Štev. soai.	v Ljubljani, v sredo 27. decembra 1899. Letnik XXVII
Po pošti prejeman velja:	t
Za Mie leto predplatei 16 gld., st pol leta 8 gld., ca Jetrt leta 1 gld., sa jeden	I
meiec 1 gld 40 kr.	L
V administraciji prejeman ttlja:	|
Ca salo leto IS gld., xa pol leta « gld., sa eetri lita S gld., sa jeden meiec 1 gld.	f V LJubljani aa dom poiiljan vilja 1 gld. SO kr. vifi na leto. Posamni Itevilke po 6 kr.
Vredniitva tel
Naročnino in oznanila (i ni er a te) Tiprejema upravnUtvo ln ekspedlelja v „Katol. Tlakami" Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokopisi se m vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja veak dan, isrsenifi nedelje in prainike, ob pol 6. uri popoldni.
>f6n-itev. 74.
vse razproda, če ne plača davka, prelatom pa se dovoli, da ne izpolnujejo svoje dolžnosti. Zdaj je opat TreuinfelB v državnem zboru predlagal, naj se ta davek zopet odpravi ter samostanom odpusti, kar so morali plačevati«. In konec lutrov-skega krščanskega nauka v časniku za »pavre« je: te gospode so ljudje sami volili, ne volite jih zopet!
Izmed učene gospode omenjenega lista nikdo ne bere, ker je preneumen; liberalnim kmetom pa je lutrovski nauk kakor evangelje in vedno bolj se zavzemajo sovraštva do duhovnikov. List za kmete je skrajno slaboumen! Dokaz:
1.	On ne ve, kaj je verski zaklad, on ne ve kdaj in zakaj se je ustanovil. Pod cesarjem Jožefom je država vzela zase 732 najbolj bogatih samostanov na Avstrijskem; premoženje se je kolikor mogoče zapravilo, kar se pa zapraviti ni dalo, imenovali so verski zaklad. Lutrovski list pa pravi: to je zaklad, ki »p je ustanovil duhovnikom v podporo! Torej kdor si prisvoji, kar ni njegovo, stori to drugim v — podporo !
2.	List za liberalne kmete potem razlaga ta davek, češ: duhovščina, ki ima dohodkov od 10 do 20 tisoč, plača V/t%, od 20 do 40 tisoč, plača 3%, od 30 do 40 tisoč plača 4%, od 80 do 90 tisoč plača 8 %. Tudi to ni resnično; škofje plačajo od dohodkov, ki jih imajo čez svojo »menzo«, to je čez mejo, ki jim jo je postava določila, 7% davka, samostani pa morajo od letnega prebitka celo l/» državi oddajati. Tako dotični lutrovski list tudi te postave ne pozna.
3.	List za liberalne kmete sumniči duhovnike, da so pri tem davku državi odtegnili davka 60 do 70 milijonov. Sovražniki duhovnikov so proračunali, da mora ta davek državi nesti na leto 1 milijon 300 000 gld.; 25 let se ta davek pobira in luteranski list trdi, da se je državi odtegnilo 60 milijonov. Vidiš prijatelj, kako je ta go-
spoda »kunštna«, 25krat V/, milijonov je pri njih kar 70 milijonov. Ko bi cerkve in samostani ničesar ne bili plačali, bi to ne bilo mogoče, a znano je, da so do zadnjih let plačali čez 700.000 na leto. Ker pa zdaj zemljišča ne nesejo več nič dobička, se je U davek tako znižal, da ni vredno ga pobirati, zato sč'je stavil v državnem zboru predlog, naj se odpravi! Vprašamo, ali je pravično, da se davek odpravi, ki so ga bogati ljudje, škofje in samostani plačevali?
Samostani in škofje plačajo davke, kakor vsak drugi državljan, liberalci pa so jim naložili še jeden davek več, in sicer davek, ki je tako hud, da se opravičiti ne d d. Naložili so samostanom, da "morajo dve tretjini letnega dobička oddati državi. Kaj pa porečeš ti kmut, če bi napravili postavo, ki pravi, če si v letu 300 gold. prigospodaril, moraš 200 gold. vrh svojih davkov oddati državi, ki ti pa ne plača ničesar nazaj, če drugo leto prideš za 300 gld. v škodo! Na vsem svetu nikjer ni tako krivične postave za kmete, ali se sme potem tako poBtavo naložiti samostanom? 10% je strašen davek! Če oče umre in otroci morajo od 4000 gld. dedščine 400 gld. plačati davka, se jim plačilo zdi neznosno, in vendar se plačuje le pri smrti lastnikovi.
7 %% je nekoliko manje, to pa naj bi škofje vsako leto plačevali od tega, kar imajo čez svojo postavno »menzo«, to je čez postavno plačo in sioer zraven drugih navadnih davkov! Postavna plača za škofa je blizu 12.000 gld. Čudno veliko, kaj ne? Ali prijatelj ne veš, da morajo škofje vzdrževati svoj škofijski urad, svoje kaplane, oskrbnike itd. Smelo trdim, da jih samo uradi stanejo več nego znaša postavna »menza«. Kar imajo več, kar jim je torej na razpolaganje, to postava obloži z davkom 7t. j. od 1000 gld. plačuje 75 gld. davka! Ali je to pravično? Mi tirjamo v državi za vse enake pravise in dolžnosti
„Par nobile tratrum".
V	Celovcu izhajajoča nemškutarsko liberalno-nsjcijonalno-lutrovska »Bauernzeitung« je dne 5. decembra objavila nesramen članek o versko-za kladnem davku. Ob istem času je prinesel .Slovenski Narod« istotak članek z naslovom »Klerikalna bisaga«. Ne vemo, ali sta oba bratca zobala iz istih jaslic, ali pa je »Slov. Narod« zajemal iz nemškutarskega lista. Celovški »Mir« je dal »Bauernzeitung«-i krepek odgovor, ki zasluži, da ga tu podamo tudi liberalnemu slovenskemu listu ! Odgovor pravi:
V	Celovcu izhaja list, ki mnogim liberalnim kmetom silno ugaja; na čelu nosi ta luteranBki list naslov »Bauernzeitung« in liberalni kmetje, ki so navadno vsi zelo modri, ne v gospodarstvu, pač pa v gostilni, kedar so se ga nekoliko nalezli, trdijo, da je ta list za kmete, in če jih vprašaš zakaj ? ti odgovorijo, ker je ta list za »pavre«. Ta list je res posebno pripraven za liberalne kmete; veliko pameti v tem listu navadno ni, ali pa je sploh čisto nič ni. Liberalni gosposki kmetje pameti tudi še nikoli niso iskali, iščejo pa kaj drugega, to je: hujskanje zoper duhovnike. »Bauernzeitung« je res za nekatere »pavre«, ne za tiste sicer, ki imajo še kaj vere, pač pa za tiste, ki imajo katerikoli vzrok izogibati se duhovnikov, in takih je žalibog pri nas veliko.
Ta sloveči list ima v zadnji številki zopet nekaj ljubeznivosti za duhovnike. Lutrovski list piše, da se je baje nekdaj ustanovil verski zaklad (Religionsfond), da bi se podpirale cerkve in revni duhovniki, nadalje, da se je v prid tega zaklada naložil davek bogatim škofom in samostanom, ki pa tega davka niso hoteli plačati in država ga od njih ni iztrjevala. Tako je menda izostalo 60 do 70 milijonov goldinarjev davka. »Kje je pravica«, pravi k temu lutrovski list; »kmetu se
LISTEK.
Štiridesetletnica književnega delovanja Ivana Tkalčiča.!
Iz Zagreba, 15. decembra.
