novo — novo — novo novo KRANJ v salonu kuhinjske opreme Dekor Kranj Vsak potrošnik, ki bo od 15. aprila do 30. junija kupil nove programe GORENJA, bo imel popust v obliki malih gospodinjskih aparatov, in sicer: za TV color 961 . . za pralni stroj 620 BIO S za zamrzovalne omare 1 01 za štedilnik E 102 GL . za štedilnik E 103 APOLO havba za sušenje las »Victoria« mešalnik — special M stroj za mletje »Trimlin« el. namizno tehtnico »Briljant« zidno tehtnico »Record« VokrtCL Na tradicionalni prvomajski veslaški regati na Bledu so se med 400 splitskega Gusarja, četverec s krmarjem iz Šibenika in mariborski skifist Hajdinjak. Med članskimi osmerci pa je zmagal splitski Gusar. — Foto: F. Perdan Leto XXVIII. Številka 34 Ustanovitelji: obč. konference SZDL in'Tn*.Cxe' KTranj' Radovljica, Škofja Loka , \ T Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič - Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI Kranj, torek 6. V. Cena: 1 din 1975 List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO III. SEJEM OPREME IN SREDSTEV CIVILNE ZAŠČITE V KRANJU OD 26. DO 30. MAJA TedenRK V tednu od 5. do 11. maja i ltos teden Rdečega kriza- la vsakoletna akcija je »etos še pomembnejša, saj je povezana z obletnico in sicer 100-letnico delovanja .v Jugoslaviji in 30. obletnico osvoboditve. Skupščina RK Jugoslavije je ob mednarodnem dnevu te humanitarne organizacije naslovila vsem naslednjo poslanico. Svetovni dan Rdečega križa je to leto posvečen eni ?d najtradicionalnejših dejavnosti Rdečega križa -dajanju pravočasne pomoči Prizadetim v nesrečah. .Kaj je s človekom v takih situacijah? Kot posameznik se počuti nemočen, ne naj-ue rešitve in izhoda iz te-av. In prav v tej težki si-uaciji se pokaže vsa spodobnost združenega in učinkovitega delovanja 8 pomočjo družbene sile, kakršna je Rdeči križ. Rdeči križ je s svojim delom, z vzgojo kadrov, s pripravami za morebitne elementarne in druge množične nesreče, z mobilizacijo svojega članstva, aktivistov m prostovoljnih sodelavcev, z uporabo svojih re-ffF7 vx1trenutku in tam, kjer je to človeku najpotrebnej-se pridobil velik ugled med °bčani naše dežele." To je razvidno tudi iz dejstva, da se v zavesti našega človeka pojem nesreče ter hitre in učinkovite pomoči vedno navezuje na pojem organizacije Rdečega križa. i V .^narodnem okviru ™ j Rdeči križ Jugoslavije med prvimi, ki so si prizadevali, da v okviru svojih možnosti dajo pri/adetim Pr» Jn učinkovito pomoč. Bnmh dočakamo organizi-ano ter uspešno rešujemo OK Ve P°Medice. , letošnjem svetovnem ®nevU Rdečega križa, ki ga /načuje geslo »Pravočas-na Pomoč«, izreka skupšči-f. Rdečega križa Jugosla-nlJt> toplo zahvalo vsem čla-k"n> in aktivistom Rdečega del vsvm občanom naše je ' žrtvujejo del svo-n.Ka časa, sredstev in zna-Pa tudi del samega sebe * s tem pomagajo k uresni-. vanju ^plemenitih ciljev sa nalog Rdečega križa v ^^upravni socialistični Krajevna konferenca socialistične zveze in družbenopolitične organizacije so skupaj z odborom Kokrškega odreda za letošnji krajevni praznik Begunj pripravile v nedeljo večjo proslavo. V Begunjah slavijo praznik 4. maja, na dan, ko je Kokrški odred prisilil okupatorja, da je v kraju in v zloglasni mučilnici položil orožje. Slovesnosti v počastitev praznika so. se začele že v soboto zvečer, ko so mladinci z možnarji naznanili začetek slavja. Po okoliških vrhovih so takrat zagoreli kresovi" in povorka z baklami je krenila proti graščini. V nedeljo pa je ob 8.30 krenila povorka izpred osnovne šole v Poljčah proti graščinskemu vrtu v Begunjah. Sodelovali so pionirji, mladinci, ga- silci in člani družbenopolitičnih organizacij ter predstavniki Kokrškega odreda. 0 dogodkih pred 30 leti sta potem spregovorila takratni komandant Kokrškega odreda Stane Prezelj in interniranka iz begunjskih zaporov Marija Peklenik. Nadaljevanje na 2. strani Slovesno zborovanje Na nedeljski spominski svečanosti v Begunjah so položili vence na grobišča v Begunjah in v Dragi 30-letnica osvoboditve Begunj Ob 30-letnici osvoboditve in 25-letnici samoupravljanja prireja podjetje Iskra, industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektrome-haniko Kranj v teh dneh več prireditev pod skupnim naslovom teden Iskre. V ponedeljek, 28. aprila, so v Prešernovi hiši v Kranju odprli razstavo slikarja — Iskraša Borisa Lavriča. Včeraj pa so v avli tovarne telekomunikacij na Laborah odprli razstavo Likovnost v delovnem okolju. V avli kranjske občinske skupščine pa bo drevi ob 18. uri odprta razstava Naš delovni človek. Jutri ob 19J30 bo v restavraciji tovarne na Laborah koncert pevskega zbora Mojcej iz Šentilja na Koroškem in pevskega zbora Iskra. Osrednja slovesnost ob tednu Iskre pa bo v četrtek ob 10.15, ko bo v tovarni Elektromehanika slovesno zborovanje delovnega kolektiva. Govoril bo predsednik republiškega odbora zveze sindikatov Slovenije Janez Barborič. V kulturnem programu pa bo nastopil pevski zbor Iskre. Popoldne ob 16.30 pa bo v prostorih restavracije tovarne telekomunikacij na Laborah svečana seja delavskega sveta. Govoril bo sekretar organizacije ZK Iskra Bojan Klemenčič. Ob tej priliki bodo podelili tudi priznanja dosedanjim predsednikom organov upravljanja in spominske značke delavcem, ki so zaposleni v Iskri 20 oziroma 25 let. V kulturnem programu bo nastopil pevski zbor Glasbene matice iz Ljubljane. A. Ž. Za 1. maj novi prostori V prireditve ob mednarodnem delavskem prazniku in 30- let niči osvoboditve se je vključila tudi tovarna elektro-termičnih aparatov Eta iz Cerknega. Delavca Marija Debeljak in Janko Peternel sta dan pred 1. majem slovesno odprla novo proizvodno halo s 5320 metri delovne površine. V novih prostorih bodo izdelovali cevne grelce. Nova hala je veljala nad 20 milijonov dinarjev. Na slavnosti ob otvoritvi je o pomenu delavskega praznika, 30. obletnice zloma fašizma in graditvi socialistične družbe spregovoril član IK predsedstva C K ZKS inž. Igor Uršič. Zastavina vozila še po starem Zvedelo se je, da so v Crveni zastavi pripravili predlog, po katerem naj bi delavski svet podaljšal rok za pripravo novih cen za vsa vozila, ki jih izdelujejo. Nove cene bi morale začeti veljati že včeraj, vendar do tega roka niso izpolnili vseh obveznosti do kupcev oziroma niso mogli dobaviti vozil vsem, ki so jih vplačali. Zato naj bi nove cene začele veljati, ko bodo vse obveznosti izpolnjene. Vsa zemlja obdelana Predsedniki občinskih in pokrajinskega štaba za spomladansko setev v Vojvodini so se v teh dneh sestali v Novem Sadu. Dogovorili so se o ukrepih, ki jih je treba izvesti, da bodo s sončnicami in sojo zase j ali vse predvidene površine. Strokovnjaki v kmetijski službi trdijo, da je mogoče ti dve poljščini sejati vse do 15. maja. Poudarili so tudi, da niti hektar zemlje ne sme ostati neobdelan, tako na kmetijah ostarelih gospodarjev in na tistih, ki so jih lastniki zapustili. Ladjedelnica Veljko Vlahović Remontna ladjedelnica Bijela pri Hercegnovem je ob 1. maju dobila novo ime — po umrlem heroju in revolucionarju Veljku Vlahovieu. Tako so sklenili na slavnostni seji delavskega sveta, ki so se je udeležili vsi delavci in tudi predsednik predsedstva SR Črne gore Veljko Milatovic. Sklenili so tudi, da bodo letošnje leto v ladjedelnici razglasili za leto varčevanja. Posvetovanje o energetiki Izvršni komite predsedstva C K ZKJ je v dogovoru s centralnimi in pokrajinskimi komiteji sklical posvetovanje komunistov s področja energetike. Posvet je danes v Beogradu, na njem pa sodelujejo tudi predstavniki organizacij ZKJ porabnikov električne energije iz gospodarskih vej, ki so v reprodukcijskem procesu najbolj vezane na energetiko. Smoter posvetovanja je ocena stanja samoupravnih odnosov. Prispevalo pa naj bi tudi k povečanju dejavnosti komunistov pri urejanju perečih vprašanj s področja energetike. Titovo darilo muzeju Jugoslovanska ambasador-ka na Danskem Stana Toma-ševič-Arnesen je izročila direktorju muzeja danskega osvobodilnega gibanja v Ko benhagnu darilo predsednika Tita — faksimile časopisa Borba iz narodnoosvobodilne vojne ter reprezentativno publikacijo beograjskega vojnega muzeja Štirinajst stoletij za svobodo. Na slovesnosti ob tej priložnosti je bil tudi udeleženec odporniškega gibanja in minister v prvi danski vladi po vojni Peer Federspil in več drugih znanih članov danskega odporniškega gibanja. Janko Prezelj-Stane, nekdanji komandant Kokrškega odreda O strahotah v begunjskih zaporih je govorila Marija Peklenik iz Kranja 30-letnica osvoboditve Begunj Nadaljevanje s 1. strani »... 4. maja je trajala borba skoraj do 13. ure. Potem smo prišli v grad, kjer je bilo prvo srečanje z zaporniki. 632 zapornikov je bilo osvobojenih. Mnogi so se priključili v naše vrste in odšli z enotami takoj naslednji dan prek Karavank na Koroško,« je obudil spomin na dogodke pred 30 leti Stane Prezelj. Marija Peklenik pa je povedala: »V Begunjah je bilo od 1941. do 1945. leta zaprtih 12.098 zaporni- kov, od tega 2280 žensk in 405 otrok. V 126 skupinah je bilo usmrćenih 1286 zapornikov; 11 so jih Nemci obesili, 102 pa sta zgorela na pogoriščih. V Dragi je pokopanih 161 talcev in 18 borcev in v Begunjah 509 talcev. Drugi so pokopani v krajih, kjer so jih Nemci ustrelili ali pa so jih odpeljali neznano kam ...« V kulturnem programu na nedeljski proslavi so nastopili pihalni orkester Železarne Jesenice, komorni zbor A. T. Linhart iz Radovljice, pevski zbor uslužbencev bolnice Begunje ter učenci in mladina iz Begunj. A. Z. Nova organiziranost SZDL Predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari je v torek, 29. aprila, v soglasju s sekretarjem medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko sklical sestanek, ki so se ga udeležili vsi občinski predsedniki gorenjskih družbenopolitičnih organizacij. Med drugim so razpravljali o konstituiranju organizacij socialistične zveze po novem statutu. Janez Vari je uvodoma povedal, da so na Gorenjskem konstituirane po novem statutu že vse krajevne konference socialistične zveze. V veČini primerov so se odločili, da bodo imeli v krajevnih skupnostih krajevno konferenco, le v nekaterih manjših krajevnih skupnostih oziroma krajih so sklenili, da konferenco predstavljajo vsi občani. Pri delegatskem oblikovanju konferenc ni bilo posebnih težav, razen v nekaterih primerih pri iskanju delegatov iz sindikalnih organizacij. Postopek določanja delegatov iz sindikalnih organizacij trenutno še ni končan tam, kjer na področju krajevne konference ni nobene delovne organizacije. Razen v štirih primerih so se v krajevnih organizacijah SZDL odločili, da bodo imeli poleg krajevne konference, ki je najvišji organ, še izvršni odbor. V štirih večjih organizacijah na Gorenjskem pa bodo imeli tudi predsedstvo. Predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko je posebej poudaril, da so v večini krajevnih konferenc SZDL že izdelali doka j konkretne programe delovanja, ki pa jih bo treba še dopolniti. Rekel je še, da je doseženo soglasje, da bo poslej članarina za člana SZDL 12 dinarjev na leto. Tako si bodo krajevne organizacije SZDL delno opomogle po finančni plati, v prihodnje pa bo treba vprašanje financiranja reševati sistematično in organizirano v občinah. Podoben postopek kot je do nedavnega potekal v krajevnih organizacijah SZDL, zdaj poteka v občinskih organizacijah. Povsod na Gorenjskem so že izoblikovali pravila občinskih organizacij SZDL in sestavili statutarna sklepe. Po novem pa je trenutno organizirana le občinska konferenca SZDL v Tržiču. A. Z. Osrednja slovenska proslava v Ljubljani Kot smo že pisali bo v Ljubijanj 10. maja osrednja slovenska proslava ob 30-letnici osvoboditve in zmage nad fašizmom. Priprave za to veliko svečanost gredo h kraju. Tako je na primer že izdelan kulturni program. Proslava se bo začela v soboto, 10. maja, ob 11. uri dopoldne. Pozdravni govor bo imel predsednik mestne konference SZI)L Ljubljana Jože Smole, slavnostni govornik pa bo predsednik predsedstva Sil Slovenije Sergej Kraigher. Po odkritju spomenika pa bo sledil kulturni program. Druga osrednja prireditev ob 30-letnici osvoboditve bo že v petek, 9. maja, prav tako v Ljub- ljani. Odkrili bodo spomenik Francu Kozmanu-Stanetu. Uvodni govor bo imela narodni heroj in članica sveta federacije Mira Svetina, slavnostni govornik pa bo poveljnik IX. armadne oblasti Franc Tavčar-Rok. V kulturnem programu pa bodo nastopili godba milice in pevski zbori: Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, Pevski zbor Partizan iz Maribora in Pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine. Obeh proslav se bodo udeležili številni prebivalci iz cele Slovenije. Osrednje proslave, ki bo 10. maja v Ljubljani, pa se bo udeležilo prek 11.000 prebivalcev Gorenjske. A. Ž. Kranj V Kranju se je v sredo, 30. aprila, sestal na 47. seji izvršni svet kranjske občinske skupščine. Obravnaval je osnutek programa gradnje družbenih objektov, letni zaključni davčni račun za minulo leto in predlog organizacije medobčinske veterinarske inšpekcije. Predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič je za danes dopoldne sklical sestanek, na katerem se bodo pogovorili o organizaciji letošnjega sejma opreme in zaščitnih sredstev, ki bo od 26. do 30. maja. V mesecu aprilu je bilo na Planini pri Kranju v novi stanovanjski soseski vseljenih 62 stanovanj zgrajenih iz solidarnostnega stanovanjskega sklada. Sicer pa je bilo v novi soseski doslej vseljenih že 175 stanovanj. Lani in letos je bilo v stanovanja zgrajena iz solidarnostnega stanovanjskega sklada vseljenih 157 družin in mater samohranilk. Junija, julija in avgusta pa bo vseljenih še 25 stanovanj. A. Ž. Radovljica V Radovljici bo prihodnji teden v sredo (14. maja) deseta skupna seja vseh zborov občinske skupščine. Razpravljali bodo o poročilu o gibanju gospodarstva v minulem letu, o delu Ljubljanske banke v letu 1974 in o opravljenih pripravah na splošni ljudski odpor. Razen tega je na dnevnem redu tudi razprava in sklepanje o predlogu statuta skupščine gorenjskih občin, o potrditvi davčnega zaključnega računa za minulo leto in o potrditvi zazidalnega načrta za počitniške hišice na Goreljku na Pokljuki. Poleg tega bodo potrdili tudi zazidalni načrt za Vrbnje. A. Z. Škofja Loka V četrtek ob 16. uri bo v Škofji Loki 5. seja občinske konference ZK Škofja Loka. Člani konference bodo na njej ocenili gospodarska gibanja v letu 1974 in v prvem tromesečju letošnjega leta, spregovorili bodo o dosedanjih pripravah na celodnevno šolo v občini ter analizirali sedanje stanje na tem področju, razpravljali o konstituiranju SZDL v skladu z novimi pravili in frontno organiziranostjo ter izvolili delegate v občinsko konferenco SZDL. -jg Tržič V soboto, 26. aprila, so krajevne skupnosti tržiške občine organizirale množično očiščevalno akcijo, v katero se je vključila tudi občinska konferenca in osnovne organizacije Zveze socialistične mladine. 