tj Večji »ieveniki Idncmik r Združenih državah ij« aa vie leto ... $6.00 pol leta.....$3.00 New York celo leto . $7.00 inozematro celo leto $7.00 Liststovengkihidelavcevy Ameriki. I" The iariot Slondu Dafly b tke United State«. 1—oed every day except Sundaya and legal Holiday«. 75,000 Reader«. STRAHOVITI NALIVI IN OPUSTOŠENJE V DRŽAVAH Hi NEW YORK, PENNA IN CANADI V Oleanu je udarila strela v tank Vacuum Oil Co., v katerem je bilo petintrideset tisoč galon gazo-lina. — V Rridgeportu in bližnjih krajih znaša povzročena škoda najmanj stotisoč dolarjev. — Veliko neurje v Kanadi. Buffalo, N. Y., 27. junija. — Danes se je prebivalstvo tega mesta in okolice nekoliko opomoglo od strašnega neurja, ki je divjalo včeraj več ur neprestano in povzročilo ogromno škodo. Vihar je bil tak, da ga ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Veter je ruval drevesa, odnašal strehe, dočim je vodo vdirala v kleti in prva nadstropja. Ker jarki niso mogli sproti požirati nabrane votle, je stala ponekod več čevljev visoko ter onemogočila vsak promet. Veter je pihal z naglico sedemdesetih milj na u-ro. V tukajšnjem pristanišču se je potopilo več čolnov in manjših ladij. Število ponesrečencev še ni znano. V Oleanu je udarila strela v tank Vacuum Oil Company, v katerem se je nahajalo nad petintrideset tisoč galon gazolina. Ogenj se je začel širiti s strahovito naglico. PHILADELPHIA, Pa., 27. junija. — Vihar, ki je divjal včeraj po tem delu Pennsylvanije, je pov-ročil ogromno škodo. Nekateri jo cenijo na več milijonov dolarjev. Y Bridgeportu pri Norristownu je odnesel veter devetnajst streh. Razkril je tudi gledališče, v katerem je bilo par sto ljudi, pa se na čudežen način ni nikomur nič pripetilo. \ I >hiladelph:ji je promet več ur počival, ker so bile ceste pokrite z vodo ter je bila električna zveza prekinjena. O veliki škodi poročajo iz osrednjega dela Pennsylvanije, kjer je vihar porušil več sto farmarskih poslopij. Ker so brzojavni drogi ležali na cestah, je bil onemogočen ves promet. Naj večja škoda je bila v Cumberland okraju. SUDBURY, Ont.. 27 julija. K-r je štirinajst ure neprestano deževalo, se je na več krajih posula zemlja, odroma je voda izpodkt-pala 2?lezni>>ko progo. Ceste ao tako razora ne, da je po njih onemogočen vsak promet Mali potočki *o se izprrmenili v deroče reke. V Sudbury je segala pri nekaterih bi£ah voda do prvega nauKropja. ST JOHNS Nova Fundlandi-Ja. TJ junija. — Troje življenj je bilo uničenih in neizmerno škode je bilo povzročen« na lastnini včeraj popoldne, ko je obiskal strašen vihar Lunsden. Bo v a vi sta. North. Vihar Je spremljala toča. Strehe in iipe so bile razbite od toče. ko-je po-a®ezai kosi m> tohtaH po deset funtov. Trideset čolnov je bilo potopljenih v pristanišču in trije ribici so ali utonili ali pa b-li ubiti od toče. Vse prebivalstvo je bilo kot prevzeto od gruče, kajti ta pojav J« priael povsem nenadno, po krasni nedelj. SMRT V TAC0N1C PARKU CAT8XILL, N V , TJ janiia. — Mrs Laura Ren shawl stara 52 let ter trna profesorja kemije na new-vjKPuCiiiaCu, je padla pet-preko skal Hash Bish parku ter ae tako da Je umrla ► uro posntje. Profesor ravnokar BOLJ MRZLO J VREME V N. Y. Močan vihar, ki »e je pojavil v četrtek zvečer, je zlomil g-ozno vročino, ki je dosegla 89 stopinj nad ničlo. Potem, ko je mesto New Ycrk trpelo že drugi dan strašne vročine, je bilo v četrtek deležno malega viharja ki je zlomil vročino, ki je neprestano rasla preko dne ter dosegla kenečno 89 stopinj. Predno pa je vročinski val izginil, je ubil nekega »ob v Bronxu ter povzročil dve smrti vsied vtopitve. Vremenski urart je napovedal včeraj zvečer, da bo danes nekoliko hladnejše in da bodo pihali sveži zapadni vetrovi. John Morris, sUr 50 let. se je zgrudil mrtev na tla na De Ka^ Ave v Bronxu. Premagala ga ,c vročina. Newyorsko vreme je bilo za osem st pinj bolj vroče kot normalno, kot Je izjavil vremenski urad Normalna. povprečna vročina za ta čas znaša namreč 71 stopinj. Najbolj vroči 26 Junij Je bil leta 1914, ko je dosegel toplomer «2 stopinj.3 J nine irzave trpe še naprej vsled vročine, kajti ponekod Je kazal to-t celo več kot sto stopinj. ZBORNICA IN HOOVERJEVg ___VETO Poslanska zbornica j e vzdržala predsednikov veto s 188 glasov proti 182. — Glasovala je za novo veteransko predlogo. WASHINGTON, D. C., 27. junija. Poslanska zbornica je z 188 glasovi proti 102 vzdržala predsednikov veto glede veteranske predloge, ki vključuje izdatek $102,000.000. Štirideset minut pozneje je sprejela z veliko večino glas;v Johnso-novo nadomestilo, ki vključuje največji mesečni prispevek $40 ter letne izdatke kakih $80.000.000. Proti Johnsonovi predlogi sta glasovala kengresnika Johnson in Lan-ham iz Texasa ter Kvale iz Minne-s te. Zadnja dva sta veterana svetovne vojne. Johnsonovo nadomestijo, ki d lo-ea penzije za nezmožnost, je bilo takoj poslano senatu ter izročeno finančnemu komiteju, ki se bo se- KONEC SOLE IN ZAČETEK 1,250.000 učencev je za-ki ju čilo včeraj solsko leto. -— Grajenje novih šolskih poslopij. — Novi načrti. 795 javnih ljudskih šol je zaklju čilo včeraij popoldne ob treh svoje j šolsko leto. Skoro 1.250.000 učenccv in 36.000 1 učiteljev in učiteljic je bilo oproš-čenih. in številni bodD odpotovali v Evropo. Delo za proračun za prihodnje finančno leto je že v polnem teku. Šolski uradniki so že razmišljali o tem, kako bi nastanili mladostno prebivalstvo vedno rastočega mesta. Tekem poletja b> vzgojni svet skrbel za to. da bodo dovršena številna nova poslopja, še predno se bo pričel jesenski pouk. Deset milijonov dolarjev je bilo izdanih za nove šole izza vojne, a narasiek mesta je bil prehiter celo za najbolj stal jutri. Republikanski člani velikodušni gradilni program. Ne- mnenia. da bo finančni komite j takoj sprejel akcijo poslanske zbornice. Zbornični demokraiti so glasovali za Johnsonovo nadomestilo v domnevanju. da bo senat povečal d:>- j lošbe ter napravil zakonodajo bolj < katere šole so še sedaj prenapolnje ne. a v drugih okrajih so morali šole sploh zapreti. liberalno. PROF. JUNKERS SLAVI POLET BERLIN. Nemčija, 27. junija. — Profesor Hugo Junkers je brzojavil danes majorju Kingsford-Smithu: — Najbolj prisrčne čestitke vam In vašim tovarišem ob uspešnem poletu Vsi avijatiki si bodo kmalu prizadevali izpolniti še prerstale vrzeli zračnega potovanja. MINISTRSKI PREDSEDNIK ČESTITAL LETALCU - OXFORD JUNCTION. N. S., 27. junija. — Ministrski predsednik, Mackenzie King je poslal poveljniku Charles Kingsford-Smith po-zdravne čestitke ter mu želel dobro srečo. — Vsi Canadci so raz-veseljeni, ker se vam je posrečilo preleteti Atlantik v zapadni smeri, — je rečeno v brzojavki. ISTREU If Na INDIJCE -- Pet voditeljev nacijona-listov je bilo obsojenih na ječo. — Dva indijska lista sta morala položiti kavcijo. LONDON. Anglija. 27. junija. — Na delavski list Daily Herald naslovljena brzqjavka iz Bombaya pravi, da je pri nekem uporu v EIo-re streljala policija na ljudsko množico, pri čemur je bilo poškodovanih najmanj sedem oseb. Prva na-cijonalistka. šestnajstletna deklica, je bila obsojena na šest mesecev zapora, ker je napisala brošr- DETROIT. Mich., 27. junija. — ro, v kateri je pozivala policiste. Profesor Lawrence Gould, pomožni naj se udeleže kampanje za neod- Profesor geologije na vseučilišču visnost. Michigana, in drugi v poveljstvu BOMBAY, Indija. 27. junija. — Byrdove antarktične ekspedicije, je Več voditeljev ne^dvisnostnega gi- dobil v Ann Har x>r dovoljenje, da ! banja je bilo danes obsojenih na se Poroči z Miss Margareto Rice, j tri mesece težke ječe. hčerko Mr. in Mrs. Alfred Rice iz Iz Karačnja prihaja poročilo, da Barton Hills, Ann Harbor. sta bila tam obsojena vzgojni urad--- nik in neki trgovec na eno leto je- POMOČNIK BYRDA DOBIL POROČNO LICENCO KLETVINA PREPOVEDANA _V CHICAGO Policisti ne smejo kleti in piti ne, kar bi bilo samo-po sebi umevno v deželi precej mokre suše. CHICAGO, 111., 27. junija. — Chi-caški uolicijski department je odredil najbolj temeljito čiščenje v vsej svoji zgodovini. Premeščenih je bilo v druge revirje 1400 policistov. Premestil jih je poslujoči komisar Alcock. Alcock je dobil naročilo, '"naj pomete z železno metlo", potem ko je moral dosedanji komisar zapustiti svoje mesto, ker je bil preveč intimen s pred kratkim umorjenim Alfredom Lingle-jem. Lingle ni imel le skupnega špekulacijskega sklada s policijskim komisarjem Rusellom. pač pa se je sedaj ugotovila. da je" imel razven svoje čedne plače kot reporter čikaške 'Tribune" še druge dohodke iz nepoznanega vira. Iz tega je razvidno, da je bil Lin-gle kot prijatelj gangsterjev, posredovalec med obema silama.; H Nova metla pa do';r;> pometa in Alcock je danes objavil, da je pre-meičenje policistov prvi korak, da se napravi podnebje Chicaga manj ugodno za gangster je. Med 1400 premeščenimi se nahaja tudi enajst poročnikov ter petindvajset kapitanov. Vsem policistom je bilo pod kaznijo prepovedano zmerjati meščane