14. decembra je slavil prebendar prvostolne cerkve zagrebške Ivan Tkalčič svojo štiridesetlet-nico književnega delovanja. Proslava je bila skromna kakor je pisatelj sam skromen, vendar pa so čestitala vsa učena društva in izkazala čast možu, ki je delal celih štirideset let na književnem polju le na korist in slavo glavnega meBta Hrvatske in hrvatskega naroda. Ker je že letošnji „Dom in Svet« opisal prav,, lepo življenjepis učenega jubi-larca, ni nam potrebno, da ponavljamo, kar je tam napisano, nego hočemo omeniti le njegovih zaslug kot hrvaškega zgodovinarja.
Ivan Tkalčič je Zagrebčan, pa ga je zategadelj v njegovih zgodovinskih študijah zanimala najbolj prošlost glavnega mesta Zagreba. Njegova prva študija se je tikala ravno Zagreba, in od tega časa pa do dandanes je bilo raziskovanje zgodovine zagrebškega mesta njegova glavna naloga,
s. S
premda je pisal tudi še mnogo drugih učenih razprav iz hrvatske politične in cerkvene zgodovine. Kot arhivar akademije, je imel zgode, da je preiskal in proučil mnoge listine no samo v Zagrebu, nego tudi po dalmatinskih arhivih, kamor ga je akademija poslala. Ivan Tkalčič se je tako uglobil v te listine, da mu je vsaka točno poznata, a po svojih vestnih študijah jih je tako na tanko in kritično proučil, da se more smatrati dandanes najtočnejim poznavateljem historičnih virov za hrvatsko zgodovino, in sicer vseh listin, naj si bodo pisane z latinico ali pa z glagolico. Tkalčič je v tem pogledu tako točen in vesten, da ga tuji zgodovinarji navajajo v svojih delih kot najbolj zanesljivi izvor poleg pokojnega Račkega. In mož tako izurjen se je lotil posla ter začel izdajati učena dela. Najpreje je izšla zgodovina zagrebške prvostolne cerkve zraven znamenitih izvirov »Mo-numenta episcopatus zagrebiensis«. Ta zgodovina obsega velik del kulturne in politično zgodovine hrvatskega naroda ter se ne more dosta preceniti od vsakega, ki se bavi z raziskavanjem hrvatske prošlosti. A kot sina zagrebškega ga jo zanimala posebno zgodovina tega mesta. Že pri sestavljanju zgodovine zagrebško stolne cerkve je imel zgode
baviti se z listinami, ki so se tikale mesta, a kasneje se je odločil vse te listine zbrati v zistema-tično zbirko in na temelju njenem napisati zgodovino. To je bila srečna misel, katero se je Tkalčič čvrsto držal ter jo tudi oživotvoril. Leta 1881. je izšla zgodovina Zagreba do XVI. veka na temelju listin, ki jih je pisatelj proučil. Seveda s tem delo še ni bilo končano. Učeni zgodovinar je želel, da se izdado tudi listine v prepisu po njegovem razlaganju. Za tako delo pa je treba denarja. Zagrebško mestno zastopstvo se je odločilo žrtvovati v to svrho, kolikor je bilo potrebno. In tako so začeli izhajati debeli zvezki pod imenom: „Mo-numenta historica liberae reginae civitatis Zagra-biae, metropolis regni Dalmatiae, Croatiae et Sla-voniae«. Prvi zvezek je izšel 1. 1889., kateremu so sledili še štirje, a šesti pride še letoB na svitlo. Vsakemu zvezku je spredaj v glavnih potezah so-držaj gradiva, ki se nahaja v listinah, v prav razumljivem obliku, da ga more razumeti tudi oni, ki so sicer ne razumi v učene razprave. V teh zvezkih se pa ne nahaja samo politična zgodovina nego tudi kulturna, pravna in prosvetna. V tem obliku do zdaj nima še nobeno mesto v našej državi napisane svoje zgodovine, pa je s tem svojim
in zdi se nam, da se ne sme jednemu stanu, akoravno bi bil duhovski, dvakrat toliko davka nalagati, kakor drugim.j H
Obložite bogatine z davki, a obložite vse, in ne samo duhovnike, obložite z davki Žide-milijonarje, vzemite magari tem vsako leto dve tretjini dohodkov, ki jih sami niso rabili! A — tukaj obmolkne lutrovdki list — Židom ne, to ne sme biti. Židi so bili vedno najboljši podporniki liberalnih časnikov, in zato so zvezani med seboj in drže vkup, kakor smola.
Luteranski list za liberalne kmete ume svojo nalogo: »Denar sveta vladar«, pravimo, in tudi duhovniki brez denarja ne morejo biti. Škofje bi brez denarja ne mogli zidati semenišča za revne kmečke sinove in samostani bi morali, če se jim jemlje dvetretjini dobička, s časom priti v konec. Zato pa hoče lutrovski list, da bi se duhovščina tako obložila z davki, da bi v nekaterih letih niti nobena cerkev, niti nobena fara več premoženja ne imela. In to so hoteli doseči po — postavni poti. Duhovniki so doslej plačevali težki davek, a menda ne vsi. Bil je n. pr. nek škof, ki je rekel: »jaz ne plačam nič, ker davek ni pravičen^ vzemite mi s silo !« A s silo mu vzeti premoženje, cesar ni pripustil. Ali je dotični škof vestno ravnal ? Da! Vsakteri duhovnik, ki nastopi kako faro, priseže, da bo čuval nad cerkvenim premoženjem, da se kaj po krivici ne izgubi. In če zdaj država duhovniku naloži davek, ki ga drugi ne nosijo, z očividnim namenom, da hoče cerkveno premoženje polagoma popolnoma nase potegniti, ali potem more duhovnik z dobro vestjo dotični davek odračunavati kot potrpežljiv državni uradnik. Morebiti ne, in morebiti je bil oni škof na pravih apostolskih tleh, ki je rekel, če hočete kaj imeti, vzemite s silo, jaz vam cerkvenega premoženja ne morem oddajati, ker sem cerkvi prisegel, da ga bom varoval.
Nadalje pa bi te, kmečki bralec, prosil, da umi dobro, kaj je cerkveno premoženje? To-le premoženje pride vsem rodovom v prid, vzlasti pa sinovom nižjih stanov; to le premoženje služi tudi v prvi vrsti občni koristi. Kako bi bilo n. pr. mogoče v Celovcu zgraditi Marijanišče, kjer se vzdržuje 160 kmečkih fantov, ko bi škofa ne bilo, ki je pripravljen žrtvovati vse v blagor svojih vernikov ?
Tak davek tudi ne more nič nesti; sprva je nesel čez 700.000 gld., pozneje nekoliko čez 200.000 gld. Kako to ? Da, lahko umevno je! Če bi kmetom naložili davek, da morajo od letnega dobička dve tretjini dajati državi, prepričani smo, da bi v par letih nobeden ne iaiel več nobenega dobička. Danes se veliko lažje potrosi, nego prihrani ; treba je veliko skrbeti, veliko varčnosti, veliko zatajevanja, če si kdo kaj prihrani. Če bo pa prihranjenega denarja dve tretjini vzela država, potem nobeden ne bo več hotel biti varčen, tudi samostani ne! Taka postava je torej nesmisel. Utemeljiti se tudi vzrok ne more: S tem denarjem hočejo zboljšati plačo slabo plačani nižji duhovščini. Ustanove se morajo rabiti za tisti
delom postavil Tkalčič svojemu rojstnemu mestu najlepši in najdostojneji spomenik. Delo seveda še ni končano, dovršeno je še le do polovice 16. stoletja, premda ima pisatelj gradive zbrano tudi že za daljne zvezke, kateri bodo izšli zaporedoma, ako Bog podeli našemu učenjaku zdravje.
Premda je Ivan Tkalčič v vsakem pogledu skromen ter Be v javnosti nikjer ne iztiče, vendar mu je na srcu napredek hrvatskega naroda. On je privrženec ilirskih idej, zauzet za slobodo in samostalnost hrvatskega naroda. Kot pobožen duhovnik veruje tudi v lepšo bodočnost svoje domovine, ki mora doseči vse svoje pravice, ki jej pripadajo. V razgovoru je ves oduševljen za hr-vatstvo. A trebaš li kakšnih podatkov za hrvatsko zgodovino, obrni se na-nj, pri njem jih gotovo dobiš- Zato se pa tudi zglašajo pri njem ne samo domači nego tudi tuji zgodovinarji, katere sprejema s pravo hrvatsko gostoljubnostjo.