28 mladink in mladincev in vojaki karavle Srečko Perhavc iz Medvod nad Jelendolom so se lotili okolice spomenika in nekdanjega koncentracijskega taborišča na Ljubelju. Tod se ustavlja veliko domačih in tujih turistov, zato bi kazalo namestiti košare za odpadke, razen tega pa tudi klopce za oddih. Mladinci in vojaki so čistili tudi bližnjo okolico avto ceste, ki je iz leta v leto večje »divje smetišče«-»Udarniki« so smeti zakopali, da jih veter ne bo mogel raznašati. Po končani očiščevalni akciji so graničarji z Ljubelja povabili sodelujoče v karavlo na pasulj. -mv V soboto, 3. maja, so se začele prireditve, imenovane »Invalidski teden«, ki jih organizira Združenje vojaških vojnih invalidov Tržič. Omenjene prireditve so na osnovi dogovora med Združenjem VVI in občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami osrednja tržiška proslavitev 30. obletnice zmage nad fašizmom in osvoboditve. Predsednik pripravljalnega odbora je predsednik občinske konference SZDL Marjan Jaklič, njegov pomočnik pa je predsednik ZVVI Tržič Mihael Karo. V odboru so še predstavniki občinske konference ZSMS in ZKS, sindikata in zveze borcev. Prireditve bodo konča"* v četrtek, 8. maja, ko bo ob 17. uri slovesnost pred paviljonom NOB. S<^e" lovala bo šolska mladina, pihalni orkester in folklorna skupina Karavan^-slavnostni govornik pa bo predsednik OK SZDL Marjan Jaklič. Povorka ho nato. krenila do Cankarjevega doma, kjer bo slavnostni govor predsednika občinske skupščine Milana Ogrisa in koncert zbora Tugo Vidmar iz Kranja-Sledila bo enodejanka Apokalipsa, ki jo je po literarni predlogi Dobrice Cosi<^ dramatiziral domačin Sašo Perko. -jk Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skupščine občine Radovljica razpisuje na podlagi 2. člena Zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 20/70) in Odloka o sestavi, nalogah in načinu dela komisij in drugih teles občinske skupščine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 21/74) naslednji prosti delovni mesti: 1. direktorja Šolskega centra Radovljica 2. ravnatelja Gostinske šole Bled Pogoji: pod 1.: visoka izobrazba in izpolnjeni pogoji za učitelja srednje šole pod 2.: visoka ali višja izobrazba in izpolnjeni pogoji za učitelja gostinske šole Kandidati morajo poleg splošnih pogojev imeti najmanj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse in strokovni Izpit ter imeti moralnopolitične kvalitete in organizacijske sposobnosti za vodenje in usmerjanje pedagoškega dela. Pismene ponudbe z overjenim dokazilom o šolski izobrazbi in zahtevanih delovnih izkušnjah, življenjepisom ter potrdilom o nekazno-vanju je treba poslati v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Skupščine občine Radovljica. Skupnost za zaposlovanje Kranj razpisuje na podlagi 6. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in sklepa delovne skupnosti z dne 18. aprila 1975 prosto delovno mesto samostojnega analitika Kandidat mora poleg splošnih in posebnih pogojev, določenih h samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima ekonomsko fakulteto — diplomiran ekonomist z ustrezno prakso Osebni dohodki so določeni s samoupravnim s po raz u mom. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prošnje sprejema komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu delovne skupnosti — skupnosti za zaposlovanje Kranj, Sejmišče 4. Skupnost za zaposlovanje Kranj stolpec za upokojence SGP Sava Jesenice gradi na Jesenicah dve stolpnici, v katerih bo po 52 stanovanj. Stolpnici bosta predvidoma vseljivi v začetku zime. — Foto: B. B. Sistem informiranja Dokaj ugodna ocena enoletnega delovanja delegatskega sistema, so ugotovili na minuli seji občinske konference SZDL na Jesenicah, še ni porok in ne zagotovilo, da dobiva delegatski sistem na vseh področjih svojo pravo, resnično veljavo, ker se marsikje še vedno pojavljajo problemi. Eden najbolj zaviralnih, pa je eden najpomembnejših za uresničevanje delegatskega sistema tako v organizacijah združenega dela kot krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, v skupščinskem sistemu in v družbenopolitičnih organizacijah, je medsebojno obveščanje, ki ni organizirano tako kot bi moralo biti. Kje in kako pravzaprav urediti medsebojno obveščanje v delegatskem in skupščinskem sistemu tako, da so obveščeni in imajo možnost obveščati vsi delovni ljudje in občani? Kako zagotoviti, da bodo viri informacij dostopni vsem, da bodo informacije potekale v obeh smereh, da bodo celovite, resnične, temeljite in razumljive? Da bi v jeseniški občini zagotovili enoten in usklejen sistem informiranja, so se odločili za ustanovitev informativno-doku-mentacijskega centra občine, za posebne informacijske službe v večjih organizacijah, za posebne informacijske skupine v manjših in za posebne informacijske skupine v krajevnih skupnostih. Pomembno vlogo bosta odigrala tudi lokalna radijska postaja in tovarniški tisk. Vendar pa so v jeseniški občini pred razpravo o sistemu informiranja čutili zahtevo in potrebo po boljšem informiranju delegatov in delegacij že v sami jeseniški Železarni, kjer deluje Center za informiranje, ter v krajevni skupnosti Planina pod Golico, kjer so izdali informativni bilten. Po teh dveh zgledih se bodo morali organizirati tudi drugod, če bodo hoteli, da bo delegatski sistem resnično zaživel in da bodo delovni ljudje in občani v vseh temeljnih samoupravnih skupnostih uresničili svojo pravico do samoupravnega odločanja. V sistem informiranja pa se morajo z enako odgovornostjo za urejenim medsebojnim informiranjem vključiti tudi družbenopolitične organizacije, Socialistična zveza in sindikat pa se obvezujeta, da bo njuna naloga o izobraževanju delegatov in delegacij čimprej uresničena. Ne nazadnje pa je ob vsem tem sistemu informiranja in izobraževanja od slehernega delegata odvisen uspeh, saj mora biti v njem samem prisotna nenehna zelja in potreba po neprestanem in samoiniciativnem individualnem izobraževanju. Sistem popolnega samoupravnega odločanja pa v takih oblikah, kot so jih načrtovali in sprejeli, ne bo v svoji polni ejavnosti zaživel že jutri, kajti njegova uresničitev je odvisna d precejšnjih denarnih sredstev, predvsem pa od primernega in sposobnega kadra, ki ga tak sistem zahteva. Če bi hoteli, da tak sistem deluje organizirano in le kot tak bi bil lahko učinkovit, potem bi moralo po predvidevanjih, na primer, v jeseniški eiezarni v 21 temeljnih organizacijah združenega dela delovati 1 manjših informativnih centrov, ki bi tvorno delovali in sodelovali s Centrom za informiranje in obratno. Ker torej v sedanjih zmožnostih zahteva uresničitev takega sistema obveščanja daljši rok priprav in ker so potrebe delegatskega sistema po čimboljšem informiranju iz dneva v dan bolj Prisotne, je treba prek tovarniškega glasila in lokalne radijske postaje zagotoviti kar najbolj popolno obveščanje vseh elovnih ljudi in občanov. Prek sedanjih sredstev obveščanja torej, ki imajo v jeseniškem prostoru svoje vidno mesto in . '^oko odmevnost. Zal pa je čutiti, da informacije kaj rade osta-jajo le v predalih, da ne dosežejo valov lokalne radijske postaje, da krožijo le v določenih krogih, četudi bi jih bilo treba posredovati širši javnosti. Da bi bilo konec koncev kdaj na Jesenicah udi potrebno organizirati tiskovne konference za uspešnejše informiranje prek sredstev javnega obveščanja, saj je sedanje, foko na srce, odvisno večinoma le od prisotnosti, prizadevnosti Jn iznajdljivosti, če hočete, poročevalcev, delavcev v sredstvih javnega obveščanja. Ena skrajnih, banalnih oblik pa je ob tem Kritizerstvo, ki se občasno pojavlja in ki kot tako ne upošteva soodgovornosti, da ne govorimo celo o dolžnostih za popolnejše mformiranje; ki med drugim noče upoštevati kadrovskih in vseh drugih težav, pred katerimi tudi nekatera sredstva javnega obveščanja niso obvarovana. I) Sedej 1. maj spet po delavsko .Letošnje praznovanje I. maja je >ilo v kranjski občini bolj slovesno *o1 pretekla leta. Krajšim prošla-v delovnih organizacijah in 'a.)evnih skupnostih seje pridružilo Kupiio praznovanje delovnih ljudi 1 "bčanov na -Joštu pri Kranju. 'kaznovanje se je začelo že ."večer praznika. Mladina je okra-' la dom na .Joštu in okolico, zvečer p je na vrini hriba zagorel kres. v Ulaja zjutraj so številne obisko-v!' ^ jih ni zadržalo oblačno niti občasne plohe, pozdravili ( . "ki koračnic, borbenih, revplu-lJJmar,?'h in delavskih pesmi. Ob 0 1,1-1 .je bila krajša slovesnost. 1'oinenu delavskega praznika je .anJ> Lignano, LJubljana, Mann-»eim, Murska Sobota, Praga, Slovenj Gradec, Škofja Loka, Udine, erona, Zagreb, Železna Kapla, ter v j .r°harjevi koloniji v Škofji Loki, na Mkovnem srečanju v Subotici, Prs m analu- Leta 1964 ie P.reiel \ ešernovo nagrado mesta Kranja. Ustvarjalna igra barvnih gmot viTm Zif "enrika Marchla že od vsega začetka eno izmed izhodišč S? ret"?Sti- Ni P« ta živi Preplet zdaj odločilnih zdaj zadrža- ti^an. . potez nastal brez notranje nuje kot neposreden odmev n« fJ®i"J V ,umetnikovi notranjosti reHa • ne brez volJe P° ustvaritvi M»r u,m labilnosti v sliki. V stri- em delu se Paleta na eni sliko 1sP°.ntan. komajda kontroliran sS 1Zraz kot samogiben regi-Dn ,;°,r notranjih stanj s hotenjem po ustvaritvi trdno in jasno postav-« kompozicijske zgradbe. Tako npr. eruptivno nametane barvne leno hse ali črte vendarle podre-„T e Povsem določenemu gibanju, ki snpfnifkazJl?je zdaJ diagonala, zdaj pet koordinate, spirala, krog ali kak arugi geometrijski lik. „„V kasnejših obdobjih Marchlove-Szni tva se po sbkarski ploskvi v tort«n° barvno tkivo kondenzira sn llkš.ni meri, da sprejme oblike, ki pominjajo na različne biološke ali vaiomentalne strukture. Te dobi-°bris PostoPorna P°leg sklenjenega snovf tUdi enotnejšo barvno za-snlpf0,u nekdaj na videz samovoljen mičn barvnih gmot prehaja v dina-ravn lgro tonsko intenzivno ob-va oVan,h barvnih ploskev. Njiho-Podreffn,Zaci-'a gibanja je spočetka kot -u3 P°dobnim zakonitostim ohj srečamo v zgodnejših Veže Marchlovega slikarstva -komJO na v naprej določeno pos"P°?lcijsko shemo. Kasneje, še star Pa v zdajšnjem obdobju je njaa komPozicijska zasnova zame-arn a z drugačno, bolj spontano, a|j "no, podobno kopičenju dimnih skim glenih Smot. ki prihajajo iz kar«uega izbodišča in polnijo sli-slika • p,()skev- Včasih se zdi kot da eksn^ nadzor nad vsem tem l Pozivnim dogajanjem na platnu, v barvno zarezo zato poseže vsaj ()stor in skuša preusmeriti ali p Jureti neustavljivo gibanje. Te ^at 0rske zavore oziroma determi-p0t . .Pa vendarle niso odveč, v S].JaJo nova stanja in nove odnose IfaČn P°g°jujejo možnosti dru- iZra.a' 8Pre»nenjenega oblikovne- j6 azstavi del Henrika Marchla ključeno troje plastik pri-*keKat umetnika Janeza Le-doj^ Va' okušajo na svoj način Pla a?ati, da je mogoče tudi v • uveljaviti podobna na-•Uh ln Prit> do podobnih likov-^H|.r??u^atov kot skuša rea-cH|a slikarstvo Henrika Mar- . BORIS LAVRIČ je bil rojen 1933. leta v Naklem pri Kranju. Samostojno je razstavljal v Naklem, na Visokem pri Kranju in v Kranju, sodeloval pa je na razstavah v Trebnjem, Mirni, Svetozarevu, Piranu, Bytemu, Katowicah, Gliwi-cah, Zagrebu, Trogiru, na Bledu, v Ljublj ani. Udeležil se je taborskih srečanj likovnih samorastnikov v Trebnjem leta 1969, 1971 in 1974. Po številu slikarjev in kiparjev je Gorenjska v okviru slovenske naive dobro zastopana. Tu živi in dela eden veteranov strogi in suhi realnosti odmaknjenega in s toplim razpoloženjem prežetega krajinar-stva — Janez Sedej. Začetki njegovega, prej z mehko domačnostjo in poetičnostjo kot z izrazito naivnim izrazom obdarjenega slikarstva segajo v sredo petdesetih let, v čas, ko smo se na Slovenskem komaj začeli zanimati za novo obliko kasneje tako razširjenega in popularnega slikarskega in kiparskega izraza. Medtem ko je Sedejevo slikarstvo bolj zasidrano v realistični sferi kot v krogu naive, saj nič takšnega ne najdemo v njegovih delih, s čimer se ne bi mogli srečati v naši vsakdanjosti, je slikarstvo Jožeta in Konrada Peternelja, pa tudi Poldeta Miheliča, čista naiva, le v fantaziji živeča podoba sveta, življenja na kmetih, obogatenega z elementi naše folklore. To je idilični svet našega podeželja, kakršen morda živi v spominih na otroška leta in ga je slikar znal zvesto oživiti na platnu. Ko ga opazujemo doma na steni, se vanj zatečemo, kadar nas mučijo vsakdanje skrbi, kadar s svojim, našim svetom nismo več zadovoljni. Morda leži prav v tem vzrok popularnosti, ki jo uživajo slikarji kmečke idile, kajti drugim slikarjem, ki bi radi prikazali svet v manj lepi luči, ali celo skušati vnesti vanje svoje osebne probleme, so ljudje po navadi manj naklon jeni. Motivni svet v slikarstvu Borisa Lavriča ne sodi v okvir starih dobrih časov, je čista fantazija, svet daljnih planetov, svet brez težnosti, kjer po nebu plavajo čudna repata bitja, kjer iz ognjeniških stožcev rastejo cvetice in kjer se vedno znova srečujemo s skrivnostno, črnolaso, v dolgo oblačilo oblečeno ženo. Skrivnostni planet je prej namenjen slikarju kot drugim. To je njegovo, ne naše zatočišče. Ne vemo in ne sprašujemo, kaj predstavljajo vsa ta skrivnostna bitja, vemo samo, da so del slikarjevega notranjega sveta, da mu veliko pomenijo in da je življenje na tem planetu ustvarjeno po njegovi volji, da je takšno, kakršnega si na zemlji ne moremo predstavljati, kaj šele ustvariti. Lavričev vesoljski svet pa ni samo idiličen, temveč predvsem fantastičen, ni samo privlačen, temveč more biti tudi sovražen in