Pomurski
MURSKA SOBOTA 9. NOV. 1961 Leto XIII.—Štev. 44 Cena 15 din
GLASOLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
V OKVIRU PROSLAV 20-LETNICE REVOLUCIJE
V Petrovcih odprta nova šola
       V nedeljo dopoldan je bila v Gornjih Petrovcih svečana otvoritev novozgrajene šole in sindikalnega doma. Slavnosti, ki je bila združena z osrednjo občinsko proslavo v počastitev 20-letnice ljudske revolucije, sta med drugimi gosti prisostvovala tudi član Izvršnega sveta Ljudske republike Slovenije Vladko Majhen in članica Glavnega odbora Socialistične zveze Fanika Tomičevič.
    Pred večjim številom ljudi, ki so se zbrali pred tribuno na dvorišču novozgrajene šole, je govoril član Izvršnega sveta LRS Vladko Majhen.
    V svojem govoru je tov. Majhen omenil, da se je Jugoslavija v zadnjih petnajstih letih tako razvila, da nihče ne more več govoriti o zaostalosti naše države in se že lahko prištevamo med industrijsko razvite dežele.
    Tov. Majhen je v svojem nadaljnjem govoru poudaril, da se je tudi Prekmurje s hitrejšo izgradnjo industrijskih objektov v zadnjih letih tesno povezalo z vso Slovenijo, zlasti pa z dobrimi prometnimi zvezami omogoči- 'o večje stike z industrijskim mestom Mariborom. Danes, ko
ima tudi Prekmurje svojo industrijo ni potrebno domačinom več iskati zaslužka drugod, zato se je tudi zmanjšalo, število sezonskih delavcev. Tudi petrovska občina se je v zadnjih letih gospodarsko močno okrepila. Raz-
veseljivo je zlasti to, da je skoraj v vseh vaseh že elektrika, poleg tega pa so se izboljšale tudi razmere v šolstvu, zdravstvu itd.
   V novi šoli, ki je edina osemletna šola v občini — je dejal tov. Majhen — se bo vzgajal mlad ka-
                                                                                                              der in si omogočil nadaljenje šolanje v Murski Soboti in drugod. Dalje je tov. Majhen omenil pri-(Nadaljevanje na 2. strani)
NOVI SPOMENIK NA GRAŠKEM POKOPALIŠČU
                                                                                  Pred jesensko izobraževalno sezono
                                                                                         Več
     Idejnosti
  Letošnja izobraževalna sezona se je nekoliko zakasnila. To ugotavljamo po tem, da občinske ljudske univerze še nimajo pripravljenih podrobnih programov izobraževanja. Zakasnitev je tu, čeprav je Okrajni odbor SZDL že v poletnih mesecih opozarjal na to, naj bi z izobraževalnim delom pričeli v prvih jesenskih mesecih.
  O izobraževalnem delu je razpravljala pred dnevi tudi idejno vzgojna kimisija pri okrajnem odboru SZDL ter ugotavljcda, da bo pri izobraževalnem delu potrebno upoštevati predvsem naslednje. V lanskem letu sicer redki seminarji zb upravljalce v podjetjih so pokazali določene uspehe. Zato naj bi s to obliko izobraževanja nadaljevali tudi letos, v sistematično izobraževalno delo pa naj ne bi zajeli samo neposrednih upravljalcev, marveč vse člane delovnih kolektivov. V prvo vrsto je treba postaviti tudi izobraževanje na delovnem mestu, ki pa ne sme biti prakticistično in zgolj strokovno, marveč mora dati udeležencem seminarjev tudi določeno idejno politično širino. Pomanjkljivost v tem pogledu ponazarjajo dosedanji knjigovodski, strojepisni in drugi tečaji, pri katerih se je ocenjevala predvsem kandidatova strokovnost, manj pa družbeno politična razgledanost in 'sposobnost vključevanja takega abiturienta v vedno bolj zahtevno delavsko samoupravljanje.
  V teh dneh bodo razpravljale o izobraževalcem delu v novi sezoni tudi občinske idejno vzgojne komisije, ki ob tej problematiki ne smejo pozabiti predvsem na poglobljeno idejno vzgojo v vseh oblikah izobraževanja državljana, predvsem pa proizvajalca in upravljalca.
                                                                                                                                                                                       -jm
   MLADINA SE PRIPRAVLJA
   Mladina Pomurja se že pripravlja na praznovanje 29. novembra in 22. decembra, dneva JLA.
   Občinski komiteja LMS so te dni na svojih sejah razpravljali in sprejeli tudi nekaj programov za praznovanje obeh praznikov. „ Mladina bo na predvečer 29. novembra kurila kresove. Sodelovala bo na vseh proslavah. Ponekod pa bo mladinski aktiv tisti,  ki bo pripravil akademijo. Zato že danes pripravljajo skoraj v vseh mladinskih aktivih kulturne programe. Veliko število aktivov LMS bo za 29. novembra naštudiralo daljša odrska dela.
                                  Otvoritev sindikalnega doma in ostale prireditve
  Po končanem ogledu nove šole je sledil drugi del svečanostiE in sicer otvoritev sindikalnega doma v Gornjih Petrovcih.
  Predstavnica Turistične zveze za Pomurje, Marta Vujec, je pred zbranimi odkrila spominsko ploščo, posvečeno padlim žrtvam NOB. Nato je sledil program, ki sta ga izvajali folklorna skupina Tovarne perila in pletenin »Mura« in folklorna skupina madžarske manjšine. Obe skupini sta zaplesali na terasi sindikalnega doma nekaj starih prekmurskih plesov.
  V novi šoli so odprli že dva dni pred osrednjo proslavo dve razstavi. V eni izmed učilnic je bila razstava NOV. V drugi, učil-nicj pa so razstavili razne grafikone, ki prikazujejo gospodarsko stanje v zadnjih nekaj letih;- Iz številk je razvidno, da je bilo v petrovsko-šalovski občini leta 1953
7016 kmečkih prebivalcev, v letošnjem letu 6648. Dalje je bilo delavcev in uslužbencev v letu 1953 900, danes 1305, obrtnikov 87, danes pa 50.
V soboto je bila svečana otvoritev agroservisne delavnice v Šalovcih. Zvečer pa so k sindikalnemu domu prispele partizanske patrulje. Vodil jih je kape. tan Milan Grdžan, sprejel pa jih je sekretar občinskega komiteja, ZKS tov. J. Kolarič. Zakurili so tudi taborni ogenj.
                              ODKRIT VELIČASTEN SPOMENIK ŽRTVAM FAŠIZMA V GRADCU
V čast žrtvan 11 narodov
    V Gradcu je bila 1. novembra na osrednjem pokopališču velika žalna svečanost. Ob tej priložnosti so odkrili veličasten spomenik, ki ga sestavljajo 20-metrski stolp, prav tako dolg granitni lok, na katerem so zapisan a imena padlih — med njimi narodnih herojev Jožeta Kerenčiča in inž. Rada Iršiča — in na katerem stoji velika bakrena žara, ter velik granitni blok — simbolična grobnica.
   »Čuvajte svobodo in mdr, kajti dali smo zanju življenje!« Te besede, v 11- jezikih vklesane v granat 20-metrskeg-a stebra, so se na Dan mrtvih v jutranjem soncu bleščale nad Osrednjim pokopališčem v Gradcu. Žalni svečanosti je prisostvovalo ned 5000 ljudi, od tega 2000 samo iz Slovenije. Zbrali so se, da počaste spomin tistih, Jkd so nam zapustili to oproko; spomin 2516 borcev; talcev, internirancev, žrtev nacizma, ki so v
letih strahote dali svoja življenja za uresničitev najplemenitejših idealov človeštva.
      Iz Slovenije je prišito v Gradec njih urah 1. novembra v Gradec 70 avtobusov in mnogo avtomobilov s svojca in prijatelji žrtev, ki so pokopane na graškem Osrednjem pokopališču. Našo delegacijo so sestavljate podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Lskošek-Luka, organizacijski sekretar ZKS in predsednik Zveze bafloev Slovenije Ivan Maček-Ma-
ti-ja, član Izvršnega sveta LRS Mitja Ribičič, član Zveznega izvršnega sveta dr. Josip Hmčevač, podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Joža Vilfan, član Izvršnega sveta LRS dr. Marjan Dermastja, jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Ivo Sanajčdč, predsedniki OLO Maribor, Ljubljana, Celje in Kranj ter številni drugi predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij. Tudi od avstrijske strani so se svečanosti udeležili številni visoki predstavniki s podkanclerjem dr. Brunom Pitterma-nom na čelu. Od diplomatskega zbora so bili na svečanosti poleg jugoslovanskega še sovjetski veleposlanik, poslanika GSSR in Madžarske ter diplomatski zastopniki Francije, Velike Britanije, Italije, Zahodne Nemčije in Grčije.
  V začetku otvoritvene svečanosti je spregovoril namestnik deželnega glavarja in podpredsednik jugoslovansko-avstrijskega društva v Gradcu Fritz Matzner. Dejal je, da se v žalosti in s spoštovanjem klanjamo žrtvam, ki tukaj počivajo. V svojem govoru Je pozval narode, naj ta spomenik ne bo samo simbol pieteto žrtvam (Nadaljevanje na 2. strani)
                                                                                                 OBRTNA RAZSTAVA V LJUTOMERU
    Invalidski zavod »Prlekija« Ljutomer je priredil skupno z občinskim sindikalnim svetom obrtno razstavo občine Ljutomer. Razstavo so odprli v sobo to popoldne, odprta pa bo do 11. novembra.
    Na razstavi, ki je urejena v novem stanovanjskem bloku, sodeluje 13 razstavljavcev. Raz stava ima medobčinski pomen, saj sodelujejo tudi razstavljavci iz ormoške občine in iz Maribora. Razstavišča posameznih p odjetij, med njimi so tudi Tovarna usnja, »Žica«, »Mlekopro met« in »Simentalka««, so izredno lepo urejena in prikazuje jo vse proizvode. Največ razstavljenih proizvodov pa ima in validski zavod »Prlekija«.
    Za razstavo vlada precejšn je zanimanje, saj si jo je do sedaj ogledalo že več tisoč ljudi.
                       PERSPEKTIVNI PROGRAM SOBOŠKE OBČINE SPREJET
   V torek je bila v M. Soboti seja Občinskega ljudskega odbora, na kateri so odborniki z nekaterimi dopolnitvami sprejeli petletni perspektivni plan.
   Ko so obravnavali posamezne postavke občinskega perspektivnega plana, so odborniki po-
udarjali; da je treba dati v planu nekoliko širši poudarek prosvetnemu, kulturnemu in znanstvenemu področju. Hkrati so tudi nakazali potrebo po ustanovitvi izobraževalnega centra za konfekcijsko stroko, ki bo lahko pozneje koristil tudi ostalim predelom Slovenije. Za tem so govorili tudi o zagotavljanju raznih strokovnih kadrov in o štipendiranju. Pri tem so zlasti podčrtali dosedanje izkušnje, ko je več gospodarskih organizacij skoraj dobesedno odkupilo kadre, ki so jih občinski ljudski odbori štipendirali za družbene službe.
  Na seji so tudi priporočali, naj bi v prihodnjem planskem obdobju posvetili več pozornosti kvaliteti pouka na osnovnih šolah in s štipendijami zagotovili dober učiteljski kader.
  Odborniki sO med drugim predlagali še nekaj manjših dopolnitev na področju kmetijstva
in še na nekaterih drugih področjih.                     -js-
                                                                                                                MOŠČANCI
  V Moščanci so te dni pričeli urejati cesto. Doslej so zabeležili okrog 400 ur prostovoljnega dela. Z urejeno cesto bodo omogočila dovoz s tovornjaki v Pe-čarovce ki okoliške vasi.
   VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 10. DO 19. NOVEMBRA Okrog 11. novembra dvo ali tridnevne padavine, nato v glavnem suho oziroma lepo vreme, zlasti okrog 16. novembra. Okrog 18. novembra ponovne padavine s snegom do nižin, pozneje močna burja s prvimi zimskimi dnevi.
                                                                                                                                                                                                           Dr. Manohln.
     Samo veliki kmetijski obrati
     Razprava na zadnji seji okrajnega odbora SZDL — o seji smo j informativno poročati že v prejšnji številki — je v podani analizi  in tudi v razpravi nakazala perspektivo našega kmetijstva pri uva-janju socialističnih odnosov na vasi, pri čemer se postavlja kot ena Javnih nalog nadaljnja orientacija, glede lastne proizvodnje in pogodbenega sodelovanja v kmetijskih zadrugah. Praksa kaže, da jo kmetijska proizvodnja v KZ osnolvana na malih obratih in pita-lišoiih, saj ima posamezno zadružno pitališče največ 200 glav živine. Večina kmetijskih zadrug koristi še stara kmečka poslopja, ki so jih najeli ali odkupili, jih preuredili in tako ustvarili pogoje za rejo 60 do 100 glav živine. Kakor je bilo take pogoje za lastno proizvodnjo moč doseči z minimalnimi sredstvi, si zadruge s tem niso zajamčile daljše perspektive rasti lastne proizvodnje. Socialistična proizvodnja mora temeljiti na velikih, specializiranih in* do kraja mehaniziranih proizvodnih obratih, kjer je možna delitev dela, da vsak proizvajalec obvlada proces dela in kjer se lahko meri tudi učinek posameznika in proizvodne enote.
    Naloga velikih proizvodnih obratov pa je, v celoti kriti potrebe tržišča. Na naših kmetijskih gospodarstvih ugotavljajo, da je moč v dveh letih doseči naslednje povečanje števila živine: pri bekonih Beltinci od sedanjih 3 na 10 tiso č, Rakičan od sedanjih 5 na 10 tisoč, Ljutomer od 2 do 10 in Radgona od sedanjih 5 na 20 tisoč glav. Goveja živina: Beltinci od sedanjih tisoč na 2 tisoč, Rakičan od 3 na 5, Ljutomer od 600 na 5 tisoč, Radgona od 3 na 5 in Lendava od sedanjih, 400 na 3 tisoč. S tem bi zadostili kapacitetam v naši tovarni. Poleg tega so pogoji tudi za mlečno farmo, ki bo zadostila potrebe naših mlekarn in potrošnikov. Z investicijami, ki bi znašale nekaj čez .2 milijardi dinarjev, bi ustvarili letno okrog 5 milijard brutoprodukta. Vse to pa je moč doseči že v dveh letih, pri čemer bo potrebno poleg hlevov in ostalih gospodarskih objektov organizirati tudi dovolj zemlje. Novi. veliki in specializirani obrati naj bi bili taki, da bi redili najmanj 10 tisoč glav bekonov, najmanj 5 tisoč glav baby-beef, tisoč glav goveje živine itd. To bi bile potemtakem res sodobne farme, ki bi imele pogoje za uvedbo najsodobnejšega tehnološkega procesa v proizvodnji.
    Ob takem perspektivnem programu pa je potrebno, da najdejo svoje mesto tako kmetijsko gospodarstvo, zadruga kot proizvajalec. Farme bodo rabile veliko število telet in pujskov za nadaljnje pitanje. Te naj. bi proizvajal kmetovalec v pogodbenem odnosu z zadrugo. Tudi kmetijska zadruga se bo morata vkjuciti v ta proces kot proizvajalec na lastnih površinah, vendar tako, da bo dopolnjevala proizvodnjo v veliki farmi, ne kot trgovec, marveč kot proizvajalec.
    Tako načelo nadaljnjega razvoja našega kmetijstva narekuje nove naloge tudi komunam, ki bodo morale skupaj s kmetijskimi organizacijami izdelati programe razvoja takih velikih socialističnih obratov, določiti kje naj se prično razvijati in določati kakšne bedo bodoče naloge vsake posamezne kmetijske proizvodnje organizacije. Tu ne gre za poseganje v pravice delovnih kolektivov. Gre pa za vsklajevanje vseh naporov za ustvarjanje socialistične družbe, saj bo lahko vsak kolektiv v teh pogojih razvil svojo ustvarjalno iniciativo. Gre samo za preprečevanje nesmotrnega investiranja, ki je na škodo kolektivov in družbene skupnosti.
    Razvoj Kmetijstva v Pomurju v nakazani smeri pomeni nov korak k uvajanju socialističnih odnosov na vasi. ki so pogojeni predvsem z enotnim in vsklajenfm delom kmetijskih gospodarstev in kmetijskih zadrug v okviru komun.
      V ponedeljek je prišla na povratni obisk v Pomurje skupina političnih delavcev in ljudskih poslancev iz Varaždina. Med gosti so tudi sekretar Okrajnega komiteja ZK Stjepan Ivic, predsednik OLO Varaždin Josip Splranec in predsednica Okrajnega odbora SZDL Stefica Ma-džarič. Gostje iz Varaždina so si prvi dan obiska v našem okraju ogledali objekte Proizvodnje nafte v Lendavi, novo šolo v Bogojini in se zadržali na razgovoru s pomurskimi predstavniki oblasti, organizacij in političnih forumov. V torek so si gostje ogledali še nekatere večje pomurske proizvodne obrate, med drugim Boračevo, Tovarno pletenin ki konfekcije »Mura« in soboško Pomurko.
        Nekateri volivci so se za ustanovitev redne šole zavzeli, ponekod, kakor na primer na zboru volivcev v Ljutomeru, pa so imeli pomisleke. Ugotovitve namreč kažejo, da v ljutomerski občini za redno ekonomsko srednjo šolo za zdaj ni zadosti interesentov. To kaže tudi primer, da se je iz ljutomerske občine letos vpisalo v ekonomsko srednjo šolo v M. Soboti Je pet ali šest dijakov. Če tudi bi jih še kaj prišlo iz drugih občin, bi bilo še vse premalo. Ob vsem tem Da. se postavlja še resno pomanjkanje predavateljskega kadra.                                                                              -js-
               GORNJA RADGONA
        V gornjeradgonski občini se že pripravljajo na konferenco o družbeni dejavnosti žena, ki bo 20. novembra. Na tej konferenci bo sodelovalo blizu 80 delegatov, predvsem tistih, ki se ukvarjajo1 s problemi krajevnih odborov, oziroma vaških skupnosti. Še posebej bodo govorili o skrbi za otroška igrišča in zavetišča ter o razvijanju uslužnostne obrti. Precejšen poudarek pa bodo dati razbremenitvi žena na sploh.
 Razprava o novem nači-
                    nu nagrajevanja prosvetnih delavcev
      V soboto je bil v Gornji Ra-
    goni redni letni občni zbor sindik£a prosvetnih in znanstvenih delavcev radgonske občine, Po poročilu dosedanjega predsednika so prosvetni delavci razpravljali o vrsti aktualnih problemov, s katerimi se vsak dan neposredno srečujejo. Tako so med drugim govorili o napredovanju učencev z nezadostnimi ocenami, o dodatni pomoči tem učencem in o poglobljenem strokovnem in ide-loško<političnem izobraževanju.
      Razpravljali so tudi o stanovanjih, hrani in drugih vsakdanjih potrebah, ki jih ponekod še nimajo urejenih tako, kakor bi bilo to nujno potrebno za nemoteno 1 delo prosvetnih delavcev na vasi. Posebno pozornost pa so na obč
nem zboru posvetili novemu načinu nagrajevanja učiteljev, saj so se pokazale potrebe po čimprejšnji sestavi novih pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov.
   Pojavilo se je tudi vprašanje, če bi na področju radgonske ob-čine bili pogoji za ustanovitev več sindikalnih podružnic. Vendar je sobotna razprava na občnem zboru pokazala, da to ni moč izvesti', ker bi v precejšnji meri trpela kvaliteta dela v sindikalni
organizaciji.
   Da bi bila čimboljša povezava med upravnim odborom in sindikalnimi grupami po osnovnih šolah, so v novi upravni odbor izvolili poverjenike sindikalnih grup. Ob koncu so se prosvetni delavci poslovili od svojega večletnega predsednika Vlada Tehov-nikaj ki je odšel na novo službeno
mesto.
                                                                                                                                                                                                                                                                                                        -rj-
MED PROSLAVO V G. PETROVCIH
Prisluhnimo zahtevam trga
    Tokrat bo navidezno zanimal naš pomenek le ekonomiste in komercialiste v gospodarskih organizacijah, za nameček še računovodje. Pravjm, da bo navidezno le te zanimal. Resnica pa je drugačna. Tema, o kateri se danes pomenkujemo na straneh našega lista, prizadeva in bo še bolj prizadevala , prav vse nas, pa naj smo zaposleni v vratarski loži, v računovodstvu, naj si upravljamo s kosilnico in traktorjem, ali je naše delovno orodje najbolj preprosto, to je, da imamo opravka le z motiko, lopato, ali koso. Gospodarski sistem, ki je doživel bistvene spremembe v letošnjem februarju, še ni docela dograjen, Marsikaj je treba še dopolniti izpopolniti vrzeli, ki so  nastale, prilagoditi poslovanje tako; kot to opozarja vsakdanja praksa. No, ena izmed izpopolnitev , je predvidena za naslednje leto. Vsaj tako obetajo gospo-
rano blago ali blago, ki je že plačano, torej denar, ki ga že imamo v blagajni. Dobršen del gospodarstvenikov se ogreva, naj bi bila vnovčena realizacija izhodišče za oblikovanje dohodka. Ob takšnem sistemu bi ugotavljale gospodarske organizacije svoj celotni dohodek na podlagi vnovčene realizacije. To pomeni, preprosteje povedano, da bi lahko delile-svoj celotni dohodek; šele tedaj, ko bi denar za prodano blago in storitve tudi že vpisale na bančne žiro račune, To je seveda precejšnja razlika od sedanjega sistema, ko je celotni dohodek oblikovat; že z izdajo ustreznega računa za prodano blago ali storitve.
   Gospodarstveniki, ki se zavzemajo za takšen način oblikovanja celotnega dohodka, pravijo, da bi s tem precej razbremenili sredstva podjetij. Sedaj namreč gospodarske organizacije plaču-
nosti plačujejo na osnovi fakturirane realizacije. Pomeni, da plačujejo obveznosti družbi vnaprej, čeprav še same niso dobila denarja za prodano blago. Pa lahko poravnajo te obveznosti, morajo poseči v svoja obratna sredstva, manjkajoči znesek v obratnih sredstvih pa je nadomeščen gele takrat, ko dobe svoje blago v resnici tudi plačano. Prav zaradi tega pride tolikokrat do blokiranja žiro računov, kajti obveznosti do družbe je treba poravnati prej kot kakršnekoli druge obveznosti, Poravnati jih je treba prej, kot pa recimo izplačati osebne dohodke, Gospodarske organizacije so že tako v težavah zavoljo obratnih sredstev in takšen obračun, preprosteje povedano, kreditlrahje družbe, njihov položaj jse bolj otežuje.
    S prehodom na oblikovanje dohodka po vnovčeni realizaciji naj bi gospodarske organizacije poravnale obveznosti do družbe Je- le tedaj, ko bodo tudi v resnici prejele plačilo svojih terjatev. Samo izdaja računa namreč še ne bo pomenila realizacije, zaradi česar tudi ne bo ustvarjen dohodek in zavoljo tega tudi ni moč izplačati; obveznosti do družbe dohodka, ki. ga pravzaprav;tše ntr
    Takšni obračuni družbenih ob-veznosti in takšen način oblikoven ja celotnega dohodka pa bo postavil prenekatero gospodarsko organizacijo pred težko preizkušnjo. Takšne preizkušnje so pravzaprav že sedaj kar na dnevnem redu. Ne samo posamezne gospodarske organizacije, temveč panoga kot celota, namreč ugotavljajo, da trg odklanja njihovo olago, da imajo na zalogi četrtino ali pa še več blaga, kot so ga imeli v minulem letu, in da delajo' še kar naprej na zaloge. Medtem ko so recimo zaloge sredstev za delo, to je strojev, znašale v juliju letos za 30 % več kot lani v istem času, znašajo septembra že za 37 % več. Prav tako naraščajo zaloge reprodukcijskega materiala in blaga za široko potrošnjo. Volnarska industrija ugotavlja, da ima na zalogi volnenega blaga letos kar za 67 % več kot lani v istem času.