Temu velikemu učenjaku in odličnemu Hrvatu čestitajo tudi Slovenci k njegovemu štiridesetletnemu književnemu delovanju, ter žele, da bi ob proslavi petdesetletnice bilo gotovo njegovo na>-mileje delo, za katero je žrtvoval toliko časa, zgodovina kraljevega Zagreba.
namen, za katerega so namenjene. Število ljudstva raste, zidajo se šole, treba bi bilo duhovnikov. Te pa naj ljudstvo, ki jih potrebuje, tudi vzdržuje. Ne gre, da bi se druge stare ustanove porabile v ta namen. Dolžna je država dati plače tudi tistim duhovnikom, ki ne žive od starih ustanov, če tega ne bodo storili, izginila bo duhovščina.
Torej ponavljamo: 1. Ni resnično, kar piše lutrovski list o verskem zakladu,
2.	ni resnično, kar piše o davkih za verski zaklad,
3.	ni resnično, kar piše o davčni svoti,
4.	ni resnično, da bi duhovniki ne plačevali davkov, ki jih nosijo vsi,
5.	resnično pa je, da se mora tudi duhovnik braniti, če se njemu samemu naloži davek, ki ga noben drugi stan nima. Pravično je, da se tak davek odpravi: vsem enake pravice, vsem enake dolžnosti. To hočemo, in če se tedaj obdačijo velika premoženja, potem iščimo davka pri židovskih milijonarjih in ne na posestvih redov, proštnij in duhovnikov. Pri Židih bi bilo več kaj dobiti, a tem nasproti so liberalci ponižni in — molče.
—c.
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. decembra.
Božično ministerstvo, kakor imenujejo listi novo prehodno Wittekovo uradniško ministerstvo, je v soboto nastopilo svojo vlado in se predstavilo vladarju Nova vlada mora rešiti samo dve glavni nalogi: rešiti mora s pomočjo paragrafa 14 državne potrebe in pripraviti pot novi staineji koalicijski vladi. Prva naloga kajpada ni težka, kajti podpisati je le treba dotično naredbo na podlagi §14.; kočljiveja pa je druga. Predno more pričeti z reševanjem druge naloge, mora spraviti mej seboj Čehe in Nemce, odstraniti mora prepir mej tema dvema narodoma, UBtreči mora češkim zahtevam, ne da bi se zamerilo Nemcem in narobe, z drugo besedo : dovršiti mora to, kar se ni posrečilo njegovim prednikom Badeniju, Thunu, Gautschu in Claryju. Ako Be "VVitteku posreči to proti pričakovanju, potem se dolgo ne bo ločil s svojega sedanjega mesta; ostal bi naidefmitivneji ministerski predsdenik izmej vseh dosedanjih mož. Člani nove vlade so sicer možje, ki v splošnem vsaj v prvem hipu no bodo nikjer zadeli ob prevelik odpor, ker niso ravno preveč »prononsirani«, a za rešitev druge naloge bodo težko imeli potrebnih zmožnostij.
Deželni »bori bodo neki zborovali samo dva dni, da rešijo budgetni provizorij. V drugi polovici meseca januvarija se snidejo potem k daljšemu zasedanju, ko bode zaključeno delega-cijsko zasedanje. Ker bo državni zbor miroval bržkone dalje časa, vsekako do srede februvarija, bodo imeli deželni zbori dovolj čaBa za rešitev svojih zadev.
O češko-nemški spravi, s katero se prične morda že tekoči teden, se vrši razgovor v vseh javnih krogih in v vsem avstrijskem časopisju, najbolj se seveda pečajo s tem vprašanjem češka in nemška glasila. Že takoj spočetka se pa razvidi, da kažejo češki krogi najresnejo voljo za konečno prepotrebno spravo, popustiti so voljni v vsakem oziru, da se jim le izpolnijo njih glavne zahteve, temelječe na popolni jednakopravnosti. Te misli je te dni mej drugimi izražal tudi bivši finančni minister dr. Kaizl, ki je objednem izražal tudi nado, da se tekom zasedanja češkega deželnega zbora doseže popoln uspeh. Seveda moramo poudariti, da spada dr. Kaizl mej najzmerneje češke kroge, da tedaj ne more govoriti v imenu radikalnih elementov, še manj pa v imenu ne-spravljivih, po neomejenem gospodstvu koprnečih nemških zastopnikov. Vlada bo seveda poskušala vsa mogoča sredstva v dosego svojega namena, toda resno je dvomiti, da bi mogla najti še kako sredstvo, ki bi je njene prednice še ne bile preskusile. Prvo in zadnje upanje je in ostane jezikovni zakon, a če ga vlada prikroji po programu desnice, ne bedo z njim zadovoljni Nemci, ako bo pa podlaga binkoštni program, je sprava izključena že a priori.
f. Posl. Schlesinger. V nedeljo zjutraj je umrl v Pragi načelnik nemško-liberalnega kluba v Češkem deželnem zboru, dež. odbornik dr. Lu-dovik Schlesinger po kratki bolezni, v 61. letu svoje dobe. Mož je nastopil 1897 Schmeykalovo
politično pot in od tedaj vodil češko-nemške liberalce in imel v stranki sploh izreden vpliv. Z radikalci dr. Schlesinger ni hotel iti in se je radi tega seveda grozno zameril tem narodno-zagri-zenim radikalnim elementom. Pokojni dr. Schlesinger bi bil igral pri sedanjih spravnih pogajanjih zelo važno ulogo. Zastopal bi bil odločne zahteve čeških Nemcev, a nikdar bi ne bil odobril nemško-radikalnih zahtev.
Angleški vladni krogi imajo zelo slabe božične počitnice, kajti vesti, ki prihajajo z bojišča, jim ne morejo pripraviti veselih dnij. Mesto pričakovanega slavlja se množe vesti o demisiji posamnih članov angleškega kabineta. Govorili so najpreje o demisiji celega kabineta, potem o odstopu posamnih oseb. Toda te vesti neki niso resnične. Res je sicer, da se s Chamberlainom vred žele umakniti s pozorišča vsi člani angleškega kabineta in to čim preje mogoče, toda priklenjeni so k ministerskim sedežem. Ljudstvo in tudi kraljica sama hoče, da vztraja Chamberlain s tovariši na svojem mestu in dovrši delo, ki je je pričel. Na svojo odgovornost so pričeli vojsko in na svojo odgovornost naj jo tudi končajo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 27. deoembra.
(Javno predavanje.) Danes točno ob '/»S. uri zvečer predava v veliki dvorani »Katoliškega Doma« č. g. Anton K o bi ar. Vstop prost. Uljudno vabimo k predavanju velecenjene udeležnike socijalnega kurza »Gospodarske zveze«. — Odbor »Slov. kršč. soc. zveze«.
(Prezentiran) je za župnijo Slavina č. g. Matija Prijatelj, župnik v Strugah.
(Umrl) je na Igu ondotni župnik g. Jakob Dolenc po dolgi vodenični bolezni. —Pogreb bo v petek ob desetih. — R. I. P.
(Imenovanja.) Poštni oficijal Edv. Niederkorn v Trstu in Fr. Leeb v Ljubljani sta imenovana poštnima kontrolorjema. — Gdč. Fl. P e r h a v c iz Ljubljane je imenovana za podučiteljico v Borovljah na Koroškem. — Herm. K u k 1 a , dosedaj knjigovodja v Majdičevem valjčnem mlinu v Jaršah, je imenovan magazinerjem pri ljublj. vodovodu in elektrarni.
