V Ljubljani, nedelja dne 28. junija 1914 - TTiTifl rili Posameina šfevEEfca „DnQva" stane S vin., ravno toElko števSika „Bede£e £8eieM« Uredništvo in upravniiivo: LiuiJljaGa, Franrilkaoska ulica M 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poalana ih zahvale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust.. — Za odgovor je priložiti znamko.. Odgovorni urednik Radivoj Korene. = Last in M »Učiteljske tiskarne". Telefon itavilka 118. Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo Bodeča Neia, se rano izloči gnoja, očisti in zaveže, vsi drugi poizkusi Jbi povzročali počasi bližajočo se smrt. Pomisliti se mora na posledice, ki lih trpimo, a v letih 1912/13 je bila samo mobilizacija In ne — vojska! Položaj v Draču postaja ugodnejši Koliko miijonov je izgubila avstrijska industrija v letih 1912 do 1913 se ne da niti natančno kontrolirati. Najbolj je bila prizadeta »tekstilna industrija«. Te tovarne so morale svoj obrat zmanjšati na mini mutn ali pa celo odpustiti vse delavce kajti glavni odjemalci, balkanske države, so izostali. Rapidno pada tudi izvoz železnih izdelkov, in to v tako velikih številkah, da bodo Avstrijci v nakrajšem času vse svoje za izvoz pripravljene motike, lopate, poljedelske stroje itd. lahko podarili pametnemu Berchtoldu kot zahvalo za njegovo brihtno politik) ... Avstrijska 'železninarska industrija je eksportirala na Balkan vsako leto od januarja do septembra: Bolgarijo 1.1912 24.444 metr. stotov, I. 1913 2864 metr. stotov; Srbijo 1. 1912 12.056 metr. stotov, 1. 1913 1695 metr. stotov; Rumunijo 1. 1912 43.600 metr. stotov, 1. 1913 12.550 metr. stotov; Turčijo 1. 1912 2322 metr. stotov, 1. 1913 463 metr. stotov. Torej v enem letu je nazadoval avstrijski železni eksport za nič manj kot 17.572 metr. stotov. Številke kažejo kako »sijajno« je zmagala Avstrija v letih 1912 do 1913 nad majhno Srbijo! Naraven zakon je, da kjer ni dela je tudi delavnih moči preveč, kar povzroča brezposelnost in pomanjkanje. Ča%opis »Handel und Ver_ kehr« priobčuje statistiko, po kateri je prišlo v letu 1911 na 100 delojemalcev samo 50.6 delodajalcev, v letu 1912 že 36.g, 1913 pa samo 3Jj r ----- Splošno pomanjkanje povsod, nezadovoljnost, neredi v državi so sumljivi pojavi te brezmiselne politike. To more danes odobravati le kak degeneriran diplomat ali pa slovenski poslanec Šušteršič in Korošec, katerim ljudem je pa bore malo za državo in državljane, oni dobijo svoje »pošteno« plačilo, pa mir besedi. Avstrija je v izkrvavljenju, kajti tako rapidno padanje ljudskega blagostanja ne more države okrepiti. Popraviti se da le na ta način, da Prepoved slovenskega vsesokol-skega zleta v Ljubljani ni ostala osamljena. Včeraj je prišlo poročilo, da je tudi zlet srbskega sokolstva v Sremskih Karlovcih ; (v Slavoniji) prepovedan. Vzrok ie isti, kakor v Ljubljani. V Istri ie prepovedan celo župni zlet sokola v Pazinu. Pri zletu češkega sokolstva, ki se vrši danes in iutrl v Brnu so se Izdale najstrožje določbe. Nad 700 orožnikov Je šlo v Brno. Iz tega se vidi, da je stvar resna. Po raznih lažeh, informacijah in denuncijacijah so najbržc na Dunaju začeli sumljivo gledati na Sokolstvo. Namesto da bi podpirali organizacijo, ki vzgaja narodu in s tem državi zdravo krepko in moralno mladino — so začeli z vso silo nastopati proti nji. V tem pa se jasno kaže tudi proti-slovanska smer. Ako mislijo na Dunaju, da bodo na ta način vzgajali ljubezen avstrijskih Slovanov — se zelo motijo. Vsak pritisk rodi odpor. Slovani v Avstriji se v teh časih na vseh poljih združujejo. Čas Je resen. V tem času je treba, da se združijo vse naše sile v skupen odpor. Bratje. Slovenci! Pomnožite sokolske vrste! Podprite Sokolstvo pri njegovem delu. Spremljajte ga v boju za našo narodno stvar! Posledice avstrijske zunanje poetike občuti danes vsak avstrijski državljan. Seveda se to ne more reči o onih visokih gospodih ki se za šport hočejo igrati mobilizacije in vojsko, kajti te ljudi neznansko veseli, da Srbija in Crnagora nista dobili zahtevanega ozemlja, ki jim je prvotno šlo kot nagrada za junaške zmage v prvi balkanski vojski. Res naravnost otročje veselje imajo še sedaj, če morejo nekoliko (brez potrebe) pobrskati v uljnak, ki se po evropsko imenuje »Balkansko vprašanje«. Gotovo je. da te visoke gospode ne razburja brezposelnost v Avstriji, ne razburjajo jih nešteti kon-kurzi, insolvence in kolosalna revščina v lastni državi — oni sede vendar pri obloženi mizi (prirejeni z žulji davkoplačevalcev) in se igrajo vojske... Veliki otročaji so ti gospodje, ustvarjajo za divjake, razbojnike in tatove države, dajejo tem brezdelicam miljone, v lastni državi pa vlada taka revščina in pomanjkanje, da gotovo vsak dan ljudje umirajo za lakoto! Naj ttmro, saj so samo državljani! Kako res »blagodejno« vpliva mi blagostanje v državi njena zunanja politika lahko izprevidimo iz sledečih številk. N. pr.: V desetih največjih dunajskih bankah se je število vlog v času od 30. septembra do 31. decembra 1912 zmanjšalo za 49.3 miijonov kron, koncem decembra 1913 ie bilo pa isto stanje že za centra Tnmonov TCTo^rWzieTfot v-septembru 1912. (Obsebi umevno, da so vloge v drugih denarnih zavodih tudi strahovito padle). Temu nasprotno so pa zastavljalnice delale dobre kupčije! Samo dunajske državne zastavljalnice so izposodile na razne predmete v letu 1911 31.5 miijonov kron, leta 1912 že 37.1 mi-IJoitov kron, le(a 1913 pa 39. 4 miijonov kron! Vidi se, da so zastavljalnice delale tako dobre kupčije v času vojne napetosti. Mobilizacija je povzročila pomanjkanje in ljudje so bili prisiljeni zastavljati svojo imovino. »Sokol l.“ velika Javna telovadba in veselica ob Dunajski cesti. ~w LISTEK. M. ZEVAKOr Srce In met. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) Šli sta dol in odprli vrata. Poveličana po svoji žrtvi, obdana z glorijo svetnice, se je pokazala ob-legovalcem... Vse ostalo nam je znano. Podpiraje ranjenca, sta se vrnili ženski v hišo. Ko sta skrbno zaklenili in zapahnili vrata, je bila njiju prva skrb, izprali in obvezati jima dobljene rane. Nobeden izmed mnogoštevilnih udarcev in vbodov ni bil nevaren; oslabela sta bila Par-dajana samo od velike izgube krvi. Molče sta se prepuščala moža samaritanstvu svojih rešiteljic. »Vraga!