Prehod na takšen način oblikovanja celotnega dohodka bo za marsikakšen kolektiv boleč, če se dotlej ne bo ozrl okoli sebe, ugotovil,  kje je povprašal, kaj potrošnik rabi, se oziral na njegov okus, upošteval spremembe v strukturi potrošnje, skratka z eno besedo, prisluhnil željam in zahtevam trga.
    Odkrito si je treba pogledati v oči, da so v gospodarskih organizacijah doslej to pomembno vlogi zanemarjali. Vse, pa tudi slabo blago so lahko prodala in zato se niso ozirali na zahteve trga, ki so predvsem zadnje leto že zelo ostre, in hkrati ob tem ne upoštevajo, da bodo ta zahteve iz dneva vse ostrejše.
    Kakorkoli je torej na videz ta pomenek namenjen le ekonomistom, komercialistom in računovodjem v gospodarskih organizacijah, se v resnici tiče prav vseh. Gre za to, da bo vsak član kolektiva pozoren, ali bo blago, izdelano ob takšnih ati drugačnih stroških. res dobilo priznanje na trgu, ali bo trg priznal izdelek za blago, sli so potrošnika zadovoljni z izborom, barvo, obliko, predvsem pa s kakovostjo.. Do zahtev in že-- tja trga bo torej moral biti pozoren vsakdo ,v kolektivu, vsakdo se bo moral zanimati, kako je z realizacij o blaga, kajti od tega bo odvisen celoten dohodek, čisti dohodek in osebni dohodki vseh zaposlenih.
    Te obetane spremembe narekujejo dvoje neodložljivih nalog, in sicer:
    —    v gospodarskih organizacijah, predvsem večjih seveda, bodo morah osnovati najbrž še službo, ki bo proučevala tržišče, njegove želje in zahtev« ah pa to na ogo pridodejati že sedanjemu komercialnemu sektorju,
    —  osebne dohodke vseh tistih,
ki lahko tako stili drugič« vplivajo na hitrejšo realizacijo blaga, na kakovost in izbor blaga in podobno, pa bo treba postaviti v odvisnost od takšne ali drugačne realizacije in s tem ustvaritve dohodka.                         P. D.
                                                                                            Z OBRTNIŠKE RAZSTAVE V LJUTOMERU
darstveniki. Gre namreč za to, jejo družbene obveznosti iz do. kaj naj’ bo izhodišče za oblikova- hodka v skladu z zneskom dose-nje dohodka podjetja ali faktu- ženega dohodka. Družbene obvez-
ZA NAŠE GASILSTVO NI POMEMBNEJŠEGA DOGODKA KOT NOVA BRIZGALNA. ZATO SO TUDI LJUTMERSKI GASILCI PREVZEM NVEGA AVTOMOBILA ZABELEŽILI V SVOJO DRUŽBENO KRONIKO KOT POMEMBEN DATUM
                       RAZPRODAJA ALI GOLJUFIJA?
     Pričakovali smo tudi letošnjo jesen. Medtem ko je zunaj odpadalo orumenelo Ustje, smo v izložbah prodajaln opazili napise o znižanju cen konfekcije, tekstila, obutve... Prodajalne so bile polne trgovci pa zadovoljni. Potrošniki pa ne vedo, da so pogoso žrtve nevestnih prodajalcev.
     Tržni inšpektorji, a tudi zbornični organi vedo, da gre pogosto za običajne trgovske trike. Trgovec zniža ceno bale zaležanega in demodiranega blaga, ostalo blago pa proda vrh tega, ker se nihče izmed potrošnikov ne zanima za prejšnjo. ceno.. Tudi »reklamna cena« je običajna, neobvezna trgovska krilatica ki praktično nič ne pomeni. Pogosto  se dogaja, da so to najslabši proizvodi v prodajalni. Sploh je pri prodaji po znižanih cenah tako, da se najboljši kosi skrijejo pod pult za osebje in njihove sorodnike ter znance, ostalo pa je razprodano v nekaj urah. Prav bi bilo, da bi bila takšna znižanja cen objavljena v časniku in           da bi kupci   vedeli, za
kakšno blago gre, kakšne so          količine in cene itd,    To pa bi
kajpak podražilo stroške poslovanja in z druge strani povišalo cene. Zato se prodajaln« poslužujejo le kosa papirja s »čarobno« besedo »znižane cene«.
     Potrošniki in zbornični 'organi pa grajajo še dejstvo, da prodajajo trgovine pod geslom znižanja cen tudi nekvalitetno in poškodovano blago. Potrošnik kupi takšen par čevljev (»Planika«, »Borovo« ali katere koli tovarne) s srečno zavestjo, da je poceni kupil, pri prvem dežju pa mu začne odpadati podplat. Pošteno pa je tako, kot dela to soboška tovarna »Mura« pri srajcah z             napako. Napaka na      srajci je
označena in potrošnik se po           lastnem preudarku      odloči za
nakup ter ne kupuje mačka v vreči, -
     Kar zadeva razprodajo demoodiranega blaga, je ta možna le spomladi za zimsko in jeseni za poletno blago, čeprav lahko tudi trdimo, da so to razliko v geni že plačali potrošniki v sezoni. Morda ne bi bil neumesten predlog,, po katerem naj bi posebne prodajalne prodajale samo ostanke, demodi-rano in blago z napakami. Takšne prodajalne bi kupovale od drugih trgovskih podjetij blago, namenjeno samo za razprodaje, in bi ga z neznatnim zvišanjem cen razstavile na svojih prodajnih mizah.
     V tem sestavku je navedenih samo nekaj najbolj drastičnih načinov, kako trgovci pogosto speljejo potrošnika žejnega preko vode, pedantni pravniki pa zamerijo trgovcem celo to, da v istih oddelkih in prodajalnah prodajajo blago po znižanih in »običajnih cenah«. List papirja, ki najavlja razprodajo po znižanih cenah, privabi potrošnika v prodajalno, kjer se mu lahko zgodi, da kupi tudi kaj po »nežni« Žanih« cenah. Pravniki pa trdijo, da je to že neke vrste n--ljufija. Zbornični organi, tržni inšpektorji In vodstva trgovskih podjetij bi se vsekakor morala malce boli poglobiti v te stvari, saj sestavljamo naposled vsi skupaj veliko družino — potrošnikov.                                                 B. Šinko
V časi žrtvam 11 narodov
     (Nadaljevanje s 1. strani) nacizma, temveč tudi opomin bo-dpčiirp rodovom, da me bodo nikoli več dovolili kaj takega. Ko je govorili o grozotni bilanci strašne bližnje preteklosti, je dejal, da vsega tega ne smemo pozabiti. To govorimo danes vsem živim — je dejal — zato, da ne bi nihče več zabredel v podobno katastrofo. Govorimo tudi zato, ker smo te nepopisne grozote sami doživljati im vemo, kako dragocen
je mir.
   Za njim je v imemu Zveze borcev Jugoslavije spregovoril podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek, ki se je zahvalil vsem činiteJijem, posameznikom im organizacijam v Avstriji, ki so pripomogli, da je s skupnimi prizadevanjem zrasel ta' velučastni spomenik v čast padlim žrtvam nacizma in fašizma.
   V nadaljevanju svojega govora je tov. Leskošek dejali, da predstavlja pokopališče in grobišče v Gradcu enega najbolj množičnih slovenskih grobov, kakršne je fašizem v drugi svetovni vojni sejal po taboriščih, ječah in na frontah po vse i Evropi. Rekel je tudi, da ta spomenik prepričljivo dokazuje, kako avstrijski narod, ki je sam preživljali vso težo večletne okupacije in fašističnega nasilja, ceni im spoštuje svoje žrtve pa tudi napore im žrtve drugih narodov. Ob tem spomeniku žrtvam enajstih narodov spoznavamo, kako
globoke vezi med narodi im ljudstvi je spletla njihova skupna usoda pod fašistično okupacijo in njihova skupna borba za osvoboditev.
   Ob koncu svojega govora je tov, Leskošek dejali
   »Hoteli bi, da bi ob tem spomeniku, ob tem klicu zgodovine pretreseni obstali im se zamislili nad strašno bilanco druge svetovne vojne — 52 milijonov človeških življenj. Hoteli bi, da bi ta spomenik govoril mladi generaciji, kam je v 20. stoletju zavedeli človeka fašizem, ki je širil blazne ideje o veličini enega naroda na račun drugih narodov, ki je v mladino vcepljat brezobzirnost do sočloveka in naravnost gojili oblike izkoriščanja človeka po človeku.
   Svoj govor je tov. Leskošek zaključil z želijo, da se bomo najbolje oddolžili slovenskimi, avstrijskim im žrtvam drugih 'narodnosti, ki so tukaj pokopane, če ta spomenik ne bo je simboličen most, temveč resničen most miru in sodelovanja med narodi Avstrije in Jugoslavije.
   Govoril je še predsednik štajerskega deželnega, parlamenta Brunner, nakar je podkancler dr. Bruno Pitterman odkril, spomenik in prižgali baklo na vrhu loka. V svojem govoril je med drugim poudaril, da sta nasilje, in krivica največja sovražnika človeštva ne glede na to, od kod prideta.

                                                                                            Novi gasilski avto v Ljutomeru
  Minulo nedeljo je imelo gasilsko društvo v Ljutomeru pomembno svečanost. Prevzeli so novi gasilski avtomobil, ki so ga kupili letos poleti s sredstvi okrajnega gasulskega sklada in dotacije Obč. ljudskega odbora Ljutomer. Novi avtomobil je toliko večjega pomena, ker ima nameščeno 3000-litrsko cisterno, ki bo zlasti prikladna za predele, kjer primanjkuje vo-de.
  Novi avtomobili je predal gasilcem predsednik Obč. ljudskega odbora Ljutomer Tone Truden, na svečanosti pa sta bila med drugimi tudi predsednik in poveljnik Okrajne gasilske zveze Janez Bla-govič in Karel Flisar. Po prevzemu, ki je bil na Glavnem trgu, je gasilsko društvo priredilo še srečelov, dohodke iz te prireditve pa so namenili za društvene potrebe.
  Na nedeljski svečanosti, ki je bila prirejena v okviru proslav 20. obletnice vstaje, je sodelovala tudi godba na pihala DPD Svoboda.
                                                                                                                                                                                                                -js-
V  radgonski občini izdelana samo dva pravilnika
   Na plenumu Obč odbora SZDL v G. Radgoni, ki je bil v ponedeljek, so člani razpravljal o dveh podanih referatov, in sicer o referatu o delavskem samoupravljanju, ekonomskih enotah ter o delitvi čistega in osebnih dohodkov kakor o delovanju raznih društev.
   V    razpravi po prvem referatu so ugotavljati, da je potrebno spričo zastoja pri sestavljanju pravilinlikov - te so do sedaj iz-deHaili le v Zdravilišču in na Vinogradniškem gospodarstvu v G. Radgoni — sklicati posvetovanje predstavnikov preostalih podjetij. Na tem posvetovanju naj bi se domenili o pospešitvi izdelave pravilnikov.
   V   referatu o delu društev pa so ugotavljali, da dobro delata le avto-moto društvo in Združenje šoferjev in avtomehanikov. Za večino ostallih društev pa so ugotavljali, da imajo pri delu premalo koordinacije. Zaradi tega so na plenumu predlagani naj bi ustanovil poseben odbor, ki bi vsklaijeval delo posameznih društev.
                                                                                                                                                                                                                                     -js-
V  Ljutomeru ni pogojev za ekonomsko šolo
   V   ljutomerski občina zadnje čase precej govorijo o ustanovitvi redne srednje ekonomske šole. Do tega je prišlo nedvomno zaradi precejšnjega števili prijav v ekonomski srednji šoli za odrasle v Ljutomeru. Predlani in lani se je v to šolo vpisalo precej slušateljev, vendar tega za letos ne moremo trditi
                                                                             V Petrovcih odprta nova šola
   (Nadaljevanje s 1. strani) dobitve reformirane šole, ki ni pridobitev samo za mlade temveč tudi za odrasle, ki želijo dopolniti svoje znanje, da bo takšno, kakršnega potrebujemo na delovnem mestu.
  Ob koncu svojega govora je tov. Majhen čestital občanom k doseženim uspehom.
  Ob zaključku svečane proslave pred šolo je predsednik Občinskega ljudskega odbora Petrovci Šalovci Koloman Korpič predal šolsko poslopje šolskemu odboru V upravljanje, pokroviteljstvo nad šolo pa je prevzela Kmetijsko gozdarska zadruga Gornji Petrovci.
Če še nisi-postani naročnik POMURSKEGA
                                                                                                                                                                       VESTNIKA
   PRAVKAR JE IZŠLA PRI POMURSKI ZALOŽBI V M. SOBOTI KNJIGA »DRUŽINSKI DNEVNIK«, SCENARIJ AVTORJA FERDA GODINE.
   KNJIGO DOBITE PO CENI 600 DIN V VSEH KNJIGARNAH. ZALOŽBA SPREJEMA TUDI POSAMEZNA NAROČILA.
                                                                                                                             »POMURSKA ZALOŽBA«, M. SOBOTA
POMURSKI VESTNIK
2
MILIJON VOJAKOV?
Sanje zahodnonemških generalov ☆ Pariške pogodbe v praksi le še košček papirja brez vrednosti  Bojna moč, ki je že daleč presegla potrebe za 550.000 vojakov, planiranih za konec letošnjega
                                 leta
   Zahodnonemška armada se vse bolj veča in tehnično izpopolnjuje. Prav nič čudnega ni, če Adenauer-jeva vlada tudi zahteva, naj hi Bundeswehr dobil — atomsko orožje. Zahodni zavezniki so mnogim zahtevam bojevitega bonnskega zaveznika kaj radi popustili, da bi si zagotovili ustreznega zaveznika v morebitnem spopadu — z Vzhodom.
In vendar se tudi na Zahodu najdejo trezni ljudje, ki opozarjajo na vse večjo moč za-hodnonemške armade. Po pariških sporazumih, ki so jih sklenili dne 23. oktobra 1.1954., Nemčija ne sme izdelovati je drskega, raketnega in kemijsko-bakteriološkega orožja. Prav tako ne sme graditi ladij, večjih Od 3000 ton, podmornic večjih kot 300 ton, strateških bombni kov itd.
   Od tedaj je minilo več kot Sest leti Sto dvainsedemdeset tisoč kopenskih vojakov, 64.000 pripadnikov let tiskih sil in 24.000 mornarjev, ki naj bi jih zahod-nonemSka vojska imeta, predstavlja že zastarele številke. Pravijo, da so dosegli število 350.000 vojakov, ki bi ga morali doseči šele konec tega leta. Atlantski pakt je baje Zahodni
Nemčiji že dovolil, da ima — 550.000 vojakov. Toda obrambni minister Strauss ne želi ostati pri tel številki. Hoče jo dvigniti na — 1 milijon. Teritorialna milica šteje po sodbi nekaterih Itake tri milijone ljudi.
     To pomeni, da predstavljajo tako imenovani pariški protokoli samo — prazen kos papirja. 
     Število orožij, ki jih Bun-desvvehr že ima, ter število orožij, ki jih v Nemčiji izdelujejo, neprestano raste. Ali ni morda raketa »Kobra« zahodnonemška? Pokazala je dobre rezultate na bavarskih poljanah, kot piše italijanski tednik »Vite Nuove«. Ali ni francosko atomsko orožje v bistvu plod francosko-nemške-ga sodelovanja?
     Zahodnonemška vojska uporablja strojnice in male topove 0 1014 mm V nadzvočnih letalih »Starrfighter«. Pritisne lahko na gumb izstrelišč raket tipa »Honest John«, »Nike«, »Herkules«, »Matador« in »Pola-ris«. Kakih 220.000 častnikov in
podčastnikov — število, ki zadošča za urjenje milijon ljudi — redno uri 300.000 novincev vsako leto.
   Organizacija armade je že po tradiciji odlična. Oborožene sile imajo na razpolago vsa prevozna sredstva za atomsko orožje in so ozko povezane s pogodba-
mi s specializiranimi in koordiniranimi industrijami, ki proizvajajo atomsko energijo, pri čemer uporabljajo lastne surovine. Zahodna Nemčija je sposobna izdelovati tudi rakete.
      Zahodnonemška agenti delujejo povsod po svetu, kjer izdelujejo orožje za Bundeswehr. Messerschmitt ne prikriva,  da je zunaj zahodnonemškega  ozemlja ustanovil podružnice. Obrambam minister Strauss je sporočil, da je zahodnonemška vojaka že doslej sprejela 50% atomskega orožja, ki so ga nemški generali zahtevali v svoji znani spomenici. »Ostalih 50 bomo kmalu sprejeli,« je pristavili. Že, sedaj dve 'močni nemški podjetji grade v tehničnem in finančnem sodelovanju z »Euro-Ajtomom« ultramočne reaktorje ter ladjo ne atomski pogon. Nemško poštno ministrstvo in NASA, ameriška uprava za vesoljske polete, pripravlja-
ta telefonske satelite, ki naj bi opravljali planetarno — vohunstvo.
   Čeprav Nemčija še ni dosegla 550.000' vojakov, -je bojna moč nemške vojske že sedaj, v jeseni 1. 1961, za 50% večja od one, ki jo bo zahodnonemška vojska potrebovala, ko bo imela 550.000 vojakov.
   Zahodna Nemčija je že sedaj postala  velika smodnišnica, ogromno skladišče uničevalnih'sil. V njej je poleg 300.000  nemških oklepnih grenadirjev še 150 tisoč ameriških vojakov, prva britanska pehotna armada, deli belgijske, nizozemske- in kanadske vojske ter osebje za več kot 400 raketnih izstrelišč. Po vsem svetu ni ozemlja, kjer bi bila zbrana tolikšna vojaška sila, kakor v Zahodni Nemciji. 
   Britanski specialist Harty ni kar tako zapisal: »Ko bodo nemško vojsko 1. 1961 zgradili, bo njenih več kot trideset divizij in njenih efektivov enakih efektivom vseh nacionalnih kontingentov v okviru NATO«.
Veliki oktober
    V torek pred 44 leti odločen napad na Zimski dvorec v Moskvi sprožil nov osvobodilen proces. Velika oktobrska revolucija, veli kansko delo Vladimira Iliča Lenina je postalo za narode vsega sveta, posebno potlačene in zatirane, kažipot, po kateri naj krenejo. Smisel in nauk Velikega oktobra sta postala temeljni kamen in gibalo revolucionarnimi gibanj preteklih desetletij.
    Po 44 letih socializem, ki se je rodil v Rusiji one oktobrske dni, ni več osamljen otok. Postal je sila, ki odločilno vpliva na svetovna gibanja. Tu bi omenili posebno Leninove zaključke, da se boj za socializem bije in odvija v skladu s konkretnimi okoliščinami v vsaki posamezni deželi. Različne oblike pri tako zamotanem in širokem procesu so zakonita nujnost, pogoj za neoviran in svoboden razvoj nasploh.
   V sedanjem svetovnem položaju je boj za socializem hkrati tudi boj za mir, za široko enakopravno mendarodno sodelovanje. Ostra blokovska razdelitev zato ne more služiti socialistični misli, temveč lahko kvečjemu privede do svetovnega spopada.
IZZIVANJE ZAHODNONEMŠKIH REVANŠISTOV IN NACISTOV
ZADEVA VRAČARIČ
Samovoljna aretacija jugoslovanskega državljana, borca NOB, v Munchenu ☆ Zahodnonemške oblasti se sklicujejo na na-cistično tiralica iz leta 1941 zaradi akcije proti Wehrmachtu v Zagrebu, kjer sta padla dva nemška vojaka  Poglaviten
                          razlog: poizkus, da bi nekako diskreditirali boj okupiranih narodov proti nacizmu
   Najnovejša novica, ki jo je dopisnik Tanjuga sporočil v sredo zjutraj: direktor zagrebškega podjetja Me-Ga Laza Vračarič se je pripeljal z avtomobilom iz Münchena, kjer je bil pet dni v zaporu, v Zagreb in po krajšem srečanju z družino nadaljeval pot v Beograd.
Dogodek, ki je povzročil val protestov ne le jugoslovanske, temveč evropske javnosti, se je odvijal zadnje dni kakor po filmskem traku. Prvega novembra letos je direktor Vračarič, bivši aktivni borec NOB, prispel sknpno z ing. Rudolfom Orsa-gom v Miinchen in se nastanil v hotelu »Odeon«. Naslednjega jutra so ob 6.30 vdrli v njegovo sobo udeleženci kriminalistične uprave in z naperjenimi revolverji zahtevali, naj gre z njimi. Ing. Orsagu pa so ukazali, naj do osmih ne zapusti hotela, pozneje pa da lahko o tem obvesti generalni konzulat v Munchenu.
                                                                                                        »Obtožnica«
 Tako se je prijel dogodek. In razlog, zaradi katerega naj Bi postavili jugoslovanskega državljana pred sodišče? Vračarič je bil 30. oktobra 1. 1941 v skupini zagrebških mladincev, ki jo je vodil sedanji direktor Radiotelevizije Zagreb Ivan Sibl. Skupina je napadla odred nemških letalcev v vzhodnem delu Zagreba. Dva vojaka sta tedaj padla. Okupacijske oblasti so napadalce razglasile za bandite in za njimi razpisale tiralico. Na ta dogodek spominja spominska plošča na oglu ulic Socialistične revolucije in Rusinove.
  In sedaj je sodišče v Konstanzi ob Bodenskem, jezeru na podlagi te nacistične tiralice izdalo Halog o aretaciji po vsej Nemčiji!
Oblasti, ki rade zatrjujejo, da so »denacificirale« upravo in sodstvo, so uveljavile nekdanji nacistični nalog, da bi priredile proces proti nekdanjemu borcu zoper nacizem in okupatorjevo nasilje!
  Ne bi se zaustavljali ob poizkusih naših konzularnih in diplomatskih predstavnikih, da bi od zahodnonemških oblasti izposlovale njegovo izpustitev. Ju-
goslovanska vlada je preko švedskega veleposlaništva, ki po prekinitvi zahodnonemško-jugo-slovanskih odnosov zastopa jugoslovanske interese pri nemški vladi, protestirala. V torek je poslala vsem deželam-zavezničam v protinacistični koaliciji posebno noto, v kateri opozarja na protizakonito ravnanje z, jugoslovanskim državljanom.
   Pozabljeni Nürnberg
  Na kaj se opirajo zahodnonemške oblasti? Kakor je bilo mogoče zaslediti ob prvem zaslišanju aretiranega Vračariča, je javni tožilec pričel s tezo, češ da po haaški konvenciji jugoslovansko odporniško gibanje »ne morejo priznati kot vojsko« in da torej gre v navedeni akciji za navaden umor.
  Vsemu svetu je znano, posebno nemškim uradnim krogom samim, da so veliki zavezniki na znanem Nurnberškem procesu jasno in nedvoumno obsodili okupacijo nacistične soldateske in nacističnih civilnih oblasti kot agresijo proti miru, svobodi in človeštvu. Tu je bilo med drugim tudi sklenjeno, da ne sme nobeno nemško sodišče nastopiti s kakršno koli zahtevo do tistih oseb, ki so se kot vojaki ali kakor koli drugače borili proti silam osi.
  Boj proti združenemu nacizmu in fašizmu so zavezniki sami med vojno ocenjevali kot zakonito obrambo ljudstva pred nasilnežem, kot nacionalno dolžnost in čast. Vračarič je samo častno izpolnjeval to nalogo kakor tisoči drugih.
  Kaže, da skušajo nacistični in revanšistični krogi v Zahodni Nemčiji s takim ravnanjem namerno izbiti določbe Nurnberga. Naravnost smešno zvene izjave bonnskih najvišjih krogov, češ da niso vedeli za sklepe »lokalnih oblasti«. Vsa nemška sodišča prav dobro poznajo sklepe zaveznikov, ki onemogočajo vsakršne procese pred nemškimi sodišči proti udeležencem osvobodilnega boja. Tu sl torej sodišče ne more lastiti neke posebne pravice. Prav tako ne gre »za pomoto«, temveč za namerno dejanje.'
