r Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • . > $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto « $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 150. — STEV. 150. NEW YORK, FRIDAY, JUNE 28, 1935. — PETEK, 28. JUNIJA 1935 VOLUME XLITI. — LETNIK XT.TTT. BENITO MUSSOLINI NOČE NITI ZA LAS POPUSTITI V AFRIKI BO BREZ DVOMA ŠE TO JESEN IZBRUHNILA VOJNA MED ITALIJANI IN ABESINCI Angleškemu zastopniku se ni posrečilo pridobiti zase italijanskega ministrskega predsednika. — Ameriški misijonarji beže iz Abesinije. — Italija potrebuje več ozemlja za svoje prebivalstvo. — Mussolini ne more sprejeti nikakih diktatov Lige narodov. LONDON, Anglija, 27. junija. — Ko je stotnik Eden, zastopnik angleške vlade, predložil angleški kompromisni predlog glede uravnave italijansko -abesinskega spora, je vzkliknil Mussolini: — Jaz moram završiti svoje delo. Moji vojaki so izborilo izvežbani. Moja dežela je prepričana, d a lahko dosežem, kar sem sklenil doseči. Italija se mora razširiti. Imeti mora dodatno ozemlje, kamor bo pošiljala svoje odvisno prebivalstvo. Prav rad bi delal z abesinskim cesarjem roko v roki, toda če no- v ce . . . Po teh besedah je Mussolini za hip utihnil, pa takoj zopet nadaljeval: — Sedaj se ne morem več obrniti nazaj. Od Lige narodov ne morem sprejemati nobenih kompromisov in nobenih diktatov. Moja naloga je završiti italijanski program v Abesiniji. Zgodovina naj presodi moje delo! Nato je povedal Edenu, kateri se je ves razočaran vrnil v London: — — Zal mi je, ker sta Anglija in Amerika proti meni. Toda jaz moram naprej. Najkasneje v šestih mesecih bosta Anglija in Amerika spoznali, da je bila moja politika prava. — Z Ligo narodov sem pripravljen sodelovati, ako dovoli, da se Italijani naseljujejo v Abesiniji ter da jih pri njihovem delu ne bo nihče nadlegoval o-ziroma oviral. Italija mora imeti dostop do Abesinije. Svet misli, da preživlja Italija gospodarsko krizo. Mogoče je to res, toda Italijani morajo imeti dovolj prostora za razširjenje. Sedaj je nlapočil čas, ko morajo možje, ki so zmožni vladanja, vladati. Noben teh mož ne sme zapustiti svojega mesta in svojih dolžnosti. Jaz nameravam vladati in ne morem prenehati z delom, ki sem ga započel. LONDON, Anglija, 27. Junija. — Angliji se ni posrečilo odvrniti preteče vojne v Abesiniji. Stotnik Anthony Eden ni uspel, da bi pregovoril Mus-solinija, da bi popustij v svojih zahtevah glede Abesinije. Mussolini je celo zavrnil Edenovo ponudbo, da bi Anglija posredovala med Italijo in Abesinijo, da bi bil spor poravnan. Mussolini je costal trden v svojem sklepu, da dobi protektorat nad Abesinijo in da celo v Addis Ababi postavi italijanske uradnike. ADDIS ABABA, Abesinija, 27. junija. — Ker se spor med Abesinijo in Italijo vedno bolj poo-struje, so štiri ameriške misijonarke odpotovale iz Abesinije in v nekaj dneh jim jih bo sledilo še šest. Večina Amerikancev, katerih je po raznih krajih Abesinije 125, je sklenila, da ostane. Na zunaj je videti, da vlada v deželi mir. Vendar pa se bogati tujci pripravljajo, da pošljejo iz dežele svoje žene in otroke, predno se prično sovražnosti. WASHINGTON, D. C.. 27. junija. — Medtem ko so prišla v Ameriko poročila o odhodu ameriških misijonarjev iz Abesinije, se je novi ameriški poslanik George Hanson s 'parnikom "President Harding'* odpeljal v Addis Ababo, da še pred koncem deževne dobe, ko se bo po splošnem mnenju pričela italijansko-abesinska vojna, izroči cesarju svoje poverilne listine. V Addis Ababi bo našel tudi Amerikanqa W. Colsona, ki je že od leta 1931 finančni svetovalec abesinske vlade in tftanuje v glavnem mestu. Tujcem v Ameriki preti resna nevarnost EVA C00 PLAČALA SVOJ ZLOČIN Morilka je do zadnjega upala, da jo bo gover-ner pomilostil. — Za njo je sedel na električni stol tolovaj Scarnici. Sing Sing, N. Y., 27. junija. Danes sta bila usmrčena na električnem stolu v tukajšnji jetnišnici Eva <1oo in Leonard Scarnici. Oba sta bila obsojena na sn i rt zaradi umora. 4."i-letna Eva (Y»o, lastnica neke gostilne pri Coopers-towri. X. je usmrtila svojega hlapesi Harry Wrighta v namenu. da so polasti njegovo zavarovalnine. Xa električni stol je se«Ha ob enajstih zvečer, štiri minute kasneje je bila pa proglašena mrtvim. Scarnic.i, ki je v Rensselaer, X. V., ustrelil nekega detektiva, je bil usmrčen ob četrt na dvanajst. Eva Coo je do zadnjega upala. <)a jo bo governer pomilostil, toda iz Albany ni bilo nobenega glasu. Ženska je Šla precej samozavestno v smrt. Predno so ji pokrili obraz s krinko, je rekla navzočim: — (ioodhy, darlings! Scarnici je rekel pred smrtjo: — Ljudem v Albany, ki so me izdali, rečeni samo to, da sem boljši človek nego so oni NEENAKOST MED PLAČAMI IN DOBIČKOM Dividende so narastle, toda ne delavske p?a-če. — NRA poroča o neprimernem razmerju med dobičkom in plačami. Washington, D. C., 27. jun. NRA je izdalh poročilo, iz katerega je razvidno, tla so dobiček, dividende in druga plačila v zadnjih dveh letih mnogo bolj narastla kot pa delavske plače. To je dalo tudi predsedniku Rooseveltu povod, tla zahteva višje davke od bogatašev in bogatih podjetij. Lastniki industrijskih delnic so zadnjih deset let največ zaslužili, v depresiji pa so najmanj izgubili. Delavske plače so se zadnji dve leti sicer zvišale, toda mnogo manj kot pa dividende in plačila vodilnim uradnikom velikih podjetij. Sicer dobiček še ne doseže polovice dobička leta 1i>*J. SRAMOTNE PLAČE OTROK Bridgeport, Conn., 27. junija. — Elizabeth Wagner, 12 leta stara učenka, je skozi tri tedne vsak dan po .šoli delala po 6 ur v tovarni za obleke in je za čas čas prejela 75 centov plače. Lastnik delavnice Edward Lojeski je bil zaradi tega obsojen na globo $25. MEHIŠKI VODJA UPORNIKOV PRIJET Vera Cruz, Mehika, 27. jun. Zvezni vojaki so prijeli vodjo skupine "eristeros", ki je napadla mesto Ooatepec blizu Jalape. V teh bojih so bili u-biti trije vojaki in trije napadalci. Sodila ga bo vojno sodišče. Washington, D. C., 27. jun. Predsednik Roosevelt je časnikarskim poročevalcem povedal, da odobril je postavo, ki bo v kratkem sprejeta v kongresu in po kateri bodo v glavnem mestu dovoljeni odprti saloni. Do sedaj ni bilo dovoljeno, da bi bartenderji javno mešali razne pijače. TOVARNA SE BO PRESELILA Woonsocket, R. I., 2G. jun. Vse priprave so končane, da preselijo tovarno Umbridge Worsted Company, ki je bila zaradi stavke v ponedeljek zaprta. Vsi stroji so že v zabojih in bodo prepeljani v državo Georgia. Nek uradnik družbe je rekel, da je preiskava" na jugu dognala, da je električna sila in delo cenejše in viri surovin nižji v Geirgiji. PARNIK SE JE POTOPIL Hongkong, Kitajska, 27. junija. — Parnik San Lunon, ki je vozil 260 potnikov po reki Canton, se je preobrnil blizu Hoipinga in je utonilo 140 ljudi. ZEPPELIN BO VOZIL V AMERIKO VROČI BOJI OB ČAHARJU V treh dnevih je to že drugi spopad. — 7 0 0 Kitajcev s e bojuje s 150 Japonci. — Nove zahteve Japonske. Tokio, Japonska, 27. junija. Kot pravijo poročila