grozljivo samoten. Tako je vendarle prilagojen človeku in njegovi spremenljivi naravi in je zato morebiti bolj resničen kot namišljena podoba naše preteklosti. Cene Avguštin Razstavo Lavričevih del je v tednu Iskre, ob 30-letnici osvoboditve ter 25. obletnici samoupravljanja skupaj z Gorenjskim muzejem pripravila delovna organizacija Iskra-Elektromehani-ka Kranj. Boris Lavrič je član te delovne organizacije. V nedeljo, 27. aprila, so se v galeriji predstavili najmlajši člani gore-njevaškega foto kluba. Številni obiskovalci, ki so se zbrali na otvoritvi, so se lahko tokrat podrobneje seznanili z novo fotografsko vzgojno metodo, ki je že pred časom na mednarodnem simpoziju fotografije dobila naziv »jugoslovanski model«. To metodo je prav v Gorenji vasi zasnoval in preizkusil mednarodni mojster fotografije Vlastja Simončič, mentor gorenjevaškega foto kluba. V nedeljo je avtor nove metode obiskovalcem nazorno razložil, kako je le-ta videti, kaj je to kemogram, kaj fotogram, in še različne druge fotografske zvrsti za najmlajše. Mladim Gorenjevaščanom so se s svojimi uspelimi deli pridružili na razstavi tudi člani foto krožka iz Žirov. V galeriji osnovne šole »Ivan Tavčar« v Gorenji vasi se s svojimi risbami — grafičnimi deli — prvič predstavlja tudi umetnik samouk iz Zetine Peter Jovanovič. Čeprav je samorastnik izpod Blegoša bolj znan po svojih kiparskih stvaritvah, po svojih skulpturah, pa so si obiskovalci z zanimanjem ogledali tudi njegovo grafiko. V nadaljevanju svečanosti ob otvoritvi razstave so se predstavili še gostje iz Radomelj, člani tamkajšnjega foto kluba. Prikazali so bogato zbirko barvnih diapozitivov, kijih je spremljala z občutkom izbrana glasba. V več kot enournem programu, ki so ga povezovali z recitacijami in napovedmi člani radomeljskega foto kluba, so Radomeljčani predstavili celo vrsto uspelih posnetkov, ki jih je njihova kamera zabeležila v naravi. Po svečanosti so si gostje ogledali nov foto laboratorij v Gorenji vasi ter podjetje Marmor v Hotavljah. V sredo, 30. aprila, pa so se člani foto kluba Gorenja vas predstavili v St. Michaelu na avstrijskem Štajerskem. Na -obisk so jih povabili člani tamkajšnjega foto kluba. Na razstavi, ki je bila odprta ob tej priložnosti, so se Gorenjevaščani predstavili s prek dvajsetimi svojimi deli. J. Govekar Pisali smo že, da bodo jubilejni lepak ob 30. obletnici osvoboditve in zmage nad fašizmom tiskali v GP Gorenjski tisk v Kranju. V sredo, 30. aprila, so 4-barvni lepak (140 X 100 cm) v nakladi 50.000 izvodov stiskali. Tokrat v sliki predstavljamo lepak, delo akademskega slikarja-grafika Aleksandra Paj-vančiča, in stroj, na katerem je bil tiskan lepak. To je 4-barvni offsetni stroj ULTRA-MAN 6 G, mogoča največja velikost za tiskanje 142 X 102 cm. - Foto: J. Zaplotnik Svet delovne skupnosti osnovne šole A. T. Linharta Radovljica razpisuje prosto delovno mesto hišnika za nedoločen čas Pogoji: kvalificirani ključavničar z izpitom za kurjača centralne kurjave in z izpitom za šoferja B kategorije Nastop službe: 1. junija 1975 Rok prijave 15 dn» Po objavi razpisa. Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov Lek Ljubljana, n. sol. o. objavlja prosto delovno mesto za: delovno skupnost skupnih služb kuharice za določen čas od 1. junija 1975 do 30. septembra 1975 v Počitniškem domu v Umagu Delo:vodi delo kuhinje, skrbi za kvalitetno pripravljene obroke prehrane. r Pogoji: kandidati morajo imeti visoko kvalifikacijo za kuharico in 2 leti delovnih izkušenj ali kvalifikacijo za-kuharico in 4 leta delovnih izkušenj. Mesečni osebni dohotek je okrog 4550 dinarjev. Delavcem zaposlenim v počitniškem domu v Umagu nudimo brezplačno stanovanje in hrano. Kandidate prosimo, da svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanja pogojev in z opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo nai-V10.\maja 1975 kadrovsko-splošnemu sektorju podjetja LEK, Ljubljana, Celovška cesta 135. Kandidate bomo obvestili o odločitvi najkasneje do 10. junija 1975. Zmešnjava na zmešnjavo — veliko smeha Pred dnevi so mladi gledališčniki, zbrani v amaterski dramski skupini Svoboda Železniki, pod vodstvom režiserja Matevža Šmida uprizorili komedijo Zmešnjava na zmešnjavo. Naj povemo, da je to že njihovo drugo odrsko delo in da so s prvim, z Županovo Micko med številnimi gostovanji po okoliških krajih doživeli lep uspeh, ki tudi zdaj najbrž ne bo izostal. Če na hitro preletimo vsebino komedije, bomo ugotovili, da bi dva petična očeta s poroko svojega sina oziroma hčere rada še bolj obogatela in si povečala premoženje. Toda načrt jima ne gre najbolje od rok, saj se je Podlogar mlajši, ki ga igra Niko Bertoncelj, zaljubil v napačno dekle - v čevljarjevo Lizo, katere lik dopadljivo interpreta Tončka Ferlan. Po neštetih zapletih, prepirih in nezgodah, polnih bleščečih »vložkov« čevljarja Čebohlija (Janez Lotrič), Podlogar nazadnje le vzame Lizo, hči Kopačina s Koroške (Cilka Ferlan) pa postane žena knjigovodje Brajca (Jože Markelj). Stari Podlogar (Filip Jelene), njegova soproga Agata (Dragica Jelene) in trgovec Kopačin (Tone Bogataj) so ob koncu nadvse srečni, ker je zaplet rešen in ker bo življenje spet zdrsnilo v utečene tirnice. R. p. Moški pevski zbor Iskra t °b ^dnu Iskre imeI m0ški Pevski zbor Iskra pod vodstvom Janeza Močnika več koncertov za delavce podjetja Iskra. V sredo 23. aprila, je zbor nastopil v festivalni dvorani na Bledu, v četrtek' 24 aprila, pa v Iskrini tovarni instrumentov v Otočah. Za Iskrine delavce na Blejski Dobravi je zbor pripravil koncert v torek, 29. aprila dan kasneje pa za delavce v tovarni elektronike v Horjulu. Pevski zbor bo imel več nastopov tudi v prihodnjih dneh. Franci Perdan Razstava tapiserij Razstavo tapiserij v kletnih razstavnih prostorih Prešernove hiše so pripravili učenci 7. razreda osnovne šole Staneta Mlakarja v Šenčurju pod vodstvom likovnega pedagoga Branka Sosiča. Zanimiva in lepo pripravljena razstava je ena prvih prireditev v vrsti prezentacij likovnih dosežkov gorenjskih šol v tem kranjskem razstavnem prostoru. C. A. Pevski zbor tovarne Verig Lesce Razen folklorne skupine, ki so jo pred tremi leti ustanovili na pobudo mladih delavcev tovarne Verig Lesce; so marca dobili v tem kolektivu tudi svoj pevski zbor. Pobudo za ustanovitev je dala sindikalna organizacija. Novi zbor, ki ga sestavljajo tovarniški delavci, ima trenutno 16 članov. Vodi ga prizadevni zborovodja in učitelj na osnovni šoli v Lescah in v Lipnici Jože Humerca. V prihodnje nameravajo zbor še razširiti, prepričani pa so, da jim bo šlo pri njihovem delu na roko tudi vodstvo podjetja. jr Mladi fotografi se predstavljajo Galerija osnovne šole »Ivan Tavčar« v Gorenji vasi je v zadnjih letih postala pravo kulturno središče Poljanske doline. V njej se-nepretrgoma iz meseca v mesec vrstijo razstave fotografskih in likovnih del. »Ljudje so kot brez uma tekali po trgu« Potres leta 1895 tudi Škofji Loki ni prizanesel — Ognji, molitve in procesija — Gostilničarjev a pripoved 16. aprila je minilo 80 let, odkar so Slovenijo zamajali močni potresni udari. Kot vemo- je bila zlasti hudo poškodovana, Ljubljana. Zahvaljujoč fotografijam, arhivskim dokumentom in zabeležkam številnih prič so se ohranili dokaj natančni podatki o posledicah katastrofe in sploh o vzdušju, ki je tiste dni vladalo v naši metropoli. Manj pričevanj pa govori, kako so nevarni naravni pojav občutili in doživljali v drugih slovenskih krajih, na Primorskem, v Celju, v Novem mestu, v Kranju ... No, tudi Škofji Loki potres ni prizanesel. Po zaslugi Franje Stanonik iz Jegorovega predmestja smo dobili v roke prevod pisma loškega gostilničarja Johana Stabl j a, v katerem slednji svoji sestri Antoriiji Kosnegg iz Gradca opisuje razmere v mestu med samim potresom in v prvih dveh, treh naslednjih tednih. Pismo je možak, bivši lastnik sedanje Ješetove hiše na Mestnem trgu, oddal 7. maja 1895, torej pred natanko 80 leti. Čeprav v njem niso omenjene tragedije, kakršne je častitljiva Loka prestajala leta 1511, ko ni ostalo celo niti eno poslopje nekdanjega upravnega središča freisinške posesti, ga bo vseeno zanimivo prebrati. Besedilo objavljamo neokrnjeno, le nekoliko popravljeno ter opremljeno z dodatnimi pojasnili in mednaslovi. Ni dvoma, da predstavlja zanimivo dopolnilo k poznavanju zgodovine Škofje Loke, zato velja Stanonikovi še enkrat izreči iskreno zahvalo. »ZASLIŠAL SE JE ŠUM KOT O D, KAKŠNEGA VLAKA« »Ljuba sestra! Ne samo Ljubljano, kakor piše Mariel, ampak tudi Skofjo Loko je potres težko prizadel. Da niso nemški časopisi o tem nič poročali, je čisto razumljivo, saj smo vsi precej zmedeni in.se ne utegnemo brigati za manj važne reči. Boga zahvalite, ker ste bili obvarovani pred tako grozno stihijo in ker vam ni treba prestajati strahu, kakršnega prestajamo mi. Kdor ni sam doživel česa podobnega, si ne more predstavljati, kako strašno je, kadar zemlja pobesni. Ravno smo legli spat — jaz, moja žena in Johanca v spodnji sobi zadaj, Zane pa zgoraj — ko ob 11. uri in par minut pride prvi močan sunek. En šum kot od kakšnega vlaka se je že od daleč slišal, nakar je začelo hišo majati. Zgrabil sem se za posteljo, če ne bi bil dol padel. Omet je treskal s stropa. V temi smo po-skakali iz pernic in vpili ter molili. Zaradi zmede, ki je^nastala, nikakor nismo mogli najti vrat — in še vedno so tla trepetala. Končno je žena le prižgala luč. Stekli smo po stopnicah v točilnico, in sicer kar v srajcah. Potem je žena odhitela nazaj gor in Velika lovska prireditev Lovska družina Cerklje na Gorenjskem pripravlja veliko lovsko srečanje v počastitev dneva osvoboditve, ki bo v nedeljb* 11. maja, pri spodnji postaji Žičnice Krvavec. Prireditev bo združena z zanimivim lovskim športnim tekmovanjem na glinaste golobe, srnjaka in merjasca. Na to srečanje so cerkljanski lovci povabili vse lovske družine z Gorenjske in iz ljubljanske okolice. Tekmovanje bo ekipno in posamezno. Za najboljše ekipe in posameznike so pripravili lepe pokale, diplome in kar dvajset praktičnih nagrad. Dogovorili so se, da bo tekmovanje ob vsakem vremenu. -an nabrala malo obleke, da smo se za silo uredili. Žaneta sem potisnil predse, pograbil ženo z eno in Jo-hanco z drugo roko ter jih pahnil skozi vežne duri, saj so popolnoma izgubili glavo. Po Placu je begalo že precej ljudi, ki so, eni kar v perilu, blodili sem ter tja. Tudi ženske sem opazil vmes. Jokale so in molile: bog pomagaj, Marija pomagaj! Naš doktor (dr. Arko, takrat edini zdravnik v mestu — op. p.) in notar sta stala med njimi, stegovala roke proti nebu in prosila za pomoč. Neverjetno, kako se je cesta pod nogami tresla. Dimniki so leteli s streh in bil je hrup brez primere. Zdravnik je zbral okrog sebe skupino mož in ko sem pridrvel mimo, me je obupan vprašal, kaj storiti. »Ven iz hiš!« sem zavpil in on je nato pričel rjoVeti: »Ven, ven, ven!« BEG POD KAMNITNIK »V smeri proti Štemarjem je bilo kmalu polno beguncev, ulice pa prazne kot bi izumrle. Potlej so nekateri za špitalsko cerkvijo zakurili tri in na Grabnu en ogenj. Okrog so stale matere z otroki v naročju, da bi se pogrele. Kolona meščanov je segala tja do Kamnitnika. Jaz mojih v tej množici nisem več izsledil. Šele zarana smo se našli. Najbolj plemenito in dopadljivo stvar je storil naš župnik. Opolnoči je šel v cerkev po Najsvetejše in ga nesel čez Plac in nazaj. Edino žan-darji s prižganimi svečami, postrojeni levo in desno, so mu delali druščino. Mi smo medtem obupani tavali naokoli. Ob štirih zjutraj sem bil ravno pri znamenju na Ošterfeld, ko je pribrzel drugi siloviti potresni val. Iz mesta se je razleglo bobnenje kot bi vse stavbe naenkrat zgrmele vkup. Z dlanmi sem si zamašil ušesa in nisem hotel pogledati tja. Potem so ljudje zavpili: »Gori!«. Odprl sem oči in ugotovil, da je pretrgalo električno napeljavo in da so jo obdali bliski. (Elektriko je Škofja Loka dobila leto dni poprej, 1894, pred Ljubljano, Kranjem in ostalimi večjimi naselji — op. p.) Naslednjega jutra (ponedeljek) smo ob 5.15 in ob 8. uri imeli mašo na glavnem trgu (Placu), zraven vodnjaka. Ob enih popoldne je župnik organiziral procesijo na Hribec-Kalvarijo. Povorka je gotovo štela preko 3000 ljudi. Tudi dame in gospodje so hodili vmes. To noč sta moja žena in Johanca spali kar na klopi v neki bajti v Pu-štalu, Zane pri Angelu Molinariju v Starem dvoru, jaz pa doma. Skušal sem vsaj približno oceniti škodo in sem spoznal, da ni majhna. Porušil se je dimnik proti dvorišču, požarni zid je zelo načet, manjka približno 3000 strešnikov in celo poslopje so preprežile razpoke. Nekatere sem že dal zamazati, a je nastalo precej novih. Za temeljito popravilo 400 goldinarjev najbrž ne bo dovolj. Inženir je opravil kompleten predračun in stroške označil kar na 1000 goldinarjev. Pretekli teden smo čutili le blage tresljaje, sinoči, 15 minut do devetih, pa se je zemlja spet pošteno zamajala in znova so ljudje bežali na prosto. Živimo pod stalno napetostjo in zaradi varnosti raje ležimo v pritlični sobi. Pisal bi ti že prej, ampak sem še zmeraj čisto iz sebe. Udje se mi tresejo, da komaj držim pero. Ne vem, kaj bomo naredili, če ne bo kmalu konec. Naj nas Bog vendar odreši teh strahot! Mi vas vsi pozdravljamo — tvoj brat Johan Štabel.« Priredil: I. Guzelj Industrija bombažnih izdelkov Kranj Sprejme na delo za nedoločen čas referenta nabave Pogoji: srednja komercialna šola ali K V trgovski delavec železninarske smeri ter izpit za voznika motornih vozil »B« kategorije. Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni po objavi. Zaželen je osebni stik s kandidati, kjer bodo prejeli podrobnejše informacije. od 20. III. do 20. V. 1975 20 % POPUST Komunalno gradbeno podjetje □raa Bled TOZD Komunala Bled, Rečiška c. 2 proda na podlagi sklepa delavskega sveta na javni licitaciji stružnico SCHUCHART SCHUTTE Izklicna cena 3000 din Licitacija bo v torek, 13. maja, ob 12. uri v prostorih podjetja na Rečiški 2, Beld. Ogled je možen vsak dan od 8. do 10. ure. V izklicni ceni ni vračunanega davka. .j- »""V ^V v zagrebpublic Odbor za~ medsebojna razmerja Kemične tovarne Podnart vabi k sodelovanju p. O. NK in PK delavce za delo v 1. proizvodnem oddelku 2. prodajnem oddelku — skladiščna služba Mesečna akontacija osebnega dohodka do ca. 2600 din ter občasno doplačilo osebnega dohodka glede na doseženi poslovni uspeh podjetja Pismene prijave je treba nasloviti na splošni sektor podjetja* kandidati pa se lahko tudi osebno zglasijo v tajništvu sektorja dnevno med 7. in 14. uro. V krajevni skupnosti Huje-Planina-Cirčiče je bila v soboto, 26. aprila, očiščevalna akcija. Vodila jo je komisija za varstvo okolja pri svetu krajevne skupnosti. Poleg starejših prebivalcev krajevne skupnosti so v akciji sodelovali tudi učenci osnovne šole in mladinci. — A. 2. — Foto: F. Perdan «K K is: voba S* -»a voba voba voba voba voba voba Va£2 voba v0r vob vob vo*> v** oba barva zanesljiva pot do uspeha sami boste hitro in poceni olepšali svoj dom Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) Po petintridesetih letih Pozornost mi je zbudil, ko jo je "fti ponedeljek spešil po cesti od j-truzevega proti Kranju. »Poglej ga o.^ Pravi originalni srbski čika. Je že P.nsel obiskat v Kranj katerega od »»nov,« Tako sem modrovala ob njegovih zakrivljenih opankah, popotni palici, obledeli zeleni kapi in 0uim?. Vdelanem rjavem volnenem iačilu, ozaljšanem s črnim ®z°m- Kar veselo ga je bilo videti ea vso to moderno pločevino, zi-a°vjem in asfaltom. . Naslednjega dne ga najdem že v Kolji Loki; z umerjeno naglico hiti. a 1 rate proti mestu. Ko sva se sre-jaia tretjič, je sedel na tisti klopici il sP°mehikom sredi gornjega trga v ®K0fji Loki. Sezul si je opanke in si pretegoval utrujene prste v volnenih nogavicah z rdečim in belim vzor-°jn ob robu. Nisem več vzdržala. »Od kod pa ste prišli, čiko?« »L, od Aleksinca.« »Pa hodite kar peš po naši deželi?« v Z vlakom se pripeljem do cjega kraja, potem grem pa peš po testih in vaseh. Po vseh ulicah grem in vsako hišo in vsako izložbo si posebej ogledam.« »Ste si prišli kar tako ogledovat Slovenijo ali ste prišli tudi h "omu na-obisk?« »Prišel sem s sovaščanom, ki je Pnsel obiskat sina. Vojake služi na S1" *m- Pa sem si rekel, Miodrag, Hai ,še ti pogledat to Slovenijo, iSE? Je tam P° ™ letih. Veste, leta S- %m služil vo->sko na Bohinjski e«. lakrat je bila to vas, lesena, " , Pn nas vse lesene. Toda Sni tJt? jo danes> t0 Bohinjsko Belo. so - .Je ni več Prepoznati. Vse hiše asf u ne' Parket znotraj, povsod dsiait vodovod itd. Pri nas pa še vedno isto.« saj je v Aleksincu lepo in dosti je novega.« nac vk° Pa Ste videli samo Aleksi- v vaseh tam okrog je pa še eano.po starem. Blato, samo blato. v,Va\Fe Pa asfalt skoraj do vsakega hleva! Ej, čudovito je to. Po »ko lepi cesti lahko mirne duše ho- opankOIlankahL- In sPet se Je Iotil 1 S1 J1" je ves eas najinega ierm°VOra obuval in Pritegoval Jermena na njih. ppIIJ Jie V8e 8te Pa že bil» na Gorskem?« sem Sel Sem P^jSnji ponedeljek in na t? . na Jezerskem, v Preddvoru, Bled njski Beli' v Bohinju- na Kra Vescah' v Radovljici, v ,n , ^ • • Ej, Kranj je trikrat večji sem - lePši kot takrat. V Kranju tr„ yidel tudi tisto veliko železno sem m°' sem Šaril tam okrog, z ? naenkrat zagledal tam visoko vra POd streho kombi. Kako, za Sn/s' PriSel S°r, mi ni dalo miru. raz ®* 8em ijU(li' P3 ali me niso rjtju,neli ali pa niso hoteli odgovo-Pir-l Hem ^Otel gor, so ravno za-pr • ,-Jutri zjutraj ob sedmih od-in mi je dejal tisti pri vratih avt em mo8el videti, kako pridejo d t°mobili gor. Pa sem počakal do FeRa jutra in sem šel pogledat. ^Kar po cesti gredo gor.« Nai| J- na kranjskem sejmu je bil. oko ' s<) ,T1U všeč stroji za PaVflnje vinogradov in pa stroji ^njo, »travarice«, kot jim je okj^tere kraje pa še mislite \skatl?« tu j. .ga tri tedne se kanim zadržati L;, / 'vas in danes se bom odpeljal v Celj J,0' od tu pa v Maribor, Ptuj, v|af- Šoštanj itd. Do mesta z vkliš°,Tr P°tem pa peš. Tako največ 1 se je odpravil naprej, pa srečno, čiko Miodrag!« I). Dolenc Carinarnica Ljubljana razpisuje prosta delovna mesta: delavcev z visoko in višjo strokovno izobrazbo za carinjenje blaga v Ljubljani, izpostava Kranj in Novo mesto. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — imeti končano visoko oziroma višjo šolsko izobrazbo ekonomske, pravne ali tehnične smeri, znanje enega svetovnega jezika, — uspešno opravljen preizkus nagnjenosti in sposobnosti za delo v carinski službi, — za delavce iz drugih jezikovnih področij uspešen preizkus znanja slovenskega jezika. Kandidati morajo biti državljani SFRJ, imeti odslužen vojaški rok ter imeti ustrezne moralnopolitične kvalitete. Zaradi specifičnosti dela sprejemamo samo moške v starosti do 35 let. Poskusna doba je 3 mesece. Pri zaposlitvi v izpostavi Kranj imajo prednost kandidati kemijske in ekonomske smeri, v izpostavi Novo mesto pa strojne smeri. Osebni dohodek delavcev z visoko izobrazbo znaša 5600 do 6100 denarjev, z višjo pa 4800 dinarjev. K sodelovanju vabimo tudi več delavcev s srednjo ali nepopolno srednjo šolo za določen čas za delo v administraciji. Pismene prošnje, kolkovane z 2 din in dokazila o strokovni izobrazbi pošljite Carinarnici Ljubljana, Šmartinska 152 a do vključno 20. maja 1975. Prenosni transformator za varjenje TBH 140 BANTAM je izredno primeren za varjenje kosov lahke pločevine ali za njeno obdelavo. Tehta le 20 kg, priročen je torej za dela v delavnici ali na terenu. Z njim lahko varimo mehko jeklo, nerjaveča jekla in jekla, ki so odporna proti kislinam. Transformator za električno varjenje TBH 400 v moderni izvedbi ima izredne sposobnosti varilnega aparata. Zaradi vrhunca praktičnosti so pogonski stroški majhni. Dobite ga v različnih izvedbah — glede na zmogljivosti kot tudi na načine upravljanja. Možna je uporaba v delavnici ali na odprtem prostoru ne oziraje se na vremenske pogoje. Transformator za električno varjenje TBH 700 transformator je višja oblika delovnih orodij TBH. Prilagojen je delom vseh vrst — tudi glede na delovno okolje, delavnico in v njej za razna delovna mesta — ali za zunanja dela, pri čemer pa take ali drugačne klimatske razmere ne morejo motiti rednega dela. Za vsa orodja -TBH so na voljo prospekti z opisom konstrukcij, različnosti izvedb in z najnatančnejšimi strokovnimi pojasnili. Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula. P P BR. 208, TEL CENTRALA (052) 24-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES (67. zapis) Nikakor pa še ne moremo zapustiti Celovca in se podati na pot proti krajem severno od Vrbskega jezera, če prej ne omenimo še stika našega Prešerna s koroško prestolnico. Pa tudi pesnikovega prijateljevanja s poznejšim škofom Antonom Martinom Slomškom in verskim reformatorjem-utopistom Bernardom Smolnikarjem. PREŠEREN V CELOVCU Vsekakor je dr. France Prešeren, brž ko je na Dunaju končal svoje pravne študije — z odliko, seveda — začutil, da ni rojen za kakega slabo plačanega uradnika ali za podrejenega odvetniškega koncipienta. Gorenjsko ponosni in samozavestni pesnik je hotel vsekakor postati prej ali slej sam svoj gospod, to se pravi, samostojen odvetnik. Zato je Prešeren ob novem letu 1832 odšel v Celovec, da bi pri ape-lacijskem in kriminalnem višjem sodišču za Notranjo Avstrijo in Primorsko opravil odvetniški izpit. Seveda pa ta izpit ni bil kar tako. Bilo se je treba zanj trdo pripravljati več mesecev — Prešeren je moral prebiti v Celovcu od začetka januarja pa vse do konca maja 1832, skoro pol leta! Bivanje v Celovcu in dolgotrajne priprave na izpit je svojemu nečaku omogočil stric Franc Prešeren, brat pesnikovega očeta Šimna. Odrinil je kar precejšen znesek — celih 300 goldinarjev. To pa je bil v onih časih že lep denar! (Šest do sedem današnjih povprečnih mesečnih plač.) Je pa stric, ki je bil tedaj kurat na Goričici (sedanje Domžale), ta denar rad dal. Saj je računal, da se bo nečak po opravljenem izpitu osamosvojil in se poročil z bogato Grad-čanko Kajetano Khlunovo — rodbini Prešernovi bi bilo to močno prav. Ne bo narobe, če brž povemo, kako se je te pesnikove neveste spominjala njegova najmlajša sestra Lenka. Takole je pripovedovala: »Eno iz Gradca je hotel doktor vzeti. Prav nič ni znala slovenskega. Bila je nemške rodovine. Zato se je Frence šalil in je rekel, moja žena bo nemškuta; pa se po Kranjsko piše. Kljun se je pisala. Nato je še rekel: moja žena se ne bo mogla kregati z vami sestrami, ker- vas nobena nemškega ne zna. — Njena rodovina je včasih letovala blizu Goričice. Videla sem Kljunovo pri maši. Bila je zavber ženska. — Prav veliko pisem je ta Kljunova Frencetu pisala. On pa ji je le malokdaj odgovoril, on sploh ni rad pisal pisem. — Potem se je razdrlo. Se je pa pritožila dr. Jakobu Zupanu, ker je Frence ni vzel.« V Celovcu je Prešeren prebolel to ljubezensko epizodo, vse kaže, da mu do Kajetane ni bilo dosti. Kajti njegova misel je najbrž že uhajala k tedaj komaj šestnajstletni ljubljanski lepotici — Juliji Primčevi... Sprva se je Prešeren v Celovcu — ki je bil takrat le malo manjši kot Ljubljana, a precej bolj slovenski kot je danes — počutil kar dobro in sproščeno. Menda se je po malem zaljubljal v brhke Koroše; saj je bil predpustni čas. Tudi družbe mu ni manjkalo: brat Jurij je bil v četrtem letniku tamkajšnjega bogoslovja, sošolec • iz ljubljanske gimnazije A»ton Slomšek je bil spiritual v celovškem semenišču; s Čopovim priporočilom se je seznanil z benediktincem Andrejem Smolnikarjem, tedaj profesorjem biblijskih ved v bogoslovskem učilišču. (Zanimiv mož, rojak iz Kamnika, Andrej Bernard Smolnikar, se je pozneje izselil v Ameriko, in ustanovil tam posebno versko sekto. Razvil se je v socialista-utopista in hudega nasprotnika papeštva. S svojo sekto je oznanjal svetovno bratstvo in mir...) LITERARNA PISMA Ze v prvih mesecih svojega bivanja v Celovcu se je Prešeren bolj zanimal za književna vprašanja kot za izpitne priprave. Na srečo je zato prav iz Celovca ohranjenih največ pesnikovih literarnih pisem — pet naslovljenih na Matijo Čopa in eno na Miho Kastelica. Prvo pismo — napisano 5. februarja 1832 — je bilo naslovljeno na Matijo Čopa. Nič kaj prijazno ga ne oslavlja naš pesnik: »Čudni dihur! Veliki bahač!« No, potem v pismu samem, je Prešeren bolj strpen, četudi je pomalem še hud nanj, ker Čop ničesar ne objavlja, čeprav obljublja, da bo. Vsebina vseh teh pisem je literarno zelo dragocena. Saj izpričuje, kakcfskrb je posvečal Prešeren slovenski literarni besedi in kako je sledil vsem domačim kulturnim tokovom, četudi ga ni bilo v Ljubljani. Prešeren tudi v Celovcu ni opustil pesnikovanja. Najbolj znana pesnitev iz tega obdobja je pretresljiva Elegija svojim rojakom. Spričo razgibanosti celovškega meščanstva, v kateri je Prešeren videl obujanje močnih nacionalnih in kulturnih stremljenj, je navdajala našega pesnika prava žalost, elegija ... Nezavednost Ljubljančanov, njihova malomarnost do domače književne tvornosti in grobo pridobitništvo — vse to je vsebina elegije, ki je nekak otožen pendant Vodnikovemu vedremu Dramilu mojim rojakom. »Vodnik se je razodeval v Dramilu kot optimističen prosvetljenec, ki je prepričan o zemeljskem bogastvu domovine in veruje v bistroumnost in pridnost svojih rojakov, ter jih hoče zdramiti k podjetnosti. Prešeren pa govori v Elegiji kot osamljen in razočaran pesnik in kulturni delavec, ki sicer priznava, da se je domače gospodarstvo razmahnilo, obenem pa bridko občuti, da se z gmotnim blagostanjem meščanstva ni razvila v njem tudi kulturna zavest in da so zato Slovenci in njihova dežela nepriznani in nespošto-vani med drugimi narodi. Tega so krivi sebičnost, hlastanje po vsem, kar je tuje, in zlasti nemarnost za domačo poezijo in narodno čast.« (Po A. Slodnjaku) Za »pokušino« le dve kitici iz Elegije: Kranj'c, ti le dobička išeš, bratov svojih ni ti mar, kar ti bereš, kar ti pišeš, mora dati gotov d'nar! Kar ni tuje, zaničuješ, starih šeg se zgublja sled, pevcov svojih ne spoštuješ, za dežele čast si led! In tako je proti koncu marca 1832 Prešeren zašel še v osebno krizo: nenadoma je spoznal, da ima veliko izpitno snov še nepredelano, da čas hiti — hkrati pa ga je gotovo peklilo tudi nerazčiščeno razmerje do Kajetane Khlunove. Končno, v drugi polovici maja 1832, je Prešeren le opravil odvetniški izpit. Izpraševatelji pa so ga ocenili bolj slabo. Dobil je poslednjo še pozitivno oceno — zadostno ... Najbrž ni bila tega skoro poraza kriva le slaba pripravljenost — pač pa duševni boji, ki jih je pesnik ves čas bil sam s seboj. Kljub temu — saj je bil v šolah vse doslej vedno le odličnjak — je Prešernu upadel pogum. Zadvomil je, da bi kot odvetnik kdaj uspel, zato je brž zaprosil, naj ga še v Celovcu zaprisežejo tudi kot civilnega in kriminalnega sodnika. (Se bo nadaljevalo) H lL# -iJJP ■ 3 Celovško sodišče — danes. V ozadju najstarejše poslopje, zgrajeno v začetku prejšnjega stoletja — tu je bil sedet višjega apelacijskega sodišča. Na desni so bili sodni zapori. M C V* £> t* £> # tt/OI t/t/i/ Požari Zapeljal iz ovinka V sredo, 30. aprila, popoldne se je na cesti tretjega reda med Preddvorom in Kokrico pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Bogomir Kurat (roj. 1955) s Kokrice je v levem ovinku na Sp. Beli zaradi neprimerne hitrosti zapeljal preveč desno, zato je zasukal vozilo v levo, da bi se obdržal na cesti, pa spet desno, pri tem pa je zapeljal s ceste in trčil v drevo. Sopotnica Magdalena Kurat je bila v nesreči huje ranjena, voznik pa laže. Pešec umrl V četrtek, 1. maja, nekaj po 22. uri so na cesti med Lahovčami in Kranjem kak kilometer od odcepa ceste za letališče Brnik našli nezavestnega Antona Lukančiča (roj. 1929) brez stalnega bivališča in zaposlitve. Med prevozom v bolnišnico je Lukančič umrl. Kasneje se je ugotovilo, da je Lukančič poškodbe dobil v prometni nesreči, ko ga je zadel voznik osebnega avtomobila znamke NSU Franc Pečnik (roj. 1947) iz Škofje Loke. Voznik Pečnik je s kraja nesreče pobegnil. Nezgoda kolesarja V soboto, 3. maja, popoldne se je na cesti drugega reda v Dorfarjih pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila s prikolico Anton Peternelj (roj. 1928) s Podgore je peljal proti Škofji Loki. V Dorfarjih pa mu je nenadoma na njegovo stran zapeljal s kolesom 10-letni Srečko Cof od Sv. Duha in s tem zaprl pot vozniku Peternelju. Ta je zaviral, na levo stran se zaradi drugih avtomobilov ni mogel umakniti, vendar je kljub temu kolesarjak zadel. Srečka so z zlomljeno nogo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Zavijal levo V soboto, 3. maja, nekaj pred 13. uro se je na cesti prvega reda na Drulovki pripetila prometna nezgoda pri zavijanju v levo. Voznik osebnega avtomobila Branko Mesec (roj. 1946) iz Sp. Bitenj je peljal proti Kranju, pri odcepu za gramozno jamo pa je nameraval zaviti levo, zato je zmanjšal hitrost. Zaradi tega ga je začel prehitevati Milutin Jolić (roj. 1949) iz Tržiča; ko sta bila avtomobila vzporedno, je voznik Mesec zavil levo in trčil v Jolićev avtomobil. V nesreči je bila sopotnica Pare Jolić (roj. 1953) huje ranjena in so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Umrl v bolnišnici V petek, 2. maja, je v jeseniški bolnišnici umrl za posledicami prometne nesreče Dežan Slavko (roj. 1954) iz Bistrice pri Tržiču. Nesreča se je pripetila 26. aprila popoldne, ko se je pokojni Dežan na kolesu-s pomožnim motorjem na Cesti Ste Marie aux Mineš v Tržiču zaletel v drog javne razsvetljave. L. M. Gozdno gospodarstvo Bled objavlja prosto delovno mesto operaterja na luknjalcu kartic Pogoji: dokončana srednja šola in 1 leto prakse v administraciji in knjigovodstvu ali dokončana osnovna šola in 3 leta prakse v knjigovodstvu ali administraciji Poskusno delo traja 1 mesec. Kandidate vabimo, da s prijavo predložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev. Prijave pošljite najkasneje v 8 dneh od dneva objave na naslov: Gozdno gospodarstvo Bled, Ljubljanska c. 19. 