Št. 89. V Gorici, v torek dne 6. lioveinbra 1906. Letnik VIII. Izhaja vsak torek in soboto ob 11. uri predpoldne za mesto ter oL 3. uri pop. za doželo. Ako padona ta dneva praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Staue po pošti prejeman ali v Gorici na dorn pošiljan celoletno 8 K, polletno 4 K in öetrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- b a n na Verdijevem tekališču po 8 vin. GORICA (Zjutranje Izdaiije). IJredništvo in upravništvo se nahajata v «N a r o d n i tiskarni>, ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oplase in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-kral po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežic). Sijajen shod v Hobaridu. Pod vtiskom uedeljskega shoda v Kobaridu lahko reöemo, da gre v goriško Slovenijo novo življenje. Nad 400 zaved- nih možakov, ki so prihiteli na shod od vseh strani, se je v nedeljo jasno in odločno izreklo, da se krepko zavedajo svojega stanu, da je trdno njihovo prepričanje. Pokazalo se je, da podli in sebični libe- ralizem tudi med dobrim goriškim Ijud- stvom nima pričakovati drugega kakor tistega, kar ga je doletelo že povsod dru- god: sramoten pogin. Kobariški shod ne bo ostal osamljen, sledijo mu še drngi. Zadnja gorska vas mora J>iti prošinjena od prepričanja, da jc libera- lizem sovražnik ljudstva, ki od njega ni nžilo drrjgega ko neusmiljeno vlado ode- ruhov in ljudskih izsesalcev. V imenn „Slovenskega katoliäkega političnega in gospodarskega draštva" otvori shod v dvorani občinske hiäe dru- štveni predsednik, dež. poslanec g. La- p ajne, ki je bil soglasno izvoljen tudi za predsednika shodn. Pozdravi navzočega g. drž. in dež. poslanca dr. G r egorč iča, ki ga zbor navdnšeno pozdravlja. Dr. GregorčiČ pozdravi zboro- valce kot njihov zastopnik. Marsikaj se je v vseh ozirih izpremenilo v Kobaridu od zadnjega shoda. Kobarid napreduje in daje okoličanom lep vzgled. Dokaz temn je lepa občinska hiša, v kateri se vrši zborovanje. Kobarid napreduje tudi v drugem ozira. Medtem ko je bilo zad- nje zborovanje nemirno, pa sta danes flložno prišla na shod okoličan in tržan. Prav je talio! Le v složnem in mirnem delovanju je pogoj napredka. Nato preide govornik na volilno preosnovo pojašnjuje težkoče, ki Be sta- vi jo volilni reformi; razloži prav na po- • lju den način, kaj je obstrukcija, s katero prete nasprotniki volilne reforme zavleči jo do januarja, ko se bo drž. zbor moral ra ziti. Omenja, kako so prijatelji volilne re forme zabranili obstrukcijo z nujnim p redlogom, naj se pred vsem razpravlja 0 volilni preosnovi. Na kratko in jasno p ojaeni volilno preosnovo in dosedanji k urialni zistem z vsemi njegovimi krivi- c ami ter dokazuje. kako potrebna je bila volilna preosnova. Ko je prav lepo na- risal zgodovino volilne reforme od tedaj, ko so slovanske stranke vložile za njo v zbornici nnjni predlog, pa do trenutka, ko je bila reforma sprejeta v odsekn: se je dotaknil vprašanja, kaj pomenja volilna reforma za nas Sloven ce. Slo- venci sploh pridobimo. Doslej imamo le 15 poslancev, odslej jih bomo imeli pa 24, kar je gotovo napredek. Drugače je kar «e tiče posameznih dežel. Prikrajšana je Štajerska za 1 man- dat in Koroška je dobila le enega, ko bi celo lahko zahtevali 3. „Slovanska zveza" se bo v zbornici krepko potegnila za Korošce in bo storlia za nje, kar bo možno. Tržačani ir. Istrani, ki doslej niso imeli nobenega slovenskega poslanca ima- jo po novem vsak po enega. Kar se tide Goriške je stvar sledeča : Na Goriškem so Slovenci v večini in