« je mislil oče sam pri sebi, »najrajši bi bil ranjen vsak dan, ako bi nie obvezavale vedno roke tega dekletca!« V paradižu sem!« si je zatrjeval sin poleg njega. . Ido nagibu naravne rahločutnosti je stregja vitezu Ivana de Pjen, do-cun ,s® -ie. Hkvftriala Liijza s starim Pafdajanom. V tistem trenotku, ko je stopil vitez v hišo, se je vrnila na dekličino obličje tista mirna skromnost šala, ali je dobil pismo, ki ga je ime! izročiti Francu Momnoransiškemu. Vitez je začel pripovedovati, kako so ga aretirali in vrgli v Bastiljo in kako je ušel iz nje. Lujza ga jc poslušala željno; bik) ji je, kakor da sliši junaško pravljico z časov Karla Velikega. Ivana de Pjen je stregla resnobno na vsako besedo. In ko je povedal vitez, da Je maršal Monmoransiški prejel in prečital pisino, se ni mogla vzdržati bolestnega vzklika: »Ah! Potem me je obsodil — drugače bi bil tu!...« Vitez je vedel natanko, kaj pomeni ta klic bolečine. Nasmehnil se je čudno in dejal samo; »Madam, dovolite mi tri dni časa, da vam povem konec tega svojega poročila; dva dmS, da se mi nekoliko pocelijo ti šivankini piki, in en dan, da napravim neki korak. Nato zveste, kakšen je odgovor gospoda maršala na vaše pismo. Zdi se mi, bogme, da ne bi bilo prav, če bi vam jaz razlagal ta odgovor.« Kljub tajinstvenosti teh besed je navdalo Ivano brezmejno upanje. Živa rdečica ji je pobarvala, bleda lica. In zamrmrala je s tako tihim glasom, da je ni slišal nihče; ; »O moj Franc! Minuta te radosti bi odkupila osemnajst let mučeni-štva!« (Daiie.) ske, ki ste jo srečali v gozdu, nedaleč od Monmoransija?« »Spominjam se dobro, madam. Hotel sem le reči, da ne razumem vaše hvaležnosti in da bi mc morali sovražiti.« »Vidite, gospod, ta reč mc pripravlja res v veliko zadrego in začudenje. Jaz gledam v vas velikodušnega moža, ki mi je prinesel ugrabljeno dete nazaj. Vašega imena nisem vedela nikoli. Danes pa mi ga poveste sami — isto ime, ki ste mi ga imenovali takrat, ko ste stopili z mojo hčerko v naročju v kočo, ki mi je služila v zavetje. Vaše ime, gospod, je potemtakem tudi ime onega, ki je ugrabil Lujzo.« »Rešiti vas hočem torej tega začudenja, četudi se izpostavim nevarnosti, da me prekolnete,« je odgovoril stari Pardajan s trdnim glasom: mož, ki je ugrabil ubogo mebogljenče, da izvrši ukaz Henrika Monmoran-siškega, in mož, ki vam je prinesel hčerko nazaj — ta dva, madam, sta pravzaprav ena sama oseba in stojita pred vami v moji koži, madam ... Da, gospa, res je, jaz sem storil oni zločin. V vsem mojem življenju, ki mi ga je grenila beda od rojstva pa do današnjega dne, jc to dejanje edino, ki mi ga vest ne preneha očitati, res pa je tudi, da se mi je oglasila takoj, ko sem ga storil in mi ni dala miru, dokler nisem vrnil otroka... Priznam, da je bila ta poprava nezadostna in da sem zaslužil vaše sovraštvo ... Prekolnite me torej, ma- dam, kakor ste me prekleli tisti dan!...« »Lujza,« je rekla Ivana de Pjen, »glej tu plemenitega in značajnega moža, ki si je rajši nakopal sovraštvo in preganjanje mogočnega veli-kaša, kakor da te ne bi vrni! tvoji materi... Blagoslovljena bodi ta ura, ko se mu moreni zahvaliti iz dna svoje duše!« Lujza je stopila k staremu Vojniku, prijela ga za obe roki in mu ponudila svoje dražestno čelo v poljub. Ko se je dotaknil tega čela z ustnicami, je začutit klativitez, kako mu je vlažna megla zagrnila pogled. Tako ganjen je bil gotovo le malokdaj v svojem življenju. »Dete moje,« je dejal, »voščila starega pustolovca, kakršen sem jaz morebiti niso poseben talisman sreče; toda če bi trebalo dati le svoje življenje, da vas storim srečno, potem ne bi poznal večje radosti, kakor umreti še to minuto ... « Takrat je nataknila prstan z de-mantom na prst svoje hčerke. »Prisegla sem svoje dni, da ga ne dam od sebe,« je dejala. »Moja hči naj izpolni to mojo prisego.« Ta hip so se srečale Lujzine oči z vitezovimi. Prebledela je v kipenju globokega čuvstva, kakor da je postal ta nesrečni prstan, ki ji ga je nataknila mati — prstan njene zaroke. Prva ura je minila ob teh čustvenostih. Nato je bil vitez na vrsti, da govori. Črna dama ga je vpra- in prelestni ponos, ki sta ji bila običajna. Njen pogled sc je srečal večkrat z vitezovim, ne da bi bila začutila potrebo, obrniti ga v stran. Pa tudi on si je bil zopet nadel krinko skeptične hladnosti; spet mu je igral na ustnicah njegov stari usinev, ki se je zdel kakor roganje nad samim seboj. Ko je bilo obvezovanje pri kraju, je vstal stari klativitez iz naslanjača, kamor sta ga bili posadili, pozdravil s kavalirsko gracijo, ki jc bila lastna očetu in sinu, ter dejal: »Madam, čast mi je, predstaviti vam svojega sina viteza de Pardaja-na, in samega sebe, Honorata Gija Henrika de Pardajana, iz mlajše veje Pardajanov, ki slove po Lange-doškem zaradi svojih hrabrih činov in svojega siromaštva. Ubogi smo, madam, čeprav s ponosom, kakor se spodobi; toda, pri smrti božji, srce imamo na pravem mestu. Reči hočem madam, da bo trajala naju hvaležnost do smrti in da vam poklanjava življenje. ki ste nama ga rešili...« »Gospod,« je rekla Ivana z ganjenim glasom, »ne vem. če sme biti moja hvaležnost do vas že zadovoljena s tem, kar sem storila ...« »Ne razumem vas, madam...« »Ali me ne poznate več? Morda poznate vsaj ta diamant, ki ste ga položili na prsi moje hčerke v tisti noči sramote in bolečine, ko sem odhajala v Pariz? Ali se ne spominjate uboge, žen- Danes popoldne ob 4. pri vsakem vremenu zanimiva - - V predprodaji znižane vstopnice, Za gledalce razpisana nagrada K 50*—. Vsi do zadnjega na tekmo z akademiki bratskega nam naroda! «« na dirkališču v Tivoli, IjičT pl. Strohbach denarja In dragocenosti za 1000 K. Ukradeno so našli, tatico pa zaprli in izročili sodišču. Hoče pri Mariboru. Nekdo je v iiani zadnjih noči odpraskal zlato prevleko iz nagrobnega napisa hčerke tukajšnjega nadučitelja. »Marburger Zeitung« je seveda v tem našla dobrodošel povod, podtakniti vse skupaj slovenski roki. Se s tako infamno obdolžitvijo podrobneje baviti, bi bilo pod našo častjo. Slovenec česa ta-cega ni zmožen. Najbrže je kakšna Žtajercijanska duša mislila, da pozlačena prevleka predstavlja kakšno vrednost in je oskrunila grob pokojnice. Za »Mrbg. Ztg.