64260 Bled. Zmagoslavje Škofjeločanov V soboto, 26. aprila, je bilo v Škofji Loki srednješolsko tekmovanje »Kaj veš o prometu« za področje Gorenjske. Pripravila ga je komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri škofjeloški občinski skupščini, organizator pa je bil šolski center za kovinsko in avtomehansko stroko iz Škofje Loke. Pri izvedbi tekmovanja so izdatno pomagali tudi člani domačega avto moto društva. Tekmovalci so najprej morali reševati teste, nato pa so se med Pisma bralcev »Izgini dol!« je rekel šofer - Spoštovano uredništvo! 10. aprila 1975 se mi je na avtobusu, ki ob 14.15-odpelje iz Škofje Loke proti Kranju, pripetila huda neprijetnost. Predlagam, da jo skupaj opišemo širšemu krogu ljudi ter opozorimo nanjo tudi odgovorne. Tega dne sem namreč vstopil v omenjeni avtobus podjetja Alpetour (bivši Transtu-rist), in sicer v Virmašah. Šoferju -samoinkasantu sem plačal vozovnico do Zgornjih Bitenj. Med vožnjo sem se disciplinirano pomikal proti zactnjim vratom in ob prihodu v Zg. Bitnje stal tik zraven izhoda, da bi lahko čim hitreje sestopil. Vendar mi možakar ni hotel odpreti, ampak je energično zahteval, naj mu pokažem karto. Začel sem riniti po prepolnem avtobusu navzgor, medtem pa me je šofer ozmerjal z goljufom. Ko sem nato privlekel iz žepa zahtevani listek, je namesto opravičila zavpil name; »Izgini doli« Ves presenečen sem ga hotel ubogati, pa mi j t- vrata pred nosom zaprl. Obsojam nesramno početje šoferja avtobusa in Vas prosim, da ta moj primer obelodanite, saj nedvomno zasluži obsodbo. Knez inž. Vili Zg. Bitnje 160 ■ O lL# J^m Torek — 6. maja 1975 seboj pomerili v spretnostni in ocenjevalni vožnji ter znanju iz moto-roznanstva. Gorenjskega prvenstva so se udeležili tekmovalci iz jeseniškega železarskega šolskega izobraževalnega centra, kamniške gimnazije, SC Iskra iz Kranja, kranjske gimnazije, ŠC za blagovni promet iz Kranja ter ŠC za kovinsko-in avtomehansko. stroko iz Škofje Loke. Skupno je sodelovalo osemnajst štiričlanskih ekip. Največ uspeha so imeli gostitelji, tekmovalci SC za kovinsko in avtomehansko stroko iz Škofje Loke, ki so dokazali, da so se na tekmovanje res dobro pripravili. Zmagovalna ekipa bo konec maja odšla na republiško tekmovanje, ki bo tokrat v Velenju. Rezultati — ekipno: 1. ŠC za kovinsko in avtomehansko stroko iz Škofje Loke I (Ahačič, Košnik, Šve-gelj, Urh), 2. ŠC. za kov. in avt. stroko IV., 3. ŠC za kov. in avt. stroko II; posamezniki: 1. Branko Ahačič, 2. Miroslav Košnik, 3. Boštjan Burgar (vsi ŠC za kovinsko in avtomehansko stroko Škofja Loka). -jg Šolanje psov v Lescah Klub za vzrejo športnih in službenih psov Lesce-Bled tudi letos organizira šolo poslušnosti in ubogljivosti za pse. Šola že poteka za družbenim centrom v Lescah in se vsi tisti, ki bi radi svojega psa naučili vaj poslušnosti, lahko še prijavijo. Naslednje leto bo za pridobitev vzrejnega dovoljenja treba opraviti tudi izpit iz poslušnosti. V nedeljo, 27. aprila, je bilo pred družbenim centrom ocenjevanje vseh Čistopasemskih psov. Ocenjevanja se je udeležilo okoli 40 psov in njihovih vodnikov. Pse sta po zunanjem videzu ocenjevala mednarodna sodnika Vlado Gerbec in Miroslav Zidar. Ugotovili so, da je kvaliteta psov znatno boljša kot prejšnja leta, saj je bila poprečna ocena zunanjosti prav dobro. 1). S. V sredo, 30. maja, okoli 13. ure je začelo goreti gospodarsko poslopje Julijane Švegelj iz Gorič. Pogorelo je seno ter del strehe stanovanjskega in gospodarskega poslopja. Goreti je začelo, ker so se otroci igrali z vžigalicami. V petek, 2. maja, dopoldne je začel goreti gozd Podmladek na Kozjeku in na Straži na Koroški Beli. Pogorelo je okoli 5 ha gozdne površine. V petek, 2. maja, popoldan je zagorelo v Udenborštu na Mlaki pri Kranju. Ogenj je uničil okoli 4,5 ha borovega gozda. Škode je za okoli 200.000 din. Požar so pogasili kranjski poklicni gasilci. Požar je nastal, ker so otroci v gozdu zakurili ogenj, da bi pekli krompir, zaradi vetra pa se je ogenj razširil. Kinopodjetje Kranj Stritarjeva 1 objavlja prosti delovni mesti za določen čas 1. natakarice za Snack bar Center Kranj Pogoji: kvalificirani delavec gostinske službe ali PK delavec z delovnimi izkušnjami v gostinski stroki 2. blagajnika za kino Storžič Pogoji: kvalificirani delavec trgovske ali sorodne stroke ali PK delavec trgovske ali sorodne stroke z nekajletnimi delovnimi izkušnjami. Kandidati naj pošljejo vloge na naslov podjetja. Sporočamo žalostno vest, da je 3. maja umrla naša upokojenka Francka Erbežnik delavka v ekspeditu Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj Kranj, 5. maja 1975 Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgotrajni in hudi bolezni zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče, brat in stric Ivan Naglič iz Cirčič pri Kranju Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 7. maja 1975, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: žena Antonija, sin Janez, hčerki Mija in Helenca z družinama, hčerka Vida in Zdenka: vnuček Primož, vnukinja Vesna in ostalo sorodstvo. Kranj, 5. maja 1975 Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta J ožeta Kacina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko cvetja in vencev in nam izrazili sožalje. Iskrena hvala KS, ZB in SPIZ za poslovilne-besede, stanovanjski zadrugi Černetov vrt, kolektivu Jugoplastike, godbenikom, pevcem in praporščakom, posebno pa družinama Kržišnik in Pintar. Žalujoči: žena Angelca ter sinova Jelko in Rajko. Kranj, 5. maja 1975 Zahvala Ostali smo sami, tihi z bolečo resnico, da nas je nenadoma in mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dragi in dobri mož, stari ata, brat in stric Janez Vrhovnik p. d. Murnov ata iz Šenčurja Ob tem izrekamo iskreno zahvalo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam ob teh težkih dneh stali ob strani, mu darovali cvetje in ga številno spremili na njegovi poslednji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Potočniku Stanetu, celotnemu kolektivu Komunalno obrtnemu in gradbenemu podjetju Kranj, tov. Vrečku Jakobu za njegove poslovilne besede ob odprtem grobu, ZB in GI) Šenčur, godbi iz Kranja in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala. Za njim žalujejo: žena Marija, hčerka Štefka, hčerki Ani in Mari z družinama, brata in sestre Šenčur, 28. aprila 1975 mali oglasi • mali oglasi radio torek 6. MAJA 4-30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 r šola za sr«lnjo stopnjo, 9.30 Majhni 11 9ri ansambli' 1015 Promenadni koncert, nI; . nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasve i 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo uTn m Iz dela 8'asbene mladine Slovenije, ,rPoti s kitaro- ir>:*° Glasbeni inter- 17 9n°i' 45 Vrti|jak, 16.45 Družba in čas, „l,;f 7 povojnega ustvarjanja starejših sloven- 18 « skladateljev, 18.05 V torek na svidenje, v note- 19 40 Minute z ansamblom SI«! , amP'Ča, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 0 ovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Ra-2 « 7lgrxa: Večer z Ant«nom P. Cehovom, v «rl Zvočne kaskade, 22.20 Partizanske pesmi innThr n Preobleki, 23.05 Literarni nokturno* 23.15 Popevke se vrstijo QruK» Program SuBT i?,™'" 202> 1:J °0 S solisti in ansam-14ni> J' -i 5 Lahka glasba na našem valu, na'*\ KnJ'ževnost jugoslovanskih narodov in C St'o 1420 Zabaval vas bo ansambel Tini Sepeta' 14 :35 parada popevk, 15.40 16m J" g(,dala' 1600 Pet minut humorja, ie ^ ^oj spored, 16.40 Stereo jazz, 17.40 Ljud-18mepSe^oj' 17 r>() S Pevk" Shirlev Bassey, "kih avtorjev °rkestrov' 184<) PoPevke slovenji program v |'&neiniS^rtvini' i9"20 Hadijskl P«vskl 1 Rlashn o,, M* Slovenska instrumentalna Prankf, ,Vldiki sodobne umetnosti, 20.55 RlashJ * ' k°nwrtni večeri, 22.55 Sodobna s čembalom, 23.55 Iz slovenske poezije sreda 7. MAJA i Za m?a?i J,Utro' 810 Glasbena matineja, 9.05 94(LTVm ""adovedneže, 9.25 Glasbena pravljica, UDravii^-J1 marksizma in socialistično samo-Z nami hJC' 1015 Uredn'kov dnevnik, 11.20 sveti i2 4nTn na ?oti> 12 :}() Kmetijski na-vam' 14 m d Vasi do vasi- 1;} ;}() Priporočajo Poslušal,'; x .naSi operni pevci, 14.30 Naši beni intl s Ujw in Pozdravljajo, 15.30 Glas-Zvoki Tn KmeZZ°' 15 45 ^o vrtiljak, 16.45 P«m e aai«';,rMS.tra Kurt Krammer, 17.20 ljamo vam X raz«ovor' 18 35 ^edstav-Lesiakalil rn , M»nute z ansamblom Boruta iz naše™ . Lahko noč, otroci, 20.00 Koncert S festival dla' 21.40 Lepe melodije, 22.20 23.15 r!v-V Jazza' 2305 Literarni nokturno, glasbe Jugoslovanskih pevcev zabavne ^Ki program 13°*5Ssi na Valu 202- LL00 Danes smo izbrali, "jo stonr, C1 J*Z/t 14 00 Radijska šola za sred-Zfiana im 1425 Glasbena med.gra, 14.35 Melodij 16 no n""? me'«dije, 15.40 Srečanja i tako in a ? avtomobilizmu, 16.10 Popevke Svetoln, URaCe' 16-4H Moderni odmevi, 17.40 Prog e"lreP°,rU1Ža' 1750 V ritmu sambe, 18.00 !abavne glasih )a' 18 40 JuKoslovanski pevci program 1945 7«Ttla.r"UZa' 1915 Večerni concertino, »Madlvf y,UhltelJe fare glasbe, 20.35 Zborovske 1 vania oi , ?rjoana K°zine, 21.(X) Pot izobraže-Raztri'r1 Stereofonski operni koncert, 22.45 Poezije P° sodobni Klasbi, 23.55 Iz slovenske četrtek 8. MAJA KdiisS1"-' ,jutro> 810 Glasbena matineja, 9.05 [H 015^' stopnjo, 9.30 Iz glasbenih doma Tahjinih poteh, 11.20 Z nami $ Dih? na.P(,ti,12.30 Kmetijski nasveti, ?2 4< P hdn.m, godbami, 13.30 Priporočajo van 1 detoS ""In PrJ,H' ,14-40 Mwl drffi PrtiHak i'«l'r' -Klasbeni '"teimezzo, 15.45 rnaK'o el JeZlk"vm P^ovori, 17.20 Iz do-niki SLia,h,va- 180r> Naši znanstve-in 182() Produkcija kaset 2 C ' P'°šč RTV Ljubljana, 18.35 M^Ute z L°rkefir(,m ?TV Ljubljana, 19.40 Lahko ,,'-. anfsam,)1»n' Jožeta Privška, 19.50 e.h pesmi ■ ot1, 20.00 Četrtkov večer doma-21.40 l,, ' ™ napevov 21.00 Literarni večer, koneertnl, .idlJe' 22 2,) NaAi operni pevci na 23.15 pJjpJ" odru, 23.05 Literarni nokturno, popevk in plesnih ritmov Program i^lodrie^Vt? Valu,202' 13.00 Od melodije do >4.(X) Temelii^. ,okl orkestra Erwin Lehn, pavijan je M&™3™:socialistično samo-"lušate 15 40 p Mehurčk., 14.35 Radi jih po-iV »ve 1« u! uT*rVHano za m'ade. 16.00 Okno S()v in inšfriin .ttU °perete- '«-4W Mozaik gla-Varstva ' 17-40 Pota našega gospo- ^ubljana iH(1(,DZal)aynim orkestrom RTV l8-4() Non-stopp|es PtV "a tekofenl traku' proRram li(ei'arn^er°evih osemdeset let, 19.50 Sodobni »lovanslik V?1, 20 10 Zborovske skladbe jugo-dijska',,„ sk'adateljev, 20.35 Mednarodna ra-1974, 21 40eMa' 2()-45 Dubrovniake letne igre LudWj„ 'J Na večer preioč»; ' 12 40 Popevke brez besed. 13.30 Ni fcJfti ^ani, 14.10 Mladina poje. 14.30 fl^Potki , 01 čestitajo in pozdravljajo. 15.30 ^■45 y ** turiste. 15.35 Glasbeni intermezzo, 0vek in j 1 Glasbena medigra, 10.50 Stiske i ■ Y'iavj«. 17.00 Pohod po poteh parti-n»SeKa ."'poljane - prenos, 18.05 Ogledalo ansamKi' 1815 Zvočni signali, 19.40 Minute ^'.otr„'i Borisa Kovačiča, 19.50 Lahko h^lenil o P'enos slovesnosti ob odkritju -Vin „i . H,,elu Rozmanu v Ljubljani, 20.30 5®«kih, 22 "A"21.15 Oddaja o morju in pomor-h ^ I it Besede in zvoki iz logov domačih, nokturno, 23.15 Jazz pred pol- Vl ogram na valu 202, 13.00 Glasovi v ritmu, ilH>la _ mwv in glasbenih revij, 14.00 Radii-im4, U )ra stopnjo, 14.25 Glasbena med-,'N* V'> K»leidoskop popevk, 15.40 Jazz za aNnim '"•'niski vrtiljak. 10.05 Z velikimi 3|)J»vi '"'kestri, 10.40 Za mladi svet, 17.40 >8IX>, t?>,'u- ,7r'° Prijetni zvoki, 18.00 lz-^ "evk, 18.40 Partiture lahke glasbe jJj0*«« v^iJ'^Ma igra -i Ciril Kosmač-Borut vH«.f |', Pomladni dan, 20.15 Koncert Slo-thHiih arm«>nije. 21.35 Kultura danes, 21.4 - "•ilr'rUi'ah' 2:U0 l/- slovenske operne litera-fcJ ' l/- »Uivenske poezije •'»TV H'»li 6. MAJA (Bg). 