm sijajem prinaša na plan ti novo veselje in radost in smeh, če v urah pravilno preživiš ga vseh. Dan novi za delo namenjen je vsak; pri tem pa še moli—ker grobu korak dan novi te bliža—prijateljev krog si skušaj dobiti—zaščito nadlog. Ivan Zupan -o- Ker je postalo dosedanje na-zivanje "Comrade" (kamerad ali tovariš) zadnji čas med našimi ameriškimi veterani bolj neprikupljivo vsled rabe na Pri General Electric kompa-niji v Schenectady, N. Y., so nedavno izumili in izdelali najhitrejši fotografični stroj v obliki bobna. Boben vsebuje ti- Ruskem, je organizacija vete- soč, kakor pika velikih luknjic ranov v Filadelfiji odobrila j in se potom istih lahko naredi novo ime "Buddy" za bodoče nazivanje. 120,000 fotografičnih posnetkov v eni sekundi. Ameriškim Slovencem v slovo 35 članov(ic), ki bodo v tej kampanji dosegU najvišjo zavarovalnino nad $25,000.09 se bo povabilo kot častne goste gl. Jednotinega odbora na prvi letni seji v novem Jednotinem gL urada meseca januarja 1948. V slučaju da bi tozadevni skupni stroški vnašali manj kakor $100.09, bo dobil dotičnl zmagovalec ali zmagovalka razliko do $108.88 v gotovini izplačano. NAGRADE POSAMEZNIM DRUŠTVOM: Denarne nagrade za krajevna društva: Odrasli oddelek: Za 5 članov-------------------$ 1.06 Za 10 članov------------------------12*0 Za 15 članov_____________________22.50 Za 20 članov____________________35.08 in za vsakih 5 članov več ------------------$10.00 Hi«iMn»n oddelek: Za 5 članov_______________________$ 2.00 Za 10 članov___________________ 4J0 Za 15 članov_______________________ 7.50 Za 20 članov ------------------------1L88 in za vsakih 5 članov več-----------9 4.88 Nagrade r gotovini za posameznike in društva se bodo šele potem izplačale. ko Je novi član (ca) vplačal še 6 svojih mesečnih asesmentov. DRUŠTVA. KI BODO ZMAGALA: Društva, ki bodo popolnoma ali v celoti dovršila svojo zgradbo pred zaključkom kampanje, se bo vpisalo na KSKJ. častno ploščo, ki bo za stalno izobešena pri glavnem vhodu novega Jednotinega urada na 351-355 N. Chicago St, JoUet Dlinois. CENZURA NA RADIU Washington, D. C.—Narodna zveza radio družb v Ameriki bo vpeljala cenzuro, da ne bo nikomur dovoljeno po radio razpravljati sporna vprašanja, tikajoča se splošne javnosti. Vsled tega bo prizadet znani radio pridigar iz Detroita, Mich., Rev. Coughlin, potem sodnik Rutherford in Rev. Mr. Cole iz Toledo, Ohio. Rev. Coughlin bo govoril samo še prihodnjo nedeljo, dne 15. oktobra. Anekdota o Lisztu. Ko je slavni Liszt popotoval po Ruskem, je bil večkrat povabljen na carski dvor, da bi tukaj pred carjem igral na klavir. Car Nikolaj pa je imel rajši vojaško godbo kakor pa veliko umetnost. Ko je nekega večera Liszt sedel za klavirjem in igral, se je car mirno pogovarjal s svojim adjutantom: Ko je Liszt to opazil, je naenkrat prenehal igrati. Car je vprašal, zakaj je umetnik prenehal igrati. Liszt pa je odgovoril : "Kadar car govori, moramo molčati." In tistega večera se ni več pritaknil klavirja. 