« je tako pisarjenje več kot le značilno! Braslovče. (Smrtonosna čreš-nja.) Pred dnevi je šla kočarka Matija Praprotnik na črešnjo zbirat sad. Ko je bila že blizu vrha, je stopila na suho vejo, ki se ji je pod nogo odlomila. Praprotnikova je padla 7 metrov globoko in si strla tilnik. Bila Je seveda takoj mrtva. Au! Zadnji »Slov. Gospodar« obžaluje, da je bil vsesokolski zlet v Ljubljano prepovedan. Pravi, da gre ,v nič s tem stotisoče denarja, vrhu-tega pa bode ta prepoved še izdatno pomnožila sokolske vrste na škodo *— prosimo, strmite — »Orlov«. Sa-krament mora biti 'pa za »Orle« res že grozno slaba I Maribor. (Razno,) Zadnja seja občinskega sveta Je bila 24. t. m. Razpravljalo se je o malenkostih tnanjvažne vsebine. Zanimivo Je bilo edinole očitanje svet. Havlička stavbni komisiji, da v danih slučajih nastopa tudi pristransko. — Zupan dr. Schmiederer je obhajal 23. t. m. svoj 65. rojstni dan. čestitala so mu razna društva in občinski svet. — Minoli Četrtek so imeli nern-Čurji v ljudskem vTtu svojo »Sonri-Svendfeier«. Govoril je znani črno-žolti patriot pastor dr. Mahnert. [Vzpodbujal je svoje »Nemce« za ►boj« proti Slovencem, čudno, že zopet: V nemškem Mariboru — Slovenci ... — Na nadomestne državnozborske volitve se Nemci že pripravljajo. Hišnim posestnikom so se razposlale popisovalne pole o strankah, ki imajo volilno pravico. Nemci delajo torej že »s polno paro«. Kaj pa mi? — Poročali smo, da so pred dnevi našli ob Leitersberški cesti mrtvega kosca. Ime mu je bilo Ivan Golob, doma iz Fraideka. Naknadno se poroča: Golob in še drugi so ko-. Sili pri posestniku Kodriču v Pesnici. Pili so mnogo žganja in mošta. Ob 10. zvečer, ko so delo končali, so Spili še 6 litrov piva. Prerekali se: niso. Ni še Jasno, ali se Jč Golob ponesrečil, ali je žrtev uboja. — »Siid-marka« tudi v naši okolici nabira poljedelske »praktikante«. Naženite njene agente! — Dne 4. julija priredi V Narodnem domu na vrtu železničarska podružnica D. C, M, koncert. Prvotno v Melju namenjen kres na predvečer slovanskih apostolov se Opusti. Prebitek gre v korist naši pre-koristni šolski družbi v Ljubljani. — Sedemletni sinček Jože, viničarke Marije Fras iz Gornje St. Kungote se je pred dnevi vsedel na nek voz, hoteč iti iskat starše. Na Leitersberški cesti je voz zapustil in zginil. Fant je bil črno oblečen, imel rujav klobuk in moder predpasnik ter bil bosopet. Kdor o njem kaj ve, naj to |avi orožniški postaji v Leitersbergu. Goriško. Bombičevo ustoličenje za zopetnega goriškega župana se vrši v sredo 1. malega travna. Naivišjo potrditev mu je izročil osebno okrajni glavar Rebek. — Zadosti smo že pisali o tem činu, katerega ščiti sedaj najvišje potrjenje. in se nam ne fcdi vredno še nadalje s tem papir kvariti. Vsak pameten Goričan ve, da Bornbič ni za župana, ker ni mož ha svojem mestu. Njegova lastna dela ga izdajajo in kažejo v pravi luči. Sicer pa pride tudi za njega Ičas, ko se bo moral posloviti za vse Večne čase od županskega stolca. (Upajmo, da se bo to prav kmalu egodilo! Tedaj bo konec Bombičeve Slave in najbrž tudi barbarske ka-more. Nalezljive živinske bolezni na Goriškem. Roža pita je razširjena v Kanalu, Sovodnjah, Nabrežini in (Sempolaju, ; Peronospora na murvah se je začela širiti v goriški okolici. Tržič. (Pretep in tatvina.) Delavec Josip Gorjan iz Opatjega sela jse Je sporekel z Josipom Križnjak, iiakar sta se prav pošteno stepla. [Med pretepom je udaril Gorjan z železnim drogom po Križnjakovi glavi jin jo nevarno poškodoval. Križnjak jse zdravi v občinski bolnišnici, Gor-|jan pa mora hladiti svojo jezo v za-boru. — Neznan tat Je pokradel v (stanovanju nekega natakarja v pivovarni »Adrija« za par sto kron vrednosti. Za tatom ni sledu. Velikega kragulja so vjeli v fedljužni.J^ragjlUe. Uo.teljAvnood- nestl par plščet, pa So rnii 'preprečili nameravano gostijo. Poštna novost za Gorico. Kakor pravijo, bo ix>štna uprava odslej upotrebljevala fante v starosti od 14 do 18 let za raznašanje brzojavov in ekspresnih pisem. Tudi »Novi Čas« ne odobruje prepovedi sokolskega zleta v Ljubljani! Zabeležimo. V pojasnilo! »Edinost« je pred par dnevi priobčila, da se bodo gojenci škofovih zavodov vpisali na nemško gimnazijo. Zvedeli smo iz zanesljivega vira, da sta se zaradi tega sešla goriški nadškof in tržaški škof v Gorici. Končni rezultat res še ni sklenjen, pričakuje se pa, da oba slovenska škofa storita tudi v tem oziru svojo narodno dolžnost. Sulferajnskl otroci so prepevali v petek popoldne po Rožni dolini: Ich bin ein Deutscher! Mi ne odrekamo nobenemu sprehodov po naši lepi okolici, prepovedujemo si pa, da bi privandrani učitelji napeljavah otroke k takemu petju, ki je jako značilno za nemško vzgojo. Na goriškem Izvoznem trgu je bilo 25. t. m. 40 kvintalov hrušk i>o 28 K, 20 kvintalov breskev po 76 K, 120 kvintalov črešenj po 35 K, 2 kvintala češpelj po 32 K, 35 kvintalov fižola po 22 K, 6 kvintalov graha po 28 K, 3 kvintale špargeljnov po 64 K, 18 kvintalov krompirja po 12 K, 140 kg ribeza po 56 vin., 40 kg jagod po 1 K 20 vin. Gorica. (Izpred sodišča.) Franc Golob, star 32 let. je bil obtožen nenravnega čina in da je vrgel na tla neko Katarino Celič. Prvega mu niso mogli dokazati, vsled drugega pa je bil obsojen na 4 dni navadnega zapora. Za pot Je vzela s seboj natakarica Josipi na Bizjak iz Ajdovščine 10 K, pa so jo še ob pravem času vjeli. Tržič. Dosedanji ravnatelj ladjedelnice Anglež Stewart Je odšel v Carigrad. Tržič. (Regnikoli iti salame.) Aretirali so dva regnikola, ki sta si na nedovoljen način privoščila tuje salame. Jutri, v pondeljek, se vrši torej javna veselica za »Lego nazionale«! Koliko psovk bo padlo tam na naš naslov! Javno se bo nas izzivalo in zasramovalo iti »ni bomo seveda lepo molčali iz čednosti. Naj se zgodi! Dnevno. Regentstvo prestoloriasl. Alek-saflflfa. Ptina} bifez