Največji
▼ Združenih državah
Vetfa za vse leto - - -	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za mosemstvo celo leto	$7.00
n
i
J
GLAS NARODA
list slovenskih delavcevv Ameriki*
TSLKT0M: COETULNDT 2876.
NO. 132. — STEV. 132.
Entered as leoond Class Matter, September 21. 1903, at the Port Office at New York, N. Y., Tinder the Act of Gongrwi of March S, 187».
TKLSFON: CORTLANDT 2876.
NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 6, 1923. — SREDA, 6. JUNIJA, 1923.
NEMČIJA JE VEDNO BOLJ,VZNEMIRJENA
Skrbe jo francoski komplotje ter upori in stavke komunistov. — Centurije radikalcev pomenjajo veliko nevarnost. — Zarota na Bavarskem. — Delavske organizacije skusajo onemogočiti lastnikom prodajalen, da bi zvišali cene. — Vojaki v zvezi s fašisti.
Berlin, NVnu-ija. .">. junija. — Berlina se je lotil val stavk, ki s«* ji* razširil na številne obrate. Povsem nepričakovano sn se tudi občinska javna dela pridružila k temu pihanju. Vs1»m1 tega so bile prizadete plinarne in elektrarni- ter tudi vodovodne naprave. Berlinski magistrat je P* m I pritiskom teli razmer sklenil dovoliti ljudem, zaposlenim v omenjenih obratih, predujem v znesku po 50.000 mat k (nekako 70 centov). da na ta način prepreči razširjenje stavke.
Varnostna policija se pripravlja na nastop proti ko-muiiiKtiČnim ceiiturijam. ki s oigraie pri zadnjih nemirih precejšno lilogo. Pet voditeljev eenturij je bilo aretiranih. Nadalje so bili povnhljeni pred oblasti uredniki komunistične "Unto Fahne", da se zagovarjajo radi komunističnih demonstracij. Dol že jih, da so kršili postave republike.
tVntmije so komunistične organizacije, ki so v poto-vem pogledu slične sovjetoni. To vsaj je naziranje berlinske policije. Te skupine se skušajo polastiti policijske oblasti ter gospodarske kontrole. V Ruhr okraju so imele komunistične centurije prosto roko. ker so Francozi odplavili takozvano zeleno policijo. V ozemljih, ki niso bila zasedena, pa pridejo te organizaci je neprestano v kon-llikt z obstoječimi policijskimi oblastmi.
Centurije ali stotine so čiste delavske organizacije, ki si prizadevajo piedvsem onemogočiti lastnikom prodajalcu zvišanje een vseh življenskib potrebščin. Komunisti so vodilni duhovi organizacije.
I)a se narodno misleči kro^i zanimajo za ta nenadni narastek revolucijonamih elementov, je razvidno iz razkritja v Xorimberkn. kjer so zasledili poginoma organizirano infanterijsko in artilerijsko divizijo, ki je bila na,	-' —
tajnem v zvezi z pihanjem, katefro vodi nemški fašist Washington. I). C.. ... junija. llitl,.r	Prvi korak zvezno vlade, da pre-j
Te čete so v nedeljo napadle zborovanje večinskih so- vzame	za iz-
< i jalistov. Policija je baje pri tem stopila na stran Hitlerjevih ljudi iti razkropila zborovanje. Padlo je par strelov in en človek je bil ubit in ducat nadaljnih je bilo ranjenih.
VOLUME
— LETNIK XXXI.
DIRKAŠKE TEKME V KENTUCKY.
Pn-il kratkim	vršile v K«*n
in t is<nV talcev. ,Zasta imcii!i "r/.>-\".
• IlrHV V i i«> >
v-'Iikr konjske tekmr. K .t \i«lit.- na sliki, j.* bilo na tisoče • j«* na milijon.- dolarjev. Prvo nagrado j.* odnesel konj j j
ZVEZNE SUHAŠKE SILE OB GANADSKI MEJI
Velika suhaška zvezna sila bo patrulirala canadsko mejo. Prvi koraki vlade, da izvede v New Yorku Vol-steadovo postave.
NAJVIŠJE SODIŠČE i FRANCIJA ZAHTEVA IN TUJI JEZIKI VINO ZA MORNARJE
Najvišje sodišče Združenih držav je odločilo, da otrokom dežele prav nič ne škoduje, če se nauče poleg angleščine tudi drugih jezikov.
KAJZER SE NAJBR2E NE BO NIKDAR VEC VRNIL V DO MOVINO.
Berlin, Nemčija, 4. junija. — 1/ lenima je vrnil t«» »Ini Mar tin ('r«*mer, po*«*btii poročevalec International News S*-rviee. V iWumi je govorni * bivšim kaj-2erj«*m. nj^fovo /ena in bivšim kron princem Viljemom.
Odločno je povtlaril. «!a >e je kajzer enkrat za vselej iznrbil misli, da bi se se kdaj vrnil v domovino oziroma, da bi ie kaj »a-►edel netn»ki prestol. Poročevalec < 'reiner poxtiarja. da je kajzer |ta»v.sem normaltfi. Vse v«»sti. ki so m* razširile pojZriruienih državah, namreč, da je kajzer versko blazen, so neresnične in neutemeljene.
S xvojo ženo Hertuino živi a najlepši Klofi. Vest, da je 1 Termina v blagoslovljenem stanu, je neresnična.
MUSSOLINI PRAVI, DA JE SREDOZEMSKO MORJE ITALIJANSKO.
London, Anglija. 4. junija. — Znaeilno poročilo je poslal se-m rimski poročevalec Morning Post. Mu.s«*>lini je prepotoval skoraj vse ozemlje, ki je bilo pred vojno avstrijska last. in \je po vojni pripadlo Italiji. V Milanu je imel zatem navdušen jrovor. v katerem je rekel, da je Sredozemsko morje izključno italjanska last.
RAZOČARAN LJUBIMEC UBIL LJUBICO IN SEBE.
GOULD JE ZAPUSTIL SVOJIM OTROKOM 20 MILIJONOV DOLARJEV.
San Francisco, Cal.. 5. junija. 3."»-letni Juan Verzel je včeraj dognal, da mu je njegova ljubica Marija Aeuna nezevsta.
Sel je v njeno stanovanje, ustrelil najprej njo. potem pa samega sebe. Oz štirinajst dni bi se imel poročiti /njo.
vedenje prohibi^ije v- državi Xr\v Y«»rk. Im v kra! !<« m storjen. k<» Im» močna *»ila |>! oliiliiri.jskih agentov kone«-ntrirana eanad-ski meji države.
Vznemirjeni v sled hitrega o/iv-| lj»*nja vtihotapljanja žganja preko in p je, odkar je država odtegni-' la svoj') dejansko pomoč, so se zvezni prohibieijski uradniki pripravili, da hitro nastopijo. Se predno bi se jim zmuznil „položaj «'}> meji iz ri.k. ^akladniški taj-i nik Mellon, ki smatra položaj ob* eanadski meji najbolj resnim med vsemi, ki so >e pojavili vsled razvil j a vi j en j a državne j>rol\Utieij- 1 ske postave, s,- bo danes ali jutri posvetoval s komisarjem za notranjo earirto Blairom ter prohi-bieijskim komisarjem Ilavnesom glede akeije. katero naj se v pri-zori.
Medtem bo zvezna vlada čakala ter opazovala, kako IxmIo ne\v-jorške oblasti izvedle prohibici-jo. kot jim je naročil governer Smith v svojem poročilu, ki je bilo objavljeno obenem s pod pisanjem predloge, s katero je bila razveljavljena državna prohibi-eij.ska postava.
Sele nato se bo zvezna vlada odločila, kakšno politiko naj sprej me v tem j>ogledu.
Washington, 1). <\, r». junija. —
Zvezno najvišje so<ljšee je obja-vilc včeraj, da -.<» \-st; postave proti uporabi tujih jezikov v javnih, privatnih aLi verskih šolah, pod (•-mini razredom navzdol neveljavne. Take postave so veljale • iosedaj v low i. Nebraski. Ohiju in osemnajstih nadaljnih državah.
Francija ne bo protestirala proti odločitvi najvišjega sodišča Združenih držav. Ameriško stališče je pravilno.
Pariz, Francija. f>. junija. — /aenkrat Francija ne bo poslala Združenim državam nobenega ultimata glede zadnje odločitve najvišjega ameriškega sodišča «rle-de opojna h pijač na ladjah v ameriških pristaniščih.
<>-ilok najvišj.-cra sodišča se «;!asi. da smejo imeti ladje na sebi gotovo množino alkoholnih
Odločitev najvišjega sodišča ni pija(, v Zllravilne svrh(l prišla soglasno. Sodnik Holm«, j Fnmcija tolmaS to izjavo ta. se je izrazi! za razveljavi jen je . ko	spadajo	m«liCinsko
vseh takih postav, dočim je pijačo tudi raeije vina in žganja.
sodnik Sutherland za pridržanje i - _„ i . - ... - ,___.
1	'Ki ga dobivajo vsak dan mornarji.
teh postav. Bil je mnenja, da pri-	i„-.:., i	vi - i
J	*	N slueaju, «la j>a Združene dr-
s tem tolmačenjem ne bodo
200,000 DOLARJEV ZA AKA DEMUO.
Včeraj so odprli v Toms River N. .T„ oporoko upokojnega milijonarja CJeorjra J. Goulda. Iz opo-	Bradford, Mass.. r>. junija. — roke je razvidno, da je zapustil	r*Vnci Bradford akademije so
$2">,000 svojim uslužbencem, 20 milijonov dolarjev pa svojim devetim otrokom.
Otroci ne bodo delali, toda s svojimi milijoni bodo lahko izko-riščali na tisoče deH.-ce*.
nabrali dvestotisoč dolarjev ter jih poklonili ravnateljstvu v svr-ho povečanja učnih prostorov.
V akademiji študirajo sinovi najbogatejših Amerikaneev.
STENOORAFI8TKA SKOČILA RU8* 80 ZAPLENILI ŠTIRI
NADALJNE KTRTfin LADJE.
Philadaipjkia, P«., 5. junija. — Is osmega nadstropja Bailey Building j« skočila na cesto 30-letna stenoprafinja Laura Pahl.
Pri nji niso našli ničesar drugega kot edinole pismo z vsebino: Odpusti mi.
1 so veljale te besede, po-
London, Anglija, 5. junija. — Ruske ladje so zaplenile štiri angleške ribiške čolne v Belem morju. Tozadevno poročila je dospelo danes iz Kristijanije.
Vladni krogi so prepričani, da se iz tega dejanja prav lahko razvijejo resne diplomatične kom-
SILNA VROČINA V NEW YORKU.
spevajo take postave k širjenju poznavanja angleškega jezika v tej deželi.
Sodnik McRevnolds je dal izraza naziranjem večine, ko je rekel. tla je smatral ameriški narod pridobivanje znanosti vedno za zadevo največje važnosti. l>r žave. ki so uvedle te izjemne jvo-nastavljenje učiteljev z;i mmlerne stave, pa
jezike, onemogočiti učencem pridobiti si znanosti ter tu.Ii škodovale moči starišev. da kontrolirajo vzgojf 1 svojih otrok.
— Vsak posamezni. — se trlasl v odločitvi, ima gotove temeljne pravice, katere je treba smatrati svetim. Varstvo ustave obsega vse. tudi take, ki se poslužujejo kakega tujega jezika. Mogoče bi bilo zaželjivo uvesti enoten jezik v deželi, a je nemogoče s pomoč-je odredbo, ki kršijo zvezno ustavo. —
\ .
' zave
zadovoljne, se bo morala franco-ska vlada vkloniti zahtevam mornarskih unij.
1'nije namreč zahtevajo, da
VOJNE JETNIKE JE TREBA OPROSTITI
Predsednika Hardinga silijo od vseh strani, da oprosti preostalih dva in petdeset vojnih jetnikov. — Vsakdo izmed jetnikov je odsedel najmanj pet let. — Senatorja La Follete in Borah za oproščen je. — Stališče senatorja Pepperja. — Daugherty je bolan.
Washington, D. C.. 5.
junija. — Dočim igrajo godbo takozavnih Sln iiiers ter je glavno mesto v prazničnem razpoloženju. oblega majhna skupina delavcev Belo hišo ter prosi, naj se napravi nekaj veselja dva in petdesetim možem. ki zdiliujejo v zveznih jetnisuicah, — ne radi tega. ker so morda izvršili kako nasilno dejanje, tem ver raditega, krr so dali tekom vojne izraza mislim, ki so se zdele takrat vsem neprimerne.
Meti onimi, ki se zavzemajo za oproščen je trli političnih jetnikov, sta tudi senatorja La Follette in Boraii, ki nameravata potovati po deželi ter se zavzeti vsepovsod za teh dva in petdest jetnikov.