ter kleti. Vsi tajni policisti so bili zopet premeščeni na ceste, kjer bodo vršili službo v uniformah. Med policijskimi kapitani, ki bodo morali izginiti bo posebno Dan. Gilbert, ki je znan kot velik dobri-čina. Razventega bo moral bivši policijski komisar pojasniti, kaj je s kontom $100.000, katerega je imel skupno s Lingle-jem. ČANG0VA OFENZIVA V HONANU STRELA UBILA 30 DELAVCEV Ob Hajčov-Tungvan železnici vo ju je jo bitko, ki bo bistvene važnosti. Vstaši drže trdno svoja tla. — Zvezne čete se baje umikajo v bližini Cumatiena. ŠANGHAJ. Kitajska, 27. junija. Velika bitka med nankinškimi silami ter armadami Severne zveze, k: bo mogoče odločilnega pomena v sedanji državljanski vojni na Kitajskem. se je vršila danes ob Kaj-čov-Tungvang železnici v provinci Hon an. HinM Poročila iz inozemskih krogov v vojnem ozemlju pravijo, da jr poslal Čang Kaj Šck, nankinški predsednik v boj kakih 100.000 mož, v upanju, da zavzame Kajfeng, glavno mesto Honan province. Ta sila predstavlja, ket izgleda, večji del nankinške vojaške moči. Kaj Šek očividno domneva, da bo zdrobljena moč severne zveze, če bo padel Kajfeng in v akcijo je spravil vse aeroplane in artilerijo. Inozemska poročila izjavljajo, da so napravili Nankinčani sijajen na-i pad na vstaše. da pa niso slednji ! pokazali še nikakega znaka poraza. Mesto tega pa so ojačili svoje vrste v naporu, da vprizore ofenzivo. BB Poročila iz Nankmga javljajo danes, da poganjajo severni vstaši vladne čete južn:, od Peking-Han-kov železnice, severno od Čumatie-na. Honan. Neka vladna divizija se je baje uprla ter se pridružila vsta-šem. TIENSIN, Kitajska. 26. junija. — Prihod nekega parnika iz Šan^ha-ja je prisilil carinski režim v Tien-sinu, da je pojasnil svoje namene. Po sestanku Šansi oblasti je zago- V bližini Brock vi lie, Ontario, je zažgala strela dinamit ter ubila 30 delavcev na čolnu, ki je razstreljeval v bližini obali. BROCKVILLE. Ontari >. 27. jun. Trideset oloveških življenj je bilo izgubljenih včeraj zvečer v bližini Cockburn otoka, na reki St. Lawrence, ko je strela udarila v raz-streljevalni čoln King, ki Je bil zaposlen v bližini ter razstreljeval neko skalo v reki. Eksplozija je popolnoma uničila ladjo ter več manjših čolnov, ki uo jo spremljali. Carinski čoln št. 211. ki je plul navzdol ob času eksplozije, je re.sil enajst oseb. Dva sta bila resno poškodovana. a ostali so bili le malo opečeni. Preživeli in očividci opisujejo katastrofo. ki se je pripetila takoj zatem. ko je udarila strela v čoln. "King" je bil zaposlen s tem. da razširi in poglobi Broockville ožino. Bila je navada, da je o tal del nočnih delavcev na krovu preko dneva ter spal v prostorih, ki so se nahajali pod vodno črto. Domneva se, da je večina teh utonila brez prilike, da se rešili Preddelavec dnevne šifte, je rekel. da je čoln takorekoč izginil pod njim. Čoln je imel posadko dva in štiridesetih mož, kot pravijo poročila, ki so dospela semkaj Dolg jo bil 190 i čevljev. Raabit je bil na kose. Čoln je bil vreden kakih 100 tisoč dolarjev. tovil žu-pan Tiensina Časniškim poročevalcem, da ne bodo v Tiensinu pobirali dvojnih pristojbin. Predlagal je konzularni protest v Nan-kijagu. TIHOTAPEC STRELJAL NA STRAŽNIKA LAREDO, Texas, 27. junija. — Neki tihotapec, je streljal včeraj na obmejnega stražnika -t Kol-saya ter ga tako nesrečno ranil, da je stražnik umrl par ur pozneje. Tihotapci so prevažali žganje iz Mehike. MRS. HUGHES ZA KONGRES HUNTINGTON, W. Va., 27. jun. Mrs. James Hughes, vdova kongres-nika iz četrtega kongresnega okraja v West Virginiji, je objavila, da se bo potezala za republikansko nominacijo v zvezni kongres. če, iter sta agitiraia za Gandhi j evc neodvisnostno gibanje. AHMADABAD. Indija, 27. junija. Valabhai Patel. brat znanega Pa- CARL GULLIVER MRTEV - MIAMI. Fla.. 27. junija. — Kapitan Carl Gulliver, star 55 let. cirkuški velikan, je umrl tukaj v bol- tela, ki je pred kratkim odstopil nicL Vlsok sedem *«vljev ^ šti-kot 'speaker" indijske zakonodaje. 11 mče- ^P^ča vdovo, ki živi v je bil včeraj izpuščen iz jetnišnice Indianapolisu. v Sabarmaty, potem ko je odse-del prisojeno mu kazen treh me- { secev. mmm Aretiran je bil takoj v pričetku neodvlsnostne kampanje kot eden najbolj vdanih prijateljev Gand- :uja. ■ MATI-OBISKOVALKA ZBOLELA PARIZ, Francija, 27. junija. — Nadaijna" transfuzija krvi je bila izvršena v tukajšnji ameriški bol- Napotii se je v seminar Gandhi- i niči, da rešijo življenje Mrs. Annie ja v Sabarmaty in od tam je til Raymond u Riverside, R. I. odveden z avtomobilom v Ahma- j Mrs. Raymond se je zgrudila, po-dabad Angleški list Mahatme GancLhi-ja, ter v indijskem jeziku izhajajoči list "Navjivan" sta dobila cd vlade ukaz, naj postavita takoj dva tisoč rupij jamščine kot varnost proti izdajalskim člankom, ki bi nasprotovali novi postavi glede tiska. MESTO KUPILO WACNERJEVO VILO LUCERN, Švica, 27. junija. — Mesto Lucern je kupilo za $25.000 vilo Tribschen ob jezeru, ki je dobo znano Amerika.ncem. V tej vili je preživel Richard Wagner sest svojih najbolj srečnih let. Vila bo otvorjena ja javnost, po izvršitvi številnih poprav. E tem ko je obiskala grob svojega sina ter je bila odvedena v bolnico za»injo nedeljo. Trpi na raku v želodcu ter je zadnji čas neprestano hirala. Stanje Mrs. Edwin Lange, ki se je morala os to tako podvreči transfuziji krvi, se je danes precej izboljšalo. / . KONEC POTOVANJA NAKANDŽENDŽOCO KALKUTA, Indija, 27. junija. — Frank S. Smythe, poročevalec new-yorskega "Timesa" pri Kandžen-džunga ekspediciji, bo dospel jutri semkaj. Nagovorili bo Rotary klub, ki mu bo priredil banket na čast. Smythe gre pred ostalo skupino. Nekateri člani bodo ostali tukaj, da završe svoje znanstvene rekorde. Odšel bo v Bombay v nedeljo ter bo odplul prati Angliji dne 1. julija. - Neglede kje živite, v Kanadi ali Zdru* III^BB ženih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše fc>ahke za nalaganje Vaših prihrankov in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas izdanih potrdilih. Naslovljenci prejmejo toraj denar doma, brez zamude časa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljeneev in žigom zadnjih pošt, katero dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali Ur. V Jugoslavijo Din 500 .......................... s 9.35 1000 .......................... S 18.50 Z500 .......................... S 46.00 5000 ......................... S 91.00 " 10,000 ......................... $181.00 V Italijo Lir I : 100 ______________________ S 5.75 200 .......................... 511.30 300 ............................ $16.80 500 ........................... $37.40 lOOt ........................... $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno naka~ žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200 — $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazume-te glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 centov. SAKSER STATE STARA, STANOVITNA DOMAČA BANKA S2 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. X. Telephone Barclay 0380 — 0381 ft NEW YORK, SATURDAY, JUNE 8», 193f Naroda" ■n—mi riinwp—-aw nad Published by BLOmiC PUSU8H1AQ COMTANI <4 Lou1* Benedlk. of th« corporation and addresses of a bore officer«: of Maifctton, Ntw l«k City, K. I. "QUI NARODA (Voiee »f ta« rt»t*»} uionT noTiRi »«(> o. a Z - Katastrofa mladih nemških twmtov pod Triglavom. a oafto isto velja Um »a Amerlkr is Kanada ..—.-------—ft-W a pol lata ---.------MM Za čotrt teta $1» •II. junija je prispelo iz Monako-vega v Mojstrano 16 mladiJi nemških turistov, veoji del samih viso-košoJcev, med njimi pa s a bile tudi štiri dame. Pestra in živahna ter Z* Haw York aa celo teto #7 00 razmerama izredno števjlna turi-Z.a pol lata________stavka druščina je vzbudila v Moj- irer? Day Except Suadhfa and Solldaya. Za incoematvo Za pol leta — Subscription Yearly W OO celo lato .jfTJM|«tr«ni pretrej.^njo pozornost in sim- ...$3.50 patije. Mladeniči kako* tudi dekle- - PP - - začela klicati onadva člana ekspe- dila katastrofa. Henrik MueUer je strmoglavil navzdol globoko v prepad in je z razbito glavo obležal na mestu mrtev. S seboj j^ potegnil tudi Lieritkeja, ki pa je navzlic u-sodnemu padcu ostal živ, toda z zlomljeno nogo in drugimi poškod-I burni po telesu. ; Do obupa prestrašena gospodična, ki si je biia v poslednjem trenutku ■ z odveza njem rešila življenje, je Naroda' Advertisement on Agreement. Izhaja vsaki dan isvaemti nedelj in praznikov Ooplst trna portjpiaa In ošabno«ti se ae prloMujejo. Denar naj tovoli podajati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, da m nam tudi prej tej« bi v ali tč« naznani, da hitreje najdemo naslovnika. i ta so bili na prvi pocled videti po- --gum ni in že preizkušeni turisti,' dicijc ki zastala Pre" __j večinoma vsi v starosti svojih-20 bdeli 50 vso n(>č v steni in * šeIe _ lot. Bili so tudi skrbno pripravlje-bla- ni za veliki pohod v Julijske Alpe. ipod.il: na usedn mesto, spravili iz 12. junija se je odločila petčlan ska. skupina te družbe še k plezar davi vrni na so se naito vsi Kredarico, odtkoder ostali člani družbe -OLAB MASODA", «1« W. Iltb • treat. New York. *. X. S Telephone: Chela ea mi šmarnu'' ^-"WTiirw^r ;jil r!