razburjenja ne more menda živeti. Te dni se razburja radi dejstva, da je srbski kralj pred odhodom v toplice izročil vladarske posle prestolonasledniku Aleksandru. Nemški listi so pisali me-terske članke o tem dejstvu in uva-ževali, kaj je vzrok in kaj bo posledica regentstva. In v meterskih člankih ni bilo niti ene pametne, same nezmisli. Nezrnisli, ki jih povzroča ali zloba ali pa zabitost, ali oboje. Pisali so o novem militarističnem kurzu v Srbiji, naperjenem proti Avstriji. češ, prestolonaslednik je glava vojne stranke. Pisali so nczinisle o spremembi zunanje politike srbske imenoma z ozirom na Albanijo itd. Vse to pisanje, v kolikor ni nareko-vauo od hudobije in namena razburjati, je povzročeno po zabitosti, ki odlikuje švabske žurnaliste. Le človek, ki nima pojma o srbski ustavi in o srbskem ustavnem življenju, le človek, ki nima pojma o demokratizmu. le človek, ki mu Je dvorna kamarila in spletkarjenje več kot demokracija in ustava, more tako pisati, kakor so švabski listi te dni pisali o regentstvu Aleksandra. Švabski žurnalist misli, da je v Srbiji tako, kakor V Avstriji in zato je napisal toliko bedarij. V Srbiji nikakor ne morejo razumeti alarma dunajskega časopisja. »Narodno Jedinstvo« piše: »Srbska iKilitika danes ni odvisna od par voditeljev, pa tudi ne vladarja. Vsak Srb, katere koli stranke, ima danes v zunanjih vprašanjih samo eno politično orientacijo in — kar je najvažnejše — vsakdo bi se, če pride na odgovorno mesto, posluževal enake taktike. Regencija prestolonaslednika bo na notranje zadeve, posebno v vojski, zelo dobro vplivala in pripomore k popolnemu umirjenju in konsolidiranju. Njegovo regentstvo bo posebno Rusija silno pazljivo in z velikim interesom zasledovala. To bo nekakšna izkušnja ne samo za njegovo bodočo vladarsko ulogo temveč tudi za nekaj druzega, kar je s tem v zvezi in kar se nanaša na izvestne intimne vezi.« Pred novimi volitvami v Srbiji. Narodna skupščina je razpuščena in nove volitve so razpisane; s tem stopa Srbija v novo obdobje političnega življenja. Z izidom volitev bo postavljen mejnik med dosedanjimi pridobitvami in prihodnjimi nalogami srbske države. Današnja Srbija ni y.ei5 Srbija k i 1912. ko se Je borTIa zaTaStnl Sbstoj. Tudi pomen in naloge nove podvojene Srbije so čisto drugačne. Njeno življenje mora biti prikrojeno novim, spremenjenim razmeram. V vojni je bila pokazana strašna življenjska energija, ekspanzivna zmožnost in vojaška moč. Sedaj se mora pa izkazati tudi tvorna in asimilačna zmožnost srbskega naroda na kulturnem gospodarskem in političnem polju. Zato bi nove volitve pomenjale novo perijodo v življenju Srbije. S tem Je pa združeno še več drugih važnih vprašanj: določitev smeri notranje politike države, ureditev političnih razmer v novoosvojenih krajih, nasledništvo na prestolu in revizija ustave. V Srbiji se dobro zapo-pada važnost bodočih dni. Zato se vsi ki imajo interes na razvoju stvari v Srbiji pripravljajo za bodočnost. O bodočnosti bo odločeval srbski narod s svojim zdravim demokratičnim nagonom in svobodoljubjem. Nimamo nobenega strahu, da se vse dobro izteče in vse vesti iz znanega vira o prisiljeni abdikaciji kralja Petra, o nevarnosti vojaške diktature so brez podlage. Če se že more govoriti o kakšni krizi v Srbiji, tedaj je to naravna posledica novih razmer, katerim se Srbija prilagoduje in ki pomenja obnovitev in življenje; mir bi pomenjal stagnacijo in življenjsko nesposobnost. (Po »Času«.) Jugoslovanski nacionalizem. A. U. piše v »Slovencu«: »Če kdo ni slep, že zgolj z utilitaričnega stališča lahko presodi, da moremo in moramo ustvarjali slovenskemu narodu svobodnejšo in lepšo prihod-njost le tu, kjer smo.« Ustvarjati da. toda ustvaritev ni odvisna od narodnih delavcev, temveč od višjih gospodov, ki pa dosledno delajo na to, da imamo od dne do dne manj pravic. da je naš jezik zatiran povsod, da se naše meje krčijo od dne do dne. Tako dolgo bodo klerikalci vstvarjali lepšo bodočnost, da nas nekega dne več ne bo. Umri Je stud. med Fr. Uršič. Doma je bil iz Malošč pri Beljaku tia Koroškem. Delaven je bil pri narodni obrambi. Naj v miru počiva! Malo prehudo ga ie vrgel. V Ratečah sta se spoprijela Andrej Petrič z nekim rudarjem ter ga vrgel tako močno ob tki, da mu je zlomil nogo. Radi nesramnih dejanj je bil aretiran v Podgori pri St. Vidu neki 17letni mizarski pomočnik. Po pivski navadi. V Ravniku v gostilni sta niiriip sedela in se zabavala dva žeini iiiuia. Kq sta. žejo že do dobra pregnala, je postala zabava nekoliko burnejŠa in naposled sta se obmetala s kozarci. Akad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju« naznanja, da dajajo za časa počitnic informacije glede živi-nozdravniškega Študija Rafael Ipavec, cand. med. vet. Idrija, Jože Samec. cand. med. vet. St. Jur ob ju/, železnici, Filip Pahor, cand. med. vet. .Vrtojba pri Gorici in tekom šolskega leta se je pa obrniti na društvo Dunaj III. Linke Balmgasse 11- Ljubljana. — Graška »Tagespošta« prinaša sledečo iz Ljubljane ji poslano brzojavko: »Dne 5. julija se vrši tukaj velikanski obisk koroških Slovencev prirejen od S. L. S. pod naslovom »Koroški dan«. Ker se vrši na isti dan tudi neka sokolska javna telovadba in sicer tokrat ob zelo prometni Dunajski cesti ležečem travniku, so oblasti odredile stroge odredbe, da se ne kali red in mir.« Nemci in tisti, ki pošiljajo take bedaste brzojavke v svet nas pač sodijo skozi svoja kulturna očala in po različnih »buršentagih«. A kje je že Slovanstvo in sokolstvo v tem pogledu pred takimi vohunsko-kultur-nimi pojavi. To bi tudi že lahko vedela slavna vlada in si ne delala nepotrebnih skrbi. Zato pa 5. julija vsi na javno telovadbo »Sokola I.