SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXI (65) • STEY. (N°) 10
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 29 de marzo - 29. marca 2012
mediokracija
Volivci zavrnili družinski zakonik
ANDREJ M. POZNIC
Pri nas nimamo demokracije, temveč živimo v globokem, totalnem vplivu medijev na našo miselnost in čustvovanje. Demokracija je vladavina ljudstva, me-diokracija je vladavina sredstev javnega obveščanja. V večjih državah se običajno vzpostavi neko ravnovesje med vsaj tremi ideološkimi poli, ki predstavljajo levo, desno in sredino. K levici prištevamo socialistično usmerjene stranke vseh različnih barv, k desnici prištevamo konzervativce in liberalce, k sredini pa ljudske stranke s krščanskimi koreninami. Ker so mediji ideološko pluralni ni mogoče, da bi ena skupina v nedogled monopolizirala glavne poudarke medijske scene. Kjer je medijski prostor pluralen ne bodo govorili le o srednješolskem spričevalu, ampak veliko bolj o ovaduhu. Kjer je medijski prostor pluralen ne bodo govorili o narejenem, če računi niso bili poravnani in so dolgovi previsoki. Kjer je medijski prostor pluralen ni mogoče, da bi v dveh mesecih iz nič nastala nova stranka samih starih akterjev in krivcev za sedanje stanje in se prodajala kot stranka novih obrazov in pobrala relativno večino na volitvah. Kjer je medijski prostor pluralen, ideološko pluralen, ni mogoče, kar se dogaja pri nas.
Slovenci smo na mnoge načine razdeljeni. Ne gre za zdaj že klasično delitev revolucionarji-demokratični tabor ali par-tizani-domobranci, prav tako ne za delitev zima-pomlad, temveč smo razdeljeni tudi po tem, kaj kdo bere in česa ne. Redki, zanemarljivo redki člani zime, udbovsko revolucionarnih krogov ali zimzelenih partijskih metod berejo pomladni tisk. Družina, Demokracija ali Reporter so edine tri tedenske publikacije, ki spadajo med ideološko alternativo enoumnim medijem, a se ne morejo v ničemer kosati s POP TV in AKanalom, RTV SLO in množico radijskih postaj ali s katerim od treh slovenskih dnevnikov. Mimo naštetih pa ne more nihče v Sloveniji, zato smo vsi pod njihovim vplivom.
V imenu medijske svobode smo uporabniki medijev potisnjeni v ideološki monopol, v levičarstvo za vsako ceno, v sovraštvo do naše tradicije in kulture, do Cerkve in normalnih stvari brez vsake možnosti priziva ali upora. Potisnjeni smo v vlogo pasivnega prejemnika dogmatičnih sporočil, ki jim ne moremo ugovarjati, se jim ne moremo upreti in ne ubežati. Medijska svoboda je pri nas priročna sin-tagma, da se je ceh novinarjev in medijskih mogotcev spremenil v nenadzorovan lobi, ki močno vpliva na naše odločitve in volitve. V imenu svobode se izvaja najbolj trd, totalen ideološki monopol nad mediji. V španovini z gospodarskimi centri moči, ki jih obvladujejo državna podjetja in udbomafijski tajkuni, se moč medijev nad našimi mislimi, da ne rečem dušami, spremeni v moreč jarem, ki grozi, da nas bo zadušil.
Pred vsakimi volitvami nas peljejo žejne čez vodo in nam predstavijo, popolnoma neobjektivno in pristransko, nemogoče kandidate, ki bi v medijsko pluralnih državah bili le izbira protesta, pri nas pa postanejo »najboljši« v bliskovito kratkem času. Zato trdim, da so vse naše demokratične volitve pravzaprav neverodostojne,
ker so novinarji daleč od vsakega poštenega poročanja, ker so jih od malih nog vzgajali za pokornost levičarskemu duhu in so refleksno alergični na vse, kar prihaja od slovenske pomladi, še posebej pa od Cerkve.
Zaradi tega, čeprav se zavedam, da sem vpijoči v puščavi, menim, da je potrebno, da se slovenski medijski prostor politično uredi tako, da bi bil resnično pluralen.
Če so morali celo Švedi iz Slovenije, ker njihov TV3 ni dobil — kljub zadovoljivemu programu — zadostne reklamne pogače, potem je jasno, da je na medijskem prostoru nekaj hudo narobe. In ker trg ne dela, kakor mnogokje ne, je potrebna regulacija, ki bo dala dihati tudi drugače mislečim.
Poseben problem je RTV, ki ga je sedanje vodstvo spet spremenilo v partijsko trobilo. Ker imamo dva kanala, bi lahko prišli do dogovora, da ena frekvenca pripade zimi, druga pomladi. Ker očitno ne deluje notranja pluralnost počez, naj se uvede pluralnost po kanalih. Obenem pa bi to omogočilo tekmovanje znotraj hiše kdo ima boljši program ... Ker vsi plačujemo RTV naročnino, menim, da bi kaj takega bilo mogoče. Prav tako bi lahko razdelili tretji program, ki je ta hip šolski primer pristranskega in navijaškega poročanja. Drugače misleči se naveličamo navijaštva, tisti, ki enako mislijo pa se naveličajo svoje lastne prevlade.
Na našem medijskem prostoru je potrebno nujno hitro in odločno ukrepati, kajti pranje možganov, zavajanje in navijanje za »naše« (se pravi ne-moje) je že tako prozorno, da uporabniku resnično ne ostane drugega kakor preklop na drug medij ali se samoodstraniti iz medijskega prostora, kar pa seveda ni mogoče. Ker medijem ne moremo uiti, ker so tako pomembni za naše javno življenje in ker brez pluralnih medijev nimamo demokracije, temveč živimo v mediokraciji, ne vidim drugega izhoda, kakor zakonsko določiti kako in kaj, da bi le prišli do pluralnosti.
Ker so mediji, hočeš nočeš, ustanove posebnega družbenega pomena, bi morali poskrbeti tudi za pravo konkurenco, ne pa, da se v rokah enega človeka, lastnika POP TV in AKanal-a zbira tolikšna moč nad mišljenjem, govorjenjem in volitvami slovenskih državljanov. Komercialne TV so npr. pripravljene ukiniti tudi paradno oddajo, če to ne ustreza političnemu botru, še bolj pa so pripravljene podrediti svoje dnevne novice všečnosti plačnikov reklam. Zaradi tega so komercialne TV pravzaprav nesvobodne in zavajajoče, kajti nimajo prihodkov, ki jih zakon zagotavlja RTV-ju in ji načeloma omogoča bolj pestro lastno produkcijo in neodvisnost od finančnih centrov udbomafijske moči. In zaradi tega je prav tako tragično, da je prav javni zavod ta hip s tako slabim vodstvom in obupnim programom, a ideološko so monolitni in vsi, ki so štrleli ven, so disciplinirani ali »reorganizirani«.
Nekaj je torej treba narediti z medijskim prostorom, da bo resnično pluralen. Dobro bi bilo, da takoj začnemo javno razpravo in kmalu nekaj ukrenemo. Tako kot je sedaj, ni dobro. Da bi zaživela prava demokracija, prava vladavina ljudstva, moramo poskrbeti, da bo državljan imel pestro, svobodno in raznoliko medijsko ponudbo.
(Časnik.si)
Volivci so na referendumu preteklo nedeljo zavrnili družinski zakonik, ki ga je politika sprejemala zadnji dve leti. Ob 30-odstotni volilni udeležbi, je proti zakoniku glasovalo slabih 55 odstotkov volivcev, za pa jih je bilo 45. Politika in civilna družba menita, da bo treba kmalu pristopiti k oblikovanju novega, kompromisnega zakonika.
Zakonik so večinsko zavrnili v sedmih volilnih enotah, nekaj več kot polovično so ga podprli le volivci v volilni enoti Ljubljana Center, kjer so potekale istočasno županske volitve. Najbolj odločno so proti družinskemu zakoniku volivci nastopili v volilni enoti Ptuj, kjer je proti glasovalo 64,52 odstotka volivcev.
Referendumskega glasovanja se je udeležilo 511.966 volivcev oziroma 29,95 odstotka volilnih upravičencev. Najvišjo udeležbo (41,31 odstotka) so zabeležili v volilni enoti Ljubljana Center, najnižjo pa v volilni enoti Ptuj (23,80 odstotka).
Vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok, ki je bila pobudnica referenduma o družinskem zakoniku, Aleš Primc je ob zavrnitvi zakonika ocenil, da »smo lahko vsi zadovoljni, da so se ubranile temeljne vrednote, da smo zavarovali koristi otrok«.