Prijatelji predsednika Hardinga ga poživljajo, naj oprosti te može. ker je vsakdo med njimi odslužil najmanj že pet let.
Senator (»eorge Pepper iz Pemisvlvanije, republikanec, katerega ni mogoče niti s jjomočjo najbujnejše domišljije obdolžiti, da simpatizira z I. \V. W.. je ravnokar zaključil obširno preiskavo postavnih točk, tikajočih se slučajev teh mož. Tudi sodnik in zvezni okrajni pravilnik, ki sta nekoč izposlovala obsodbo sedanjih kaznjencev, sta se zavzela za njih oproščen je. Dva med temi jetniki baje umirata za jetiko.
Zakaj jih ne oproste ? Predsednika Hardinga ponavadi ne dolže, da bi bil trdosrčen. Oprostil je Debsa, ki jc brezdvoma govoril več proti vojni kot pa katerikoli izmed članov I. W. \V. Zakaj ni oprostil ostalih i Ta vprašanja se stavlja zopet in zopet, a nobenega odgovora ni bilo dosedaj niti iz Bele liiše, niti iz justičnega depart-menta.
Nepristranski pravni izvedenci preiskujejo dejstva m so prišli do prepričanja, da vlada zadržuje jetnike bolj radi njih ekonomskih kot pa njih političnih naozorov. Skoro slehmi teh jetnikov je ameriški državljan. Skoro \si so anglo-saškega pokolenja. Jetniki, katere so v dru-srih deželah obdolžili sličnili dejanj, so bili že davno odpuščeni. Tukajšnji pa so tudi obljubili, da se bodo pokorili ustavi, če bodo oproščeni.
Generalnega piavdnika Daugherty-ja ni v uradu, ker ie bolan, in predsednik je čakal na pripojilo justičnega departments.
ZANIMIVE IZKOPNINE V KIŠU.
Carigrad, Turčija. 5. junija. — 1'eenjaki. ki brskajo po razvalinah pri Kišu. so razkrili tempelj -tarepa božanstva E1 Baba. Pod svetišeem je bogata knjižnica. Iz raznih zapiskov bodo skušali iz-1 ve<leti p<Mlrol»no zgodovino starega mesta.
morajo dobiti mornarji gotovo	_
količino vina. pa tudi ee se na- UČENEC BI XMAL0 USTKE-hajajo v ameriških vmlah. ^ ŠOLSKEGA RAVNATELJA Zaenkrat lx> imela Francoska	_
so skušal* »r.nreoti ^^ ^^	tr"h	^ Pripetil v Stuvve-
.-i' r:1.? n"	ki	sant Visoki šoli v New Yorku ja-
zen, s puaeo. Prekoacenski par- ko zaponet(.n slur.aj r,,itelj E(1.
niki bo<lo tem ladjam oddali pi-jaeo na poti v newyorsko prista-
nišče ter jo bodo w»pet vzeli na-■
zaj na svojem povratku proti domu.
ward Kav. ki uči v šoli str.'jsiv >. je izvwlel, da ima 15-letni in*e-nec Tvrall .Sherzer pri sebi i»ar patron. Učitelj je o tem obvestil ravnatelja W. E. Fosterja. F>-ster je odšel s fantom v ohlaeilni-eo. hrrtee se prepričati, ee ima v suknji revolver. Segel je v žep ter ga res našel. — Ali je nabasan! — je vprašal fanta * — Počakajte, bom videl — je odvrnil ter iz-prožil petelina. Krogla je šla tik mimo ravnateljev« rame ter s,, zapieila v steno. Zatem mu je Foster iztrgal revolver t^r pozval
policijo.
Fant se bo moral zagovarjati preti sod iščem.
LINCOLNOV BRIVEC JE UMRL
Včeraj je bil v New Yorku najbolj vroč da tega leta. Ofieijelni termometer vremenskega urada je kazal SS stopinj. Ponekod v mestu so kazali termometri po f)2 stopfnj.
Devet oseb. je vsled vročine o-medlelo. Iz statistike je razvidno, da ie dvajset let ni bilo v New Yorku 5. junija take vročine.
Washington, 1>. C.. 5. junija. — Tukaj je umrl v starosti petin-osemdeset let Paul Bonavries, ki je bil stalni brivec Abrahama Lin-colna. Možak je bil rojen v Italiji. Svojo brivnieo je imel na Pennsylvania Avenue med 11. in 12. ulico.
LEPA DEKLETA BODO PRE VAJALA TURISTE PO PARIZU
DANCI PROTESTIRAJO PROTI WASHINGTONU.
Pari*, Francija. 5. junija. — Najnovejša pariška novost je ta, da so najele razne družbe na stotine lepih deklic, ki Dodo proti primerni plači hodile z inozemskimi turisti po Parizu ter jim kazale razne zanimivosti.
London, Anglija. junija. — Tukajšnji Times je dobil iz Koda-nja poročilo, da je danska vlada odločno protestirala pri ameriški vladi glede zadnjega odloka najvišjega ameriškega sodišča. Kot znano, se tiče odlok opojnih pijač na ladjah, ki prihajajo v razna ameriška pristanišča.
NAJVEČJI PARNIK NA POSKUSNI VOŽNJI.
Washington, 1». C.. .">. junija. — Danes je bilo oficijelno razglašeno. da bo skušal največji parnik na seetu. Leviathan na svoji poskusili vožnji med Bostonom in Kubo. ki se bo vršila dne 19. junija. doseči naglico 27 vozljev na uro.
Ce se mu bo to posrečilo, bo užival sloves, da je največji in najhitrejši parnik na svetu.
AMERIŠKI ZAMORSKI KAPITAN JE BIL POSLAN V LIBERIJO.
Spokane, Wash.. 5. junija. — Zamorec Modv Sta t en. ki je dosegel pri ameriški armadi v Franciji šaržo kapitaha. je odpotoval v zamorsko državo Liberijo, kjer bo prevzel vrhovno poveljstvo nad armado. Odpotoval je z dovoljenjem ameriškega armadnega departmenta.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
se potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po wiririh
cenah:
VteraJ se bile naie cene sledeie: Jugoslavija:
Razpošilja uti zadnje pofite In izplačuje "Kr. ]«fftnl Cekornl nrad" tn "Jadranska banka" t Ljubljani. Zagreba. Beogradu. Kranju. Celjn. Maribora. Dubrovnika, Splita, Sarajevu ali drugod, kjer Je peč za hitro Izplačilo najugodneje.
1,000 Din. .. $12.80 .. K 4,000 2,000 Din. .. $25.40 .. K 8,000 5,000 Din. .. $63.00 .. K 20,000
Pri nakazilih, ki zna*«'o manj kot en tiaoč dinarja* rafiunlmo poaabaj po 15 centov za poitnino in druo« atroftke.
▼ Trstu.
Italija in zaseden« ozemlje:
Razpošilja na zadnje pofite in izplačuj«	"Jadranska banka' Opatiji in Zadru.
200 lir ................$10.40
300 lir ................$15.30
500 lir ................$25.00
1000 lir ................$49.00
Pri nakazilih, ki znaiajo manj ot 200 lir raCunim« za poitnino in druga stroška.
Ze priOJatre, ki preeegeje znesek pet tisoč Anrjer ali pe dovoljujemo po mogstnssU ie mi>sl »spust.
Vrednost dinarjem In liram sedsj nI stalna, mraja as večkrat ta nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati ncene vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe	denar t roke.
Glede Izplačil v emrrUkft dolarjih glejte
poeebej po IS esntsv
Denar nam je poslati wJU-^e po Domestic Money Older all p* New York Bank Draft.
FRANK SAXSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	Vew York, H. Y.
Glavno zastopništvo Jadranske
HLAS XAROPA. 6. JTX
KAKOVOST IN SLUŽBA
twy Pay faetit »unj«y» wrf HoMaw.
la
*m mm* I u Ijm
• ••itii tfra
hji
2« nmm V«rfc M mmlm m t»fl Ma ».i Za liwnmttv* si
•ub*ci-lpt»on Vrty f JO
Adwrtl—wwit en Agwnwnt
Wif^i* Iztiaja vwkl daw lzvz««n|l n*tf«IJ in
DopUC
la oMbnottl K na priobeojtjo. * Dnu Prt apranoBU knjs naroColkor. praHal« MvallM« ntm&nl. da hltrej« najdaao
Zadovoljni ste in prepričani, da imate vsako jutr> pred svojimi vratmi čiste mleko, zanesljivo v čistoči in kakovosti — če uporabljate Bordenovo Grade 'A'.
TcVfonLrajte za našega zastopnika.
«OL Al NAROD A" Boreu«M of Manhattan, I
Talaphon«; C«rtl*ndt ITI
KROTA, KI SE NAPIHUJE
Italijanski ministrski predsednik Mussolini, — vsaj tako ga imenujejo splošno, — čeprav ni nif* drugega kot;
Nal>avite »i maslo in jajca na
Bordenovem vozu
Farm Products Colnc.
Walker 7300
nsuFpat«»i\ ki si« je polastil vrhovne oblasti v Italiji s po-jste pomagali v prvi vrsti "Glasu Narodu", da se bo še morju svojih "narijonalistir-nilf' barab in fakinov, kate- bolj povečal in razširil.
Uprava 44Glas Naroda".
S pridobitvijo čimveč mogoče novih naročnikov, bo-
ti "Glasu Narodu", da se bo še polegtega se vam pa obeta tudi
lih žalihog ne manjka v Italiji, je zopet izustil skrajno jep"zaslužek, modro.	y kratkem napoči doba počitnic. Ljudskošolskim
Iii*k»'l jt*, <la je Sredozemsko morje italijansko morje, otrokom je dana ugodna prilika, da zaslužijo lepo na-v katerem imajo besedo izključno le polenta rji in nihče grado.
ciriini.	Čimveč novih naročnikov bomo dobili, temlažje nam
Zii.iim• je, da prebiva ob bregovih Sredozemskega in bo razširiti in povečati list. Jadranskega morja liebroj narodov, ki vsi zahtevajo to morje zase. VIkhI v Sredozemsko morje iz Atlantika drže Angleži. iiamnV* Gilbraltar, in prav tako tudi izhod iz
^red«»/«-iiiskei;a morja, Sue>ki prekop, ki vodi v Rdeče mor-	|kt • • ni	••
.j« ten d T III v Indijski ocean.	NOVlCC IZ OlOVCIllje.
Angleži imajo v rokah ključe do Sredozemskega mor-:	. -
j a 1< r >o /i\ enkrat vladarji tega morja.	Smitna kosa.
Takoj za njimi pridejo na vi sto Francozi, ki imajo v Velenju je umri Lovro siišh. e od da v naj obzirna kolonijalna posestva v severni Afri'ki|MV ^tn,dltLka	***
, - .	ii-	-	i t»- i i -	-i ' trika "Jutra fiu^-tava Kililia m
in ki l»i pod nobenim pogojem ne dovolili, da bi prešla	... , , . tti.
,	, 1 ,	1 ;	1	i vodje ljubljanske podružnice O-
kontrola nad morjem v druge roke.	ri«..u" Jo*iPa šijiha.
[ "puvtevati moramo nadalje še Grško ter prerajajo-t v Mai'iWu je umrl Vincenc čo se Turčijo, ki tudi ni od muh, čeprav ne pride vpoštev Kuhar, trgm-ee z žeietzr.ino. kot sila prve vrste.
Kaj hočejo torej Italijani i	Promocija.
Kaj hoče Mussolini *
Micko tako užalilo, da je sklenila izvraiti samomor. Pri neki priju-tfljici je dol lila steklenico lizfda t»«r pra iaprLIa. Toda domači so de-lomržuo Micko kmalu našli ter jo oddali v bolnišnico in zdaj je že izven vsake nevarnosti.
Obsodba suroveža.
Znan. surove/. je Josip Seiko, Na jri-iiiki univerzi je bil dne J let stari hlapec v Golobinjekli. ...... ,	,	.	. ,21. aprila pronunriran za doktor-! Radi telesne poškodbe je bil že
Obvladati celo Sredozemsko morje ter napraviti izJ ja w,r;i Z)|ravi)srv;1 M:nim Maj. trikrat kaznovan. Lani 30. okto-
cen i/. Ljubljane.	i bra je brez vsakega povoda težko
poškodoval na levi temeni Anto-Hude ženske.	na Kladnika, ko sta peljala vsak
Marija Kokalj, služkinja pri »voj voz proti Planini v družbi še <?ospe Mariji Anžlovar v Ljublja-' di-ugfih dveli hlapca. Pri celjskem
ni, se jc »kregala z neko svojo prijateljico, ki je istotako zapisi en a kot služkinja v Ljubljani. Beseda je dala besedo in končno sta si obe začeli ( k- i t a t i razne nečedno-
nji*ga italijansko mlakužo, kot so ž<* skušali papraviti z
Jadranskim morjem v časih, ko so se polastili Otranta na ..... 1 ! drugi strani ozm.