$«swt»i» K ,J«1 tiii ' gfllCT «1«; Wit brezna mrtvega in ranjenega tovariša ter ju prinesli na Kredarico. qi turi na Triglav. Skupina, ki jo je Nosač Rekar. ki je bil ravno na Kredarici, pa je hitel v Mojstrano, kjer je takoj «=estavi!a rešilna vodil 21-letni akademik Henrik Mueller, rodom iz Kolina ob Reni se te pi mer no opremila za plezal- ekspedicija pod vodstvom vodnika io sami SIMONOVO PRIPOROČILO Ko bil objavljen dva zastopnika. \ se tri tretja pa je bila neka gospodična stranke so takorekcH- prisiljene, da se strinjajo s Simono- K: so Wli na najepasnejšem mestu » ;i: u i • • , - H» v steni, je gospodična ravno odve- pnponK-il.. Dru«o, važnejše dejstvo je pa, da je vse-|7ala vrv _ in tist! ^ se Je 2e zgo. indijski narodni odl»or priporrja še dva vodnika. Zvečer .so po vvlikih naporih prinesli ponesrečena v dolino in so ranjenca prepeljali v Ljubljano, glede mrliča so pa p?:- j kali naraljnih ukrepov. Že eki g 16. pope!dne ;ta prišla na mc.ji.raiiiko pošto dva člana družbe ter c katastri: telefonično obvestila nemški konzulat v Zagrebu. ki .ic zagotovil vso pomoč: sta- TRIJE DRZNI aOČINI V PRAGI 11. junija je bil ob belem dnevu v . najz.vahnejšem delu stare Prage, v hiši. ki je oddaiiena komaj 10 korakov od policijskega komisari-jata, izvršen skrivnosten umor. Ko opoldne domov, je našel svojo 60 je židovski trgovec Burger prišel let staro ženo umorjeno. Zadavljena je bila z ruto. ki jo je neznani morilec zadrgnil okrog vratu. O umeru ni drugega znano, nego to, da je neka služkinja v času. ko je bil izvršen umor .videla v nisi moškega v sivi obleki. Do zdaj so ooizvedovanja policije ostala brezuspešna. Zločin je tem bolj zagoneten. ker morilec iz stanovanja ni odnesel ničesar. 10 junija je bila na Narodni tri-di izropana najstareisa praška trgovina z antikvitetami, ki leži v neposredni bližini policijske direkcije. Storilec je izcezal iz vrat kos stekla ter odnes°l več starih zlatih novcev. O vlomilcu ni sledu. i 12 juni,a dopoldne ob 9. uri j-bil v bližini deželnega sodisča v svoji trgovini umorjen mlad juve1?r. Morilec se jc najbrž delal kakor rta hoče kaj kupiti, ter je pri tem > kladivom ali z drugim topim predmetom o^oolnoma zdrobil gkivo nesrečnega juvelirja. Sledovi za morilcem vodijo v Pl/en. Plzen^Ka policija, ki je bila o tem obveščena. je pri prihodu praškega, osebnega vlaka ob 13.50 prijela sumlji- SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK. N. X. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo se vsi brez izjeme, te stare In stanovitne domače banke. □ K»3B80Mi GRANDI V VARŠAVI vil jc na rasp:lago tudi eventualna j vega moškega. Ta je pri aretaci i potrebna denarna sredstva in pre- j potegnil iz čopa revolver ter ustre-vzel naie dolžnost, da bo o kata- j lil na policijskega uradnika: ra->'trof: cbvestil vse prizadete sorod-' nil ga je tako nevarno, aa je nje-nike v Nemčiji. ' govo stanje skoro brezupno. Ne- j | znanec je nato skušal pobegniti, j vendar pa ga je ustavil cddelek vo-! jakov. Ki je bil priča njegovemu1 1 zl'>činu. Neki nadperečnik je oddal Kar je bilo takoj |><> objavi |»?ve^> dela poroeila jasno je zdaj še jasnejše: Angliji nit i v -lavo »)♦• pad* . da i »i i-k!ilaeenenimzahtevam Indijeev. i*«>tom /astojmikov sv<<-jib treh strank zavrača vsak sporazum eeio z zmernimi imeijonaiisti. Samovlado In^atim ludijeem nudi dohr«»|'4V*ana uradniška mesta, d«M-iiu indijskemu narodu kot eeloti, ne nudi niti mrviee. Dominijsko vlado obljublja \ megleni bodiw-uosti, it«' daje pa nobene obliiui>e. da bi bile koliekaj zrahljane vajeti, v katere je Indija vprežeim. Angleška delavska vlada se še ni otieijelno izrazila. Napram poroeilu Simonove komisije še ni zavsela nol»en>'-ga obveznega staiišea. Zagotovo se pa ve, da Maelh.nald, Thomas, Henderson in drugi priporočilom ne bodo nasprotovali, kajt; \ komisiji so imeli dva svoja zaupnika, ki sta uelovala po njihovih navodilih. i ■ 1 Vnanji minister fašistične vlade.) poljsko-nemške meje je še preveč Grandi, je napravil oficijelen po- neprijeten v Berlinu, kakor da b; set Poljski. Kakor je samo ob sebi. I mogia biti Poljska zaradi nje brez umljivo, se delajo ob tej priliki naj- skrbi. A v tem. da bi mogla Italija različnejše kombinacije, kak pomen naj bi imel ta poset, kaki motivi ter nameni naj bi bili zanj mrrodajni. Predvsem ne smemo pozabiti, da ni dolgo, ko je bil poljski vnanji minister Zaleski na poseiu v Rimu in da je ^potemtakem Orandijevo potovanje do Varšave v skladu z mednarodno prakro, da se dip.o-matski poseli vračajo; spada tor^j v vrsto vljudnostnih aktov. Seveda ODKOD IME PARIZ? Komun Oswald Neuschots je po-ja.snjeval nedavno nastanek imena če no. da bi bili Gali označili Izide. ki se je baje zanesel iz EgipLa v Grčijo. Italijo in Galijo, kjer <■ j« ohranil ve. st< let. Po t? tc r: . bi izviralo ime Pariz od Bar-I^. 1 . je Iz-dina ladji, katero so r i>ili v procesijah, in grb Pariza »ladja • na;j bi bila Izidina ladja. Dr. Bivata pa to razlago odločno odkianja. češ. da je gola fantazija. Tudi :e bi bilo res. da se je zanesel kult boginje Izide tja. kjer st .ji sc du ■ Pariz, kar pa ni verjetno, je lzklju-e mo. da b: bili Ga h označili I?:i-dino ladjo s sta roegipt.sk i m i2ra7 nn Bar-Iz. Sicei je pa znano, da je pomenilo v rimskih časih ime Pi-.-. ljudstvo, naseljeno o: reki Sel ni katerega glavno me^to je stalo na O vročini in poetinkak. Strašna vročina, je pritisnila Pa saj ni čuda. saj smo v poletju ter gremo bolj in bolj svetemu Jakobu in pasjim dnem nasproti Nobena nadloga pa ne pride -a-ma, ampak ima celo vrste nadležnih opremljevalcev. Med te spremljevalce je treba najprej prišteti žejo in komarje. Komarjev bi >e človek že nekako ubranil, težje je z aejo. Voda je prava vada 73 komarje. Zato pa z vodo uc kaže prccanjati žeje ui kcmar.iev Kar je bilo drugega, te je pa v kc' t temeljito usu^ilo. Fm • bas v t:rtem času. ko je sta-reg.' zmanjkalo, za novo je pa se najmanj dva mc^eca prezgodaj. Človek res nc ve. k.u b: p > cl Ljudje u iajo %.>•.!k »vrstne ti >bn sklc-jx*. če S, da bo drugo poletje vse bcijsf i it v^1 drugače preskrbljeno, toda običajno le pri sklep-.h ostane. Drugega "ni < > kt at na me. Mene ;c po-obno zb dlo mo neke rojakin.ie ki mi pi-t 111 pravi Ni dovolj, da na-, v teh poletnih mesecih vročina preganja, po-vrhtega nan; pa še ti. Z«a?a, ne aas miru. Tak utihni ze enkrat, kdo bo vedno cital "iste Ivoje čenče! Tako me je poiasi:ia drro- sedanjem otoku Cite in se je ime-njvaio Lutetia. na nj(^?a tri strele ter ga na treh krajih lažje ranil. Aretiranec se je-delal kakor da je težko ranjen in da umira, ver.dar so v bolnici kon-j Ce hočemo ugotoviti kako e na- statirali. da je samo lahko ranjen. | stalo to ali ono krajevno ime. Pri njem so našli potni list na ime j zanimamo v prvi vrsti za narečj i Anion Valovili, ruski državljan, ro- v d etičnem kraju. Deblo bhares :>o- jen 1390 v Taganrodu. stanujoč v|meni v indoevropfkih jezikih klin Šum en u na Bolgarskem. Iz potne- vrh višino, raženj. klas vej > Od o it 1, • f -- t-- - o t ga ii5La se razvidi da votovik' tod gotski barin ječmen, rusko Poljskem, ko je fašistični Rim pri- o, 7 p.1Vi,a ,„pi.n' f J prišel 31. maja iz Pariza p-e.oj borošno žitna moka. V stari cel govoriti o potrebe revizije 1 rovnih pegodb. Tudi ob priliki jakinia. in sb die prav občutljivega nji-ne v dno srca. or ^ecU* mojeca - o me krajno nudili kakršnokoli slično garan-i-jo Poljski, ne mere biti niti od da-j leč govora. Saj je celo obratno zc- j lo neprijetno odjeknilo tudi na! In kar se dogaj mojem življenju, daj žen-k; born ust r eg I Da. ustregel ti bom znani* rojakinja, in a današnjim dnem i. ne ■ kuj Teb' in ustregel Granaijevega pojeta so zato poljski L:s i znova opjrarjali. kako absolutno izključeno je misliti na revizijo mirovnih pogc :ib in spr>- pa s tem ni rečeno, da ne more i- j membo sedanjih meja. meti in da dejansko ni imel le drugih prav konkretnih nagibov. , , j nje, da hoče Italija Poljsko od tu-j tov iz trgovine umorjenega juv?- O teh nagibih se c te dni m no- j j it i Mali ar.tanti. Tudi to nc more; lir j a. Aretiranec. ki je govoril ru- go pi a'o. tako v fašističnih kot v • držati in če bi fašistična diploma- poliskih in konr.no tudi drugih li- cija morda res imela kake sličr.e slih. Fašistični ti>k. ki t,»ko rad načrte, z njimi ne bi uspela. Zakaj proslavlja ^io italijanske dipio- [ politična legika je zelo enostavna. Kakor potrebuje Poliska gleds sov et>ke Rusije zavezmištvo Ru- drugačno kakor trdi-sam. munijc. Vse. kar jači Romunijo.' ___M P^PPI jači inoirektno tudi Poljsko. S tem jc izrečena afirmacija Male aa- Avto na Španskem. Ii<'tii 1927 je i/.