Primc je prepričan, da je zavrnitev družinskega zakonika na referendumu odraz tega, da »državljanke in državljani v veliki večini spoštujejo materinstvo in očetovstvo ter da si ne želijo, da bi njihove otro-
Aleš Primc pred državnim zborom
ke v šoli vzgajali, kako naj postanejo homoseksualci«. Vseeno pa meni, da ni ne zmagovalcev ne poražencev. »Ne more biti tistih, ki bodo prevladali in tistih, ki bodo premagani,« je dejal v izjavi za javnost in dodal, je ne glede na rezultat jutri nov dan, ko bomo morali vsi skupaj živeti.
Poslanec NSi Matej Tonin je dejal, da so z rezultati zelo zadovoljni. S tem se je po njegovi oceni potrdilo tisto, pri čemer v času kampanje vztrajali - da zakonik ni dober in da obstaja možnost za boljši družinski zakonik. Zavrnitev pa vsem, predvsem pa poslancem, daje odgovornost, da v prihodnjem letu pripravijo nov, »in seveda boljši« družinski zakonik.
»V SLS smo veseli trenutnega še neuradnega rezultata zakonodajnega referenduma o Družinskem zakoniku, saj smo ves čas -dve leti - opozarjali avtorje zakona, da naj pripravijo tako zakonsko rešitev, ki bo za družbo sprejemljivejša, kot je bila ta," ob prvih delnih neuradnih rezultatih pravi vodja poslanske skupine Ljudske stranke Mihael Prevc.
Niso bile seveda vse izjave pohvalne. Predsednik države Danilo Türk je dejal: »Zakon je dober in bi ga lahko uveljavili takoj. Avtoriteta zakonodajalca zahteva, da se zakoni uve-
ljavljajo, ne da se izpodbijajo na referendumih,« je pojasnil.
Odzval se je tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak. Meni, da je izid referenduma o družinskem zakoniku posledica načina njegovega sprejemanja. Opozoril je namreč, da je bil zakonik sprejet s preglasovanjem in da so se vanj vgradile tudi slabe rešitve. Za naprej pa je napovedal, da bo ministrstvo čez eno leto pripravilo kompromisne rešitve.
Za konec omenimo, da se je nadškof Anton Stres v imenu ljubljanske nadškofije zahvalil vsem, ki so »z veliko osebno požrtvovalnostjo« dosegli, da je večina volivcev prepoznala »nenadomestljivo vlogo družine« v življenju. Sicer pa po njegovih navedbah s samim izidom referenduma temeljne vrednote družine še niso zagotovljene, saj da jih je treba živeti v vsakdanjem življenju in medčloveških odnosih. »Družina, v kateri lahko otroci odraščajo ob vzgojni podpori očeta in matere, ostaja naša temeljna zavezanost in si bomo za to tudi še naprej prizadevali,« je še zapisal.
v Argentini
Glasovali smo tudi Slovenci v Argentini. Na volišču na veleposlaništvu RS v Buenos Aires je glasovalo 393 slovenskih državljanov, število gradiv za glasovanje po pošti je znašalo 5, torej skupaj 398. Od tega je bilo za 17 glasov (4,5%), proti pa 381 (95.5%). Nobena glasovnica ni bila neveljavna.
Jankovič zopet župan
Predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Jankovič je bil na nadomestnih županskih volitvah vnovič izvoljen za župana Ljubljane. Dobil je skoraj 61 odstotkov glasov, kar je zadostovalo za zmago v prvem krogu. Nove župane so izvolili tudi v Slovenj Gradcu, Krškem, Bovcu, Dupleku in De-strniku.
Jankovič, ki je bil decembra lani izvoljen za poslanca, zdaj pa se vrača na mesto ljubljanskega župana, nikoli ni skrival, da ga zanima zgolj izvršna funkcija. Ker mu ni uspelo postati predsednik vlade, pa se je odločil, da bo dokončal županski mandat, ki ga je začel po lokalnih volitvah leta 2010.
Jankovič je glede prihodnjega odnosa med prestolnico in državo po vnovični izvolitvi za župana ocenil, da ta ne more biti slabši kot v letih od 2006 do 2008, ko
je ob njegovem županovanju vlado prav tako vodil Janez Janša. Pri tem pa je poudaril, da »če želimo iz te krize vsi iziti kot zmagovalci, potem moramo delati z roko v roki«.
S četrtino glasov (slabih 26%) je na drugem mestu pristala Mojca Kucler Doli-nar, ki je nastopila s podporo NSi in SDS. Kot je ocenila, rezultat kaže, da si velik odstotek Ljubljančanov želi normalizacije razmer in predvsem bolj demokratičnega vodenja. »To je naša odgovornost za naprej,« je poudarila. Ljubljana je po njenem mnenju specifično volilno telo in je na tokratnih volitvah »podprla nekoga, ki ima avtokratski način vodenja«. Pri tem pa je Kucler Dolinarjeva izrazila upanje, da bo Jankovič odprt za dialog z vlado, saj da se bo z dialogom v bodoče lahko kaj naredilo za Ljubljano.
Med rojaki v Nemčiji
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Ministrica vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ljudmila Novak je bila v soboto in nedeljo, 24. in 25. marca 2012 gostja 1 7. posveta slovenskih kulturnih društev, katoliških misij, učiteljev slovenske dopolnilne šole in socialnih delavcev iz celotne Nemčije. Posvet v Bad Urachu je pripravilo SKUD Triglav iz Stuttgarta v sodelovanju s slovensko župnijo sv. Cirila in Metoda. V soboto so udeleženci z zanimanjem prisluhnili predavanju župnika dr. Zvoneta Štrublja z naslovom »Med Urachom in Ljubljano (1561-1 565) - Primož Trubar kot uspešen organizator, manager in diplomat« in si ogledali kratek dokumentarni film Trubarjevih hro-vaških malarjev, ki je bil posnet na Rašici, Trubarjevem rojstnem kraju. Udeležili so se tudi slovenske sv. maše v cerkvi sv. Jožefa. Na večerni prireditvi, kjer so se predstavili udeleženci delavnic, je ministrica Ljudmila Novak zbrane nagovorila ter jim predstavila načrt Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Poudarila je pomen povezovanja na gospodar-
skem področju ter strategiji povezovanja slovenskih znanstvenikov v tujini. Spodbudno je tudi dejstvo, da se mladi Slovenci v Nemčiji odločajo za učenje slovenskega jezika, ki pomeni ohranjanje slovenskih korenin in slovenske identitete. Drugi dan obiska se je ministrica srečala še s predstavniki slovenskih društev, župnij in učiteljev slovenskega jezika v ZR Nemčiji.
Ob povratku pa je za medije podala zanimive izjave. Povedala je, da se Urad med drugim prizadeval tudi za krepitev sodelovanja na gospodarskem in znanstvenem področju. »Slovenija samo v Nemčiji vsak dan zamudi 2000 priložnosti,« je izpostavila po obisku zamejskih Slovencev v Nemčiji. V Nemčiji živi približno 40.000 Slovencev in glede na to, da je Nemčija pomembna poslovna partnerica Slovenije, so se pogovarjali tudi o krepitvi sodelovanja na gospodarskem področju. »Sogovorniki so izpostavili, da je gospodarsko sodelovanje naših podjetnikov v Nemčiji prešibko, da je še veliko odprtih možnosti,« je povzela. »Izseljenci v Nemčiji želijo vlagati svoja sredstva v Slovenijo, a imajo pri tem nekatere težave,« je dejala Novakova in med njimi naštela korupcijo, prezapletene administrativne ukrepe, predolgo pridobivanje dokumentacije ter plačilno nedisciplino. Med področji, kjer se lahko
sodelovanje lahko še poveča, pa je izpostavila avtomobilsko, lesno, ko-vinsko-predelovalno in prehrambeno industrijo.
Slovenija lahko doseže napredek le, če bomo administrativne ovire čim bolj zmanjšali. Zato namerava Urad po njenih navedbah okrepiti sodelovanje tudi s slovenskim gospodarskim in zunanjim ministrstvom, zlasti s slovensko gospodarsko diplomacijo. Sodelovanje pa bodo okrepili še z gospodar-
TONE MIZERIT
skimi organizacijami v zamejstvu, s poslovnimi klubi po svetu, pa tudi s slovenskimi organizacijami. V Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu za letošnjo jesen z namenom krepitve gospodarskega sodelovanja načrtujejo organizacijo srečanja slovenskih izseljenskih gospodarstvenikov s slovenskimi iz SV Slovenije. Kot je pojasnila Ljudmila Novak, namreč veliko slovenskih izseljencev prihaja ravno iz teh koncev Slovenije.