Nismo mnenja, da je Mussolini tako neumen kof so| njegove izjave. On pa je demagog, polnokrven demagog,j prejšni soeijalist, koinimist in Bog vedi kaj še vse, ter sedaj italijanski ministrski predsednik.
H«»"e na vsak način zadovoljiti nečimumosti in slavo-l.lepju italijanskega naroda, ki sanja varljive sanje o nekakem svetovnem imperiju kot je bil naprimer rimski, ki stffi. Ko pa je pa d ki beseda tatvi-kljub t < ■ 11111 ne more spraviti niti svoje lastne bedne de-! na- sta ^ili v Viseli. Po bitki /i-le v red	oJ»ležala Kokaljeva premaga-
Sredozemsko morje je skupna last vseh narodov, kij tia \mt'hl J>	močnih prask
,	. ,. ' .	, .	.. : [po obrazu m »zgubila ie tudi sop
stanujejo ob njega obali. A sak poskus hegemonije v tem las tako (la je morala iskati po.
morju je vnaprej obsojen na izjalovljenje, kati narodi ne, ni)H;j v javni bolnišniei.
bodo nikdar trpeli. da bi jim ena vlada in ena država I
Sava je prestopila bregove.
V sled veetedensketgtt. skoraj neprestanega deževja so reke in potoki močno narasli ter s> na mnogih krajih prestopili bregove:
. . , ^ ...	, Tako je, kakor poročajo iz Dola,
Evropski državniki, merodajm kritiki m poznavalci tudi Sava popiavila 1M>ij;it trav.
javnega mnenja niso objavili niti besedice odgovora na to širokoustnost Mussolinija, kajti ne zdi se jim vredno razpravljati o načrtih človeka, glede katerega je prišel \<> svet polagoma do prepričanja, da je prenapet, ne-odkritosrčen in tako hinavski,, da zna na mojstrski način skrivati svoja prizadevanja, kojih izključni namen je vztrajati na stolen ministrskega predsednika tako dolgo kot le mogoče.
Državniki, ki so ustvarili združeno Italijo, kot eonte Cavour, so mnenju Mussolini ja zastareli, kajti zavzemali so se za prijateljstvo s sosednimi narodi, ne pa za širjenje karbonarskega terorizma v znamenju castor ol ja, kot izn je uvedel "Benito "Mussolini, nekdanji radika-lee in sedanja verna opora kapitalističnih in srednjc-jneščauskih slojev Italije.
predpisovala, kaj sinejo storiti in kaj ne.
Tudi italijanska dtevesa ne bod<> zrasla do nebes, in izjave Musolinija so pmzne čenče, izraz megalomanije, ki se je prijela tega siednje nadarjenega, a dofiti brutalnega človeka, da je obvladal narod kot je italijanski.
nike in ponekod tudi ceste, po katerih s<- vrši vsakodnevni jw«štni projnet 7. »»leziifcško postajo v I>a-zah. Do nailaljnega grcslči poštne pošiljke za Dol preko Domžal.
Obsojena obrekovalca.
Pred okrajno sodni jo v Radovljici se je vršila srnina obravnava zoper bivšega poverjenika za
okrožnem s*»d:<sču je bil obsojen na dva meseca težke ječe.
Radi hudodelstva tatvine
se jo zagovarjal pred celjskim «>kro/niiu sodiščean 2"» l«*t stari, zaradi sličnega delikta že z dvoletno ječo kaznovani Ludvik Lu-žar. pekovski pomočnik, pristojen v Št. Lovrenc nad Prožinom. Tri drugi njegovi tovarLši so bili ob-sojeui radi soudeležbe in poneverbe. ker so ukradeno blago prodajali, deloma tudi <poneverrli. Luža r se je izdajal za Tomo Tometko-viča ter je kradel po celjskem o-kraju zlatnino in predmete, ki jih je nato naprej prodajal. Pri sodišču se je zagovarjal, da mu je zlatnino zaupal v vlaku neki neznanca iz Hrvatske. Ker mu pa sodišče ni hotelo verjeti, ga je obsodilo na osem mesecev težke ječe. Tudi njegovi soudeleženci »j dobili vsak svoje planilo.
POZOR ROJAKI!
V namenu, da se velik krog naših naročnikov še bolj razšiti, je sklenila uprava "Glas Naroda" razpisati naslednje nagrade: —
Kdor pošlje deset celoletnih novih naročnikov, dobi $30.00 nagrade v zlatu;
kdor pošlje dvajset celoletnih novih naročnikov, dobi $ti0.00 nagrade v zlatu;
kdor pošlje štirideset celoletnih novih naroeni-1 kov, dobi $120.00 nagrade v zlatu.
Za vsakega novega naročnika je treba poslati po $6.00. Ponudba bo veljavna za tri mesece—od 1. junija do 33. avgusta.	j„:
i na delo! ,	4*'* * i •
Pisatelj Ksaver Meško.
Iz Tri h »vel j piše nek naročnik "Jutra": Sc nikoli me ni bilo tako sram, kot oni dan, ko sem čita! kmetijstvo Jana iz Gori j in Ja-j v V;išem časopisu Janko A rmiše v neza Kb-indiensta, prevoznika na ''Obisk pni pisatelju M«*šku". Xi-H rez j ah. in ti» vsletl tfižlte Ivana Ažmana iz Ilraš fkandidata Isa-mfutojne kmetske stranke* pri zadnjih volitvah), ker sta o njem govorila, eden na shodu, drugi pa na dan volitev, da je bil avstrijski špijon. Na razpravi srta ol>a pripadnika klerikalne stranke stranl:e zlezla pod klop in sta se zavezala izdati izjavo, da sta bila zapeljana od klerikalnih listov T'Domoljub". "Slovenec"). Plačala iKrsta otroške in še za tiskovni sklad "Kmetijskega lista".
. ia An%SMj..c
Poskusen samomor.
DekinVržna Micka je 261etna Afarija Okorn. hči krojačeve vdove v Ljubljani na Poljanski cesti. Mati jo vedno sili. naj .stopi v kako okužbo, toda Micka noče o tem nič*»^ar slišati ter se raje bari z drugimi stvarmi. Ker pa se je mati ikoneno vendar naveličala, da bi redila tako odraslo hčerko, ji je pokazala vrata. To pa je
s-em sentimentalen, vendar sem se prijel za glavo in osupnil. Je li mogoče, da so avtorja "Sosedovega Pcterčka"' porinili v gorsko faro Sele, kjer »prejema tako sijajno plačo, da "si odtrgava od ust. da si more kupiti "Ljubljanski Zvon" in "Dom in Svet"? Ce bi živel še njegov prijatelj iz mladih dni. njegov "PeJerček" se mu bi še upali pogledati v oči? Ne! Pred "Peterčkom" bi sramu povesili oči. Svečenika, ki je žrtvoval vse za druge, človeka, ki je služil z vsemi svojimi močmi z vso svojo brezprimemo ljubeznijo narodu, ljubljenca našiih malčkov, ki je kot mlakdo trpel trpel fizične in dušervaie muke za svdbodo naroda, so — menda v znak hvaležnosti — poslali kakor kaznjenca v samotno eors«ko vas. da tamkaj strada... Oe je kdo, potem je bas Mrtško upravičen, da krikne s Cankarjean: "O, domovina, Ti si kakor vlačuga... "
l uirl je ameriški milijonar tioiild ill zapu-T 1 ..[»..r k . T'- dni.
j.. ";iZ]«'.'aT !i. .n «rLi>i;
Svojim ljubim uslnžb»*n«-»*m za-puščam [»etindvajse-r tw»č dolarjev.
Svojim devetim otrokom zapuščam dvajset milijoiidv dolarjev. * * *
Čudna nagrada za delavce, ki so spravili tJouldu skupaj dvajset milijonov. Boljše nič kot to. Najbrže bodo še sitnosti imeli.
Nič presenetljivega bi ne bilo, če bi Gouldovi nasledniki zato-žarili precej od zapuščenih dvajsetih milijonov, v namenu, da ovr-žejo oporoko in pob a sejo še tistih petindvajset tisočakov v svojo
malho.
\ * * *
*
— To je bila ljubezen na prvi pogled — je govoril človek, ki je imel sitno ili hudo ženo. — Ko sem jo vprvič videl, sem jo zasnubil in dobil. Oe bi jo bil dvakrat;
pogledal, bi bil še danes samski, j * *
*
V zadnji številki "Edinosti** čitam zgfHlovino fare sv. Štefana. Iz zgodovine je jasno razvidno. \ koliko strašnega tlela so imele cerkvene oblasti, da so to faro! vsilile Rev. Zakrajšku. Karani soj ga zahtevali, komisarijat ga je' silil. Soja r mu je prigovarjal na vse preteke, on pa nič in nič.
Njegov odgovor je bil: Zaobljubil sem večno beraštvo in zato naj bom v Brooklvnu zakloštran.
Sele ko <ra je nadškof odločno pozval in ko je prišlo iz Kima izrecno povelje, da mora iti. se ji* s težavo vdal. Sedaj je tam.
iugnBlnnmtaka
Ustanovljena L 189«
ICotnL Srlhtnta
Irioriorirona L 190I
GLAVNI urad v ely. MINN.
Olavnl cMiriitkl.
PraOMdntk' RUDO I. F FERPAN. IU K. lttt* »t.. CUfalu«. O rodprtdaudnlk . I-OUI9 BALAXT. Box iN >WI At«., korala, o. VajDlk: JOSEPH PlttHLKR. Ely. Mina. ■lasajalk: OKO. L. BHuZICH, BI*. Mina.
Placajnlk nelsplaCanlk ■mrtnla: JOHN MGV«1N, «1« — tttt Ajra. Uulutk.
Vrhovni zdravnik.
Dr. JOR. V. ORATTEK. 3ft3 Amtrirnn State Bank Pldg., 600 Grant St.. at Sixth Ave., Pittsburgh. Pa,.
Nadzorni «4bar:
iiNION BBAdNIK. Room III BakvwaU Bid«., mor. DtuioM aa4
Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR ML.AD1C, 1SJ4 W. IS Street. CUeaio, IU. FRANK BKRABKC. 4SXS WaaktnvtOD Street. Denver. Oala.
Porotni *St»er. UONARD BLA BO D NT K, Boa 410. Jlly, Mima. OREGOR J. PORENTA, Black Diamond. Wub.
FRANK SO RICH. 1317 Bt. Clair At«.. Cl«»eia*C O.
Združevalni eSbor. TALBNTIN PIRC. 7>< London Rd., N. M.. Clevelaa«. O. PAULINE ERMENC, ESI — Srd Street. La Salle. IU. JOBIP BTERLE, 404 EL Hen Avenua. Fu«blo. Cola.
ANTON CEL ARC. 611 Market Street. Waukeran. I1L
Jednotlno aradno vlaallo: "Glas Naro«a''.
Va« stvari tikajoča ae nradnlb aadev kakor tndl danaraa »oBtlJatva
u] mm pošiljajo na fl»Tnef» tajnika. Vse pritožbe sn ]	poSllJa aa pr*S-
aednlka porotnega odbora. Pruflnje ta sprejem no via ilanov In bolallka
■plCav&lk na) se poSUJa na vrbovn««a Bdik.vnlka.
JugoaVovan»ka Katollftka Jednota ae »rlporuC« wmmm Ju|oi1ot>oom aa Obilen pri« t op. Kdor 'eli postati član te organlz&clje. nsj ae iglast tajnik« blltnje^a drufctva J. H. K. J. Za ustanovitev novih druttev mm pa obrnit* na gl. tajnika. Novo druBtvo se lahko vstanovl a t člani ali Manleaml.
Jugoslavia irredenta«
Smrtni skok z vlaka.
Tiilu*tapka s kukaim»ju. 22letna Vna li«-/ekT ki j** <1 iunl/.or--.tv«»iu tinan<"-M'<;a stra/.:nka vi; čala i/. Avsti-ijt- v I'»arkovij«* l»ii Trstu, se j»- ln»tehi i/m-luti u»-pr jetueora -ipremstva. K<> je (i-'Np.'l vlak v bližino Barkov»*lj. /-»n-ska vprašala spreniljt-valea. ali sin«* na straii.iš«'-»*, kar ji j«', nič liu-de^a «dutfč. tiuaiični stražnik tudi dt»volil. T«»da kmalu s<» se >a trpi voljno in vdano ter je prava ,-uli t.r.-strabiti kli. i i>..Huk,,v in /rtev razmer in svojih preti po- it.-kdo j.- poteirnil tudi ahirnjni
rotna. ali vedo /a družine, katerih «ttr«H-i p"haj»i*t v •^•■io v .lov^Ia-viji. Kii'.nr se vuli. nam»'rav;i j.i Italjaul p- > t <»111 pritiskov i:i «rro->.«-n.i t-iieiii< počiti	<••!( -»I•»v *-n-
-•kih r« dhin v zasedt^iem f»zendju ol»i>kovanje šol v dujf»»>lavijt.
stavljenih.