11.05 TV v šoli, ponovitev ob 16.05 (Sa), 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.40 N. Maurei : Sonce riše, 17.55 Risanka. B, 18.00 Obzornik, 18.15 Egipt za časa Tutankamona, B, 18.45 Ne prezrite: Prve kulturne prireditve v osvobojeni Ljubljani, 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Pogovor o fašizmu, 21.00 H. M. d u -Gard: Trjliaultovi - TV nadaljevanka, B, 21.50 TV dnevnik (Lj) Roger Martin du Gard: TRIBAULTO-VI — francoska barvna TV nadaljevanka v dvanajstih delih. — Roger Martin du Gard (1881-1958) je pisec, o katerem ne vemo prav dosti saj ni dovoljeval, da bi se javnost zanimala za njegovo zasebno življenje. Prav zato drži v primeru tega francoskega nobelovca trditev, da dela najbolje predstavljajo svojega avtorja. V Thi-baultovih avtor prikazuje življenje dveh družin, Thibaultovih in Fontainovih, vendar so v ospredju vseskozi Thibaultovi. Stari Oscar Thibault je krut in nepopustljiv človek, ki priznava le dvoje: katoliško cerkev in njene zakone. Glavna junaka romana in nadaljevanke pa sta brata Antoine in Jacques. Jacques je zelo občutljiv, pravi ekstremist, njegov brat Antoine, ki je zdravnik, pa je veliko bolj prilagodljive narave. Tudi bolj človeški je od svojega očeta, njegovi pogledi na svet so liberai-nejši, vendar postane obseden od svojega poklica — boji se, da bi doživel neuspeh. Roman in nadaljevanka kritično osvetljujeta francosko družini v obdobju od začetka tega stoletja pa do konca prve vojne. UHF — oddajnik Krvavec 17.15 Poročila, 17.30 Morski biseri, 18.00 Kronika Karlovca (Zg), 18.15 Glasbena oddaja (Bg) 18.45 Trenutek spoznanja (Zg), 19.30 TV dnevnik (Bg), 20.00 Rdeča zarja svobode - koncert (Zg II), 20.50 Filmske novosti leta 1945, 21.15 24 ur, 21.30 Humoristična oddaja, 22.15 Obzorje (Bgll) sreda 7. MAJA 8.10 TV v šoli (Zg), 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.25 Viking Viki, B, 17.50 Obzornik, 18.05 Mladi za mlade: Slovenjgradec, 18.40 Po sledeh napredka, 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Film tedna: Smrt se imenuje Engelchen, 22.15 Miniature: Povodni mož, B, 22.30 TV dnevnik (Lj) SMRT SE IMENUJE ENGELCHEN — češki film, 1962; režiserja Jan Kadar in Elmar KIos, v gl. vlogah: Jan Kačer, Eva Polakova, Otto Iackovič; Tik pred koncem druge svetovne vojne, spomladi 1945. leta, je začela razpadati satelitska klerofašistična tvorba — Slovaška država, narejena iz podobnih pobud kot Nezavisna država Hrvatska. Slovaki so se množično odzvali pozivu k ljudski vstaji, da bi čim bolj otežili organiziran umik nacističnih čet iz vzhodne fronte. Pomagali so jim sovjetski oficirji. V to obdobje je postavljena zgodba partizanskega komandanta Pavla, ranjenega pri osvajanju zabarikadirane hiše v predmestju Zlina, sedeža krajevne nacistične oblasti. Medtem ko je vojne že skoraj konec, se Pavel v^bolniški postelji v nekakšni podzavesti spominja preteklosti, posameznih značilnih trenutkov. UHF — oddajnik Krvavec 16.15 Poročila, 16.30 Mali svet, 17.00 Kronika. 17.20 Sprejem štafete mladosti, 19.(X) Risanke (Zg), 19.30 TV dnevnik (Sa / Zg II), 20.00 Ob tabornem ognju — prenos, 21.00 24 ur (Bg II), 21.15 Narodni heroji v pesmi: Sava Kovačevič (Zg II), 21.55 Mladi Garibaldi - serijski film, 22.45 R. Bruči: Noč na progi - balet (Bg II) četrtek 8. MAJA 8.10 TV v šoli (Zg). 9.35 TV v šoli (Bg), 10.35 Poročila, 10.50 Proslava ob 30-letnici osvoboditve, 14.10 TV v šoli — ponovitev (Zg), 15.35 Francoščina — ponovitev, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.20 Na črko. na črko. B, 17.50 Obzornik. 18.10 Vzpon človeka, B, 19.00 Kam in kako na oddih, 19.10 Risanka. B, 19.30 TV dnevnik (Lj), 20.00 Praznična prireditev ob dnevu zmage (Sa), 22.30 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila. 17.30 Otroška oddaja. 18.00 Kronika, 18.15 Prijatelji glasi**. 18.35 Družbena tema, 19.05 Kulturni pregled, 19.30 TV dnevnik (Zg), 20.00 Praznična prireditev ob dnevu zmage (Sa), 22.30 Odpisani — TV nadaljevanka ( Bk II) petek 9. MAJA 8.50 Vojaška parada ob dnevu osvoboditve — prenos (Bg, Lj). 15.00 Morda vas zanima: Ob 30-letnici osvoliodilve, 15.30 Vojaška parada ob dnevu osvoboditve — posnetek. 16.45 Po poteh partizanske Ljubljane — prenos, 18.50 Pesmi borbe in zmag. 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik, 19.48 Spominski zapis in odkritje spomenika narodnemu heroju Francu Rozmanu-St unci u - prenos, 21.(M) To ljudstvo bo živelo - film, 22.30 625, 23.05 Poročila (Lj) TO LJUDSTVO BO 2IVELO - jugoslovanski film, 1947; režiser Nikolu Popović, v gl. vlogah: Vera Ilić-Đukić, Sinifta Ravasi, Fran Novaković; April 1941. Nemci so napadli Jugoslavijo. V mulo vas pod Grmečem pride Ivan. du bi pomugal pri organizaciji odpora proti okupatorju. Tu spozna Jagodo iti med njima se vname ljubezen. Sovražnikova ofenzivu ju loči. Ivan je mojster za luzstreljevunje prog in sovražnih vlakov. Vsaka veliku eksploziju, ki jo Jagoda sliši, dokazuje, da je Ivan živ iu da jo pozdravlja. Jagodu, ki fiktivno sodeluje v boju. pade v ujetništvo. Kljub mučenju ne i/da partizanov, rajši umre. Sovražna ofenzivu je odbita. Vlak, ki vozi municijo, zapelje na mino, ki jo je nastavil Ivan. Pozdrav, ki ga Ivan pošilja Jagodi, pa dekle ne bo nikdar slišalo. . • Ponovitev ob 11.10 (Zg). 9.35 TV 10.00 TV v Soli. ponovitev ob 15.35 UHF - oddajnik Krvavec 16 20 Poročilu. 10.30 Bistrooki f/g). 17.00 Vojaška parada - posnetek (Bg), 18.00 Parilzimske pesmi (Sk). 18.30 Ljudje t/ kolone (Sa). 19.30 TV dnevnik (Bg). 20.15 Ob dnevu zmuge. Viktorija - TV drama. 21 ur(Hg II) KZ Naklo — valilnica prodaja 12 tednov stare jarčke V sredo in petek od 7. do 18. ure, ostale dneve vključno sobota od 7. do 14. ure v valilnici Naklo. Cena 30 din. KZ Naklo -Valilnica kino Kranj CENTER 6. maja franc. barv. komed. LE KJE JE 7. ČETA ob 16., 18. in 20. uri 7. maja franc. barv. komed. LE KJE JE 7. ČETA ob 16., 18. in 20. uri 8. maja amer. barv. krim. PRISLUŠKOVANJE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 6. maja franc. barv. komed. SKRIVNOST PARIŠKEGA PODZEMLJA ob 16., 18. in 20. uri 7. maja angl. barv. pust. VROCl PESEK OTOKA SYLT ob 16., 18. in 20. uri 8. maja ital. barv. pust. ROBIN HOOD -OGNJENI LOKOSTRELEC ob 16., 18. in 20. uri Tržič 6. maja angl. barv. pust. VROCl PESEK OTOKA SYLTob 18. in 20. uri 8. maja amer. barv. STRAŠILO ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 7. maja ital. barv. vojni POVRAČILO ob 18. in 20. uri 8. maja ital. barv. vojni POVRAČILO ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 6. maja amer. barv. komed. LJUBIMEC VELIKEGA STILA ob 20. uri 7. maja amer. barv. komed. LJUBIMEC VELIKEGA STILA ob 18. in 20. uri 8. maja franc. barv. krim. UGRABITEV V SODNI PALAČI ob 20. uri Železniki OBZORJE - 7. maja amer. barv. krim. ŠKORPIJON ob 20. uri Radovljica 6. maja amer. barv. krim. SHAFT V AFRIKI ob 20. uri 7. maja amer. barv. fant. ZARDOS ob 20. uri 8. maja amer. barv. pust. MISTER M A JESTI K ob 20. uri Jesenice RADIO 7. maja amer. barv. MIKIJEV ROJSTNI DAN Jesenice PLAVŽ 8. maja domači barv. ČUDOVITI PRAH Kranjska gora 7. maja amer. barv. IMENOVALI SO JO KOBILICA Pristušk ovanje Režija: Francis Ford Coppola Gl. vloge: Gene Hackman, John Cazale, Allen Gerfield Režiser slovitega Botra ter scenarist Pattona in Velikega Gatsb.vja je s Prisluškovanjem, ki je bil lani v Cannesu nagrajen z Zlato palmo, ameriški kritiki pa so mu kot najboljšemu domačemu filmu preteklega leta podelili Zlati globus, posegel v odnos med človekom kot kreativnim bitjem in njegovimi stvaritvami. V težnji po novem, boljšem, popolnejšem postaja človek suženj svojih iznajdb, ki v rokah nekoga drugega postanejo lahko tudi smrtno orožje. V tem filmu je glavni junak strokovnjak za prisluškovanje, ki lahko z najmodernejšimi napravami prisluhne vsakemu pogovoru. Prisluškovanje je njegov poklic in v tem svojem delu tudi sam postane stroj, saj se sploh ne zanima za posledice prisluškovanj, katerih magnetofonski zapisi so za marsikoga lahko usodni. Toda nenadoma se v njem prebudi občutek krivde, vendar prepozno, saj je tudi sam postal žrtev prisluškovanja. Film je vsekakor zanimiv, saj obravnava akutalne probleme sodobnega tehnološkega razvoja. M. G. prodam Poceni prodam 10 mesecev starega PSA, dobrega čuvaja, ter vrtne MIZE in STOLE - gostinske. Telefon 50-334 2558 Prodam nov OBRAČALNIK za seno maraton. Bukovec Alojz, Vaše 36, Medvode 2559 Zaradi selitve prodam skoraj novo PREDSOBO in POLKAVC. Ogled od 15. ure dalje. Šorlijeva 19, stanovanje 36 2560 Prodam dve KOZI, stari dve leti. Osterman Franc, Luže 5, Šenčur 1 2561 Prodam fri nova OKNA z roletami 120 x 120 + 30, Jelovica. Voklo št. 45 2562 SENO prodam ali zamenjam za drva. Ljubljanska cesta 21, Kranj, Labore 2563 Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Legat, Selo 14, Žirovnica 2564 Prodam PUJSKE, stare 6 tednov. Selo 23, Žirovnica 2565 Prodam KRAVO s teličkom. Lom 29, Tržič 2566 Prodam OVCE. Soklič, Grajska 19, Bled 2567 Prodam vprežno motorno KOSILNICO na gumi kolesih z žetveno napravo. Suha 24, Kranj 2568 Prodam KRAVO z drugim teličkom. Jerič Alojz, Možjanca 8, Preddvor 2569 Odlično KOSO za ferguson znamke MERTEL in traktorske kombi-nirke za seno, avstrijske izdelave, ugodno prodam. Zapoge 6, Vodice 2570 Prodam borove PLOHE. Delavska 6, Šenčur 2571 Prodam postavljeno pločevinasto montažno GARAŽO. Zupan Janko, Jezerska 17, Kranj 2573 Prodam zelo lepe PUJSKE, 7 tednov stare. Hribar Franc, Šobčeva 14, Lesce 2573 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Doslovče 12, Žirovnica 2574 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO bobrovec ter cementni špi-čak. Pangršica 5 2575 Prodam toplotni IMPULZNIK za varjenje vrečk. Perko Vinko, Prole-tarska 20, Tržič 2576 Prodam 1000 -1500 kg SENA, OVCO za meso, KOŠTRUNA za rejo. Kokra 64, Jezersko 2577 Prodam težko brejo KRAVO in konjsko motorno KOSILNICO. Zg. Brnik 36, Cerklje 2578 -Prodam 300 kg suhe črne DETELJE. Cešnjevk 5, Cerklje 2579 Prodam delovnega VOLA. Zalog 61, Cerklje 2580 Prodam električnega PASTIRJA z žico in izolatorjem, moško KOLO diamant in bukove BUTARE. Do-linšek, Lenart 3, Cerklje 2581 Prodam orehova DRVA. Dvorje 17, Cerklje 2582 Prodam mesnato, 160 kg težko SVINJO za zakol. Sp. Brnik 65, Cerklje 2583 Prodam . 1000 kg krmilne PESE. Zg. Brnik 32, Cerklje 2584 Prodam LATE za kozolec in gnoj-nično ČRPALKO. Velesovo 44, Cerklje 2585 Prodam VOLA, starega dobre dve leti. Lukan Andrej, Zasip 43 pri Bledu 2586 vozila Prodam KATRCO, letnik 1968. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Oprešnikova 32, Kranj 2526 ^—v Schiedel — YU — kamin, dimnik št. 1 v Evropi proizvaja in dobavlja ■ f s % f . -M I PGP S I • I Gradnja Žalec KOMPAS JUGOSLAVIJA Nove možnosti vam nudi Kompasov izletniški dom v Ribnem v lepem vremenu ob sobotah in nedeljah ples Nudimo slovenske domače jedi in jugoslovanske specialitete na žaru. Priporočamo se za obisk! Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Ogled vsak dan od 15. ure dalje na Bledu, Cankarjeva 30. Informacije po telefonu 75-096 od 6. do 14. ure 2590 Prodam ZASTAVO 750 LUX, letnik 1972, po ugodni ceni. Ogled v popoldanskem času. Pangršica 5 2587 Prodam avto AMI 6 po delih. Jekovec Rok, Žiganja vas 41, Tržič VALILNICA NAKLO prodaja dnevno sveža jajca vsak dan od 7. do 15. ure Cena: 1,20 din KZ Naklo Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Grašič, Križe 78 2589 VW od letnika 1970 dalje kupim. Špiler, Gradnikova 9, Radovljica telefon 75-610 2591 Prodam MOPED T 12 in PONY EKSPRESS. Logar Alojz, Velesov-ska 25, Šenčur 2592 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967, stroj po generalni ter razne dele. Krsnik Franc, Leše 1, Tržič KZ Naklo - Valilnica razprodaja 1 leto stare kokoši — dobre nesnice v sredo, 7. maja, od 7. do 17. ure v vzrejališču Pod-brezje Cena 30 din za kos KZ Naklo Prodam DKW-F 12. Informacije* na telefon 61-854 Prodam MOTOR TOMOS 4 za čoln. Telefon 23-077 2594 Prodam karamboliran osebni avto ŠKODA, letnik 1970, tip 100 Š tudi po delih. Ogled do 14. ure, telefon 60-366, int. 8 Podobnik, Hobovše 13, Gorenja vas nad Škofjo Loko 2595 Prodam ZASTAVO 650, letnik 1969. Bernik Anton, Virmaše 48, Škofja Loka 2596 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Valant, Planina 26, Kranj 2597 Prodam RENAULT 10, karamboliran, po delih. Informacije na telefon 26-412 od 14. do 15. ure. kupim Kupim PLUG samoosipalnik. Brejc Peter, Vodice 4, Tržič 2598 Kupim rabljen LES za ostrešje in DESKE tudi rabljene. Tel. 50-334 2599 Kupim STRUŽNI AVTOMAT od' premera 22 do 40 v dobrem stanju. Ponudbe pod »Stružni avtomat« posesti Prodam HIŠO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 2601 PODJETJA, POZOR! V CENTRU MESTA PRODAM HIŠO -200 kv. m, primerno za poslovne prostore, s telefonskim priključkom, z dograditvijo je možno pridobiti še 100 kv. m površine. Ponudbe pod »UGODNA LOKACIJA«. 2602 zaposlitve Sprejmem honorarno delo za 6 ur dnevno v gostilni ali za varstvo otrok. Pogoj: stanovanje v hiši. Ponudbe pod »Vestna« 2603 čestitke Dipl. ing. arhitekture DUŠANU ENGELSBERGERJU iskreno čestitajo za diplomo prijatelji. 2604 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Krpnj, Mo&e Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. <€2^ i n 6. maja 1975 Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. TOZD - Obrt b. o. TOZD - Gradnje b. o. TOZD - Obrt in TOZD - Gradnje razpisuje po zakonu o sredstvih gospodar skih organizacij licitacijsko prodajo slednjih osnovnih sredstev na Vrsta osnovnega sredstva začetna cena 1. kamion IMV 1600 -3-osni 2. vrtalni stroj ISKRA (509066) 3. križna žaga BLACDEKER 4. motorna žaga PARTNER 5. električni vrtalni stroj ISKRA 6. ročna cirkularka BLACDEKER 7. ročna stiskalnica 8. stroj za trganje žime in odvijalec za žimo 9. računski stroj ZAGREB 10. kalorifer SATURNUS 11. 3 črpalke za apno a 12. brusilni stroj z gravirko in elektromotorjem 3,4 KM 13. peč ploč. za žaganje 14. deminealizator (priprava za destiliziranje vode) 15. elektromotor 5,7 KM 16. diissel motor ARAN 17. vibrastiskalnica V-6 za izdelavo bet. opeke DUPLEX 18. 2 brusilna stroja za teraco 19. 2 oljni peči EMO-5 a 20. 