Italijani v manjšini in po tem naj bi se določilo tudi število poslancev. Italijani pa so hoteli to preprečiti, zato so kar sami od sebe predlagali za vso Goriško le 4 mandate, od katerih naj bi dobili Italijani 2, Slovenci 2. Vlada je bila za- dovoljna s tem Hasvetom in je naročila tržaškemu namestnikn knezu Ilohenlohe, naj poroča o tem, kar je Hohenlohe tudi storil. Govornik pa takrat o stvari še ni vedel niöesar. Po svojih tovariših je to izvedel na Danaju ter se takoj odpeljal v Trst k namestniku, katerega se mu je po dolgem dokazovanju posrečilo pre- pričati neamestnosti laškega nasveta. Do- kazal mu je, da gre goriškim Slovencem troje poslancev in Italijanom le dvoje. Na to je Hohenlohe v dodatno poročilo sprejel njegov predlog ter odpo- slal na Dunaj. (OJobravanje.) V tem smislu je potem delal tudi na Dunaja, v čemur sta ga krepko podpirala dr. Š u- steršič in dr. P1 o j. (Odobravanje.) Tako je torej prišlo v predlogo, da imej Goriška 3 slovenske in 2 laška poslanca. To pa le po njegovem prizadevanju! (Barno odobravanje.) Ker pa so Italijani bili volilni reformi nasprotni, se jim je na Goriäkem poda- r i 1 še 3 mandat in sicer je bil ta pre- nešen iz Tirolskega. Zato pa so potem Italijani podpirali Slovence in jim pripo- mogli do 7 mandata na Stajerskem. Naj- boljšo kupčijo so toraj napravili Italijani, potem Nemci, potem Slovenci, potem Čehi, Poljaki, najslabše pa Rusini, ki dobe 1 poslanca äe-le na 100.000 duš. Volilna reforma sicer res ni popolna in pravična, a je mnogo boljša ko prejšnja. Slovenska Ijndska stranka je vedno za volilno reform o, li- berale i pa so proti, češ, ker bi ne bil potem noben liberalec več izvoljen. Njemu in posl. Spinči- ču se očita, da sta izdala Slovence, ker sta privolila v to, da se je Italijanom za enega povišalo število poslancev v Istri in na Goriškem. A Slovenci bi tega ne bili mogli preprečiti ; sploh se pa število ni zvišalo, ampak 1 laski mandat se je prenesel iz Trsta v Istro, 1 laäki pa iz Tirolskega na Goriško. Pri tem pa se je zasigural za Slovence istr- ski mandat, ki doslej ni bil sigaren in ravno s pomoöjo Lahov je bilo možno pridobiti äe 7 slovenski mandat na Sta- jerskem. Z volilno pravico je združena tudi volilna dolžnost. Tega sicer v postavi ni rečeno, deželnim zborom bo prepuščeno sklepati o tem. A z ozirom na svojo vest ima vsak dolžnost iti volit, ker drž. zbor bo odločeval o važnih gospodarskih in šolskih zadevah. Vaäa dolždost je poši- ljati v drž. zbor može, ki bodo delovali v vaäem duhu. (Odobravanje!) Naši na- sprotniki bodo spravili v drž. zbora na dan razdružnost zakona. Zato 8P dela tadi vnaši deželi. (Klici : Žalibog !) Iz sedanje äole hočejo napraviti brezversko š o 1 o, dabi našim otro- kom branili k spovedi, sv. mašam in drugim duhovnim vajam. Zato je treba voliti take može, ki bodo znali zastopati vaše prepričanje, ki se rnu ne smete od- povedati. (Klici: Mi smo in ostanemo katoličani!) O poslancu, ki ga volite, glejte v kakšnem klubu je. Poslanec mora glasovati tako, kakor mu veleva klub, je v odvisnosti od kluha. Zato ta- kega poslanca, ki je v slabem kluba, ne voliti ! (Dobro-klici.) O volitvah samih bodete še imeli priliko sličati, saj ta shod ni zadnji. (Odobravanje.) Danes ste složni, bodite i zanaprej 1 Ljudi, ki delajo zdraž- bo varujte se! (Živahno odobravanje.) Potem bo dobro za vas in za druge! (Burno odobravanje.) — Predsednik g. Lapajne se v imenu vsega zbora za- hvali slovenskim poslancem, predvsem pa g. dr. Gregorčiču za požrtvo- valno delo ter pozove navzoče