Garaža pod tržnico
Mojca Kucler Dolinar brani tržnico
Do pred kratkim je v Sloveniji, ali bolj točno v Ljubljani, tekla polemika okoli namena, da bi zgradili parkirišče, oziroma garažo pod tržnico. Projekt je poganjal tedanji in sedaj ponovno sedanji župan Zoran Jankovic. Doživljal pa je močno opozicijo, ki ji je stala na čelu občinska svetnica NSi Mojca Kucler Dolinar. Nasprotovanje je temeljilo na dejstvu, da bi celoten projekt, ki je vseboval tudi gradnjo hotelskega kompleksa in še druga poslopja, uničil Plečnikovo tržnico, ki je gotovo ena izmed prepoznavnosti Ljubljane. Torej napredek in izkupiček na račun kulturne dediščine.
Sedaj, ko je bil Jankovic ponovno izvoljen, pa je minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk podpisal predlog začasne zaščite za arheološko najdišče Vodnikov trg v Ljubljani. Za kulturni spomenik je razglašeno za leto dni, kar pomeni, da je najmanj za toliko časa ustavljena tudi gradnja garažne hiše pod osrednjo ljubljansko tržnico.
A še prej je, prav na akcijo svetnice Kucler Dolinar, ministrstvo za infrastrukturo in prostor je ugodilo pritožbi ter razveljavilo gradbeno dovoljenje za garaže pod tržnico, rekonstrukcijo Mahrove hiše in ureditev Vodnikovega trga. Zadevo je vrnilo Upravni enoti Ljubljana - izpostava Center, ki bo morala o dovoljenju odločati znova.
Ministrstvo je pritožnikom ugodilo zato, ker si je investitor (Jankovic) privoščil vrsto nepravilnosti, kot so nepopolno ugotovljeno stanje, kršitve materialnih predpisov in kršitve pravil postopka. Med najpomembnejšimi je dejstvo, da naj bi gradnjo med drugim izvajali na parceli 3l0 k. o. Ljubljana mesto, za kar pa bi morali predložiti soglasje nadškofije Ljubljana kot lastnice zemljišča, na katerem stoji tudi semeniška knjižnica. V nadškofiji se bojijo predvsem poškodb, saj bi bila objekta od gradbene jame oddaljena le 12 metrov. Na možnost
poškodb kaže tudi poročilo Zavoda za raziskavo materialov in konstrukcij. Na nadškofiji opozarjajo, da sta tako stolnica kot semeniška knjižnica kulturna spomenika -stolnica celo spomenik državnega pomena, in bi bila lahko prizadeta zaradi gradnje.
Na občini so manjkajoče dovoljenje nadškofije Ljubljana pojasnjevali z navedbo, da upravna enota takšnega dovoljenja v prvi obravnavi ni zahtevala. Slednje, kot navajajo, v svoji odločbi ugotavlja tudi ministrstvo.
Celoten projekt MOL predvideva izgradnje podzemne garaže pod tržnico, ureditev Vodnikovega trga nad njo in dograditev Mahrove hiše. Projekt pa se lahko razširi z gradnjo garaže pod Krekovim trgom in ureditvijo trga. Projektu najbolj nasprotujejo tudi v Civilni iniciativi Tržnice ne damo.
Potem, ko je ministrstvo že odločilo ustavitev del, je Mojca Kucler Dolinar, ki nasprotuje tej gradnji garaže pod osrednjo ljubljansko tržnico, pozvala pristojne, da umaknejo gradbene stroje s tržnice, kamor jih je že pripeljalo
gradbeno podjetje.
»Tržnica je delujoč prostor, ki pa se ga želi s tem projektom očitno uničiti,« je menila tedaj kandidatka za županjo. »Tržnica se nahaja sredi kulturne dediščine in naloga vseh je, da jo ščitimo, še zlasti pa je to naloga organov na mestni in na državni ravni,« je še dejala na novinarski konferenci. »Če tega ne počnejo, delujejo na protipraven način.«
Položaj se precej zapleta. Vlada je zabredla v položaj, kjer ni nobene možnosti za dialog. Vse je enogledno in avtoritarno. Brez dialoga pa je zelo težko, da bi neka družba lahko napredovala.
energija brez pogona. Ponovno je pretekli teden energetski (petrolejski) problem zavzemal velik del prostora v medijih in skrbi v vladi in družbi. Nevzdržno se je nadaljevala ofenziva proti petrolejskemu podjetju YPF, ki je večinsko v rokah španskega kapitala. Nove province so ukinile pogodbe in odvzele podjetju ležišča. Zgleda, kot da bi vlada v tej vojni žela zmago za zmago. A problem ni tako enostaven. Država ni »prodala« teh ležišč, temveč jih je oddala v izkoriščanje za določen čas. Kar nekaj teh koncesij kmalu zapade in težko je pričakovati, da bi sedanji upravniki vložili veliko dodatnih sredstev (kar vlada zahteva), ko nimajo nobene gotovosti, da bodo lahko ležišča izkoriščali tudi v prihodnje. Zato ni čudno, da je YPF predstavila program investicij, vlada je pa načrt zavrnila in zahteva vlogo večjega kapitala. Po tej poti ne bo prišlo do skupnega zaključka. Je pa tudi res, da vsa ležišča, katerih uporabo so doslej province odvzele osovraženemu podjetju, predstavljajo le minimalen del obratovanja; komaj kakih 7%. Veliko teh ležišč podjetje niti ni izkoriščalo. Bila so zapuščena. Je res, da je podjetje odlagalo črpanje petroleja v pričakovanju višjih cen, za večji dobiček? Seveda je možno. V tem spopadu ni svetnikov. Jasno pa je, da položaj ni nov in se vleče že dolga leta, najmanj vseh devet let sedanje vlade, ki je doslej mižala na obe očesi, sedaj pa se »zbudila« in zahteva, naj se problem v hipu uredi. Vzrok je jasen: zmanjkalo je dolarjev za uvoz dragih goriv (ki bi jih doma ne smelo manjkati), zmanjkalo je denarja za ogromne subvencije, na katerih je tudi slonela priljubljenost vlade.
Družbena vključitev. Eno izmed področij, s katerimi se ponaša vlada, je njen napor za družbeno vključitev (inclusion social). To je vsekakor potrebno in hvalevredno. A (kot vedno v Argentini) je izvedeno na najslabši način. Star pregovor pravi da ni primerno, dajati lačnemu ribe, ampak ga je treba naučiti ribariti. Dobro: v Argentini vlada že dolga leta razmetava ribe, a ničesar ne nauči, razen kulture nedela. Tistega, ki dela, davi z davki. Tistega ki ne dela, nagradi z »subvenci-
jami«. Socialni plani v obliki podpor so lani dosegli 8,5 milijonov prebivalcev (skupno 22.516 milijonov pesov), kar presega 20% prebivalstva. Saj je potrebna socialna podpora, a ne brez protiusluge. Posebne otroške doklade, katerih pogoj je bil, da otroci obiskujejo osnovno in srednjo šolo, so se izkazale kot popolnoma neuspešne. Otroško doklado (AUH) prejema 3.560.000 otrok. Zadevna študija Katoliške univerze pa je dokazala, da se ob prejemu doklad noben otrok ni vrnil v šolo, in noben ni izgubil doklade, čeprav je šolo zapustil. O tem sploh ni nobenega nadzorstva. Kot ga ni, koliko tistih, ki prejemajo podporo »za delo« (planes trabajar), sploh dela, čeprav je to pogoj za prejem podpore. Kot tudi ne, koliko teh prejema celotno podporo in koliko jih mora določen odstotek prepustiti »punteru«, ker bi sicer bil ob doklade. Pod takimi pogoji in v teh okoliščinah je gotovo, da nikdar ne bo prišlo do resnične družbene vključitve. Pomaga pa seveda, da si oblast zagotovi določeno število glasov, ki so vkovani v sistem državnih subvencij.