iz ilsin-kinga, so bije boj med 7U0 Ja-jKinei, ki tvorijo mančukuan-sko obmejno policijsko stražo blizu Tušinhkova, na meji < a ha rja. O teli bojih je najprej poročala časnikarska agent ura He ligo in jih pozneje potrdila japonska vlada, i Tekom treh dni je to že drugi spopad med Kitajci in Japonci. V jionedcljek je olM) Kitajcev napadlo japonsko obmejno stražo, obstoječo iz SO mož. Od tedaj pa so Kitajci dobili v pomoč 200 vojakov iz Tušihkova. Tz Mančukuo je bilo že na mejo poslano japonsko vojaštvo in japonska ga mizi ja v Džeholu je pripravljena, da poseže v boj. Najprej pa bodo proti Kitajcem poslani uian-džurski vojaki. Da se japonsko vojaštvo ne vmešava v te boje, je iskati vzrok v tem, da se japonsko vojno ministrstvo boji mednarodnih zapletljajev in je vsled tega japonskim vojakom v Mančukuo prepovedalo, vdreti v ("altar. Vojno ministrstvo pa je zanikalo, da bi izdalo tako povelj«' ter pravi, da ima japonska armada v Mančukuo proste roke, da v vsakem ožini stori potrebne korake. Nekaj dni je izgledalo, kot bi bil kitajsko-japonski spor glede severne Kitajske poravnan. Toda sedanji dogodki kažejo ravno nasprotno. Japonci so ta obmejni spopad takoj izkoristili ter so Kitajski stavili nove zahteve. Iz ITsinkinga namreč prihaja poročilo, da je generalni major Kenji Doiliara prejel naročilo, da zahteva, da se kitajska armada v Čaharju umal::;o onstran Velikega zidu. Šanghaj, Kitajska, 27. junija. — Japonske in mančukuan-ske čete so dobile naročilo, da napadejo vsako čaharsko vojaško skupino, ki bi bila na mančukuanskem ozemlju. EDIS0N0VA _________ZAPUŠČINA Zapuščina slavnega iz-najditelja znaša skoro tri milijone dolarjev. Pogreb je veljal nad dvanajst tisoč dolarjev. Berlin, Nemčija, 27. junija. Bivši poveljnik velikega aero-plana DO-X, Karl Christiansen, je v nemškem aeroklubu naznanil, da bo v bližnji bodočnosti vpeljan tedenski promet z Združenimi državami s Zeppelinom. Ta promet bo oksrbovala Zeppelin Transport Co. in bo v ta namen dala zgraditi še večji Zeppelin, kot pa je LZ-129, ki bo v kratkem dovršen. PREDSEDNIK POMAGA MLADINI Washington, D. C., 27. jun. Predsednik Roosevelt je določil $50,000,000, da bo 500,000 mladim ljudem v starosti od 16 do 25 let preskrbljeno delo. Predsednik je ta načrt razdelil v štiri dele: 1. Dajte mladim ljudem delo v privatni industriji; 2. Vežbajte jih za privatne službe; 3. Dovolite jim, da skoeajo srednje sole in kolegije, in 4. Dajte jim reliefna dela pri raznih podjetjih. PREISKAVA GLEDE IN0ZEMCEV, KATERI DOBIVAJO PODPORO WASHINGTON, D. C., 27. junija. - Poslane, Dies iz Texasa je sestavil predlogo, ki jo bo v krat -kem predložil zbornici in ki zahteva, da kongres preiskuje tujce, ki imajo državne službe in ki prejemajo državno podporo. Dies pravi, da ima dokaz«-, da več sto tisoč tujih državljn nov živi ob denarju ameriški li davkoplačevalcev, bodisi kot državni uradniki ali pa pr»-jemniki državne podjK>n-. Dies je prebral pismo, ki tihi ga jn pisal pod ravnatelj lvliH' m*ga sklada Corrigan, ki pravi, da prejema 600,000 tujrev 11 ržiivno pot 11 >o< >ro. "Na tisoče pisem sem prejel, pravi Dies, "ki mi poro čajo, da v mnogih motili do biva podporo več tujcev kot pa Amerikancev. "Pol»'g tega sem bil tudi obveščen, da je mnogi i tujcev v državni službi, kjer bi morali biti Amerikanci. mojem mnenju mora biti ta zadeva prieskana. da bomo ve deli, kako daleč seže vpliv tujcev v naši vladi Dies trdi dalje, da je pri javnih delih zaposlenih mnogo tujcev, ki dajejo povelja Ann-rikancem in oddajajo dela, ki bi jih morali dobiti Amerikanci, svojim prijateljem. Vsled tega bo Dies zahteval, da je postavljen posebni odbor jx-tiii poslancev, ki naj med sedanjim in pri lunin jim zasedanjem kongresa doženejo, koliko državnega denarja prejemajo tuji uradniki in brezposelni in če ne bi kazalo take t ujet? deport i -rati. 44Uprava reliefa", j»4 reki 1 Dies, "ne ve, koliko tujcev prejema podporo. Njena cenitev pa, da je med 20,000,000 ljudi, ki prejemajo podporo, samo 600,000 tujcev, je smešno West Orange, N J., l>7. jun. Iz računov, ki so bili predloženi zapuščinskemu sodišču v Newark u, je razvidno, da znaša zapuščina slavnega iznajdi-telja Tli. Kdisona $2,871,75S. Kdison je umrl IS. oktobra Njegovo premoženje obstoji v delnicah v raznih podjetjih. Poleg tega pa je imel mnogo Liberty bontlov in več drugih zveznih bondov. Med izdatki je tudi vsota $12,K93 za pogreb in za vzdrževanje straže na njegovem grobu več tednov po njegovem pogrebu. V svoji oporoki Edison ni ničesar volil svoji ženi. ker jo i je že prej dovolj preskrbel. Premoženje bo razdeljeno med njegovih šest otrok, ki so: Thomas, William, Mrs. Marion Edison Oser i z prvega zakona; iz drugega zakona pa: Charles, Theodore in Mrs. Madeleine Ellison Sloane. MORILEC POMILOSCEN London, Anglija, 26. junija. Notranji minister Sir John Simon je 18 let starega George P. Stoner-ja, ki je bil zaradi u-mora svojega gospodarja Rat-tenburvja obsojen na smrt na ve.šalih, pomilostil na dosmrtno ječo. Njegova smrtna obsodba je povzročila veliko pozornost, ker je bila Rattenburvjeva žena, ki je bila obdolžita, da je najela Stonerja, da spravi njenega moža s pota, oproščena. Po oprostitvi je izvršila samomor. nizka". FRANCIJA ODGOVORILA NEMČIJI JAPONSKA PRIPRAVLJENA NA POHOD Tokio, Japonska, 26. junija. Kot pravi časnikarska agentu ra Rengo, je japonska gar-nizija v Džeholu pripravljena, da takoj prične prodirati v Cahar, ker so Kitajci vpadli v Mančukuo. Kot pravi omenjeno poročilo, ho Kitajci streljali na mančukuansko obmejno stražo. Pariz, Francija, 26. junija. Odgovor francoske vlade na nemško noto, ki trdi, da je francoska-ruska pogodba za medsebojno vojaško pomoč v nasprotju z locarnsko pogodbo, je ministrski predsednik Pierre Laval izročil nemškemu poslaniku v Quai d'O rs ay Predno je bil odgovor po slan, so francoski najboljši jurist i prončavali nemško noto ter so vprašali za mnenje tudi angleške, belgijske in italijanske juriste. Vsi so izrekli sodbo, da je pogoba sestavljena tako, da je odstranjena vsaka nevarnost, da bi prišla Francija vsled te pogodbe v navskrižje z določbami loeam-ske pogodbe. Francija pravi, da bo pri vsaki vojaški pomoči, ki jo bo dala Rusiji, gledala na to, da bo delala v popolnem soglasju z locamsko pogodbo in z določbami Lige narodov. ''G X. A 8 NAHODA' NEW YORK, FRIDAY, JUNE 28, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. ▲ "Glas Naroda jj Frank Saksor, President Owned and PnbHahed by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation>. L. Benedlk, Treat. Place of bcalneaa #2 the corporation and addreaaea of above officer«: »16 W. 18U* Street,_Borough ef Manhattan, New Yerk City. N. Y. "OLAB NARODA* (Velce ef Mm People) leaned irery Day Except Snndayn and Holiday« fia celo leto velja aa Ameriko In fa yol leta $3.00 Ca četrt leta celo leto Za New York Za pol leta ............. Za InoaematTo aa eelo leto Za pol leta.............. .... $7.00 .... $8.50 ____ »7.00 |U0 »nbBeription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "tiles Naroda" lahaja vsaki dan l«vaemfii nedelj ki pracalkoy. L*C!