  Toda svet ni molčal. Ali ni aretacija jugoslovanskega državljana-borca uvod v podoben »obračun« z državljani drugih dežel, se sprašujejo. Zalo Je dejanje münchenskega sodišče naletelo na ogorčenje In proteste po vse) Evropi in drugod po svetu. S tem, da so zahodnonemške oblasti izpustile Vračariča brez opravičila, zadeva še ni končana. Ta madež lahko delno zbrliejo samo s tem, da mu dado polno zadoščenje In javno obljubijo, da se kaj takega ne bo več zgodilo. Sam dogodek meče obenem lasno luč na trditve zahodnonemških obla stl, da so »denacificirale« upravne in sodne službe. Opozarja zaveznike, kako v Bonnu izigravajo one določbe, ki so jih svečano sprejeli ob zaključki druge svetovne vojne.
                                                                                                                                                          De Gaulle ali alžirski problem
   BASTIA — Francoska predsednik de Gauillle je v govoru v Bastdilli na Korziki izjavili, da morajo enkrat dokončno rešiti alžirski problem. Omenil je dve možnosti. Uporabijo lahko načela saumo-odlločbe, ki jih Franclja želi uresničiti Po francoski zamisli bi »svobodna opredelitev Ailžircev« privedite do ustanovitve alžirske države in upostavitve sodelovanja med Francijo in Alžirom, ki bi vsebovala jamstva za pravice evropskega prebivalstva na alžirskem ozemlju. Sodelovanje M moralo zagotovita Franciji tudi njene interese, predvsem v Sahari.
   Druga možnost bi bite, če bi alžirsko prebivalstvo odklonilo sodelovanje s Francijo. V tem primeru bi Alžircem preuvrstil ozemlje. Taka rešitev bi bila po njegovem                »sklep brez zdira-
vega razuma«.
   Osebno je takoj pripravljen pričeti pogajajnja, če druga stran ne bo postavljate nobenih pogojev.
                                                                                                                                                                Zmaga Karamanlisove stranke
   ATENE — Kakor kažejo podatki o gršik skupščinskih volitvah, je dobila Karamandsnvn nacionalna radikalna unija 50,77 odst. vseh Udarnih glasov. Zagotovila si je 176 poslaskih mest. Unija centra 100 in levica 24. Dosedanji vladni predsednik Karamnlis bo tako
tudi sestavil novo vlado 
Laza Vračarič (na desni) v hotelu »Odeon«, potem ko so ga izpu stili Iz zapora, z novinarji
       Nasilje proti Alžircem v Parizu in drugih francoskih mestih se nadaljuje. Po sporočilu policije so v Alžir že izselili več kot tisoč ljudi,.da bi se tako znebili »najnevarnejših pobornikov alžirske fronte nacionalne osvoboditve«; Po znanih demonstracijah proti posebni policijski uri za Alžirce, kjer je padlo več desetin Alžircev in bilo ranjenih okrog 500, so romali tisoči v zapor.
                                                                                                                                                                                     Toda to že ni vse. Iz reke Seine so potegnili več trupel Alžircev z zvezanimi rokami in nogami ter z ranami na glavi.
O tem je pričel pisati tudi francoski tisk. Ali vlada zares ne ve, da v alžirskih četrtih francoskega glavnega mesta preganjajo noč in dan ljudi, jih mučijo in čelo ubijajo?
   Kakor piše sodelavec »Vjes-nika u srijedu« D. Janekovič, obstajajo številne pismene izjave o mučenju, ki ga morajo trpeti Alžirci v preiskavi, ter izjave in potrdila zdravnikov o sledovih opeklin zaradi električnega toka, davljenja, obe- šanja in drugih barbarskih metod. Obstajajo tudi žive priče, ki so povedale resnico o zverstvih pariške policije. Poslušajmo eno izmed teh žrtev — Amora Medžmedža!
                                                                                                          KRVAVA ZGODBA
   »Prosim, zapišite moje ime in Objavite fotografijo. Imenujem se Amor Medžmedž. Imam ženo in pet otrok. Brat je padel leta 1939, ko je branil Francijo pred Hitlerjevim fašizmom. V Parizu sem od leta 1932. Sedem let sem delal pri »Citroenu«. Nato sem zbolel. Imam astmo in dve hudi operaciji ... Sedaj sem Čuvaj v predmestju Montreuil.
   Prišli so (stražniki), v moje stanovanje ob treh zjutraj. Vse so preobrnili in seveda niso ničesar našli, ničesar razen stare številke »France-Soir« s sliko Ben Bela. ,Zakaj imaš ta
časnik?' so vprašali. ,Ni prepovedan, sem dejal. ,Pokazali ti bomo malce pozneje, ali je prepovedan ali ne!‘
   Odpeljali so me. Avtomobil se je spotoma zaustavil in vzel še enega Alžirca. Pozneje sem zvedel, da se imenuje Sadek.
Prispeli smo v sedež policijskega komisariata v ulici Har-vey št. 13. Tu je pojoča klet, pravijo ljudje. Tako' jo imenujejo zaradi glasbe, s katero skušajo prikriti ječanje in klice na pomoč.
»POVEJ, ČE NE NE BOS VEČ VIDEL ŽENE IN OTROK...«
   Vstopili smo v vežo. Sadekt so odvedli v sosednjo sobo meni pa dejali, naj počakam Čeprav je glasba hreščala na vso moč, sem slišal strahotne ječanje in klice na pomoč. Mučili so Sadeka. Po poldrugi ur. sta ga dva stražnika odvlekla Bil je ves krvav in otekel.
   Nato je prišla vrsta name Odpeljali so me in mi ukazali, naj počepnem. Pod koleno so mi položili kol in nanj krepko V ZNAMENJU ODPORA — Skupina demonstrantov v mestu Aižiru nekaj trenutkov poprej,, preden privezali roke in noge, usta in so stražniki pričeli streljati nan jo. V rokah drža simbol svobode — zeleno-belo zastavo osvobo-nos pa zavili s krpo.          dilnega gibanja.  Nedolžna alžirska kri teče vse bolj tudi v francoski prestolnici.
Sedaj nam boš povedal imena voditeljev FLN in njihovih pomočnikov. Ko se boš odločil'govoriti, dvigni prst — in prenehali bomo.

Pričeli so me po licu polivati z vodo, pomešano z nečim, kar.Je strašno peklo. Dušilo me je. Z astmo je to še straš-
neje. Za hip se mi Je zazdelo, da bom  počil. Dvignil sem prst. Sneli so mi krpe. Prenehajte, sem jim dejal, astmatik sem pa tudi ničesar ne vem. Ce boste nadaljevali, bom umrl.
    O ,Umrj/ je dejal eden izmed barki-jev. (Ime za pripadnika tako imenovanih pomočnikov policijskih enot, al-žirskih izdajalcev in plačancev. Tl prejemajo 80 do 100, tisoč frankov me-' sečno. Za natančno število takih v Parizu ne vedo, cenijo pa jih na 300 do 600.) Poleg njega je stal policijski in-šjektor-Frančoz in dajal- ukaze. Mu-
; čenje so nadaljevali. Eden izmed haf-
POMURSKI VESTNIK  3
JAJČKA V HLADILNIKIH
Zadnje dni pet opažajo gospodinje, da v ustreznih trgovinah in tudi drugače ni moč dobiti jajčk. To zveni sicer. malce čudno, saj Je Pomurje znano proizvodno območje med drugim tudi za jajčka. Gospodinjam bi nedvomno bilo ljubše, če bi bila jajčka tudi kakšen dinar dražja kot sicer, kaže pa namreč, da prav zalo, ker so jajčka pri nas formalno skoraj 10 dinarjev cenejša, kot na primer v Ljubljani, v naših ustreznih trgovinah ni
Jajčk-
Po drugi strani pa le znao, da nekateri naložijo v kovček kar po, 1000 jajčk, se odpeljejo v Ljubljano in jih prodajajo tam po coni 30 do 32 dinarjev za kos. Takšen kovček ni težji od 50 kg, zaslužek pri enem kovčku jajc pa znaša zaradi razlike v ceni kar 10 000 dinarjev, Nekaj jajčk odnesejo posamezniki tudi v Avstrijo v okviru dovoljene količine v okviru maloobmejnega prometa in Jih ugodno prodaj« tam.
Pri okrajni trgovinski zbornici menijo v zvezi s tem, da gre le za zgrešeno politiko cen, saj Jajčk sicer ne primanjkuje. Zadruge bi morale po isti sodbi dvigniti nekoliko odkupno ceno, pa bi bilo dovoli jajčk naprodaj. Rešitev v sili bi bila tudi intervencija-»Perutnic« s hladilnilklml jajčki, ki jih je to podjetje odkupilo svoj čas po ceni 14 din za kos.
Naj bo tako ali drugače, jajčka so danes neobhodno potreben prehrambeni artikel pri pripravljanju hrane. Tudi 'če imajo kmetijske zadruge svojo računico (ali celo njihove ekonomske enote), potrošniki vedo, da Tovarna mlečnega prahu proizvaja jajčni prah, ki bi ga bila treba le ustrezno embalirati za gospodinjstva In njihove potrebe. Soboške in druge gospodinje bi to pobudo nedvomno pozdravile, če tudi ne pričakujejo, da bi bil jajčen prah cenejši od jajčk, ki jih žal — ni v prodaji.                         bjš—«
                                                                                                                                    NOVE CENE MASTI IN OLJA
Mast je nedvomno eno najvažnejših živil. Zato je toliko bolj razumljiv preplah, ki je nastal med soboškimi gospodinjami, a tudi drugod, spričo pomanjkanja, še bolj pa zaradi podražitve. V zvezi s tem izjavljajo pristojni trgovski krogi, da se je mast podražila spričo nezadostnih količin v maloprodaji. Znano Je, da so tovrstne tovarne prej. dajale slanino v klobase in druge suhomesnate Izdelke, spričo pomanjkanja masti pa so preusmerile proizvodnjo. Pristojni trgovski krogi tudi pravijo, da se mast sedaj šele približuje - svoji, ekonomski ceni. Doslej so jo »regri-sirall« potrošniki s tem, da so draže plačevali mesne izdelke. Kaže, da se bo maloprodajna cena masti ustalila pri 450 dinarjih za kilogram, iz nekaterih krajev pa smo dobili pdročlla, da slane kilogram masti že 500 dinarjev za kilogram.
Za; potrošnika bi bila stvar mnogo enostavnejša, če bi bil v trgovinah moč redno dobiti rastlinsko mast, ki Je za, prehrano po zdravniškem mnenju bolj zdrava od živalske, njena cena pa Je 342 dinarjev za kilogram. Vendar pa. so že zabeležili primere, da to iznajdljivi' poslovodje podeželskih trgovin kupili v meatu rastlinsko mast, kolikor Je isto bilo mogoče dobiti, — kajpak za prej omenjeno ceno, — v »svoji« trgovini pa so jo prodali potrošnikom kot živalsko mast po ceni 450 dinarjev za kilogram.
Spričo podražitve masti so nastopile motnje' tudi v preskrbi z oljeni. To pa .ne iz razloga, da bi olja primanjkovalo, temveč zato, ker se cena olja običajno formira glede na cene masti.
Soboške gospodinje, zlasti delavke, ki se popoldne- vračajo a dela, pa najbolj grajajo dejstvo, da ob lem času v pekarnah ni mogoče dobiti več kruha. Tega razprodajajo pekarne Že dopoldne, ko to delavke na svojih delovnih mestih. Pri lem so najbolj prikrajšane tiste, ki nimajo doma nikogar, ki bi jim dopoldne opravil nakup. Pristojni krogi bodo' morali to reč vsekakor urediti.
                                                                                                                                                                                                                                                                                                       -bjš-
  VPRAŠANJE:
  Živim na posestvu staršev, ki meri 15 ha. Oče ima poleg mene še nezakonskega otroka, je starejši in bi rad svojo
polovico posestva izročil meni okrog ha zemljišč pa bi izročil svojemu nezakonskemu otroku. Zanima me, če bo nezakonski otrok še imel kake pravice do očetovega premoženja, ali se lahko nezakonskemu otroku dana zemlja izroči v upravljanje kaki kmetijski organizaciji, če je ne bi hotel prevzeti otrokov skrbnik, in ali bi z ženo, s katero delava na posestvu že let let, imela pravico zahtevati iz posestva plačilo, če bi zapustila posestvo?        V. F.
  ODGOVOR:
  Oče za življenja lahko razdeli svoje posestvo med otroke s tem, da jih ne prikrajša v njihovem nujnem deležu.. Nujni delež znaša polovico zakonskega deleža. Pri Vas sta dva otroka, tako da bi nujni delež znašal eno četrtino vrednosti očetovega premoženja ali celo eno Šestino, če mati preživi očeta, ker je takrat tudi ona nujna dedinja. Če ima oče 7 do 8 ha zemljišč in svojemu nezakonskemu otroku izroči 3 ha zemljišč, nezakonski otrok ne bo prikrajšan v svojem nuj-nem deležu, da bi po smrti očeta lahko od vas zahteval dopolnitev nujnega deleža iz očetove zapuščine.
   Seveda se nezakonskemu otroku dana zemljišča lahko izroči kald kmetijski organizaciji v uporavo, če zemljišča ne bi hotel prevzeti otrokov skrbnik, vendar bi o skrbnikovi odklonitvi, da prevzame zemljišče, bilo potrebno obvestiti skrbstveni organ občine, ki je postavil skrbnika.
   Če bi z ženo zapustila posestvo in bi se zaposlila kje drugje, bi iz posestva oziroma od staršev lahko zahtevala plačilo za delo, če vama je v času dela na posestvu bilo obljubljano, da bo posestvo vajino, ali sta pa utemeljeno pričakovala, da bo posestvo vajina last in ge je to pričakovanje izjalovilo, ne po izključno vajini krivdi. Načeloma otrok nima pravice zahtevati od svojih staršev plačilo za delo, ki ga je opravljal na njihovem posestvu.
Mladinske konference gredo h kraju
   Redne letne mladinske konference, ki so v teku po vseh ob-občlnah, bodo končane do konca tega tedna.
   Na konferencah ugotavljajo, da so mladinske konference letos veliko bolje pripravile kot prejšnja leta. Mladina razpravlja in kritična ocenjuje svoje delo. Izvolili so tudi nova vodstva ter delegate za občinske mladinske konference, ki bodo koncem tega in v začetku prihodnjega meseca.
   Prav tako ugotavljajo, da mladinski aktivi pri svojem delu dobivajo premalo pomoči od ostalih organizacij, kot so to SZDL, osnovne, organizacije ZK, kmetijskih zadrug itd. To so čutili zlasti v tistih aktivih, ki so v oddaljenih vaseh in so vsled tega tudi mladinske konference slabo pripravljene.
   Da je premalo razumevanja do mladinskih aktivov, kaže to, da v Gerlincih, kjer je v šoli neizkoriščenih sedem prostorov, mladina ne more dobiti prostora, v katerem bi se lahko shajala in delala. Takih primerov pa je v našem okraju še več.
                                                                                                                                                                                                                                                  -ml
   Večerna politična Šola tudi v Gornji Radgoni
   V torek so začeli v Gornji Radgoni z večerno politično šolo. Šolo je v okviru ljudske univerze organiziral ObK ZKS Gornja Radgona, obiskuje pa jo okrog 40 slušateljev. Pripravljajo tudi programe za mladinsko politično šolo, šolo za starše in razne tečaje ter seminarje, ki jih bo v letošnji sezoni organizirala Ljudska univerza v Gornji Radgoni.
                            -rj-
Nič vel po starem tudi v Goricah. Slika kaže sodobno odpravo, za mečkanje grozdja na Kapeli.
LOVNI TURIZEM
   Lovni turizem prinaša našemu gospodarstvu nedvomno velike koristi, še večje koristi pa bi imeli od njega, če bi se nanj temeljito pripravili oziroma uredili vsaj nekatere stvari Ker pa nas je lovni turizem presenetil, ugotavljamo malce pozno napake, pomanjkljivosti in beležimo gmotno in moralno, škodo.
   Neki družbeni delavec iz Pomurja je videl v Italiji revijo, v njej pa sliko, na kateri so bili poleg kopice ustreljene divjačine italijanski lovci. Pod sliko je bil napis, da je ta klavnica (dobesedno!) divjačine v Pomurju v Jugoslaviji. Vprašanje je, če bo moč zaslediti v tej in drugih' revijah takšne slike tudi prihgdnja leta. Predstavniki lovski družin iz Pomurja, ki sicer gostoljubno sprejemajo tuje lovce v svojo sredo, pripominjajo, da bj morala vsaka taka skupina dobiti že v Ljubljani od pristojnih turističnih organizacij tolmača, ki bi lovcem v njihovem jeziku raztolmačil, kaj dovoljujejo pri nas lovni predpisi in kaj ne, Naši lovci, ki jim je pri srcu prirastek divjačine, z žalostjo opazujejo, ko padajo pod streli tudi fazanke, če ni teh, pa celo' golobi in vrabci, samo da odmevajo streli in da pade nekaj zadetega na zemljo. Če bi bili tuji lovci obveščeni, kako in kaj, se takšne stvari ne bi dogajale.
 Drugod znano dejstvo je, da naši hoteli v M. Soboti in drugje nimajo garaž za tuje lovce, čeprav bi si lahko omislili, če drugega ne, vsaj montažne garaže, ki jih izdelujemo v M. Soboti. Parkiranje na pločnikih ni ustrezno ih kolektivi prizadetih gostinskih podjetij se bodo morali za to zavzeti. Enako je s primernimi prostori za lovske pse, ki prenočujejo sedaj s svojimi gospodarji v sobah, se zadržujejo z njimi
v gostinskih prostorih (kje so sanitarni predpisi?) in drugo. Noben gospodar ne bo pustil svojega lovskega psa na prostem, toda gostinsko podjetje bo v svojo lastno korist moralo naročiti pri. merne pasje hišice za prenočevanje, saj bo lahko zaračunavalo za prenočevanje psov primerne pristojbine in te mu bodo investicije kmalu povrnile.
                                                                                                                                                                                                                                     Ni dovolj, da o tem razpravljamo na sejah turističnih forumov,
razprava o teh problemih sodi tudi na seje. organov upravljanja prizadetih gostinskih podjetij, razpravam pa morajo slediti tudi primerni ukrepi, saj je z dobro voljo moč marsikaj narediti. Če bomo vse te in še mnoge druge pomanjkljivosti v zvezi z lovnim turizmom pravočasno odpravili, bomo šele videli resnične koristi lovnega turizma.
                          -boš-
                          OB IZIDU
dveh pomebnih knjig
B. Horvat in L. Gerenčer: Elao olva sokflnyv. Ljubljana. Drž. založba Slovenile 1980. 173 + (1) str. 80. Frane Sebjanič: Madžarako-slovenski slovar. Ljubljana. Drž. založba Slovenije 1981. XXIV + 179 + (I) str. 80.
   Za naše dvojezične šole v Prekmurju smo debili lani prvo čitanko v madžarščini. Z veseljem so jo sprejeli učitelji v osemletkah, saj bodo mogli poučevati po novi čitanki, kakor po istovrstnih slovenskih prvih čitankah. S prvo čitanko Elso olvasokonyv se sistem dela v razredu obdrži, ker je sestavljena po zgledu sloven-sih čitank, učenci se pa tako res lahko opismenijo najprej v materinščini, šele nato nadaljujejo v drugem jeziku.
   Prva čitanka za manjšinsko šolstvo je prilogajena našim domačijskim potrebam, v njej se čuti prekmurski princip. Knjigo je opremil in ilustriral Arpad Šalamon in dal slikam nadih prekmurske pokrajine in navad. Tisk je lep,škoda, da ni v celi knjigi večbarven. Na sprednji platnici je narisan lendavski grad. Z natiskom madžarskega teksta Je Imela tiskarna seveda težave. Kljub skrbnemu pregledu korektur so ostale nekatere napake pri razlogovanju, naglasih, 4 črke N so obrnjene. Metoda v čitanki je analitičnosintetična. Izbor madžarskih klasikov (Petofl, Mdrlcz, Fehšr...) in jugoslovanskih Cankarja, Čopiča, Bevka ... dajajo knjigi privlačno vsebino pri branju za vsesplošno vajo, Knjigo uporabljajo v prvih razredih osemletk, deloma tudi še v drugih. Avtorjema gre vse priznanje. Prvi čitanki bo kmalu sledila tudi čitanka za drugo stopnjo, ki bo dvojezična — slovenska in madžarska.
   Če se bo kdo učil madžarščine, bo prav gotovo segel po prvi čitanki, kjer se Je moč naučiti osnove jezika od glasov do črk tudi po slikah, kar je najenostavneje. Potreben pa mu bo vsekakor priročnik, ki smo ga dobili letos oktobra: madžarsko-slovenski besednjak. Te Je prvo tovrstno delo pri nas, če ne upoštevamo že nekaj poskusov madžarsko-slo-vensklh ozir. madžorsko-prek-mursklh besednjakov od Koši-
ča preko A. Kardoša, J. Flisarja do J. Antauerja in A, Pavla. Od omenjenih je seveda pomembnejši Jeneza Flisarja Ma-gyar-vend szntar, ki je izšel v Budimpešti 1922, žal v skrajšani obliki. Razveselilo nas je, da je založnica, kakor pri prvi čitanki, uvidela potrebo tudi po madžarsko-slovenskem besednjaku. Uredil ga je Franc Sebjanič, pri sestavi gradiva sta sodelovala razen Sebjaniča še, dr. Vilko Novak in Jote Hradil. Za naše manjšinske potrebe  bo besednjak izpolnil prvo vrzel, služil pa bo v osnovi tudi slovenskim potrebam pri tolmačenju madžarskega teksta. Ugoden v besednjaku je vsekakor prvi del. Franc Sebjanič je podal na prvih 24 straneh pregled madžarskega glasovnega sestava in besednih vrst. Madžarska slovnica, čeprav v zelo skrajšani obliki, bo dobro služila svojemu namenu.
   Nehote pa nas vzpodbuja, naj bi dobili večjo samostojno madžarsko slovnico pri nas. Tisk v besednjaku je lep in pregleden. Besedišče je razvrščeno v dveh kolonah. Nekaj manj kot 11.000 besed najdemo v besednjaku, ki bo služil predvsem praktičnim smotrom. V besedišču je ostalo kljub dodanim korekturam nekaj naglasnih napak, dolgi —| ni označen zaradi tiskarskih težav, čeprav ga v slovnici najdemo med črkami in glasovi. V besedišču so glagoli podani v tretji osebi ednine, ker je ta oblika za madžarščino najbolj značilna. Obliki je treba dodati sami' —ni, da tvoriš infiziitiv. Pri samostalnikih pa je dodana besedi še končnica za akuzatlv. Besednjak upošteva tudi posebnosti pri nepravilnih oblikah, ki so dodane v oklepajih.
   Ob koncu: veseli smo tega priročnika, potreben pa bo sčasoma obširnejši madžarsko-slovenski besednjak, zaželen bo pa tudi slovensko-madžarskl.
                                                                                                                                                                                                                                   N. B.
O naših knjižnicah
Da smo naredili velik razvoj v knjižničarstvu, menda' ni treba poaebej poudarjati. Z zakonom o knjižnicah, ki je bil letos oktobra sprelet, pa se bo mreža knjižnic je bolj utrdila«
V primeri preti vojno,  lete 1940, je Imela Muraka Sobota tri knjižnice: sokolsko, prosvetno in novo ustanovljeno knljžnično podružnico delavske zbornice v Ljubljeni, ki pa ao razpolagale le z nekaj nad tisoč zvezki. Govora je bilo tudi o javni knjižnici, saj so mogli obiskovati knjižnice le člani društva, vendar središče Prekmurja ni uspelo z javno knjižnico, da bi nudilo knjige vsem interesentom. Na podeželju so širili naprednejše knjige člani kluba prekmurskih akademikov. Med okupacoj so šolske knjižnice nudile izključno samo madžarske knjige. V Murski Soboti je bila knjižnica društva Vend-magyar kfizmUvelfiddsi egyesillet ( Vendeko-madlarsko prosvet-no društvo), kjer so imeli dostop tudi samo člani društva. Slovenske knjige so bile odpeljane v Szombathely ali so bile uničene.
Tembolj je jasno, koliko se je nudilo našim ljudem v Pomurju tako) po osvoboditvi z ustanavljanjem javnih, tako-imenovanih ljudskih knjižnic, kjer imajo dostop vsi ljudje in kjer ni zatpoetav-Ijena tudi madžarska narodna manjšina.