(Prvi Slovenec v štajerskem dež. šol. sveta 1) Pod tem naslovom so narisali v ponedeljek nemški štajerski žurnalisti nemškemu občinstvu na steno velikega »bav-bava«, ki bo strašil nekaj tednov po predalih njihovih listov. Minister Bernd je imenoval ravnatelja mariborske gimnazije dr. Giowackega v štajarski deželni šol. svet. »Kar svet stoji, se še kaj tacega ni prigodilo, »kliče »Grazer Tagblatt«. Nam se tudi kaj tacega zdi, pa se bodo štajarski Nemci morali že še navaditi na take »nesreče«.
(Državni poslanec dr. Krek) je v nedeljo na shodu »Slovenskega katoliškega del. društva« poročal o položaju. Opisal je spletke Glaryjeve, razdvojiti desnico in še posebej slovenske zastopnike, osvetlil je »uradniška ministerstva", položaj države, naše dežele in najnovejše bojne fraze slovenskih naprednjakov. Z ozirom na sedanji položaj v državi je dokazoval, da je po padcu Clary-jevega ministerstva dolžnost jugoslovanskih zastopnikov, težiti po slogi v svojih vrstah, delati na to, da pade sedanje uradniško ministerstvo in da se osnuje koalicijsko ministerstvo. K poslan-čevemu poročilu se še povrnemo jutri.
(Ljubljanski ebč. svet) ima 29. event. tudi 30. t. m. izredni seji, v katerih se bo moj drugim vršila razprava o mestnem proračunu za prihodnje leto.
(Trgovska in obrtna zbornica) ima danes popoldne ob 2. uri redno javno sejo v mestni dvorani.
(Iz Dobrepolj.) »Iskrenemu prijatelju« Franc Žnidaršiču iz Zdenskevasi na njegovo »Poslano« v »Narodu« z dne 23. t. m. na znanje: Vaše p o -slano sem bral. Dolgo je trpelo, predno ste odgovorili na dopis v »Slov.« z dne 29. novembra; skoraj štiri tedne je bilo treba tuhtati. .Napoved o obiskanji naše kleti se vzame na znanje. Ali se učite za dacarja? — Morda se Vam je očitala nepoštenost? Kdo neki more misliti beroč dopis v »Slov.« na »kako ukradeno blago«. Oh, nihče ne; to Vi hočete, da bi se mislilo. Jaz sem le mislil na neki nered. Ali ni Vam glavarstvo že ta mesec grozilo s politično eksekucijo, ako ne . . .? In Vi morete reči komu lažnik, Vi, župan
Priloga 395. štev. „Slovenca" dnš 27. decembra 1899.
videmski, ki ste vedoma poročali lažnjivo o kmetijskem društvu okrajnemu glavarstvu .... In Vi govorite o »petjotu«. Vi . . . Ej, porednež, Vi se šalite! . . / In tožili boste ? . . . Tožite! . . . In storili bodete korake, kar zna imeti za mene slabe posledice? Ali bodo to prvi koraki? Le na noge! Pozabili ste, kdaj smo Vas vlekli iz blata? Ali ste pozabili ono brzojavko iz Dalmacije? Tako prijatelj. Kakor vidite, se najina pota nikjer, nikjer ne križajo. Razpor si delate sami! Drgnete se ob društvo, katero Vam ni nikakor na poti. Ogibajte se nas, kakor se mi Vas, pa smo prijatelji. Sij sovražite me morda ne. Dovtipe o »Katoliški podlagi« pa spravite, morda Vam pridejo kdaj prav. Dopisovalec »Slov «
(Slovensko gledališče.) V četrtek, dne 28. t m. igra se prvikrat na slovenskem odru klasična igra, Shakespearejev »Hamlet« in v soboto dne 30. t. m. pa se poje prvikrat mojstrska opereta, Straussov »Netopir«.
(Družbinski večer »Slovenske krščansko-soci-jalne zveze«) se je tudi včeraj vršil, kakor vedno, ob ogromni udeležbi v veliki dvorani Katoliškega doma. Došlo je na družbinski večer tudi mnogo gostov, udeležnikov socijalnega kurza »Gospo darske zveze«, iz Štajerske, z Dolenjskega in Notranjskega, katere je pozdravil društveni tajnik. »Zvezin« tamburaški klub je včeraj po dolgem odmoru zopet nastopil. Navdušena pohvala bodi mu bodrilo k vztrajnosti! Oglasili so se sveži glasovi pevk, ki so morale dodati vsled vsestranske pohvale lepo vrsto točk. Gospod Virens je spretno deklamoval »Pevčevo kletev", na kar je dramatični odsek predstavljal Kržičevo igro »Zamujeni vlak«. Igralcem se je poznalo, da žrtvujejo z veseljem mnogo ur, da se vedno izborno nauče svojih vlog, pa jih tudi predstavljajo vedno popolnejši. Kupleti, katere je pel g. M i h a j 1 o v i č o »škofovem konviktu« in raznih domačih zade vah, so se nekateri morali ponavljati. Tako oso-ljenih kupletov pa tudi že davno nifsmo čuli! Gospodična V i dal i je deklamovala Hribarjevo pesem »Brat Pavel« brez najmanjšega pogreška. Vse je občudovalo izboreh spomin gospodične. Upati je, da z izrednim svojim darom še večkrat blagohotno pomaga pri sličnih prireditvah. Gospod dr. Janežič spomnil se je godu navzočnega očeta krščansko socijalne organizacije, dr. Jan. Ev. Kreka, ter mu napil ob gromovitih ovacijah. Gospod poslanec se je zahvalil, slaveč v svojem govoru slovenske ideale, katerim ostanimo vsi zvesti. Ob prosti zabavi ostalo je občinstvo še dolgo skupaj. »Zveza« je lahko zadovoljna z vspe-hom. Pridobila si je zopet mnogo simpatij.
(Socijalni kurz »Gospodarske zveze«) se je danes dopoludne pričel v veliki dvorani tukajšnjega »Katol. Doma«. Udeležnikov je okolu 90. Dopoludne je najprej predaval predsednik »Gosp. zveze« g. dr. Ivan Šusteršič o pravnem življenju zadruge, potem je predaval ravnatelj Sajovic o knjigovodstvu. Popoludne ob 2. uri se je nadaljevalo predavanje o knjigovodstvu, okolu 4 ure pa je pričel govoriti dr. Kr e k o Raiffeisno vih posojilnicah.
(Društvo »Gospodinjska šola") bo imelo svojo glavno skupščino dne 30. t. m. ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih (Rimska cesta št. 9.) — K obilni udeležbi vabi odbor.
(Božičnica ljublj. mostov, gasilnega društva) se je vršila sinoči v »Mestnem domu« ob obilni udeležbi na vsestransko zadovoljnost. Obširneje poročilo smo radi tesnega prostora morali odložiti za prih. številko.