-lsl brca podpisa ln osebnosti se ne priobCuJeJo Denar na] bo blagovoli >c«i>iatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tndl prejfinje blvall.^e nazuaul. da hitreje najdemo naslovnika._ "GLAS NARODA", 216 W. 18tb Street, New York, N. Y. Telephone: CHelsw 8—189)8 KAM Z IN0ZEMCI? Iz Slovenije, "Če bi no bilo v Združenih državah inozemoev, bi no imeli nobenega problema nezaposlenosti. ■' izjavlja koii-gresnik Dies i/. Texas, skušajoč s toni utemeljiti svoj predlog. naj vlada deponira šest milijonov tu živečih t nj-eev. KI io pa je ustvaril to ogromno pri jetje, ki ga imenu-jemo Združene države Amerike. «V ga niso ustvarili ino-zemei lu'izoiiK'i su vršili najtežavnejšo delo. Izrekali so pragozdove, se |»otUi v topilnicah, vršili najtežavnejša dela v tovarnah, kopali podzemeljska bogastva ler polagali železniške 'iraenioe na težavnem pro-M i ran ju proti Zapadli- 1'reiiioženje onih stopriM-entnih patriotov, ki danes zahtevajo deportacijo inozenieev. so ustvarili inozemei. Ko je za eel a Amerika rasti, se je vlil v njo iz vseh delo\ sveta tr»k priseljevanja. Ilusii prišeljetii-ev je'bilo zavedenih z lažnjivinii obljubami, nešteto jih je bilo osleparjenih za upanje in bodočnost. Trgovina s sužnji je menjala edinole barvo. Tako so prihajale sem neproghihie vrste inozemeev: in le redki su liili tisti, ki so se dvignili v družabnem oziru. Vi bilo dosti boljo, da tukaj izgube na ta ali oni način življenje, kot da . Jft preskrbimo vse, bodiH prošnje ea povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ea najmanjše stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka. Mer p redno se dobi is Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ea brezplačna navodila 9» eoaotavijamo Vam, da boste poceni «* udobno potovaii. SLOVENIC PUBLISHING CO, [TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York* N. Y. Žrtve blaznega. K težkim in krvavim zločinom, ki jili je zadnje dni zabeležila kronika, so je v našem oil sveta odrezanem, v razsež-ne gozdove izgubljenem kraju v sredo 12. junija ponoči pridružila nova pretresljiva tragedija. 66-lctni posestnik Anton Murn, ki je pml kakšnimi 12 leti prišel iz Amerike z lepimi prihranki in si kupil v Prezidu tik za občinsko hišo čeden dom in majhno posestvo, je v navalu hipne duševne zmedenosti s sekiro pobil svojo 30. letno hčerko Karolino, vdovo Žagarjevo, in njena dva otroka, 4-letnega Lojzka in K-me-seeno Ivko, nato pa se j«* sam v hlevu obesil. Podrobnosti tega strašnega dejanja se v kratkem naslednje: Kmalu potem, ko se je Murn vrnil v domovino in si kupil hišo v Proziihi, se je oženil z neko 20-letno mladenko, ki je bila za dobrih 30 lte mlajša od njega. O zakonu se ne bi dalo reči da je bil srečen, in že po kakšnih dveh letih mu j«- žena ušla. Takrat je Murn postal nekam bolestno čemeren, neprijazen in odljuden. Pri njem sta stanovali zadnja leta tudi oho njegovi hčerki, Karolina s svojima dvema otrokoma in 25-letna Marija. V hiši je vladalo blagostanje in ljudje so se lepo razumeli med seboj. 12. junija sta obe hčerki ves dan delali na polju in stari Murn je bil sam doma. Sosedje, ki so ga v ideli, kako ji« podil kokoši z vrta, niso opazili na njem ničesar posebnega, zdel se jim je le še za spoznanje čemeraejši, kakor po navadi. Ko sta se zvečer vrnili sestri z dela in skuhali večerjo, stari izprva ni, hotel ničesar okusiti in se je stisnil v kot, pozneje pa je po-užil nekaj malega in se umaknil v svojo podstrešno izbo k počitku. Ko je vsa hiša brez slutnje spala, jo stari Murn okrog 3. zjutraj lin tihem vstal, oblekel hlače in se splazil v pritličje, kjer je v prvi sobi spala Karolina z otrokoma. V kuhinji je mimogrede vzel sekiro, ki si jo je bil najbrž že prej pripravil, tiho vstopil v sobo in oplazil najprej vnučka Lojzka v postelji, nato pa še malo Ivko, ki jo ležala v zibelki. Nato je blaznež navalil na hčer in jo trikrat oplazil s sekiro po glavi. Marija, ki je ležala v sosednji sobi se je vsa preplašena prebudila na krike, in ko je pritekla v sestrino sobo, je videla grozen, brezumen prizor: njena sestra se je vsa okrvavljena sklanjala nad zibelko, oče pa je stal sredi sobe s sekiro v roki. — Ka j pa delaš, je kriknila Marija in mu iztrgala krvavo orodje iz rok. Blazni oče pa je samo buljil vanjo, nato pa po bliskovito segel po sekiri, ji jo izvil iz rok in hotel navaliti tudi nanjo. V strahu je Marija zbežala pred starcem iz hiše in sklicala sosede na pomoč. Ko so ljudje prihiteli, so našli o-ba otroka mrtva, Karolino pa vso okrvavljeno. Murna so ma- lo poznje našli obešenega v hlevu. V skeleči zmedenosti si je sodil sam. Ker je bila Karolina preslaba za prevoz v bolnišnico, je izprva ostala v sestrini o-skrhi doma. Bila pa je toliko pri močeh, da je mogla dati pri zaslišanju kratko izjavo o dogodku na zapisnik. Povedala je, da je ponoči nekdo stopil v sobo .a ga ni prepoznala. Takoj nato je začutila silno bolečino na glavi in izgubila zavest. Napravila je tudi oporoko, v katedi vse svoje premoženje zapušča mlajši sestri Mariji. Zaradi solnčarice je padel v vodo in utonil. 12. junija popoldne je sušil železničar Dionizij Podlesnik .-eno na svoji majhni kmetiji za Savo na poti proti Podkra-ju. Med delom pa ga je solnce tako ožgalo, da je dobil soln-earico. Ko se je potem proti večeru vozil s čolnom preko Save na Zidani most v službo v kurilnici, mu je moralo postati slabo, da je omahnil v vodo in utonil. Verjetno je, da ga je zadela kap. Po nesreči ustrelil mlado dekle 10. junija se je na Sv. Ciori pri Litiji, ki je tudi Ljubljančanom zelo priljubljena izletniška točka, pripetil tragičen dogodek. Okrog poldneva je prišel domov s sv. Gore, kjer je bil pri maši 20-letni L Osol-nik iz naselja Breznika. Utrujen oil dolgi- in vroče |>oti je legel na svojo posteljo in zadre nial. Ko je spal, je prišla k < bolnikovim sosedova 15-letna hčerka Minka Gradiškova, ki se je pomeikovala z Osolniko-vo materjo. Ivan se je zbudil, zakrilil je z rokami, pri tem pa zbil puško s stene, ki je visela na žeblju. Pobral je puško in jo liotel obesiti nazaj, ravnal pa je tako neprevidno, da se je nenadoma sprožila in je krogla je zadela sosedovo Minko. Deklica se je z glasnim krikom smrtno ranjena zgrudila. Takoj nato je prihitela na cesto vsa prestrašena (bolnikova mati, klicaje sosede na pomoč in tarnaje: 44Jezus Marija, pri nas se je nekaj strašnega zgodilo!" Sosedje so prihiteli na pomoč in skušali Min-ki pomagati, toda ves trud je POZOR =1 i ROJAKOM V C.KKATKK NEW YORK IN OKOLICI. NAZNANJAVA. I>\ BO OTVORITEV NAJINEOA LETOVIŠČA dne 4. julija. Vsem starim in novim obisko. v al rem se toplo priporuruva. FRANK in HELEN KOBILCA Za pojasnila pttile na Daisy Hill Farm, K. F. I). 