trikrat zaklicati : „Ž i v i o !" Vihar navduäenja se je dvignil in grmeli so po obširni na- tlačeno polni občinski dvorani gromoviti „živio"-klici. Odvetniški koncipijent iz Gorice g. dr. Derraas tia nato v lepem govoru pobija in zavrača zahteve liberalcev po razdružnosti zakona in po svobodni soli. Govornik je bil opetovano prekinjen z aplavzom. — G. dr. K n a v s je krasno razpravljal o geslu liberalcev: „Vera je privatna stvar". Dokazal je nasprotno, da je vera neločljivo združena z javnim in zasebnim življenjem. — Gosp. župan Stanovnik, podpredsednik „Županske zveze" je govoril o „Županski zvezi" in vabil župane in obč. odbornike za pri- stop. Misel njegovrga govora je bila: Slovenski žnpani združimo se, da bomo vršili svoj težki poklic v blagor onih, ki so nas izvolili, v blagor našega ljudstva. — S živijo-klici papežu in cesarju jeza- ključil g. predseduik sijajni shod. Več ko dve uri je trpelo zborovanje, a so možje vstrajali do konca, čeravno so bili mnogi 3 ure daleč doma in se je že de- lal mrak. Zatorej cast vrlim možem ko- baridskega okraja 1 Zlngonjc in zaohrozevonje zcmljiSC. (Dalje.) Baa radi tega vidimo, da se država vedno naslanja na kmečki stan in da ga neguje, razmeram in nazorom časa pri- merno. Kakor hitro je pričela borba za nadvlado med državno idejo in fevdaliz- mom, med absolutistično monarhijo in plemstvom, je začela vlada vpoštevati kmeöki element kot najtrajnejäi in z ozi- rom na državnotvorno silo (izično naj- sposobaejäi državni kontingent. Izid borbe med plemstvom in državo je prinesel kmetu 08ebno svobodo, svobodo prese- Ijevanja in olajšavo ženitve, plerastvu pa iztrgal tozadevno neomejeno ouločevanje in nasilstvo. Več je dalo kmetu ustava, plod revolucije 1848. leta, zakaj dala ma je zemljo, 1. 1868 pa mu je dala tudi pravico, da sme prosto razpolagati s svo- jim zemljiäcem, „dalo mu je svobodo prodajati, razkosavati, zadol- ževati kmečka posestv a," kukor pravi dr. Krek. Absolutizem 18. stoletja je torej vtisnil poljedelstvu pečat fizične svobodo in človeške enakoati, liberalizem druge polovice 19. stoletja pa pravne in gospodarske enakosti. „Casi so zginili, v katerih so večidel le bogatini, mogočniki in ljudje tako imenovanega žlahtnega j stanu prve pravice imeli .. . Zdaj smo ! vsi enaki pred postavo," so navdušeno i pisale 1. 1849 naše „Novice". Kmet tlačan, j servilizma prepojeni brezpravni podlož- nik, je postal svoboden, enakopraven član države, dražbe : to je velika soci- jalna reforma, katero nam je prinesla liberalna doba preteklega stoletja. Ali „ölovek je družno bitje," pravi dr. Krek. Kot tak pa se mora zavedati, da nima le terjati pravice od družbe, nego da mora nositi in spolnovati tudi dolžnosti, katere mu nalaga družba kot taka. Prvi pogoj družabne ideje pa je, da podredi posameznik svoje individu- alne koristi koristim skupnosti, družbe, ki so istočasno tudi korist posameznega člana družbe. LISTEK. Povest iz doline. Pastuškin. (Dalje). „Ješmarija!" prisopiha Joža na ^vor, še preden sta ga mogli mati in h& sami vgledati. „Oče leži mrtev pod s^alami, sam se je usmrtil", Hiti pripo- ^edovalec kar v jedni sapi. „Glejte, tu- ^aj je njegov klobnk, ki sem ga našel n& skalami, on pa leži zdoli mrtev". „Kaj, kaj ? O jeä, o ješ !" zavriščita ^ati in hči hkratu, kajti pri prvih be- fiedah sta kar obstali kakor okameneli, Jö pri tem vskliku spustita äkaf nevede, ^a je padel na tla in se je vse razlilo. Joža ponovi še enkrat svojo ža- loBtno novico. V tem je pridrlo tudi že nekaj sosedov in drugih ljudij skupaj