« — Glas iz občinstva. V Cegnarjevi ulici, pred hišo ključavničarskega mojstra g. Bremca, stojita dva divja kostanja, ki sta na tem mestu prava nevarnost za pasante, posebno pa za voznike in kolesarje. Na eni strani oster ovink iz Holzapflje-ve v Cegnarjevo ulico, na drugi pa za regulacijo ceste namenjeni vrt, silita vozove in kolesarje naravnost v ta dva kostanja, tako, da je pravo čudo, da se tam še ni kdo ponesrečil. Zadnji čas je že, da merodajna oblast poskrbi, da se ta dva kostanja posekata in odstranita, že zato, ker stojita precej proti sredi ceste, ovirata promet in nista v nikak poseben okras okolici. — Danes vsi na VKS, kjer se praznuje v prostorih g. Jelačina 40-letnica viškega prostovoljnega gasilnega društva! — Stavbišče na Vodnikovem trgu. »Slovenec« poroča v četrtkovi JtržniiUftP ob Po- gačarjevem trgu in šolskem drevo- u’ daleč se bodo zgradile itd., potem pa omenja tudi Vodnikov trg, ter pripominja, da se bo del tega trga »skoro gotovo zazidal«. — Glede tega trga, ki je zdaj kot stavbišče, mestna last, je treba pa vendar enkrat resno govoriti, da se ne bo streljalo na tem lepem prostoru zopet kozlov kakor so se streljali pred potresom in po potresu. Vse mogoče — potrebne in nepotrebne stavbe je gradila n. pr. mestna občina po potresu, nikomur pa ni prišlo na misel, da bi se tudi za mestne urade zgradilo novo poslopje. Zgradila je isto dežela, zgradila država, zgradili so si poslopja za urade zasebni zavodi, mestna občina pa ne, ker si je bil svoj čas nekdo v glavo u tepel, da naj se stari magistrat na starih podrtinah sezidal Delalo se je ravno tako, kot če bi n. pr. kmečki gospodar zgradil vsa mogoča postopja, sam pa bi s številno družino stanoval v stari razdrapani — bajti! Zatorej: Na Vodnikovem trgu zgradite mestno poslopje za urade! To stavbišče v centrumu mesta ne sme občina potratiti za kaj druzega. Tu se da postaviti danes ali jutri — to je naposled vseeno — krasno magistralno poslopje na štiri fronte, ki bo v kras mestu, prostorno za 40 ali 50 let za uradne pisarne, ki jih že zdaj na vseh koncili primanjkuje, ko Spodnja Šiška še ni mestu na rami, kaj pa bo čez 10, 20 let? Stavbišče je zdaj že tu. ne stane« torej nič, ali boste potem zopet stare hiše drago kupovali, da nam bodo po vrhu še vsako leto poprave spet par tisoč kron požrle? Torej: ven z ti^viin magistralnim posopjem na Vodnikov trg, pa nikamor drugam! —- Meščan v imenu druzih. — Nesnaga 3u smrad v Ljubija-nični strugi. Došla nam je sledeča pritožba: Ze večkrat smo v našem listu opozarjali na naravnost vnebo-vpijoče sanitarne nedostatke v Ljub-Ijanični strugi. Po vsi strugi se v tolmunih zbira nesnaga z raznih kanalov posebno omenimo onega iz Polakove tovarne; odpadki gnijo in voda se pari na solucu, kar razširja po okolici neznosen smrad. Stranke stanujoče v obližju, radi smradu ne morejo zračiti stanovanj, veliko jih trpi na glavobolu, posledici smradu, a sanitarne oblasti se ne zganejo in puste mirno tvrdko, da dela kar se ji zljubi. Taka brezbrižnost za zdravje meščanov se lahko opaža na sp. Poljanskem nasipu. Od vojašnice pri sv. Petru pa do Hribarjeve tovarne je grapa, ki jo je izkopal »bager«. V nii že celo leto gnije voda, ki nima nikjer odtoka, in razširja smrad po okoITcj. Sedaj so 'pa postavili v obll-žju deželne brvi sesalko, in ljudstvo se je že veselilo, da bo vendar enkrat konec teh neznosnih razmer. Toda, računali so brez tvrdke. Ta lepo zajezuje majhen del te grape, ki ga bo očistila, po ostalem delu pa naj gnije voda lepo naprej. Čudimo se, da se tudi zdravniki v deželni in vojaški bolnici ter v Leonišču ne zmenijo za ta smrad, ki se vendar precej daleč in močno čuti! Zadnji čas je že, da se tvrdko prisili, da zasuje večje tolmune in da se sploh kaj ukrene, da prenehajo te neznosne razmere, ker vročina prihaja, potem bo pa bržkone že prepozno preprečiti kako epidemijo! — Eden v imenu več drugih. — Iz vrst občinstva smo prejeli. Neki gospod je prišel v Ljubljano in je obiskal kinematograf Ideal. Pred njim je sedela dama z velikim klobukom. Prosil je, naj bi klobuk odložila — pa bi bil nastal skoraj škandal. Menda je vsakemu neljubo, če zaradi klobuka ne vidi slik. — Pevci! Jutri ob 8*20 zvečer se pripelje z Bleda v Ljubljano »Lovor« iz Opatije. Komur ni mogoče te dni na Bledu pridružiti se našim bratom-pevceni iz Opatije, naj Jih pride pozdravit na kolodvor. Upamo, da bodo naša pevska društva kakor vselej tudi sedaj izpolnila svojo dolžnost. — Nogometne tekme v Ljubljani. Včeraj opoldne Je nepričakovano opovedal brzojavno »Hašk« napovedane tekme za danes in pondeljek, sklicuje se na znani spor z »Grad-janskim«. Prozorno je, kaj je hotel s tem doseči. Ne spuščamo se v nadaljna tozadevna razmotrivanja, konštatiramo samo, da ima »Ilirija« vsled tega precejšnjo škodo. Vendar se je posrečilo »Iliriji«, da se vkljub tem vrše tekme. V Ljubljano pridejo namesto »Haška« »Amaterji« iz Gradca. Namesto s hrvatskim se tekmuje z nemškim moštvom. Vršil se bo torej letos prvikrat v Ljubljani tudi športni boj med Slovenci in Nemci, ki bo gotovo enako zanimiv kakor s »Haskom«. Kdo zmaga, se ne ve, ker so tudi »Amaterji« precej močno društvo. Vse drugo ostane kakor je že bilo objavljeno tako glede pričetka tekem, cen, predprodaje in osobito tudi glede razpisane nagrade. — Graški »Amater#« v Ljubljani. Kakor poročamo na drugem me-sttlr tekmuje dan&& 'm Mri naša »Ilirija« namesto s »Haškom« kakor je bilo Djivolno napovedano z moštvom »Aniateure« iz Gradca. Velik Ciril in Metodov kres na Golovcu bo gorel kakor smo že poročali v soboto dne 4. julija v proslavo slovanskih blagovestnikov sv Cirila in Metoda. Ta kres, kojega je vpeljal pokojni narodni dobrotnik g. rrati Babič bo praznoval letos tudi svojo lOIetniico od kar se je začel prirejati. Za to smo sklenili, da se bo letos vršil v veliko večjem obsegu. Da sc pa vstreže željam ljubljanskega občinstva, bo ta kres združen z veliko ljudsko veselico, katera se bo ravno tako vršila na Golovcu, ki je za take prireditve vstvarjen kakor nalašč. Vrh Golovca bo razsvetljen z lampijoni, kakor tudi dohoda h kresu pri vili «Wester« in pri voja-škem strelišču. Tako se 'bo nudil vsakemu krasen pogled na Golovec. Omeniti je tudi treba, da bo zbirka umetahiega ognja še lepša kakor druga leta, ki je bila vedno nekaka privlačna sila za občinstvo. Sredi ravnega prostora bo napravljeno plesišče na katerem se bodo plesa-željiii lahko nemoteno sukali do zju-taj. Plesišče seveda bo tudi razsvetljeno z