(Nesrefia na železnici.) V soboto zjutraj trčila sta v Kalsdorfu na Štajarskem dva tovorna vlaka. Ponesrečila sta se lahko kondukterja Franc Ehrlich in Franc Kocbek. Železniška proga je bila pri tem tako poškodovana, da so poštni vlak, ki je privozil iz Trsta, morali dalje časa zadržati v Mariboru. Pošta z Dunaja je imela skoro celodnevno zamudo. — Štiriindvajset ur po tej nesreči se je zopet v Kalsdorlu primerila še groz-nejša nesreča. V nedeljo ob 4. uri zjutraj priletel je brzovlak iz Trsta v tovorni vlak. Vtisek jo bil strašen. Preplašeni potniki so skakali skozi okna. Ranjeni so bili skoro vsi potniki, toda k sreči ne nevarno. Hujše pa se je godilo — službujočemu osobju. V ambulančnem vozu je stisnilo tramovje poštnega kondukterja Statkeja tako, da so mu
noge večkrat zlomljene Peč so je -prevrnila in ogenj se je hipoma razširil po poštnih žakljih. Nihče so ni upal v voz. Statkejeve noge so že pričele goreti V največji sili je svojemu prijatelju prišel na pomoč lokomotivni vodja Brichta, ki je bil sam ranjen. Oprostil je Statkeja, katerega noge so bile že popolnoma sežgane. Brez-zavestnega kondukterja so prenesli v čakalnico, kjer se je tudi Brichta vsled dobljenih opeklin brezzavesten zgrudil na tla. Tudi poštni oficijal Habal in poštni sluga Šantel sta močno ranjena. Tudi v spalnem vagonu je zgorela vsa prtljaga. Iz gorečega poštnega voza so rešili samo nekaj poštnih žakljev, jednega s 500.000 gld. in jednega s 15.000 kroa. Ostala pošta je zgorela. Trije vozovi brzovlaka so popolnoma zgoreli, pet voz tovornega vlaka je povse razbitih, dvanajst močno poškodovanih. Ogenj je divjal na mestu do tretje ure popoludn«! Šele ob 6 uri popoludne je bila proga proBta. — Statkeja so operirali. — Skoro ob istem času ob	uri
zjutraj 24. t. m. se je zgodila nesreča tudi na mariborskem kolodvoru. Brzovlak štev. 2 z Dunaja je trčnil v nek vlak, katerega so ondi premikali. Petnajst voz in obe lokomotivi so zelo poškodovani. Tudi tu je nastal ogenj v ambulančnem vozu ter so zgorela pisma in vrednostni papirji. Pol dneva je bila zaprta proga. Oseb ni nič poškodovanih. Teh nesreč seve noče biti nihče kriv. Značilno je, da ee zadnji čas sosebno na južni železnici zgodi toliko nesreč. Nemški listi ostro kritikujejo nje upravo, ki z obsodbe vrednim štedenjem naloži na ramena nezadostnega števila uslužbencev toliko dela, da ga le ti ne morejo zmagati. — Končno se nam poroča še o četrti nesreči, ki se je v božičnih praznikih zgodila v bližini Budimpešte na postaji Bia-Torbagy. Vsled velikega prometa imeli so vlaki izvenredne zamude ter sta na tej postaji trčnila skupaj dva poštna vlaka. Mnogo oseb je bilo ranjenih, poštnega oficijala Egle so dobili mrtvega pod razvalinami poštnega voza, drugemu poštnemu uradniku je udrta črepinja. — Brzojavi poročajo , da so se zgodile v praznikih še na treh drugih krajih nesreče na železnicah. Na Češkem je zasačil vlak mej postajama Hlinsko in Skuc nekaj delavcev. Trije delavci so mrtvi. Na Škotskem se je pri Monthervvallu vlak zvrnil čez nasip Mnogo oseb je ubitih. — V bližini Hayivarden-Heath je trčnil ekspresni vlak s poštnim vlakom. Tudi pri Siough sta trčnila dva vlaka. — Na Mo-ravskem je na postaji Chropin zavozil poštni vlak v vozove, ki so bili nastavljeni na progi. Štirje potniki so poškodovani.
(Grozen potres na Štajerskem.) Poroča se nam, da se je v božičnih praznikih pojavil v redakcijah nemškonacijonalnih listov štajerskih strahovit potres. Sunek je prišel iz »Wiener Ztg.c, ki prinaša imenovanje dr. Janko Bezjaka, profesorja na mariborskem učiteljišču, okr. šolskim nadzornikom za šolske okraje blovenska Bistrica, Št. Lenart in mariborska okolica. Nemcem se to imenovanje ne dopada, nam pa! Navaditi se bodo morali na — potresno ozemlje.
(Iz Kranjske Gore) se nam poroča: Debela zima je zavila naše kraje v mrzlo odejo. Snega je skoro poldrugi meter. — Gospod kapelan Josip Vrankar nas je pred kratkim zapustil. Za njegovo požrtvovalno delovanje kličemo: Bog povrni! — Kmetijsko društvo Podkorenom vrlo napreduje.
(Novo orožniško postajo) so dobili v Zagorju pri Postojni in Sodražici.
(V Tržiču) bode ustanovila družba sv. Cirila in Metoda otroški vrtec. Tako je že sklenila vodstvena seja.
(Okrajnim šolskim nadzornikom na Spodnjem Štajerskem) so imenovani: za celjsko okolico,. Vransko in Šmarje učitelj Jožef Supanek v Grižah, za Dravograd, Trbovlje, Brežice, Sevnica nadučitelj v Trbovljah Jožef V o d u š e k , za Marnberg, Šoštanj, Slov. Bistrica, Konjice nadučitelj I. D r e f 1 a k v Rogatcu, za Maribor, Lelje, Ptuj vodja mešč. šole v Mariboru Fr. Fritsch, za okraje Ljutomer, Rogatec, Gor. Radgona, okolica Ptuj J. R a n n e r, šol. vodja na Laškem.
(Rndarji na Štajerskem) bo se pričeli živahno gibati. V nedeljo, 17. decembra jc imela rudarska zveza dolgotrajna pogajanja glede sporazumljenja med rudarji in delodajalci. Delavstvo je zahtevalo
določitev minimalne plače, in sicer za osemurno dnino 1 gl. 50 kr. za sekače, 1 gl. 30 kr. za od-važaloe, 1 gl. 10 kr. za nedorasle delavce (od 14. do 16. leta), 80 kr. za delavke, 20 % zvišanje plače za rokodelce, poleg tega tedensko izplačevanje zaslužka. prosto stanovanje ali primerno odškodnino in premoga, kolikor ga rabijo za kurjavo. Pogajanja so se razbila, ker posestniki premogovnikov niso hoteli nič slišati o izdatnem zboljšanju delavskih plač. Zato je prav malo upanja, da se 30. decembra na zopetnem pogajasju doseže sporazumljenje. Kaj čuda, da štajerski rudarji trumoma odhajajo na Vestfalsko, kjer so za enako naporno delo neprimerno boljšo plačani. Naposled bodo morali tudi štajerski delodajalci ugoditi delavskim zahtovam, ako hote, da jim delavci z večine ne ubeže s trebuhom za boljšim kruhom.
(Gerbičeva »Glasbena Zora«) prinaša v šestem zvezku naslednje skladbe: »Njega ni!« besede Sim. Gregorčičeve, vglasbil Jos. Pavčič, »V slovo«, čveterospev, besede Vogrinčeve, uglasbil V. Vanda, »Ni je drage!« besedo F. G., zložil Fran Gerbič in skladbo »Kakor dih«, besede in glasbo zložil Fr. Gerbič ter posvetil gospej Ljudmili Mankoč-Foersterjevi.