|Hvi! x-tianji nitm>tr>ki }♦« oualil v an^U*sk<*iii parlanKntu, »ia .j** na}n»-ko mora postati Indiju vaukopravua članica angleškega imperija. Tedaj je hotel mkaj v prehodnem prede.u med &red«)o in vzhodno Evropo, in obeta Poljski zaslombo crlo proti sovjetski nevarnosti. Koliko hi mogla v praksi tehtati tar.a cbliubat o tom s^ pač ne izplača izgubljati besedi, ker sta obče državi preveč oddaljeni, da bi si niu-magati. nemščini imamo izraz para za le j in isi za orjak. Paris bi torej pomenilo gozdi orjak. Če bi Pariz stal na višini, ce bi ss bili prebivalci odlikovali po visokih postavah in 1 če bi bili gojili v prvi vrsti ječmen, bi lahk razlagali nastanek imena , na ta način. Za to pa ni nobenega , razloga. Dr. Bronta je prepričan. i da je treba iskati nastanek imena ski. -e izjavil, da je kurir sovjetske ( p?^ v starem lmenu Loutohezia. misije v Parizu. Kasneje so ugo- Ta imc>> ^ katerega so napravil,; lovili, da govori popolnoma dobro RimUani Lutctia. izvira nedvomno češki. Ni izključeno, da je tudi pot- , ^ prvomih preb:valcev Gallje m vsako krivdo pri umoru juvelira v Pragi. Okoli pasu pa je imel ovito ruto. v kateri je bilo več dragocenosti. V kupeju. v katerem se vozil z vlakom, so našli tudi hlebec kruha. Ko so hlebec razrezali. Nekateri listi so izražali mne-i so dobili v njem mnogo dijamari- ni 1 st ukradci in da je njegovo ime tante tudi so dejstvi. 1 diplomacije. poljskega vidika. :..o močnejša od Itahjo in Francijo, je tudi s-koto izključeno. Javnost na Poljskem je po organih raznih strank dovolj določno pokazala svoje nazore v tem ! pogledu. Poljska je tako tesno na- r\„ .... 11.:i .vi-- • - - s vezana na francosko prijateljstvo Danes po tivh letih se na tako bon zn svojo iikm» 111 /a t ,, 1 ' 1 ter zavezništvo, da nikakor ne ma- vpliv delavske stranke, da l)i najraj>e prodat praviee st!-| re prevzeti vloge kakega posredo-^ valca, tudi če bi bilo to sicer mogoče. Zakaj posredovalec bi bil tem primeru že precej manj nego 1 prijatelj ter zaveznik; v take opas- Patenti na rastline Pozi'iia Poljske v sodobnem mednarodnem političnem sistemu je podana po stvarnih vidikih poljskih državnih in nacijonalnih Da bi mogia Poljska prevzeti1 interesov. Zata Grandijrv poset res vlogo nekakoga posredovalca med1 ne more bUi nič več kot vljudnu- ' stcxi ter formaltn akt; čc gre njegov pomen kaj čez to mero, more tO Špamje Iberov, ki so prispeli v pa-leolitični dr»bi v Sahare. Španec Ce-jador je dokazal, da so se hranili neokrnjeni ostanki iber.-kega jezika do dandanašnjih dni. To je ba- j '» ------------------j skitski jezik in Loutouhezia pome-! Po podatkih iz 1. 1029. je na ni v tem jeziku neobdelano moč-Španskcm sedaj 240 000 samogib-1 virje. V iberščini jc pomenil izraz nih voz. L. 1922., torej dve leti. prej pnr vodno ptico, zlasti raco. Izi p>-nego jc Primo de Rvera vzel vajet: meni 1 v. Parizi pomeni torej kraj. biti to samo v nevažnih in bistvenih stvareh. ne- v roke. jih jc krožilo samo 59,949 V teku 1. 1929. so vpisali 20,000 no- KM vih avto. Prednjačijo mesta: Barcelona s 41.000, Madrid s 35.000. Sevilja s 13.000. Neznaten odstotek teh vozil se uvaža iz Anglije. Avtomobilski trg na Španskem je sko-ro docela v ameriških in francoskih rokah. ki je ugoden za lnv na race. Tako naj bi bilo nastalo ime Pariz. Naročite met aa "GIm Naroda" -aatv«čfl sUitcbiU dnevnik v Zdra-fenlb driavafc. risto milijonskega uarotla za skledo lete. v! LEPOTA IN KARTE mmms^ V angleški druabi je zelo razširile poskuse pa se v Varšavi ne bo- | jena igra bridge, ki zahteva od i do podajah, zakaj obstoj sedame Vsakemu je znano une Burban-j tak zakon. Kakor stvari danes sto-, ka. ki je ustvaril toliiko novih jijo, ustvaritelj nove in važne rast-' rastlin potom cepljenja in mešanja I linske vrste, je mogel nekaj za-»emen HunbacJci bodočnosti bodol slu4iti le, ako ie svoje prve rastli-vtt»aii za svoje nove rastline po- j ne prodal za visoko ceno. Seveda je ujtanke i«to za4dtoo Ta «a-pa bo veljala te za one peki-k: «e inorvjo pomnožiti po-snovnih ali rastiiskih sredstev Id se pomnaiujejo Ha tegnil obogateti z njegovim izu-: mam. Sedaj pa ho užival zaščito patenta kakor vsak izcajditelj. Nameravani zakon pokriva raz- — seino nolje Izmed rastlin, ki se dajejo paentirati, so vsake nove vrste sadnih dreves, grmov, plazi'k, rož itd. Žitne vrste »o taklj učene, ker ao pomnoiujejo potom semen. Toliko Thomas A. Eduon, kakor n>va po pokojnem B urban-•ta se zavzela sa novi zakon. VODNIKOVA DRUŽBA bo izdala za prihodnje leto ŠTIRI KRASNE IN ZANIMIVE KNJIGE j med njimi knjig« slovenskega inž. Lapše o njegovih doživljajih v Siaaau. Članarino, ki stane — sprejema do 15. JULIJA KNJIGARNA! "GLAS NARODA" 21« West IS Street Now York Cttj F3JB— kvartašev izrednega samozatajeva-nja. Nasprotnik izrabi lahko sleherni nasmeh, pogled ali naježene obrvi soigralca v svoj prid, ker sklepa po obrazu o prihodnji potezi. Ni čuda, če se potem kvarto-pirci potrudijo zaitajiti vsako duševno gibanje. Igra bridge traja vedno več ur. Večina dam. ki posedajo pri zeleni mizi do svitanja, dobi popolnoma neizrazit , "bridgev obraz", pravo nepremično krinko. Če pride takšna igralka v najbolj veselo družbo, takoj zavlada molk. Nikoli se ne nasmehne in je jako redkobesedna. Široko odprte oči nimajo nobenega izraza. Lastniki kozmetičnih salonov so preobložen! z delom. Vedno več mladih dam jih prosi, naj jim pomagajo, da se iz-nebijo "bridgevega obraza". A tudi električna masaža in mazila baje niso vedno v stana oživiti nepremične poteze. Karte preveč vpliva jo na duše vnos t! re"?tevilmm drugim bom tem. da najmanj stiri-mist dni ne boste citali moje kolone. Dva dolga tedna vam bom dal mir. Dva tedna ne bo zagledala moja kolena belega dne No, zdaj si menda srečna in zadovoljna. draga Marjanca'.' Tako stojim na knžputj u obo-I rožen s popotno palico ter h tnico nabasano s tisočaki. Kaj naj krenem, kam naj c obr-\ nem? I Enkrat sem že mLslii iti v stari j kraj pogledat pa bi >e moral v i slučaju naju«xlnej> vožnje na { ljubljanskem kolodvoru obrniti, n*-da bi pojedel porcijo golaža in vrček piva popki Tudi CaHforoija mi >e nekag rasa rojila po slavi Pa me je minilo, ker ni ve- Matije Pogorelca tam. Kaj bi počel v Californiji brez Matije, vprašam vas, dra^i roiaki. Z Jugom, po.^ebn^ pa s Florido ni nič najlepii i kit mu mrie audi K V Koče val, dih ra mf«* je jfm kjvifcru v letu Lov iajv«c užitne pri rod ne mfrfc axj* (Oumi piiu- k.h 11 Mu kmalu oolduev Kjer »e navduši i in vec« > k-Ucirotn * kreee Hodih »o n ^e šc oarl, da s«n opazil srnjaka vredna Gotovo ;e medved sprevi- ki me je prevaril v tretjič in jo po- del. da zanj nima prave vrednosti, „. hal v gozd Na orže je bil v tem zato se je zopet spustil na vse šti- srnjaku sam vrag, ki me je tri ve- n Bližal se je vedno bolj. Sedaj sem čere vodil za not. imel priložnost, da si ga natančno K<> take žalosten in jezen slonim ogledam. Stal je kakih 20 korakov na -vojem mestu, pride tovarn. nama. Po hrbtu je bil pora-Tudi on je imel srečo in je v so- ščen -e z zimsko dlako, drugod po sedui dolini <**iil srnjaka. Til:o teiesu mu je zimska dlaka ie od-»e napotiva v dolinico. Kakih sto padla Zato je izgledal kot razkorak j v cd naju .to j j, srnjak. žali- iarjen in kot da se mu je dlak? na bo« spičak. ki se brezskrbno pas*». križu nasršila. Za -al vzdignem pu->ko. jo pr:- Približal se je nama šc bolj in 'lorum k Uru in merim. Tovariš stopil na pot, poleg katere sva če- dala pudre" ki, pu rahel Obrne .sen ses pele. Z i ; ".a i tokih x p pcpo ctpaki »srnjaki teti mi lov k;( EUe žalostno gleda, kfr se mu ie pela. Kot zmenjena, vstar.eva oba zdelo škoda mlarfe živalice Neko hkrati Mfdvcd se 7a trenutek pre-po>c'bno zadoščenje itua lovec, ki t, straši in obstane, nato se pa po-takih sluca ih povesi puško ia pre- časnih korakov odaiji v gozd. Premaga svojo strast. Samo majhen den se skrije, pa naju še enkrat Kib s kazalcem in lahko bi končal pomilovalno pogleda. Težko sva se mlado življenje Toda čeprav me oba krotila. Srce mi je bilo. kot bi je premagovala neka lovska jeza ravno dospel vrh Triglava. Pa saj nad pre snjkn neuspehom, sem e ni majhna stvar, da ima lovec v premagal. Tudi lov vsakemu čuvaju naših krajih medveda tik pred sc-sem s tem silno ustregel. To se mu boj. pa se mora premagati, je že n.