* * *
Sedaj tožijo v Ameriki o pomanjkanju kave in čaja.
(V bo šlo tako naprej, bosta v Ameriki izmed vseh tekočin edi-nole žganje in voda na razpolago. —
o je
iirnal. nakar se je vlak ustavil. Potniki so stopili k oknu in videli na pt*"iri rasMuestfrjeno žensko truplo. Ana lležek je namreč v namenu, da jM^begriie. tnlprla na >»tranlšuni okno in sk^»eila i/, vlaka.-Pri skoku pa je padla t;iko ne-ssiTČno. da je prišla pod vlak, ki jo je razmesaril ter ji zdrobil lo-*	banj'«. Pri Uežkovi našli pet
Xabolj presenetljivo poročilo, i kilogramov kokaina, kar jih je dospelo za«lnji čas iz
Wash ingtona jrlasi: Iz zanos- Razsodba v procesu proti tolovaj-ljivega vira se je izvedelo, da ski tolpi Braico v Trstu. Harding ne namerava resignirati,. p>ne jr,. aprila je bila raz«rln^e-pae pa hoče ostati do prihodnje-j na razsodba v vet* tednov traja-
j< čt-ni procesu pi-' ti tolovajski tolpi Tiraieo v Trstu, ki je pri l»e-lem ilnevu vlomila v nienjalnieo liolaffio. uinos'ila ravnatelja IV"-laftia in potem na zasledovanju ustrelila, še ene«fa redarja. Porot-, ni kom je bilo stavljenih 'J'J!> vprašanj. Na p^ullagi njilmvega i/.i e!;a ' < » bili »{»sojeni: Marijan Roženi na 2S let. Mihael I»riula~-hia na 1(5, Jos.ip Cerrlol na 1-'!. Domini't tekmovanj. Tako ste čitali napri- <rrottan na 11 in Ivan Palm na mer, da je neka ženska plesala , I''1	^ostali obtožili«!
osemdeset ur neprenehoma, da sta su 1,l!i dva letalca poletela od atlantiške
do paeifične ot)ali, da je bil leta-	Pod tujim jarmom.
Italijanske <iblas,ti brez vsakega vzroka »nlstavile zavednega slovenskega župana v ModaniJ Jf»sipa Gradnika, in razpustile tu-tli ol»činsfki svt*t. Kot vzrok navaja dekret, da je župan na občinskem domu. <*lM-sil napis na ta-keni mestu, da je ostal italjanski del napisa skrit In ker je poleg italjamikih riKglasoiv stavil vetlno tudi slovenski prevod. Župan v Medani pa ima še dve napuki, kj sta za Ltaljane najhujši: on je namreč brat slovenskega panika dr. Alojzija Oradnika in drugo, <la se noče vpisati luetl fašiste.
Kaj naj to pomeni?
Tržaška ''Kdlnost" poroča, da slovenske družine v Gorici ob-, iskujejo te dni agent.i kvesture in ! jih povprašujejo, ali imajo otro-
leta na svojem mestu. * *
*
Neki slovenski radikalni list svetuje, da hi se Mussolinija kaznovala z ricinus oljem.
Ne bi pomagalo dosti. On ni človek kot so drugi. Vso nesnago
spušča skozi usta na dan.
* ^ *
a
Sedanja doba je doba tekem in
lec osem ur v zrakoplovu brez motorja.
To je vse pošteno in lepo, Toda kaj mislite vi o oni ženi v New Jersey, ki je petinšestdeset let neprestano živela s svojim možem?
O tem rekordu je časopisje primeroma malo poročalo.
* * *
Zadnjič je modroval neki pre-frlganec :
Življenje v New Yorku ni tako drago kot pravijo. Če imaš srečo, lahko dobiš v dobri ne\vyorŠki restavraciji za petdeset centov julio, meso, kavo in kek, dober panama slamnik in ^jovo zidano marelo. Vse to dobiš, če imaš srečo in če si toliko srečen, da te ne dobe.
■ jm }jim iVHijrju, iiLi Liiiiijo viru-,
______r ke. ki študirajo v Jugoslaviji, o/i-i
IZPLACILAvAMERISKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —
se niore izplačati dolarje le potnikom v Aiueriko proti predložitvi od nmeri^kf^a konzula potrjem^a j»ot-nejra li->ta in ne vtt" kot protivrednost t«l ::.imm». — frankov, to je pri-liližno Sin m ).	ciK-^a jHtiuika.
V slučaju, da naslovljenot* vs\ iz-Iilar-ilo d<il:irjev iiclil mogel predložiti |iotrjenega |»otneya lista, dobi iMišiljntetj lahko dolarje nazaj ali nam i>a na novo narttci izplačati na-kaz:mi znesek v dinarjih.
Nadalje se nam 7.«ii umestno pripomniti. tla nikakor ne nmri-nin priporočati pošiljali čeke v Jugoslavijo.
Splošno mnenje vlada, da se Čeki, ki so 3»las<» na dolarje, finli v larjili izplačajo, kar ]ia ni r«-*. ker. kor že zuoraj omenjeno, j«- v Jugoslaviji oil vlade ]hm1 kaznijo pre-l<ovedano izplačevati dolarje.
Tudi pošiljajo mtu>gi navadne ameriške č»*ke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi. k»*r so hatike othlaljene in izplačajo take čeke v dinarjih šele I totem, ko <lohe iz Amerike potrdilo. <la s<i jim I > i I i otlobrenL
Onim. ki stanujejo na deZeii in ne potujejo v Ameriko, je najlmljp jm>-šUjati denar navadnim potem v dinarjih. kateri se jim izplačajo na zadnji po~ti hrez neprilik.
Tudi za nabavo potnega lista — (pnsa > je najpripravneje ix»slati dinarje. Iiokler namreč jKitni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne more |w>fnik dvigniti dolarjev. S t ruške za razne list i ne in potni list s<- pa lahko plača tudi z dinarji.
V	Italiji in zasedenem
ozemlju —
lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljul»ega zneska.
\"sl«ii naraščnjtW*ih strtiškov smo morali txlb>čiti prevntliti pristojbino za dolarska izplačila kakor >l»-di: Za izplačila do	računa-
mo j to 17, roiitov ; «m]	naj»rej
po -"}%. to je |>o .1 eente «h! vsakega dolarja.
Na nakazniri naj bo vidno označeno: Izplačati v dolarjih.
Ta pristojbina je veljavna za dolarska izplačila v Jugoslaviji In Italiji.
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St, New York City
NOVA ZANIMIVA KNJIGA
NA KRVAVIH POLJANAH
Spisal Iran Matičič Cena s poStnino
$1.5°
' I v RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi.
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 270 strani in 25 ilik iz vojne. "GLAB NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
v. i ..■-....i.
Žrtev.

M&rccl Pre v oat.
Sobarica Tončka jpo^p^J baronici pl. RosemondoVi!
Ko ste mi, jronpa baronica naročili in kakor je bilo med vami in tro^podom li«r<»nom dogovorjeno.
spremljala gospoda barona -em v Ruurn, kamor *o ga klicale za piate i n*ke nadeve, <!a uredi dedscino p<» milost i vi grospe kano-nisi varaiiffcvilkki.
M»«da n»» hoste mislili, gospa, »la sem pozabila, kar ste mi naročili, <la vas. gospa, takoj brzo-
ilan pa mi je zapovedal, postaviti posteljo poleg njegove spalnice, m, «la ga boli želodec in da cesto ponoči potrebuje, da zaužije kaj gorkega. Da ste videli, gospa, obraza starca in starke! Stari cerkovnik je rekel; — Grozno! — in !>tara tercijalka je momljala: — Kakšna ^ramota. da sme taka svo-jat stanovati v prostorih naše gospe, ki je bila svetnica. — Naredila >em se. kot bi ne bila nič slišala; a morate mi vendar prizna-
javno obvestim, ee bi gospod ba-, ti da ni prijPtno, ,meniijejo r ... morebiti menjal dan svojega j p^t^o <1(.kiej kot sem jaz? «*svo_ • Ihoda <in se mogoče ne priča k ova"jat"
no ponoči vrnil v Pariz. Morate j^eda sem velela, kaj hoče iui pae dovolm. gosp«. da vam	, hm m	^ Mto
odkritos r«"no priznani: mislila sem si. da ho«*te ftorahili odsotnost
goKjKtda liarona, da obiščete gos-poila stotnika v Fontainehreau-u. Tako redko imate svojo prostost! Ta ni vse tako poteki o, kot smo mislili; nisem bila pravočasno ob-\e»r*ena, da namerava gospod baron odpotovali in zaradi tega so *e d ugodile stvari, ki vam jih moram poročati. Pred vsem pa se. gospa, nikar ne vznemirjajte in gosftod stotnik tudi ne. Gospod baron sedaj še odlašajo odhod v Pariz; danes zjutraj so mi rekli; — Tako dobro se počutim, tla bom ostal še dva ali tri dni.
Moram pa vam. gospa, tudi povedati. da si iHi^te lahko vse prav razložili, da me gospod baron že dlje časa nadleguje in se mi ponu-ja. Tega vam doslej nisem povedala. ker taka stvar s sobarico, kot sem jaz. ni nič — pa tudi ne maram delati gobezdanja med gospodo. Sicer pa vam moram, gospa, zagotoviti, da se ni prav ni«*- zgodilo, čeprav je gospod baron zelo ognjevit, tako da sem se vedno bala sniti se sama ž njimi v eitii s*>hi. Prijel me je vedno okoli pasu in me poljubljal za vašim hrbtom. In na večer, ko ste mi u-kazali. naj stopim tudi jaz na voz ko ste, gospu baronica, spremlja-1 I i gospoda soproga na postajo.
uarikadirala vrata. Tudi srn prav mirno spala, ko me je naenkrat /budil ropot. Gospod baron je trkal na moja vrata ter jih skušal nI preti. Bila sem tiha kot miš. — Klical me je: Tončka! Tončka!
Odgovorila sem: — Gospod baron !
—Tončka, želodec me boli. skuhajte mi malo kamilienega čaja. moj otrok!
Mislila sem si: — Gotovo ni /« l«»dee, ki ga muči, a moram slu-iati. — Cez pol ure je bil čaj pripravljen. Seveda sepi morala odpreti vrata, da sem mu dala čaj. Ko sem vstopila, je gospod baron zopet začel svoje burke z menoj, iu ker me rado šegeče, kot veste, gospa, mi je pri tem padla čaša iz rok in čaj je bil na preprogi! — Skoraj bi bila jokala — tu me je gospod baron poljubil in mi rekel. da me že dolgo časa ljubi in mi bo. če bom malce pr.'iazna z njim, oskrbel ljubko stanovanj-ee; da sem veliko prelepa, da bi ostala navada sobarica itd. Odklonila sem in rekla, da ne morem tega sprejeti. Nato se je razjezil in zavpil: — Zlomek. nisi še s tem zadovoljna ? Kaj ti tako inal<» ugajam ? — Nato sem od-
Ofatft NARODA. 6	1923
1 govorila
— Gospod baron, prav dobro j
i» »; k;i,	- m "'veste, da ste zelo lep mož in da
m ni oiio zame nie^ta pri vozniku	J
y m r-i 11!	mi marate biti, kot vsem. všeč."
/ar.oii prtljage — koliko sem pre-1
stala v vozu, da nisem na glas \
niste razumeli? Kaj pa vam je? Delate prav čuden obraz.
Tu mi je ljubi Bog vdahnil misel in odgovorila sem: — Bojim se. gospod baron, da odpotujte tako hitro od tukaj zaradi mojega včerajšnjega vedenja. Če bi bila vedela, gospod baron, da vas bom tako hudo užalila, in da bova /.e danes zvečer odpotovala. . .
Gospodu baronu so zažarele o-či: — No. k^j bi bila naredila, če bi vedelaBi Ifcla vljudnejša, mala debeloglavkaT Kaj.* — Pri tem me je prijel za brado. No, to |>ot sem mu To pustila; pred vsem ga je bilo treba odvrniti od odhoda. Gospod baron je postal zelo podvzeten. Smejala sem se in vzkl iknila; — Gospod baron, zamudili boste deseti vlak!