25 milijonov bajonetov gla&ijo k. s. k. jftbkoîfe. OCtOBftft ulit, 19ö9 99 19 VAŠKA POVEST ' Napisal Vrane Jaki« Antonov obraz 9e zjasni kakor nebo po viharju, mati pa tolče z rokami in odmajuje: "Oh, Anton, samo tega ne, samo tega ne! .. . Kaj bom počela jaz brez tebe?" "Saj bo nazaj prišel, stara!... Nekaj časa boš že potrpela/ ' "Jaz pojdem P* je rekel Anton odločno in se hvaležno nasmehnil Barbiču. Mati je zajokala in očitala Barbiču, da zapeljuje sina. ^ "Kaj, stara? . . . Jaz zapeljujem ? ... Ali je to kak greh, ako pomagam dvema do sreče?" "Oče te bo klel zato!" "Hahaha! On kolne še za bolj prazen nič. Tudi jesti mi da s kletvico. O, to bom že prestal." "Zapeljivec!" . . . Sin, ne poslušaj ga!" "Jaz pojdem, nihče mi ne ubrani!" je ponovil Anton materi. "Ako se bo pa dekle branilo, hehehe?" Anton je osupnil; a kmalu je bil zopet pbgumnejši, saj mu je nekaj dejalo, da je Ančkina ljubezen močnejša kakor strah pred očetom in široko morje. Naposled se je vdala tudi mati Gornica, zlasti ko ji je sin obljubil, da se vrne kmalu domov. .. Vse to je ostalo tiho in Gornikov Anton se je skrbno pripravljal na pot v Ameriko. Izprva je bil res nekaj v dvomih, ker ni vedel, kaj bo rekla Ančka; ko mu je pa obljubila, da gre ž njim, kamor hoče, je bil vesel. Ker ni mogel dobiti dovolj denarja, da bi izginila oha kmalu, sta sklenila, da pojde naj prvo on, in ko bo zaslužil prvi denar, ji pošlje karto, da pojde za njim. Podgorski škodek mu je posodil denar za pot in Gornikov Anton se je poslovil od matere, Bar-biča in drugih znancev.in. je odpotoval z lahkim srcem, saj mu je Ančka dejala ob slovesu: "Anton, samo tvoja sem in s teboj grem, kamor hočeš . . ." • Lazar je pa dejal: "Ali ste ga videli? ... V Ameriko mora, ker nima dovolj kruha! Pa je hotel mojo hčer . .. Kaj si vse ne spomnijo dandanašnji, ti potepuhi! . . . Moj denar mu je dišal, pa ne moje dekle . . . Jaz poznam Ko-zjerepce!... Punca, Boga zahvali, da se nisi ujela." Ančka je molčala, v nedeljo potem je pa šla k sv. Antonu in mu zaupala svoje težave. * IX. Kmalu potem so sedeli Seljani pri Rohnetu in so kakor po navadi z vriščem in prepirom pre-rešetali tisto stvar, zaradi katere je bilo, ukazano.' Potlej so malo povasovali, ker je bil že dolg večer, tako-le kasno v jeseni. Od volov in prešičev se je zasukal razgovor na fante in dekleta in na svatbe, katere so se pripravljale za predpust. Ko je bilo že vsem besede zmanjkalo in so nenadoma vsi obmolknili, da je nastal tisti trenutek, o katerem pravijo: "Sedaj\ marširajo oficirji v nebesa" —se je obrnil sam Rohne k Lazarju in izpre-govoril: "Boter, takrat ste pa eno pametno naredil, ko ste snu-bača vrgli iz hiše!" Pohvaljenemu Lazarju so se zaiskrile oči od veselja in je odvrnil: "Kaj ne da!" "Jaz bi ga bil tudi!" je menil Hren. "Takega človeka, ki ničesar ne premore!" "Ali kaj sem hotel drugega, kakor ven ga vreči?" je povzel zopet Lazar, ko so vsi napeli ušesa. "Jaz sem še klečal pri mizi po rožnem vencu, ko se vrata široko odpro in stopi v hišo trdo in po koncu, kakor bi bilo vse njegovo, ta Gornikov. Hitro sem še tisto odmolil, kar sem se bil odmenil, potlej sem ga pa vprašal bolj prijazno, kakor je bilo treba, po kaj je prišel. Nekaj časa je mencal in nekaj premetaval po ustih, potem je pa spesnil: "Punco mi dajte!" ... To vem, da sem ga prav debelo pogledal in potlej sem še zasmejal. "Ali noriš ali kali?" Pa kako vam je bil hud ... O, nič drugače kakor: "Punco mi dajte, pa punco mi dajte, jaz sem jo prišel snubit . . ." Jaz sem ga nekaj časa pogovarjal, naj bo pameten, potlej pa, ko sem videl, da se je začelo tudi dekletu mešati, sem ga pa prijel in vrgel ven. . ." "Hahaha!" so se zasmejali va-ščani. "Prav si naredil!" "I, kaj je pa Ančka rekla?" je .vprašal Rohne. "Je bila kaj huda nanj?" "Ja! Nanj ja! . .. Name!. . . V me se je zapodila. Jaz do tedaj nisem vedel, da so naše ženske tako neumne, sedaj pa vem, da so ravno take, kakor druge ... Ako ji moški le pomežikne, pa hoče iti za njim, pa vpije: Moj bo, pa moj bo, pa moj! . .. Naj-prvo sem njega ven, punco, ki je hotela za njim, pa nazaj —" "Tako je hotela za njim?" * "I, kao pak . . . Zato je tako vrelo po meni. Ko sem videl, da se mi hoče zet iz Kozjega repa zares obesiti na vrat, sem pa trdo na noge stopil!" "I, tako se mora tako, trdo nastopati! To je bila moška!" je pritrdil Hren. Nekdo drugi se je pa oglasil: "Ali kako vam ti-le Kozjerepci govore! . . . Toliko časa ti piha in piha, da te omami; posebno lahko verjame pa tako neizkušeno dekle." t "Ali nišam dejal?" se je obrnil Kepec k svojim tovarišem in jih pomenljivo pogledal. Nekateri so pokašljali v znamenje, da soglašajo ž njim. - To pa ni nič zmotilo Lazarja, ki je začel: "Vidite možje, saj ste pametni, pa vas vprašam: Ali more priti iz Kozjega repa kaj pametnega, kaj dobrega? ... Ni mogoče! Lejte, cel ljubi božji dan se vlačijo ti ljudje po sencah in postavajo, ker nimajo dela, in po zimi se iztegujejo po peči, pa jih ugibljejo, neumne seveda, se učijo lepe besede postavljati in potlej, ko vidijo, da sladke besede vlečejo, začno misliti na ženi-tev, ti postavači." "Dič! . . . Kaj si pa ti?" se je razkoračil Kepec. "Ko bi Kozjega repa ne bilo, bi ti proso v plevelu minilo, travo bi ti pa volk požgal. Možje iz našega konca! S temi ljudmi iz vasi ni nič. Ene poštene nam ne priznajo! ... Po leti, ko bodo lazili okoli nas in iskali delavcev, jim hrbet pokažimo, pa rajši kose oponaša j mo: Fiv!... fiv!... Sedaj pa domov! O, Kozji rep bo še dober!" "Hvala Bogu, da je tako hitro minilo!" se je oddahnil Rohne, ko se je bila hiša izpraznila. "So bile že začele, te zgage kozjerepske!" "Ali znajo kaj drugega?" je vprašal Hren. "Kmalu bi nam bili ves pogovor razdrli," je godrnjal Rohne. "Vidite, boter, kako ste bili ta krat hudi na BarbiČa! ... Pa stvari le ni bil tako iz trte izvil, kakor ste vi dejali in kakor se je potlej pokazalo." "Vidite? Naglica ni nikoli kaj prida. Sedaj se je pa vse prav naredilo. Kaj pa punca pravi?" "Prav nič ne porajta . .. Kakor bi ga nikdar ne bilo, še žu-gne ne o njem, dasi včasih besedo tako zasučem, da bi lahko kaj rekla." "Je že pametna!" "Saj pravim. ... To je bilo samo tako! . . . Preslepil jo je bil in pregovoril, pa mu je verjela. Ali sedaj, ko sem ji to neumnost izbil, in jo je on potegnil v novi svet, da se ji več ne nastavlja, je dobro." "Pa jo bost« omožili?" "O, da le pride tak, ki bo všeč meni, pa pojde i njim! . . . Kajpak! Doma ne bol" Lazar jeva Ančka je pa tudi vedela, da ne bo dolgo doma. On je šel naprej, a ona pojde za njim, ko bo tisti čas prišel. . . . O, za njim je hrepenelo njeno srce, za njim, za Antonom. Sedaj je šele prav čutila, kaj ji je Anton. Mislila je vedno nanj, in strah« koprnela zanj. Pa to je skrivala, ker ni smel nihče vedeti, kaj je v njenem srcu, kaj se snuje v njeni duši.... O, kako je težko pričakovala prvega njegovega sporočila! Nekaj tednov potem, ko je bil odšel Anton, pride Barbič k La-zarjevim, dasi je imel še dve hiši obrati v Kozjem repu. "O, nič se me ne ustrašite, ne bom še ostal pri vas," se je izgovarjal Barbič. Samo pogledat sem prišel, ako ste še kaj hudi name po tistih besedah, saj veste____" Ančka je zardela, a stari ga je zavrnil: (Dalje prihodnjič.) -o- Oktobrska številka "Novega Sveta" Ta teden izide deseta številka ali oktobrska številka mesečnika "Novega Sveta" s sledečo vsebino: "KAKO RUSIJA?" (uvodni članek); "PREGLED" (raznih