* licu poznalo, ko me je Škodr\ je res. da je ta pomenita vpr.isal ce ne bam streljal. Ni^em žival pr. nas tako iztrebljena. VtO. il £ > VXJ I j proti lovia i »ibronkl kotor na (nežnik. gc e moje m na bližaj Tu(* Nekega 'm ar že odpravljal do potrt »lonel na smrr-veda na nuni zattiftlm c parklja ofc parkelj. Trk mene zdirja kra-Ko^drvi »o se mu na-1 arm hripavo lajanje, I'-uden-" ker vol} varna, jo poorisal v go id. čakal drugega Int em e ">d-V c sad ju w> se r ki obrobljal se je pa šo-kw»ke doii-bile M mrak dolino rečala rm n UUME8T »LOTKU, ^ 0RN1T0L0ŠK1 KONGRES same resnične doživljale nepodpisanih oseb — nepisate- Kmalu sem postal tudi v družb* hčera manj boječ Do Marije, najlepše in najbolj mirne Izmed vseh Naslednja "resnična s^m kmalu občutil siično nagnenje. zgodba" je prevedena iz lanske septemberske številke. imel časa odgovoriti. čast pa lovcem, ki so se še pravočasno pctrudili, da kralj naših goz- Tetko mi napisati, kar mi leži na srcu. Prvič, ker sem hranil vse te dotivljaje ko globoko skrivnost že tako dolgo, da se mi zdaj skoraj zdi. da bom storil nekemu kr.vico. ko jih brm izblebetal, pa tudi zalo, ker čisto nič nisem vajen pisanja: manjka mi besed in večkrat ne vem, kako bi se izrazil... Kadi.d naj čitateljem prikažem svejo brezupnc--z3puš:cno mladost, tasta lrta. ko sem življenja željni mladenič stanova! v mestecu Z. v siroma -ni podstrešni sobici z oknom na. Deinhartov vrt? Kako naj izrazim glejike spoštovanje do gospe Dcinhartove. te čudovite gospe, ki mi je, siroti brez staršev, bila ko mati, ki je nisem nikdar pognal? Ne merem! Moje besede bedo pa-veličale le bledo, nejasno, kar čutim. Starši so mi umrli že zelo zgodaj, tako zgodaj, da se jih prav nič ne spomirjam. Zrastel sem pri tujih ljudeh. Od dvanajstega leta dalje pa sem bil prepuščen samemu sebi. Bil sem tih. boječ deček in d. dva in dvajsetega leta =ii nisem prido- Najmo po/ornost, je obrnil nu-,e dov ni popD;noma izginil. Kajti ta i bil niti «*ga prijatelja. Od mla- »iroki »m dvign'eao glavo Kot kip je 5t4l}ki itt tega velikanu srečal v prosti itil v | :čer si veccr edo-Po-k er bu. ! PO l iki p i »eva mrak, ribi iz. vece i i pocaMiitni pLj znanec iz pre: - — Kalski. razkoračen srnjak z visoi:o nasiov mu gotovo gre. to ve vsak, sredi doline in nepremično motril j naraTj gozd vis-a-vis od naju Takoj sva vedela, da naju ni opazil in da je ___ njegova pozornost obrnjena na bližnji gozd. Lovec me je opomnil na rahel ?um. ki prihaja iz gozda. Toda šum -it prične večati, začuje se ioruastenie po auhih vejah. To je oilo tudi naunemu srnjaku preveč.t Jadrno je oddirjal v gozd Naeu-' LAPONSKA Mrak je bil v dolini že pregost. i da bi mogel v,deti muho puške — i Zato sem »c moral tolažili s po-b /no /.' .(o ki ml c ostaia ia iiu-ilednji dan Vendar sem imel priliko oparc.v»tl na vrh. uzrem irno In mUdi:a Srna tako;, ko zasliši mo,e k rake. zbeži m p^eicče zapiska. Mladiček me pa zvedavo oglc-i,i i e in >ft mi vkljuJb opominom ,-voje mamice bliža Ko se ga na-t glrdam. ga požcnciu in on nerodno cddirja k materi Ko naslednji dan omenim svojo dvakratno Jtaolu lovskemu čuvaja, mi obljubi da pojde v tretje z menoj Pod nama j« razproturala Laponska ni politična ali zemljepisna enota, o je zgolj skupno ime, krat me pa lovec sune s komolcem, j k, Oojama obširno krajino v sever- dih neg sem moral delati in končna srn: se preril do kurjača na že- ki sem ga čutil do njene matere, kateri »je bila v vsem zelo podobna. Bila pa je vsekakor razlika med tema čustvoma; bil pa sem takrat še preveč neizkušen, da. bi bil ia-k;j speznal, da sem mater spoštoval, hčer pa ljubil. Najmanj prisiljeno sem občeval s Floro, ki je b:-la, najmlajša. Biia je ntugnanka in po glavi ji je rojilo vse polno norosti. Flora je bila materin iju:-cek, sličiia je očetu. V njej je gospa s»pet gledala živahnega, veselega mladeniča, ki se je bila v mlado t: ž njim poročila. Kadar je Flora kake smešil: rekla, me je gospa često pogiedala tako. ko da bi me hotela opozoriti na njeno briht- umi. In vendar je mladca:«, kadar je mislila, da jc nihče ne gleda, za h p z?.mračila živahni obraz «looo-ka žalost. Ali čez trenutek se je ž: spet smojala. Večkrat je rekla, da je žaloetna. da je dtkle. da b: bila raj^a faut. In čc-t: ko sc je Flora precblekla v fanta, da bi nam za'jirala kako šalo. sem čutil, kako počiva na meni Marijin p:>gled. Ona. ona je bi-srečna. da je bila žen?l-:a in zdelo se mi ije, ko da vprašuje, ali nisem tega ve -el tudi jaz. o nisem odprite že vendar usta!" je končno kriknila. Biia je nestrpna, vznemirjena in p«rav nič podobna prejšnji ne-ugnanki. .. Oči, ki so se vedno le razposajeno smejale, so sedaj visele na mojih ustnicah in prosile. • Saj me marate, Jožef' Se0' je šepetala. Stal sem k.t poparjena miš. — Kcnčno sem. kak ljubite mater n verjela sem si. da me boste rc<:ii že zaradi nje. Jožef, Jožef. rešite "Kdo je, kdo je?" sem komaj za "Walter Reimann. Jožef! LmbUa sva se dolgo; hotela sva se vzeli brž k_> bi naredil doktorat nato p.i — saj veste, kaj se je zrAc:lilo". Čez nekaj časa. sem vedel, ne da , Suomnil -eni -e. Walter Reiruann V Amsterdamu se je vršil te dni mednarodni omitološki kongres, na Jut ter em so delegati poročali o važnih problemih mednarodne zaščite ptic. Med drugim je kongres razpravljal o katastrofi, katero povzroča med pticami izpuščanje mineralnih olj iz pomikov v morje, dalje o izpremembi mednarodne konvencije iz leta 1920 in o predlogu. da bi se letošnje jeseni zbrali deietrcti pojedmih držav v Parizu, da bi se posvetovali o izpremem'aah konvencije. VVak del debate je bil pes več ?n \ arstvu ujed in redkih p:ic sploh Izraženo je biki mnenje, da se da v tem pogledu doseči u-speh samo s pritiskom na lovce, ki bi nehal: streljati rerik? p.ice od katerih nimajo dru^e koristi, nego da zbiraj d levske Ucfoie. Delegat Francije dr Chapcllicr jc ttovoril o rotrebi poostritve lovskih zakonov, večje zaščite ptic. skrajšanja lovske sezone in strožiega nadzorstva,nad trgovci z divjačino. Kongres je pri-;!a je vir.stvo p*.:c -:?rr zelo va*na znanstvena in ča.tna dolž-no*Bv .ikega civiliziranega naroda in države. Amsterdam-;ki\ občina je povabita vse udeležence kongresa na parnik in jim razka^ala ogromno pristanišče Po z;ikijučku kongresa jc povabil udeležence prof Dcrseheidt •z Bruslja, da so posvetovali o bcd;ci usodi mednarodnega urada za. varstvo prirede. ki ie oil ustanovljen predlan-kim na pebudo Amerike. Bel^ii-j. Francije in Ho-land.-ke v Pru-I:u in katerega bi radi ustancritedilji j>. ta vili na ofi- bd si bila kaj razkrila, da sem liub- Flot leznišk?m stroju. Včasi sem pač či- - i v rto slučajno govoril nekaj besed s I ljen 5n da jc ljubim Zv"čer sem .sestro ali z ženo katerega izmed stanovskih tovarišev, sicer pa do tis-tihmal nišam imel z dekleti ni-: j--.— j* ..., pri^a nikdar Ub^^a L-^iriK -r,-,^„; T3-;i-,i, ^„; V^ j priznal, da kadar se bom rjunačil ' .. , , . . kakih znanj. Prilik mi ni manjka-; J bila je, kakor sem Imt Trv^rt f/■» vti i »-s i U.l^, 1 lo v katerih sva . se razumela — je bilo vse. 'prijatelj Dcinhartovih deklet, se je cijelno mednarodn podlag' p nesreč:!. Vse tri so ta- • krat za njim zelo žalovale. Marijne v svoji pcdstrešnici sanjal o nri- i . , , , . ' . . . ' solze .so m: vzoujale celo Ijubt sum- hcdnnjosti z Marijo' Zc sem pre- ^ mišljev.al. kako ji bom razkril in j MONTEZUMOV! ZAKLADI in cn. tj. misel .ni ni Flora! Lju- i bil jaz. pa je bil sem lep mladenič - toda Tada tc mi ^ bll° ^"iskrila junatko svojo bol s s^eh m zaradi prirejene bojazljivosti sem i no" No^aj P^lcdov. - — pokaže proti gozdu in s pritajenim glas »m vzklikne: — Medved! O-zrem -e za nir^ovo roko in pogledam v nav-naceno smer. Počasnih ziba o ih icctfakov se je pomikaia ^rna žival iz gozda. Z glavo je ma-lial >em in tja, kot da mu ni neka; vsec In že se je slišalo močno '»pen'e P gledam tovariša. i -1 ni Evrcpi. k-der bivajo Laponci, piše Ed. Robertson. Lapcnc'ka je hribovita dežela s členkov»ti pobočji. Gorstva so raz-sekane z ozkimi dolinami, zlasti na i vozil sem se redno od križišča Z. .se vsaki izognil. Čim starejši sem bil, tem bolj sem se zainral v same to. Takrat, kc .sem stanoval v bila za kakršnokoli pored ni Deinliartcvih. sem imel že stal- j n j? posrečilo, da me je spravila Bel j živahno se je sukala okoli ' in žena. Mati je bila vsa sre na mene Flora. Vsako priliko je izra- ? Njen ljubček moja // na. to v bliži- 1 bi]a za kakršnokoli porednost in če } bila zmerom na tihem želeic G >- pod Deinhart mi ie ponudil službo no službo pri želoznici. Bi sem kur- v 2grjreg0i je tega divje veselila, jač na stroju tovornega vlaka in | Gc-.pe De: aha rtov i j? oilo lo ved- v svojem mlinu na paro. Sprejel sem. saj mi ni preostajalo dru- ki počiva v vsakem lovu. se je ob:-ma zbudila in je z vso močjo stopila na dan. Samo vprašanje; --Streljava?, — sem dahnil in skoraj proseče pogledal lovca. Toda pil tem -»e je videlo, da se bojuje v dolina, kjer me • dvakrat prevaril! njem boj med lovsko strastjo i*.i »mlak Ko kazem svojemu tovau- dolznovt o. Bilo mu jc namreč od su me to, kjer sva se srečala s &r- j gospodarja zabranjeno streljati to makom, opazim, kako stopa ob| plemenito žival. Samo puški sva obmnku k -zda žival Srnjak a'.i; nosila k licu in _nh zopet odmika-srna? Vem. da arnjak nikoli ne la Spomnim se na daljnogled Med-prldr prrd srno na paso zato sem j ved nama je prišel na kakih 70 kc nekoliko pomiril Lovca se na- i korakov, a se je še vedno bližal. Pt>-to liho napotiva v dolino Korak z* gledam skozi daljnogled. Skoraj korakom, paznjo obrnjeno na suhe j tj» *e odmaknil za korak. Pokazal vejice, da ne počijo pod nogami.; se mi je v vsej svoji mogočnosti prideva