1. Hudson. N. V. Telefon: Hudson 1429.M VTISI. Slovenske tarmerske naselbine Fly Creek. Oaksville, C'oo-perstown, Hart wick, Richfield Springs so kot da bi se vozil bil zaman in je nesrečna mladenka čez pet minut izkrvavela. Nesrečno žrtev so položili na zasilni mrtvaški oder, domači pa so nato pri pavi li zadevo oblastem. Ivan Osolnik, ni vedel, da je bila puška nabasana. Prejšnji dan jo j<* nabasal njegov brat Štefan, ker mu vrane delajo precej škode- na polju. Ko je prišel domov, je puško obesil na steno, ne sluteč, da bo imelo zle posledice. Seveda bodi* imeli Osolnikovi sitnosti na sodišču, zlasti, ker orožje ni bilo prijavljeno. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga Koče naročili za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. LEPA PRILIKA. — Proda se posestvo, št. 100, Ljubljanska cesta v Domžalah. Hiša (I sob, 2 kleti, lokal za vsako obrt in hlev za G glav živine in druga gospodarska poslopja; velik sadni vrt in za 8 mernikov posetve. Pišite lastniku: — Fred Petek, 314 14. St., West New York, N. J. (2x 27&28) CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo ENGLISH SLOVENE READEB STANE 8 AM O $2 Naročite ga prt — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' ti« WEST 18U {STRUT New York City. — V ponedeljek ob 11. uri dopoldne je preminula v Cleve-1 amlu .*i(> let stara Ana Augu-stin, rojena Vidic. Raujka je preminula v bolnici štiri dni potem, ko je imela zgodnji porod. — 24. junija zjutraj je preminul v ('levelandu J. Škerlj. Bil je star let in doma iz Begunj pri Cerknici, podoma-če Blačev. V Ameriki j»* bival nad :$2 let. — Y Youngstown, Ohio, je umrl nagle smrti Jakob Vidic, star okrog let in doma iz Police pri Višnji gori. V Ameriki je živel dolgo vrsto let in lahko se ga smatra za pionirja. Spadal ni k nobenemu podpornemu društvu. V Alitiuip-pi, Pa., zapušča sina. — Anton Muič, v Ga.rv, Ind., gu. blagajnik Hrvatske katoliške zajednice je bil prisiljen odstopiti, ko mu je poroštvena dru/ba preklicala njegovo poroštvo (bond) v vsoti $25,000. Dopisu Harmarville, Pa. Tukaj vam pošiljam $.'J.OO za iiadaljno naročnino za Glas Naroda. Vem, da mi bo naročnina kmalu potekla, pa ne bi rail videl. dni na teden. No ve se pa, koliko časa bo še obratoval, ker se sliši. da smo že dosti premoga nakopali in da bomo sedaj bolj počasi začeli delati. Dne 4. julija priredi piknik društvo št. 472 SXP.J v Oak Hill. HarmarvilK Pa. Piknik se priredi v korist društvene blagajne. Prosimo sva okoliška društva in ostalo občinstvo, da nas posetijo v obilnem številu. Ker bo to prvi piknik našega društva, se pričakuje velika udeležba. Za ples bo igral d fibrozna ni poljski orkester 'Ari-stokrat'. ki igra na radio postaji WWSVY. Pittsburgh. Pa., vsak četrtek. Pričctek bo ob 2 popoldne. Za slučaj slabega vremena se vam ni treba bati, ker je dvorana zelo velika in boste Šli vsi lahko pod streho, " kar vas pride. Torej, na s viden;-1 dne 4. julija! John Perja n. VOJNA - 7, ZNAMKAMI (Vlioslovaška poštna nprava je nedavno sporočila madžarski vladi, da ne priznava v mednarodnem poštnem prometu madžarskih znamk po 20 in 40 stotnik, to pa zategadelj, ker nosijo te znamke napis — '4 Pravica za Madžarsko". — Proti temu ukrepu je madžarska poštna uprava zaman protestirala upravi v Pragi. Zdaj so Madžari sporočili poštni u pravi v Pragi, da tudi oni ne priznavajo čsl. znamk po 2o in :10 vinarjev. Pošiljatve, ki so franki rane s temi znamkami, zavračajo madžarske pošte kot nesprejemljive. .HTii!i"!i«:!!r CiffihS tW^Cim1:' V '^Hiai^S'iraKBWitGBRrEH^ DENARNE POŠILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ ITALIJO ▼ JUGOSLAVIJO Za $ 2.75 .................... Din. 100 $ 5.25 ................ Din. 200 $ 7.80 .................... Din. 300 $11.75 ____________________ Din. 500 $23.50 .................. Din. 1000 $47.00 __________________ Din. 2000 Za $ 9.35 $1&25 $44.40 .. $88.20 $170.— $2€3<— Lir 100 Lir 200 Lir 500 Lir 1000 Lir 2000 Ur 3000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI iJORl ALI DOLI Sa lsptettlo večjih zneakor kot aforaj uvedeno, botUal t dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. nmClU T AMBKISKIH DOLABJ1H $10.— $15.— $20— $ 0.7$ $10.88 $18.— $21— $41.28 $51.80 880— - - ...... Prejemnik doM t starem krajo lsplaCllo t dolarjih. Majne Ma Isvrtejeam pe Cable Letter aa priatejblne $1.—. SLOVENIC PUBLISHING CGMP2NY »GU« Naroda" ti« wbi i8tk mm mw vote, n. v. po hriboviti slovenski zemlji. Samo cerkvic in kapelic manjka ... Naši ljudje so dobri, pridni in vztrajni... Najbolj na severu je I.ogačan Frank Kavčič, ki se je pred .sedmimi leti naveličal ne\vvorškega tovarniškega pralni in odšel na farmo... .Jesti in piti imamo dovol j ter v hišah gorkoto pozimi. Da bi le zdravje bilo . Tako govore vsi brez izjeme. Žal, da zadnja želja ni vsem izpolnjena. Navzlic svežemu in zdravemu zraku žena rojaka Vavpotiča v.v dalj časa boleha. Istotako žena beneškega Slovenca Sandona. Toda močna slovenska natura zmaga, kjer zdravniki z glavami majejo. Ko sem stopil v Pušlarjevo hišo. me je iz spalnice {»ozdravil moj prijatelj .Jože — mneenik. '/.*' nad dvajset 1 • -t leži nepremično. ker mu ne služijo niti roke. uiti noge. In oči ima že nad dvajset let zaprte za ta svet. Po treh letih me je v hipu spoznal po glasu ter natančno povedal uro in dan, kdaj sem bil zadnjič pri njem . Njegov ore; šega v i Dolenjec je pa medtem v kuhinji zbrani družbi pripovedoval, kako je ono s tistimi presnetimi ženskimi hlačami v ('levelandu. Pri mojih sorodnikih je vse pn-^ navadi, t'ctudi bo huda, še enkrat zapišem, da se je gospodinja pomladila, ker se je zares. Tudi .Janez se ni postaral. Mladega .JoJma je tako spretno iz-vežbal v fannerskih poslih, da skoro ne ločiš več, kaj je očetovo in kaj je sinovo delo. Mislil sem. da bo New York silll-»'at»čiio flattie pomehkužil. pa je bila takoj, ko je prišla na počitnice, v svojem elementu ... Zgoraj na hribu je Hribarjeva gospa izročila svoje veliko posestvo mlajšim močem. Ker jim bo s strokovnjaškim nasvetom vedno ob strani. bodo gotovo dobro gospodarili .. . Feliks Rode ima poleg farme moderno izdeloval-nico strešnih deščic. V dobrem letu jih je napravil že na stoti soči-... Malo nižje je moj ožji rojak rbnar, zet najstarejšega tamkajšnjega naseljenca Bajea ... V Fly Oeeku so pa precej nagosto: K riževi, < )mer-zovi, Žagarjev!... Fly Creek Hotel pod spretnim vodstvom mladega rojaka Križa in njegove soproge. Ob sobotah in neditfjali zvečer in njegov lokal sličen prvovrstnemu broad wayskemu nočnemu klubu .. Na lepi planjavi je domačija mojega prijatelja Trinkausa. Težko mu je bilo vzgojiti veliko družino, sedaj so pa njego vi fantje veliki in močni kot on, hčerka, ki je najmlajša, pa obeta biti tako pridna gospodinja kot je njena skrbna in vedno vesela mati... Preveč jili je. da bi jih po imenih našteval. Omenim naj le še Kre-ča v Ha rt wick u, kamor smo prišli, ko je njegova žena delala krofe za sinov rojstni dan ... Kraški rojak Cop v Cooper st own, ki je mene poznal, jaz pa njega ne, in baš zato si ga bom tem globlje vtisnil v spomin... Rojak Skoda in njegova zabavna življen-ska