dogodkov); "EVROPA VČERAJ IN DANES" (članek); D. P.: "V VEČERNEM MRAKU" (črtica); "Z A K O N VELIKIH MOŽ"; "REV. MATIJA JAS. HITI" (življenjepis) ; Iv. Zor-man: "DEŽ V OKTOBRU" (pesem); J. M. Trunk: "TIHE URE" — "ČLOVEŠKA NARAVA" (razmišljanja); J. M. T.: "IZ NARAVE" (naravoslovna proučevanja) ; "SLOVENSKI PIJONIR" (zgodovinski opis slovenske naselbine v Wauke-ganu, 111.) ; "DOM IN ZDRAV JE" — Dr. R. P. Zaletel: NEKAJ O SLABOKRVNOSTI; Dr. James W. Mally: ZOBOZDRAVSTVO"; "ZA SMEH IN ZABAVO"; ^ A1 VOJSKO GREMO"; "KAKO STOJIJO FRONTE V NAŠI VOJSKI"; T. Brdar: "VELIKA LJUBEZEN" (roman). V tej ali oktobrski številki posebno opozarjamo na zanimiva članka "Kako Rusija? in "Evropa včeraj in danes. Vsak, ki se zanima količkaj za slovanstvo, bi moral čitati prvi članek. Vsak pa, ki se želi poučiti o razmerah v Evropi pa tudi drugega. Poleg tega je pa tudi vsa druga vsebina v tej številki zelo zanimiva. Za naše vrle Notranjce, kakor tudi vsakega drugega Slovenca v Ameriki in stari domovini, pa je nadvse zanimiv zgodovinski opis Ameriške Vrhnike, slovenske naselbine v Waukega-nu-North Chicagu. Berite, ka ko so si slovenski izseljenci povečini Notranjci kovali življe nje v tej naselbini. Kako so si gradili svoje razne ustanove in kako so si gradili svoja ognjišča. Vrlo interesantno! "No vi Svet" stane letno $2.00. Za stari kraj in Kanado $3.00 letno. Naročnino je poslati na: UPRAVA "NOVI SVET," 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111. I • Nova* Zveze s starim krajem Pošta: Na mnoga vprašanja odgovarjamo, da poštna zveza z Jugoslavije in Italijo redno funkcionira; nekoliko počasnejše sicer, toda stalno. Pise se lahko od tukaj tja in/tudi od tam sem. Potovanje: Italijanska linija vzdržuje reden promet med New Yorkom in Trstom, oziroma Genovo. Njen vozni red parnlkov sega tja v januar, 1940. Kdor ima potni list, lahko potuje v stari kraj, ako na vsak način hoče. Staro-kraJsU posli: Ml smo v stalnem dopisovanju s starim krajem in tudi od tam razmeroma redno prejemamo. V starokrajskih poslih smo .Vam radi v pomoč, v slučaju potrebe se obrnite na: » Léo Zakrajšek General Travel Service, Inc. 302 E. 7 2nd St, New York, N. Y. VELIK A KUHARICA Po dolgoletnih izkulnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinsek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več kakor se tako gostobesedna reklama. Na več kakor TH straneh je strnila odlična ln priznana avtorica m stara In najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti. Snov Je obdelana nad vse pregledno, ItMra tw»2 last three months. | Our society is holding a card party October 29. All members are asked to donate prizes or cakes to help us make our affair a success; also to sell as many tickets as possible. Who will be the lucky winner ivery of her lines. Comedy was furnished by Ed Popit as Siade, the detective, and Sylvia Bertie as Tessie O'Connor, the maid. The highlight of the evening came with the appearance of Paul Ivantic as Fred Holy Trinity Auditorium. I don't intend to be critical by REFERENDUM RESOLUTION OF THE ¿UPREME COMMITTEE TO AMEND SECTIOfc 26 OF THE CONSTITUTION AND BY-LAWS BE IT RESOLVED that Section 26 of the Constitution and Ey-Laws of the Union as adopted by and at the XIX. General Convention held at the City of Eveleth, Minnesota between August 15th and August 20th, 1938 be amended to read as follows: (a) GENERAL FUND: This fond is established to consolidate all funds previously