lampijoni. Veselica bo preskrbljena z dobro kapljico kakor tudi z jestvinami. Ljubljansko občinstvo opozarjamo, da naj ne zamudi prilike si ogledati ta veličasten kres in se nadejamo, da bo prihitelo vse, staro in mlado, na naš Golovec, ker so dohodi h kresu za izprehod prav pripravni. — Kurjevaški fantje! — Sokolsko diplomo je naročilo češko ^omizje pri »Zlatorogu« (po g. Stepami 10 K). K zadnji notici je opomniti, da je naročilo diplomo za 50 K športno omizje »Ilirije« pri Roži. — Izlet pevskega društva »Slavec« v Škofjo Loko, se vrši danes v nedeljo dne 28. t. m. Zbirališče ob pol 2. uri pop. na drž. kolodvoru v Šiški. V Škofji Loki vrši se ljudska veselica z raznovrstnim sporedom. Za slučaj slabega vremena se vrši izlet v pondeljek (praznik) 29. t. m. — Nabiralniki C. M., družbe v Trbovljah so pridelali meseca junije' 66 K 12 v. To pot so dobili prvenstvo gospodje biljardisti v gostilni gosp. predsednika Forteja. Gdč. Sušnik, Volkar in Ocepek nabirajo kakor čebele, g. podpredsednik je zelo požrtvovalen. V svojem privatnem stanovanju polaga v nabiralnik darove za Družbo in navaja svoje tri sinčke, da vlagajo tudi v C. M. nabiralnik darove. Gdč. 13. Bisail, blagajničarka podružnice v Trnovem je poslala razen drugih prispevkov tudi zbirko darov v znesku 41 K 10 v. Darovali so: ga. Roza Tomšič,2 K, ga. Uršika Valenčič 5 K, po 2 K: ge. Ivana Li-J čan, Ana Vičič, Zofija babec. Pavlina Jenko. Ga. Ant. Kranjec 40 v, ga. Mar. Petkovšek 1 K, ga. Jožefa PriltlC 1 K, ga. Marija Bilekova 5 K, g. Franc Jagodnik iz Reke 7 K, reška družba ribolovcev pri »Žefi« 3 K 70 v; ob zborovanju »pri Tomšiču:< g. Kavčič kot protest proti slabi udeležbi 1 K; ob godovanju »Tončke« v gostilni »Kranjec« v Trnovem nabral »Lojze Selacov«' 7 K. — Poštne uradnice v Ljubljani št. 1 ko vplačale priglašeni kamen 200 K in obenem takoj priglasile nov kamen. Zivjo! Ob obračunu izročil je vele-tržec g. Iv. Perdan v Ljubljani od prodanih vžigalic 3721 K. Ta znamenita vsota je glasen opomin vsem Slovencem naj uporabljajo te druž-bitie vžigalice, ki pospešujejo slovensko kulturo in narodno obrambo. — Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. dr. Ferdo Miiller, odvetnik v Celovcu 20 K iz neke poravnave. Da ne bo prepira in bo vse prav. Družba sv. Cirila in Metoda ima v zalogi narodni kolek po 1 K. Te ko-leke dobi lahko vsak, ki se misli na cvetlični dan, prirejen v korist koroškim Slovencem odkupiti v pisarni družbe sv. Cirila in Metoda. K61ek naj se prilepi na bel listek in naj se nosi javno. — Srečo in bogastvo nudi loterija, a ne vsem, kajti dobe le nekateri, dočim je onih, ki zgube neprimerno več. Komur pa je njegov denar drag, ta naj čita današnji oglas glavnega zastopstva srečkovnega oddelka češke industrijalne banke, glasom katerega z nakupom dobrih vrednostnih srečk zamore obogateti, na vsak način pa mu je zajamčen za vsako srečko po najmanj en dobitek, trajna vrednost srečk in s tem tedaj varnost za srečko izdanega denarja. Ker so za naročnike srečk določene tudi nagrade in premije, je marsikomu dana prilika, dobiti poleg izbornih vrenostih srečk tu še velik ali pa ves del zanj izdane kupnine nazaj. Ponudba 1« vseskozi poštena in se tedaj sama od sebe priporoča. Ker se prihodnje žrebanje vrši že v prihodnjih dneh, pišite še danes pa pojasnilo, ki vam ga takoj brezplačno pošlje: Srečkovno zastopstvo, Ljubljana 2. — Lepo nagrado dobi dotična oseba, ki je videla kdo je včeraj med pol 11. in pol 12. uro dopoldne v Ljubljani v Gradiški okolici, belo- JQl]ayega lovskega psa obstrelil ozi- Pozor stavbeniki! solidno tlomnče delo, prot Jako nizkih cenah priporoča tudi vsa v str vrtne, — stopniSčnc In t: rastlinjake, L t. d., te Velika zaloga = 11*110 najfinejših, trpežnih in nogi najbolj pritožnih : za moške, ženske in otroke 2 v veliki iabh-i po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini ■ tvrdk© R. MJKLAUC----- Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica. I 1 IFoeeToen. o.°Je tlldi Potreba čuvaja v Šked- jniu- Sprejet je bil predlog sv. Ar- .e odpore ognjegascem. — ovenel so priporočali popravo cest na Opčine in v Skedenj, Puecher Je omenil vodovod in asfaltiranje 'A-cquedotta. Za razsvetljavo se določi podpora 363.000 K. Po rešitvi teh predlogov je bila seja ob poluenajstih ponoči zaključena. Trgovska zbornica je imela v petek zvečer svojo sejo. Sprejelo se je predlog proti zapiranju trgovin ob 7. zvečer. Seji je predsedoval de Scaramanga. »Italijanstvo» Trsta bodo proslavljali danes Ginnasti. ki prirede telovadne tekme na Montebellu. »Ginnastica« je eno izmed najbolj zagrizenih liberalnih društev in je znano že po svoji iredenti, ter tudi po bombah, ki so jih oblasti našle pred leti pod podom. Obenem praznujejo danes Švabi svoj Sommerfest. Enim in drugim želimo jugoslovanske zabave, pred katero zadnji čas trepetajo. Narodiiosocialna mladinska organizacija. Danes ob 10. predpoldne se vrši v prostorih NDO. sestanek. Ker je sestanek zelo važen, prosimo vse brate, da se ga polnoštevilno udeležijo. Bratje! Pripeljite s seboj tudi vaše tovariše in znance. Vabi se pa tudi vsa druga slovenska mladina. da se sestanka udeleži. Pevski zbor Z. J. Z. uljudno vabi na družabni večer, katerega priredi danes, v nedeljo, dne 5. julija t. I. na vrtu gostilne g. Kjudra, ulica Belvedere 37. Začetek ob pol 8. zvečer. Vstop prost. Spored še naznanimo. K veliki nesreči, ki se je pripetila na parniku »Clara« in o katere žrtvi smo že včeraj poročali, dostavljamo: Franza je bil 3 mesece brez posla in je bil med tem časom tudi bolan. Slednjič se je ubogemu družinskemu očetu posrečilo dobiti mesto na parniku Austro - Američane. Dan nesreče je bil šele tretji dan njegove službe. Nesrečnež zapušča obupano ženo in več nepreskrbljenih otrok. Tatvina v trgovini Žjjur, o kateri smo že včeraj poročali, znaša 1200 K. Lastnik trgovine, g. Zgur, Je opazil zjutraj, ko je stopil v svojo trgovino, velik nered in takoj mu je šinila v glavo misel o tatovih. Ko je preiskal vse predale, ni našel nikjer več niti vinarja. Da je bilo ravno usodno noč v trgovini toliko denarja, je