Padec se nadaljuje. Medtem je parlament potrdil nove predpise za Centralno banko, kar vladi položi v roke dodatnih 140.000 milijonov, s katerimi bo prosto razpolagala. A številke kažejo, da je državna bilanca negativna, medtem ko je »vzporedni« dolar že presegel 5,10 pesov. Brazilija se pritožuje zaradi vedno večjih zaprek njihovemu uvozu. Ameriški predsednik Barack Obama pa je Argentino zbrisal iz seznama držav, ki so imele privilegije za uvoz v ZDA. Denarno to sicer ni hud udarec (kakih 18 milijonov dolarjev letno), a prestižno je prava katastrofa. Vzporedno pa se nadaljuje vladna ofenziva na glavnega tajnika CGT. Hugo Moyano, v preteklosti eden glavnih vladnih zaveznikov, je sedaj »prvi sovražnik«. V Rožni palači napenjajo vse sile, da bi ga izrinili z vodstva. Sredi leta mu poteče mandat, in je že sklical zbor, za nove volitve. On sam je namenjen, da na tem mestu ostane in trdi, da ima zadostno podporo. V vladi računajo drugače. Pri sindikatih uporabljajo isti sistem kot pri provincah. Daj-dam. Province so grozno zadolžene (skupno 25.000 milijonov) in bi propadle brez podpore zvezne blagajne. Vodstvo bi moral zamenjati tudi peronizem (Justiciali-stična stranka), pa ni nobenega premika. Vse čaka, kaj »bodo rekli« gospa.
v	v
ZAČETEK NAŠIH SOL
Pepelka v Slovenski hiši!
V nedeljo 18. marca smo uradno začeli šolsko leto 2012 s proslavo v Slovenski hiši.
Ob 16. uri je g. dr. Jure Rode daroval sveto mašo na čast Svetemu duhu. Med pridigo nas je spodbujal, da se pripravimo na veliko noč z branjem in gledanjem filmov o Jezusovem trpljenju ter z molitvijo žalostnega dela rožnega venca.
Med daritvijo svete maše so peli otroci, ki so se udeležili letošnje počitniške kolonije. Pri petju so jih spremljali tudi voditelji kolonije: Mirjam Mehle Javoršek, Nevenka Belič, Nevenka Grohar, Martin Uštar, Erik Oblak, Andrej Žnidar, Damijan Cuny ter bogoslovec Pavel Erjavec. Zapeli so pod vodstvom ge. Marte Selan Brula, ki je tudi bila ena izmed voditeljic kolonije.
Po maši smo se vsi preselili v dvorano škofa Ro-žmana kjer naj bi bila uprizoritev igre Pepelka v izvedbi Balantičeve šole.
V dvorani smo najprej sprejeli zastavonoše slovenskih osnovnih šol iz Buenos Airesa ter zapeli argentinsko in slovensko himno.
Gospa Alenka Prijatelj je najprej lepo pozdravila predsednika Zedinjene
Slovenije, gospoda Francija Žnidarja in gospo, delegata slovenskih dušnih pastirje dr. Jureta Rodeta, sestro Lužovec, ter ostale navzoče. Za tem je prosila močan
aplavz za štiri omembe vredne osebe, neutrudne in požrtvovalne delavce naših slovenskih šol skozi dolga leta: ga. Katica Kovač Dimnik, ga. Marjana Kovač Batagelj, g. France Vitrih in gdč. Angelca Klanšek, ki pa še vedno poučuje in z veseljem sodeluje v Balantičevi šoli. Omenila je tudi 150. obletnico Slomškove smrti. Govorila nam je o važnosti slovenskega govorjenja doma, da bi ob zgledu staršev otroci govorili slovensko in tako ohranili materin jezik.
Zastor se je odprl in predstava se je^ začela. Pepelko je prebudilo množica mišk in ptičkov ... Čakalo jo je mnogo doživetij!
Vsi otroci so lepo odigrali svoje vloge ob mogočni sceni gospoda Toneta Oblaka.
Rada bi pa posebno pohvalila glavne igralce, ker so nam tako lepo in razločno podali slovensko besedo in pesem ter nas večkrat spravili v smeh. Omeniti moram Pepelko, mačeho, Drizilo in Anastazijo, Luciferja in Bruna, Jaka in Gus-Gusa, Anžela, kraljevicča, ministra in kralja ter botro Vilo, ki nam je tako lepo zapela svojo čarobno pesem. Celoten seznam nastopajočih objavimo posebej.
Po predstavi se je ga. Alenka najprej zahvalila voditeljici Balantičeve šole gospe Ireni Poglajen in vsej šolski družini. Posebno zahvalo pa gdč. Danici Malovrh in njenim pomočnicam ge. Angelci Podržaj Miklič ter ge. Mariji Zupanc Urbančič za režijo igre.
Preživeli smo zabaven popoldan ter se za nekaj časa prepeljali v otrošška leta, ko so nam starši pripovedovali to pravljico.
Po igri smo bili vabljeni v predvorano na razstavo ročnih del otrok letošnje počitniške kolonije.
Sedaj pa urno knjige v roke in na delo, ker šolsko leto se je začelo!
F. U.
vsi nastopajoči
Igro Pepelka v sedanji izvedbi so najprej predstavili ob bisernem jubileju Balantičeve šole v Našem domu v San Justo 26. in 28. novembra 2011. Sodelovali so vsi tedanji in mnogo bivših učencev šole. Predstava ob začetku šol je bila nekoliko skrajšana. V informacijo objavljamo vse nastopajoče in sodelujoče v tedanji ali v sedanji izvedbi.
Pepelka: Lučka Marinčič; mačeha: Nevenka Belič; Drizila, polsestra: Ani Malovrh; Anastazija, polsestra: Nadja Miklič; kraljevič: Tonči Oblak; botra vila: Anči Puntar; kralj: Stanko Jelen; minister: Vanči Štrubelj; An-želo, grajski sel: Ivo Smrdelj; Bruno, pes: Pavlek Malovrh; Lucifer, maček: Lucijana Vombergar; Jaka, mišak: Ivan Urbančič; Gus-Gus, mišak: Danilo Bonino; mišaki: Aguštin Malovrh, Damjan Malovrh, Luka Trpin, Niko Oblak, Valentin Zupanc; miške: Ale-jandra Bergant, Tatjana Erjavec, Katja Fekonja, Milena Llallire, Cintija Magister, Katja Zupanc, Milena Zupanc; ptički: Aleš Llallire, Kamila Taboada, Aleks Zupanc, Mercedes Amalfi Te-kavec; kuharji: Martin Miklič, Tomaž Miklič, Gabi Ravnik, Matej Urbančič; sobarice: Alejandra Bergant, Katja Fe-
konja, Cintija Oblak, Nadja Smrdelj; vrtnar: Andrej Fekonja; ceremoniar: Niko Oblak; lakaj in kočijaž: Andrej Fekonja, Aleš Llalire (namesto Andreja Fekonja), Igor Zupanc; konji in paži: Tadej Kržišnik, Palek Kržišnik, Aguštin Rovan, Gabrijel Silvero; vaščanke: Leila Erjavec, Marjana Grilj, Natalija Javoršek, Bernarda Krajnik, Mikaela Malovrh, Marija Pavla Mehle, Mikaela Menghini, Valerija Oblak, Cintija Smrdelj, Ljudmila Smrdelj, Saši Smrdelj, Kristina Skvarča Šenk, Lucijana Trpin, Jana Urbančič, Katja Urbančič, Milenka Urbančič, Pavla Urbančič; vaške deklice: Ljudmila Bruno, Alenka Čop, Kamila Pugelj; vaščani: Tomaž Grilj, Niko Grilj, Damjan Marinčič, Marjan Vombergar; cvetličarka: Mikaela Oblak; mlekar: Igor Malovrh; pek: Ignacij Mehle; mesar: Matjaž Groznik; tkalec blagov: Milan Fantini; dvorjanke: Tatjana Malovrh, Veronika Marinčič, Lucijana Oblak, Mikaela Oblak, Mikaela Puntar, Debora Štrubelj, Cecilija Urbančič, Uršula Urbančič; dvorjani: Marko Bregar, Niko Fal-duto, Milan Fantini, Igor Malovrh, Damjan Marinčič, Kristjan Radoš, Niko Radoš, Marjan Vombergar.
Sodelovali pa so še sledeči. Vodi-
teljica šole: Irena Urbančič Poglajen. Režija: Malovrh Danica; pomoč pri režiji: Marija Zupanc Urbančič, Angelca Podržaj Miklič. Kostumi: Danica Malovrh, Cilka Bregar Bruno, Silvija Tekavec Nicastro, Kristina Perez Mehle, Andrejka Verbic Malovrh, Marta Urbančič Oblak, Ina Durič Urbančič, Opera Prima Company. Plesi in koreografije: Marjana Fantini in Lučka Marinčič. Petje: Kristina Skvarča Šenk, Marija Krajnik Štrubelj, Andrejka Selan Vombergar. Scena: Tone Oblak in sodelavci . Scenski pomočniki: Klavdij Selan in starši šole. Izdelovalci rekvizitov: Mana Pavla Martin Miklič in sodelavke, Pavel Malovrh ml. Pavle Malovrh st., Matija Pugelj. Maskiranje in pričeske: Ana Klara Zafra, Magdalena Oblak Žgajnar, Veronika Malovrh, Danica Malovrh in mamice šole. Šepetal-ki: Marija Zupanc Urbančič in Angelca Podržaj Miklič. Luči, glasba in mikrofoni: Marko Štrubelj, Luka Štrubelj, Erik Oblak, Pavel Malovrh ml, Lučka Bergant Uštar, Marta Petelin, Ivana Tekavec. Prevod in priredba scenarija: Danica Malovrh, Veronika Malovrh, Marija Zupanc Urbančič, Ivana Tekavec. Lektorirala: Angelca Klanšek. Grafično oblikovanje: Klara Draksler.