(Namen posvečuje sredstva) Pod tem naslovom je zbrodil »Slov. Narod« 16. t. mes. klerikalce, slovensko vinogradniško društvo in viškega župana, polil vse to z le temu listu lastno gnoj-nioo perfidnosti in podal vse skupaj svojim čita-teljem kot uvodni članek. Take reči sicer navadno preziramo, kajti stvar se obBoja sama, a našim čitateljem, ako bi se kateri tako daleč zmotil, da bi prijel za »Slov. Narod«, moramo vendar le povedati, da ne obstaja nikaka zveza med našim listom, slovenskim vinogradniškim društvom in pa viškim županom. Viški župan je lahko časti vredna oseba, a to je najnovejšo, da je on pristaš katoliške narodne stranke ali pa klerikalec, kakor »Narod« pravi. No, kar ne trobi v Malo-vrh-Tavčarjev rorj, to je klerikalec, in s tem je sodba končana. Ostalo jima brez dvojbe pove gospod župan sam o članku, ki nosi vse znake orožniške ovadbe, ako bi bila vsebina resnična. Slovensko vinogradniško društvo je pa, kakor smo poučeni, precej velika skupina vinogradnikov, kateri hočejo svoje pristno blago nasproti ponarejenim vinom in petjotu ter laški konkurenci, koji faktorji domačemu pristnemu blagu jemljejo vrednost in tržno ceno, spraviti v tržno kupčijo, in v tej skupini se nahaja lepo število oseb, katere šteje »Slov. Narod« med svoje najvernejše pristaše. Po naših mislih je to hvale vredno gospodarsko podjetje, ki služi tako prodajalcu kakor kupovalcu. Čuditi so pa moramo redaktorju dr. Tavčarju, kateri je pred letom še krošnjaril z vipavskim petjotom in si štel to v svojo večjo po-litiško zaslugo, — in kateri neusmiljeno preganja po svojih predalih konsumna društva zaradi baje ponarejenih vin, zdaj pa zopet s tuko vnemo nastopa proti slovenskemu vinogradniškemu društvu, katero prodaja ceneno pristno blago. No, to je njegova stvar, a izključeno pa vendar le ni, da je to neki način podpore društvenemu podjetju, da mu sem ter tja posveti svojo pozornost, ki velja za društvo kot bistvena reklama, ker razumnik mora sklepati: najslabejša hruška ni, koje se on loti! No, konečno je pa še »Bobenč-kova krčma«, koja »slov. Narod« zanima, kar je čisto naravno, ker se nahajata deželni odbornik in pa urednik v eni osebi. Ta Bobenčkova krčma je najstareja krčma, ki obstoji v isti hiši že nad 90 let. To je jasno, da ta krčma ne dopade mlajšim krčmarjem, a ta krčma tudi ni tukaj za te krčmarje, marveč za kmečko okolico, ki je po svojih županih in župnikih zahtevala to krčmo. »Slov. Narod« pravi, da ima klasičen dokaz v rokah za to, da se koncesija za krčmo ni dobila pravilfiim potom, nam je pa na razpolago tudi klasičen dokaz o tem, da govori o tej zadevi oblastno človeče, kateremu je v zadnjem času bila priložnost pogledati si dotične spise, a nikakor mu dana oblast, jih porabljati brez razuma nepravilno za lastne strankarske namene. Morebiti se dasta ta dva dokaza zjednačiti. Temu človeku in njegovim poslušateljem pa bodi povedano, da oddaja po obrtnem zakonu koncesijo za krčmo edino le v to poklicana oblast, ki sicer sme poslušati županstvo, a so ne ozira na njega pred
loge. Naj bi bil poročal tedaj viški župan v pričujočem slučaju, karkoli bi hotel, in če tudi oni nesmiselni stavek, kojega »Slov. Narod« slastno žuli, tako c. kr. okrajno glavarstvo ni na to navezano in stori, o čemur se je prepričalo, da je pravo. Iz tega pa sledi, da je »Slov. Narod«, na padajoč viškega župana iz strankarskih razlogov, ker se bližajo občinske volitve, nastopil proti samostalni oblasti. To naj zadostuje za danes!
(Počeščenje ameriškega slovenskega duhovnika.) Urednik »Amerikanskega Slovenca« č. g. Jos. F. B u h je postal prvi monsignorv duluški škofiji. Slovesnost se, kakor poroča »Amerik. Slovenec«, vrši v Duluthu danes.
(Iz celovške škofije.) Župnijo Lipo bode oskrboval g. Drag. H ii 11 n e r, župnik v Rožeku. — Prestavljen je g. provizor B. H o h 1 iz Milštata v Molcbihl. — Prezentovana sta : Za župnijo Ojstrica č. g. Aleš Jelen, župnik v Karnskem gradu, in na župnijo Šmihel v labudski dolini č. gosp. E. Scheriau, župnik v Kotu.
(Koroških Slovencev borba za slovenske šole.) Poroča se nam: Znano je, kako trpko borbo bi-jejo koroški Slovenci že dolgo vrsto let za narodne šole, za to, da se jim vender enkrat da pravica, zajamčena v naravnih in tudi v državnih postavah. Mnogo uspeha v hudi borbi pač še nismo dosegli. Razni čiaitelji, zlasti pa vseskozi nam sovražno uradništvo ia učiteljstvo je analo na vse mogoče, tolikokrat tudi povsem nepoštene načine doseči, da cilja nismo dosegli. Da toliko ovire vendar niso ljudem še vzele vsega poguma, kaže nam nastop vrlega krajnega šolskega sveta na Brnci ob Beljaku, ki je prosil za slovensko šolo. Ta ukrep moramo pozdraviti z največjim veseljem ter želeti najboljšega uspeha. Ga bodo-li slovenski možje dosegli? Nasprotniki so že na delu. V nemškonacijonalnih »Karntner Nachrichten« pišejo z vso grdobo zoper omenjeni sklep, v občini so začeli zvijačno nabirati podpise za protiprošnjo. Tako bodo i tu napeli vse sovražne sile, da zabranijo Slovencem skromno pravico, da zabranijo, da bi se slovenska deca poučevala v materinem jeziku. In le bati sj je, da se jim aakana zopet posreči.
(Upeljava kronske veljave kot deželne veljave pri finančnih nradlh.) V smislu cesarske naredbe z dne 21. septembra 1899 Btopi s 1. januvarjem 1900 na mesto avstrijske veljave s postavo z dne 2. avgusta 1892 določena kronska veljava kot jedino zakonita deželna veljava. Vsled tega določa § 9 splošnega predpisa, da se morajo posluževati c. kr. oblasti in uradi počenši s 1. januvarjem 1900 ^pri vsem notranjem in vnanjem uradovanju le kronske veljave. Novčne vsote so tedaj v vseh za notranjo ali vnanjo službo namenjenih spisih v kronski veljavi navesti ter Be je pri tem brez izjeme načela držati, da se ima državno zaraču-njevanje vršiti izključno le v kronski veljavi in da morajo biti tudi v odredbah in naznanilih izdanih za občinstvo, tako tudi v vseh odlokih in nalogih, strankam namenjenih denarne vsote izražene v kronski veljavi. Na to Be opozarjajo zlasti davčni zavezanei z opombo, da treba počenši s 1. januvarjem 1900 tudi v vseh tiskovinah, ki jih treba izpolniti, kakor n. pr. v napovedih za osebno dohodnino in rentnino, potem v napovedih o najemninskih dohodkih, denarne vsote v kronski veljavi navesti.
(Zmrznil je) 211etni fant Andrej Urankar iz Gabrija občine Blagoviške 21. t. m. Sel je s sejma iz Krašnje, malo se napil žganja, in ko je o mraku lezel v visoko ležečo vas Gabrije čez visoke žamete, je opešal, obležal tik pod vasjo na domačem vrtu in zaspal — v smrt. Našli so ga šele drugo jutro. — O ti ubogo naše ljudstvo, kako dereš v propast! Tujci ti hočejo vzeti narodnost, liberalci vero, tvoje kmetijstvo propada in kmalo te ne bo več živilo, že nesrečno žganje-pitje pa ti spodkopava življensko moč. Kje je rešitev ?
(»Amerikanski Slovenec«) se je preselil iz To-wera v Joliet, kjer je dom »K. S K. Jednote«, ki je organizirala že nad tri tisoč slovenskih delavcev. Joliet je nekako središče »Združenih držav«, torej je bila ta preselitev za napredek slovenskega gibanja v Ameriki zelo srečna. List bo vodil župnik g. Fr. Šusteršič.
(Božične praznike brez denarja) je letos imela občinska uprava v Mariboru. Iz Gradca je dobila za Božič žalostno poročilo, da niti deželna, niti
občinska hranilnica ne more dati Mariboru posojila dveh milijonov kron. Pri denarju se neha tudi nemška1 »GemeinbUrgschaft."
(Carinarsko prakso) morejo po razsodbi fin. ministerstva nastopiti tudi abiturijentje tuzemskih učiteljišč.
(Ogenj v dimniku.) V soboto popoldne so se unele saje v dimniku hiše Jos. Tomca v Streliških ulicah, a so domačini naglo pogasili ogenj. — V ponedeljek je pa gorelo v dimniku Kat. Zupan v Študentovski ulici, a tudi brez vsake nesreče.
(Izreden slučaj.) Na graškem vseučilišču je bilo v petek 22. t. m. 17 medicincev promovi-ranih.