employed, except the Sick Benefit and Juve-nile Moituary Fonda, which shall eontlnue to be maintained separately. Oat of this fond shall be paid the life isnrance benefits promised under benefit certifies tea of the Union, all permanent disability and operation benefit« in these By-Laws provided, all operating and maintenance expenses of the Union, as well as the cost of publiahing the Official Organ. This fond shall be maintained by placing therein the net mortuary payments received from all members in accordance with rates required on their respoetivs certificates, together with all accretions of said fund; also, by placing therein the payments received from all members collected, in accordance with the permanent disability and operation benefit rates or dues fixed by the Supreme Committee; also, by placing therein the expense loadings in the several rate schedules, the rates or dues required for expense purposes as fixed by the tapreme Convention, and all other income not specifically allocated to other funds of the Union. The technically 'fjgwtred reserve to provide for- the aforesaid mortuary benefits and such additional contingency reserves as ire considered necessary by the Supreme Committee of the Union shall b« maintained in this fund at all times. (b) SICK BEVBtTl FUND: This fund is established for the purpose of providing the sickness benefits provided for in these by-laws and for defraying the expenses of the Sick Benefit Department of the Union. It shall be maintained by placing therein the payments received from members insured for sick benefit in accordance with the rates fixed therefore by the Executive Board of the Sick Benefit Department and also of payments received from the Subordinate Societies upon affiliating with the Sick Benefit Department of the Union. this case is merely a coincidence, figures in the drive, because the start of the seventh month of the campaign proved the most fruitful and resulted in the ringing up of a new record for a one-week period, bringing the total over 700 thousand (another seven). In the week ending Oct» 4, full forces were lined up for the drive, for 41 lodges contributed $63,400.00 new insurance, a new record. Topping the list of the il contributing lodges were St. Joseph's, No. 2, of Joliet, 111., with $12,000 and St. Joseph's, No. 169, Cleveland, O., with $9,250, followed by St. Christine's, No. 218, Euclid, O., with $3,650. The latter has attained 48.83 per cent of quota, 'tary, is the campaign manager of the leaders. The following have written the largest amounts to date : Society No. 2—$53,250 Society No. 1— 35,750 Society No. 169— 33,500 Society No. 65— 24,000 Society No. 29— 22,000 Society No. 163— 21,500 The total written from the start of the campaign in April is $716,500. Forty-five lodges have not as yet joined the active ranks. With their support and a continuance of the fine work shown by the diligent workers, the campaign should go over the top before the drive closes at the end of the year. Tiie list of lodges and the amounts written to give the while No. 169 has 47.85 per ; Union the record week appears cent. (on Page 1, this issue. WEST ALLIS LODGE MEETING HAS LARGE TURNOUT, MEMBERS ENROLLED this remark, but nevertheless j rcceive such a beautiful prize it's true. But on October 21, I can assure you that a most interesting Slovenian Play will be presented. The play is en-Grady alias "Mrs. Peter Peter-! titled <