— O. kaj vlak. — je nato vzklik nil gospod baron. in kako naj vam povem, gospa — kratko — gospod baron so dmeli svojo voljo, lahko vam zagotovim gospa, bilo je edino sredstvo, da sem ga zadržala. Ni mi treba, gospa, pripovedovali. kako je potekla noč. Vrata v svojo sobo sem morala seveda pustiti odprta. No. na tem tudi nič več ni bilo. Mislila sem. da bova odpotovala danes z vlakom ob osmih, a gospod noče sedaj več odpotovati, pravi, da je v Rouenu prav prijetno in hoče od tu napraviti z menoj par izletov na deželo.
Gospa, to je resnično poročilo vseh dogodkov in dokaz, da sem vse storila, da vam, gospa baronica. napravim uslugo. (V bi od teh dveh starcev tu slišali druge stvari, ste lahko uverjeni, da so pirtllela^C izvedela bi pa |rada, gospa baronica, od vas, kaj naj storim ? Če ukažefe, se takoj vrnem v Pariz, če pa želite, gospa, uživati še nekoliko dlje svojo prostost, vem, da lahko še nekoliko tu zadržim gospoda barona. Gospod baron veliko zahtevajo in ker imam vrh tega čez dan še delo v hiši. je tu zame zelo naporno. — Če pa, gospa, želite, da ostanem še tu, storim to rada az ljubezni do vas, kajti v zadoščenje mi je. če vem. da so milost i va gospa sreč ni in gospod stotnik tudi.
Tončka.
kričala. Vse to povem le, da boste vedeli, gospa baronica, kako je marsikdaj sobarici, zlasti še. če je vdana svoji gospodi.
Tudi sem potovala v Kouen le.
—	No. torej česa čakaš, če sem ? t i všeč ?
—	Gospod baron, pozabljale gospo baronico, in potem sem tudi pošteno dekle.
—	Gospa ne izve od vsega tega nič. neumnica, in kar se tiče
da bi vam ugodila, kajti prav do-ltvoje ,w^tenosti. mi pride baš zebro sem vedela, da bo gospod ba-|lo prav. Hočem, da boš živela mir-
Zagonetno, toda resftično.

Nekaznovan umor.
...	. ' '	' '	* V«r -V.
Slučajno sem izvedel za to po-:gan razžalil deklico in -Tones ga vest, katero hočem navesti kot j je pozval, naj pride ven na cesto, sem jo slišal. Imena prizadetih so kjer bosta obračunala. Mulligan seveda druga, izmišljena, da se'je bil velikan, močnejši in večji ne napravi nikakih težkoč mlade- j kot .Jones, a slednji je bil spre-mu zakonskemu paru, ki si sedaj ten rokoborec ter je grdo prete-
f >11 št eno služi kruh in ki se je o-prostil lahkomišljn^ga življeja, ki
pel Muli igana. dokler se konečno temu ni posrečilo udariti nasprot-
ni bilo vedno v soglasju s posta- nika v želodec ter ga poraziti, vo ter družbe znancev in prija- j Naslednji darj, je stal Arnold 9 teljev, ki žive vedno na stroške] svojim avtom na Times Square, drugih.	; s trdnim sklepom, da se ne bo dal
* * *	j ustrahovati. Podcenjeval pa je
Pozno v poletju leta 1919 je i sovraštvo Mulligana. priznal Arnold .Jones preti poro-	* ♦ *
to, da sep riznava kr.vuu vlomaj Brez vsakega svarila je Jonesa 111 ker ni bil predkaznovan, je bil napadel neki neznanec, ki ga je
obsojen le na tri leta in dva meseca ječe. Brez dvoma je storil
udaril v obraz, ko ga je pozval na odgovor. Jones se je pričel
najbolj pametno stvar, katero je j braniti, nastal je pretep in zbrala mogel storiti v svojem slučaju, j se je velika množica, v kateri sta Obteževalni dokazi proti njemu j bila tudi dva detektiva. Napada-so bili tako polni, da bi ne mogel lec je izginil, a .Jones je bil are-najti niti najbolj prebrisani od-, tiran ter priveden pred nočno so-vetnik niti najmanjšega izhoda, jdišče.
Ob osmih zvečer dne 28. av- y njegovo veliko presenečenje gusta je dobila policijska straž- so prišli trije člani gange v sodi-nica na zapadni 47. cesti telefon- šce ter izpovedali, da je bil -Tones sko sporočilo, da je bil izvršen napaden in da se je branil. -Tones vlom v dom prodajalca starožit- je bil oproščen, nosti, Oohena, na zapadni T»0. ce-' Prepričan je bil, da je dal Mul-sti. Detektivi so ugotovili, da je lif/an povelje, naj se konča prepir bila blagajna v veži starega po- med njima in tako je šel brez vsa-slopja razstreljena in da je zmanr kega suma v past. ki mu je bila kalo dosti nakita.	nastavljena. Tudi ni ničesar su-
Cohen je pripovedoval, da je xnll, ko je našel, da je več delov bil b svojo ženo v gorenjem delu njegovega avtomobila ukradenih mesta pri prijateljih na obisku in ko ga je moral spraviti v gain da je prišel domov pet minut ražo. predno je telefoniral policiji. Ko	_
li
ron uporabil to priliko, da znova j »o skusi z menoj. Tako je tudi hibi. Najprej je hotel, da bi vstopila ž njim v prvi razred. Bila pa sem se pred videla in kupila prejšnjega dne vozni listek na kolodvoru v Saint Lazaru,«an nted tem ko je bil gospod baron še pri blagajni, sem stopila naravnost v svoj drugi razred. Prišel pa je za menoj >in vstopil k meni v kupe. Ker sva bila do Montesa sama. sem se morala neprestan/) boriti proti njegovim napadom; k sreči je vstopilo v Montesu par us-milj^nk .in gospod baron je šel v svoj knpe.
V Kouenu pa se je zopet začelo. V vozu od železnice do stanovanja ranjke gos|>e---no, to
že ni bilo več lepo! Gospa, moram vam samo reči, da me je go&pod baron izpustil šele v navzočnosti obeh starih poslov rajniee, Joahi-ma in l"ršule. Nista videti prav prijetna; mož kot star cerkovnik in ženska kot tercijalka. Njuna navaočnost mi ni prav prijetna, posebno, kadar jemo. Kako prav je ime-l gospod baron, da me je vzel s seboj za postrežbo; ta dva tu nimata pojma, kaj k temu spada. Danes zjutraj nikakor nista mogla razumeti, da sem prinesla gospodu ha ron u gorke vode za njegov "tub**.
Stregla »cm gospodu po naj-bol^ih močeh in se morala pri tem nepmtao braniti, ko mi je nagajal in ne nadlegoval. Hotel je, da hi ga, kot njegov sluga Franc v Parnu, oblačila, polivala x vodo po hrbtu, ker ni tu v hiši prine kopeli, To vse mi vendar ne prist o j i. Popoldne sem ae malo oddelunila; hodil je do večerje opravkih. Tajtoj d
pri
no in samotno, ko boš imela svoje lastno stanovanje. Kakšno majhno opravilo pa tudi še dobimo za te.
Nato je postal gospod še bolj j vsiljiv; pa sem se tako branila,! la je pač uvidel, da ne bo mogel j tako hitro ugnati poštenega dekleta. kot je mislil. Slednjič se je razjezil, me imenoval neumnico in me poslal proč. Potem se je za-j pahnil in me pustil celo noč v miru. Zal mi je bilo. da sem ga ujezila. pa sem bila nazadnje vseeno vc-sela. da sera mogla leči spat. Zaradi varnosti pa sem si zopet rabarikadirala vrata. Človek nikdar ne ve. Saj veste, gospj, kakšni so moški!
Drugi dan je bil pondeljek; gospod baron se je kujal. ni govoril besedice z menoj in je divje gledal. Hotela sem ga vprašati, če ostane pri najnem odhodu v torek zjutraj, a si nisem upala ž njim govoriti. V ep popoldan je bil 7 doma in tmli na večerjo ni prijel. Kar je ob devetih naenkrat stopil v mojo sobo in je rekel:
—	Tončka, spravite hitro svoje in moje stvari; ob desetih se odpeljeva v Pariz.
—	Jutri zjutraj ob desetih, gospod baron?
—	Ne, še danes zvečer, v eni u-ri. Moji posli so končani in nič me ne veseli, prebiti še eno noč v tem prokletera mestu.
Gospa, lahko si mislite mojo zadrego. Nikake možnosti reč, da bi brzojavila gospe baronici in jo obvestila o najinem prihodu. — Imela sem pred očmi neprijetno presenečrttje, če bi vas gospod baron pri svojem povratku ponoči ne našel doma ali celo gospoda stotnika pri vas, gospa baronica.} „ Gospod je zapazil mojo zadrego in rekel: — Tončka, ali me
V "Te-mpsu" so se pojavila poročila o novih izkopntnah v Pompejah. kjer se je posrečilo v .zadnjih 10 letih doseči izredne u-spehe. Te izkopnine. ki bodo v kratkem dostopne širši javnosti, ae razlikujejo od prejšnjih v tem. da so popolnoma ohranjene in izgledajo kakor pred 2000 leti, ko je lava zasula mesto. Glavna zasluga pri tem gre voditelju akcije V. Spinazzoli, ki se je na temelju študij in eksperimentov prepričal, da je treba pri odkopa vanju zasutih hiš postopati drugače kakor dosedaj. Mesta ni uničil potres, marveč izbruh Vezuva. ki je povil z debelo plastjo lave in pepela vsa živa bitja in vse prostore. Toda poti to plastjo so ostale vse hiše in vsi predmeti nepoškodovani, "kar je bilo znano Spinazzoli in zato je bil pri svojem delu zelo oprezen. Pr^ vidno, košček za koščkom je odkopaval in danes lahko poka/.e svetu del Pompei. kjer se natančno vidi človeško življenje pred ,2000 leti. Novo izkopane hiše so večinoma razkošne, kajti v tem delu mesta so po leti stanovali mestni bogataši. Našli so dobro ohranjene slike, večinoma iz rdeče in rmene barve. Že davno je znano, da je katastrofa zadela mesto v času volitev, našli so že mnogo volilnih napisov, toda nov del mesta je moral biti posebno vnet za politiko kajti tu kar mrgoli proklamacij. Vsa trupla ?n okostnjake je Spinazzola posušil in pustil jih je v istem položaju, kakor jih je zasačila katastrofa.
Najdena utopljenka.
je odprl vrata, je pohitel neki m lail človek tako hitro iz hiše, da ga je podrl. Prijel ga je za noge. a dečko se je iztrgal ter zbežal. Tekom boja je izgubil svojo čepico in Cohen je lahko precej natančno opisal vlomilca.
Domnevani vlomilec je bil pet čevljev devet palcev visok, vitke postave ter plavolas. Svetlo-mo-dra in belo-kariraua čepica Je ležala na stopnjicah in neki tajni po liclst se je spomnil, da je bil pred par dnevi, na Times Square aretiran šofer tekom neke rabuke, ki je nosil tako čepico. Iz protokola je bilo razvidno, da je bil Arnold •Jones aretiran po pretepu, da pa je bil v nočnem sodišču oproščen, ker so priče izpovedale, da je bil, on napadeni. Opis, katerega je dal Cohen, je soglašal z opisom Arnold a Jonesa.
Jones je bil aretiran, ko je stopil v svojo sobo na deveti Ave. V omari je visela stara suknja, v koje žepu so našli nakit, ki je prihajal — kot je trdil Cohen. — iz njegove blagajne. Jonesa so postavili z dvajsetimi drugimi aretiranimi v policijskem glavnem stanu v vrsto in Cohen ga je brez obotavljanja identificiral. Raz-zventega so našli na zrcalu v veži šest odtisov prstov, ki so natančno soglašali z odtisi .Jonesa.
Kljub temu pa ni on izvršil vloma . . .
* • *
Arnold Jones je bil šefer po poklicu. Imel je svoj lastni avto, ki je moral služiti od časa do Časa članom Pat Mulligan gange, če je bilo treba hitro zbežati po enem številnih napadov. Jones sam pa ni bil nikdar član te gange in nekega dne je odpovedal Mulliganu pokornost. Mulligan je kmalu izvedel, kaj je bil vzrok tega odpada. Arnold Jones se je zaljubil v Mary Smith in slednji je Jones ugajal. Zaročila sta se. ilarv je bila hči nekega prejšnjega kaznjenca, a pošteno si je prizadevala služiti si kruh s poštenim delom ter poskusila vse, da spravi Arnolda na prava pota.
Mary pa je ugajala Mulliganu samemu in lotila se ga je strašna ljubosumnost, ko je videl, da daje prednost Jonesu. Kmalu so govorili člani gange med seboj, da zasleduje Mulligan deklico Arnold? in tedaj je bil Mulligan prepričan, da je dolžan svojemu slovesu odtujiti Marv Arnoldu. Šikaniral je Jonesa na vse mogo-
Nedavno je v občini Janž v ptujskem okraju naplavila Drava
truplo neenane ženske. Kakor fte	-	- - «,
je naknadno dognalo, je bila u-|5e	a skušal ustrahovati s
fcopljenka Katarina Kocjan iz Št. pretnjami in nekega dne je pri-Janža na Dravskem polju, katero «1 o do poloma. bo pogrešali ie od 2. marea.	Pri neki plesni zabavi je Mulli-
(Konec prihodnjič.)