družica ... Krumbergerje-vi, ki so navzlic nemškemu imenu pristni in zavedni Slovenci ... Smejoči se Tony Pu-gel... Mrs. Lacijan. ki je kar zardela, ko sem vprašal, če me bo povabila na ohcet... m njeni sosedi Sel a nov i, s katerimi bo kmalu v tesni rodbinski zvezi... Vsem iskrena hvala za vse, kar so storili dobrega zame in za mojega spremljevalca Franka Trinkausa. Kdor se hoče sestati s temi dobrimi ljudmi, naj pride na piknik, ki ga prirede v četrtek dne 4. julija v Slovenski dvorani v Fly Creek. Kakor vselej, bo začetek že zgodaj dopoldne, prjetna zabava bo pa trajala pozno v noč. "G LAS NARODA1 NEW YORK, FRIDAY, JUNE 28, 1935 ■" ■ ■ ■ ■■■ THE LARGEST SLOVENS DAILY in U. ESlA XV EL A M A TTL ; NA POROC NI DAN Ona j«» prva hurina v hiši, j ml nikoli prinašal rož. Zdaj pa je, kakor da ni zares; kakor da . i i* i » i. ! * i » i a t /-.i t i • i i i •• ... plane iz postelje in steče k o knit. Megleno? Menda ji <>-klonov. Iii ko se je bil spomnil ženitve, je stopil k njenemu o-četu. Kakor bi napravil izpit, je prišel iz sobe rdeč ko kuhan rak. -Torej — bo."—'"Kaj!" ga j<» vprašala. — "Poročila se lK»va." — "Taiko? Mene pa nihče ne vpraša?" — "Seveda ne." — "Pa če rečem: lie?" — "Saj ne boš." — In jo je poljubi! na lice pa še na — kakšna krasota! Obraz pokrije s to belino in brezmadežno molčečnostjo. Vsa svoja mlada leta so ji zvrhano napolnjena z nečim,'ki je spojeno s to rožnato prelestjo. Spet nekdo pozvoni. T rna, pripravna, zvedava spletična je. Najprej uredi lase materi. Malokdaj se je njena glava pokorila takim zahtevam. Oče jo obkroža s >motko. "Saj Ti kai dobro pristoji — si sama ko nevesta!" Lizika zaprosi: "Se Mano — saj pojde tudi ona v cerkev..." Starka se priziblje z glavnikom, ki ima le tri zobe. Skoraj bo premalo časa za neve-do. "Brž, brž!" Lica ji gorijo. Bolj in bolj je nemirna. Obleke pa še ni in ni ! Kaj pa — ali bo šivilja prepozno prišla? Cvetice pri našajo. Brzojavk je več in več. Telefon zvončki ja. Mati hiti na nos na vrat iz sobe v sobo. ima manj in manj u ta. "To velja za vse živijo-1i()če ima man j in manj besed, nje. (V boš kdaj koga drugega Mana svečano odpre dvojuata poljubila um vzamem glavo." vrata. Sedi v spodnji obb-ki, Pa ni bilo kar tako, ko j,. | vratu, golil, rok. raka bila nevesta. Nič zabavno. Toliko obiskov, potov, nakupovanja brez 'konca. Sleherni stol je dobil še stolček iti lonec še lonček — tako -o pripravljali balo. Tete zmajevale z gla-\ami. "Pa tako mlada — pre- iivankah. Neznosno več .I«1. ko na Saj ne strpi več! Obleka — -taka sramota! Treba bo določili nov čas za poroko — potem — Ah, vzklik odrešenja!! Skozi odprta vrata—ena sa- j ma 'jHnnlad. Sadno drevje v mlada sta še!" Prijateljice bi i evetju. Blesteuje nadnaravnih bile rade zvedele: "Ali si kaj j krasot. Pajčolan — in venček nora nanj?" — "Nič!" je na jjo odvrnila. Smešno — take ga igračkanja ni marala. Lizika se pogleda v zrcalo, j kc — teman, majhen, resen. \ Lizika je navidezno, kakor bi je ničesar ne prevzelo. Le ro <• ji silno tresejo. Obleka Preeej je bleda. "Taka Heroda — še nikoli mi ni dejal, da se mu zdim lepa." Tiho se od-pro vrata. Stara Mana vstopi. "Saj se mi je zdelo! Že pokoli < i, pa kar bosih nog!" Mana ti udoma prinaša in odnaša vrče, mrmra in godrnja, da bi "otrok" ne videl, kako ji je hudo in se premagauje, da ne zaplaka. Videla j«» jo, ko je prišla na svet, vse je pripravila zanjo —kakor tudi danes za vse skrbi. — In odtlej, k'» je bila še dojenček, kaj pa je to — pravkar je bilo, se dozdeva Mani. Lizika zatjtrknje s starši. Oče je ves potrt, mati pravi: "l)a ničesar ne pozabiš j>o ho telili! Ce bo hladno, da oble-češ ženi por. So zdaj ni spletič-ne, zdavnaj bi morala *:e priti — in da boš koj pisala!" Pozvoni. Spletična — vendar! No, ni — je le nekaj v papirju. Papirji odpadejo — prikaže se velik šop belih vrtnic in lini bar, pa tenčiea in trakovi, vse valovi ko sama poročna obleka. — "Prekrasno!" vzklikne mati. Lizika molči. Še spomnila se ni šopka. Ivan ji polzi po njej, pajčohui zadeh-ti. Mati mrmra. Mana zdaj zajoka, zaplaka, ticiiehoma ji stopieljajo solzice p<» nalahno nagubanih, okrogih lielli. Lizike jo 4'iio samo gledanje, zine-. bi brala knjigo! 4'So zdi tudi tebi tako?" — Krčevito ji stisne roke. ** A v — rokavice..." "Oprosti — a ne pozabi jih sleči. Da bi šlo le vso gladko, ko bova dobila prstan." "Pa da pravočasno rečeva *«ia\" "No, to ni težko, kaj?" "Veš, saj ne vem, prav za prav se zelo veselim!" "Saj se tudi jaz." Gostje so zbirajo. Nikoli ne bo vedela, kdo so bili tisti lju-< i je. Vožnja v cerkev. Hiše se majejo. Vse je šlo ko v sanjah. Globina cerkvenega svoda jo vsrka vase. Lizika v obleki in s pojčolanom -polzi v jasnino ko srbrn žarek *«z teme. Pot brez konca in kraja. Zdaj stojita drug polog drugega. Sama >ta na svetil. Za njima hrumečo valovanje, »lasi ;j<* vso prav tiho. Pristopila sta k Bogu. V duhu ni bila ta ura nikoli taka. tako re>na. da za-drgeče telo. In brezmejna jo; skoraj bi človek zaslutil, kaj je več t m. "Le ona in jaz.. . " "Vse življenje — midva..." "Obljubljam — življenje z odgovornostjo — brezpogojno. .." < >na čuti blago njegovega suknjiča tik svojega svilenega lokava. Ko natikata prstana, r-o nekdo za hip oklene njene roko. Kakor bi plavala po o-zračju, kakor da jo dviga nekaj nepojmljivega. Pospešeno utripanje srca, ki se je preli-lo v majhno, srečno pe>em, malo odnehava. Skrivnostna Štola z zlatimi resami večnosti, ki sta seje upala dotekniti, iz-gine nizdol ko padajoča zve- deno pogledovanje v zrcalo — zda. "Tam—ali sem to ros—jaz?" J Obraz odiva obraze. Slelier- Ivan se pojavi v spremstvi' ni se gnote v ospredje. Propu-svojega očeta. Cesar on ne pove, pove oče. Ganjen se jo o-kiene. \"edno jo j«* imel rad. "Stric" mu j<» rekla. Ona druga beseda, ki ji ui hotela iz u>t, zdaj, na njegovih pršili prid«* sama od sob«'. Nato jo poročni par za ne- šča s«* rokam, vrstijo se razne roke. Venček zdrsne. Pa jčolan me«"*kaj«>. Z očmi išče Ivana. Tako ji je, ko da ne bi mogla storiti niti koraka brez njega. Konce svojih prstov položi v krivuljo njegove lakti. Rokavice ni več oblekla in zdaj pogleduje z viška novi 4meje se. Njegova velika, čista mladeniška usta se ji za-suiejejo v otlgov«»r. 14 Saj bo kmalu konec te stori je," jo tolaži. Ona si popravlja pajčolan. Zdi se ji, ko da stoji v vot- jo za mizo. Lizika je lačna. Krasno, kar toliko izbrjpiih jedil, ki jih more pojesti dobre volje! Šalijo se. Ona pa se venomer smeje. In čeblja na desno in lev«). Nato napitnice in vedno mora malo piti. Pa se človeku h* nekoliko zmede ra- loni prostoru, ko že tu. "Ali še nisi pripravljena?" Saj sama ne ve, čemu se še obotavlja. Tako ji j«', kakor da so ne more odločiti za odhod. "Preeej, saj že gr<'in!" A posloviti se mora še. Mani se vrže krog vratu. Materi poljublja obe roki, česar ni nikoli storila. Tn še in še. "Nisem bila zmeraj — saj veš -iwlpilsti mi vse!" Nato steč«1 skozi vse sobe. A' shdierni se utavi. V zadnji sobi ostane