pripisati naslednjemu dnevu (petku), v katerem se navadno izplačuje račune. Tatovi so se v trgovini dobro zgostili, odnesli nekoliko čokolade in kakava in srečuo odšli. Sledi za njimi ni mogoče dobiti. Nezgoda na cesti v Podgrad. Po nesreči je padel z motocikla cest- -JttLnžtd g/U-11 ilr - Turk se je hotel iznebiti nekega psa, ki je tekel za motociklom, pri tem pa se je preveč nagnil na desno in padel na tla. Neki ljudje, ki so prizoru prisostvovali. so ranjenca dvignili na noge in ga prepeljali v Trst, kjer so ga sprejeli v deseti oddelek bolnišnice. Turk je težko poškodovan, posebno močno je ranjen na glavi, a upajo, da bo okreval. Kako se kršijo pogodbe in predpisi, o tem bo danes govora na shodu NDO. pri Sv. Jakobu. Shod prične ob 10. uri zjutraj iu se vrši v »Delavskem konsumnem društvu«. Slovenski proletarci! Za naše pravice, za vaš biti in ne biti gre v teh časih. Invazija regnikolov pomenja za nas smrtne udarce, ki jih nočemo več prenašati. Vsi na shod! Sprevodnika ie hotel vreči z vlaka. Ta junak’ je France Levstik iz Turjaka. On je delavec po poklicu in je triindvajset let star. Surovina od nog do glave. France je tudi kostanjar. To se pravi, on je eden izmed tistih ljudi, iz ribniškega okraja, ki hodijo pozimi prodajat kostanj na Dunaj in ki se spomladi vrnejo nazaj v domovino z lepimi groši v žepu. *U(*i France Levstik iz Turjaka je bil na Dunaju, prodajal je tam kostanj in ko je minila sezona zanj, se je napotil z groši nazaj v Turjak. Ker je bila zimska kupčija na Dunaju dobra, si ga je France tupa-tam tudi privoščil. Po poti domov in tudi na Kranjskem. Dne 1. aprila se je ves v rožicah pripeljal na Grosuplje. lam je šel seveda v restavracijo okrepčat se za pot. No. France se ni šel okrepčat, da povemo čisto po pravici, France se je šel nalivat. Ker on ne pozna nobene mere, ga je pa mera poznala. Prigugal se je v kupe, kjer so sedele ženske. Tam je začel kratko-malo kvantati, da je bil nežni spol očividno v zadregi. Ko je videl sprevodnik Tavčar, kaj in kako je z Levstikom, mu je rekel, naj gre v drug kupe in ko France ni hotel iti tja, ga je sprevodnik prijel in porinil skozi vrata. iTu pa je France izrojil. »K . *, a jasna, ti boš mene ven spravljal, ko sem plačal!« je zagrozil sprevodniku, ki je odšel iz kupeja. Levstik je kuhal jezo in se pridušal naprej. Pomenil se je z nekim Francetom Drobničem, delavcem iz DolŠan, da mu ta pomaga vreči sprevodnika z vlaka. Ker je bil Levstik grozno siten in vsiljiv, je šel Drobnič z njim iz kupeja v drug kupe, kjer je Levstik menil dobiti sprevodnika in ga vreči z vlaka. Pa v drugem kupeju ni bilo njega, ki ga je Levstik iskal. »Kje pa je vendar hudič. Moram ga vreči ven!« je klel Levstik in šel skozi tri železniške vozove. V četrtem je dobil sprevodnika in je takoj skočil nanj ter ga začel neusmiljeno pretepati in suvati. Ko je Drobnič videl, za kaj gre, je pobegnil nazaj v svoj kupe, namesto da bi branil sprevodnika proti pijanemu kosta-njarju. Med onima dvema pa se je razvil pravi boj. Sprevodnik ni imel ničesar pri roki, da bi mogel ustrahovati pijanca, ki ga je tolkel po glavi, po obličju in sploh povsod, kamor je le moglo pasti. Slednjič se-je sprevodniku vendar posrečilo, da je zgrabil za klešče, s katerimi je pre-luknjaval vozne listke. In te klešče so bile tudi njegova rešitev. Udaril je z njimi Levstika parkrat po roki, nakar je poslednji preklinjaje zapustil kupe. Pa tudi vlak se je kmalu nato ustavil na postaij Predole. Sprevodnik Tavčar je bil krvav po obrazu in tudi na spodnjem delu života je bil nevarno poškodovan. V Predolah so Levstika in Drobniča prijeli in oba naznanili oblasti. Včeraj sta stala pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Levstik je bil obtožen težke telesne poškodbe, Drobnič pa sokrivde pri napadu. Levstik je dobil za svojo nenavadno surovost dva meseca ječe, Drobnič pa je bil oproščen, ker se mu ni moglo dokazati, daje tudi on napadel sprevodnika. • »v MAS »ALI8, diplomiran krojač. Trst. - Ulica Tor S. Piero 4 - Trst. Podružnica: Nabrežina 99. Mali oglasi. Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem le prlloiltl znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; ta-nanji inserentl v znamkah. Zaključek malih _____oglasov ob 6. url zvečer. Od 4 K 90 v naprej hišne halje, vse velikosti in barve. Angleško skladišče oblek, O. Bernatovič, Mestni trg 5—6. Za nakup oljnatih 'in suliih barv, lakov, Arnežev in vse v to stroko spadajočih predmetov se priporoča tvornica barv Premeri & Jančar = Dunajska cesta §tev. 20. 'IVgnliljiiii«! Kolodvorska ulica štev. 18. Pristne emajlu© »barv©, IcarTooUnej, mavec itdJ 3STa (SroTsaa.'^ laa. d-eTool©. cSjrotoaao las. AoToalo, K zgradbi ieleznice Kraijevo-Raška v Srbiji sprejmem - 500 delavcev pod Bledečimi pogoji: zidarje od 6 do 8 K, minerje od 5 do 7 K, navadna delavce od 3 do S K dnevno. — Sprejmem tudi dva dobra poliria plača 10 K. vsak mora Ivan nobenemu ne poSlje, Kraljevo, (Srbija). 40.000 SOKOLOV. Brno, 27. junija. Danes se ie sešlo tu 40.000 Sokolov, ne samo iz češkega kraljestva, temveč tudi iz ino* zemstva. Straža šteje .700 orožnikov poleg policajev. Netilci so priredili nhhntf.rMir ni bil kaljen. Svabska namera se ni posrečila. POLOŽAJ V ALBANIJI. Drač, 27. junija. Položaj se ie začel ugodnejše presojati. Wiedova Okolica upa, da bodo pogajanja z vstaši imela uspeh, ker so tudi vstaši postali mehkejši. PREPOVED. Dunaj, 27. junija. Naposled se ie vlada le Kanila in prepovedala zbiranje prostovoljcev za Albanijo. N. F. Pr. pravi, da so se zbirali iz idealizma. Kajpada: dunajski platenbrU derji, falirani študenti in še drugi takšni pa idealizem, to pa to. Res škoda, da niso prišli v Albanijo, da bi jim Albanci ta idealizem prerah-ijall. w Važno za »Sokole**! Ravno kar sem dobil jako lične Sokolske spominske znake. Cena 60 vin. Ker sem edini pooblaščen od »Slovenske Sokolske Zveze“, sem prepričan, da bodejo brati „Sokoli" segali po istih, osobito pa še, ko je polovico čistega dobička v prid »Slovenski Sokolski Zvezi“. Pri naročilu več komadov dam primeren popust. Se priporoča MILKO KRAPES, urar in trgovec, __________ Ljubljana, Jurčičev trg it. 3. Zaradi sezije. nahajajoče se nakit po Prodajani vse v damske HINKA HORVAT, modistka UVBUANA, Stari trg ilev. at. Plašče (Arbeitsm&nteln) v vseh barvali, priporoča gg. zdravnikom, lekarnikom, magistrom, zobozdravnikom, brivcem, špecerijskim in tiskarskim pomočnikom po nizki ceni konfekcijska trgovina A. Lukič, Ljubljana, Pred škofijo 19. 