Apel poljskih škofov.
Poljski škofje so poslali vsemu civiliziranemu svetu okrožnico, v kateri protestirajo proti preganjanju katoliške cerkve v sovjetski Rusiji in pozivajo zlasti krščansko javnost, naj se pridruži njihovi ogorčenosti in nastopi proti boljševLškemu zverstvu.
Sedaj so poljski listi priobčili besedilo tega apela. V prvem delu se navajajo stvarni podatki in naglasa, da sovjetska vlada ne glede na proteste nekaterih evropskih držav nadaljuje sistematično zatiranje katolicizma v Rusiji. Škofje pravijo, da je načrt •ovjetov jasen. Oni hočejo uničiti katolicizem in potom terorja ugrabiti katoliški cerkvi duhovnike in službo božjo. A ko proti temu načrtu ne bo ničesar ukre-njeno. ga bodo boljševiki dosledno izvajali do konca. Katoliška cerkev šteje v Rusiji okoli dva milijona članov. Ti so sedaj pri-puščeni na milost in nemilost bolj ševiškim komisarjem. ^Značilne so besede te okrožnice proti koncu, kjer je rečeno med drugim:
Toda še drugi motivi nas silijo postopati z javnim protestom proti temu, kar se godi sedaj v Rusiji in prositi polnoči pri civilizirani javnosti. Mi nismo sa. mo sosedje boljševiana, marveč smo izpostavljeni neposredno njegovemu nalezljivemu in pogubnemu vplivu. Vsakemu je znano da se duhovna epidemija v bistvu širi prav taiko kakor fizična. Če bo Poljska še nadalje izpostavljen a temu pogubonosnemu vplivu, bo boljševiška anarhija in ne-ned kmalu zavladal tudi pri nas. Zato pa svet našega poziva ne sme samo uslisati, marveč tudi razumeti. Ko so boljševiki obkrožili z vojsko Varšavo, smo takoj povzdignili svoj glas za moralno pomoč ostalega sveta. Sedaj pa. ko boljševizem grozi s ]>opolnim uničenjem katoliške cerkve in kulturnih dobrin človeštva in ko so sovražniki zaceli prodirati do poljskih mej, dosledno ponavljamo svoje prošnje in upamo, da nas bo javnost razumela prav tako, kakor nas je razumela takrat.
V imenu poljskih škofov sta podpisala okrožnico kardinal — Dalbar in Kakowski.
Mesec ima svojo luč za celo nebo, svoje temne pege zase.
A S
Spomin m Mrs. Mussfyk.
pi —
V Prager Presse" čitaino izpod peresa politika, ki je deloval za časa prevrata:
Med vojno sem čul o gospe Ma-saryfcovi. Nekoč mi je dr. šamal (sedanji kancler predsednika republike) pravni zastoppnik Ma-sarvkove obitelji. tožil, koliko trpi gospa Masarvkova. koliko težkoč in skrbi prenaša, in da zasluži vse občudovanje. Vsi so se trudili. da ji olajšajo položaj in so bili v vedni skrbi ali bo mogoče bolehno očuvati avstrijskih zaporov.
Csoda stare dame je v zatajevanju vzbudila občudovanje, a tudi grozo. Bolnica ki je s svojim soprogom preživela dolga leta v ostrih političnih bojih, se je znašla v strašnih razmerah. Njeno zdravje se je od početka vojne stal no slabšalo; ni bila nikaka tajnost, dii je često trpela tudi pomanjkanje. V njeno hišo je prihajalo več policijskih agentov kakor prijatelji j le zasluga poedin-eev je bila, da stara dama ni trpela bolj. kakor je itak trpela.
Toda stokrat hujše, kakor ma-terijelno pomanjkanje so bile duševne boli. Od početka vojne se je v njeno srce vrezala globoka brazda: najstarejši sin. Herbert je umrl. Drugi sin je odšel na ^oltrado: fronto. Profesor Masaryk se je	Frn»k
nahajal v tujini in kmalu ni smel nikdo 'izgovoriti njegovega imena, da niso za njiin kazali s prtom. Najstarejša hčerka je s soprogom odšla v inozemstvo. Pisma soproga in hčerke je plenila pošta, ki je v obče nadzirala vso korespondenco. Prišli so težki procesi, grozna zasliševanja, brezobzirne hišne prenskave. Knjižnica je bila zaplenjena, profesorski preje*nki ustavljeni. Hiša je bila noč in dan obkrožena s policisti. Hčerka Alice, najmlajša, je bila aretirana in odpravljena v dunajske zapore. Stara dama, o-samljena, je bila v Pragi stalno nadzirana in se ni smela oddaljiti iz mesta. Na obitelj in njen u-gled je padla črna ,senca sramote. Število prijateljev se je krčilo, od moža niso prihajala poročila, razen onih, ki so ga sramotila. Bodočnost — pogled v tmino, v prepad. Ostalo je edino le upanje, čvrsta vera v prihodnjost in ljubezen do dobrega. Edina tolažba,, edini žarki, so bila tajna poročila, ki jih je od časa do časa stari dami sporočeval dr. Šamal. Gospa Masarvkova je trpela kot ženska. soproga in mati.
Resno je bolehala vso vojno. Le enkrat sem jo obiskal. Prinesel sem ji zavoj s hlebom kruha. Povabila me je v sobo. Osivela, o-slabela starica me najbrž ni prav razumela in me je vprašala, kdo sem in od koti prihajam. Nato sem ji razložil vse. Bil sem vajen gledati optimistično in povedal sem ji, da je zunaj vse v dobrem tiru in da se ibo dobro izteklo. Takrat sem dobil pritrdilo, ki je izrazil skoro fatalistični pogled iz globine oči. Poslovila sva se kratko, kakor pripadnika kake sekte.
.Ko sem zunaj razmišljal o njenem življenju, trpljenju in njeni moči, se je vzbudilo globoko sočutje. Niti pomislil nisem, da ni rojena Čehinja.
Ko se je spomladi leta 1917 gospodična Alice vrnila iz zaporov sem se začel pogajati z oblastmi, da olajšajo bolni materi položaj. Bolezen se je slabšala in zdravnik je priporočal letovanje ne deželi. Stara dama je srčno želela dospeti v Šumavo, a se ni smela oddaljiti iz Prage. Dr. Šamal se je pogajal z vsemi instancami, toda zaman.
Gospa \ Masarykova, ' rojena Američanka iz Brooklyna, nosi polovico zaslug za Masarvkovo delo. Živela je z nami, rasla in trpela z nami in poleg nas Stala v revoluciji. Na nesmrtnih zaslugah ji gre v češki zgodovini enak de-, lež, kakor njenemu soprogu in je tem večji, ker ni bila našega rodu . . . .
tm Utnt ateizma.
Preganjanje cerkve skušajo boljševiki prenesti tudi na znanstveno polje. V ta namen bo o-tvorjen jeseni v Moskvi jx>seben inštitut ateizma, nekaka protiver-sika visoka šola. čije namen bo avtentično razlagati sveto pismo in dogme odnosno dokazovati, da je vera docela človeškega izvora in da je med verskim naukom in praktičnim življenjem sedanje družbe bistvena razlika. Na tej vsoki šoli bodo predavali vsi u-gledni komunistični učenjaki in leposlovci. Organ i z* jo in vodstvo inštituta je sovjetska vlada poverila bivšemu ljudskemu komisarju pr<isvete Lunačarsketnu.
Zastopniki "Glas Naroda".
Zast.-ijinlki kateri so poobla&Vnl na-I>i:jiti naročnino za dnevnik "Glas Naroda".
Vsak zastopnik iwla jK>tnlito za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priiwiN>čaino.
Deževna kaplja je Šepetala jasminu : — Obdrži me v svojem srcu za vekomaj.
Jasmin je vzdihnil: — Joj! — in je padel na zemljo.
Naročnina za "Clas Naroda" je: Za eno le.o $6.00; za jw>1 leta |.1.00; za štiri uiesee $2.00; ia četrt leta 1.50.
Naročnina za Evropo je $7. za eno leto.
California:
San Franeiseo. Jacob Tjtusin.
Skrahec; Leadville, ;T. Yamnik; FueMo, Peter Culi(f. Jobn n*riu. Frank Janesb; Salid*. Louis Costetlo.
Indiana:
Clinton. I.aml>ert Bolskar; Indiana-[•oils. I .o ills Rodman.
Illinois:
Aurora. J. Verbk-li; Chicago. Joseph Wish; Cicero, J. Fabian; Joliet, Fr. Bambich. J. Zaletel in John Kren; La Salle. J. Spelieb: Mascoutah. Frank August In; North Chicago, Anton Koba), i/uth OjrriniSprinfrfielri, Matija Bar-1m,rich; Waukegau. Frank PetkovSek.
Kansas:	»
Franklin in okolico. Anton Seljak. Maryland:
Kitzmiller. Fr. Vodoplvec. Minnesota:
Chisholm. Frank (louie: Ely, Jog. J, Pesliel; Kveleth, Louis Uouže; GU-bcrt, Louis Vessel; Ilibbing. John Pov-^c; Virginia, Frank Hrvatich.
Missouri:
St. Louis, Slike Grabrijan.
Montana:
Kast Helena, Frank Hrella; Klein, Greogr Zobec.
New York:
Gowanda. Karl Sternislia ; Little Falls, Frank Masle.
Ohio:
Larberton. A. Okolish in J. Barlch; Cleveland, Janko Ple.ško. Jakob Res-i>ik iu Chus. Karlinger; Colllnwood. Math. Slamnik; Lorain. Louis Balant in J. Kumše; Nile«, Frank KogovSek, Yoiingstown, Anton Kikelj.
Pennsylvania:
Aeosta, in okolico, Martin Abram; Ajubridgn Frank Jaksbe. Besfenror, I.ouis Hribar: Braddock, 1. A. Germ; Brougkton. Anton Ipavec; Burdlne, John Demshar; Conemaugh. Vid Ko-vanšek in J. Brezovec; Claridge. Anton Kozaglov in A. Jerina; Dunlo. Anton Tanželj; Kxjiort. Louis Sujiančič; Forest <*ity. Math Kamin. Farrell. Jerry Ogrin : Imi»criat Val. Petemel; Greens-bur^. Frank Novak: Homer City In okolico. Frjnk Farenchak: Irwin. Mike Paushek; Johnstown, John I'olanc in Martin Koro>heu; Luzerne; Anton Osolnik: Lloyd ell, Anton Malovrh. Moon Ron, Frank Macbek In Frank Podmil.šek; Pittsburgh. Z. Jakshe, Ig. Magister, Viuc. Arb in U. Jakohicb; Reading. J. Pezdirc; Rockwood, A. Hochevar: Steelton. Anton Hren; Turtle Creek In okolico. Frank Sehifror; West Newton. Joseph Jovan; White Valley. Jurij Previch; Willoek, J. Pe-tcrnel.
West Virginia:
Coketon. Frank Kocian. Wisconsin: Milwaukee. Joseph Tratnik. Racine, okolu ■o, Frank Jelene; Sheboygan, H. Svetlin.
Washington:
Black Diamond. ■ G. J. Porenta.
Wyoming:
Rock Springs. Louis Taocber. Poleg gorinaredenib so pooblaS^enl pobirati naročnino tudi vsi tajniki
t. S. K. J.
Ne trpite vsled Revfttattzitm,
žlvčfiega trganj*. Boleti* v prsih,
otrpnil tfaiHc
Vdrgnite
PAIN-EXPELIB
na bolečo površino, da bosto začutili žarenje, in udobna, pomirljiva pomoč bo sledila. Pristni Pain-ExpeUer nosi ŠIDBa varstveno znamko.

________________________________________________ .
_____________
__:_:______
SOSEDNJA HIŠA.
A. 0. GREEN. Za "Glftt Naroda" preval G. P.
*	(Nadaljevanje.)
—	Ali je mojro<"e ta klobuk T
Moj*- oči so bile zapičene v Ilowanla in videla sem. kako je zrl z grozit na pokazani predmet ter kazal strašno razburjenje, ki je (Mil
oeno nasprotovalo liladtitoti. katero je kazal dotedaj. Vsletl pr- >enevenja nisem mogla ieprva nili pogledati na predmet, kate-r- ga j,- p.kazal coroner. Ko pa >em se obrnila, sem takoj spoznala pestrobarvni klobuk, katerega je našel Mr. (iryce v neki drugi sobi Vati iiuenamsove hiše ter ga pokazal meni.