in nastal je vrišč in hrup kakor ob času požara Hipoma se je zbralo nekaj mož, naredilo nosilnico iz drogov ;in trstičja, ki je Jrastlo tam v bližini ter odhitelo za Jožo na mesto nesreče, za njimi pa pol vasi. Marička je ob tej novici kar omedlela in da je ni zagrabilo v tem hipu par krepkih rok, izvestno bi se bila zgrndila na tla. Spravili so jo v hišo in Tinco tudi. Še-le čez četrt ure se je zopet zavedla in jela tarnati in plakati. Pri tej priči se začuje zunaj zopet Sum in ropot in na pragu se prikažejo nosači z mrtvim Goščakom. Najbližnji odvedo mater in hčer takoj v stransko sobo, da bi nesreönici ne videli Rtrašnega prizora, kar bi bilo posebno za Maričko malone smrtno nevarno. V hiši napra- vijo mrtvaški oder, Goščaka vmijejo, pre- oblečejo in obvežejo, da je bil vsaj po- doben človeku, in ga položijo potem nanj. — Še-le tedaj pustijo Maričko in Tinco k mrličn, kjer sta jokali neutešljivo dolgo, dolgo — Marička za predragim očetom, Tinea za ljubljenim možem.... VIII. Zvonovi zvonito, domov ga spremite, gre z dela in te'e Adamovi sin. R. P o t o č n i k. Goščakov pogreb je bil naravuost veličasten. Udeležila se ga je malokaj cela fara, zakaj bila je nedelja in vrhu- tega je bil pokojni Goščak izmed naj- uglednejäih ter najpremožnejših mož v vasi ter je vžival vseobče spoštovanje svojih sooböanov. Pred svojo boleznijo je bil tudi podžupan in je zavzemal kot razumen, razsoden in prevdaren mož Bploh vedno važno mesto v javnem življenju svoje vasi. Sijaj pogreba je po- sebno povzdigovala duhovniäka trojica ki je §Ia spredaj in pela naglas pogrebne molitve; bili so domači „gospod" in dva mestna duhovna. Pred njimi so korakali cerkveni pevci, katere je vodil domači nčitelj, in peli: .lamica tiha, kotiöok miru, v lebi ni križn, tožav ne joku..., kar se je dogajalo navadno le pri po- grebu posebno uglednih mož. Za krsto se je vila dolga vrsta sorodnikov in drugih važnih oseb v vasi, z gorečimi svečami v rokah, vsi v parih po dva in dva. Še-le za temi se je pehala in pre- rivala mešana množica raznovrstnega drugega vaškega prebivalstva. One vaške klepetulje, ki so pro- dajale zijala ob oglih, so kar strmele z odprtimi ustmi nad tem sijajem in to slovestnostjo, ki je bila v njih vasi kaj redka, za to pa tem veličastnejša. Proti svoji pregreäni "navadi so molčale ves čas sprevoda, kakor da jim je jezik primrznil na nebo, in so le strmele. Še-le ko so šli že vsi pogrebci mimo, se zdrami najprej Živčeva Tonca iz zamaknjenja in se obrne k svoji so- sedi, Furlanovi Pepi : „Glejte, glejte ! Smc mislile, da ga pokopljejo kar tako natihem brez go- spoda in brez zvonov — sedaj pa si videla". „Kdor jih ima, njemu je vse mo- goče", odvrne Pepa in pomenca po- menljivo s palcem ob kazalec. „Saj veš, denar je sveta gospodar. Pomazali so, plačati tu, plačati tam, saj jim ga ne manjka — in potem je moralo iti". „Seveda, seveda, kdor jih ima, prav praviš. Ampak kako bodo sedaj kme- tovali brez moškega pri hiši ?a „Lažje kot prej. Kaj pa jim je hasnil stari zadnja tri leta? Nič prav niČ. Bil jim je le v nadlego in sitnost. Eh, Tinea je močna in zdrava in se upa sama vzdrževati red v hiši, Marička jo bo pa podpirala. Sicer pa — sedaj se je vrnil Joža in kaj misliš, da ga Ma- riČka ne vidi rada ?u „O, vidi, vidi 1 Starega ni več, da bi nasprotoval, in videla boš, preden preteče leto, se bo Poljak že šopiril pri Goščakovih". (Dalje pride.) Liberalizem je prinesel kmeökemu stann marsikaj dobrega, a tadi mnogo slabega. S svojega individualističnega sta- lišča je poznal