607—10 Damsko kolo, skoraj novo, se ceno proda. Naslov v »Anončni ekspediciji« v Ljubljani. 599—3. Dvignite pismo Milka P. Post restante Station 12. T—t. 610-2 Stanovanje z 1 ali 2 sobama in pritiklino se išče za takoj ali za avgust. Ponudbe: Anončna ekspedicija pod »Avgust«. Išče se strojnik. Plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo. - m m a ■ a a ene aaa ■ a :: Pozor občinstvo I štedilnike po Geyer, ključar, mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10, spadajoča dela, ograje, ter vsa popravila, n It aaa ■■a !! i: i! U aaa 3 5 riležnih nogi za dame, gospode in otroke. Viktorija Sterniša j^i bl jan a, Jurčičev trg 8tev.-8. Gg. učiteljem, učiteljicam in drž, uradnikom 15% DODuat. KOLESA PRIZNAMO NAJ: BOLJŠA sedanjosti * tju B tj ANAM A R IJ E T E R E;,; ZIJE CESTA šr.lfi NOVI SVET * HA5PROTI KOLIZEJA ZAH: TE VAJT E PRVI SlOV^ENl*^, BREZPLAČNO Zaloga pohištva in tapetniškega blaga. Mizarstvo ,Singer* šivalni stroji so ne-prehosljivi v trajnosti in vsestransko uporabo. ,Singer*' šivalne stroje dobite samo v naših prodajalnah z „8“ izveskom. Popolna spalna soba, orehov ali hrastov les Jamči se za solidno delo. Cene konkurenčne. delniška družba, šivalnih strojev. J. Pogačnik, Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 13—18. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Novomesto, Glavni trg št. 45. - Kranj, Glavni trg št. 119. - Kočevje, Glavni trg št. 79. - Selenburgova ulica Kje kupite najceneje In najboljše jeklo vsake vrste nože, britve, kuhinjske nože, škarje in obešalnike ? Pri Ivanu Krai-ger-ju. Ljubljana, Zidovska ulica, r- Prvi ljubljanski u-metnl in lini brusai z električnim obratom. Edina pnraorske tovarna dvokoles „T ribuna“ Gorica, Tržaška ulica št. 26, prej pivovar Gorjup. Velika eksportna zaloga dvokoles, šivalniI; in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. itd. prvovrstne kvalitete kakor elegance! 12-50 Gorica, Stolna ulica &tcv. 8— 4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. Sladko vino Lepe sobe z 2 posteljema od K 4 — na-prej, dunajska kuhinja, kosilo 70 vinarjev, 3 minute oddaljen od kolodvora Hotel Abbazia, Trst. za dame zdravniško priporočano In motno vino iz južne Dalmacije pri' porota MVamimu Streliška ulica ■ ZČBfJaV« I štev. 31. 1650 CRIT7NFR najboljše v • UIUIlIM, sedanjosti! Ne kupujte prej EBP stroja, dokler sl niste ogledali ^jfjPOTni moje tovarniike zaloge lam- l[W ilm za vse napake materljala . IMr 10 let Moj , ' šivalni stroj'i^1 krpa noaavlce in perilo in veze (Stika); ima krogličen tek (Kugei-lager). aritznerjevlh strojev je danes v rabi Se dva In pol mll!> Jona. Garancija 10 let. mmr Tovarniška zaloga koles. *W Josip Peteline, ljiw Hiraia is 1. SANATORKJM • EMONA ZA’ N°TRANJEOM^^[CNE • BOLEZNI. LJUBLtJANA • KOMENSKEGA ULICA- 4 ’ .^p-zdra^iprtiafbj-D^ FR. DERGANC se sprejme v hotel na Gorenjskem, nastop takoj. — Ponudbe Ljubljana, postni predal 84. Pri nakupu obuval ni treba iskati trgovin s kričečo reklamo. Pri meni dobite isto ravno tako Poceni pn vsekakor boljše, za kav jamči moj etrofeoTrnl poklic. Popravila čevljev, četudi niso bila kupljena pri meni, izvršujem vestno in poceni. MARTIN KRALJ, čevljarski mojster, Wolfoya ulica štey. t12 v Ljubljani. Plošče- ,Angelj‘ .Zonoplion Homokord ,Odeon‘ .Jumbo1 Slovenske ,Pathe' plošče in ,Pathe‘ ap?ra e, tele. Favorit Lilijskomlečno milo s konjičkom Berginanna & Ko,, Dečin na Labi jc vedno bolj priljubljeno in razširjeno spričo svojega priznanega učinka proti pegam in njega dokazane neprekoslji-vostt za nacionalno gojenje polti in lepote. Na tisoče priznalnih pisem. Mnogo odlikovanj. Pozor pri nakupu. Pazite izrecno na označilo „s konjičkom” in na polno firmo! Po 80 Ii v lekarnah, drogerijah in parfumerijah itd. Istotako Je Bcrgmannova litijska krema »Manera* (70 h lonček) Čudovita za ohranitev nežnih damskih rok. [ Tovarniška zaloga pravih gramofonov in godbenih avtomatov. j A. RASBERGER, Ljubljana 5 Sodna ul. 5. Poleg c. kr- dež. sodnije. Sodna ul. 5. t'l 3 Popravila gramofonov in avtomatov strokovno in ceno. NOVO! NOVO! ■ Zaloga pohištva Javor41 Ljubljana, Rimska cesta štev. 16 J priporoča slav. občinstvu svoje izdelke ter izvršitev vseli ml-zarobila del kakor opravo hotelov, prodajalcu, izložb, vsa stavbna dela i. t. d. Domače podjetje z mehaničnimi delavnicami, Najnižje cene. Točna postrežba, kron, ozir. frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki velike skupi ne 5 originalnih vrednostnih srečk S kojih 13 vsakoletnih Srebanj se vrši dne 2. in 15. januarja, 1. in 14. majnika, 1. septembra (dve), 1. februarja, 1. julija, 14. septembra ter 1. marca (dve) 1. avgusta, 2. novembra. Radi minule = sezone = prodaja iiJlUAHA i*!55 Kupnina^ za veliko skupino vseh 5 srečk se plača v 60 mes. po 6 K, za manjšo skupino vseh treh srečk pa v 60 mesecih po 4 krone. Vsaka srečka mora najmanj enkrat zadeti! Vsi dobitki se izplačajo v gotovem denarju. Vse srečke imajo trajno vrednost denarja in igrajo po izplačilu kupnine še dolgo vrsto let brez vsakega nadaljnega vplačevanja, torej zastonj. Vsak cenjeni naročnik zamore dobiti nagrade in premije ter na ta način kupnino zase naročenih srečk poljubno znižati ali sploh dobiti lih zastonj Pojasnila daje in naročila sprejema: Glavno zastopstvo srečkov-nega oddelka Češke industrijalne banke v Pragi, Ljubljana. Naslov za pisma: »rolkovno zastopstvo Ljubljana 2. zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravje. Vzorec 3 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-80, Edina zaloga Br. Novakovič, veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, Malage, Konjaka, žganja Itd. I-G TJ/tolj ana. § 'F Mestni trg 5-6. j