2 oljni peči KONTArT a 21. knjižni stroj OLIVETTI 1200, - 22. oljna peč GORENJE 23. oljna peč EM0 8 V izklicnih cenah ni vštet prometni davek. Licitacija bo v soboto, 10. maja 1975, ob 9. uri za družbeni in zasebni sektor v bivših prostorih komerciale na Primskovem, Ručigajeva 5. Ogled sredstev, ki se prodajajo, je možen v petek, 9. maja 1975, od 8. do 12. ure. 500, — 100, _ 200, — 600, — 100, — 200, — 600, — 500, — 50, — 20, — 10, — 500, — 100, — 400, — 500, — 1000, - 25.000, 500, 100, 100, 100, 100, Iskra Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj, o. sol. o. TOZD Mehanizmi Lipnica razglaša prosto delovno mesto: vodje gospodarske priprave proizvodnje Pogoji: visokošolska izobrazba ekonomske, komercialne, organizacijske, elektro ali strojne stroke s 4-letno prakso oziroma višješolska izobrazba s 6-letno prakso in znanjem enega tujega jezika. Pismene prijave pošljite do 17. maja 1975 na naslov: Iskra-elektromehanika Kranj, Kadrovski oddelek, 64000 Kranj, Savska loka 4. Tovarna klobukov Škofja Loka sprejme takoj na delo kurjača za mehanizirano kurjenje parnih kotlov ključavničarja po možnosti s prakso pri vzdrževanju strojev kovinostrugarja Prijave veljajo do zasedbe delovnega mesta. Kmetijska zadruga Škofja Loka OBJAVLJA PROSTA DELOVNA MESTA 1. strojnika v mlekarni 2. delavke v mlekarni Za delovna mesta: pod 1.: je potrebna izobrazba elektličarja ali ključavničarja in odslužen vojaški rok. Delo je le v dopoldanski izmeni. «. pod 2.: delo v dopoldanski izmeni PROSTA UČNA MESTA: 6 učencev in učenk za poklic prodajalec učenca za poklic mesar-sekač Učna mesta so v poslovalnicah v Poljanski in Selški dolini ter v Škofjj Loki. Zelezarji aktivni tudi na športnem področju Delavci v jeseniški Železarni se po delovnih obveznostih«.zelo aktivno udejstvujejo na športnem področju. Komisija za šport in rekreacijo, ki deluje pri tovarniški konferenci 00 sindikata Železarne, vedno poskrbi, da v različnih športnih panogah Štiri zmage gostov V soboto so v novo košarkarsko sezono startala članska moštva v II. slovenski košarkarski ligi — gorenjsko področje. Za prvaka in vstop v I SKL B se letos poteguje osem gorenjskih ekip: cerkljanski Krvavec, stražiška Sava, Šenčur, loški Kroj, Gorenja vas, kroparski Plamen, Tržič ter Kamnik. Že v prvem kolu so največ uspeha imele gostujoče ekipe, ki so osvojile Vseh osem točk. KRVAVEC : SAVA 65:66 (32:23) Cerklje, igrišče. OŠ D. Jenko, sodnika Zaje (Ljubljana), Prosen (Kranj). — Domačini so sicer v prvem delu povedli kar z 9 točkami, v nadaljevanju pa so Stražišani ž dobro igro nadoknadili zamujeno in zmagali. ŠENČUR : KROJ 66:71 (36:36) Šenčur, igrišče ŠI) Šenčur, sodnika Hafner, Lazar (oba Kranj). — Tudi v tem srečanju so se domačini v prvem delu enakovredno kosali z gosti. V drugem delu pa so gosti nadigrali domačine in zasluženo osvojili točki. GORENJA VAS : PLAMEN 61:66 (35:31) Gorenja vas, igrišče OŠ, sodnika Lampret, Vukanac (oba Kranj). — ' Kroparji se presenetili domačine. Z dobro igro v drugem delu so zaigrali na vse ali nič in z zmago najavili kandidaturo za visoko uvrstitev. TRŽIČ : KAMNIK 57:88 (21:51) Tržič, igrišče OŠ, sodnika Hafner, Lazar (oba Kranj). — Kamničani so bili četrti gost, ki je zmagal. Čeprav so Tržičani visoko izgubili, so bili dostojen nasprotnik razigranim gostom. D. Humer vsak delavec pride na svoj račun. Tako se skozi vse leto vrstijo prvenstva med posameznimi oddelki in obrati Železarne, poleg tega pa se športniki udeležujejo tekmovanj v okviru Slovenskih železarn, vidna mesta pa dosegajo tudi na občinskih sindikalnih prvenstvih. Tudi letos je športna aktivnost v Železarni zelo razgibana. Prav sedaj potekata prvenstvi v namiznem tenisu in kegljanju na asfaltu, pred nedavnim pa je bilo izvedeno prvenstvo v šahu za posameznike. Ker jim glede organizacije zimskih tekmo* vanj zima ni bila najbolj naklonjena, železarji-športniki upajo, da Jim bo uspelo izvesti več tekmovanj v poletnih in jesenskih mesecih. Vsa letošnja tekmovanja v Železarn' potekajo v znamenju številni pomembnih obletnic, med drugjtf 30 let socialistične Jugoslavije, 25 let delavskega samoupravljanja v Železarni, 40 let velike delavske stavke na Jesenicah in 30 let sindikatov v novi Jugoslaviji. J- Dvojni uspeh Tržičanov V Dragonji vasi pri Črnomlju je bila v četrtek, 1. maja, dirka za državno prvenstvo v motokrosu v razredu do 50 in 125 ccm. Zelo velik uspeh so dosegli Tržičani, saj je v razredu do 50 ccm zmagal Branko Mežnar, v razredu do 125 ccm pa Branko Ahačič. V razredu do 125 ccm z mednarodno udeležbo pa je zmagal odlični Avstrijec Gotz. V razredu do 50 ccm Tržičan Mežnar ni imel pravega tekmeca, saj je zelo prepričljivo zmagal v obeh vožnjah. Zmagoslavje Tržičanov pa je z drugim mestom dopolnil Dolžan. REZULTATI: 1. Mežnar 30, 2. Dolžan (oba Tržič) 22, 3. Lipuš (O. vas) 15, 4. Satošek (Črnomelj) 15 ... Ekipno: 1. Tržič 52, 2. Karlovac 21, 3. Koper 20,... V razredu do 125 ccm je po ogorčenem boju zmagal lanski državni prvak Ahačič iz Tržiča pred Predanom iz Orehove vasi. REZULTATI: 1. Ahačič (Tržič) 27, 2. Predan (O. vas) 27, 3. Vesenjak (Q. vas) 18,. . . 7. Košnik 7, 8. Globočnik 7, 9. Marin (vsi Tržič) 5, . . . Ekipno: 1. Orehova vas 45, 2. Tržič 34, 3. Ptuj 30, ... V razredu do 125 ccm z mednarodno udeležbo je prepričljivo zmagal Avstrijec Gotz pred Jugoslovanoma Predanom in Ahačičem ter Dancem Justensenom. Lanski državni prvak v rallyju Aleš Pušnik je končno le dobil novi renault 17 gordini. Novi avto b°1 prvo tekmovalno vozilo te vrste Prl nas in bo imelo motor moči okr^ 200 KM. Pušnik bo z njim PrV'c nastopil na »YU RALLYJU«, ki veljal tudi za evropsko prvenstvo. Franci Perdan Visoka zmaga Kranja 75 V boj za točke in čimbolj*0 uvrstitev so se pognale tudi člansR ekipe v gorenjski košarkarski ligi- M najvišji naslov se bo potegovalo ka | deset moštev: ftokrica, Center-Veriga, Gotik, Naklo, Gorenja vas 0> Radovl jica, Gumar, Triglav B ter Kranj 75, -j Že prvo kolo je pokazalo, da so vsi dobro pripravljeni za letošnjo sezo-. no. Za presenečenje so poskrbe kranjski študentje, Kranj 75. Brez težav in visoko so opravili z Verigo. V preostalih srečanjih so bi'1 doseženi pričakovani rezultat^ 1 Gorenje vasi B ni bilo na igrišče Radovljico. Izidi: Kokrica : Center 49:W (23:32), Kranj 75 : Veriga 72 (35:23), Gotik : Naklo 47:41 (20:21. Gumar : Triglav 'B 34:41 Radovljica : Gorenja vas B 20:0 -dn V Podljubelju motokros Dva tisoč metrov dolga proga za motokros v Podljubelju bo v soboto, 7. junija, in v nedeljo, 8. junija, spet veletrgovina bled razglaša prosta delovna mesta za a) voznika viličarja Pogoj: tečaj za viličarje b) komisionarja za skladišče Pogoj: K V prodajalec s 3 leti prakse c) delavca za skladišče Pogoj: PD ali NK delavec Delo je za nedoločen čas s poskusnim rokom tri mesece. Prijave pošljite na naslov^ Veletrgovina Špecerija Bled, Kajuhova 3 do 10. maja. spet kvalitetu® prireditev oživela. V soboto bosta na progr«*1^ dve vožnji V. dirke za drŽav", prvenstvo v motokrosu za kateg°^j jo 125 kubičnih centimetrov kategorijo je bila lani v PodljubeJ dirka za svetovni pokal), v nedelJj pa dirka za svetovno prvenstvo v ^ tegoriji 250 kubičnih centimetri' Dirke za svetovni primat v tej "v tegoriji so se začele G.aprilav Špjjnij' končane pa bodo 31. junija v S*'1 . , Podijubeljska dirka bo šesta pp v,| s in bo na njej že mogoče zbrati <)Cl v i čilnejše točke za svetovni nasi«)V ^ i kategoriji 250 kubičnih centimetre. 5 Tržiški AMD, pri katere^,, deluje organizacijski »stroj« za ^ J prireditev, je že utečen in je dirkaj motokrosu, ki so veljale za P^* ] FIM, organiziral leta 1968, leta , 1972 in lani. Prve tri so bile * j motorje s prostornino 250 ku|»icn J ^ centimetrov, lanska pa je bih1 } »lažjo« kategorijo motorjev s P ) stornino 125 kubičnih centimet'(' j Na omen jenih prireditvah so zrnag, ^ vali Torsten inž. Hallman (Svfcj v j ska), Joel Robert (Belgija), ki je h'1 j { Podljubelju pivi kar dvakat, in |a i njegov rojak Gilbert de Roover. . , t Letošnja prireditev 8. junija . j imela novo posebnost, ki utegne P j vabiti v Podiju bel j še več ljudi- ^ bo koncert svetovno znanega a j sanibla Bratov Avsenik. Med odn^ rom med obema vožnjama bodo ''I stopili v polni zasedbi s pevsK j triom. Pa tudi. sicer bo za lotosiu dirko,proga boije urejena in zaVilJ.{). vana. Zgrajen bo tudi poseben ^ dniški stolp- Tovarna obutve PeHc)i pokrovitelj tudi letošnje priredit J. Košnji . 1 Šahovske novi^ Na gorenjskem ekipnem PlV,^l stvn za pokal maršala Tita j«-' "^u osmimi ekipami osvojila prvo isprva ekipa jeseniške Železarne v 'j,i stavi Zorko, Karničar, Pavl'j1 ,jii Krajnik, ki je v finalnem srt<;'.'j. odpravila TrŽičane z rezu I tat o"1 ^ Finalista bosta sodelovala »a 'V,-venskem prvenstvu za pokal >li;l1 I a Tita. , Rezultati: Borec : Križe j: Lesce : Tržič 0,5:,'}, 5, Železa i'i':1 m* Carinarnica 1:0, Železarna M : 0,5:.'},5; polfinale: Tržič : Borit' železarna I : Iskra 2,5:1,5: "" Tržič : Železarna I I:.'{. t,,ii •Na aprilskem . hit ropot«'7"1 prvenstvu Gorenjske, ki ga je l)lrj,' niziral šahovski klub Škofja | ji' ■sodelovalo 25 šaJii*4ov. Zmaga j,. Šmid (Sava Kranj) pred Laza''.1^,, Rakovcem, Mazjjem in -Jok«^'', (vsi Borec K ran j). M- b belinka tovarna kemičnih izdelkov 61001 Ljubljana poštni predal 5-1 telefon h. c. 061/314 177 telex 31 260 yu bel Sadolin PX 65 — uživa mednarodni sloves pdlikuje ga bogata tradicija in novi tehnični dosežki — najbolj iskano sredstvo /a dolgoletno zaščito lesa — uničuje plesen in zajedalce ter je odporen pred vremenskimi Vp||\/| — služi /a osnovni tei končni premaz in je izdelan v 13 batvah Zahtevajte prospekte in navodila za uporabo Od 24. aprila traja že akcija za kvalitetne dosežke v jadralnem letenju, ki jo organizirata zveza letalskih organizacij Slovenije in Alpski letalski center Lesce. V desetih dneh so piloti jadralnih etr'l dosegli toliko lepih rezultatov kot že dolgo ne. Preleteli so 17.000 kilometrov. -A. Ž. - Foto: F. Perdan Dober start veslačev Na tradicionalni prvomajski veslaški regati na Bledu so se med več kot 400 yeslači najbolj izkazali dvo-Jec splitskega Gusarja, četverec s krmarjem iz Sibe-jyka m mariborski skifist "ajdinjak. Za največje presenečenje je poskrbel mariborski študent Andrej Haj-ainJak, ki je že v predtek-^ovanju dosegel najboljši cas m nato tudi v finalu Prehitel vse ostale. Mariborčan je veslal zelo lepo in lehnično dovršeno. slovenski veslaški delavci pa so se ob priliki blejske egate dogovorili, da bodo v bodoče povečali število egat. Stalni nastopi naj bi S" v Kopru, Izoli in na k izmenično pa v Mariboru in Ljubljani. Na Ble-au Pa je bila tudi seja predsedstva veslaške zveze Jugoslavije, kjer so sklenili, aa bo Jugoslavija priredila Balkansko prvenstvo šele Jeta 1977 ali 1978. VZJ se je Judi strinjala s kandidaturo "eograda za svetovno mladinsko prvenstvo 1976. le-Ja. Dogovorili so se tudi, da oo mladinsko državno prvenstvo v juliju, člansko pa septembra v Šibeniku. \s J. J. J Le dvoboj v skokih kraifnp11- bi!°, rePrezen tance Julijske in p?onirski rl nv!delj° Ie mladi"ski .o & bVObOJ V sni u carski h roške in q ekip.ama avstrijske Korenih SlouX?.niJe- V obeh konku-skakab.; blh naJboljši slovenski renči v '? S° tudi v ekiPni konku-skakate. Prema&ali mlade k(>'<>- nija) J^„5lob?čnik » TVD Pa»- °rKans*a v soboto in nedeljo vkla!^ala republiško prvenstvo terenT '1/ smu^«a»ski kombinaciji na bilo""1 kljuke. Io prvenstvo je tieill s,)el organizirano po nekajletna , .lloru- saJ 11' bilo doslej več-cipjj an»nanja za to smučarsko dis-»edvsem po zaslugi Blejca J Anibrožiča pa je letos kla-)n0L llll)inacija spet oživela in na 2()UiJem Prvenstvu je nastopilo že ekmovaleev. Nc8/^i red: člani: Janez Gor-J j0J AKlav)' 2' Andrej Cuznar, !SdiV Žan ' g« (oh °man, 3. Marjan Luke-SjlGorje); ml. pionirji: 1. S (j mc (Bled), 2. Igor Koben-enice), 3. Janez Fajfar J. J. Partizan ali Mladost Le še tri dni nas loči do letošnjega finala jugoslovanskega vaterpolskega pokala. Od petka pa do nedelje bosta namreč Zavod Stanka Bloud-ka in VZ Slovenije prav na dan zmage in ob otvoritvi novega zimskega bazena v Ljubljani organizatorja tega zanimivega-vaterpolskega tekmovanja. Ljubitelji vaterpola bodo prav gotovo prišli na svoj račun, saj bodo videli na delu res najboljše jugoslovanske vaterpoliste in reprezentance. Dvomov o prvaku skoraj ni, saj sta kandidata za prvaka le dva, beograjski Partizan in zagrebška Mladost. Za presenečenje pa lahko poskrbita tudi ostala dva: reško Primorje in hercegovski Jadran. Finale bo v petek ob 17. uri odprl predsed- Najboljši smučarji Radovljice Na Voglu je bilo pred dnevi občinsko prvenstvo v slalomu in veleslalomu radovljiške občine, na katerem so nastopili tekmovalci iz osmih društev. Prvenstvo je organiziral SK Radovljica. Najboljši v posameznih kategorijah: veleslalom — st. pionirke Tanja Ferjan (Radovljica), ml. mladinke Darja Lazar (Bohinj), st. mladinke Andreja Urh (Radovljica), članice Barbara Pikon (Radovljica), sta. pionirji Primož Jovan (Radovljica), ml. mladinci Janko Rožič (Radovljica), st. mladinci Janez Šemrl (Radovljica), člani Dušan Gorišek (Radovljica); veterani Mirko Faganel (Podnart), veteranke Marija Cerne (Gorje); ekipno Radovljica; slalom — st. pionirke Tanja Ferjan (Radovljica), ml. mladinke Nada Faganel (Podnart), st. mladinke Andreja Urh (Radovljica), članice Barbara Pikon (Radovljica), st. pionirji Matjaž Hafnar (Radovljica), ml. mladinci Janko Rožič (Radovljica), st. mladinci Janez Šemrl (Radovljica), člani Jurij Ravnik (Radovljica); ekipno Radovljica. V veleslalomu je nastopilo 100 tekmovalcev, v slalomu pa 91. M. Faganel v Lomljani na smučeh V Lomu pod Storži če m organizirajo že več let smučarsko tekmovanje v veleslalomu za javorniški pokal. Razen domačinov se ga udeležujejo tudi Ismijani, ki so se iz rojstnega kraja izselili, in ljudje, katerih svojci žive v Lomu. Letošnji javorniški pokal je bil na praznični 1. maj na planini Javornik, pičlo uro hoda od kmeta Pavšelna, kjer je še vedno poldrug meter snega in kamor so Lomljani prenesli manjšo vlečnico. Javorniška planina se utegne razviti v privlačno smučarsko »Meko« tržiške občine. Oi ganizatorja letošnjega tekmovanja, udeležilo se ga je 41 smučarjev vseh starosti in• obeh spolov, sta bila osnovna organizacija ZSMS Lom in športna sekcija, ki za zdaj deluje pri Kulturno-umetniškem društvu, kmalu pa se bo osamosvojila v samostojno društvo oziroma sekcijo. Za letošnji javorniški pokal je značilna udeležba nekaterih znanih starejših tržiških smučarjev kakor tudi nastop mladincev in pionirjev*. med katerimi nekateri, omenjamo le državnega mladinskega reprezentanta Milana Markiča, posegajo po najboljših uvrstitvah na republiških in zveznih tekmovanjih. Povedati kaže tudi drugo plat javorniškega pokala. To ni le šport na borba med vratci. temveč prijetno srečanje sedanjih in »nekdanjih« Lomljanov! Mlajši in starejši člani ter mladinci so vozili na 12(K) metrov dolgi progi z 250 metrov višinske razlike in z :19 vratci. Postavil jo je nekdanji smučarski reprezentant Andrej Soklič. RKZULTATI - mlajši člani: 1. Anton Primožič. 