SLOVENSKA PRISOTNOST
Dan frankofonije v Buenos Airesu
Slovenska prisotnost na javnih srečanjih in nastopih pred argentinsko publiko je zelo važna za našo prepoznavnost. Taka priložnost je bila tudi preteklega 20. mar-
ca, ko so v Buenos Airesu praznovali dan frankofonije.
Na čelu slovenske prisotnosti je bilo veleposlaništvo RS. Veleposlanik Tomaž Mencin se je v prvem delu programa udeležil slovesnosti v argentinskem Ministrstvu za zunanje zadeve, ki jo je organiziralo trideset držav članic in opazovalk Mednarodne organizacije za frankofonijo z diplomatskim predstavništvom v Buenos Airesu.
Popoldanski del pa je bil organiziran za splošno publiko. Na osrednjem trgu plaza San Martin je potekala kulturno-promocijska prireditev, namenjena predstavitvi frankofonske kulture in posameznih držav širši argentinski javnosti.
Na pobudo veleposlaništva je bila prisotna tudi Slove-
nija. Najprej je bila opazna stojnica, ki je zabeležila številčen obisk in veliko zanimanja, tako za Slovenijo kot njeno mesto znotraj Mednarodne organizacije za frankofonijo. Na voljo so bile najrazličnejše turistične, konzularne, kulturne in druge informacije ter bogata ponudba slovenske gastronomije in ročnih izdelkov, za katero je poskrbelo slovensko društvo iz Carapachaya.
Največ pozornosti pa so vzbujali nastopi na odru, ki je bil postavljen na trgu prav za to priložnost. V večernem delu je bila napovedana tudi slovenska prisotnost. Najprej je občinstvo navdušil poseben kvartet (Maruša Batagelj, Rok Fink, Martin Dobovšek in Jože Rožanec) s tremi ljudskimi pesmimi: Sijaj mi sončece, Na trgu in Pri
farni cerkvici. Nato je prišel na vrsto ples. Folklorna skupina Maribor iz Carapachaya se je postavila z venčkom sedmih narodnih plesov. Precej številno občinstvo, med katerim je bilo tudi nekaj rojakov, jih je nagradilo z močnim aplavzom. Bila je lepa slovenska predstavitev pred buenosaireško publiko.
ZA DRUŽINSKI UŽITEK
Potica z orehovim nadevom
Ob praznikih, predvsem božičnih in velikonočnih, v naših družinah ne sme manjkati tipične potice. Zato danes posredujemo recept klasične različice te slovenske praznične specia-litete, pečenega kolača iz kvašenega testa in mletih orehov.
SESTAVINE
Kvašeno testo: 500 g moke; 60 g masla; pribl. 2 dl mleka; 80 g sladkorja; 2 jajci; 40 g kvasa; 1 vaniljev sladkor; 1 žlička ruma; 1 košček limonine lupine; sol.
Orehov nadev: 500 g mletih orehov; 150 g sladkorja; 1,5 dl mleka; 2 jajci; 1 vaniljev sladkor; cimet v prahu; rum.
Premaz: 1/2 rumenjaka; malo mleka. Za model/pekač: 25 g masla; 1 - 2 žlici ostre moke.
PREDPRIPRAVA
Vse sestavine za testo in nadev segrejemo na sobno temperaturo. Najbolje, da tiste iz hladilnika vzamemo ven že prejšnji večer. Mleko pristavimo in počasi segrejemo do mlačnega; v njem stopimo sol. V manjšo posodo nadro-bimo kvas. Primešamo mu nekaj žlic mlačnega mleka, potem pa vse skupaj gladko razmeša-mo. Moko presejemo v plastično skledo. V kozici pristavimo maslo, ki ga počasi stopimo. V kotličku gladko razmešamo sladkor, jajci, vaniljev sladkor in rum. Nazadnje v mešanico drobno nastrgamo limonino lupino.
PRIPRAVA
Moki prilijemo mlačno mleko. Dobro premešamo, potem pa prilijemo jajčno mešanico. Še enkrat premešamo, nazadnje pa dodamo še razpuščen kvas in mlačno stopljeno maslo. Sestavine na hitro zmešamo v srednje gosto testo, ki ga zgnetemo le toliko, da postane gladko in se ne prijema sten posode.
Testo nepredušno pokrijemo s pokrovom ali s prozorno folijo, potem pa ga pri sobni temperaturi pustimo vzhajati do dvojne količine. Sredi vzhajanja testo enkrat na hitro pre-gnetemo, s čimer postane testo bolj luknjičavo.
Orehov nadev. V kotličku gladko razmešamo mlačno mleko, mlete orehe, sladkor, jajci, vaniljev sladkor, cimet in rum.
Model/pekač za potico namažemo z maslom (sobne temperature) ter po-tresemo z ostro moko.
Vzhajano testo še enkrat na hitro pregnetemo, potem pa ga na po-mokani delovni površini razvaljamo. Debelejše okrajke porežemo, testo pa enakomerno namažemo s pripra-
vljenim nadevom. Tesno zvijemo in položimo v pripravljeni model/pekač. Potico z vilicami ali zobotrebcem na gosto prebodemo, pokrijemo in pustimo vzhajati.
Pečico segrejemo na 175 °C.
Premaz. V skodelici gladko razmešamo rumenjak in enako težo mleka.
Vzhajano potico - v višino naj ne sega čez tri četrtine modela -, tanko premažemo s pripravljenim premazom, potem pa jo za 50 minut potisnemo v segreto pečico.
Pečeno orehovo potico vzamemo iz pečice in ohladimo; med ohlajanjem je ne premikamo.
Nadomestek: Mleko lahko pri kvašenem testu nadomestimo ali kombiniramo z mlačno vodo ali sladko smetano. Del sladkorja za nadev nadomestimo z medom , ki ga pristavimo, segrejemo in tekočega prilijemo k mletim orehom. Limonino lupino lahko nadomestimo s pomarančno. Namaščen model lahko po-tresemo z drobtinami ali z mešanico ostre moke in mletih orehov. Izboljšanje: nadevu primešamo rozine, namočene v rumu ali limoninem soku.
NASVETI
Za pripravo kvašenega testa vse sestavine segrejemo na sobno tempe-
G. JOŽE RAZMIŠLJA
Rešitev
Ko so Jezusa križali, so ga mimoidoči in veliki duhovniki s farizeji, pismouki in starešinami sramotili in se Mu posmehovali in govorili: Reši sam sebe. Če si božji Sin, stopi s križa in bomo verovali. (Mt 27)
S takim govorjenjem so Jezusu delali krivico.
On ni prišel med nas zaradi sebe, ampak zaradi nas. On ni potreboval nobene rešitve. Prinesel pa jo je nam.
Zato ni smel stopiti v križa, ker je ta križ in Njegova smrt na njem, bil sredstvo in pogoj naše rešitve.
Povedali pa so oni tudi to, da v Jezusa do križanja in tudi potem ne, sploh niso verovali, ker On ni stopil s križa.
Za Njega torej besede reši sam sebe, sploh niso veljale.
Je pa prav, da jih mi prenesemo na sebe in si dopovemo, da moremo rešiti sebe in drugim do istega pomagati.
Rešiti se, je isto kot zveličati se ali priti k Bogu v nebesa. Živeti z Njim že sedaj in si tako zagotoviti vso večnost. To je naša pot in naš končni namen. Moramo jo preho-
diti mi. Gre za nas, uboge zemljane, ki naj po tej poti pridemo do svetništva in do popolnega uresničenja v večnosti.
V resnici bomo srečni šele takrat, ko bo naše telo poveličano in Jezusovemu podobno, naša duša bo pa Boga uživala vso večnost, to je brez konca.
Tega ne smemo pozabiti. Prosimo pa troedinega Boga, Marijo in svetnike, naj nam oni pomagajo tako živeti, da bomo resnično srečo z njihovo pomočjo tudi dosegli.
To bo naša rešitev iz solzne doline v obljubljeno deželo.