Tik po osvoboditvi 1945 Je bila ustanovljena mostna ljudska knjižnica v Murski Soboti, ki ima danes okrog 14.000 zvezkov. Sledile so knjižnice pri Gladu, v Križevcih pri Ljutomeru, v Ljutomeru. Lendavi, Bogojini, Bakovdh. Puconcih, Martjamclh, Gerlincih, na Cankovi, v Stogovcih, Stari gori, Slatini Radencih, RoŽlčkem vrhu, Negovi, Kapeli in Gof« nji Radgoni, v letih 1950—1955 Študijska knjižnica v Murski Soboti, ljudske knjil< niče na Cvenu, Cezanjevcih, Bučkovclh, Črensovcih, Beltincih, Gornji Bistrici, Pečarovclh, Bodoncih, Vučji vasi, Veržeju, Stari cesti, Logarovcih, od 1955 dalje v Šalovcih, Apačaih, Gornjih Petrov
clb, v Križevcih (Prekmurje), Rogalevclh, Hodošu, Prosenjakovcih In Gederovcih. Od teh so večje že omenjena soboška, ljutomerska, lendavska in gornjeradgon-ska, posebni pa sta ljudska knjižnica na Hodošu in v Prosenjakovcih, ki nudita knjige madžarski manjšini in služila dvojezičnim potrebam. Od teh knjižnic imajo Čitalnico soboška, ljutomerska skromno, in seveda Študijska knjižnica.
   Na. splošno moremo reči' o ljudskih knjižnicah v Pomurju, da potrebujejo razen soboške knjižnica dobre strokovne kadre, da jim je treba zagotoviti sredstva za nakup vedno novejših knjig, predvsem poljudnoznanstvenih in idejnopolitičnih knjižic, ne samo leposlovnih, da sl urede Čitalnice in sploh zagotove prostore za skladišča in pionirske oddelke. Pionirski oddelek imajo le soboška In bogojinska ljudska knjižnica. Potrebna bi bila sredstva za nakup blbllo-busa, ki je ves leden vozil po Pomurju knjige tudi v najoddaljenejša naselja. Zato naj ne bi ukinjali manjših knjižnic, poglobili bi rajši mrežo izposojevanja tudi s potujočimi kovčki. Priznati pa je treba, da so ljudske knjižnice na podeželju zaradi pomanjkanja sredstev ali zaradi porabe sredstev za kaj drugega, in končno zaradi neenotnega pregleda nakupa knjig, nenagrajevahja knjižničarjev, izgubljale svoj smoter: kulturno-proivetno dejavnost. Nekatere zastarele . knjige bi morale, zamenjati novejše in zanimivejše knjige.
   Kot matična knjižnica v Pomurju bo Imela odslej še večje naloge ustanova, ki je največja kulturna pridobitev Pomurja po osvoboditvi, študijska knjižnica utesnjevala bol) in bolj, je postalo znuje svojo petletnico. Dolgoletna želja naših prekmurskih akademikov že pred vojno in prekmurskega muzejskega društva so bile uresničene Šele, ko je Okrajni ljudski odbor v Murski Soboti ustanovil študijsko knjižnico leta 1955. V začetku so bile težave s prostori, zbiranjem knjig, urejevanjem, streženjem obiskovalcem, z-nakupovanjem knjig Itd. Vendar letos že moremo govorili o majhni tradiciji študijske knjižnice In je prav, da pogledamo na kratko njeno dejavnost in njene potrebe.
   V treh sobah v gradu, kjer se je knjižnica utesnjevala bolj in bolj, pe postalo praktično nemogoče streči in urejevati knjižni fond. Osebje knjižnice se je preveč menjavalo, to je, strokovnega kadra, ki bi se resno zavzel za knjižnico, je bilo premalo. Od knjižnice pa se je zahtevalo vedno več. Dotok dijakov se je povečal, visokošolci prihajajo študirat v knjižnico doma, izredni študentje, .delavci, nameščenci in Vajenci, vsi žele strokovne knjige s evojega področja. Očitni potrebi, da bi dobili v gradu vsaj še dve sobi, ni bilo moč ugoditi. Končno dam je okrajni ljudski odbor letos februarja predložil takojšnjo preselitev v Sedanje prostore na Grajski trg 2, kjer je bil Interna! kmetijske šole v Rakičanu. Kljub predlogom, naj bi stavbo popravili in očistili in preuredili knjižničnim potrebam prej, smo Se letos marca preselili in šele sedal tečejo dela za popravila in adaptacijo stavbe tudi, od znoraj za kar je dal okrajni ljudski odbor dva milijona dinarjev sredstev. Takoj po Ureditvi dveh sob bomo namestili jeklene knjižne police, ki so že naročene v Ljubljani. Prihodnje leto bomo motali kupiti Še kataložne omarice in večjo omaro za dragocenejše tiske. Poudariti je treba, da je okrajni ljudski odbor v Murski Soboti kot ustanovitelj študijske knjižnice vsa leta nudil sredstva za knjižnico..kolikor je le mogel, podpiral je Baše težnje, vendar je treba povedati, da so potrebe naših ljudi že prerasle možnosti, ki jih nudimo v knjiž-rilčli Zavedati se je treba, da bo. morala knjižnica začasno zadovoljevati (naj jih naštejem) gimnazijo, učiteljišče, šolo za
zdravstvene delavce, vajensko šolo, Šolo za učence v obrti, kmetijsko srednjo šolo v Rakičanu, dve osemletki, ekonomsko srednjo šole in nekulturno šolo z vsemi dijaki in predavatelji, sčasoma pa tudi potrebe višjih šol, da ne govorimo o pravnikih s sodišč, zdravnikih, inženirjih in tehnikih, ekonomistih, delavcev iz tovarn itd. Z letošnjimi Sredstvi 600.000 din za nakup knjig za našo študijsko knjižnico s področja vseh strok je očitno bilo premalo motnosti ustreči obiskovalcem, predvsem, ker imamo še naloge sicer kot slovenska študijska knjižnica nuditi ob robu slovenskega in madžarskega življa, tudi madžarske knjige naši manjšini. Zbiranje kulturnopolitičnega in zgodovinskega materiala za razno študije bodo v bodoče zahtevale večja sredstva. Letos nam je dal okrajni odbor SZDL 100.000 din za nakup madžarskih knjig, kar je relativno Več, kot je bilo dodeljeno za nakup slovenskih knjig. Idealno bi bilo, da zakon o obveznem prejemanju knjig v LRS ne bi izpustil študijske knjižnice v Murski Soboil, saj ima na posebno lege vse
pogoje in potrebe, da se zbirajo in ohranjajo vse slovenske knjige tudi v Pomurju.
Knjižni fond je temelj vsake knjižnice, kako je Urejen, je pa še važnejše Studijska knjižnica potrebuje več strokovnih moči. Z novim sistemom nagrajevanja tudi knjižničarskih delavcem najbrž ae bo teko težko dobiti sodelavcev, posebno, če bo delo knjižničarja tudi cenjeno! Kot matična knjižnica bo imela nalogo, skrbeti za kadre ljudskim knjižnicam, skrbeti ta razvoj in pravilno nabavno politiko, skrbeti za sestavo centralnega kataloga knjižnic, povezati bo morala vsa ljudske knjižničarja v Društva bibliotekarjev Slovenije, imeti bo morala lnstruktorsko skupino. Z zagotovljenimi sredstvi bo moč študijski knjižnici izdajati tudi različne študija O kulturnopolitični zgodovini Pomurja. Na eno ne smemo pozabiti v naših komunah: KAKŠNE KNJIŽNICE Sl BOMO USTVARJALI, KOLIKŠNA SREDSTVA JIM BOMO NUDILI, TAKSNE KNJIŽNICE BOMO IMELI!
                                                                                                                                                                                                                                                                                                     N. Brumen
Čudna reč
   »Dober dan,« sem dejal in se vljudno nasmehnili, »prosim lepo, pred tremi dnevi mi je vaš vajenec zaradi pleskanja kuhinje snel s stene električno stikallo, pravzaprav dva. Prosim, jutri je nedelja in nerodno nam bo do ponedeljka. Prosim lepo!. Res.«
   »Takoj, tovariš,« mi je obljubil nekdo, ki nekako ravna s takimi zadevami v tem podjetju, »čez deset minut bo pni vas. Res!«
   In res je prišel mlad fant. »Hm,« je dejal strokovnjaško, »tale stikalo je nadometno, vi pa želite podometno. Tega pa nimam s seboj.«
   »Toda. tovariš, jutri je nedelja, nerodno nam bo še čakati. Mar ne bi mogla še danes. Mladi ste in s kolesom ni deleč. Prosim! Res!«
   Mladenič me je nejevoljno pogledat : »Ja, hm. veste...« in je pogledal na uro.
   »Dve bo, kajne ? Da dve, in mi delamo le do dveh. Počakajte do ponedeljka.«
   »No, če je tako pa srečno in brez zamere!« In fant je oddirjal s ko.esom še pred drugo uro. Kdo bi mu zamerili!
   Prejšnjo soboto pa smo imeli težave z vodovodom. »Bi lahko prišli pogledat,« smo lepo prosili obrtništvo, ki ima s tem posla. »Nerodno nam je.« In so nam obljubili. Sele proti mraku je prišla pomoč. Tovariš pomočnik je dejal po ogledu »Moram še v dojimo, nekaj bo treba nadomestiti. Takoj bom nazaj.« Ko se je vrnil, je bila že čisto noč. Brez nejevolje se je pomočnik lotili dela ih kmalu je bila okvara v redu. »Lahko noč,« nam je še dejal in odšel. To je bilo tudi v soboto. Toda to obrtniško podjetje ni v socialističnem sektorju. Kdo naj bi bil komu za vzgled, mar prvo drugemu ali obratno!
                                                                                                                                                                                                                                                                          -ar
Na roditeljskem sestanku
       Stali smo na hodniku pred I. b razredom soboške gimnazije. Gledali smo drug drugega. Nismo se poznali; seveda, bili smo iz vseh vetrov našega Pomurja.
       »Hodi tudi vaš tu notri?« me je po daljšem času vprašal starejši možak, že siv In nekoliko upognjen od časa.
       »Da.« sem dejal, »prvo leto v soboško gimnazijo, vsak dan vstaja ob petih ln se vozi z avtobusom; skoraj malo zarana za mladega človeka.«
       •Moj vnuk pa prihaja z vlakom. Kaj hočemo, je že tako, če želimo šolano deco.«
       Ko so se na uri pomaknili kazalci čez osmo uro, je prišle tovarišica profesorica, se prijazno nasmehnila in nas povabila v razred. Radovedno smo gledali po klopeh: »Aha,« smo si dajali, »tu sedijo naši otroci.« Iskal sem klop, kjer naj bi sedal naš fant. In ne vem, če sem uganil.
       Potem nam je povedala ljubezniva razredničarke, da je v razredu toliko ln (oliko dijakov in dijakinj, da so prišli od vseh vetrov in da je kar zadovoljita Z njimi. Pri prvi redovalni konferenci je zdelal razred i skoraj 80 odstotki. in da jih tare najbolj matematika in nemščina.
       »Seveda,« sem si mislil, »kriterij faznih Šol, od koder so prišli haši mladi ljudje. je pač različen. Popustljivost bivših predmetnih Učiteljev se seda) maščuje in težav nimajo s šolo ti učitelji, pač pa njihovi učenci.« Z ostalimi predmeti da gre bolje, je Še pristavila, vendar bo treba posvetiti vso pozornost tudi tem predmetom.
       Skoraj začudeno smo potem pogledali dva tfilada človeka, dijaka tega razredađ, ki sta poročala o učnih krožkih, ki naj bi pomagali slabšim dijakom na zeleno vejo. Gledali smo ju In sl mislili: »Komaj sta dobro zlezla iz osnovne šole, pa tl že govorita brez zadrege in trepeta V glasil;« čisto pametno sta govorila kot kakšen spreten diskulant na zboru volivcev ali pa kje drugje.
       Torej so težave s krožki, smo sklepali IZ besed predstavnikov razredite SktlprtOšti 1. b razreda. Z zadevo bo treba napravili red in vodili bo treba evidenco o dijakih, ki zametujejo pomoč svojih ptldnejšlh tovarišev, »Tako je prav,« je dejal glasno eden od očetov, »naJ se mladina le uči.« Vsi smo mu pritrdili.
       Poletu je bilo Še nekaj besed o izvenšolski dejavnosti dijakov. »Vsakdo se mora nekam vključiti,« je bilo mnenje, skrbne razredničarke. »Toliko raznih delavnosti imajo dijaki na razpolago. Naj le pokažejo mladi ljudje svoje zanimanje in ga na) razvijajo; morda im bo delo v krožku prišlo kdaj še prav.«
       In še o plesnih vajah smo zvedeli, češ. naj plešejo tudi že prvošolci Nas, ki smo bili že nekako starejši, je osupnila ta noVosl. Jaz sebi plesal šele z dvajsetimi leti, pa sem se dovolj napletal v življenju. Morda beži čas seda) tako Hitro, da je trebi s plesom hitreje. Kdo ve! No, pa bo morda tudi s tem plesom priv; novo življenje terja noVih pogledov na Svet. Seveda bi ml bilo prav, Če bi naš fant bolje plesal pri matematiki in ruščini,
bogme!
       Ko je bilo konec teh In Onih besed, smo posamezno stopali k mizi. kjer smo strmeli v redovalnico in rede, ki so plesali pred nami. Nekaterim se je skremžil obraz, nekateri pa so ponosno gledati po razredu. češ, moj ga pa pihne. Nobenega »čveka« ni zapisanega v njegovi rubriki.
       Ko smo stopali IZ razreda. je na Hodniku nosi lilo skozi okno sonce. Bilo nam je priletno, saj smo spoznali v razredničarki naših otrok skrbnega« vzgojitelja, v profesorjih pa prizadevne Učitelje. In tako bo morda iz naših otrok le nekaj poslalo,                                                -ar
pomurski VESTNIK
4
Prej, ko je bilo Se toplo, so na Tišini »naredili Solo« kar zunaj.
Modna revija v Ljutomeru
            Invalidski zavod »prlekija« v Ljutomeru, se je v nedeljo preid-stavdll v domu TVD Partizan z modno revijo. Kljub temu, da je konfekcijski oddelek omenjenega zahoda še razmeroma mlad, lahko  rečemo, da so bili prikazani modeli v povprečju izdelani zelo do-bro.
- Na reviji, ki jo je obiskalo precejšnje števili o ljudi, so prikazali skupno 43 najraličnejših modelov za jesen, zimo in pomlad. Na pa manjkalo seveda tudi nekaterih najnovejših modelov za razne svečane priložnosti in službo. Prikazali so vrsto zelo okusnih  ženskih krojev iz cenenega blaga in otroško (konfekcijo. Treba je reči, da je bila revija vsestranska, saj ni prikazala samo modelov za vitke postave, kot je bilo po nar-vadi na prejšnjih modnih revijah.
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                     Modno revijo bodo ponovila Še 11. novembra, ko bo zaključek občinske obrtne razstave, -js-
      VESTI
     GRAD — Krajevni odbor pri Grada Je začel pred dnevi obnavljati vodovodno omrežje. Hkrati bodo napeljali nekaj novih priključkov ter namestili novo avtomatsko črpalko. Dela, ki jih vodi poseben odbor, bodo predvidoma končali nekako do konca decembra.
     LJUTOMER — Ljutomersko Avto-moto društvo bo v kratkem priredilo tečaj za iolerje amaterje. Kakor smo zvedeli, vlada za tečaj precejšnje zanimanje.
     SEBEBORCI — Poravnalni svet v Sebeborclh ima veliko dela. Največ poravnav ima zaradi sporov med sosedi. Kot ugotavljajo, so doslej sproti rešili dobri dve tretjini primerov, precej pa Je tudi takih primerov, v katerih se sprte stranke med sabo poravnajo pozneje.
     PROSENJAKOVCI — Kmetijska zadruga »Napredek« v Prosenjakovcih gradi v tem času kar tri mostne tehtnice. Tehtnica v Prosenjakovcih bo desettonska, medtem ko bosta tehtnici na poslovnih enotah v Ratkovclh ln Fokovcih sedemtonski. Vse tehtnice bodo dogradili le letos.
     VIDEM — V nedeljo Je kmetijska zadruga G. Radgona odprla na poslovni enoti pri Vidmu ob Ščavnici novo poslovno stavbo, v kateri pisarniški prostori s trgovino, garažami ln skladišči. Novo stavbo bodo v notranjosti do konca uredili v prihodnjih dneh.
     MARTINJE — Prejšnji četrtek so imeli v Martinju letno mladinsko konferenco. Na njej so ob koncu sklenili, da bodo pripravili igro ln še bolj utrdili stike z vaškimi organizacijami in JLA. Priredili pa bodo tudi vr klubskih večerov.
     BODONCI — V Bodoncih bodo le to zime začeli urejati 15-hektarskf sadovnjak. Urejala ga bo kmetijska zadruga Grad na površinah, ki jih je letos odkupila od nekaterih zasebnikov. Sadovnjak bo na akupnl površini.
     SELO — Gasilsko druitvo in druge vaške organizacije v Selo so se letos lotile gradnje novega vaškega doma. Dom Je v surovem stanju le dograjen, do otvoritve, ki bo čez nekaj tednov, pa bodo uredili še notranjost nekaterih prostorov. Vaščani so opravili pri dosedanji gradnji veliko prostovoljnega dela.
     VADARCI — V Vadardh je kmetijska zadruga Grad letos zgradila nov koruznjak za sedem ton koruze, dograjuje pa tudi večje skladišče za reprodukcijakl material. V Martinju pa je zadruga Grad dogradila avtobusno garažo.
     GRABONOS — Minulo nedeljo so imeli, v. bližini Grabonoša lov, na katerem so postrelili precej divjadi. Prt lovu pa je po naključju orlllo d. nesreče. Bruno Marttnuzzl je pri streljanju na divjad obstrelil Franca Br< tuio iz Negove, ki je moral iskati zdravniško pomoč.
     SBBEBORCI — Krajevni odbor SZDL v Sebeborcih se poteguje za vzpostavitev nove avtobusne proge, ki naj bi peljala iz Domajševec preko Panovec, Kukeča, mimo Andrejec, skozi Sebeborce v M. Soboto. Zanimanje za to progo je med prebivalstvom veliko, saj so sedanje avtobusno sveže za te kraje precej neprimerne.
   DOLNJI SLAVEČI — Kmetijska zadruga Grad dokončuje v teh dneh gradnjo zadružnega doma v D. Slavečih. Doslej je bilo namreč dograjeno samo pritličje. V nadstropju bodo uredili prostore za potrebe vaških organizacij.
     ANDREJCI — Gasilsko društvo v Andrejcih pripravlja za 29. november razvitje društvenega prapora. Pri kulturnem programu bo sodelovala tudi tamkajšnja šolska mladina.
     KUSTANOVCI — V Kuštanovcih bodo 19. novembra odprli novozgrajeni vaški dom, katerega so začeli graditi la lani. Novi dom je precej obsežen. Na otvoritveni svečanosti bodo sodelovali tudi gasilci iz okoliških društev.
MINUTO pred DVANAJSTO
                                                                                                                                      POŠKODBE
S. C. iz Godemarcev se je zaletel v kolesarko ih padel. Dobil je lažje poškodbe na glavi in desni stegnenici. L. k. iz Vučje gomile je padel z lestve in si zlomiil levo peto. J. L., kmeta iz Ranko-več, je podrla krava in mu poškodovala levo koleno. I. S. iz Gornje Bistrice je »padel z višine 1 metra in si zlomil desno podkolenico. E. V. iz Ižakovec. je padel s klopi ln si zlomil desno stegnenico. M. F. is Vogflčevec se le v temi zaletela v kolesarja in sl pooškodovala glavo. -Na A. K. Iz Gaberja se je zvrnila prikolica traktorja in si pri tem poškodovala levo podkolenico. V. K. iz Pucconec si je pri padcu Zlomila desno nogo. R. L. iz kroga Je podrla krava ih jt poškodovala levo nogo. A; T. si je pri padcu s stopnic zlomila desno nogo. E. H. iz Fokovec je pri nakladanju lesa padel ha hrbet hlod in mu zlomil hrbtenico. F. k. iz Cankove je padel in si zlomil desno podkolenico.
    Razvedrilna telesnovzgojna dejavnost je bila. In je še predmet živahnih razprav v naših sindikal-niih podružnicah in forumih, akti-vih Zveze komunistov in naših telesnovzgojnih in športnih društvih. Tudi delegat na nedavnem občnem zboru okrajnega sindikalnega sveta so poudarili v zvezi s tem svoje stališče. Tako se je v razpravi izkristaliziralo mnenje, da pri nas telesna kultura še ni prilagojena zahtevam modeme proizvodnje in sodobnega življenja delovnih ljudi, predvsem ne, kar zadeva telesnovzgojno in športno dejavnost kot sredstvo rekreacije.
    Kar zadeva rekreativni šport, je znano, da je letos sodelovalo v tekmovanju sindikalnih podružnic v našem okrajnem središču, — tekmovanje je trajalo od junija do oktobra, ko je doseglo v občinskem tednu svoj višek, — 31 sindikalnih podružnic in 2785 njihovih članov. To tekmovanje, ki
ga organizira vsako leto občinski sindikalni svet, je tudi letos odigralo veliko vlogo, vendar je le kampanjsko in ni načrtno. Spri-če tega je vedno bolj očitna potreba po načrtnem in smotrnem razvedrilnem telesnovzgojnem in Športnem udejstvovanju. To naj bi bila skrb sindikalnih podružnic oziroma ustreznih krožkov po podjetjih, ki jih pravzaprav ni. Rekreativni šport bi moral dalje zajeti tudi smučanje, drsanje, plavanje in sankanje. Vse to naj bi poleg običajnih športov (nogomet, itd.) služilo za izživljanje članov delovnih kolektivov in to ne kampanjsko, temveč vse leto;
                                  Ob vsem tem pa je pomembno, da se tudi »klasična« telesno-vzgojna dejavnost, ne razvija tako, kot bi to želeli. Nasprotno, urnostna je trditev, da le-ta. celo, nazaduje. Ugotavljajo namreč, da je vedno manj pripadnikov TVD »Partizan«, ki bi bili aktivni, zato pa je vedno več šolskih aktivov in njihovih, členov.. Tako, na pri-
mer soboški »Partizan« še ni imel občnega zbora, čeprav so ga skli-cali 3-krat in razposlali 500 vabil. 20 do 30 udeležencev, kolikor se jih je zbralo, res ni moglo sklepati o delu in programu te pomembne. in zaslužne organizacije na področju telesne vzgoje. Napredek dejavnosti šolskih aktivov v ■ žičnosti in kakovosti je sicer pozitivna stvar, toda težave, s katerimi se boni soboški »Partizani, a tudi druga tovrstna društva v-okraju, vendarle zaslužijo, svojo pozornost in ukrepe, čeprav bo dala srednja telesnovzgojna šola prve prepotrebne kadre šele čez leta,
   Mnogo razprav je tudi glede kakovostnega športa, predvsšm nogometa. Številne so govorice, ki pričajo o nezdravih pojavih ne samo v našem okrajnem središču temveč sploh v naši republiki. To; da se zlasti nogomet ne razvija več po amaterskih načelih, je znana stvar, kakor tudi primeri podkupovanja igralcev od strani uprav klubov v Celju in Ljubljani. Tudi vrabcem na strehi je znano, da dobivajo igralci klubov slovenske conske lige za prestop po več 100.000 dinarjev. Na ta način ostanejo mnogi klubi, kot se je to zgodilo našemu predstavniku v., SCL, brez nekaterih igralcev, ki so si jih s trudom vzgojili. Kajpak vse to priča o športni,, morali, ki nima ničesar skupnega z naše družbeno ureditvijo. To velja tudi za izpade na igriščih, ko hočejo neodgovorni gledalci na vsak ničili ‘izsiliti zmago domačega moštva, čeprav si to morda zmage ne zasluži, ima pa v primeru, če sodniki materialno kršijo pravila nogometne igre, možnost pritožbe. Gledalci tudi pozabljajo med igro bodriti svoje moštvo, izgubijo pa živce v trenutku, ko naredi sodnik »krivico« domačemu moštvu. Vzgoja športnega občinstva je, prav tako stvar, ki jo uprave klubov zanemarjajo, čeprav je ka-
zalec je še minuto pred dvanajsto.. . 