2. Franc Gaberc, •'!. Vinko Meglič, 4. Darko Mihevc, 5. Blaž Klemene itd.; starejši člani: 1. Vinko Švab, 2. Ludvik Soklič, •'!. Anton Soklič itd.; mladinci: 1. Miran Markič, 2. Milan Bo/man, :t. Vinko Švab, 4. Zdravko Stamcar itd. Pionirji in članice pa so tekmovali na 600 metrov dolgi progi s l.i vratci. RKZULTATI - pionirji: 1. Darko Meglič, 2. Franci Meglič, ;i. Damjan Stamcar, 4. Vili Švab. f>. Uroš Markič itd.; članice: 1. Marija Meglič, 2. Milena Soklič, itd. Na praznik dela so organizirali Lomljani na .Javorniški planini še eno smučarsko tekmovanj«' v veleslalomu. Med mlajšimi člani sta bila najhitrejša Milan NadiSar in Mirko Meglič, pri mladinci!) Milan Rozman in Vinko Švab, pri starejših članih pa Ludvik Soklič in Tone Soklič. Med prvomajskimi prazniki so organizirali v Lomu tudi strelsko tekmovanje za pokal krajevnih družbenopolitičnih organizacij. Zmagal je Janez Meglič, ki je od 50 možnih dosegel Ki krogov. Drugi je bil Vinko Perne z .'12 krogi, tretji pa Blaž Klemene s .'10 krogi. -I. Košnjek nik IO TKS Slovenije Dagmar Šu-ster, znani pa so tudi sodniki in pomožni sodniki. Pod vodstvom vrhovnega Aleksandra Saiferta (Zagreb) bosta pravico delila še mednarodna Ivković (Zagreb) in Kranjčan Didič. Pomožni pa so Chvatal, Maržič, Pičulin, Ankerst (vsi Kranj) ter Kostiov-fLjubljana). Zanimivo je, da bo gole za novi zimski bazen izdelal kranjski mizar Anton Krevs, izdana bo tudi brošura zgodovine pokala, majice in značke. Vsi udeleženci finala bodo nastanjeni v hotelu Creina Kranj, poskrbljeno pa bo tudi za pokale. Za prvo mesto ga že po tradiciji da ustanovitelj pokala Sportske novosti, za drugo mesto VZ Slovenija s sedežem v Kranju, za pokal fair-plav pa je poskrbel VK Triglav Kranj. Spored srečanj: petek ob 17. uri svečana otvoritev, ob 17.30 Partizan : Jadran, ob 18.30 Mladost : Primorje; sobota ob 18. uri Jadran : Mladost, ob 19. uri Primorje : Partizan; nedelja: Primorje : Jadran, Mladost : Partizan. -dh gorenjska rokometna liga Bolka nad Pičulina Tekma 13. kola v GRL I med cerkljanskim Krvavcem in Preddvorom je bila končana že v prvem delu igre, saj se domači igralec Bolka ni strin jal z odločitvami sodnika Pičulina in ga fizično napadel. Razumljivo je, da je tekmovalna komisija že ukrepala, tekmo registrirala z 0:10, sledila pa bo tudi ostra kazen in zapora igrišča. GORENJSKI SEJEM : SAVA 0:10 Stražišče, igrišče ŠD Sava, sodnik Jeruc (Duplje). — Srečanje starih in mladih rivalov so dobili mladi. Vseeno je bila tekma (22:25) pre-registrirana, saj Gorenjski sejem ni pravočasno vplačal kazni zaradi nepravilnih zdravniških pregledov. RADOVLJICA : ALPLES 19:29 (6:13) Radovljica, igrišče ŠD Radovljica, sodnika Teran (Tržič). — Zelezni-karji počasi, toda vztrajno premagu- Pionir Pavel Jereb republiški prvak in rekorder Republiškega prvenstva v streljanju s serijsko zračno puško se je pred dnevi v Ljubljani udeležilo 544 mladih strelcev in strelk, ki so se skupaj s članicami potegovali za naslove republiških prvakov v ekipni in posamični konkurenci. Vsi nastopajoči so morali že prej na občinskih prvenstvih pristreljati določeno število krogov, s čimer so izpolnili normo za nastop na republiškem tekmovanju. Gorenjski strelci in strelke so dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Predvsem je treba omeniti republiški rekord 180 krogov od 200 možnih, ki ga je dosegel pionir Pavel Jereb iz SD Jelovica Škofja Loka. Odlično 4. mesto je osvojila, mladinka Sabo iz Kranja, najboljši mladinec je bil J. Zupan iz Kranja na 8. mestu. Atletske novice Na pionirskem dvoboju Triglav : Olimpija je Kranjčan Križaj dosegel z rezultatom 1:36,6 nov gorenjski pionirski rekord v teku na 600 m. V Celju je na medklubskem mitingu M. Cvetkovič zasedel pri mladincih 2. mesto v skoku s palico z rezultatom 308 cm, Lipar pa je preskočil 300 cm, pionir Kurnik pa 280 cm. Bogdan Pristov pa je zopet popravil gorenjski rekord v metu kladiva in dosegel rezultat 51,17 m. M. Kleč Taborniški mnogoboj v Kranju V Kranju so se pred dnevi pomerili za področno prvenstvo v taborniškem mnogoboju, kjer so v posameznih kategorijah zmagali naslednji: taborniki I. kategorija (rojeni 1960 in mlajši): 1. Odred svobodnega Kamnitnika St. Loka (Orioni), tabornice L kategorije: 1. Odred straž-nih ognjev Kranj, taborniki II. kategorije (rojeni 1955 do 1959): 1. Odred svobodnega Kamnitnika Šk. Loka, tabornice II. kategorije: 1. Odred svobodnega Kamnitnika Šk. Loka. Tudi v ekipnih razvrstitvah je bilo precej uspeha za gorenjske tekmovalce. Pionirjriz SD Jelovica so bili 2., enako mladinke iz Kranja, medtem ko so se mladinci uvrstili na 4. mesto, članice pa na 3. mesto. Rezultati — pionirji: ekipno (64 ekip): 1. SD Panovec Nova Gorica 496, 2. SD Jelovica Šk. Loka 487, 3. SD Olimpija Ljubljana 476, 33. SD F. Mrak Predoslje 428, 40. SD Kranj I 419, 44. SD Kranj II 412; posamezno (257 tekmovalcev): 1. Pavel Jereb (Jelovica) 180 krogov (republiški rekord), 2. M. Znidaršič (Panovec) 172, 3. I. Nadoh (Postojna) 168, 28. M. Huskič 159, 41. I. Omahen 156, 60. J. Bohinc (vsi Kranj) 150; pionirke: ekipno (17 ekip): 1. SD Mrož Velenje 490 (republiški rekord), 2. SD Olimpija Ljubljana 441, 3. SD Kamnik 431, 7. SD Jelovica Šk. Loka 417, 14. SD Tabor Cerklje 364; posamezno (71 tekmovalk): 1. M. Trinkhaus 167, 2. R. Jurovič 162, 3. M. Ramšah (vse Mrož) 161, 16. 5. Hecl 147, 20. S. Podpečan (obe Jelovica) 145, 24. M. Jenko (Iztok) 145, 26. M. Brezar (Kranj) 143, 29. H. Lipar (Br.-Edinstvo) 141; mladinci: ekipno (31 ekip): 1. SD Mrož Velenje 1066, 2. SD Tabor Ježica 1060, 3. SD Krim Ljubljana 1057, 4. SD Kranj I 1056, i3. SD Kranj II 983, 23. ŠD Jelovica Šk. Loka 930, 24. SD Iztok Bitnje 928, 26. SD F. Mrak Predoslje 916: posamezno (162 tekmovalcev): 1. Suligoj (Center Postojna) 366, 2. Kraljič (Krim) 362, 3. Borovnik (Mrož) 361, 8. J. Zupan 355, 12. J. Frelih 352, 15. B. Ro-gelja (vsi Kranj) 349; mladinke: ekipno (6 ekip): 1. SD Krim Ljubljana 921, 2. SD Kranj 905; posamezno (26 tekmovalk): 1. Slak (Ptuj) 345, 2. Fuchsjager (Vič-Lj.) 344, 3. Čotar (Center Postojna) 340, 4. Sabo (Kranj) 329; članice: ekipno (7 ekip): 1. SD Olimpija Ljubljana 1023, 2. SD B. Kidrič Maribor 1006, 3. SI) Kranj 936; posamezno (28 tekmovalk): 1. Jeglič (Olimpija Lj.) 347, 2. Fereneek (B. Kidrič Maribor) 341, 3. Tratnik (Olimpija Lj.) 340,... Oblak 334, Valentar (obe Kranj) 332. B. Malovrh šport med vikendom NOGOMKT — V dveh gorenjskih derbijih v ZCNL sta zmagala Tržič in kranjska Sava. Rezultati: Tržič : Triglav 1:0 (0:0), Sava : LTH 2:0 (0:0), Adria : Kamnik 0:0. Pari prihodnjega kola: Triglav : Adria, Kamnik : Tabor, Jadran : Sava, LTH : Primorje, Renče : Tržič. ROKOM K T — V 2. zvezni ligi so rokomet ašice i/. Železnikov izgubile v Mostarju z domačo Lokomotivo / !!t:2.i (10:9). V republiški moški ligi je tokrat škofjeloški Šešir po težki borbi klonil v Murski Soboti v igri z domačim Poletom s 25:27 (i:t:14). Tekma Tržič : Rudar pa je bila preložena na 7. maj. Rokomet ašice kranjske Save pa so igrale na tujem z Beltinko 12:12 <(>:<>). „ Pari prihodnjega kola: Alples : TV1N, Šešir : Šoštanj. Inles : Tržič, Sava : Slovan. KKGMANJH — Na mednarodnem keglja&kcm turnirju ob 25-letnici mariborskega Branika so nastopili tudi Kranjčani. V moški konkurenci je zmagal mariborski Konstruktor; kranjski Triglav pa je dosegel odlično 2. mesto. Med posamezniki je bil najboljši Steržaj (Branik), kije podrl 1042 kegljev. KOLFSAKSTVO — Na mladinski etapni dirki v Avstriji je mladi Kranjčan Bojan Kopici v skupni oceni zasedel odlično 2. mesto. Roprct je v posebni oceni za gorsko nagrado zasedel ''«, mesto. Med ekipami je bila I. Jugoslavija, 2. Danska, .'t. Nizozemska. J. J. jejo svoje nasprotnike. Še vedno so za točko prednosti na prvem mestu. Z dobro igro so v Radovljici brez težav premagali domačine. KRANJSKA GORA : ŽABNICA 20:18(11:10) Kranjska gora, igrišče OŠ, sodnika Rakovec, Konjar (oba Duplje). — Kranjskogorci so v enakovredni igri v obeh delih končno po 13. kolih doma osvojili prvi točki. Zabničani so se dobro upirali, saj je zmaga domačih minimalna. KRIŽE B : STORŽIC 18:29 (10:13) Križe, igrišče TVD Partizan, sodnika Zupan (Kranj), Kužel (Škofja Loka). — Mladi Križani so bili tokrat slab nasprotnik. Golni-čani so vodili od prve do zadnje minute. KRVAVEC : PREDDVOR 0:10 Cerklje, igrišče OŠ D. Jenko, sodnika Pičulin (Kranj), Udir (Bes-nica). — Tik pred iztekom prvega dela in pri rezultatu 12:14 so domačemu igralcu Bolki v ostri igri popustili živci. Fizično je napadel sodnika Pičulina. Skupaj z Udirjem sta nato odpiskala konec srečanja. Lestvica: Alples 13 11 2 0 326:217 24 Sava 13 1.1 1 1 284:213 23 Gor. sejem 13 9 1 3 260:228 19 Storžič 13 8 0 5 268:252 16 Preddvor 13 7 1 5 278:258 15 Radovljica 13 5 1 7 280:306 11 Zabnica 13 4 1 8 242:268 9 Krvavec 13 4 0 9 247:284 8 Kr. gora 13 1 1 11 255:321 3 Križe B 13 1 0 12 212:303 2 VISOKA ZMAGA ŠEŠIRJA B V GRL II so vsi favoriti visoko premagovali s\ >>e nasprotnike. Najvišjo zmago so dosegli Ločani in Alples B, medtem ko je bil Tržič B uspešen v igri z Alplesom C. Izidi: Šešir B : Jesenice B 40:25 (18:9), Alples C : Tržič B 20:24 (11:12), Radovljica B : Alples B 21:35 (11:16). VETERANI ŠE VEDNO NEPORAŽENI Srečanja Duplje B : Besnica v ORL ni bilo, ker slednjih ni bilo na igrišče. Veterani nadaljujejo z zmagami, Hujanci pa so brez težav osvojili točki s Savo B. Izidi: Huje : Sava B 19:14 (7:9), Zabnica B : Veterani 23:29 (10:16), Duplje B : Besnica 10:0 b. b. D. Humer Zoran Sitar in Mojca Jenko občinska prvaka V Kranju se je nadaljevalo občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško serijske izdelave. Nastopili so pionirji in pionirke iz sedmih slovenskih družin in sekcij. Največ je bilo pionirjev (45), medtem ko je pionirk nastopilo le 10. Normo za nastop na republiškem prvenstvu je izpolnilo kar 39 mladih tekmovalcev. Rezultati: PIONIRJI - POSAMEZNO: 1. Zoran Sitar (F. Mrak) 165, 2. Zoran Žmitek, (T. Nadi-žar) 163, 3. Vili Šuštaršič 161, 4. Danilo Fabjan (oba Iztok) 158, 5. Janko Naglič (T. Nadižar) 158; EKIPNO: 1. Tone Nadižar 476, 2. Franc Mrak 466, 3. Iztok 461, 4. Slavec Ivo-Jokl 441, 5. Tone Nadižar II 439; PIONIRKE - POSAMEZNO: 1. Mojca Jenko (Iztok) 154, 2. Jana Povšnar 142, 3. Vanda Jaušovec (obe Tabor) 141, 4. Helena Lipar ,134, 5. Darinka Smrtnik (obe Bratstvo-Edinstvo) 120; EKIPNO: 1. Tabor 387, 2. Bratstvo-Edinstvo 327, 3. Franc Mrak 233. B.Malovrh i lLs#' JHk ■ " Torek - 6. maja 1975 Uspešna III. razstava mineralov v Tržiču Prihodnje leto še boljša udeležba »Že pračlovek je zbiral drage in okrasne kamne in odbiral materiale za svoje orodje že v kameni dobi. Seveda še ni imel pojma o notranji zgradbi ali njihovem nastajanju. Še v 13. stoletju so učenjaki mislili, da se obnavljajo in razmnožujejo minerali z delovanjem semen in sokov, ki prihajajo z nebesnih teles. Mislili so, da nastajajo kamni podobno kakor nastajajo kamni v notranjosti človeškega organizma. Stoletja so imenovali okrogle votline v kamninah ,nosne kamne', nenavadne zvoke, ki so jih slišali ponoči, pa so pripisovali trpljenju matične kamnine ali njenega »novorojenčka'. Čeprav je v 18. stoletju pričela skrivnost izginjati iz hipotez o nastajanju mineralov, je ostalo raziskovanje mineralov zmedeno in dolgočasno. Še James Hutton, ,oče geologije', je rekel, da kamen ni predmet, ki bi filozofa zanimal sam zase. Od teh časov dalje pa so zbrali znanstveniki že na stotine različnih kamnin, ki so podlaga današnji mineralogiji. Danes poznamo okrog 2500 različnih mineralov, med njimi tako različne, kot sta na primer diamant in lojevec. Osnovne prvine, ki sestavljajo kamnine in minerale, pa so vendar maloštevilne. Večino kamnin sestavlja fizikalna zmes dveh ali več mineralov, večino mineralov pa kemične spojine, ki jih sestavlja dve ali več prvin. Nad 99 odstotkov teže zemeljske skorje sestavlja osem prvin in celo te zelo neenakomerno. Kisik tvori nad polovico vse teže, več kot polovico ostanka pa silicij. Med ostalimi šestimi prvinami so še aluminij, železo, kalcij, natrij, kalij in magnezij .. . Upajmo, da bo marsikdo tudi v naravi odprl oko in sam našel okrasni mineral, ki jih je tudi v Sloveniji dovolj . ..« Tako je v nedel jo zjutraj povedal univerzitetni profesor dr. ing. Stanko Grafenauer z ljubljanske Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, ki je bila skupaj z občinsko skupščino Tržič pokrovitelj III. mednarodne razstave mineralov. V osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču se je predstavilo 15 zbiralcev mineralov iz obeh Nemčij, Avstrije, Francije in Italije, Jugoslavijo pa so zastopali rudnik svinca i/. Mežice, rudnik in topilnica i/. Trepće in Jubilejni koncert Jutri zvečer ob 19. uri bo v Prešernovem gledališču v Kranju jubilejni koncert pevskega zbora France Prešeren ob 30-letnici ustanovitve zbora in v počastitev 30-letniče osvoboditve. Po koncertu bo predsednik občinske skupščine Tone Volčič pripravil v avli občinske skupščine sprejem /.a udeležence osvoboditve Kranja in nosilce spomenice 1911. inž. Zegarac iz Beograda," ki ima en najbogatejših zbirk mineralov v J . goslaviji. Nedeljska edinstvena PP' reditev v Jugoslaviji ni imela le z&0' razstavnega pomena, temveč je/8 bila tudi izmenjavi dragocenih ^J*1? ralov. Številni obiskovalci, bilo jin J. več tisoč, so minerale v narav obliki ali obdelane lahko tudi kupifj Lepo obarvani, čisti, nerazpokf nemoteni minerali so bili prava P . j za oči! Tržiško mednarodno sreca «e zbiralcev mineralov se je začelo v soboto zvečer s sprejemom 11(1 , ženeev in gostov razstave pri P° predsedniku občinske skup^C" j Tržič Francu Kopaču in predsedu11 pripravljalnega odbora za razstav« j Mariji Faganeli-Greif. Folklor?"! skupina Karavanke je priprav' ^ krajši kulturni program. ^ v.. | Prihodnje leto načrtujejo v r,7:llv | še mikavnejšo razstavo, minera'®' Prireditveni odbor bo delal celo let j sodelovanje pa je obljubila to raziskovalna skupnost Slovenije. Z' nesljivo bomo srečali zbiralce rnia ralov iz Bolgarije, Češkoslovaške ^ Romunije. Njihove bogate zbirke * za ljubitelje mineralov iz sredo] j Evrope neznanka. Hkrati pa je v o deljo v Tržiču vznikla misel o ust novitvi jugoslovanskega Drust prijateljev mineralov. Nedelji razstavo so popestrile posebne P j semske ovojnice, žig, značke in talog. j.Košnjek Za 5 milijonov din škode V torek, 29. aprila, se je v R»(l