SFZ/SDO SAN JUSTO
Sprejem novih članov
Letošnji sprejem novih članov smo organizirali v soboto 10. marca na Naši domačiji. Zbrali smo se v Našem domu ob desetih zjutraj in se nato odpeljali s skupnim avtobusom na domačijo. Spremljalo nas je lepo, sončno vreme. Navzočih nas je bilo 57 mladih.
Po prihodu so se fantje razdelili po ekipah za igranje nogometa. Nekaj deklet se je zbralo k pogovoru, druga skupina se je kopala v bazenu, ostale pa so
raturo, še boljša pa je osebna temperatura; govorimo o temperaturah od 25 do 35 °C. Z višjo temperaturo razvoj kvasovk in vzhajanje testa še pospešimo, vendar pa ta nikakor ne sme preseči 50 °C.
Idealno razmerje med težo testa in nadeva je 1: 1, v praksi pa je teža testa nekoliko večja, ker debelejše okrajke običajno porežemo. Pri bogatejših poticah se razmerje nagne nekoliko v korist nadeva.
Med vzhajanjem testa (in potice), pazimo, da je okoli testa/potice enakomerna temperatura. Zato testa/ potice ne postavljamo v bližino virov toplote, ampak posodo/model postavimo na sredo mize.
igrale odbojko.
Za opoldan so fantje pripravili kosilo. Spekli ki smo ga jedli s kruhom. Po kosilu
so meso,
smo se pogovarjali, kopali in sončili, in igrali karte.
Sledil je sprejem novih članov po številu 15: Mikaela Menghini, Niko Lo Faro, Jan Fekonja, Ignacij Mehle, Ignaciji Kržišnik, Marjan Vombergar, Valerija Oblak, Cintija Smrdelj, Katja Urbančič, Danilo Žgajnar, Matija Malovrh, Damijan Marinčič, Luka Urbančič, Niko Grilj in Martin Zupanc. Pripravili smo igre, ki so se jih samo oni udeležili. Po končanih igrah je bil vsak poklican, da sprejme potrdilo, da je postal član mladinske organizacije.
Veseli smo, da smo dobili nove člane, ki bodo skupno z nami sodelovali pri ohranjanju slovenskega jezika in vrednot.
Mladina Našega doma
Italijanska nagrada za Alojza Rebulo
Ugledno italijansko literarno nagrado Maria Rigonija Sterna bo letos prejel tržaški pisatelj Alojz Rebula za roman Nokturno za Primorsko.
Kot piše v obrazložitvi, roman poudarja pogum in odločnost tistih, ki so žrtvovali svoje življenje v obrambo človeškega dostojanstva. Slovenski narod avtor predstavi ob zavzemanju za utrjevanje in nadaljevanje bogastva bratstva med narodi, spoštovanja narave in »alpske človečnosti«. Sporočilo je aktualno za evropsko prihodnost in spodbudno za nove generacije, obrazložitev žirije povzema
spletni portal Slomedia.
V italijanskih medijih dobro sprejet roman je v italijanščino pod naslovom Notturno sull'Isonzo za založbo San Paolo prevedla Martina Clerici.
O romanu Nokturno za Primorsko je v vatikanskem dnevniku L'Osservatore Romano pisal tudi kardinal Gi-anfranco Ravasi, sicer predsednik papeškega sveta za kulturo ter papeških komisij za cerkvene kulturne dobrine in versko arheologijo. Izpostavil je primere odpora duhovnikov proti fašizmu in nacizmu, pri čemer se je navezal na Re-bulovo delo in na esej Boža
Rustje, ki je dodan romanu, ter opozoril na usodo slovenskih primorskih duhovnikov v boju proti totalitarizmu.
Navdih za glavnega protagonista romana je bilo življenja primorskega duhovnika Filipa Terčelja (1892-1946), pripoveduje pa o Florjanu Burniku, ki je kot žrtev fašističnega preganjanja prestal nacistični Dachau in tragično končal svoje življenje v komunističnem režimu. Delo, v katerem se pisatelj loteva večnih človekovih vprašanj, je obenem tudi knjiga o trpljenju primorskega človeka v stoletju treh totalitarizmov.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Jožeta Čampe in njegove žene ge. Lojzke roj. Draksler v Slovenski vasi so dobili sina. Srečni družini naše čestitke!
Poroka. V soboto, 24. februarja 1962 sta se poročila v Santiago de Chile Ivan Pavšič in gdč. Ivanka Grošelj. Čestitamo.
RAMOS MEJIA
Občni zbor Slomškovega doma
Dne 17. marca se je v prostorih novega doma vršil prvi letni občni zbor Slomškovega doma. Občni zbor je vodil predsednik Janez Brula. Po molitvi in uvodnih pozdravnih besedah je tajnica Anica Breznik prečitala zapisnik ustanovnega občnega zbora. ...
Sledile so volitve novega odbora, ki si je na svoji prvi redni seji že razdelil funkcije. V odboru so: Brula Janez, predsednik; Potočnik Matevž, I. podpredsednik; Javoršek Jože, II: podpredsednik; Tomazin Jernej, tajnik; Marin Tone, finančni referent; Bohinc Valentin, blagajnik; Tomazin Vinko, gospodarski referent; Holozan Franci, kulturni referent; Šušteršič Marijan, organizacijski referent; Maček Matjaž, prireditveni referent; Javoršek Tone, športni referent; Franci Tomazin, Šeme Jože, Babnik I., Potočar, Zupan H. ml., Svetlin K. in Čeč J., odborniki. V nadzornem odboru sta ga. E Kes-sler-Blejčeva in Pergar Franc.
OBVESTILO
Društvo slovenskih protikomunističnih borcev v Argentini vabi vse borce in ostale rojake na predavanje: »Nabrežina kliče«, problemi naših narodnih manjšin na Primorskem in Koroškem. Predaval bo borec in svoječasni koroški borec ter znani javni delavec g. Janko Jazbec iz Cordobe. Predavanje bo v nedeljo, 8. aprila ob 10. dopoldne po slovenski služni božji v Slovenskem domu v San Martinu, ulica Cordoba 129.
1. april - mladinski izlet. Ob 8. mladinska sv. maša v Slovenski hiši, nato odhod v Parque Pere-yra. Vabita mladinski organizaciji.
Svobodna Slovenija, 30. marca 1962 - št. 13
RESUMEN DE ESTA EDICION
REKORDNE CENE GORIV
Drobnoprodajne cene naftnih derivatov v Sloveniji so se zvišale na nove rekordne vrednosti. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil na 1,493 evra, neosvinčeni 100-oktanski bencin na 1,509 evra, dizelsko gorivo pa na 1,365 evra za liter. Dražje je tudi kurilno olje, in sicer se je cena zvišala na 1,042 evra za liter.
očistimo Slovenijo!
V čistilni akciji Očistimo Slovenijo je po zadnjih podatkih čistilo preko 270.000 prostovoljcev. V prihodnjih dneh bodo podali končno številko o zbranih odpadkih -do sedaj so jih prešteli 3000 ton.
čisto zadosti
Vlada je na seji sklenila, da se zaradi varčevanja v letošnjem letu organizirata le dve državni proslavi: ob dnevi državnosti (26. december) ter ob dnevu samostojnosti in enotnosti (25. junij). Na državni ravni tako letos ne bo obeležbe dneva (OF) upora proti okupatorju (27. april) in dneva reformacije (31. oktober).
ZAMENJAVA ČET
Na Kosovo je odšla glavnina novega, že 25. slovenskega kontingenta na tem območju. Tudi tokrat na misijo odhaja okoli 300 pripadnikov Slovenske vojske, kontingentu, ki bo na Kosovu deloval do konca septembra, pa bo poveljeval Gregor Ribnikar. Kontingent je svoje naloge prevzel že pretekli četrtek.
PO SVETU
PAPEŽ V MEHIKI IN NA KUBO
Papež Benedikt XVI. se je poslovil od Mehike. Osrednji dogodek njegovega obiska v tej državi je bila nedeljska sveta maša, v Parku dvestoletnice v Leonu, ki jo je tam ter na bližnjih trgih in ulicah spremljalo več kot 600 tisoč ljudi. Somaševalo je približno 250 škofov in 3 tisoč duhovnikov iz vse Latinske Amerike. Sveti oče je v pridigi vernike povabil, naj se uprejo skušnjavi po zgolj površinski veri oziroma veri, ki sloni le na običajih ter je včasih razdrobljena in nedosledna. Sveti oče se je iz Mehike odpravil proti Kubi, ki je druga postaja njegovega 23. mednarodnega apostolskega potovanja. Na letališču v Santiagu so ga pričakali z vojaškimi častmi. Pozdravili so ga predsednik države Raul Castro in kubanski otroci. Sledila bo sveta maša ob 400-letnici odkritja podobe Marije ljubezni iz El Cobre, ki je zavetnica države.