   Da kakovostni šport ne napreduje v Pomurju zadovoljivo, je krivo pogosto tudi pomanjkanje sredstev. Sredstev je malo, objekti so stari in jih je treba obnavljati, zato so iv sindikatih že predlagali formiranje skladov pri občinah izključno v te namene. Vse to in že prej omenjeno pa opozarja, da bodo morati o tej problematiki resno spregovoriti naša družbeno politični forumi ter zavzeti jasna stališča din sklepe.
                                                                                                                                                                                                                                                                     Bj. S
Pomurski filmski barometer
POMURSKI FLIM F ra TUTA knovem Uta skl visla visionskl film v črnobell teh-skl vistaa visionskl film v črnobell tehniki režiserja Hanryja Dacelna. V olivnih vlogah nastopata Mlchele Morgan In danes že pokojni Henri Vldal, vsekakor Igralski par, ki jo francoski kromatografiji v čast. Film nam na prepričljiv način posreduje zgodbo Katarino, mlado odvotnlco, ki brani na sodišči svojega prijatelja. Nesrečo v ljubezni pa privede Katarino do togo, da so vda alkoholu. Fotograf Valtar, ki Katarino ljubi, JI pomaga, da skuša ozdraveti In taka ponovno z optimizmom otopi v življenje. Na procesu, na katerem zastopa Katarina obrambo, prida do škandala, ko prida na dan njena slabost do alkohola. Navzlic temu pa dobi proces In doseže uspeh, v Valterju pa najde to, kar jo
   Film nima velikih umetniških preten« zlj. Nekatere prizora glodamo colo neprizadeto, vendar nas naposled film je prisili k razmišljanju, to pa največ po lovnega scenarija rezši zaslugi solidne režije In igre obeh glavnih igralcev, čeprav režiser Iz ne preveč zahtevnega scenarija ni mogel iztisniti la kaj val.
   Film bo sredi prihodnjega ledna na sporedu kina v G. Radgoni.
   OBTEŽILNA PRIČA — Ameriški film po istoimenskem odrskem dolu Agathe Christie. Režiser je znani Blily Wllder, Igrajo pa Charles Laughton, Mariina Dlotrleh, pokojni Tyrono Power In Elsa Lanchester, izkušnje ob filmskih kriminalkah zadnjih let kažejo, da jo ta filmska zvrst zašla v težko krizo. Kožo,
da je šele Billyju Willderju z njegovim filmom »Obtežllna priča« uspelo premostiti zastoj In ustvariti filmsko kriminalko, ki |o lahko ocenimo kot pomembno filmsko dalo toga žanra z resnimi umetniškimi komponentami.
    Zgodba pripoveduje o zapletenem procesu, kjer je šlo za umor staro, bogato vdovo, katerega je navzlic zdravniški prepovedi vodil sloviti odvetnik sir Wilfrid Roberts (Charles Laughton). Stvari so nato zapletajo tako, da se Jo znašel sir Roberto s svojo obrambo v stiski. Kakor v knjižnjem deli tudi v filmu zvemo šele na koncu, kdo Je morilec, tako da ta no moramo ubraniti primerjavi z najboljšimi Hltchockovlml thrllerjl. logastvo nenadnih, najbolj nepričakovanih zapletov. je tolikšno, da ja ta primerjava upravičena. Posebna odlika filma pa je poleg toga le čudovito duhovita Laughtanova krtačila, kateri nasproti stoji z veliko vlogo nekdaj tako priljubljena Mariane Dlotrleh.
    Film bo srodl prihodnjega tedna na sporedu kina v Slatini Radencih.
    OVČAR — Ameriški barvni klnomo-skopskl film znanega režiserja Georgea Marshalla. Tudi zasedba obeh glavnih vlog zagotavlja uspeh pri občinstvu, saj si boljšega nosilca vloga ovčarja Jasena Sweeeta (Gjenn Ford) ne moremo Želeti, v vlogi Dell Payton pa bomo spoznali mlado, slovito Igralko Shirlov MacLaine. Osrednla nit scenarija le sovraštvo, ki je v razvoju Divjega Zahoda vladala med kravarji In 'ovčarji. Film prikazuje burna dogodivščina ovčarja Jasena, ki pride v Powder Vallay s svojimi ovcami navzlic vsem nevarnostim, ki mu grozijo. Iz končanega obračuna o plačanimi morilci izide Jason kot zmagovalec In naposled so ustali s svojimi ovcami v dolini, ki ji je prinesel mir In humor, ob strani prikupno Dell Pavton.
    Navzlic številnim strelom prevladuje v tem vraslemu smisel za humor, zato nam bo nudil poldrugo uro napotena dogajanja, ki ga nas bo hkrati razvedrilo, a tilda poučilo, da e silo ni moteče doseči vsega, še manj pa z denarjem.
 Film bo ob koncu tega tedna na sporedu kini »Park« v M. Soboti.
                                          -bjš-
M. Morgan, Sh. Boger in F. Martertom v filmu Maxima«
Dr. Franc Žibrik:
                                  O zdravstveni zaščiti matere in otroka
    Hala družbena ureditev se lahko pohvali o tako širokogrudnim zdravstvenim varstvom vseh delovnih ljudi, pa tudi ostalih, ki so kakorkoli že zdravstveno ogrožani — tako v pogledu pre-, ventlvnlh, kurativnih In rehabilitacijskih dejavnosti —- kot ga Imajo le redke državo na svatu. Prav posebna priznanja morajo biti deležni zakoni, ki ragu-Krajo zdravstveno zaščito motoro in  otroka; tl so po značaju humanosti In ‘ socialnosti gotovo med prvimi, enj usmerjalo skrb za naš narodni naraščal, nam ohranjajo zdravja naših žena In so o svojo brezplačno zasnovo nudenja pomoči gotovo najboljši pobornlk v širjenju tiravotvono prosvoto med ljudmi.
    Zdravstveno varstvo tona in otrok je silno delikatno področja udejstvovanja zdravstvenih delavcev, je pa ou primarni organizaciji in kadrih lahno zalo uspešno. Mreža posvetovalnic za nosečnice, dojenčke in malo otroka jo In bo tudi v bodočnosti v velike preventivno pomoč ljudskemu zdravju —- posebno, ce bo podprti s iznajdljivo patronažno službo na terenu.
    zdravstvena ZAŠČITa ZENA — posebno so nosečnic - je uradno vazna nejavnost našega zdravstvenega varstva, saj nam mora biti jasno, da la ob primerni prehrani, negi in zdravju nosečnice smemo pričakovati  polnovrednega, mično in psinicno zdravega novorojenčka ob najmanjši nevarnosti za samo motor. Zato skušamo zajeti po patronažni službi bodočo matere že v zgodnji pom nosečnosti In jih naročiti najkasneje oo a. meseca na pregled In posvet v po-svetovalnico za nosečnico, tukaj dobijo nosečnica brezplačno Informacije glede nosečnosti:, v pogledu prehrano, osebne higiene, obleke, glede dela, porodnega dopusta pri zaposlenih itn. Istočasno usmeri patronažo (babica In patronažna sestre) svojo dejavnost na domače in delovno okolje nosečnice in ga skuša sanirati, v kolikor bi ogrožale nametan potek nosečnosti.
    Zgodnji pregledi nosečnic so lahko izrednega pomena za normami potek neličnosti kot tudi za uspešen porod ter primerne zdravje novorojenca. Tako se že lahko zelo zgodaj ugotovijo pri nosečnici morebitno nepravilnosti porodnih poti, dalje različna obolenja, ki, lahko spravilo V vprašanje življenje nosečnice, razvijajočega se ploda — ali pa cola oba. Naj omenim le nekatera taka obolenja nosečnica: srčno bolezni, ledvično bolezni, sifilis, tuberkulozo itd.
    Nosečnicam priporočamo tudi za naprej redne mesečne preglede v posvetovalnici, jim svetujemo, kaj naj vso pripravijo za svojega novorojenčka. Jih informiramo o prihrani, pripravah na dojenje In podobno. Posebno v pogledu Zdravstvene vzgoje in prosvete — ter s tem zdravstvene sanacijo njihovih do-m«v — so nosečnico kaj hvaležno področja udejstvovanja zdravstvenih delavcev.
    Pravkar opisana skrb okoli nosečo ženo je tudi te preporodna zdravstvena zaščita bodočega člana človečka družbe. Saj le za razvijajoče se bitje V- materinem telesu — v času ko si razvijajo in formirajo različni organi — življenjskega pomana način življenja In prehrane nosečnice. Zato svetujemo nosečnicam prehrano, ki vsebuje zadostno količino beljakovin, vitaminov Ih rudninskih soli — ob primerni količini sladkorjev In maščob. Da v pogledu prehrane pomurske ženo še niso dosegle zahtevanih potreb, nam najlepše kažejo novorojenci, ki so pričesto še nezreli (nedonošenčki) s slabo življenjsko silo In prav taki pogosto obolevajo za rahitisom tor različnimi infekcijami, ki nam kosijo dojenčke v Pomurju še v takem obsegu — kot nikjer v Sloveniji.
    Obporodna In- poporodna zdravstvena zaščita porodnice In novorojenčka bi bila idealna, ko bi lahko rodile prav vse nosečnice v porodnišnici; vendar to za zdaj še ni možno — In bo tudi v bodoče težko izvedljivo. Veči-
na porodnic in novorojenčkov je tako šo zmeraj na domu pod skrbjo terensko patronaži. Ta svetuje materi In ji pomaga pri vzpostavitvi odnosov mod njo in otrokom tor pri ostalin opravilih okoli otroka. Poskrbi tudi za to, da prinaša mati dojenčka na redne kon trolo v posvetovalnico,; kjer ga pregloda zdravnik, ki ugotavlja dojenčkovo telesno rast tor duševni razvoj. Tu dobe matere tudi vse napotke gloda prehrano, dajanja sadnih sokov, vitaminov, nasvete v pogledu nego In varajo njihovega najmlajšega družinskega člana. Posvetovalnice skrbe dalje za pravočasno in obvezno Cepljenje otrok proti: otroški paralizi, davici, oslovskemu kaliju, tetanusu In kosam.
 Zalo važna jo tudi porodna zaščita žena — posebno nezakonskih mater — saj se da na ta način Izogniti Številnim poporodnim komplikacijam, kot so: rama vnetja rodil, povešennje maternice, Izstop maternico itd. V tem pogledu se ml zdi, bi bilo zelo na mostu, da bi dobili nekoliko poduka tudi zakonski možje — posebno gleda spolnega občevanja, varovanja nosečnice In sploh ženo kot take; menim, da bi se na ta način dalo kultivirati odnos moža od žene pri marsikaterem zakonskem paru v Pomurju.
    Zdravstveno varstvo predšolskih In šolskih otrok spada v delokrog Otroškega dispanzerja ter Šolskih ambulant zdravstvenih domov. Ti Izvajajo na svojem področju vso preventivno (cepljenji, sistematiki pregledi itd.), kakor tudi kurativno oskrbo otrok, v veliko pomoč, jim bo — kot osrednji organizacijski center za enotno glodanje no problematiko otroškega zdravstva
bodoči otroški oddelek Sploš. bolnice v M. Soboti Pomurje Čaka tudi še problom ureditve zdravstvenega varstva otroških rekonvalescentov (revmatiki, tuberkuioti-kl, astmatiki Itd.) kar ni le socialni, temveč predvsem humani dolg napram človeku In socialistični družbi.
    Dejstva Jo, da je veliko število pomurskih otrok podhranjenih In da temu ni zmeraj kriv le nizek ekonomski standard staršev: neznanje In nezainteresiranost ljudi sta v veliki meri kriva — poleg stoletnih prehrambnih navad, ki se prenašajo iz roda v rod — da je temu na žalost tako. Veliko prispevajo k temu že pogoste, kužne bolezni. (ki nastajajo vsled pomanjkljive osebno higiene, nezdravega domačega okolja in pomanjkljivega pripravljanja hrane), te še bolj oslabijo že tako neodporen rt podhranjen organizem. Dodal-- na prehrana V vrtcih in šolskih kuhinjah trenutno Še ni V stanju rešiti toga problema. Vsekakor bi na področju prehrano pomurskih ljudi lahko vollko spremenila - brez večjih Investicij — širša Življenjska propaganda, predvsem preko učiteljskega kadra, za pospeševanji vrtnarstva In vzrejo malih Živali; ob primernem poduku bi se s tem gotovo v mnogočem popestril Jedilnik marsikatere ekonomsko šibkejše družine in se obogatil v pogledu vitaminov, rudninskih soli ter beljakovin.
    ta pravilen telesni in duševni razvoj otrok kakor tudi v svrho preventivo obolevanj za nalezljivimi obolenji bi bilo smotrno za celotno področje Pomurja uvesti v osemletko obvezno Irt načrtno zdravstveno vzgojo — posebno v pogledu osebne in komunalne higiene, v opravičilo te resnično potrebe naj navedem le dejstvo, da imamo v okrajnem merilu desetkrat več griže — kot katerikoli okra) v Sloveniji! Prav griža pa Spada med bolezni »umazanih rok« Ih nam torej dovolj zgovorno Ilustrira higienske prilike pomurskega človeka
    Zaključek iz navedenih dejstev je. Jasen: uspešno zdravstveno Varstvo lene-mater« In njenega otroka v najnežnješi in poznejši razvojni dobi je pričakovati le ob dobro premišljeni In smotrno re-aullrani preventivni zdravstveni službi; tako bo ta tudi resnično humana — In najbolj poceni.
   S TRAKTORJEM SE JE PREVRNIL iefiABjdo je katerega Fokovci KZ last. Jože PoČiČ iz Fokovec. Traktor se je, zvrnil na traktorista, ki je pri tem dobil težje telesne poškodbe in'bil takoj. prepeljan v soboško bolnišnico. Do ne-.
 V vaši Fokovci se je prevrnil traktor sreče Je prišlo zaradi močne Vinjenosti, traktorista.  
Z AVTOMOBILOM V TELEFONSKI DROG
   Karel Štihec, skladiščnik pri proizvod-nji nafte v Lendavi Je dne 22. oktobra, z osebnim avtomobilom znamke Wylyi, last Nafte Lendava, odpeljal dva delavca iz Murskega središča v Zagreb. Ko se Je vračal, še le med potjo ustavil v Dolini pred gostilno. Vračajoč se proti Lendavi Je med potjo naložil v avtomobil še dva otroka prav tako iz Lendavs. Na križišču pred mlinom v Čentibi zaradi močite vinjenosti ni obvladal vozila- in se je zaletel v telefonski drog na levi strani Ceste. Oba otroka Je pustil v avtomobilu, sam pa se je peš Vrnil v Lendavo. Na vozilu je nastalo za okrog 300 tisoč dinarjev materialne Škode.
                                                                                                                               S TOVORNJAKOM SE JE IZOGNIL
                                                                                                                                          TRČENJU
   Na relaciji Dolnji Slavičl-Kuzma je prišlo pred nedavnim do manjše prometne nesreče.
   Voznik tovornega avtomobila se je pri srečanju s poštnim avtomobilom preveč izognil na desno stran ceste, vsied česar se mu je desno kolo udrlo in te je avtomobil močno nagnil. Materialna Škoda na vozilu- znaša okrog 40 tisoč dinarjev, razlilo pa se je tudi 200 litrov mleka.
                                                                                                                                     PADEL S KOLESOM
R. K. iz Murske Sobote se je dne 3. nov. peljal s kolesom v zelo vinjenem stanju iz Petanjec proti Murski Soboti. V vasi Petanjci je s kolesom padel in obležal na sredi cestišča, kjer je tudi zaspal. Pri padcu je dobil lažje poškodbe na glavi.
                                                                                                                              MOTORIST ZADEL V KOLESARJA
   Pred nekaj dnevi je prišlo do prometne nesreča ha križišču Prešernove in Jureša Cirila ulice v Ljutomeru. Motorist F S., mizar, iz Zasad je zadel v kolesarja M. F. iz Kuršinec Do nesreče je prišlo vsled tega, ker kolesar pri zavijanju na  levo ni nakazal spremembe smeri .vožnje, Pri padcu sta dobila lažje poškodbe. Materialna škoda na obeh vozilih znaša okrog 2300 dinarjev.
                                                                                                                           Z OSEBNIM AVTOMOBILOM SE ZALETEL V VPREŽNO VOZILO
   Na križišču cest Moravci-Grbšinci—
Trhovči Se je voznik osebnega avtomobila znamke »Opel-Rekord« S. M. Iz Bučkovec zaletel v vprežno vozilo, ki je stalo na skrajnem desnem robu ceste. Skoda na vozilu znaša okrog pat tisoč dinarjev.
                                                                                                                           MOPEDISTA ZAKRIVILA DVE
                                                                                                                                  prometni nesreči
   Dne 30. okt. sta se v smeri Lendava— Dolga vas vzporedno peljala doslej le neznana vinjena mopedista in v Dolgi vaši povzročile dve prometni nezgodi.
   Eden od mopedistov ja povozil kolesarko D, H. iz Dolge vasi, drugi pa pešca V. H. iz Dolga vasi.
V GOR. RADGONU TRČILA DVA OSEBNA AVTOMOBILA
    V Gornji Radgoni sta pred dnevi trčila dva osebna avtomobila. Prvega je opravljal J. Z. iz Račkega vrha, drugega pa Z.M. iz Zaloga pri Ljubljani. Nesrečo je zakrivil voznik prvega avtomobila, ki pri zavijanju na levo ni nakazal spremembe smeri.
    Materialna škoda na obeh vozilih znaša okrog 10 tisoč dinarjev.
    Rodile to: Katarina Barnja iz Borejec
—   deklico, Ana Bračič iz Gornje Radgone — deklico, Zlata Kotnik iz Raven na Koroškem — deklico, Katarina Dugar iz Melince — dečka. Marija Helec iz Polic
—   deklico, Juljana Jaušovec Iz Gornje Radgone — deklico, Angela Zorjan iz petanjec — deklico, Marija Manko iz Preslke — deklico, Ana Sukič iz Martinja — dečka, Emilija Žalman iz Cankove — dečka, Ivanka Vrbančič iz Ru-žičkega vrba — deklico, Irena Kožic Iz Dolge vasi — deklico, Genovefa or-lijak iz Mote — deklico, Mariji Sveč iz Murske Sobote — deklico, Ana Tot iz Žltkovec — deklico, Vere Sapač iz Crnčlavec — dečka, Ana Puhan iz Bogojine deklico, Irma Krampač iz Dolnje Bistrice — deklico, Ana Norčič iz Murske Sobota deklico, Zofija Maček iz Beltinec — deklico, Marija Žinkovič iz Lendave — deklico, Elizabeta Horvat Iz Doline — dečka, Matildi Faftek iz Kuzme — deklico, Marije Hofman iz Bučečovec — dečka, Ana Vogrinec Iz Kameničaka — dvojčka — deklico in dečka. Gabrijela Kovačee IZ Mostja «— deklico, Terezije Horvat iz GanČan — dečka, Marija Kous Iz Bukovec — dečka, Marjeta Radošič iz Lendave — dečka, Terezija Skrilec It jan-Ževega vrba — dečki, Šarika Ritoper iz Murske Sobote — deklico, jelena Ri-dajčlč iz Gornje Radgone — deklico, Angela Časar iz Bogojine — deklico, Brna Hauko iz Petanjec — deklico, Terezija Horvat Iz Vanča vasi — dečka.
    Poročili se se: Edvard Obal, krojaški pomočnik Iz Bakovec In Alojzija Virag, učiteljica iz Murske Sobote: Nikolaj Uzetac, miličnik iz Grada in Angela šiška. uslužbenka iz orada.
Uzelac, miličnik Iz Gradca in Angela ši-
    Umrli so: Marija Trstenjak iž Lukovec, stara 66 let; Štefan Legen iz Murske sobote, star 74 let: Janez Semler iz Čepinec. star 55 let; Ivana Sinko roj. Mešič iz Sotine, stara 51 let.
                                                                                                     LOGAROVCI
  Minuli teden je imelo Prosvetno druitvo »Ivan Žalik« v Lo-garovcih redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo veliko število članov. Sprejeli so tudi nove člane in plan dela za novo sezono Urejajo tudi klubsko sobo, nameravajo pa še kupiti televizijski sprejemnik. Nekaj
sredstev za nakup televizorja bo orltpeval ObLO Ljutomer. Dramska skupina pripravlja za novo sezono dramo »Vrnitev«, ki jo bodo uprizorili najprej na domačem odru.
                                                                                                              PUCONCI
  Pred nedavnim se Je mladina v Puconcih pogovorila o urazno-vanju 29. novembra.
  Na predvečer 29. novembra bodo na pokopališču v Puconcih zakurili kres in ob njem izvedli kratek kulturni program. V kulturnem programu bodo sodelovali val aktivi. Po končanem programu pa bodo priredili mladinsko čajanko.
                                                                                                       BABINCI
  Mladinski aktiv v Bablncih šteje 24 članov. Ze nekajkrat so priredili mladinski ples. Z izkupičkom in prostovoljnim delom bodo pomagali gasilcem v Babincih zgraditi dvorano, kar je žp dolgoletna želja vseh vaščanov. Poleg tega pa bodo mladinci a prostovoljnim delom pomagali urediti cesto, ki vodi skozi Bablnce ter veže Cven z vasjo Noršinci. Pripravljajo tudi novoletno jelko za šolsko mladino.
                                                                                 DOPISUJTE V
Pomurski vestnik
POMURSKI VESTNIK
5

BELEŽKA
NEŠPORTNI
    IZPADI
  V senci nedeljskih športnih dogodkov, ki kljub slabemu vremenu in razmočenim igriščem niso bili reč manj privlačni za občin-sivo, obstajata, žal, dva nezdrava pojava, ki nimata prav nič skupnega s športno moralo in zato zaslužita kritiko vse naše športne javnosti.
  V nedeljo, na tekmi za prvenstvo v SCL med domačo Soboto in gostujočim Slovanom iz Ljubljane, smo bili znova priče nešportnemu obnašanju nekaterih navijačev, obnašanja, ki je na kraju tega sicer zanimivega sre-čanja že prestopilo meje dovoljenega. Sicer pa na zadnjih tekmah, ki jih je igral naš predstavnik v republiškem kakovostnem razredu na domačem terenu, sploh opažamo pri občinstvu dokajšnjo dozo nerealnosti, kar je prej medvedja usluga domači enajstoriči, kot pa večkrat potrebna zdrava spodbuda igralcem in klubskemu vodstvu; Iskati krivca za neuspeh tam, kjer ga ni, povrhu tega pa nojevsko držati glavo, v pesek, ko gre za nekatere slabosti ali celo napake v domačem taboru, je vsekakor absurd! lig, kraju pa je potrebno tudi poraze športno prenesti, kajti samo v tem, pa četudi gre za tekmovanje V SCL, je zdrava logika — tako za igralce in morda še bolj za občinstvo, nedeljski epilog je vsekakor tudi za naše domačijske razmere porazen: od nešportnih očitkov posameznikov gostujočim igralcem med tekmo, do prerivanja in fizičnih obračunov po tekmi na sami sceni sicer zanimivega srečanju. Seveda naj bi bil spet sodnik neka »žrtev«, čeprav je sodba strokovnjakov in tudi objektivnih gledalcev taka, da je dokaj srečno vodil srečanje obeh enajstoric. Mar ne gre pri vsem tem za določene izlive strasti posameznikov ki nimajo nič skupnega s športno moralo? In še posebej žalostno je, če se v tak »dirindaj« vključi celo aktivni igralec nekega kluba! O vsem tem kaže resno razmisliti in si tudi natočiti čistega vina, kajti po toči je prepozno zvoniti, ta pa ni več daleč, če se bodo taki dogodki še ponoviti. Saj to ni niti v skladu z našo tradicijo ki je doslej še vedno več ali manj neomadežepona!