Ali >o našli klobuk v hiši mojega m-eta ? Kje, kje so pa na--1'-' — j*- jeeal Howard, ki je izgubil vso obla-st, nad seboj ter s Mrahom zri na klobuk.
v hiši vašega oeeta so našli ta klobuk, malo rasa poleni. ko so .spravili mrtvo iz hiše.
—Te ne morem vrj.-ti. — j«, vzkliknil mladi mož. ki se je tresel od jeze ter jiostal strašno bled.
—	Ali naj Mr. Gryee še enkrat priseže?
Ml« li mož je zrl nanj ne da bi ga razumel. Oeividno ni pojmil pomena teh besed.
—	Ali je to klobuk vaše /.ene? — je vprašal coroner brez usmiljenja. — Ali spoznate klobukY Ali je to klobuk, katerega je nosila žena. ko se je odpeljala T
—	Pri Bogu. t »-pa ne morem zanikati, — je stokal mladi mož. Trieel se j.- ..j...iskati ter i>kati opore. Franklin je hitro stopil naprej ter jra držal pokonci. Občinstvo je kriealo in divjala ter je bilo k .maj mogoče zadržati pa. Koneeno je pričel Howard s težavo govoriti:
Ce so našli klobuk v hiši mojega očeta, potem je umorjena — moja žena. — Po teh besedah je šel opoteka je se proti vratom.
Kam hočete? — je vprašal coroner mirno in neki policist mu je zastavil pot, a n j epov brat pa je potepnil nazaj.
—	Hočem spraviti mrtvo i/, morge. Moja žena je. Oče. ti vendar ne imiš pustil, tla ostane še en trenutek na onem strašnem mestu, s«*daj. ko vemo. da je moja žena?
St.iri Van liumams. ki se je držal dotedaj popolnoma v ozadju, se j,, dvignil pri teh besedah, mu pokimal ter odhitel iz sobe. Mladi mož se je tedaj nekoliko pomrli ter skušal obvladati svojo bolest, ki je izgledala velika in pristna.
—	Nisem hotel vrjeti. da je to ona. — je vzkliknil, ne da bi se brigal za coroner ja in avzoče. — Nisem hot hi vrjeti. Sedaj pa . . . Konral je ta stavek s tako obupno kretnjo, tla ni^o niti coroner niti porotniki vedeli, kaj naj store in kaj naj rečejo. Obnašanje mla-dega moža jih je popolnoma presenetilo. Kaj takega niso pričakovali.
Coroner je spoznal, da ne bo mogel zaenkrat ničesar več spraviti iz priče, ter odpodil razpravo na popoldne.
Štirinajsto poglavje.	^
Odšla sem v restavracijo ter nekaj zavžila. Bila sem razburjena t. r nisem vedela, kaj naj si mislim. Nisem bila prijateljica Van Burnanisovih ter jih nisem ljubila. Že dolgo mi ni ugajalo obnašanje cele družine in le do Franklinu sem čutila nekaj simpatij.
preteku treh ur smo bili zopet poklicani. pred coronerja. Howard je vstopi opirajoč se na roko svojega brata ter sedel v neki stol. Kmalu pa so pa poklicali.
Ko je stal pred nami v svetli luči, smo bili vsi presenečeni nad izpremembo. ki se je za vršila v njepovih potezah. Postaraj se je za leta. Nič več ni bilo opaziti na njem samozavesti, temveč le veliko trpkost in top obup.
Ko je stopil Howard naprej, so postali porotniki živahni ter zrli nanj z mešanico radovednosti ter sočutja, katerega se pa niso zavedali. Niibena mišica se ni zpanila na licu Howarda in njegove poteze so bile kot iz kamena.
Prvo vprašanje coronerja nam je dalo vsem pojasnilo glede te izpremembe.
—	Mr. Van Bnrnams. izvedel sem. da ste bili med tem časom v morpi. Ali je to res T
—	Da.
—	Ali ste si sedaj natančno opledali truplo ženske, tn aTi nam morete povedati, če spoznavate v mrtvi povsem določno svojo ženo?
—	I>a. moja žena je. Prosim vas za oproščenje, Mr. coroner in gospodje porotniki, da sem toliko časa ustrajal pri svoji trditvi, da ne poznam trupla. Mislil sem. da sem v polni meri upravjčen do tega. Sedaj pa uvidiin. da nisem bil upravičen do tega.
Coroner se ni bripal za njegove besede. Nobeno sočutje ga ni vezalo z mladim možem in čeprav se je še vedno obnaslil proti njč-mu spoštljivo, je storil to pač le raditega, ker sta se mu smilila oee in brat priče.
—	Torej priznavate, da je mrtva vaša žena?
—	Da.
—	To je že lep napredek. Gospodje porotniki bodo to tudi priznali. Sedaj pa bomo skušali ugotoviti identičnost moža, ki je spremil Mrs. Van Burnams v hišo vašega očeta.
—	No. — je vzkliknil Howard Van Burnams, — priznavam, da sem bil jaz dotični človek.
Navzoči so se dvignili ter pričeli razburjeno kričati. Celo coroner je skočil na noge in pogled, katerega je vrgel Mr, Grvce-u, mi jc kazal, da ga je kljub vsemu samozatajevanju premagalo presenečenje.
—	Torej priznavate, — je pričel coroner, a priča ni dovolila, da bi končal svoje besede.
—	Priznavam, da sem jaz človek, ki jo je .spremil v prazno hišo. Ne priznavam pa. da sem jo umoril. Ko spm jo zapustil, je bila še živa in nepoškodovana, — čeprav mi bo težko dokazati to. Že danes zjutraj sem uvide!, kako težko bi se mi posrečil tak dokaz in vsled tega sem lagal.
—	Tako. tako. — je mrmral coroner ter vrgel pri tem pomemben pogled na Gryce-a. — Torej priznavate, da ste lagali? — Prosim navzoče, naj bodo mirni.
Teiko pa je bilo zopet uveljaviti mir. Nasprotje med elegantnim prvotnim nastopom mladega moža ter sedanjim priznanjem, dt je lagal, je moralo vsakega najgloblje pretresti, posebno ker je iiuelo to priznanje veliko dalekosežnejši pomen, kot je mladi mož sam domneval. Še park rat je moral coroner kričati ter prositi za »ir. pred no je mogel nadaljevati z zaslišanjem.
SOS	8. TT\T. 11553
Iz Jugoslavije.
i;, a__.cm* ptikodnj«.) g t> A 2 3L
Blažena Jugoslavija!
*• Jugoslovenski Lloyd** pi«*? : V *)<sijeku je točil m«ki rastavrater te dni miiiliovsko takozvano Pau-lansko pivo po 32 K časvo jedva devilfstrov. Nikogar ni vznemirjala tako vfe»>ka cena. ker se je pilo neizmerno. Ali je ptrtreba, da se uvaja tako pivo in si z uvozom takega lukauaa slabšamo svojo trgovsko bilanco? Ne gre pa samo /.a pivo. V izkazu plazme direkcije carinarnice je razvidno, koliko uvažamo luksuznih in gurmanskih predmetov samo na voljo objestnožev, ki hočejo nmihovsko pivo, francoski šampanjec, ho-
andski liker in ja.ki švicarski »r, ital.janske sardine, tiro4*»ka jabol--:a in guljene ^live iz Uretanje. da ne govorimo o <lru*rili delika-tesah. za katere odhajajo miljoni dinarjev iz dežele. Ne-ka dan »no v nugliri izračunali okoli 400 nii-Ijonov dinarjev vrednosti nepotrebno uvožene pijače in jedi, ka-:cor je tudi nepotreben Paulaiu-r-uau iz Mnihova (Miinehen).
Kulturno delovanje v vojski.
V	4K jugoslovanskih pešadij-kili polkih je bilo leta 19*21. sku-
oaj 25.044 nepismenih vojakov, 'd katerih se jih je tokom leta na-H-ilo citati in pihati !H):J1. to je 36/ »dstotkov. To je v resnici lep u-peli. zlasti, ako se pomisli, da se ie ta uspeh dosegel poleg strokovne vojaške izobrazbe s pomočjo poveljnikov, podčastnikov in rojakov. Razen pismenosti so .si /ojaki .pridobili mnogo drugega! plošnega znanja o poljedelstvu,: jar. zgodovini, zdravstvu itd.
Pomorska vojna akademija.
Kakor doznava Jutro", se u-itanovi baje ž«* letošnjo j**en pn-norska vojna akademija, ki bo mela nalogo, da skrbi za potnla-lek častništva jugoslovanske voj-le mornarice. Akademija se bo lahajala v Gružu poleg Dubrov-ii!;a. kjer se je v ta name« adap-:rala prrinenia zgradba.
Kongres jugoslovanskih inženjer-jev.
Kancem meseca julija letos se .Tši v SpLit-u kongres inženjerjev j n arhitektov Jugoslavije. Glavni lamen t«iga koaigresa je, da se .ehnlški strokovnjaki iz vseh na-iih krajev informirajo o našem !Vi morju. Cdeležniki kongresa ■biščejo Primorje od Bakra do .votora ter mi ogledajo vse važnejšo luke in industrije, tovarne v t'mici, slaij> Krke, veliko hidroelektrarno na Gubaviei in tvoril ice ■sulfida. Pri tej priliki izide rtrokovna knjiga o Dalmaciji in Primorju.
Prodaja zapuščine kralja Milana.
Na Dunaju se je vnšila dražba nekaterih umetniških predmetov iz zapuščine bivšega srbskega <ralja Milana. Skoraj vse stvari 40 pokupili Amerikanci.
Aretacija glavnega urednika beograjskega " Kadilca",
Beograjska 'policija je tnetirala glavnega urednika komunističnega glasila '"Radnika", Milivoja Kaljeviča, ker je na zborovanju komunistične stranke med drugim rekel: ''Ne preostaja nam nič drugega, kakor da pograbimo za pueike, gremo na uLice in ubijemo, kogar srečamo, da tako protestiramo proti sedanjemu krvavemu režimu, ki se naslanja samo na bajonete in .puškina kopita." Piloti Kaljevičn se bo postopalo v smislu zakona o zawuiti države.
Muslimanska deputacija pri kalifu.
V	Carigrad je prispela jugoslovanska muslimanska deputacija pod vodstvom beograjskega muf-tija. da se pokloni imenom jugoslovanskih državljanov muslimanske vere novemu kalifu. Delegacijo je predstavil jugoslovanski poslan iški odpravnik v Carigradu Živkovič tudi zastopniku angor-ske vlade Halil paši, ki je izrazil svoje veselje, da so se pfrvi od vseh muslimanov prišli poklonit novemu kalifu ravno jugoslovanski ter jih prosil, naj posvetijo ■vse svoje sile procvitu in blagru svoje domovine Jugoslavije. Zastopnik an gorske vlade je pri tej priliki tudi omenil, da so mu dobro znane razmere muslimanov v Jugoslaviji, ki so jaiko ugodne. To nagiaša povodom prihoda jugoslovanske muslimanske delegacije
STANOVANJE
'Z zelo prijazni sobi se odda v
,, . , ,	.	najem paru brez otrok. Vež
v ( arigrad tudi vse earigrajsko
časopisje, razen '4 Aksama"ki je
...... ,	.	'n-i t uaauaii
objavil članek o pmranjanju mu- v , .. , \ ^ New \ ork C itv. hlimanov v Jugoslaviji. Doumeva -i_
pa da izvira ^arajevsikt-^a	IŠČEMO STROJARJE.
reis-nl-ulema Caušc^ča, ki je nezadovoljen. ker ni bil imenovan;
za vodjo delegacije.
ua \Tata zaprta. Vprašajte pri: \*orb«-rt Landau. 4»»:! K. ."»th St..
(3-11—6)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Dobre plače, nobenih delavskih
nemirov, stalno delo. dobra stano-
; vaiija. Pilite na: Elkland Leather
Pošiljanje bankovcev v pismih, i(Inc., Elkland, Pa.
Dogaja se, da mnoge stranke]
pošiljajo denar v navadnih pis
mili. Zaradi tejra poštni uradi na-j Naro^nikom -Glas Xaroda" T
pravijo kako preizkušnjo, da se . . . ,,.
... „. . • , .. državi Minnesota naznanjamo, da o tem prepričajo, lako je bilo tel ... , , . , , . * . , - ,	' , - . - . I Jih bo obiskal nas potovalni za-
čini na beograjski ix«sti (Klprtoi ..
,	.. .	li- I stopnik
neko sumljivo pisano, naslovljeno i	__ _ , _ . .
-r	t -	-i- -n	Mr. Joseph Smalcel.