VOLITVE V NEMŠKIH DEŽELAH
Na deželnozborskih volitvah v nemški zvezni deželi Posarje je v nedeljo prepričljivo zmagala Krščansko demokratska unija kanclerke Angele Merkel, na drugo mesto pa so se uvrstili socialdemokrati, kažejo uradni izidi volitev. Liberalci, ki oblikujejo koalicijo s CDU na zvezni ravni, s CDU in Zelenimi pa so bili doslej tudi v koaliciji v Posarju, so doživeli še en boleč poraz, saj so zbrali zgolj 1,2 odstotka glasov in tako izpadli iz deželnega parlamenta. Slabo kaže tudi na prihajajočih volitvah v deželah Schleswig-Holstein in Severno Porenje-Vestfalija. Volitve v teh dveh deželah, predvsem v Severnem Porenju-Vest-faliji, bodo tudi straško pomembnejše za vlado v Berlinu pred zveznimi parlamentarnimi volitvami prihodnje leto.
EU: DAVEK FINANČNE TRANSAKCIJE
Polemika glede uvedbe davka na finančne transakcije v Evropski uniji spet dviguje prah. Pred poletjem bodo v parlamentu glasovali dvakrat, vse več poslancev pa davku nasprotuje. Predlagana davčna stopnja je majhna: v povprečju znaša 0,05 odstotka. Davek na finančne transakcije kot nov vir proračuna Evropske unije bi po oceni Evropske komisije znižal prispevke držav članic v proračun za 50 odstotkov oziroma za 54 milijard evrov v letu 2020. Nemčija davek na finančne transakcije podpira kot tudi veliko držav evroobmočja.
IZSTOP GRČIJE BI BILA NAPAKA
Nemška kanclerka Angela Merkel je prepričana, da bi bil izstop Grčije iz območja evra velika politična napaka. »Bilo bi katastrofalno, če bi enemu od teh, ki so se odločili biti z nami, rekli - ne želimo vas več,« je dejala v pogovoru za britanski BBC, ob tem pa znova opozorila, da nobena država ne more živeti prek svojih zmožnosti. Nemška kanclerka, ki velja za eno najpomembnejših političnih figur v Evropi, je ob tem spomnila, da sta Evropa in še posebej območje evra v krizo zdrsnila zaradi globalne finančne krize.
IZRAEL PREPOVEDAL VSTOP ZN
Izrael je prekinil sodelovanje s Svetom Združenih narodov za človekove pravice. Izraelsko zunanje ministrstvo
je še napovedalo, da bo mednarodni neodvisni preiskovalni misiji za preiskavo posledic izraelskih naselbin na pravice Palestincev prepovedal vstop v judovsko državo in na Zahodni breg. Izrael Svetu ZN očita neuravnoteženost pri obravnavi razmer na Bližnjem vzhodu. Palestinski predstavnik Nabil Šat pa je dejal, da palestinska stran pripravlja zemljevide in fotografije judovskih naselbin na palestinskih ozemljih, ki jih bo predložila Svetu ZN.
ITALIJANSKO GOSPODARSTVO
Italijanska vlada pod vodstvom Maria Montija je zagotovila dve milijardi za infrastrukturne projekte v državi, ki naj bi pomagali zagnati gospodarstvo. Šlo naj bi predvsem za gradnjo železniške mreže, sanacijo okolja in tudi za obnovo v potresu leta 2009 porušenega mesta Aquila.
BERLUSCONIJEVI DOHODKI
Nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi, ki je eden najbogatejših ljudi v Italiji, je imel lani nekaj več kot 48 milijonov evrov dohodkov. To je kar 32-krat več od dohodkov njegovega naslednika Maria Montija. Berlusconi je s funkcije italijanskega predsednika vlade odstopil novembra lani, k temu ga je prisilil vse večji pritisk finančnih trgov na državo. Na čelu tehnične vlade ga je nasledil ugledni ekonomist in nekdanji evropski komisar Monti. V času njegovega vodenja vlade je pritisk na Italijo občutno popustil.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR Buenos AIRES - Argentina Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Ana Urbančič, Marko Vombergar, veleposlaništvo RS in mladina Našega doma.. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
EN CONTRA DEL NUEVO CODIGO DE FAMILIA
Aproximadamente el 55 por ciento de los votantes en el referendum del domingo pasado en Eslovenia, op-taron por no apoyar el nuevo Codigo de Familia. La par-ticipacion electoral fue del 30% del padron. En siete dis-tritos electorales la mayona rechazo el Codigo. En el dis-trito Ljubljana Centro algo mas de la mitad de los votantes se expreso a favor del Codigo. El rechazo impedira que la Asamblea Nacional promulgue una ley de familia que estuviera en conflicto con la decision de los votantes. En la Argentina votaron 398 ciudadanos eslovenos y un 95 por ciento se expreso en contra del Codigo. Aho-ra sera el tiempo para que la polftica y la sociedad civil se reunan y acuerden una nueva ley de familia. (Pag. 1)
POTICA
La version clasica de uno de los platos eslovenos festivos: el arrollado de masa con levadura relleno de nu-eces molidas. Intentelo y convfdelo a sus familiares para estas pascuas. Es tradicion bendecir la potica el sabado de gloria junto con el jamon, los huevos pintados de rojo y las rafces de nabo picante (hren).
INGREDIENTES. Para la masa: 500 gr. de harina; 60 gr. de manteca; 200 cm3 de leche; 80 gr. de azucar; 2 huevos; 40 gr. de levadura fresca; 10 gr. de azucar de vainilla (en un recipiente hermetico colocar una vaina de vainilla en azucar; agitarlo y dejarlo durante unas semanas para que adquiera sabor); 1 cda. de ron; cascara de limon; sal.
Para el relleno: 500 gr. de nueces molidas; 150 gr. de azucar, 150 cm3 de leche, 2 huevos, 10 gr. de azucar de vainilla; canela en polvo y ron. Todos los in-gredientes (de la masa y del relleno) deben estar a temperatura ambiente (lo recomendable es entre 25Q y 30Q C). Al relleno le pueden agregar pasas.
PREPARACION: Verter la leche tibia con la sal dilu-ida sobre la harina previamente tamizada (preferente-mente en recipiente plastico). Mezclar bien y verter la mezcla de huevo. Mezclar y por ultimo anadir la levadura disuelta, la manteca derretida y la cascara de limon. Mezclar y amasar lo suficiente como para suavizar la masa y que no se pegue a la pared del recipiente. Tapar la masa con un pano o film y dejar que leude a temperatura ambiente, hasta que doble su volumen. A mitad del leudado amasar de brevemente, para que la masa sea mas porosa. Para el relleno, simplemente mezclar todos los ingredientes en un recipiente. Enmantecar y enharinar el molde savarrn. Una vez que la masa leudo, colocarla sobre una superficie enharinada para estirarla con palote. Distribuir uniformemente el relleno sobre la masa estirada (se pueden recortar los bordes gruesos). Enrollar firmemente y colocar la preparacion en el molde. Con un palillo perforar generosamente la potica, cubrir y dejar levar. Precalentar el horno a 175QC. Antes de colocarlo en el horno pintar con una mezcla de yema y leche (en partes iguales). Retirar del horno y dejar enfriar. iMucha suerte! (Pag. 4)
CONCURSO DE FOTOGRAFIA
La Embajada de Eslovenia invita a todos los mayores de 12 anos a participar de un concurso fotografico. El objetivo es descubrir palabras eslovenas y menciones de Eslovenia en lugares publicos de cinco paises de Suda-merica. "Nos gustana saber donde estan las calles, los negocios, las companfas, los restaurantes, hoteles y lugares que llevan nombres eslovenos; que marcas comerci-ales de productos como el vino, por ejemplo, tienen un nombre esloveno...", enuncia la invitacion. Del concur-so podran participar personas de cualquier nacionalidad que habiten la Argentina, Chile, Paraguay, Peru y Uruguay, quedando excluidos los fotografos profesionales. La fecha lfmite es el 21/05/2012. El jurado seleccionara las cinco mejores imagenes, cuyos autores recibiran un diploma de la Embajada eslovena. Toda la informacion detallada del concurso la pueden leer en: www.bueno-saires.veleposlanistvo.si
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 500.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 635.-; beli papir $ 710.-; Bariloche; $ 560.; obmejne države Argentine, 215.- US dol.; ostale države Amerike, 225.- US dol.; ostale države po svetu, 235.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 165.- US dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
svobodna slovenija / eslovenia libre
MALI OGLASI
SLOVENCI IN SPORT
tM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luda Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo Tel. 4441-1264/1265 TTS VIAJES Alenka Vivod 5294/3884 155/660/0859 - avivod@ttsviajes.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel./Fax: 4602-7386.