raj«lelj. Na mizi j«1 kup raznih daril. Po s«* svetlornodro svilena obh'kica, majhne srajce, predpasniki, volnene jopice prav majceno nogavice in čeveljčki — Liziki na oprema njenih punčk. Tu je kraj njenega detinstva. Ploha spominov se zgrudi nanjo: kako ji' šivala, pletla, skrbela... Ne da bi izbirala, pograbi kup teh reči, jih pritisne k sebi, se z nakodrano glavo zarije vanje... Kak«) se je tu blaženo igrala 'mamo'... in dan«*s in kesneje — in potem... Lizika zaloputne vrata in steče rdečih lic ven Ln v objem svojega moža. "Ali prideš?" "Sem ž«' tu!" NOVA BOLNIŠKA LADJA V New Yorku si parnik "St. Johns Guild" preuredili v plavajočo bolnišnico. Mesto New York ima štiri take bolnišnice, v katerih so revni bolniki, ki jim zdravniki priporočajo morski zrak. 7. «lan in če se zavleče prek-> 9. dne, je gotovo zvezana s komplikacijo. A k utrio infekcijske bolezni kažejo isto tako izrazite sed-nlično razvrstitev. Ošpice se pojavijo natančno 14 cepljenju se razvija v višino do 7. «lne, v našle« In jih 7 dneh nazaduje. Podobno stvar opažamo pri serumskih obolenjih po injekcijah. Brez težave bi bilo mogoče število t«*h primerov povečati \ nedogled. Naj zadostuje to v dokaz, strnili .............30 .............1.— broširana .80 .50 .GO .45 .ti« .33 JS9 .30 .30 .40 CYRAS IIK BKRGKRAC. Heroir-na komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..............1.70 ČRNE MASKE Spisat I^eoiiid And rojev. '.VJ. str. Cena.....33 (Mohoka ruska drama je podana v jako lf-lM'iii slovenskem prevodu. EDA, drama v 4. dejanjih .....................60 CiOSPA Z MORJA, 5. dejanj .................75 K RE ETZERJE YA SONATA Spisal L. X. Tolstoj, I-«; slrani. fVna.....60 S čudovitiui mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukouia doživljamo prizor za prizorom, fjrozovitost za t;ro-zo vi tost jo do strašnega konca. UI IMISI MNOST Spisal 1j. Novak. 45 strani. Cena.........20 l»«*janje te veseloigre je napeto iu polno i>ri-Ktnega humorja. S<-«»iierija je skromna, .število oseh nizko (Iii. Našim malim odrom, ki žele usix4ega večera, knjižil«' toplo pri|>o- fll IDO. LOKALNA ŽELEZNICA, ::. dejanj ........... LJUDSKI ODER: 5. zv. Fo 12 letih, 4. dejanja ............ MAtiUA. Spisal Alozij Kemee. si; strani. Cena. Žaloigra ul»o^e«a dekleta v dvanajstih prizorih. "Tu je hritka. -lohoka zaniha ženske, ki trpi. pada in ««lpuše» in umira po krivdi IIIOŽJI." MARTA, SEMENJ V RICHMONDI . 4 dej MO<«OČNI PRSTAN. Milčiiiski, strani NAMIŠLJENI BOLNIK. .Moli, ■re, SI) str....... OB VOJSKI. Igrokaz v štirih slikah ...... OPOROKA LlKOVSKE<;\ GRAjSCAKA 47 strani, t'ena ................ Ta veseloijjra znanega eeške«i pisatelja Vrh-Ii Izdala Hlasbena Matiea .. .40 Gorske cvetlice. (i viharna r i Četvero in )«*tero rav.uih yla^ov...........45 V pepeluirui nori. iSattuer* Kanlanta za soli. zbor in orkester. Izdala «UaslN-na Matiea ........................ .75 Dve pesmi. iPreloveci. Za moški zbor in bariton suh.................................... MALE PESMARICE St. I. Srbske narodne himne .................15 Št. la. Što čutiš, Srbine tužni .................15 št. 11. Zvefer ...............................15 Št. t;:. Podoknira ...........................15 Slavček. zbirka šolskih pesmi, i Medvod i......."> Lira. Srednješolska. 1. in zvezek po.........50 Troglasni mladinski /bor primeren za troglasen žen>ki ali uiožki zbor. 15 ]»esmie. (1'regel» ..1.— MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. lAIjaš. — zvezek. 1'salm lis; Ti veselo poj: Na esmi za mešan zbor 1.— Tan t um Krpo (Premrli ...................... .50 Mašne pesmi za mešan zbor «Satlner» .........50 Pange Lingua Taiitum Ergo Geni turi (bVierster) .50 K svetemu Rešnjeniu telesu i Foerster..........40 Sv. Nikolaj ...................................60 NOTE ZA CITRE Koželjski. Poduk v igranje na citrah. 4 zvezki 3.50 Buri pridejo, koračniea .......................20 NOTE ZA TAMBURICE Slovenske narodne pesmi za tamburaški zbor in pelje (Bajuki ............................1.30 Bom šel na planince. Podpuri slov. narodnih l>esmi (Bajuk.l ..........................1._ Na Gorenjskem je fletno ......................1._ RAZGLEDNICE NewyorSke. Različne, dueat ............ Iz raznih slovenskih krajev, du<-at .... Narodna noša, dueat .................. POSAMEZNI KOMADI ............ ZEMLJEVIDI .. .40 .. .40 .. .40 centov Stenski zemljevid Slovenije na modrem papirju s platnenimi pregibi ......................7.50 Pokrajni ročni zemljevidi: Dravska Banovina ............................30 Slovenske Gorice, dravsko ptujsko polje.......30 Ljubljanske in mariborske oblasti .............30 Pohorje, Kozjak ...............................30 Prekmurje in Medumurje .....................30 Združenih držav. Veliki .......................40 Mali .................................15 Nova Evropa .................................60 Zemljevidi posameznih držav: Arkansas, Arizona. Colorado. Kansas, Kentucky. Tennessee. Oklahoma. Indiana. Montana. Mississippi. Washington, Wyoming. Vsakl po ............................ Illinois. Pennsylvania. Minnesota, Michigan. Kan. Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York Vsaki po .......................... .25 .40 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po l ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YOBK, N. Y. 1 ! ODA'« NEW YORK, FRIDAY, JUNE 28, 1935 ITS LARGEST SLOVENE DAILY In V. 8. JL Mož v ognjeni peči Roman iz življenja; Za "Glas Naroda" priredil: I. H. 42 Določena je bila dirka z zaprekami na razdaljo osemsto metrov. Xa vsakih dvesto metrov je bilo obešeno pečeno mesti. Na obeh straneh dirkališča so se Kadenovi delavci razpostavili s puškami, ki so bile nabite s slepimi naboji, da bi preizkusili pse, kako se boje strela. Baron Rohrlacli je stal na cilju in je s strelom iz revolverja dal znamenje za pričetek dirke. Tedaj izpuste že celo nemirne pse, ki se zaženejo v dir po dirkališču. Puške pokajo in pokajo, toda psi se ne zmenijo za streljanje in ropot, tudi dišeča pečenka jili ne zmoti, skačejo čez kose mesa in drve dalje do cilja. Nek ovčar je prišel prvi. Ostale pasje vaje niso zbujale več toliko zanimanja. Poleg tega je pripekalo solnce in mladi dami sta bili že trudni. Medtem ko baron Rolirlach hvali svoje živali in jih gladi ter jim daje pečenko, se vsi odpravijo proti domu. Pavlu se zopet posreči priti ob stran Manoele. V majhni oddaljenosti sledita družbi. — Milosti ji va gos p i ca, — prične Pavel, — k vaši zadnji pripombi bi rad pridružil neko prošnjo. Zdi se mi, da vašemu očetu manjka močno učinkujoče, spodbujajoče delo. — Imate prav. Lov. jahanje brez cilja in večerni sestanki s svojimi prijatelji je njegova edina zabava. Farma se vzdržuje sama od sebe — ne vpelje nikake novosti. — Ali ste kaj slišali o moji iznajdbi? — Da, povedal mi je baron Rohrlacli, ki se včasih sreča z nekim vašim inžinirjem. — Dobro. Vašega očeta sem prosil, da bi si m.vj izum o-gledal. Toda ne mara priti k nam. — Vem za vzrok. Ve