  V šestintrideseti številki natega lista smo že enkrat pisali o
| problemu Milutinovič v Minia-turii. In zdaj toliko ponovno potrdimo, da smo imeli takrat celo dvakrat prav, kajti prav ta isti mladinec se je v nedeljo zvečer znašel pred očmi številnih obiskovalcev soboškega kina na ulici Štefana Kovača spet v pravi luči. Bilo je okrog enajste. Mimoidoči so imeli priložnost videti v bla-tu ležečega in skrajno opitega mladinca, zato ni nič čudnega, če so se lahko kmalu spraševali: »In to naj bi' bil naš ugleden nogometaš?« Seveda jim ta nogometaš ni ostal dolžan za pomoč in jih je za izkazano uslugo (pobrali so ga namreč s tal!) še pošteno'nagradil s psovkami in žaljivimi izrazi, kv jih na tem mestu iz vzgojnih razlogov ne kaže omenjati. Vprašujemo se: kje je tu vzgoja našega športnika, kje so tu športna merila, po katerih ocenjujemo tudi naše nogometaše? Ali opravičujejo takim mla-
dincem prisotnost v klubu res samo neki višji tekmovalni interesi — četudi v času, ko moštvu ne gre ravno najbolje od nog? V šolski ustanovi je ta mladinec že dobil primerno lekcijo, saj so ga kot kaže, celo izključili iz mladinske organizacije. Zato se tolikanj bolj upravičeno sprašujemo: doklej bodo v samem klubu še vzdržno dopuščali aktivno prisotnost igralcev ala Milutinovič v miniaturi?
V drugi zvezni ligi - prvo kolo končano
Maribor sedmi
   V II. zvezni ligi je bilo preteklo nedeljo zaključeno jesensko tekmovanje. V zadnji nundli je moštvo Maribora to smo tudi v glavnem pričakovala, saj bi bila zmaga »vijoličastnih« že domala presenečenje — vendarle klonilo v Borovu s previsokim rezultatom v srečanju za prvestvo II. zvezne lige — zapad z istoimenskim klubom. Mariborčani so morali tokrat odnesti z dokaj vročega terena v Borovu skupno s porazom kar tri gole, sami pa niso poslali v nasprotnikovo mrežo niti ene žoge.
   Vendar nedeljski poraz »vijoličaistih« še ne pomeni, da Maribor kot edini predstavnik v drugem zveznem kakovostnem razredu doslej nd bil uspešen. Lahko celo rečemo, da je izpolnili pričakovanja ljubiteljev nogometa v Slo-veniiji. BIlanca »vijoličastnih« je ob zaključku prve runde še kar ohrabrujoča: Štiri zmage trije ne-
odločeni rezultati, štirje porazi, kakor dovolj. da se jim spomladi 11 tekmovalnih, točk (zanimivo: v ne ho potrebno bati najhujšega: vsaki tekmi so Mariborčani od- izpada iz zvezne vice konkurence! nesli po eno točko) in sedmo me- Na sliki: Moštvo Maribora v sto na prvenstveni lestvici. Vse- standardni postavi.
Sobota: Slovan [Ljub.]
2:2 (2:1)
     V nedeljo je bilo moštvo Sobote vsekakor uspešno na svojem igrišču. V goste je namreč sprejelo renomirano moštvo Slovana iz Ljubljane, ki dela s 14 tekmoval-nimd točkama družbo svojemu lokalnemu partnerju — Triglavu — prav na vrhu lestvice SCL.
     Naši fantje so se kljub temu, da so imeli pred seboi resnega nasprotnika, požrtvovalno zagrizli v igro in izvlekli iz srečanja za prvenstvo v SCL neodločen rezul-
tat, kar je, za domače moštvo vse kakor lep uspeh. Igra je bila ves čas zanimiva in živahna, nekajkrat tudi zelo dramatična, saj n manjkalo napetih prizorov pred ■vrati enega ali drugega moštva. Možnosti za zmago sta nedvomno imeli obe enajsterici, rahlo prednost celo gostje, zato je dosežen rezultat tudi povsem realen. Tekmo je še kar dobro voda! Kolenc iz Maribora; očitali bi mu morda lahko samo to, da je dopuščali preostro igro.
V predtekmi sta se srečali mladinski enajstoriči obeh nastopajočih slovenskih klubov. Tudi ti sta se razšli z neodločenim rezultatom 1:1 (1:1).
Triglav (Ljubljana) 9   8  1  0 32: 5 17
Slovan               I  6  2  1 17:8  14
Gorica               8  5  2 1 17:10  12
Celje                9  5  1 3 26:2?  11
Rudar                8  5  0  3 23:19 10
Ljubljana            9  4  2 3 17:16  10
Sobota               9  3  1 5 16:30   7
Kladlvar             9  3  0 0 19:18   6
Odred-Krlm           9  3  0 6 20:23   6
Ilirija              9  2  2 5 10:24   6
Triglav (Kranj)     0  2  1  6 16:23   5
Kovinar             9  1  0  8 10:26   2
                                                                                            Zaradi močnih nalivov je voda v marsikaterem potoku V Pomurju prestopila bregove.
                                                                                             V več krajih, kot na primer v bližini Bogojine, Tešanovec in v Ljutomeru pa je voda zalila, tudi dele cestišča,
Najlepši pogoji so v jeseni
  V Radencih je bila v ponedeljek razširjena seja upravnega odbora Pomurske turistične zveze, kateri sta med predstavniki občin in drugimi gosti prisostvovala tudi dr. Danilo Dau-gan, predsednik Turistične zveze Slovenije in predsednik OLO Rudi Čačinovič.
  Na seji so obravnavali petletne perspektive posameznih občin na področju turizma. Kot so ugotavljali, imajo vse občine tudi na turističnem področju predvidene znatne izboljšave. V Radencih, ki so se v turističnem pogledu že precej uveljavili.
imajo predvidenih vrsto dopolnitev. Med drugim bodo postavili tudi več veekend hišic ter uredili kino dvorano v kulturnem domu, sedanjo dvorano pa preuredili v kavarniške in druge potrebne prostore.
   Na seji so še posebej poudarili, da ima Pomurje najlepšo turistično sezono prav takrat, ko je sezona v obmurskih krajih že pri kraju. To velja zlasti za lovni, turizem, ki nam prinaša čedalje več deviznih sredstev. V tem času pa imajo lepe pogoje za turizem tudi v vinorodnih predelih.                    -js-
Nafta komaj zmagala
  V nedeljo so bile v Pomurju tri nogometne, tekme za pokal FLRJ. V prvem kolu preseneča zlasti težavno priborjena zmaga lendavske Nafte nad enajstorico Bakovec. Srečanje se je namreč v regularnem času končalo z rezultatom 2;2, (2:2) in je moštvo Nafte šele 'v podaljšku igre odločilo srečanje v svojo korist s končnim rezul-rtatom 5:2. Ostale tekme so se končale več ali manj pričakovano. Rezultati: Radgona : Planika 6:2 5:2), Radgona II : Ljutomer 7:6. Tudi zadnja tekma je bila po svoje zanimiva, saj se je končala v regularni igri z neodločenim rezultatom 3:3 (3:0) in je šele streljanje enajstmetrovk določilo zmagovalca.
  Nedeljske tekme so bile dokaj težavne spričo izredno slabega vremena in razmočenih igrišč, na katerih so morale nastopiti enajsterice. Vendar pa slabo vreme ni motilo Bakovčanov, ki so se v velikem številu (okrog 300) zbrali ob igrišču in vztrajno bodrili svoje igralce. Za to pokalno tek-
mo je bilo namreč v okolici Sobote izredno veliko zanimanje. Nekateri klubi pa so se sporazumeli kar za preložitev tekem. Tako v nedeljo ni bilo srečanj med moštvi Grafičar : Beltinci, Sobota II,: Puconci in Selo : Bogojina. Tekme bodo moštva odigrala ob ugodnejših vremenskih razmerah.
Tudi rokometaši zaključujejo
  Tudi tekmovanje v ustreznih pomurskih rokometnih ligah se bliža h kraju. V obeh razredih članic, v konkurenci pionirjev in pionirk so tekmovanja že zaključili, tako da so že znani jesenski prvaki. Vrstni red pri članicah — I. liga je naslednji: 1. Ekonomska srednja šola, 2. Sloga, 3. Krog, 4. Elan, 5. Beltinci;; v II. ligi članic je jesenski prvak moštvo Srednje šole za telesno« vzgojo, na drugem »mestu je moštvo Sole za zdravstvene delavce, sledita moštvi ESš II. in Tekstilca. 
  V I. ligi — članska konkurenca bi moralo biti zadnje preteklo nedeljo, vendar še je večina klubov odločila za odložitev tekem za prvenstvo zaradi slabih vremenskih razmer. Edino moštvi Kroga in Lendave sta se brez kompromisa spustili v boj za tekmovalne točke. Tekma je bila v Krogu. Zmagali so gostje z rezultatom 18:14. Tekma je bila zelo napeta in so se domačini v finišu že bližali zmagi, katero pa so naposled v svojo korist  odločili bolj izkušeni gostje.
  Zadnje kolo bo tako odigrano prihodnjo nedeljo, potem pa pridejo na vrsto tekme za pokal FLRJ. Za to priznanje bodo tekmovala vsa rokometna moštva v Pomurju.
   Trenutni vrstni red v I. članski ligi: 1. Beltinci, 2. Lendava, 3. Graličar, 4. Tekstilec itd. V II. članski ligi je zanesljivo' jesenski prvak tekmovalno moštvo
Pomurja pred moštvom Lendave II. in drugimi klubi.
  O zaključnem tekmovanju v rokometu bomo obširneje poročali v prihodnji številki našega lista.
    Kaj je s pritožbami?
  Simpatizerji domačega nogometa bo prav  gotovo zanimalo, kako so rečeni protesti nekaterih klubov, ki nastopajo
V I. razredu Pomurske nogometne lige.
V krogih Nogometne podzveze v Murski Soboti smo zvedeli, da ste pritožbi soboških klubov Grafičar in Pušča v zvezi s tekmami za prvenstvo z lendavsko Nafto zanju neugodno rešeni in bodo
                                                                                                    HOKEJ NA TRAVI
  V okviru Pomurske hokejske lige sta bili v nedeljo odigrani dve tekmi za prvenstvo, ki sta se končali s pričakovanimi zmagami fovoritov. V Murski Soboti je moštvo ESS visoko porazilo svojega vrstnika z Gimnazije z rezultatom 7:0, v Beltincih pa je domače moštvo slavilo sicer tesno zmago nad gostujočim moštvom iz Lendave 1:0.
  Vse kaže, da je moštvo soboške Ekonomske srednje šole najbolj pripravljeno za tekmovanje in da bo ob zaključku nabiranja točk tudi najbolj uspešno.
tekme verificirane z doseženim rezultatom. Povsem drugače pa je s pritožbami klubov, ki se nanašajo na srečanja njihovih moštev z enajstorico nogometnega aktiva Beltinci. V teh pritožbah je namreč sporno, ali sta smela nastopati v tistem času bivša Igralca soboškega Grafičarja — Bakan in Puklavec, ki sta dejansko prestopila 'iz kluba v aktiv. Medtem ko je vprašanje prestopa iz aktiva v klub rešeno z ustreznimi določbami tekmovalnega pravilnika NZJ, pa o obratnem prestopu sedaj v pravilniku ni niti črke.
Nogometna podzveza v Murski Soboti je že prejela dopis NZJ, v katerem ji je sporočeno, da bo o spornem vprašanju dokončno odločalo Predsedstvo NZJ na svoji redni seji prihodnji teden. Glede na to, da je to doslej edinstven primer v Jugoslaviji, pričakujejo, da bo prišlo do ustreznega dopolnila tekmovalnega pravilnika ali tolmačenja. Sicer pa se je medtem tudi NA Beltinci preimenoval, v klub, tako da bodo v prihodnji tekmovalni sezoni nastopali v I. razredu PNL samo registrirani klubi.
DOPISUJTE IN ŠIRITE POMURSKI VESTNIK
                                                                                                                             Prijateljsko srečanje strelcev v borbi za kroge
   1. Maribor - 2. Sobota
      Predzadnjo nedeljo je bilo v Murski Soboti prijateljsko tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško med strelskima ekipama Sobote in TAM iz Maribora. Pobu do za to srečanje so dala gostje. Srečanje bi maralo biti že 22. ok tobra, v okviru občinskega praznika.
   Prijateljsko srečanje naših in mariborskih strelcev je bila prva prireditev te -vrste pri nas, zato je bilo zanj, veliko zanimanje. Strelci so tokrat merili svoje moči na dveh frontah: na vsaki strani je namreč sodelovala po ena moška in ženska ekipa. Zenske so streljale mali olimpijski meč, moški pa najprej v tro-stevu, potem pa. še mala olimpijski meč. Strelci so tako brez prekinitve izstrelili jo 74 nabojev, kar je bil velik napor, zlasti še za domačine, ki za taka 'srečanja je nimajo zadosti kondicije in tekmo- valnih izkušenj.
   Vsa prva mesta, ekipno in posamezniki, so osvojili tekmovalci gostujočih moštev. Na tekmovanju so bili doseženi  naslednji rezultati:
   Moški — ekipno: trostav: 1. Maribor 863 krogov,  2. Sobota 832 krogov. Po- samezniki: Ivo Sovič (M) 238, 2. Franček Herliič (S) 227, 3. Ludvik Belec (M) 210 krogov itd. Olimpijski meč: 1. Maribor 989, 2. Sobota 933 krogov. Posamezniki: 1. Ivo Sovič 256, 2. Slavko Savnik 248, 3. Ludvik Belec 247 krogov (vsi Maribor) itd. Ženske — ekipno: 1. Maribor 790, 2. Sobota 766 krogov. Posameznice: 1. Mira Križ 251, 2. Hilda Štern 238 (obe Maribor), 3. Marta Makari (S) 213 krogov itd.
   Če tudi naje tekmovalne skupine niso dosegle prvega mesta, so doseženi rezultati zanje vsekakor uspeh, kajti v gostujočih ekipah je-nastopalo celo nekaj tekmovalcev, ki se že uveljavljajo v republiškem merilu. Vsekakor so se domačini vztrajno borili za vsak krog in so v tem tudi uspeli, saj ni bilo moč do konca tekmovanja zagotovo vedeti, kateri ekipi bo pripadla zmaga. V vrstah domačih strelcev se je poznalo, da ni nastopal Turner, ki je bil sicer prisoten na tekmovanju, vendar pa tokrat ni pokazal pravega zanimanje za udeležbo in tudi za zmago domačega moštva.
                       Kap. Ivo Perinič
Radijski program
RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA
46. teden
       NEDELJA, 12. NOVEMBRA 8.30 — Iz albuma skladb za otroke — Stari mojstri - mladi umetniki. Pianistka Marija Kocijančiči 8.45 — Enrique Granados: Trije španski plesi, 9.05 — V novi teden z zabavno glasbo, 10.00 — Se pomnite, tovariši. . . Franc HočevarHamiko Vilfan: V vojaško solo je bilo daleč, I. del, 10.30 — Koncert in opera,
11.30 — Nedeljska reportaža — Nace Grom: Cesta, čas in potnik, 11.50 — Orkester Mantovani, 13.30 — Za našo vas, 14.00 — Narodne z instrumentalnim ansamblom Silva Tomšeta, 15.30 — Robert Schumann: Dunajska pustna šala, 15.51
—  Darius Milhaud: Suita za oboo, klarinet in fagot, 16.00 — Humoreska tega tedna — E. Caldwell: Nasvet zakoncev, 16.20 — Operne melodije, 17.05 — Kitara in mandoline, 17.15 — Radijska Igra — Gerhard Rasmussen: Stotnik je bil temeljit, 18.23 — Josef Suk: Ljubezenska pesem (igra David Ojstrah na violino),
18.30 — Športno popoldne; 19.05 — Naši
mladi reproduktiven:    violinist Dejan
Bravničar — Tartini-Krelsler: Fuga iz sonate v A-duru — Alojz Srebotnjak: Sonatina — S. Prokofjev: Prvi in drugi stavek iz Druge sonate za violino, 20.00
—  Izberite melodijo tedna, 20.45 — Intermezzo v ritmu počasnega valčka, 21.00
—  šestdeset minut z ansamblom beograjske opere, 22.15 — Oddaja za naše Izseljence: 23.05 — Plesna glasba.
       PONDELJEK, 13. NOVEMBRA 8.05 — Koncertna matineja, 8.55 — Za mlade radovedneže: a) Skrivnost tundre, b) Glasbena oddaja za otroke — Vesele note — Spored vedrih sklad za mlade poslušalce, 9.25 — Zvočni kaleidoskop, 10.15 — Mladinski mešani zbor Gimnazije iz Celja p. v. Egona Kuneja, 10.35 — Od tod in ondod, 11.00 Slovenske narodne pojeta Danica Filipič in Greta Ložar, spremlja na harmoniko Avgust
Stanko, 11.15 — Naš podlistek — Vlajko Begovič: Spomini iz Španije II./ 11.35 — Suita ih sonata, 12,05 — Josip Slavonski: Pesmi jugoslovanskih  rusinov, 12.15 —- Radijska kmečka univerza — ing. Vlado Jenko: Premena gozdov in plantažna proizvodnja lesa, 12.25 — Melodije za opoldne, 13.30 — Plesni ritmi iz treh. stoletij, 14.15 — Glasbene razglednice, 15.20 — Španija v pesmi in plesu, 15.40 Literarni sprehod — Fr. Brown: Marjetice, 16.00 — Odlomki iz Massenetovih oper, 17.05 — Vsak dan za vas, 18.10 — Dve poljski pianistki: Halina Czerny-Stefanska in Barbara Hesse-Bu-kounsk-a, 18.45 — Radijska univerza — Slavko Faust: Jugoslovanska industrija avtomobilov in motorjev, 19.05 — Igra zabavni orkester RTV Zagreb, 19.30 — Radijski dnevnik, 20.00 — Koncert simfoničnega orkestra Radiotelevizije Ljubljana, 22.15 — Leoš Janaček: Mladina —- suita za pihalne instrumete (izvajajo: Rudolf Hertl, flavta, Vaclav Smetaček, oboa,  Vladimir Riha, klarinet, Josef Schwarz, rog, Karel Bidlo, fagot, Alois Rybim, basovski klarinet), 22.35 — Naši domači ansambli zabavne glasbe, 22.50 — Literarni nokturno, 23.05 — Ljubiteljem popevk in novih ritmov.
         TOREK, 14. NOVEMBRA 8.00 — Poročila, 8.05 — Igramo za vas, 8.40 — Kvintet »Niko Štritof« ob spremljavi »štirih fantov«, 8.55 — Radijska šola za srednjo stopnjo — Glasbeni leksikon za vas, 9.25 — Orgle in orglice, 9.40 — Minstreli in drugo od Clauda Debussyja: Minstreli št. 12 (pianist Robert Casadesus), Mala suita (v transkripciji za orgle, Richard Elsasser), 10.15 — Izberite melodijo tedna (ponovitev oddaje z dne 12. nov. 1961), 11.00 — Lucijan Marija Škerjanc: Concertino za klavir in godala (Jelka Suhadolnik-Za-
lokar in Ansambel Slovenskih solistov p. v, Karla Rupla), 11.15 —-Utrjujte svojo angleščino — 27. lekcija (ponovitev),
11.30 — Od arije do arije, 12.05 — Klavir v ritmu, 12.15 — Kmetijski nasveti
—  Ing. Stojan Vrabl: Borba proti škodljivcem in boleznim pri jablanah in hruškah, 12.25 — Orkester Max Greger, 12.40 — Pisani zvoki z Dravskega polja,
13.30 — Za ljubitelje operne glasbe prvo dejanje Verdijeve Traviate, 14.35 — Godala in vokalni ansambli, 15.20 — Pevka Lola Novakovič, 15.30 V torek na svidenje, 16.00 — Glasbene upodobitve znamenitih ljudskih junakov: Aleksander Gilazumov: »Stenka Razim«, simfonična pesnitev,-. Jan Cikker: 4. prizor iz opere Janošik, Richard Strauss: Vesele potegavščine Tilla Eulenspiegla, simfonična pesnitev, 17.05 — Vsak dan za vas, 18.10 »Kotiček za mlade ljubitelje glasbe« — Slovenski glasben umetniki mladim poslušalcem, 18.45 — S knjižnega trg, 19.05
— Veliki zabavni orkestri tega tedna, 20.00 — Poje zbor RTV Beograda, dirigira Borivoje Simič, 20.30 Radijska igra — Slavomir Mrožek: Dva hudo poučna traktata o koristnosti družbeni vzgojnih vplivov (prva izvedba), 21.00 — Sestanek instrumentov, 21.30 — Jugoslovanski pevci zabavne glasbe in orkester Franck Pourcell, 22.15 — Uvod v glasbo 20. stoletja, 5. oddaja: Debussyjevj sodobniki, 23.05 — Plesna glasba.
         SREDA, 15. NOVEMBRA 8.05 — Zvočna, mavrica, 8.35 — Dva. hrvatska skladatelja: Fran Lhotka in Božidar Kunc, 8.55 — Pisana svet pravljic in zgodb:   a) Gustav Strniša: Čudežna
trobenta, b), Glasbena oddaja za cicibane, Na vaškem dvorišču, 9.25 — Popevke in plesni ritmi na tek. traku, 10.15 Med suitami, 11.00 — Trio R. Bardorferja, 11.15
—  Človek in zdravje, 11.25 — Ali vam
ugaja? 12.05 — Vaški kvintet z Reziko in Sonjo, '12.15 — Radijska kmečka univerza — Ing, Jože Furlan: Hidroponično gojenje vrtnin, 12.25 Zabaven opoldanski spored, 13.30 — Ko je bila stara mama še mlada: Spored slovenske glasbe, 14.05
—   Radijska šola za srednjo stopnjo — Glasbeni leksikon za vas (ponovitev), 14.35 — Zbori in baleti iz oper, 15.20 — Koncert po željah poslušalcev, 16.00 — šoferjem na pot! 16.45 — Kvintet Jožeta Kampiča, 17.05 — Vsak dan za vas, 18.10 — Koncertira pianist Emil Gilles: L. van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 3 v c-molu, 18.45 — Ljudski parlament, 19.05 — Boris Papandopulo: Simfonletta, 20.00 — Naš variete, 21.00
—   Odlomki iz opere Arabella Richarda uStraussa. Solisti in orkester Philharmo-nia, dirigira Lovro Malačič, 22.15 —- Po svetu jazza, 22.45 — Lirični interniezzo,
22.50 ---Literarni nokturno, 23:05 — V
kvartetu in kvintetu.
        ČETRTEK, 10. NOVEMBRA 8.05 — Iz oper jugoslovanskih skladateljev, 8.55 v Radijska šola za višjo stopnjo — Spartak (ponovitev), 9.25 — Ruleta za zabavo, 10.15 — Veliki zabavni orkestri, 10.40 — Pet minut za novo pesmico: Slovenska narodna: Tri tičice... in Pozdravi za mlade risarje, 11.00 — Skladatelj Škerjanc o letnih časih, 11.15
—  Ruski tečaj za začetnike, 28. lekcija (ponovitev) 11.30 — Hitri prsti, 11.45
—   »Francoz v Južni Ameriki«, 12.05 — Benjamin Britten: štiri skladbice za ženski zbor in harfo, 12.15 — Kmetijski nasveti — Ing. Milan Osojnik: O gospodarskih vprašanjih pitanja govedi, 12.25 — Melodije za opoldne, 13.30 — Koroške pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška, 13.50 — Melodije z obeh strani Atlantika, 15.20 — Orkester Marty Gold, 15.30 Turistična oddaja,
16.00 — Popoldne ob instrumentalni glasbi, 17.05 — Vsak dan za vas, 18.10 — Zaključni prizor iz Mozartove opere Čarobna piščal, 18.45 — Kulturna kronika,
19.05 — Orkester Alfred Scholz, 20.00 — Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 20.45 — Zabavni orkester RTV Ljubljana, 21.00 — Literarni večer — Lojze Krakar: Cvet pelina, 21.40 — Bela Bartok: Dve sliki« 22.15 — Nočni operni koncert, 23.05 — »Noč v Južni Ameriki«, orkester Tito Portillo s solisti, 23.25 -7-Plesna glasba.