Telefonska in Brzojavna poročila
Dnnaj, 27. decembra. Cesar se je sinoči povrnil iz Wallseea.
Dnnaj, 27. decembra. Deželni zbori dovolijo pred novim letom začasni proračun ; po novem letu pa prično zborovati še le po 17. januvarju, ko delegacije dovrše svoje delo.
Dnnaj, 27. decembra. Ogerska delegacija je došla na Dunaj. Avstrijska delegacija ima sejo jutri ob 11.
Trst, 27. decembra. Zveza italijanskih poslancev v drž. zboru sostavi skupen program ital. političnih zahtev. V to svrho izvolijo Južne Tirole, Trst, Istrija in Gorica po jednega člana v dotični odsek.
Vratislava, 27. decembra. V Ošetu ob rusko-poljski meji je 21-letni kmet Kowalski pobil do smrti svoje stariše, štiri sestre, svojega brata, deklo in jednega otroka. Morilca so zaprli.
Rim, 27. dec. Sv. oče je vsprejel včeraj goriškega knezonadškofa kardinala Missio v poslovilni avdijenci ter mu naročil, naj pokloni cesarju Franc Jožefa novoletna v®-ščila Nj. Svetosti.
Belgrad, 27. decembra. Minulo soboto nagloma umrli vojni minister Vukčevič je včeraj pokopan z vojaškimi častmi. Kralja Aleksandra je pri pogrebu zastopal razkralj Milan.
Berolin, 27. decembra. Princa Ahren-berga, ki je ubil nekega Hotentota, je vojni sod obsodil tri leta v ječo ter ga izključil iz angleške armade.
Tojska v Jnžni Afriki.
V minulih božičnih praznikih ie neki vladal na bojišču mir, kajti poročila, ki jih objavljajo sedaj londonski vojni urad in pa razni drugi do-pisovalni uradi, govore le o dogodkih na bojišču pred prazniki. Razvidi se pa iz teh poročil, da šteje posadka v Ladysmithu le še ure, kajti brez pomoči mora kapitulirati v najkrajšem času. Ta usoda je pa baje že zadela Mafeking in Kimber-ley, a potrjene te vesti še niso.
Glavni angleški armadi pa le mirujeta, oziroma se umikata nazaj, kakor jima je naročil genera-lissimus Roberta. Do njegovega prihoda sredi januvarija ni pričakovati večjih angleških akcij na bojiščih.
London, 27. decembra. Upor Holandcev v Kap-koloniji se vedno množi, vanj je vpletenih tudi več članov kapske deželne zbornice.
London, 27. deoembra. Iz Pretorije javljajo 7. t. m., da je general Joubert popolno okreval in se povrnil na bojišče. — Ujeti burski poveljnik Demeillon je pobegnil iz Kapstadta.
London, 27. deoembra. „ Times" z ozirom na rastočo vstajo svetuje vojskovodjem, naj pred vsem branijo Kapland, potem naj še le mislijo na napad v burske dežele.
London, 27. decembra. Iz Pietermaritz-burga poročajo 20. t. m.: Iz Ladysraitha se poroča s pomočjo heliografa, da je posadka s hladnokrvnostjo (?) vsprejela vest o brezuspešnem Bullerjevem napadu na bursko armado. Vse je prepričano, da se je oprostitev Ladysmitha odložila le za kratko dobo in da posadka lahko vztraja še nekaj časa. Dne 19. in 20. t. m. so Angleži zopet pričeli streljati na burske nasipe pri Colenso in razdejali most (katerega so pa Buri že prej porušili!) preko Tugele in s tem neki onemogočili povrat burskih vozov onstran reke. Buri na napad niso odgovorili.
Newyork, 27. decembra. Irski Fenijci se organizujejo ter hočejo prodreti v Kanado, ako bi Angleže silili ondi imeti pripravljeno večjo armado.
London, 27. decembra. Reuterjev urad objavlja iz Laurenco - Marquesa 18. t. mes. uradno brzojavko iz burskega tabora, iz katere je razvidno, da je bila bitka pri Tugeli usodna za Angleže. Objavljeno število izgubljenih topov se sicer vjema s tem poročilom, glede izgub vojakov se pa razvidi, da je general Buller marsikaj zamolčal.
London, 27. decembra. Vojni urad objavlja brzojavko z dne 24. t. m. iz Pieter-maritzburga: Dne 22. t. m. se je bil pri Ladjsmithu boj, v katerem je bilo ranjenih pet častnikov, izmej moštva je bilo pa devet ubitih in deset ranjenih.
Umrli so:
22. decembra. BlaŽ Gostinčar, črevljarski pomočnik, 32 let, Bohoričeve ulice 28, Meningitis.
Meteorologidno poročilo.
ViSina nad morjem 3062 m., srednji zračni tlak 736-0 mm.
3 o	cm (pufl* Tanja	Stanje barometra t mm.	Temperatura po Celiij«	VetroTi	Nek.	i1'.
25	9. zvečer | (36 0		—10 9 | brezv.		jasno	00
36	7 zjutraj 2. popol.	7350 "36 0	—11-8 -4-0	sl. jzab. sl. vzh.	megla oblačno	
26	9. zvečer	736 5	-4-6	brezv.	oblačno	rs
27	7. zjutraj 2. popol.	734 3 732-7	— 4'8 -2 6	Br. zah. sl. jzah.	sneg oblačno	
torka —7-0°, normale: — 2-5".
Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena
»Vzgoja in mika ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega Človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blAžiti in prav olikati), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali proti postnemu povzetju pri Jožefa Valenčlču na Dunaja, 1X1., Hauptstrasse 84, 3. Stlege, IX. Stook, Tb. 38.
Založnik, ozir. prodajalec je voljan vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znilana, knjig je malo več.	1000 1
1001 1-1
Klanjajoč se Božji Previdnosti, tužnega srca naznanjam v svojem in sorodnikov imenu, da je Bogu vsegamogočnemu dopadlo, danes 26. decembra ob 5. uri popoldne prečastitega gospoda župnika
Jakoba Dolenc-a,
večkrat previdenega s sv. zakramenti, poklicati k Sebi v boljše življenje.
Pogreb predragega ranjkega bo v petek ob 10. uri zjutraj iz farne cerkve na pokopališče Grubenica na Igu.
Svete maše za nepozabnim ranjkim gospodom se bodo darovale v farni cerkvi sv. Martina na Igu in v drugih cerkvah.
Prečastitega gospoda župnika priporočam v molitev in spomin pri sv. maši.
Na Igu, dne 26. decembra 1899.
Dr. J. Mauring.
Zahvala.
999 1-1
Globoko ginjeni za razne tolažilne dokaze sočutja, ki so nam došli povodom bolezni in smrti naSega nepozabnega soproga, oziroma očeta, starega očeta, tasta, gospoda
Janeza Klobavs-a
posestnika
izrekamo vsem, osobito pa čast. duhovščini, p. n. gg. uradnikom, slavni narodni S talnici, kakor tudi vsem, ki so predragega pokojnika spremili k zadnjemu počitku, našo najiskrenejšo zahvalo.
Žalujoči ostali.
z		
		
		
m	iMiHlIiil	
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv. Petra, cesta St. O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniSke obleke
Iz trpežnega ln solidnega blaga po nizkih cenali.
Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
227 79
2 križeva pota,
jeden 95 cm. visok, velja .... gld. 65'— drugi 150 cm. visok, velja ... » 250 —
ima na prodaj 998 12-2
FR. TOMAN, podobar in pozlatar v Ljubljani. Valvazorjev trg.
Oglje za kadilnico
izdeluje
V. A. Winding
v Bistrici ob Dravi, Koroško.
Znane dobra postrežba ln naj-boljfie blago.
PRAKTIStiH und u(ŠT Na stotine »pričal je na razpolago. Eno naj sledi: VaSe blagorodje! Oglje za kadilnico, od Vas poslano, smo porabili. Krasna in primerna iznajdba!