E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Matjaž Ravnik - odvetnik. Civil., delav., trg. tožbe; pogod., neprem. razpr.; dedišč., zapušč. Bs. As.: Viamonte 1337 2° D; 43726362; Tor/čet 15. do 19. S. Justo: Peru 2650; 3969-6500; Pond/sred/pet 15. do 19. mravnik@telecentro.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar
valutni tečaj
v slovenji
28. marec 2012
1 EVRO 1,33 US dolar 1 EVRO 1,32 KAD dolar 1 EVRO 5,87 ARG peso
JADRALSKO SREBRO
Vasilij Žbogar, srebrni olimpijec iz Pekinga (2008) in bronasti iz Aten (2004), je na evropskem prvenstvu v razredu finn, ki je potekalo v italijanskem Scarlinu, osvojil srebrno odličje in svoj največji uspeh v tem razredu. Zlato je presenetljivo osvojil Grk loanisMitakis, bron pa Hrvat Ivan GašpičKljakovič.
SPET ZMAGA DEJANA ZAVCA
Slovenski boksar Dejan Zavec (32 zmag, 18 s KO, 2 poraza) je v Mariboru osvojil naslov medcelinskega prvaka velterske kategorije po verziji WBO, potem ko je v dvorani Tabor po 12 rundah točkovno ugnal Namibijca Bethue-laUushono (25 zmag, 8 s KO, 2 poraza, 1 neodločen).
KOLAJNE ZA DOBRO STRELJANJE
Željko Moičevič je na mednarodnem tekmovanju v Kuvajtu osvojil tretje mesto. Grosupeljčan je z zračno puško zadel 595 krogov, Rajmond Debevec pa je osvojil prvo mesto z malokalibrsko puško 60 leže. Nosilec dveh olimpijskih odličij zlatega in bronastega leska je zadel 596 krogov, drugo in tretje mesto pa sta s krogom manj zasedla Kazahstanec AleksandrJermakov in Indijec SanjeevRajput.
PRVO MESTO NA BRADLJI
Slovenski gimnastični as Mitja Petkovšek je v Cottbu-su na najboljši možen način začel novo sezono svetovnega pokala - z zmago. V finalu je na bradlji prikazal lažjo vajo z izhodiščem 16,200 točke in jo izvedel tako lepo, da mu nihče od tekmecev ni bil kos. Z oceno 15,500 je na uvodni tekmi olimpijske sezone 2012 prepričljivo slavil zmago.
NAMESTO MARIBORA - TRENTINO
Nesojena zimska univerzijada, ki bi jo prihodnje leto moral gostiti Maribor, je dobila novo prizorišče. Kot so sporočili iz Mednarodne univerzitetne športne zveze (FlSU), bo 26. zimsko univerzijado leta 2013 gostila italijanska regija Trentino. Generalni sekretar organizacije Eric Saintrond je izrazil veliko veselje, da jim je uspelo doseči dogovor, saj ima ta regija že zgrajene vse potrebne športne objekte.
HOKEJSKA REPREZENTANCA
Slovenska hokejska reprezentanca bo v okviru priprav na svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, divizija I, skupina A, obogatila program z dvema prijateljskima tekmama z reprezentanco Hrvaške. Tekmi bosta odigrani aprila pred SP v Stožicah.
VELEPOSLANIŠTVO
Fotografski natečaj
OBVESTILA
OSEBNE NOVICE
SOBOTA, 31. marca:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 14.45 uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 1. aprila: Cvetna nedelja
Križev pot, ob 19. uri v Našem domu San Justo. ČETRTEK, 5. aprila:
Obredi velikega četrtka, v cerkvi Marije Pomagaj. PETEK, 6. aprila:
Obredi velikega petka, v cerkvi Marije Pomagaj. SOBOTA, 7. aprila:
Obredi velike sobote, v cerkvi Marije Pomagaj. NEDELJA, 8. aprila: Velika noč SOBOTA, 14. aprila:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Članska večerja v Slomškovem domu. NEDELJA, 15. aprila: Obči zbor Zedinjene Slovenije ČETRTEK, 19. aprila:
ZSMŽ San Martin vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16. uri. Govorila nam bo ga. Vera Podržaj o »Življenju brez omejitev« (Nick Vujicic). Vsi lepo vabljeni. SOBOTA, 21. aprila:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15.
uri v Slovenski hiši.
Biserna obletnica zavoda v Adrogueju, ob 19.30 sv. maša, nato pozdrav in zakuska v Slovenski hiši. NEDELJA, 22. aprila: Občni zbor na Pristavi
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu vabi k sodelovanju na fotografskem natečaju z naslovom: Slovenske besede na drugem koncu sveta.
Namen je, da raziščemo uporabo slovenskih imen na južnoameriških javnih mestih.
Kadar se sprehajamo po ulicah in se srečamo s slovenskimi besedami, smo prijetno presenečeni. Skoraj neverjetno, da se te besede uporabljajo tako daleč od matične domovine. Veleposlaništvo vas vabi, da s svojim fotoaparatom zajamete slovenske besede in fraze na različnih javnih mestih v Argentini, Čilu, Paragvaju, Peruju in
Urugvaju. Raziščite tudi ka-stiljske besede, ki se navezujejo na Slovenijo in vse, kar je slovenskega.
Cilj natečaja je raziskati razširjenost in bogastvo različnih oblik pojavljanja slovenskih besed in ka-stiljskih omemb Slovenije na javnih mestih v petih državah Južne Amerike. Spoznati želimo, kje so ulice, ki nosijo slovenska imena, trgovine, podjetja, restavracije, hoteli, naselja, kako se slovenska imena pojavljajo kot blagovne znamke na izdelkih, kot je na primer vino.
Sodelujoče države: Argentina, Čile, Paragvaj, Peru in Urugvaj. Sodelujejo lahko osebe katere koli narodnosti, ki so stare več kot
12 let.
Rok za oddajo fotografij: 21. maj 2012.
Nagrade: Komisija bo izbrala pet najboljših izdelkov in jim podelila priznanje veleposlaništva.
Več informacij je na voljo na spletni strani veleposlaništva:
http://www.buenosai-res.veleposlanistvo.si/.
Izbrane fotografije bodo lahko ljubitelji fotografije in Slovenije občudovali na razstavi izbranih del in v publikaciji, ki bo prispevala k promociji Slovenije v Južni Ameriki in k ohranjanju slovenske identitete.
Vljudno vabljeni k sodelovanju, veleposlaništvo vam želi veliko raziskovalnih in umetniških užitkov!
Krst
V	soboto 3. marca je bil v cerkvi Sta. Magdalena Sofia Barat v Castejarju krščen Matej Ignacij Štru-belj, sin Matjaža in Neven-ke roj. Pavlovčič. Botra sta bila Mikaela Pavlovčič in Luka Štrubelj. Krstil ga je g. Martin Bernal. Srečni družini iskreno čestitamo!
Novi diplomant
2. marca je na bueno-saireški tehnološki univerzi (UTN) dokončal študije Pavel Grohar in postal industrijski inženir (Ingeniero industrial). Čestitamo in mu želimo mnogo uspehov!
Smrt
V	Slovenski vasi je umrl Milan Mažgon (87) in v Loma Hermosa (San Martin) Marija Zorec roj. Ko-govšek (91).
Naj počivata v miru!
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Popravek? Dopolnilo?
Telefonski imenik Slovencev v Argentini
Vsak se lahko zmoti in vsako delo ima kakšno pomanjkljivost. Če niste navedeni v Slovenskem telefonskem imeniku, ali če je kak vaš podatek napačen, sporočite nam pisno, do 1. maja, na: esloveniau@sinectis.com.ar
in z veseljem bomo, na najprimernejši način, vaš popravek ali dopolnilo objavili v Svobodni Sloveniji.
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je 29. februarja 2012 zapustila naša draga mama, sestra in babica, gospa
Marija Repar roj. Stravs
Rodila se je 2. oktobra1921. Priporočamo jo v molitev in blag spomin.
Žalujoči: hčerka Veronika; sin Andrej;
vnuki Paula, Nicolas, Matija, Federico in Maxi,
sestri Anka in Milena in nečaki v Sloveniji
ter ostali sorodniki po svetu in prijatelji
ter sosedje iz okrajev San Martin in Jose Leön Suarez.
Argentina, Slovenija