                                                                                                                                        PETEK, 17. NOVEMBRA
8.05 — Glasba ob delu, 8.40 — Stanko Cačkes: Bosna, venček narodnih, 8.55 —-Pioniriski tednik, 9.25 — Kotiček za mlade ljubitelje glasbe: Slovenski glasben umetniki mladim poslušalcem (ponovitev oddaje z dne 14. nov.), 10.15 — Dekle in njen godec, 10.45 — Znane melodije v ritmu (Orkester James Ca-roll), 11.00 — V tričetrtinskem taktu z orkesteom Melachrino, 11.15 — Naš podlistek — Vlajko Begovič: Spomini iz Španije, IV., 11.35 — Joseph Haydn: Simfonija št. 92 v G-duru »Ozfordska«),
12.05 — Ob zvokih s citer, 12.15 — Radijska kmečka univerza — Dr. Vilko Masten: Koreninski rak sadnih rastlin, 12.25 — Igra Pihalni orkester Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča, 12.45 — .Orkester Kurt Edelhagen, 13.30 —- Majhen operni mozaik, 14.05 — Radijska šola za nižjo stopnjo — Dve zgodbi', 14.35 — V zvokih, po Jugoslaviji: V. Peričič: Sonatina — M. Stahuljak: Pjena mora — F. Lhotka: Kaži men — R. Matz: Okladi se — M. Živkovič: Suita jugoslovanskih plesov, 15.20 — Zabavne melodije na tekočem traku, 16.00 — Parada pihal. (5), 16.38 — Hammond orgle, 16.45 — Jezikovni pogovori, 17.05 — Vsak dan za vas, 18.15
—   Glasbeni kolorit Daljnega Vzhoda, 18.45 — Iz naših kolektivov, 19,05 — George Enescu: Prva simfonična suita, 20.00 — Vesela godala, 20.15 — Tedenski zunanje-politični pregled, 20.30 -Pred mikrofonom je violončelist Ciril. Škerjanc, 20.45 — štiri sto let klavirske glasbe, 5. oddaja: Domenioo Scarlatti,
21.15 — Oddaja o morju in pomorščakih,
22.15 — Po svetu jazza, 22.45 — Vesela godala, 22.50 Literarni nokturno, 23.05 — Nočni koncert.
                                                                                                                                           SOBOTA, 18. NOVEMBRA
8.05 — Poštarček v mladinski glasbeni redakciji, 8.30 — S popevkami po svetu, 8.55 — Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — Dve zgodbi, 9.25 — Radi bi vas zabavali, 10.15 -7-1 S simfonično glasbo po Jugoslawiji, 11.00 - Gorenjski folklorni motivi v priredbi Tončke Maroltove, 11.30  — Poje tenorist Marjo Lanza, 12.05 — Borut Lesjak sklada v narodnem tonu, 12.15 —- Kmetijski nasveti — Prof. Edi Senegačnik: Mednarodni čebelarski teden, 12.25 — Zabaven opoldanski spored, 13.30 — Poje Ljubljanski oktet, 13.45 — Dunajski valčki, 14.10 — Dvorakove melodije,
15.20 — Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Škoberneta, 15.40 — Leoš Janaček:’’ Vlaški pleši (Orkester Radia Brno dirigira Bretislav Bakala), 16.00 — Gremo v kino . . . 16.45 — V tričetrtinskem taku z orkestrom Stanley Black, 17.05 — Vsak dan za vas, 18.10 — Odlomki iz Sneguročke v izvedbi solistov ljubljanske Opere, 18.45 —Naši popotniki na tujem — Aleksander Bassin: Od Nordkapa in nazaj, 19.05 — Pesmi in plesi narodov Jugoslavije, 19.30 — Radijski dnevnik, 20.00 — Vedri zvoki,
20.20 — Radijska komedija, 21 — Izbrali smo vam za prijeten konec tedna, 22 15
—  Nočni akordi, 23.05 — Plesna glasba.
POMURSKI VESTNIK — List izdaja Časopisno založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti, tisk Mariborske tiskarne Maribor — Direktor in glavni urednik JOŽE VILD — Odgovorni urednik JUŠ MAKOVEC — Urejuje uredniška odbor — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje —■ Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska
Sobota, Kocljeva ulica 6, telefon 215 — Naročnina: celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev- Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605- 11_______
                                                                                                                                                                                                 1—356
POMURSKI VESTNIK, 9. nov. 1961
6
                                                                                                               NK v Selu
  Tudi v gorički vasi — Selu so ustanovili nogometni klub, ki je zrasel iz velikega zanimanja za za šport med, vaško mladino. Novoustanovljeni klub »Slovan« že nastopa v tekmovanju za pokal FLRJ, spomladi pa se bo vključil s svojim moštvom tudi v II. razred Pomurske nogometne lige.
   Vsem prijateljem in znancem v Pomurju sporočamo, da je v 75. letu starosti umrl naš mož in dobri papa
FRANC ŠTEFANEC
               gostilničar v Šalovcih Šalovci, 7. novembra 1961.
                                              Žena Irma, sinova prot. Feri in inž. Jože ter Hčerka Trezika
                                                                                                     OBVESTILO
  Realitetna agencija Maribor rabi za svojo poslovalnico v M. Soboti okrog 200 vprežnih kosilnic, 100 osebnih avtomobilov, 150 motornih koles ter večje število stabilnih motorjev vseh jakosti. Vskladiščimo brezplačno. Poslovanje smo poverili novim ljudem, ki bodo posredovali nakup in prodajo osnovnih sredstev v splošno korist komitentov.
                                                                                                 Realitetna agencija Maribor
VZGAJALIŠčE VERŽEJ razpisuje
                                                                                                LICITACIJO
                                                                                            za prodajo 100 prešitih odej, delno obrabljenih, Prednost nakupa ima družbeni sektor.
                                                                                            Licitacija bo 14. novembra 1961 ob 8. uri zjutraj.
Trgovsko podjetje na veliko »POTROŠNIK« Murska Sobota, Titova cesta 1, razpisuje delovno mesto
    Saldokonista- (tke)
   Prošnje vložiti na komisijo za sprejem in odpust delavcev pri podjetju do 15. novembra 1961.
   Nastop službe takoj.
       Svet za šolstvo, pro sveto in kulturo pri Občinskem ljudskem odboru Petrovcl-Šalovc i razpisuje
- tajnika osnovne šole Gornji Potrovci
- tajnika osnovne šole Šalovci
   Pogoj: srednja strokovna izobrazba, ali daljša praksa v administraciji s perfektnim obvladanjem proračunsko-materialnega poslovanja.
     Prednost imajo prosilci z znanjem madžarskega jezika.
     Nastop službe je možen 1. decembra.
     Pravilno kolkovane prošnje z opisom dosedanjega službovanja in z dokazili o strokovni izobrazbi je vložiti najkasneje 15 dni po objavi razpisa na Občinski ljudski odbor Petrovci-šalovcl. pošta Petrovci.
SLABO VREME PREKINILO DELA PRI BAZENU V RADENCIH
Nobelova oporoka
    Alfred Nobel, rojen 1833 leta v Stockholmu, je bil zelo skromen človek slobotnega zdravja. O njegovem osebnem življenju je le malo znano, čeprav je po svojem delu znan po vsem svetu. Kakor znano, še je Nobel posvetil proučevanju eksplozivov, predvsem nitroglicerina. Iznajditelj dinami, ta — Alfred Nobel — ni bil poročen. Že v dvajsetem letu-je bil izkušen kemik in razen švedskega je odlično govoril angleški, nemški, francoski in ruski jezik. -
    27. novembra 1695, leto dni pred smrtjo, je Nobel napisal v Parizu oporoko, v kateri je iznesel svoje želje o tem, kako naj bi se koristili plodovi njegovega dela. V oporoki je Nobel določil, naj se prenese večina njegovega imetja, ki je znašalo 31 milijonov
švedskih kron (to odgovarja vsoti današnjih 31,5 milijonov dolarjev), v sklade in naj se koristno nalaga, dohodek od investicij pa naj se vsako leto razdeli v obliki nagrad tistim, ki so v minulem letu največ doprinesli dobrobitu človeštva. Področja, pri katerih je želel spodbuditi napredek, so fizika, kemija, psihologija ali medicina, književnost in bratstvo med narodi. Poudaril je. da naj bodo najzaslužnejši nagrajeni ne glede na to, če so Skandinavci ali ne.
   Oporoko so odprli januarja 1897, statut Nobelove fondacije pa je bil sprejet 1. 1900. Prve Nobelove nagrade so podeliti 1. 1901 in takoj so si pridobile v svetu ugled najvišje nagrade za uspehe v znanosti, književnosti in borbi za mir.
Upravni odbor Zdravstvene postaje Beltinci, razpisuje sle-deča prosta delovna mesta;
                   1.1 Z0B0TEHNIKA
                   2. 1 MEDICINSKE SESTRE
                   3. 2 BOLNIČARK
                   4. 1 FINANČNEGA KNJIGO VODJA
                   5. 1 KURJAČA-HIŠNIKA
Pogoji: pod 1. srednja zobotehnična šola, pod 2. srednja medicinska Šola, pod 3. popolna bolničarska šola in nekaj prakse, pod 4. srednja ekonomska šola ali 5 let prakse v knjigovodstvu, pod 5. kvalificiran strojnik ali 2 leti prakse v centralni kurjavi.
Nastop službe 1. januarja 1962.
Ponudbe poslati na upravni odbor Zdravstvene postaje Beltinci.
KMETIJSKA ZADRUGA GRAD razpisuje delovno mesto
                                               ANALITIKA
na Poslovni enoti v Kuzmi. Prošnje sprejemamo do 14. novembra. Nastop službe takoj. — Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
   (Nadaljevanje s 3. strani)
 kijev, je sedel nama in me pričel biti ■ Kri se mi je vlila iz ust.
   O          se je drl, potegnil re-
volver in ga nameril name.Tako bo hitreje vsega konec, Povej imena, ali pa ne boš več videl žene in otroki! Ker sem se branil, sem pretrgal vrv, s katero so me privezali. Tedaj se je prikazal stražnik-pofočnlk z vrečo in nožem. Ubil je bom in strpal vanjo, se je del, nato pa te vrgel V Seno, Nanjo bomo napisali izdajalec FLN. Tako ne bodo nikoli izvedeli . .
   O Storite, kar hočete,' sem dejal. Nato sem sedam ur stal obrnjen proti zidu, z dvignjenimi rokami. Medtem so mučili druge in jih zvrščali poleg mene. Ko smo padali, so nas pretakali in gazili.
                                                                                                                                  ZA LAS UŠEL SMRTI
   O Tu, v pojočih kleteh', sem ostal štitih dni . . . Doživljal in gledal sem strahote. Videl sem, kako 10 prvega, tretjega, petega in desetega odnesli kot mrtveca, pokritega s pregrinjalom... Videl sem nekoga, ki so mu izbili oko, spet drugega, iz čigar čela je curljala kri. ..«
   O Neke noči se je znašel s šestimi drugimi - pretepenimi in izmučenimi, v kleti. Od bolečin niso mogli več zaspati. »Umrli bomo tu v njihovih rokah,« je dejal, nekdo. »Bolje je, da sami končamo muke in se skupno ubijemo.« Tudi Medžmedž se je s temi strinjal. Ko je zagledal plinsko'cev, ki je peljala skozi klet, je vzel nož in jo pričel piliti. Tedaj se Je oglasil nekdo, ki Je ležal zavit v pregrinjalo, kakor mrtev, »Nikar ne storite tega,« je dejel z drhtečim glasom »Doma imate žene in otroke. Bodite hrabri izdržali bomo.«
   »Da, bilo Je strašno,« pripoveduje dalje Medžmedž. »Ko so nam prinašali; hrano, si nismo upali Jesti, ker smo vedeli, da nam jo dajejo samo zato, da bi nas okrepili in pripravili za nova mučenja. Bil sem ves v ranah. Stražniki po ponovnem mučenju niso vedeli, kaj naj store z nami. Sledovi so bili preveč vidni, da bi me izpustili. Zato so me poslali v koncentracijsko taborišče Vincennes. Tu sem ostal 19 dni, Videl sem Sadeka, ko so ga pri-, nesli v pokrivalu. Rekel rol je ,Brat, če ostanem živ, bom hrom...
          Za takojšnjo neodvisnost
   LONDON — Neki član kemijske delegacije, ki je pred dnevi prišel v britansko glavno mesto, je de-jall, da bo Džomo Kenijata zahteval na razgovorih v Londonu takojšnjo neodvisnost za v Kenijo. Znani kenijski prvak, ki so, ga šele pred nedavnim izpustili iz zapora, je že'prispel v London.
Kmetijsko gospodarstvo »GORICA« Šempeter pri Gorici sprej-ne v službo
VODJO živinorejsko-pašnega obrata Vrše
    pri Čepovanu.
Plača po dogovoru, večje družinsko stanovanje zagotovljeno, vložnost zaposlitve tudi ostalih ih družinskih članov. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
interesenti naj pošljejo prijave do 30. novembra 1961.
jan poliščuk
Zarota enakih
     Pod vodstvom Svargunihiiia so postale zveri in ptice pri-lisnjenke. Upravnik je bil zadovoljen: velel je, naj jim povečajo obrok
      hrane, Svargunihinu pa plačo.
     —       Živel Peter Petrovič! — so vreščali škorci in papige, ko je predstojnik prihajal v živalski vrt, da bi videl zverine in pokazal sebe,
     Svargunihin je slišal, kako je upravnik, ki ga je imel za gluhega, govoril drugim nameščencem;
    — Nadzornika posnemajte! Ta bo še daleč prišel!
     In Svargunihin bi resnično daleč prižel, ko bi na bili zamenjali samega upravnika. Novi predstojnik se je imenoval Ivan Ivanovič, papige pa se niso mogle v tako kratkem roku preorlentiratl in tako so tudi njemu klicale »Peter Petrovič«.
     Ivan Ivanovič Je imel tole za sabotažo in Svargunihina so odpustili.
     Potem je začel trgovati z nebom, V parku mestne zvezdarne je stal manjši teleskop in Svargunihin je spretno prodajal svojo robo: mesec, planete in najbolj znane zvezde. Pogled na mesec, povečan petdesetkrat, je stal petnajst kopejk. Saturnovi obroči so veljali pol rublja, »kanali« na Marsu pa cel rubelj.
     Razprodaja planetarnega sistema je šla ko po maslu in prinašala zvezdami astronomske dohodke, A Svargunihin je imel drugačen cilj, ko Si je utiral pot k srcu predpostavljenega Zanašal se je na svojo lažno gluhost. V prostem času so nameščenci zvezdame radi posedali V parku ter razpravljali o usodi vesolja in delu občinskega odbora. Včasih’ so rekli kako tudi čez svojega direktorja,
   ■ — Sicer je to krasen človek! — je nekoč rekel Vasja, Strokovnjak za komete in meteorite, — ampak včasih se ti preveč prevzame. Včeraj, na primer, po predavanju o medplanetarnih potovanjih, se je nekje napil, prišel čisto natreskan sem, se zaprl v svoj kabinet in dve uri prepeval »Vse vesolje sem prehodili..
         Ima se za vodjo sončnega sistema, ■— je pristavil » sric Serjoža, mehanik »polarnega sija«, - malce je domišljav. »Kaj hočeš. Tudi na soncu so pege... Hej, Svargunihin, po čem so sončne pege?
 - Koga? — je vprašal Svargunihin.
 — Ampak kako lahko dela s publiko? — se je začudil Vasja.
 —Po ceniku, — je razložil stric Serjoža, — Vidiš, tam je pripet nebeški jedilnik za danes...
 Zvečer se je Svargunihin Odločil, da bo o vseh svojih prisluškovanjih tistega meseca referiral direktorju zvezdarne. A direktor je udaril s pestjo po mizi in zavpil, da ne bo trpel ovaduhov, Svargunihin ni utegnil predati dnevnega izkupička za sončne^pege. ampak je s hitrostjo meteorita šinil iz zvezdarne.
     Prvi veliki neuspeh ni vzel poguma lažnemu gluhcu. Svojo akustično metodo je še spopolnjeval. In prenekateri predstojnik je kasneje pretakal solze hvaležnosti na njegovih prsih V nekaterih organizacijah mu je uspelo, da se Je zasidra! tudi za daljši čas. Tedaj se je po .hodnikih predstojnjštva premikala nevpadljiva postava, neopaznega obraza, podobnega palačinki. .Svargunihin« si Je človek lahko zapomnil samo po njegovih ušesih. In ko bi ne bilo le tebi. bi ga zmerom zamenjavali s kom. Njegov obrat sploh ni imel določenega Izraza. Na fotografijah je bil vsakokrat drugačen, pogostoma pa sploh nikakršen. Ko seje Svargunihin zaposlitev okrožni trgovski mreži, ga je šel kadrskega oddelka trikrat nagnal, naj se da ponovno fotografirati.
   — Ušesa so še kar vaša, drugo pa ni podobno . . .
     Timotej Prohorovlč Kallnkin Ja podedoval Svargunihinu kakor tudi Umu-drenskega od prejšnjega vodstva. Bivši upravnik trgovska mreže je toplo-priporočil Kalinkinu, naj se nasloni na ta dva zanesljiva Človeka. A »novi« Je, kakor vse kaže, malo poslušal nasvet svojega predhodnika tn Je sploh bil nekam čudaški človek. Ljubljencev nekako ni Imel. Svarganihlnovo predanost in skrb Umudrenskega je spregledal. Sploh se Je s prihodom Kallnklna v trgovski preži začutil nemir: širile so se govorice o razširitvi proizvodnje, o novem Izboru In, kar Je najvažnejše, o zmanjšanju osebja. Svargunihipa so vznemirile bližajoče se reforme In nemirno se je začel premikati. Čeprav sl je prizadeval, da bi svoje kolege prepričal, kako Je nenadomestljiv. Je. bila njegova duševna uravnovešenost ranjena. Svargunihin ni bil trdno prepričan, da Kalinkin veruje v njegove zmotnosti.
     Treba Je bilo ukreniti nekaj — brez obotavljanja. Svargunihin Je v šefu AEO Umudrenskem ie dolgo slutil sorodno dušo In tako Je sklenil, da se bo skupaj z njim bojeval za ohranitev svojega imena na plačnem seznamu. Tako Je bila sklenjena dvojna zveza.
     Umudrenski je poslušal pripoved in prešinjala so ga nasprotujoča si čustva. Zdaj je gorel od navdušenja, zdaj ga je tresla mrzlica strahu.
     —  Poglej si Svargunihina! — je vzklikal sam pri sebi Umu-
drenski. — Na oko pravi jagenjček, navaden gluhec.... Z njim je treba previdno ravnati. Sicer pa, zakaj naj še njega bojim? S tako napako ne more postati direktor. Naposled, Če vse premislim, s tako primitivno tehniko ne bo daleč prišel... Potem ko je bila zgodba pri kraju, pa je rekel na glas, z. vsem navdušenjem;                              (Nadaljevanje na astram
MOTORNO KOLO »PUCH«, 175 CCm, V dobrem stanju, ugodno prodam. Plačljivo lahko s čekom. Naslov v upravi lista.                         M-1315
PISALNI STROJ, dobro ohranjen, starejšega tipa, poceni prodam. Vprašati pri tov. Koviču, šola, Slatina Radenci.                            M-1316
HIŠNO POMOČNICO IŠČEM. Plača po dogovoru. Dr. Djordja Pal, Maršala Tita 15, Čakovec.                M-1318
slamoreznico v dobrem stanju, ugodno prodam. Fric Čurman, Sotina številka 73.                      M-1320
HIŠO Z GOSTINSKIM LOKALOM, na prometni točki, pri Mariboru zelo ugodno prodam. Poizve se: Gostilna Ferk, • Pesniški dvor, pri Mariboru. M*1321 GOZD (80 arov), travnik (1 hektar), njiva (40 arov), vse ob glavni avtobusni cesti Ljutomer (v bližini rudnika Presika), na prodaj. L. Rajh,. Ilovci 25, Miklavž pri Ormožu.                    M-1321
POSESTVO na prodaj pri Ivanu Merč-nilcu, Crešnjevci, p. Gornja Radgona.
                                                                                                                                                                                                                                                                                  M-1322
POSTELJI, dve, in dvoje kompletnih oken jo ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista.                M-1823
KINO MURSKA SOBOTA predvaja od 10. do 12. novembra ameriški barvni ki-nemaskopski film »OVČAR«;
    13. in 14. novembra češki film »POSLEDNJA VRNITEV«;
    15. , in 16. novembra Indijski barvni film »MATI INDIJE«.
KINO LJUTOMER predvaja 11. in 12. novembra italijanski barvni kinemaskop-ski film »JEZ NA PACIFIKU«;
    15. in 16. novembra ameriški barvni vista vison film »ČLOVEK, Ki JE PREVEČ VEDEL«.
KINO GORNJA RADGONA predvaja 11. in 12. novembra francoski kinemaskopski film »Ljubimci«;
    15. in 16. novembra francoski vista Vision film »ZAKAJ PRIHAJAŠ POZNO«.
RAZNE REZERVNE DELE za motorno kolo BMW 750 in prikolico, ugodno prodam. Drago Jerkovič, Šalinci 29.
                                                                                                                                                                                                                                                                                            M-1326
GOSPODINJO za družino v Ljubljani iščem, Ugodni pogojil stanovanje, centralna kurjava, pralnica, ugodna plača. Javiti se na naslov v upravi lista.
                                                                                                                                                                                                                                                                                             M-1325
ŽENSKA ROČNA URA je najdena v Murski Soboti na Ul.- Stefana Kovača. Lastnica jo lahko dvigne pri Vrtarlč Matildi, Pomurski tisk, Murska Sobota.
                                                                                                                                                                                                                                                                                            M-1334
POSESTVO vseh kultur z gospodarskim poslopjem, trta tn sadonosnik, novejši nasad, v skupni izmeri 1 ha, 80 arov, oddaljeno 5 minut od avtobusnega prometa, zaradi bolezni ugodno prodam. Jaušovec Janez, Bučkovcl št, 71. pri Mali Nedelji.                 . M-1329
POSESTVO vseh kultur, ob glavni cesti, v izmeri 4 ha, prodam. Informacije dobite: Kapelski vrh št. 14, Slatina Radenci.                          M-1332
                                                                                                                                                                                                                                                             GRADBENO PARCELO ob glavni cesti.
v Slatina Radencih, prodam, Jnforma-■ cije dobite: Radenski vrh 2, Slatini Radenci.                       M-J833
KINO SLATINA RADENCI 11. in 12. novembra ameriški barvni kinemaskopski film »ZBOGOM OROŽJE«;
   16. novembra ameriški film »OBTEŽIL-NA PRIČA«.
kino KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU predvaja 11. in 12. novembra francoski kinemaskopski film »PARIŽANKA«;
   15. novembra češki film »peto kolo«.
KINO VIDEM OB ŠČAVNICI predvaja 11. in 12. novembra češki film »SOLA OČETOV«.
Petek, 10. novembra — Andrej Sobota, 11. novembra — Martin Nedelja, 12. novembra — Emil Ponedeljek, 13. novembra — Stanislav; Torek, 14. novembra — Borislav Sreda, 15. novembra — Leopold Četrtek, 16, novembra — Jerica
                                                                                                    Razstava konj v Križevcih pri Ljutomeru
  V Križevcih pri Ljutomeru bodo odprli 16. novembra ob 10. uri dopoldne razstavo plemenskih konj. Razstavljene bodo predvsem plemenske kobile in njihov 1, 2 in 3-letni naraščaj. Za razstavo je veliko zanimanje, zato naj si jo ogledajo vsi konjerejci in ljubitelji konj. To bo tudi zaključno delo konjeniškega kluba v Ljutomeru za letošnje leto. Če bo omenjenega dne deževalo, bo razstava naslednji dan, to je 16. novembra ob desetih dopoldne.
                                                                                                           VELIK PODVIG MALE BIB1
  Mala BIbi, psica rase lovskega te- , rlerja, Je sovražnica lisic v loviščih lovskega društva v Paračlnu. .V lem letu Je uničila 20 lisic. Kakšen neustrašen »lovec« je, je pokazala neke noči, ko je padla v neko leglo in iz njega izvlekla 10 lisic. To niso bili nemočni mladički, temveč odrasle lisice.
  Lovsko društvo je kupilo psičko Bibl od Kinološkega inštituta kol še onega terierja, ki Je tudi dober lovec,
                                                                                                         OBVESTILO
    Čitalnica študijske knjižnice v Murski Soboti je odprta vsak delavnik od 7. do 19. ure, ob so botah pa od 7.. do 12. ure.
   Študijska knjižnica M. Sobota.