na neslo, kier sem ze dva-, Medlpm je prišel v dolinico in za-krat videl izstopiti srnjaka Lov;».iiCei preobračati kamenje, pod ka-čuva, mi poda daljnogled. ce» naj j terlm je gotovo pričakoval mra- Ncrveškem. V ruski Lopaniji in fin-! ski pokrajini je polno jezer in moč-viri.' Znane so o sebno neizmerne gole tundre, koder raste vča-Nozdrvi mu plale in tudi z ma- ' sih zcic, trpež.na srr.reka. Poletje je noMni bilo drugače. Lovska strast. ^ kr,tko m vroče ker ^i^ce nikoli ne , zdrkne pod obzorje. Zima pa je dolga. mrzla in mračna, razsvetli se n i bolj pr.srčno razmerje med nje- ! š^sa! samo 7 ali 8 tednov z begotno lučjo tečajnega sija. Ker ni vetrov, se najnižje temperature laglje prenašajo. nego bi si človek mislil. Dežela šteje 30.000 laponskih prebivalcev oziroma doseljencev. Laponci so najmanjši ljudje v Evrcpi: merijo I m 25 do 1 m 60. Mršavi so lase imajo črne in srhle. brado redko. noge ukrivljene. Čeprav niso bos ve kaj mišičasti, so vendar dokaj pripravni za telesne vaje. Živijo p> 80 let in še dalje. Po načinu njihovega življenja jih delimo v hribovce, pnmorce. host-nlck in porečnike. Prvi so kočevni-kiin se venomer premokajo zašle-j duječ severnega jelena, ki jim je neke cbmejene postaje in nazaj. Po . no ljubljenko in menoj -irecej po; Najtežje mi je l vsaki taki vožnji sem imel prjst j volji Xa njena zadovoljnost me je ] rije. Kaj ši bo mislila meni! sem dan. ki sem ga prebil izmenoma v j de]ala precej ponosnega in že sem I si mislil. Ali ji še smem v idkrr.o Z . sem sedel pr, oknu. ki je bolj | Pi predstavljal, kako vesela bo. ko j pogledati v cM? Ali ni bilo mr'.s de-padebno lini. in gledal na sosedov ! bo zvedela, da se z Marijo ljubiva, i j an je izdajstvo? Oskruoitev moje vrt. To je bila meja edina zaba- gaj >tx;m L a krat že skoraj član nje— ' njene ljubezni? kjer more ubog delavec j ne družine ln g0£pa Deinhartova b, J Pjtekla so lela ia ^ vedno mi •pcrTiala. da sem bolj primeren za ! je zeik<) ^^ Maxijc. Flofa si primimo Marijo, ko pa za neugnano j 2adc,va _ m0ram priznati — da bi Floro. Že tri mesece sam hodil k nU blla dobra ž..na, da b; pozabil. Dcinhartovim, ves prosti čas sem | k biti d"bro pazii*i. on gre pa v **edno| Velj Toda gotovo ni bilo pod kamc- pc>glavitm vir bogova. Primorci so je začel počasi bližati nama. Puški i va. Kina, doživljati vsaj po nekaj ur usode srečnejših liudi. se takrat ni bilo. Toda cpa?:vanje življenja pri sosedovih mi je bilo v siično razvedrilo. Deinhartovih je bilo pet: oče. mati in tri hčere. Kmalu sem natanko spoznal njih navade. Po o-bedu: Gospa bo sedla z ročnim delom v pleteni stol pod orehom.... Pravilne! Že sedi.... Oče pa bo igral s hčerami enkrat kreket.... Seveda! So že začeli. Oče in starejša hči. klicali so jo za Marijo, sta navadno dobila proti mlajšima. Flori in Heleni. Nalo ju je gospod Deinhart kaj rad podražil s nekolikimi šaljivimi zbadljivkami, sedel k ženi in čital časopis. Včasih je je prišel do njem ruč za njegov želodec, zato se j dolino Zacorm opazovali nasprotno grmovje ob gozdu Tedaj vidim. da se v grmovju nekaj premika, gva imela pripravljeni kar pa, N.wnerim daljnogled na dotično' fcdor pozna medveda, ni treba Se-! mesto. Enkrat se mi sdi. da ima veda drugače je. če je ranjen, ali iival rose, drugič zopet, da jih ni- če srečaš medvedko z mladiči, ma Prikaže se mi pt»poleoma. Te- žival se nama je vedno bolj bil daj vidim, da sem »c prevaril in tAla. in prišla do neke smreke. Po da Je — srna. Od loti m daljnogled in se ozrem stavila se je na zadnje noge lu glasno momljala, kakor bi hotela v nasprotno stran. Ravno prav sem j oceniti neko smreko, koliko je , ■•- ... ni* .>.%■ vin m^mmmMmmmmBmmmmmmmmM - . ...s •... -rasMsa« Jtiusm iMiiMii iWMHiwwHi'i.iaHft.ifeiiwwHtatt 1 se doselili z g:ra ter se nastanili na obalah, koder se hranijo z ribar-stvom.. Potok ar j i in porečniki so bili skouca takisto nomadi: redijo severnegar jelena, lovjio divjačino in ribe. Laponci ne morejo živeti v snagi. Vso zimo so brez vode. Poletja ni kdo ve koliko in iz navade se ne umivajo. Iz njihove kožnate obleke neanesno zaudarja. Njih značaj je prijeten. Trezni so. kadar nimajo žganja, varčni, sebični, spretni pri kupčijah, ne preveč iskreni, vselej pripravljeni vzeti življenje, kakor prihaja. Domišljija je živahna: vsi so kristijani. Njih pleme je obsojeno na pogibel. kakor izumira rod Lakota ali Dakota (Siouxt v ameriški celini, ki se staplja z omikanimi narodi. Na Lapcnskem ima severni jelen tolikšno veljavo kot človek, kateremu je neobhodno potieben preži-vitek blaga. Krmi se ne samo z mahom. ampak najrajši z presnimi zelišči. Največji zoprnik mu je volk, ki ga Laponci okretna zaitirajo. BREZPLAČNI POCI. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se tele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oflaaite se za pojasnila v ljudski ioU itv. 127 East 41. cesta v petek zjutraj •d 19. d« 1&, seba itv. M, »« p» v IMndetJrt ta sred* dlialtM* prebil pri njih Dnevi, ki jih nisem preživel v bliž/.n Marije in njene maiere. naše matere, kakor sem jo na tihem imenoval, so se mi zdeli izgubljeni. Na»tc je prišla tista usodna pon-deljkcva noi: Večerjal sem pri Deinhartovih. nato ja sem skoMl v s:«bico. se prccbiekel in tekel na postajo, kamor sem prišel tik pred odhodom vlaka. Lilo je ko iz vedri-ce in voted je strahotne tulil v črno noč. Hipoma se mi je zazdelo, da se plazi okoli >e vendar ne da n.kdar pcz.i- senca, ali že je bilo dano zname- obiskat, včasi so odšla dekleta s pri- 2a odhod ^ J1J3em ^ ve, bn. jaielji in prijateljicami na spre- da w dagTia, jf? bi, la sen. hod. "Film" se je iapreminjal. vea- ^ ^^ ^ bU? prav ^^ mQja no pa je kazal mirno m prisrčno ^ neiprijetna nc,na rodbinsko življenje. Jaz pa sem bil ... . _ ,. . . . ^^ , . . . , , vožnja m ko sem zjutraj končno zmerom hvaležen in željan gkda- . . _ . . ; privcxzil na zadnjo postajo, sem ta- lec , , ko j skočil s stroja in odšel v zave- Opazoval sem sledove tako vae- . . j_ Ki ^ npt!lj . . .. . , , tisce za zeleznicane. da bi se nekaj to. da ou ni mkdax prišla ir.isel. da . ,- . „ ur spal. me moreja videti tudi oru Ko me ,, „ , „ t , , , KO sem trudno stepal cez trac-je nekega dne gospa poklicala gospod in hčere so se bili pravkar smeje poslovili — sem se silno prestrašil. ' Hej. mladi gospod", je zaklicala. - pridite no malo ck>i v družbo stari gospe!" Najrajjši bi se bil skril v kot. ali ni bilo mogoče; povabila smehljajoče se gospe je bilo preljubeznivo. Naprej me je ofclila rdečica, nato me je spreletel mraa: kolena so se mi šibila in šele čez precej trenutkov seci zmogel vstati in oditi. Končno .pa sem se v vrtu pred najbolj ljubeznivo starejšo gospo, ki sam jo kdaj videl. Ne spominjam se, kako sem ji odzdravil: bil sem v veliki zadregi. Vem ie. da mi je ponudila stol in da sem jo poslušal ko v sanjah, ko mi je pripovedovala, kdo je in da me je ae večkrat videla, kako sem gledal v vrt, in me vprašala, če bi mi ne bilo ljubo prebiti preste are i njo in z njeno družino. Ko so se gospod Deinhart in hčere vrnili, sem še vedno sedel za mizo pod orehom, za mizo, kjer je bil nato dolga leta moj prostor. Gospa Deinhartova mi je resnično po- Sicer živiva v dobrih razmerah noči ta dariL k sebi. a namesto njih o-tavlja čestilccm kose pristnega zlata. Skrivnostno svetišče stoji sredi težko dostopne &a moc- in najina ljubljena :nati je zadovoljna in -rečna. In jaz? No. jaz sem se počasi sprijaznil z usodo, kakor se pohabljenci navadnjo na | «te*ne biti ni umetne ude. Pa Marija? Bo3 sam pripovedovanju vodnikov nekaj ve. kako je v njeni notranjosti. Ni! nice.__ s" rmežila. Ljubezniva je in se ve- SEZNAM AKAN?!KAN1H seli sreče staršov in sester. ; CJERTOV. 30. avTU.sta: Girard, Ohio. KON- Včasi — morda ?i le domišljam če se srečava z očmi se mi zazdi, da na videti nikjer. Obed je bil izbran. Kurt je dal prinesti draga vina. kot da je gospodar h lie Brat in sestra sta bila tidane volje, in Oert si je moral zopet in zopet reči. da je bila njuno obnašanje u zorno Ko je Henrik »erviral. je moral seveda poslušati zbadljivke, a Oert je bil te bolj prijazen i njim Ko sta brat in sestra sedela z Gertom pri deot rtu. je videla Lmi kako Je šla Alenka na vrt. Zadovoljna je opozorila brata na to. Brat pa je vrnil isti zadovoljni pogled. Vedela sta da )t Alenka a poti in da ne bo m:gel nikdo ovirati iz-vrftenja načrta. Trinajsto poglavje. Stari Hrnrik *erviril kavo na ukaz Lene v rmenem salonu, ki je mejil na obedno dvorano. Lena mu je rekla nato, da lahko odide, ker ga nikdo več ne potrebuje Brat In sestra sta bila vsled tega sama in nemotena z Gertom. Kramljala »ta še nekaj ča^a v rmeni sobi in potem, ko sta se dogovorila s pogledi. ;e potegnil Kurt listnico, ki je vsetjovala prej omenjene cigarete. Sedaj pa hooemo kaditi mirovno cigareto. — gospod Herfurt. — Prosim, posluzite se Na dober bodoči ap>razum! Oert pa se je odbrnil proti sestri: — Ali smemo kaditi, gospodična? Lena se je žaljivo nasmehnila. - Prosim lepo! Sama rada pokadim sempatam kako cigareto. Danes pa zares ne morem Delajte druščino mojemu bratu! Bres iutn e je vrel Gert cigareto ter ni zapazil, da je Kurt spretno vzel iz rokava drugo, docun je škatljico poiodal na stran Udiibn i >la g( poda naslonila nazaj ter pridela kaditi Komaj pa sta napravila par dimov, je skočila Lena kvišku ter zakričala: Kurt za bofcjo voljo, pozabila sva na doktorja Halma in njegovo into! Ob treh bi se morali aestati Koliko je ura? Kurt se je udaril po čelu ter potegnil uro Lahko se prideva, če greva takoj Halmovi bi bili strašno jezni, ker »o zelo i tx utljivi? Obžalujeva, da ne moreva še nadalje ostati. Prosim vas, ne dajte se motiti Mirno kadite ter izpijte svojo kavo. Jutri dof>oldne xopet vidimo Prosili bomo doktorja Jungmana, naj pride, da uredimo zadevo glede dedsfine Torej na svideinje! 