Prosim, pošljite zopet zabojček s tristo kosi tega oglja, ali po povzetji ali kakor je sicer navada na naslov:
Prečast. malteškega reda konvent v Pragi, III., Kopeljne ulice 4. Češko. 06 26—12	S posebnim spošto vanjem ves udani
Fra. Fr. Em. Ybl,
t. č. podprijor.
V Pragi, 9. maja 1895.
Plača se lahko tudi šele tedaj, ko se spozna dobrota blaga.
Dobiva
se povsod! *



M«**"

o®


Zahtevajte povsod!
Najceneje in oajbolja »e paž kupi neposredno pri izdelovatelju.
Leopold Tratnik
pasar in srebrar v Ljubljani, sv. Petra cesta
priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom izredno lepe
izdelke cerkvenih posod in orodja
v najraznejših slogih in najnovejših oblikah razne velikosti.
Gospodom hišnim posestnikom in sl. občinstvu pa priporoča lastne	991 (6 — 2)
izdelke električnih svetilk
kakor tudi svojo zalogo istih iz najslovitejših in največjih tovarn. — V zalogi Ima tudi vse k električni razsvetljavi potrebne steklene ln poroelanaste predmete.
Kar bi ne bilo po želji stranke v zalogi, naredi ali preskrbi v najkrajšem času.
Cene so najnižje, blago zajamčeno dobro.
Stare petrolejske svetilke, lestenoe, svečnike Itd. prenaredl za električno razsvetljavo hitro in pooenl.
BMP Vzorci in ceniki vseh tu- in inozemskih tovarn so na razpolago.
Najceneje in najbolje se pač kupi neposredno pri izdelovatelju.
Kurja očesa,
trdo kožo, žulje itd. odpravi urno, brez bolečin in gotovo izvrstni in v vspehih nedosegljivi Trnk6ozy-Jev obllž, ki je dobiti v „Fran-člškovl lekarni" na Dnnajl, V./2, BohSnbrunnerstrasse 107. Cena
60 kr„ po poŠti 66 kr., franko ter rekomandirano 80 kr. — po povzetji ali če se denar (tudi v znamkah) naprej pošlje. Obliž za poskušujo 35, po poŠti 40 kr. — Učinek zajamčen! — Razpošilja se točno.
V Ljubljani je dobiti v lekarni Ubald pl. Trnk6ozy-ja na Glavnem trgu it. 4.	109 20-4
Za Učenje kositernih pred-
Vrtefnil bronzovo lmltaoljo, bronzlranje kipov //rtsff/C/, lz mavoa, bronzlranje ograj pri stopnicah, vse v najfinejši izvršitvi, priporočata se BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 26 11—8
Spreten fiovač,
kateremu se izroči kovačnica, sprejme se takoj pri gosp. Karol Lenče-tu v L a v e r c i pri
Ljubljani.	931 10
Bogato izt>ero
šf božičnih in novoletnih daril s
priporoča	975 6-5
droguerija I. Milil v Ljubljani.
Vkusno vre j ena lepotilna sredstva, mične novosti
po različnih cenah.
Toaletni predmeti, dišave, čaj, ram, konjak, likeri, vina.
Fotografiji aparati, pr,Jetam^Snop^az.«beava za
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
Vsled sklepa občnega zbora udov društva kranjske hranilnice dnd 21. t. m. obrestovale se bodo pri kranjski hranilnici	996 3_i
od dne t. januarija leta 1900
vse obstoječe in prihodnje hranilne vloge
|»4ft 4t°|o.
Rentni davek od teh vlog bode plačal zavod sam.
Ravnateljstvo kranjske hranilnice
v Ljubljani, 22. decembra 1899.

i! Nggbojjša in ngjsigurnejša prilika za štederje ! 1
Stanje hranilnih vlog 30. septembra 1899: £ez 2 milijona gld. Denarni promet v devetih mesecih: čez 6'/, milijona gld.
Ljudska, posojilnica
Preje: Gradišče štev. 1. — Sedaj: Kongresni trg št. 29 I. nadstr.
Sprejema
vsak delavnik od 8. u r e zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje po
s^ 4 V
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsaeih vloženih 100 gld. čistih 4 gld. 50 kr. na leto.
Stanje hranilnih vlog 30. septembra 1899: 2,112.219 gld. 99 kr.
Promet v 9 mesecih od I. jan. do 30. sept. 1899: 6,757.658 gld. 53 kr.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dne 10. oktobra 1899.
853 21
Dr. Ivan Šusteršič, predsednik.
Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
FrančlSek Birk,
stolni vikar v Ljubljani.
Dr. Janko Brejc, odvet. koncip. v Ljubljani.
Odborniki: Dr. Andrej Rarlln.
gimn. profesor v Ljubljani. Karol Kausehegg, veleposestnik v Ljubljani.
Matija Kolar. župnik pri D. M. v Polji.
Ivan Kregar, načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani.
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Dr. Viljko Schweitzer, odvetn. koncip. v Ljubljani.
Gregor Šlibar,
župnik na Rudniku.
Dr. Aleš Ušeničnik,
stolni vikar v Ljubljani.
Odročna jed
postati morajo t C 8 t C H 1 H £ SHS
Žnideršič & Valenčič v Ilir. Bistrici
po njih izbornem okusu, obilnej redilnosti nizki ceni in jednostavnem pripravljanju. Zahtevajte jih po vseh prodajalnicah jestvin.	954 .4
w Kinč in svečice za božična drevesca $
igrače,
nadalje
gumi-galoše, *
samo najboljšega Izdelka, ruske in ame- ^ riške, priporoča
galanterijska zaloga 981 6-6
Ivan Kordik-av ^R: fJ-i4nove
Poštne pošiljatve se pošljejo obratno, le s polovico stroški. ^
Dunajska filialka Hranilne vloge na knjižice s 4%•
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 4 razvinkuliranje obligacij.
Zivnostenska banka
na Dunaju, I., Ilerren^asse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi. Iglavi, Moravski Ostravi.
Telefon štev. 135. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
etekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzu.
Pri dež. kot trg. sodišču protokollrana
,«MK1 laks Veršec'
v LJUBLJANI.
Poštni čekovni promet štev. 847 533. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu (Giro -konto),
obresti od dn6 do dnč po 4t/s%> Poštno - hranilnlčne poloinioe so na razpolago.
I> u n a j h k a borza.
Dnč 22. deoembra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
HemSki drž. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.
20 mark........* . . .
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C kr. cekini..........
98 gld.
98 » 115 98 115 94 921 372 121 59 11 9 44 6
55	kr.
25	>
30	»
25	.
40	»
40	»
37",» 07",. 81 » 06'/,» 70 . 72 »
Dnč 22. deoembra.'
4°/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld. . .	167 gld.
6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	156 »
Državne srečke 1. 1364, 100 gld.....199
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98
Tišine srečke 4°/„, 100 gld.......137
Dunavske vravnavne srečke B°/0 ....	129
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	106
Posojilo goriškega mesta.......—
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....—
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0	96
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	207
» » južne železnice 3°/0 .	163
» » južne železnice 5°/0 .	119
» » dolenjskih železnic 4°/„	99
- kr.
75 25
25 50
75
25 60
Kreditne srečke, 100 gld............202 gld
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld.	155	»
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	»
Rudolfove srečke, 10 gld.......27	»
Salmove srečke, 40 gld........86	»
St. Gen6is srečke, 40 gld.......85	»
Waldsteinove srečke, 20 gld......90	>
Ljubljanske srečke.........26	»
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. .	147	»
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3030	»
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	412	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	65	»
SploSna avstrijska stavbinska družba . .	97	>
Montanska družba avstr. plan..........266	»
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	203	>
Papirnih rubljev 100 ...... .	127	»
lo kr.
10
25 75
25
25 75
25
&T Nakup ln prodaja
vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, lenarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M EKCII B"
I., Vllollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
jgjT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljrkih vrednostnih papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti apkf nnloženili glavnic.
wsmmmmammmmmmmmm