namreč, da vaš oče nima rad ž njim prijateljskih odnosajev. — Pazite, milostljiva gospica. Na ogled polagam veliko važnost, ker sem prepričan, da bo gospod Raven t os spoznal veliko vrednost nove peči in jo bo vpeljal tudi pri svojih podjetjih. Ko pa se to zgodi, se bo njegova zaspana volja za delo sama od sebe zbudila. Od tega prebujenja iz zaspanosti si obljubljam zelo veliko zanj — in za vas. — Razumem, — odgovori Manoela in se nekoliko zamisli. — Toda težko bo šlo . .. Nato pa se od ustnic razlije nasmeh po celem obrazu gori do oči .. . Bo šlo. Morate me od- 1 peljati. Pavel se nehote vstrašL — Oprostite, — pravi. — Zdi se mi, kot da ste govorili | o neki odvedbi. — Seveda, toda ničesar se vam ni treba bati. Bo samo komedija. Videli ste moje konjičke. Dobri tekači. Pokažite zanimanje in prosite me, da bi se ž njimi enkrat smeli peljati. Tedaj bom sedela poleg vas. Samo, če zažvižgam, se bodo konji spustili v dir — splašiil se bodo. — Splašili se bodo — ponovi Pavel. Manolea pa je popolnoma pri stvari. Nič več ni tavala skozi oblake in asfodelos travnike, bila je odločno dekle s kamposa. V razposajenosti ji bliskajo oči. — Ni nič nevarnega, — nadaljuje. — Prijela bom za vajeti in bom vodila svoje mačke čez vašo mejo. Prej bom še govorila z baronom Rohrlachom. Baron in oče morata za nama. Toda do naju smeta priti šele pri plavžih. To mora Rolirlach urediti. In tudi bo. Tedaj pa bomo starega dobro držali. ne more se nas več rešiti, dokler si vaše stvari ni ogledal. In to prepustite meni. S pogovorom morata prenehati, kajti vsi so že dospeli do verande, kjer Kaden že nudi kavo in likerje. Pavel se nekoliko čuti v zadregi. Juan ga potreplje po rami. — Pričetek je ugoden, — mu pravi tiho na uho. — Manoela ima žive oči. In take ima vedno, kadar ji prija družba. Pavel ne odgovori. Manoelin nač-rt mu ne gre iz glave. Ali je kdo mogel poznati Manoelo? Njena maska se je stalno preminjala. In kaj je bila ta maska? Izraz trpinke pod sVet-niškims sijajem, ali poredno dekle — cowgirl! Raventov glas gromeče doni skozi zrak. Steklenice se praznijo, kot bi človek pogledal v zrak, in nove odpirajo. Dija v nekem kotu govori s Kadenom. V drugem kotu govori Manoela z baronom Rohrlachom, ki podložno priklanja proti njej svoje mogočno telo. Pavel to vidi in razume. Manoela mu pomiga z očmi. Zunaj stoji njen majhni voz. S Pavlom stopi pred stopnice na verando. Juan in Dija stojita tako, da moreita skozi zelenje na verandi gledati na vrt. Vidita, da Pavel pregleduje konje in nato izpregovori z Manoelo nekaj besed. Manoela stopi na voz in vzame črnemu lilapcu vajeti. Pavel sede poleg nje in mu izroči vajeti. Konja y lahnem diru odpeljeta. — Rolf hoče pokazati, kako zna voziti. — pravi Dija Ka-denu. — Še ni dobro vajen, pa upam, da bo previden. Naenkrat pa krikne. Ob istem času pa zakličo Rohrlacli: — Za vraga, kaj pa je? Vsi poslušajo. Kozarec se razbije na tleh. Dija prebledi: — Rolfu so se konji splašili, — pravi brez sape svojemu očetu. — Cegavi konji f — zakliče Raventos. — Gospodičini, — pravi baron Rohrlacli, — saj ž njim sedi na vozu. Raventos jezno zakolne. — Ako se ji pripeti kaka nesreča, — sika skozi zobe, — bom temu falotu zavil vrat. Jahaj.te za njima, baron! Stojte •— ne tudi jaz grem! — Jaz tudi, — pravi eonte Carrano. — In jaz tudi, — pravi gospod Salguero, Portugalec. — In nomine del (v božjem imenu) jaz tudi', — pravi dr. Valniček. To je fVh s tonzuro. — Ostanite tukaj, za vraga! — kriči Raventos. — Dva sta dojroljl Naprej, Rohrlach. in Raventos in Rohrlach oddirjata. Trije "tiči za vislice* izpi^znijo steklenico eoraucae. Zaler je v velikih skrbeh. — Tudi jaz bi najrajši vzela konja in bi jahala za njimi, — pravi Dija. _ .(Dalje prihodnjič«; Iz Jugoslavije. Trije lasje za pomoč ljubezni. Zagrebški listi imajo navado, da se radi norčujejo iz "neumnosti" Slovencev, saj smo pred kratkim v nekem zagrebškem dnevniku brali celo trditev. da so slovenske služkinje v Zagrebu po večini nepismene. (Ki časa do časa pa le mo-rajo ti listi priobčiti kakšno zadevo, ki kaže, da brihtnost Zagrebčanov tudi ni vedno na višku. Tako je bil v Zagrebu zadnje dni odkrit primer, ki nazorno dokazuje, kako sredi tega mesta cvete praznoverje v najvišji meri. Služkinji Julki Fekete (ime dokazuje, da to ni nobena slovenska "nepismena" služkinja), se je zazdelo, da ji je njen fant nezvest in da škili malo za drugim dekletom, ki je tudi zaljubljeno vanj. Le kako bi važno za NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno d* kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto t« ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate m* ročni no pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali je pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjtr je kaj na-ših rojakov naseljenih. preprečila, da bi se fant zopet odvrnil oil nove prijateljice;' Zvedela je, da živi v Zagrebu na Pri lazu čarovnica, ki rada pomaga (proti dobri' nagradi seveda) v vseh težavah. Sicer živi v Zagrebu več takih žen-ščin, ki žive izključno le od praznoverja, čaranja in prerokovanja. K tej ženščini se jc Julka zatekla in čarovnica je naročila, naj si preskrbi tri lase z glave njene sotekmoval-ke. Julka je najela nekega dečka in mu obljubila štiri dinarje, ako prinese tri lase tekmovalke neke Morije Lackovičc-vc. DeČek je šel k temu dekletu in tam spraševal razne manj važne stvari, pri tem pa je de-kletu vtaknil v lase žužka, ki mu ga je poprej izročila Julka. Deček je prebrisano vzlik-nil: 'Moj, kako grdo žival imate na glavi!" ter jo prijel za lase in iztrgal dekletu šop las, nato pa pobegnil. Laekovičeva je osumila najhujši zločin, ki jn se pripravlja proti njej, zato je stekla za dečkom, ga ujela in zaslišala. Deček ji je povedal, kdo ga je naroičl, naj gre trgat njene lase. Laekovičeva je seveda zadevo sporočila policiji, ki je Julko prijela. Julka je povedala, da je namera-« vala nesti lase čarovnici, ki naj bi s temi tremi lasmi začarala tekmovalko v ljubezni, da bi bi bila gluha in slepa. Julka bo sedela nekaj dni v zaporu, s čimer pa raznoverje v Zagrc- i bu seveda še dolgo ne bo iz-' ** trcbljeiio. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU BI« WEST ista STREET NEW XOBK, N. T. PlfttTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA* POTOVANJE azsrrS L'! t. Velika zaplemba zlata in srebra. _ Sibeniška policija je že dalje} časa zasledovala dva prekupče- JLNL,A: valea z zlatom in srebrom, ki sta kupovala zelo oprezno zlato po Sibeniku in okolici. Te dni pa sta bila oba zajeta v neki mali šibeniški gostilni. Prekupčevalca sta Tarkaš-j Ivan in Konrad, doma baje i/. Maribora, v zadnjem času pa j bivajoča v Splitu. Po srednji j in severni Dalmaciji sta že pol ! leta kupovala zlato in srebro baje po nalogu neke maribor- J ske tvrdke. AVGUST SHIPPING NEWS He »I«* France v Havre Alajesti«* v Cherbourg Kuropa v Itremen Cuute cli Saviua v Genoa JULIJA Washington v foiite Grami«* Havre v Trst K. lo. 14. ir,. n;. 