120 LETNICA KRVAVE SODBE ZA SV. KRIŠTOFOM Poleti 1809 so Francozi vnovič o-svojili Kranjsko, ki jo je Avstrija v dunajskem miru Napoleonu stalno odstopila, obenem pa hujskala prebivalstvo k uporom. Zlasti med duhovščino so bili posamezni strastni avstrofili, ki so ščuvali kmete proti francoski upravi in vojaki. Na raznih krajih so kmetiške tolpe iz zased napadle francoske patrulje ali male vojaške oddelke ter jih pobile. Zapeljani in zaslepljeni ljudje so bili le orožje podkupovalcev, fanatičnih pristašev nemškega režima ter habsburške dinastije. Iz mrž-nje proti francoskemu svobodomi-selstvu so nekateri Kranjci prezirali vse gospodarske in narodne koristi, ki so jih uživali pod vlado Napoleonovo. Maršal Marmont, vojvoda du-brovniški, podkralj Ilirije ali ilir- CALTFORNIA Fontana, A. San Francisco, Jacob Lsashtn Hochevar zoper razbojnike nič ne opravil** Brezobzirna strogost francoske uprave proti rokovnjačem je imela kmalu dobre posledice, ker tolovajske tolpe so izginile v ječe in čez meje. A tudi zapeljane kmetiške upornike so Francozi ukrotili. Najhuj-skani od župnika, dveh učiteljev in sodnika galenberške graščine, so kmetje iz Št. Ožbalta v Črnem grabnu med Brdom in Trojanami ponoči naskočili franc, vojaško četo, ki je spremljala prevoz blagajne iz Celja v Ljubljano. Umorili so v gostilni prenočujočega generalnega pobočnika. kapetana Baissaca, — Marmontovega tajnika in tolmača Vernazza ter še nekaj podčastnikov in vojakov. Ta zločin je uporabil po svoje p:- i satelj Janko Kersnik v 17 poglav- j Laurlcb. Andrew Splllar ju romana "Rokovnjači" ter izpre- 1 I POZOR, ROJAKI la naslova aa Ust«, katerega prejemate. Jo rasvMtoo, kdaj Vam Je naročnina prti« No čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnin« ad direktno, ali pa prt e>h naših zastopnikov, . Kretanje Paraikov ^v-- Shipping News —i 1 COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cullg, John Oerm. Frank Janesh, A. BafUfi. Balida. Louis Costello. Walsenburg, M J. Bajuk. INDIANA Indianapolis, Louis Baolch ILLINOIS Aurora, J. Verblcb Chicago. Joseph Bllsb, J. Bevčlč. skih provinc, trezen, pravičen in menil kmete v rokovnjače z rokov- napredno misleč mož, je storil vse i njaškimi priimki, da dvigne deželo ki jo je bil prej-! Na Brdu je živel za časa zločina šnji režim zelo zanemaril. V svo- j dr. Burger, graščak in francoski I jih reformah je postopal previdno [ mer, Kersnikov praded. Zgodaj zju- j I in obzirno. Le glede javnega reda ] traj po zločinu je eden glavnih ko-in glede pretepanja kmetiških fan-j lovodij napada pribežal na Brdo, tov je ravnal silno strogo. Vojaški da se je ondi skril. Tudi drugi u-begunci, ki so se jim pridruževali deleženci so se poskrili ali zbežali potepuhi, so kradli in ropali ter je na Štajersko. Enajst kmetov pa so bila varnost življenja in imet'a Francozi polovf.i in vrgli v ječo. Cicero, J. Fablan. Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblcb, J. Zaletel. Joseph Hrovat. La Salle. J. Spellch. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago. Anton KobaJ Springfield, Matija Barborlch. Summit, J. Horvath. Waukegan. Frank Petkoviek tn Joža Zelene. stalno ogrožena. Francozi so lopove obešali in streljali. Takrat so se pojavili tudi rokov-njači, Maršal Marmont. je sam pisal o njih v svojih spominih. — Predrznosti teh tatov in ras-bojniKov je bila tako velika, da se prebivalci niso upali iz mest. Vsako leto so se morali meščan je z razbojniki pogoditi, koliko jim bodo plačali. Kdor se je izkušal tega davko oprostiti, njemu so poškodovali in opustosili ta to/i imetje. Moja dolžnost je bila torej, da odpravim to zlo. Ali najprej sam moral premagati nasprotovanje prebivalstva, ki se je prestrašilo, ko je čulo da se bo moralo razbojnikom zameriti ter se je balo za svoja bivališča in življenje, ako bi oblasti Kako se potuje v stari kraj m nazaj v Ameriko. Kdor jt namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zaraoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za ItiiMa. Mlut ;u da i-edi za preprogo tari Henrik povrnitev (Return Permit>iz Wash- Le t ubranil opoldan kega spanja, ki ga je bil vedno va- j ingtona, ki je veljaven za eno leto en ker ma gospodar m r.tkdar potreboval takoj po kosilu. Ker ni imel j Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in teti se ne pošiljajo več v stari kraj. ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od po t ova- Z največjo naglico je podala Lena roko Gertu. Oert pa tm ostal smeje na stolu. — Na svjdrnje jutri! Oert »e Je Se čutil čudna utrujenim in zaspanim Videl je, da sta brat in »e»tra hitro zapustila sobo ter zaprl nato trudne oči. Miskl Je da bo čakal povratka Alenke ter se veselil, da bo lahko zopet aam ž njo Prot utru eno-ti, ki se ga je lotevala, se ni prav nič boril. Že napotnezavesten si Je mislil Težkega vma pn muu bi ne smel piti. To me je premagalo. Nato pa je mehanično kadil še naprej, dokler ga ni popolnoma obšla omotica Kurt in Lena sta stala medtem v obednici ter poslušala. nobenega drugega mesta A je ikbral primeren kotiček v predsobi, da je lahko mala zadrema i Ko sta stopila brat in seotra povsem nepričakovano v sobo, se je skril v kotiček, ter ju motni skoad špranjo. Nemoten je prisluškoval, kaj se bo zgodilo Vedel ni. kaj naj »i misli, a vedel je. da ga ne sme nikdo prese- Upal Je. da se testa brat in sestra hitro odstranila. Opazoval je. kako sta se sklanjala h ključavnici ter razburjeno govorila nekaj, česar ni on razumel. Na ta na^m Je poteklo p*r minut Nato je odprl Kurt Berndt vrata ter izginil počasi v rmenem salonu. Lena Berndt je stala medtem, vsa razburjena, pred vrati ter po-aluiala Henriku je postajala stvar vedno bolj zagonetna. Konec no so se zopet odprla vrata rmenega salona in Kurt Berndt se Je prikazal. Henrik Je videl, kako Je vtaknil nekoj črnega v s^oj žep. Ni mugel apoanati. kaj je bilo. a zdelo se mu Je kot škatlja za cigarete. Kurt Je prijel Leno za roko. — Hitro proč! — Ah tmaž?g — Da. da. — le hitro proč! Odhitela sta iz sobe. Henrik je slišsl. kako sta govorila zunaj ter klicala šoferja, ki mora bfcti ob tem času vedno pripravljen Par minut poeneje pa sta se brat in sestra odpeljala. Henrik se je zamišljeno popraskal po glavi. — Rad bi vedel, kaj pomenja to? Ali Je pozabil gospod Berndt škatlja sa cigarete? Zakaj pa Je šepetal tako skrivnostno t njo? Gotovo sta hotela opazovati gospoda Kerfurta škod ključavnico. To se vidi, da nista posebno plemenita človeka. Tega ne dela niti spodoben služabnik. To so bile misli Henrika. Nato pa ga je premagala zaspanost in prv udobno Je zadremal. Štirinajsto poglavje. Brat in sestra sta se oddahnila, ko sta sedela v avtomobilu ter odpeljala Nato pa Je vprašala Lena hripavo: — Ali imaš res listnico? t ; - Tukaj je, imam Jo! i , (Dklj® prflwdjgil.) njem v stari kraj. Prcšnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni. ki potujejo preko New Yorka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Jence. Postavili so jih h pokopali Vojno sodišče *,offizirjov per slovenski vojski" je o vseh jetnikih in ubežnikov raapravljalo v Ljubljano dne 30. panuarja 1810. Sovl-nikom je predsedoval baron Rou3-sille, polkovnik petega pehotnega polka in častnik častne legije. Sodnikov prisednikov je bilo pet ka-petanov in dvoje lajtnantov. Zagovornika obtožencev sta bila ljub ljanska odvetnika dr. Wurzbach in dr. Kalan. Ob obtožbe so bili oproščeni in takoj izpuščeni Gradišek Jernej, 24 letni kmotski fant iz Hrastnika pri Št. Gotardu, kralj Jože. 46let-ni kmet iz Vzidja, Lehar Anton 39-letni kmet iz Hrastnika, Jakob Logar, 40-letni hlapec iz Št. Ožbalta. Vrvar Jože. 53- letni kmet iz Hrast nika in Provinšek Matija. 601etni kmet iz Št. Ožbalta. Na smrt so bili v odsotnosti obsojeni ubežniki: Dobovšek Anton, kmet. Fajenc Ignac, sodnik galenberške graščine, Grkman Jak . Je-rin Fr., Izlakar J., Kos Jurij, Leveč Jan., Lipar, Mlinar, kmetje Rozman Ant., župnikB v Št. Ožbaltu, Zajec Janez, čevljar, Zuchiatti, oče, bivši učitelj v Št. Gotardu. Zuchiatti, sin Zore Povel. učitelj v Št. Gotardu i dr. Župnik Rozman, ki je ušel na Koroško. je bil tudi obsojen, da se mu vzame vse imetje. Na smrt obsojeni pa so bili tudi pred sodiščem stoječi jetniki: Molka Martin, 56 letni cestar iz Pečaka pri Št. Ožbaltu. Gril Andrej. 