Tem>»var. A pismu so našli .>0! .	uma'LU|
ki je pooblaščen pobirati naroe-j oino za naš list. Zato prosimo ro-
Produkcija na stolpu zagrebške Jake' da mu bodo kolikor mogoče katedrale.	naklonjeni.	Upravništvo
v i emitsvar. \ pismu bankovcev po 1(X)0 dinarjev.
Poi-neali snii> o drzni produkciji, J>aterr» je na stolpu zagrebške ka-
NAZNANILO
Naš stari zastopnik JANKO
tedrale izvajal kovinski delavec dt vetrn i - • .. . „ . _ . i r LESKO, ki je svojeeasno notour jt-pan Kosmi, rodom iz l»anra- , . .	.. . , . , ' ...... , . .. ; val za na.s list,	se radi slabega
luke. k»jswij je bil naslednji dan 7flpnv-, 7i1n- .nlri/%	„Q,
iz zapora izpuščen. Pri polk- :ji je
zdravja zdaj stalno nahaja n;r 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Kretanje parnikov - Shipping News
7. junija:
Laconia. Cherbourg In Hamburg. 9. Junija:
Olympic. Cherbourg; Orbita, Cherbourg in Hamburg: Pres. Harding. Cherbourg in Bremen; Veendam, Boulogne.
11.	junija
Hannover, Gremeo.
12.	junija:
Aquiianla. Cherbourg; Resolut*. Cherbourg Jn Hamburg.
13.	junija:
B-lgenlan.l. Cherbourg; France. Havre;
Prt-s. Van burm. Cherbourg In Ercmen.
Argentina. Trst.
14.	junija:
Minnekahda, Cherbour^ In Hamburg; Thurlngia. Cherbourg In Hamburg.
16. junija:
Homeric. Cherbourg: Orca. Cherbourg n Hamburg. IVes. Arthur. Cherbourg in Bremen; Rotterdam, Boulogne.
13 junija:
MauretaJiia, Cherbourg.
Cherbourg; Pittsburgh.
20.	junija:
S idlitz. Bremen; »eland. Cherbourg: Conte Rosso. Oenoa; I*rea. Polk. Cherbourg in Bremen.
21.	junija:
Roussillon, Havre; Kroonlan«!, Cher« r-ourg; Mo«;nt Carrot. Cherbourg in Hamburg.
23 juntja:
Vajestlr. Cherbourg: Lafayette. Ha^re;
neo. Washington, Cherbourg in Bremen;
VjSen.lam. Boulogne.
26.	Junija:
Berengarhi. Cherbourg; Reliance. Cher-
Courg in Hamburg; America. Genoa.
27.	Junija:
Parts, H»m; Lapland. Cherbourg; York. Bremoj Pres. Garfield. Cherbourg In Bremen.
2A. junija:
Tyrrhenia, CTlerbourg In Hamburg:
Manchuria. Cherbourg in Hamburg; llan-«a. Cherbourg In Hamburg. 30. junija:
Tuscanta. Reka; Olympic. Cherbourg;
Conte Verde. Ueno; Saxonia. Cherbourg;
Ryndam, Bolougne; Chicago. Havre;
America, Cherbourg In Bremen.
1. julija: Brtmen. Bremen.
3. Julija:	. -
Canopic, Cherbourg In firemen.
Julij«: "
Leviathan. Cherbourg: France. Havra St. Paul, Cherbourg.
5. julija:
Finland. Cherbourg In Hamburg; Pre«.
Adams, Cherl-ourg in Bremen; Mount
Clinton. Cherbourg In Hamburg. 7. Julija:
Pres. Wilson. Trst In Dubrovnik: CJullo
Cesare. C!enoa; Rochamheau. Havre; Ho-merica. Cherbourg: Ohio. Cherbourg In
Hamburg: iv^s. Roosevelt. Cherbourg In
Mremen; Muench*>n. Bremen.
izjavil, da Iti ra*i. predno odide v' r, , .	- .	„.	.
... ... . ....	Pobira naročnino za Glas Naroda
vojaško sluzlu*. rzvrsil se eiu> pi*o- .... ... , , .. rV t i i *	i . ,	ter knjige in daje pojasnila o
•nike.ijo. Želel bi. je reke, da sej.. ,	,	. . „
, *	i vsem, kar spada v na« posel. Ro-
potejrne vrv z enejra stolpa kate-i • T	. ,
. . .	r , 1 . , . i jakom pr« toplo priporočamo,
lrale na drn«r«nra. ]>o katen. bi na->
pravil kratek sprehod. l4oji s*- b*.
da mu ^it<Jni kapital j te^ra n<* l>o
«1 o vol 3. ker se je /e zaradi zailiije
produkcije na križu stolpa nanj
pošteno razi jn til.
T'prava Gla.sa Naroda.
Železniška nesreča v Hercegovini.
Na profri med Vojno in M ost a r-jem si» je zgodila težka nes.ri-ea. <Kel>ni vlak. ki je vozil proti Mo-turju je v<«zi 1 s tjuko hitrostjo, da je --koeil s tira. lokomotiva in veeje število vajronov so .se zarili v zemljo. K sreči od potnikov ni-hee ni bil poškodovan, težko ranjena pasta strojevrxlja in kurjač.
Radičevci v Beogradu.
T<» niso Radnc'evi -poslanci, temveč čisto drujri ljudje, katerih žrtev je p<-stal mizar Jovan Šuhara-novič. V »stilni Rušovič sta se skregala imenovani šubaranovič in delavec Jurij Hei-ta iz Sreni-^kili K ari ovc ev. V prepiru je Her-ta začel psovati Srbe in povzdi-Sfovati Radii'a, nakar mo st;i vrsli i z arostilne. Zunaj je Rerta naš»*l j tri prijatelje, Poljaka Glauerja in <lva brata Maletiča, in ko je pove-; dal, kaj mu je z<r<Klilo v prostil-ni, ^ta brata Maletič poznala Su-baranoviea ven. 4la .se p^m^nijof o dogodku. Pred g-ostilno jf» Luka Maletič sunil mizarja trikrat z nožem v hrbet, nakar so se vsi trije izgnibili v temni muči. On osveščenega in krvavečega ranjenca so ])renes!i takoj v bolnico, policija pa je na podlagi opisa aretirala vse tri napadalce. Luka Maletič je priznal, da jc svojo žrtev, medtem ko sta jo druga dva držala, trikrat zabodel. Šubaramovič ;jc bil tajko težko in nevarno ranjen, da je malo upanja da bi ostal pri življenju.
Ruska gimnazija v Subotici.
Ruska kolonija v Subotici je zaprosila tamkajšnjo mestno upravo, da bi ji odstopila kako poslopje v katerem bi mo«-la otvoriti rusko osemrazredno g-imnazijo. 1'-prava mesta je prošnji ustregla ter dala Rusom na ra^s{>olago neko vojašnico, ki se bo zdaj pre-nredila za gimnazijo.
VPRAŠAJTE SVOJEGA GROCERJA
MAGNOLIA
IN
STAR MLEKO
UPORABLJAJTE, KJERKOLI JE TREBA MLEKA IN SLADKORJA.
LABELM VAM BODO PRINESLI VRED NA DARILA ZA VAS DOM.
pišite na katerikoli naslov na drugi strani labelna za ilustriran seznam daril
"1zk>1*£* m hraniti Ubelne."
RAVNOKAR JE IZŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnoveji* ilustrov&na izdaja
Vaebuje 808 Btrarti. Gena ■ poštnino 13,— 8LOVZNIO PUBIJSHZNO CO S3 Cortlandt »tra«. Faw York City, K. T.
^BFlOJAKE opo-zarjam o, da I^SjI je cena za "Slovensko-Ameri-kanski Koledar" i-sta za Jugoslavijo leot za Ameriko — 40 centov.
Pošljite nam svo-to in naslov svojega prijatelja v starem kraju in poslali mu bomo knjigo narav-nost
VLAHOV
ŽELODČNA
GRENCIC A
Dela Jo ln »prarlja t steklenice ▼
ZADRU (Dalmacija)
od leta lttl
ROMANO VLAHOV
Naprodaj po Tiifc
Lekcrnah, dellkatesar In grocarljah.
Bdi nI acentl sa Bdra-tena driara.
V. LANGMANN, Inc.
97-99 Sixth Ave.. D^t. A. New York. N. Y
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
VELIKE važnosti u potnika Je, da Je natanko poučen o potnlb listih, prtljagi in drugih stvareh, ki so v zvezi 8 potovanjem. Vsled dolgoletne lskuSnje nam Je mogoče o vsem tem dati točna pojasnila.
Priporočamo vedno tudi samo najboljše parnlke, ki Imajo kabine ▼ m. razredu.
Ako ste se namenili potovati v stari kraj, nam plfitf« ker Do to v Vašo korist.
Tudi oni, kl ia nlao ameriški državljani, emejo potovati v atari kraj na oblak In fim je dovoljeno vrniti aa. Na željo dajemo v m kam u to« zadevna pojaanla.
Kdor ieU dobiti sorodnike ali znance Is starega kraja, naj nam pi-
fie za navodila, kajti Število priseljencev je omejeno.
Za potne stroSke Izplačuje po nagem naroČila Jadranska ba^ka tudi t dolarjih.
Frank Sakser State Bank
82 Certlaodt Street New York Glavno zaetopetvo Jadranaka banka.
NARAVNOST V
DUBROVNIK
(JUGOSLAVIJA)
z največjem i m najnovejšem CUNARD ANCHOR LINE PARNIKOM
NA OLJE
TUSCAN IA
17.000 ton
odpluje iz New Yorka naravnost v Dubrovnik, Reko in Trst
v soboto, 30. junija
Potniki so v kabinah z dvema, štirimi in q šestimi posteljami. Velike obednice, kadilnice in počivališča.
Za of-ne ln dritR*- Informacij*' vpraSaJte bližnjega agenta.
CUNARO-ANCHOR LINES
25 Broadway
New York
New York. Plymouth. Havre. Paris
PARIS ----6. juni.; 27. juni.; 18. juli.
FRANCE 13. juni.: 4. juli.; 25. juli. LAFAYETTE 23. junija; 4. avgusta New York. Havre. Pari*
ROUSSILON ................21. junija
SUFFREN .................. 2. julija
ROCHAMBEAU ..............7. Julija
LA SAVOIE ................ 14. julija
New York. Vigo I Spain!. Bordeaux
LA BOURONNAIS .......... 9. junija
Piiitc n u vadila lokalaea •(tata •)■ cUnii arij: 19 STATE STREET.	NEW YORK
NA2HAXIL0 Df PRIPOROČILO
Cenjenim naročnikom "Glasi Varoda" v državi Ohio naznanja no, da jih bo obiakal naš patoval ai s&stepnik
Ur. ANTON »IMČlO,
iaterl je pooblaičen nabirati na njčnino sa nai list, zatoraj prwi mo rojake, da mii bodo kolikor mogoče naklonjeni.
Slevenic Publishing Co.
V ali IZ
JUGOSLAVIJE
Kupite vnaprej plačane karte svojim sorodnikom za naše frte.
White Star Line
New York — Cherbourg Olympic 9. junija; 30. junija; 21. Julija Homeric 16. junija: 7. Juli.: 28. juli. Majestic 23. junija; 14. Julija: 11. ava. (NaJreCJl pamlk na avetu.)
American Line
NVw- York — Cherbourg — Hamburg 'Mongolia 7. junija; 12. julija; 16. ava. Mi nnekahda 14. Juni.; Kroonland 21. Juni. »Manchuria 28. Juni.; Finland 5. juli. •Novi proaton tretjega razreda.
Red Star Line
New York — Cherbourg — Antwerp Belgenland 13. juni.; 11. juli.: 8. avg. Zeeland 20. junija«; Lapland 27. Junija Zu<"*tek 11. julija »»djilutje 11. .l..iM.ldne «10 <lo|ftldne.
I>>bra hrana. Zaprti prostori. Oglsaite se pri krajevnem agentu ali pri POTNIŠKEM ODDELKU
Ne. 1 Brcadwiy,_ New York.
joBSw
PREHLAD MEHURJA
MOŠKI! ZaKitlte se Preti Dsla zanju
Nahe«ite ai najboljšo zai^itn
PREPREČBA u MOŠKE Velika tuba 36c. Kit («'•) II V« lekanarji ali
Saa-YJG» Dept; B 92 Beskman St.. New York PiSite za okroinleo.
E0JAJQ, NAROČAJTE « NA "GLAS NARODA" NAJ VEČJI SLOVENSKI DNKV NIS T ZDS. DRŽAVAH.
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan.
Slov.-Angleška Slovnica
Obsega sledeče;
Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA-Peti del: SLO VEN.-ANGLEŠKI BESEDNJAK. Besti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi držav* ljanskega papirja.
* Vse angleške besede so navedene, kako Be pije« jo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja.
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani, V ^ cena s poštnina	H "i
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street : : Hew York, H. T