17. 21. 1M. Kuropa v Bremen Aquitania v Cherbourg Itex v f;<-n<»a M a jesti«- v Clierl»nte ili Savoia v (ieuoa Xormainlic v Havre AtjUitani.i v Cherbourg Knroiia v Bremen l-i fay ft te v Havre Kotna v Trst Washington T Havre Ma jest ie v Cherbourg Bremen v IJrejien lie ilt- Franee v Havre Uex v Genoa Bremen v Bremen Cham plain v Havre Bel angaria v Cherbourg: LOV NA RIBO KROGLO CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Lanstafa COLORADO: Pueblo, Peter Culig. A. SaftlO Wal sen burg, M. J. Barak INDIANA: Indianapolis, Louis Banlcb ILLINOIS: Chicago, J. BevCIC, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Cleera in Illinois) Jollet, Mary Bambk-b, Joseph Hr* ▼at La Salle, J. Spellch Mascoutah. Frank Augustln North Chicago. Jože Zelene KANSAS: •jirard, Agnes Močnik lansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kltzmlller, Fr. Vodoplvec Steyer, J. Černe (za Penna-W. Va. In Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stolar MINNESOTA: Chisholm, Frank Goofe Ely, Jos. j. Peshel Eveleth, Louis GonSe Gilbert, Louis Vessel Hibbing. John PovSe Virginia, Frank Hrvatlcb MONTANA: Roundup. M. M. Panian Washoe, L Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Karl Strnisha Little FaUa, Frank OHIO: Barberton, Frank Troba Cleveland, Anton Bo be k, Chaa. Kar linger, Jacob Resnla. John Slapnlk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Bal ant, John Kura te Warren, Mrs. f Rachar Youngstown. Anton KIkeU OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Bronghton, Anton Ipavee Claridge, Anton Jerina Conemaugb, J, Bresovee Exnort. Louis SupaniM Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Kxayn, Ant. TauielJ Lnzerne, Frank. Ballocb Manor, Frank Demsbar Midway, John 2ust Pittsburgh, J. PogaCar Presto. F. B. Demsbar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehlfrer West Newton, Joseob Jovan WISCONSIN: Milwaukee*. West Allls. Frank &k<* Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: | Rock Springs, Loafs Diamond rllle, Joe Ro'Jcb T a čas sta na svetu samo dva človeka, ki jim je uspelo, da sta prišla živa — namreč v veliki jekleni krogi — v globino skoraj tisoč metrov pod morsko gladino. To sta ameriški zoolog William Beebe in l.jegov asistent Barton. Beebe se je že pred svojimi velikimi ekspedicijami v morsko globino večkrat potopil vanjo — čeprav ne tako globoko in le v potapljaški opravi. Lovil je tam redke ribe in druge Skrivnostne prebivalce globin, pri tem pa je doživel marši kakšen dogodek, ki bi manj hladnokrvnim ljudem, nego je on, pošteno zrahljal živce! O takšnem dogodku, srečanju s celim tropom morskih volkov, poroča v svoji novi knjigi "923 m pod morsko gladino". Z dinaniituini nabojem založen je lovil nekega dne v svoji potapljaški obleki 14 ribo kroglo". "Ujel sem jo v mrežo," pripoveduje, "in sem dal znamenje, da so mi potegnili drog in prazno dinamitno kapico \ višino ter stopil za neko "služ-no ribo", ki je izginila v globoko razpoko neke skale. Bas sem se sklonil, da pogledom v razpoko, ko se je zaril vanjo mimo mene velik, siv polkrog. Obstal sem in opazil, da je bil gobec morskega volka, ki sta ga privabila vonj po mesu in oblak razbitin (po ekspoziji dinamita) ter je hotel sedaj kakor jaz uloviti omamljeno ribo. Trenutek pozneje se je \olk premaknil tesno nad mojo roko še bolj naprej, videl sem, da se mi je riba krogla izmuznila iz mreže in da so jo tudi oči morskega volka zagle- dale. Skušal je splavati tik mojega telesa naprej. Ta mi je pa bila le prehuda, pa sem ga z ročajem mreže krepko sunil v gobec. Strašen vodni vrtinec, . Hex. v ( Ieuoa 10. Normandle v Havre 11. Aqtiitania v Cherbourg 1(5. Europa v Bremen 17. Manhattan v Havre ii». Majestic v Cherbourg UO. lie de France v Havre 23. Conte di Savoia v Genoa 20. Bremen v Bremen Berengaria v Cherbourg 27. Champlaln v Havre 31. Washington v Havre Normaudie v Havre SKPTK.MBEU : I. Normaudie Bi-renga ri;i -"». 1'batuplain 7. Aquilania 1<>. Kuropa v II. Manhattan IL'. Majestic v 11. I-ifayet te v Havre ," Cherbourg v Havre v Cherbourg Bremen v Havre ("herbourg ■ Havre Conle (Iratide v Trst 17. Bremen v liri men l:». Berengaria v Cherbourg -I. He de France v Havre -I. Bex v Genoa 2Ti. Washington v Havre Normandie v Havre 2«S. Champlain v Havre A«iuitania v Cherbourg -7. Europa v Bremen mHuuuunmmiuiiiujiiuunumm.imiumi 99 J U LIJ JE NAJBOLJŠI MESEC ZA POTOVANJE V STARO DOMOVINO PRIPRAVITE SE ŽE SEDAJ, DA ODPOTUJETE Z NAJNOVEJŠIM IN NAJVEČJIM PARNIKOM SVETA " ' "NORM AND IE (79.280 TON — DOLG 1029 ČEVLJEV) KI or>pi.UJR ix XEW TORKA 10. JULIJA in 3 l. JULIJA Manj kot pet dni do Evrope ... Vse najnovejše varnostne naprave . . Moderne in udobne kabine . . . Sovita francoska kuhinj.-, in brezplačno vino poleg jedi. PRILJUBLJENI EKSPRESNI PARNIK "ILE DE FRANCE" "1'I'J.IMK IZ NKW YOKKA 20. JULIJA in 10. AVGUSTA " C H A M P L A I N " 27. JULIJA in 15. AVGUSTA Za pojasnila in vozne listk.- st- obrnite ria _ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST ,8th STREET NEW YORK CITY cfreiteh jQ/ie Ko so mL odvili eela-jc vprašal moj prija- v čoln. do, lilt? ko som pogledal tja, je planil j t<'U časnikar razlnirjouo, da-li že drug volk nanj, jo zgrabil sem imel boj na življenje in in jo stresal kakor terier pod ga n o. Ker je nisem liotel zgn--biti, sem isuuil vanj in dal svojim tovarišem zgoraj znak, naj sprožijo. Takoj je poeilo, oblaček črnega dima se je zaril v vodo, volk pa se je obrnil in je odplaval hitreje in bolj na- smrt. Takšen vtis je imel namreč, ko je gledal od zgoraj. (Al spodaj pa stvar še od daleč ni bila videti tako nevarna, pae zato, ker me je dolga izkušnja izučila, da je trop morskih volkov nedolžen — vsaj za potapljača v čeladi. Volkovi so ravnost, nego sem kdaj videl j bili prišli in so napeto opazo-plavati kakšno takšno zveri- i vali vse, kar som storil — a le no. Neki njegov tovariš mu je ! tako, 'kakor se mrhovinarji ob sledil, drugi pa so še nadalje poku lovske puške zberejo v šetali tu okrog. Vrnil sem se pričakovanju gostije. VELIKA STAVKA V VARŠAVI Varšava, Poljska, 2C,. junija. V Varšavi je zastavkalo 30,0(3« delavcev, ko je pričel svoje zasedanje sejni, da razpravlja o volilni postavi, po kateri bi bili delavci prikrajšani pri svojem zastopstvu v sejmu. Socijalistična stranka je organizirala po celi deželi stavke v protest proti novi postavi. Toda navzlic protestom in stavkam bo sejni sprejel novo postavo, ker lioče varovati vlado. IZVRŠILNI ODBOR AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE ?nk zastopnik late potrill« za «vt to, kmtor* Je prejel. Iiit^rifci raji VPUATS "QLAS KAM01W% Ko je najvošje zvezno sodišče proglasilo XRA in njene pravilnike za protiustavne, se je sestal izvršilni odbor Ameriške Delavske Federacije ter po tehtnem premisleku sklenil, da je treba zvezno ustavo tako spremeniti, da bo zajamčen obstoj bodočih socijalnih in gospodarskih postav. Odbor je tudi odobril načrte progresivnih kongresnikov, tikajoče se delavstva.