30Ietni kmet pri Št. Ožbaltu, Kn<*z Luka. 431etni kmet s Trojan, Ško-fec Luka, 33letni kmet s Trojan in Dobovšek Jurij, 201etni hiapec iz Št. Ožbalta. Dopoldne je bila obsodba izrečena v francoskem, slovenskem in nemškem jeziku ter takoi razdeljena v svarilen vzgled v 700 iztisih. Slovenski prevod je oskrbel Valentin Vodnik. Popoldne ob treh pa je bila sodba tudi izvršena. Na planoti tik za pokopališčem sv. Krištofa se je zbralo radovedno občinstvo. Močan vojaški oddelek je privedel obso- Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA. KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vizeji se Izdajalo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po I. juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene In neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postavno pri-puščeni v to deželo za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na in zanesljivo škem zidu. jim vnovič prečitaii obsodbo in jih ustrelili. *'Padli so kot mučeniki za svoj patriotizem", je zapisal zgodovinar Nemec; v resnici so pa bili pomilovanja vredne žrtve avstrijakantskih hujska-čev in zapeljivcev. Da so bili glavni in najbolj vplivni hujskači duhovniki, dokazuje posebna poslanica, ki jo je razposlal škof Anton Kavčič. V tej spomenici je škof ukazal, naj duhovniki nujno pouče ljudstvo, naj se ne dajo več zapeljati k nepremišljenim dejanjem ter naj ga odvračajo od upornosti, ki bo strašno kaznovana. Tudi zastopstvo kranjskih stanov je obenem izdalo na prebivalstvo svarilo, naj nikar s samooblastnim dajanjem ne spravlja sobe in vse dežele v pogubo. KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar. Maryland Steyer, J. Cerne. Kitzmiller, Fr. Vodoplver MICHIGAN Calumet, M. F. Kote Detroit. Frank Stular, Ant. Ja- nezlch. MINNESOTA Chlsholmn. Frank Ooule, Frank PucelJ. ifly, Jos. J. Peshel, Fr tekala. Eveleth, Louis Oouke. Gilbert. Louis Vessel Hlbblng, John Povic Virginia. Fraok HrvaUch. Sheboygan, Johr Zorman. West Allls, Frank Skok. MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup. 11. if. Panlan Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Broderick. NEW YORK Oowanda, Karl Stemlaha. Little Falls. Frank lCaala. OHIO Barber ton, Jonn Balant. Joe Hitl. Cleveland. Anton Bobek. Chaa Karlinger, Anton Slmclch. Math Slapnik. Euclid. F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant In J. Kumis Nlles. Frank Kogoviek. Warren. Mrs. F. RacLar Youngs town, Anton Kikelj. OREGON Oregon City. J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge. Frank Jaki«. Bessemer. Louis Hribar. Braddock. J. A. Oerm. Broughton, Anton Ipavse. Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec. V. Ro-vanftek. j Crafton, Fr. Machek. Export, O. Prtvlč, Lotil« Zupančič, A. Bkerlj. Farrell. Jerry O kom. Forest City. Math. Kamin. Oreensburg. Frank Novak. Homer City in okolico, Frank F4-renchack. Irwin. Mike Pauahek. Johnstown, John Polanc. Martin Korosheta. Krayn. Ant, TauielJ. Luzerne, Frank Bal loch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Koprlviek. Midway John 2ust. Moon Pun, Fr. Podmlliek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arb in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto. F. B. Demshar. Reading Pezdfrc. Steelton. A. Hren. Unity Sta. In okolico, J. Skerij. Fr. Bchlfrer. West Newton, Joseph Jovaa Wlllock, J PeternsL 18 Junlj*: Mauritania. Ch«rlK>urj( Hrljreniand, t'hTtx>urg. Ant^*ri-«i> Minnckfthdi, Rdui^kti« but M«r Lrvlatlian. t"herb«>ura Conte Liraiid«, Nupull. Cieoo-» So junija.: Paris, llatr« 2. JultJa: Atm-rk-a, Ch«h.iurjr Pennland. Ctierbourf, Antw^rpen 4. julija: Kurtifia Chfrbourif. Bremen VnlenJam, Bi>ul<-i;ne Sur Mer, Tiut-tcrdam 5. julija: Minncwaska. Cherl>"iira Milwaukee, Ch-;rlwurj, li^rnburg 6. julija: AuKu^tup, Nafoll, Uem>va S. julija: A <| u i tati la, Cherbourg 9. julija: I'rt-Sidetit Hard:np, Cli«rbuurK. lir«-nx'-n Ol\-mpir. Cherlxiurg Deuts- hUnd, Cherbourg. Hamburg 10. julija: StuttK.u t, Cherbourg, Hr« m> n 11. Ju'ija: le de Krame. Havre — TZI.ET l»itt>t.ui'1. 4 "hertmurg. Ani«<-i;im Cleveland, t'herlM.uis. Hamburg N»-w Anisteriiam. I^u'ufiie S^r Mtr, lluttirdam 15. julija: Columbus, Clit-rbourg, lirernen 16. Julija: Btr^ngrU Cherbourg Bremen, CIitUjutk, I'.rtmcn Leviathan, Cherbourg l'i <-sid«Mtt U'pOsevclt, Ch* rb"urg I>i emeu Miijfstii, Cherbourg Hamburg, Cherbourg, H.imbuig 1. dvgutta: 1!» de France, Havre Vu!< «i.ia. Tint !'.»ftnPii, Cl.crb' • irg. Brrmrn (Hympie, Oi*-rbourg I'.- iti ..ud, fiH-roi. irg, Atiiwerp^n ViilrmUw, fitxtifgn«; Sur M«?r. B<>t-terdani 2 avgusta: Lriiathun, Cti..-.-irg llmni w .i k,», Cherbourg 5. avgusta: l>rengaria. Cherborg 6 avgusta: l*r- sident Harding. Cherb* Bi'n l>eutsih!and, Cherbourg, u rg. Hr«-Hamt'Urg 7. avgusta: Columbus, Cherbourg, I trem« u 3. avgusta: Mm.hu. CtiertKKsrg I.:en N. iv Amsterdam. Boufo^ne sur Mt. l:>'iterdam 9. avgusta: - I t sevett, '"hert^rg, Itr<*. m» n Mi!»-r,i:.p', Chi rb urg llair.burg Curate Crai.de. NapoH. (Jenov a 13. avgusta: M .ur. tania, ('herbouig K'jrcj.a, Cherbourg, Bremen Hamburg, Cherbourg Hamburg avgusta: Stuttgart. C! ■ibourj;. Bremen 17. julija: Iterlin, HT-n Boulogne Mer. 15. avgusta: I':,ris, Havre S.< t urnia. Trat Humeri'-. Cb- i b'.urg W. s(. r:>!and. Che« bout k. I»eti Cleveland '"I • r! . C. »I Si 11''ti d i m, Buulogne lii.ttet dam Mer. •nrg • li'.urg urg. llretll« ii^ Bremen ;ton, i 'h»M >K»urg. H a rn - 18. julija: I "a ris, Havre AVestemland, Cherbourg, Anlwer-pen Staj«-ndam, Untterdam, Boulogne but Mer 19. julija: Minnetmika. ClierhotiTR Cod • e Biuticamaiio. Napoti, Ceno-va 23. julija: Maui>-tauia (tlieri«-utk Kuro|ia, Cherbourg, Bremen tJei.rge Washington, Clierbourg. Bremen Albert B-illin, Cberb -urg. H^inbuig 25. julija: France. Ilavr'- Homerie, Cherlmurg Uottordam. Boul 'gne Sur Mer, Butter d am Roma, Xafull, Genova 26. julija: Hepublir, Cherbourg. Bremen Beigenland, Cherln.urg. Antwerpen Minnekahda. Boulogne Sur M.-r St. L.out», Cberbouig, Hamburg 30. julija: Af|uitania, Cherbourg America. Cherbourg. Bremen New York, Cherbourg. Hamburg 31. Julija: Dresden, Cherbwj*-g. Bremen 16. avgusta: Aquita tda, > 'herb M inn^t. ttiuli". Cherbourg Rotterdam. Bi-ul'.gne S'ir M»r, !•.•»•-terdam A i^tn'-. Na;.<»'i, (lenov i 23 avgusta Mlnrekahda, Bfiulogne Sur Mer 25. avgusta: Beliatit-e. Cherbouig, Hamburg 27. avgusta : I!" ilc Krame. Havre I>rengaria. < "heelmiirg Columbus Cherbourg Bremen America, Cherh'.urn, Bremen New Voik, Cherbourg, Hamburg 23. avgusta: Dresden, Cherbourg. Bremen 29. avgusta: F-uropa, i*hfrl«'Ur(r. Btenien Majestic, t'herbourg IVnnland, Cherbourg. Antwerpen Vnlendam. Boulogne Sur Mer, B-»t-ferdatn 30. avgusta: Republic . Cherbourg Bremen St I^>ui!«, Chertjourg. Hamburg Conte Biamamano, Napoli. »Jeriova POZIV! Vsi naročniki katerim jc, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so | naprošeni, da jo po mo-| žnosti čimprej obnove/ — Uprava lista CENA dr. kernoveca berila JE ZNIŽANA Anglesko-sloyensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane same $2.— Aaroette n pi knjigarni 'glas naroda XI« West IS Street New York City 6 DNI PREKO OCEANA I Nsjkiajta In najb*!] ugodni »«1 sa I ootnvanja nt sgromnlfe •arnlkltt; PARIS 30. junija; 18. julija (7 P. M.) (7 P. M.) j FRANCE 3. julija; 25. julija i7 P. M l <7 P. M.i lie de France 11. julija; 1. aue. i7 P. M.i <1P. M.i Najkraji* pot po tsissmel Vsaka* )• v posebni kabla! s vsemi ss.-deml ml adobno^ti — Pijana In btov«nje s iwrnikl Holland-Ameri's Line pomenja udobnost, domafc rax-ixdozei.je. n*-preko«ljivo kuhinjo In [>o-Btreibo. Tedennko .^dplutja. — Za drobnostl vprašajte svojega Jokalnega agenta all — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST., NtW YORK CITV SAKSER STATE BANK S£ CORTLANDT STREET NEW YORK Ta svarila, streljanje za zidom UTAH sv. Križtofa, obešanje lopovov pred njih bivališčem, kjer so trupla visela na vislicah, dokler niso začela razpadati, ter grožnja, da bc vsakdo kogar zalotijo z orožjem, brsz pardona usmrcen, ako pa uide, da zadene ista kazen njegove svojce — vse tn je zaleglo in zločini so se nehali: Kranjce je končno srečala pamet.... Helper. Fr. Kreba. WEST VOOINIA: William« River, An toe Svat. WISCONSIN Milwaukee, Joveph Tratnik Jos. Koren. Radno In okollcc, Frank Jelene. WYOMING Rock Springs, UHds laacher. PUmondrlOs, V. BRZA ZVEZA v EVROPO preko Hamburga na naših modernih parnikih HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALL1N NEW YORK Redna tedenska odplutja. Zmerne cene. Dirketna železniška zveza z Jugoslavijo. Redna odplutja tudi na naših znanih kabinskih parnikih ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND Za navodila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-American Line —^ iniiiiž