            DEŽURNA SLUŽBA Od 10. do 17. novembra 106] bodo opravljali nedeljsko in dežurno služba naslednji zdravniki:
   10. nov. 1961 dr. Udovič;
   11. 11. 1961 dr. Sedlaček;
   12. 11. 1961 dr. Sedlaček«
   13. 11. 1961 dr. Udovč;
   14  11. 1961 dr. Gruškovnjak;
   15. 11. 1061 dr. Sedlaček:
   16. 11. 1961 dr. Udovč;
   17. 11. 1961 dr. Gruškovnjak.
    Policaji kot kavboji
   V bavarsko mestece Bayreuth je pred kratkim zablodili a čreda 27 krav in volov, ki so krenili proti sredini mesta, Ker pastir živali sam ni mogel več vrniti, je morala stopiti v akcijo, policija. Policaji so se verjetno morali v  naglici spomniti vseh spretnost kavbojev Iz filmov z Divjega zahoda, dokler jim ni uspelo pregnati črede iz mesta. Ko so zbrali pobegle živali, so ugotovili, da manjka ena krava in so jo odšli iskat po dvoriščih. Našli so jo na dvorišču nekega mesarja — ampak že zaklano, Mesarja so aretirali, zaklano žival pa so vrnili lastniku za blodle Črede.
    Neprijetna statistika
  Britanski tisk je objavil te dni statistične podatke o kaznovanju pijancev. V lanskem letiš so zabeležili največje število kaznovanih pijancev v zadnjih 25 leth. Neki časnik je zabeležiti, da je skupno število oseb, ki so bili kaznovani zaradi razsajanja ali vinjenosti za volanom, povzpelo lansko leto na 68.109, kar je 2922 več kot predlansko leto. V City-ju, trgovskem delu Londona, so zabeležili 327 sodnih obsodb na sto tisoč prebivalcev.
POMURSKI VESTNIK. 9. nov. 1961
7
      Zarota enakih
              (Nadaljevanje s 7. strani)
     —     Svargunihin, ti si človeik in pol! Plešast si ko bog, a moder ko sam vrag!
     —      Plešast sem postal, ko sem se plazil skozi življenje... izlizal sem se, da se tako izrazim, — se je skromno nasmehnil nabavljal in se začel poslavljati.
     —     Pa še nekaj, — je pristavil glušec že na pragu. — Včeraj sem slišal, da bo Helikon jutri nastopil službo. Ozdravel je predčasno.
     Umudrenski je zastokal. Helikon Akinfovič je bil Kalinkinov namestnik in njegova prisotnost pri snemanju bi utegnila zmesti vse račune.
     —  Hvala, da si mi to povedal, — je zamrmral Umudrenski.
—  Zame je to zelo pomembno. Helikona lahko kadarkoli ovijem okrog prsta — prijatelja sva. Razumeš?
     Kakor hitro je Svargunihin odšel, je Umudrenski pohitel v sosednjo sobo k svoji ženi.
     Žena šefa AEO je bila sloka in dolga ko godalo. Sedela je pred ogledalom in si s pinceto pulila brke.
     —     Kaj se je zgodilo? —.ga je vprašala z basom. Ko je Izvedela za novice, je pomirila moža: — Kaj bi tisto! Helikon Akinfovič je .plašen, omahljiv človek. Ce ga preplašite s kako epidemijo, bo ostal na bolniškem dopustu še kaka dva tedna...
     —     Ampak, draga, jaz nisem zdravnik, — je mrmral Umudrenski.
     —      Verjel ti bo, — mu je odgovorila žena. — Proti nam je zelo dobro razpoložen. Telefoniraj mu, sicer pa ne, sama mu bom,.. In bojevito je zmignil z brki, ko je vzdignila slušalko.
     —     Dober dan, Helikon Akinfovič! Kako pa zdravje? Dobro? Hvala bogu! Vaše zdravje je za nas najdragocenejše.
     Umudrenski, ki je poslušal pogovor, je' dajal ženi neka čudna znamenja, plašno grozil s prstom, ona pa se za to ni zmenila, ampak nadaljevala:
     —      Štejemo dneve, ko boste zopet prišli v službo. Kaj? 2e jutri? Končno! Kakšno veselje bo to! Sicer pa se povsod okrog dogajajo neke žalostne stvari. Kako? Ne veste? Epidemija razsaja. Pri vseh se kažejo komplikacije. Ne samo po gripi! Po vsem. Mojega nečaka so včeraj operirali, mandeljni, veste, danes pa je prišel pod kolo... Grozno! Najhuje je, pravijo zdravniki, če ne ostaneš v postelji dovolj dolgo. Danes sem slišala v polikliniki na svoja ušesa: sedem so jih odpeljali v bolnišnico. Kaj se jim je zgodilo? Omalovaževali so svojo bolezen. Pohiteli so, da bi bili čimprej v službi. Vi moški sebe niti malo ne cenite. Pokličite Sofijieo, prosim. Rada bi ji rekla nekaj besed kot žena ženi... Sofijica? Kako si mi, draga? — je rekla Umudrenska in dala svojemu glasu koloraturno barvo, potem pa cmoknila v slušalko. Poljub je bil tako zvonek, da je konj, ki je stal pod oknom, takoj potegnil, ker je mislil, da je cmok namenjen njemu.
     —      Moža je treba paziti, Sofijica. Veš, da je Nino mož zapustil. Da, da. Bil je bolan. Vstal je dva dni prezgodaj. In srečal neko ženščino. Ko bi bil ostal v postelji tista dva dni, ne bi prišlo do nobenega srečanja. In Nini bi ostal mož. Ko bi bila jaz na tvojem mestu, ne bi pustila tako dragocenega človeka, kakor je tvoj mož, v službo, razen preko mojega trupla. Tako je dober.
     Umudrenski je zopet začel dajati neka čudna znamenja svoji ženi. Pokrila je slušalko z roko in ga mrko vprašala:
     —  Kaj hočeš?
     —     To, kar počneš, je prilizovanje! — je vzkliknil Umudrenski.
     —     Dobro! Potem se bova pogovarjala o tem, — je odsekala soproga in poklicala — Toljik!
     Iz sosednje sobe je pritekel šestletni Toljik, ki je nadaljeval rod Umudrenskih.
     —     Moža je treba čuvati, Sofijica, ne samo zase, ampak tudi za svoje otroke. — Umudrenska je globoko vzdihnila, da je zapiskalo kakor orgle. — Naš Toljik bi rad govoril s tvojo Zuzo.
     Pokrila je slušalko z roko in ukazovaje zmignila z brki ter rekla svojemu sinu:
     —; Ponavljaj za mano vse, kar ti bom rekla. Razumeš?
     —  Hočem dve čokoladi, — se je glasil Toljikov ultimat.
     —  Koga si vzgajala? — je Umudrenški zaplosknil z rokami.
—  To je navadno izsiljevanje.
     —     Otrok ti ponuja pomoč, — je rekla Umudrenska, — ti pa se vedeš, kakor da bi bil na sestanku. Toljik, primi slušalko. Dobil boš čokolado. 
     Umudrenskl-začetnik je vzel slušalko in vprašujoče pogledal mamo.
     —      Zdravo, Zuza, — je s strastnim šepetom govorila Umudrenska. — Včeraj sem prebral knjigo o Zajcu-Domišljavcu. Jeseni bom tudi jaz šel v šolo... Kako je tvojemu očku? Ne puščaj ga veh... Zdaj so vsi zboleli od vročine, to je zelo nevarno...
     Umudrenska se je zbala, da bi naslednik lahko rekel tudi kaj svojega, tako da mu je iztrgala slušalko iz rok.
     — Zuza, pokliči mi mamico. Sofijica? Si se že pogovarjala z njim? Je sklenil, da bo do konca dopusta ostal doma? Dva dni
—  to ni nič, ampak lahko si mirna. Vidiš, to je mož, kakor je treba. Ah, ko bi bil moj tako ubogljiv! Poljub, Sofijica! — in Umudrenska je še enkrat cmoknila v slušalko in si olajšano oddahnila.
     —  Torej, s čim si nezadovoljen? — ga je izzivalno vprašala.
     —     Bil sem. Zdaj pa nisem več. Mogoče si imela prav, da si vse to zaigrala. In govorila vse mogoče nežnosti. Meni to ne bi bilo prav. Ne morem mu lagati — moj predstojnik je. Ti pa, če prav pomislim, si tako rekoč nevtralna, torej je stvar v redu. Moja vest je čista.
                                                                                                            KONEC
 Drobne zanimivosti
PUŠKA, KI JE UBILA TURSKEGA PASO
   Vaša Tomič Iz Knina, sloviti junak druga srbska vstaje, ja v najtežjih Časih za upornike ubil glavnega poveljnika turške vojsko pri Čačku, rta Moravi, Im-ilr Djaja pašo. Turki, čeprav jih je bilo mnogo, so se pričeli umikati, takoj ko so videli, da so izgubili predpostavljenega. Uporniki so zabeležili zmago, ki je bila za srbsko ljudstvo zelo dragocena.
   Puška, s katero Jo Vasa ubil Djaja pašo, je v Ljudskem muzeju v Beogradu. Pri Vasovih potomcih v Mlhajlovcu pri Smederevu hranijo danes samo dva kožnata etuija od pištol pokojnega Vase.
                                                                                                                                                        STRUP
   Obsojajoč jedrske poizkuse, Je rekel Indijski premier Nehru med drugim tudi to:
   »Te bombe ne zastrupljajo samo zrak, temveč tudi človekovega duha.«
   TRTA, KI SO J0 »POSADILE« PTICE
   V kanjonu Krke, pa tudi po kamenju okrog kanjona raste na številnih mestih tako Imenovana »divja« trta. Nihče ne ve, kako je trta zrasla, vendar smatrajo strokovnjaki, da so jo »posadle« ptice s semenom Iz grozdja, ki so ga od nekod prinesle sem In pojedle.
   Vinogradi v kanjonu in okrog njega vsako leto bogato obrodijo. Grozdje Je zelo sladko In sočno. Pastirji pogosto obiskujejo vsako jesen te vinograde, saj so, v neki meri, tudi njihovi lastniki.
                                                                                                                                               36 LET BREZ SPAN3A
   Sulja Hukič — Suljaga Iz Tešnja Je zanimiv medicinski primer. Pred 36 leti ga je vgrlznll ovčarski pes In od tega usodnega dne spl Suljo Hukič — Suljaga vsak dan samo tri ure. 12 mesecev po ugrizu Suljaga sploh ni zatisnil očesa. Od tokrat spl dnevno tri ure. Seveda se je precej spremenil. Poskusil je sicer z aspirini in čaji, ven-
dar to Je do danes navadil na tako kratko spanje.
BLIŠČ IN BEDA BOKSARSKEGA POKLICA V Parizu je umrl v največji bedi nekdaj slavni boksar C. Locatelll. Bil Ja prvak Italija In Evrope v lahki kategoriji. Ko pa je z boksanjem nehal, se je znašel na cesti, brez dela In sredstev za preživljanja, celo brez strehe nad glavo. Ko Je preživel nekaj let v Ameriki, se Je vrnil v Francijo, kjer ga je doletela smrt.
                                                                                                                                            Na sliki: Locatelll pod enim, Izmed mostov na Selni.
                                                                                                                                                          MOČ RAZUMA
Neki angleški filozof Je napisal v eseju o razvoju človeškega uma:
    »Filozofija — to je umetnost razu-moti, kako človek z močjo razuma počenja neumnosti.«
                                                                                                                                                                 MLADENOVSK A »08«
    Vera Goljevič je bila dalj časa telefonistka na pošti v Mladenova«. v tem  času se je naučila na pamet vseh številk telefonskih naročnikov tega mesta. Ko je dežurna, govornikom ni treba prelistavati po telefonskem Imeniku. Dovolj je, da navedejo ime podjetja, ustanove ali zasebnega stanovanja in brž dobijo zahtevano številko telefona. Vera pa tudi takoj po glasu spozna osebo, ki govori na drugi strani žice.
    Vera je bila pred nedavnim upokojena, vendar se ni mogla. odreči centrale. Kot upokojenka se je zaposlila v občinski centrali, kjer prav tako uspešno opravlja posel telefonistke.
                                                                                                                                                                       ZADOVOLJENA POTREBA
    Ko komentira eksplozijo sovjetske jedrske super bombe, piše neki holandski list:
    »če je usoda vešča šale, potem nam hoče povedati, da človeštvo morda ne bo doživelo atomske vojne — ker bo že v miru uničeno z jedrskimi poskusi.«
IZGUBIL PRIIMEK ZARADI BABIČINE., »MALOMARNOSTI«
    Dimitrije Ranič, uslužbenec uljmanske občine, se je rodil kot Domišljan in tako je tudi vpisan v matično knjigo. Ta priimek sta nosila tudi njegov oče in ded. Toda po nekaterih dokumentih se Imenuie Dimitrije po materi tudi Živa-nov. Da bi bila zmešnjava še večja, se je pred nedavnim ugotovilo, da bi moral biti njegov uradni priimek Ranlč. To je priimek prvega moža njegove babice, ki
ps njeni ponovni možitvi ni bilo Izbrisano iz knjig.
   Po pravcati analizi matičnih knjig je bilo naposled ugotovljeno, da nista Dimitrije in njegov oče niti Domiiljana, niti Zivanova, temveč Raniča. Tako je Dimitrije dobit priimek, s katerim nima ničesar skupnega in bližnjega, svoj rodni priimek pa je moral izgubiti zaradi babičine »malomarnosti«.
            POLITIČNA IZKUŠNJA Sir Winston Churchill beleži v svojih političnih spominih:
   »Ni prijatelja, ki ga človek ne bi mogel izgubiti, a tudi ne sovražnika,ki ga ne bi mogel dobiti.«
         DREVO S »KOZJO« GLAVO Pacjenti Splošne bolnišnice v Ljubljani, a tudi tisti, ki prihajajo k njim na obisk, se cesto ustavijo pred drevesom v velikem parku, s katerim se je narava na neobičajen način »pošalila«. Ena izmed njegovih vej Je zrasla v obliki kozje glave z rogovi. Ko drevo ozeleni, dobi glava tudi »brado«.
            NCN STOP SPANJE Avgust Grgorinlč spi običajno 17 ali 18 ur na dan. Je poročen, vendar posveča zelo malo časa družini, čeprav |e doma, ker — spl. Zdravniki so ugotovili pri njem težji primor narkolepsl-je, pojedel Je mnogo tablet, edino zdravilo, ki mu le malce pomaga, pa je črna kava. Lahko je popljo naenkrat pol litra. Tedaj je siguren, da ne bo pol ure ali uro spal. Vsako uro pa ne more popiti toliko črne kave, ker bi. to ogrozilo živčni sistem.
   Novinar, ki se je z njim raznovarjal, se je moral trikrat vrniti, ker je vmes Avgust — zaspal. Sedaj ga bodo skušali zdraviti na Nevrološki kliniki Rebro. Morda bodo zagrebški specialisti porazili zaspanost, ki traja še osem let.
Neznani Brioni
   Brionski otoki, — skupina 14 manjših in večjih otokov v bližini zahodne istrske obale severno od vhoda v puljsko pristanišče, — so imeli v davni preteklosti poseben kulturni značaj. O tem pričajo mnogi ohranjeni spomeniki:  predzgodovinske gradnje,
antične vile, bizantinske utrdbe in cerkve.
   Plodno brionsko zemljišče so izkoriščali že ljudje neolitika — mlajše kamene dobe. V začetku te dobe, v tako imenovanem eneoli-tiki je nastalo prvo večje naselje na južni obali Velikega bri-ona, največjega in na starinah najbogatejšega otoka. Iz tega obdobja so našli več predmetov tudi kamnito orožje.
   V bronasti in železni dobi so nastala na Brionskih otokih utajena naselja neobičajne elipsoidne ali krožne oblike, na vrhovih gri-
čev. Od teh utrdb se je najbolje ohranila tista na Javorniku. Pomemben spomenik rimske arhitekture je ruševina nekdaj razkošnega dvorca v zalivu Verige, ki je imel monumentalne terase, zgrajene vse do morja. Ugotovljeno je, da je dobivala ta palača vodo iz velikega rezervoarja s planine Gradine s pomočjo mreže podzemskih vodovodnih cevi,
   Razen tega dvorca je na Brionskem arhipelagu še nekaj podobnih iz istega obdobja. Vsi so bili zapuščeni še v rimskem obdobju, razen palače v zalivu Dobrika. Okrog nje se je razvilo naselje, ki je preživelo antično, bizantinsko in rano slovansko dobo.
   Vsi arhipelaški predmeti, nadeni na Brionskih otokih, so zbrani in razstavljeni v pristanišču Brioni..
     BARIKADE NA STREHI — Pred nedavnim je občinski svet sicilijanskega mesta Palerma objavi sklep, da se mora porušiti celotno naselje nezakonito zgrajenih hišic v okolici pristanišča. To naselje je nastalo v povojnih letih.
     Sklepa j občinskega svete ni bilo lahko izvršiti, ker so se stanovalci dvignila v obrambo svojih domov. Karabinjerja so morali os valjati hišo za hišo. Posebno ogorčen odpor so dajale žene. Mnoge so se zabarikadirale na strehi, kakor kaže naša slika.
Tiger in levinja
LJUBIMCA
  Zoološki vrt na Kalemegdanu v Beogradu se ponaša z redko zanimivostjo — ljubeznijo tigra in levinje, ki živita skupaj že 18 mesecev. Ta zoološki vrt ima mnogo levov, kar 10 in sicer mladih, ni pa imel tigra. Nekega dne so pripeljali stasitega, lepo grajenega tigra »Nerona«. Cirkus »Korona« iz Osijeka je imel razprodajo živali in je za 800.000 dinarjev prodal svojega »umetnika«.       
  »Neron« je dobil lepo  stanovanje. V glavni aleji, med levom »Cezarjem« in sosedo »Loro«. Toda »umetniška duša« se mu ni mogla navaditi na mir. Sedaj je edini v kletki, do včeraj pa so bili v cirkusu trije. V tem času »Neronove« žalosti je prispel neki časnik iz Pariza. Zoo-bilten je prinašal senzacijo o križanju tigra in leva.
  »Lora« je dobila drugo stano-nje. Dva prostora z dvignjenim težiščem ob zidu sta delila »Loro«
in »Nerona«. Čuvaji so pričakovali »nevihto«. Spopad in pokolj. Toda podnajemniške zdrahe so izostale. Mirno in tiho sta se navajala, nova podnajemnika na občinstvo, novi jedilnih in skupnost. Nesoglasja med obroki so postala redkejša.
  Kot že mnoge ljubezni je tudi ta nastala jz »ljubimkanja«. Zadnjih 35 dni se levinja in tiger njsta razdvajala. Skupno sta se sprehajala, jedla in ležala na soncu.
   Idila tigra in levinje je začela zanimati strokovnjake. Potomstvo pričakujejo okrog novoletnih praznikov. »Dojenček« bo — ali tigrasti lev ali narobe! Ob vsem tem pa pravi znani beograjski profesor zoologije dr. Simedn Grozdanič, da je primer zanimiv in da ga bodo strokovnjaki skrbno spremljali. Dr, Grozdanovič trdi, d > bo o tem, ali bo »dojenček« imel proge ali grivo, odločala močnejša roditeljska linija. Možno je tudi, da bo potomec neploden in
obratno. Dejal je tudi, da so v Zoološkem zavodu že skrojili za »dojenčka« pižamo in odprli karton, ha katerem bo vsekakor nekaj zapisano, V vsakem primeru zanimivo!
                                                                                                                            Prodana nevesta iz Legrada
   Marija Gosarlč je bila mlado vaško dekle. Rodila se> je v podravski vasi Legrad leta 1936, natanko pred 4 leti pa je odšla na obisk k svoji sestri An-klel v vas Pograde, v okolici Vranja. Ni mogla niti slutiti, kaj se ji bo tam zgodilo. Tu ima, pravzaprav, vsa zgod* ba svoj začetek.
   Marija pravi, da Jo Je po štirih dneh bivanja pri sestri, njen mož, brivec Musa Salljevlč, dal nekemu starcu za ženo. Marija dalje trdi, da Jo je svak prodal 60-letnemu Dallbu Dallbl HusnlJI za 20.000 dinarjev.
   —     Omožili so mo z goljufijo! — pravi Marija. — Pokazali so ml nekega mladeniča In rekli, da bo to moj mož. Pristala sem. Ko pa so me odvedli v moževo hišo, sem ugotovila, da sem se v bistvu poročila s šestdesetletnlkom.
   Marija je še Iste noči pobegnila. Na begu so jo ujeli In s silo privedli k starcu. Od takrat so pazili na Marijo In jo spremljali na vsakem koraku. Marija je še trikrat skušala pobegniti, a zaman.
   Te dni je Mariji beg uspel. O begu pravi samo tole:
   —    Ob koncu septembra tega leta sem se ponovno odločila za beg. Uspelo ml je prevariti starega Husnljo. Dobila sem od njega ključe. Oblekla sem se In pobegnila. Sla sem peš do vasi Bujano-vac, -nato do Vranja. Prijavila sem se organom Ljudske milice.
   Nisem bila edina Husnijeva žena. Imel Je še dve. Ko so me poročili s starcem, ml marsikaj ni bilo lasno. Husnl-ja me je odvedel k matičarju. Nisem hotela podpisati. Tedaj so ml vzeli prstni odtis. Sedaj niti ne vem, ali sem poročena ali ne. Moji starši živijo v Legradu (okraj Koprivnica). Morala sem misliti na prihodnost. Zato sem tudi odšla k sestri, ker Imam še pet bratov In dve sestri. Prodali so me kot blago za 20.000 dinarjev. Prodal me je svak, vendar starši tega niso vedeli.
MIZA, PRI KATERI SE NE JEZIŠ
V hiši uglednega gospodarja Bogdana Vukojičiča v vasi Magovl, na obronkih Kopaonlka, v prostrani gostilniški sobi, se že leta gostje zbirajo okoli velike okrogle, lepo Izdelane mize. Vaščani so ji dali Ime: »miza za nejezo«. Gospodar je dal mizi takšno obliko, ker je okoli nje mnogo laže razvrstiti goste, tako da se nobeden ne razjezi zaradi mesta, ki ga je dobil. V vasi se ob sestankih na to zelo oazi.
Po Bogdanovem zgleda so sedal okrogle mize že v mnogih drugih bi-
Po povesti
Prežihovega Voranca
STARI GRAD
Riše
Branko Zinauer
                                                                                                                                    31.
   Nastope je prvi dan jesenskega deževja. Razvalina je bala mokra in ostudna. Debele posamezne umazane kaplje dežja so polzele po zidu navzdol in se izgubljale v rumenem listju, ki ga je veter natrosil po tleh. Bajta pod razvalino je čepela vse talovna v bregu. Trg je boli zapuščen in dolgočasen. Reka pod njim je izgubila svojo podobo in je umazana in lena tekla po dolini. Hribovje ob neki je bilo pokrito z meglami, ki so se plazile vedno nižje k njej. Taka je bala slika, ki se je videla z grajskih razvadil. Toda Vester te slike ni gledal.
                                                                                                                            32.
   Ko bi jo mogel gledati, bi tisto jutro videl, kako so se odprta vrata na dvorišču trgovčeve hiše v trgu. kako je stopil skozi vrata majhen, pokveružen deček in kako so na dvorišču tega dečka obstopili brije druga vojaki in ga gnali skozi trg proti grajski razvalini. Deček je šel počasi in molče navkreber. Ko so’ prišli blizu bajte, je tam zalajat domači pes z žalostnim glasom. Že nekaj dni je bili sam v bajti, ker so nekega jutra od tani odgnal vso bajtarjevo družino v poslopje sredi trga. Pes je tulil od gladu in žalosti.
                                                                                                33.
  Ko bi Vester čepet vrh stolpa, bi videl, da v zidu ni bilo nobenega kaveljna in nobenega železnega droga, ker je tudi zadnjega izrval on sam iz zidu. Videl bi, kako so vojaki malega in zvezanega fanta postavni k zidu in na kratko povelje vsi skupaj ustrelili proti fantu, ki se ie nemo zrušil na zemljo. Ker pa je bil onsam tisti pohabljeni fant, vsega tega zadnjega dejanja v grajskem stolpu ni mogel več videti.
                                                                                             KONEC
POMURSKI VESTNIK, 9. nov. 1961
8