le posameznika, individaa, in njegove individaalne koristi, zato je tadi zahteval neomejeno svobodo. Kmetu je priaesel liberalizem res zlato svobodo, a kaj, ka ni vedel, kaj in kam bi ž njo: našla ga je politično nepripravljeneg*, gospodarsko neizšolanega. Rekla ma je : 8am svoj si gospodar, tvoja je zemlja, razpolagaj ž njo, kakor ti drago ; obdelnj jo, razkrojoj in delaj ž njo, kar hočeš: niko ti ne bode branil, nikdo kratil ti neomejeno svobode! In pnstila ga je sa- mega, svobode zlate pijanega. Kmet pa je gospodaril in zagospodaril, zakaj danes je že samo avstrijsko posestvozadolženo za 65% svoje vporabne vrednosti; zem- ljišča razkrojeval je tako dolgo, da je danes avstrijsko posestvo ra^kosano za 7l°/o svojega obsega. lndividaalistični liberalizem je dal kmetn gospodarsko svobodo, svobodo razpolaganja z zemljiščem. S tem ga je izročil na milost in nemilost gospodarski tekmi in njenim izrodkom oderaätvu in spekalaciji. „V gospodarskem tekmovanja skaša vsak sam zase zmagovati in vsaka zmaga je zdrnžena s smrtjo mnogobroj- nih gospodarskih bitnostij", pravi Krek („Socijalizem", str. 13). Resnico tega reka dokazoje dovolj agrarna kriza, dokaznje rastoča proletarizacija kmetstva. Neomejeno svobodo more pripoznati le anarhist, ki zarnetuje vsako avkloriteto, vsako silo, vsak pritisk, ki ovira indivi- daa pri registrovanju absolatne svobode. Kdor pa prizna dražnost, mora priznati tadi njene posledice: socijalne obveznosti in omejitev neomejene svobode poaamez- nika v korist drnžbe. Proti individuali- stičnemu naziranja pa nastopa prGti konca devetnajstega stoletja „ideja soci- alna, ki uči, da le v blagostanju družbe se nahaja poroštvo za blaginjo poedlnca, in da se mora interes poedinca nmakniti interesu dražbe, individaalna svoboda socialni omejitvi, kakor hitro prideta ta dva interesa do kolizijeu, kakor pravi dr. K. Grabmayr, dr. Krek pa piše: „Libe- ralna načela (in sicer 1. „gonja po čim največjem dobičku", ki mora biti glavno gonilo po8ameznika pri svojem gospo- darskern delovanju in 2. „geslo o neod- visnem; svobodnem tekmovanja pri skle- panju pogodb (svobodni konkurenci)"', so neizvedljiva in v gospodarsko življenje sili samo po sebi nravna moč orgauizo- vanega gospodarstva — — — V organ- 8kem gospodar8kem življenju pa se vsak omejuje upav za to, da se potem ome- jevanja osebne svobode doseza skupni namen" (NaÖelo gospodarskega liberaliz- ma v razpada, str. 170. 186, 201). (Dalje pride.) Politični pregled. Državni zbor. V včerajšnji seji poslanske zbornice je omecjal predsednik najprvo smrti nadvojvode Olona in zaprosil zbornico za dovoljenje, da sme izraziti cesarski rodbini svoje sožalje. Nato sta P 1 an t a n in Berger zahtevala, da se interpela- ciji prečitajo doslovno, ker je trajalo eno. To je bil |.rvi priskas obstrukcije. Nato je utemeJjeval poslanec Ges- smann svoj nujni predlog, naj zbor- nica takoj prične z razpravo o volilni reformi. K temu predloga seji oglaiilo 20 govornikov za in 22 proti. Prvi govornik dr. Š u s t er Ši č, je povdar- jal, da je nova volüna rtforma, kakoräno je sklenii odsek, posebno za Jugoslovane krivična. lzjavil paje, da bodo on in njegovi somiäljeniki vendar gl»sovali za nujnost predloga. Gavornika so vsenemci ob- 8ipali s psovkami. Za njim je vzbujal v zbornici smeh grof S t er n ber g, ki je opetovano vlačil tmes krono, da ga je moral predsednik klicati k redo. Zbornici nta bila predložena dva za- konska načrta, eden glede astanovitve centralne zadražne blagajne, drugi pa glede ureditve pJovbe dalmatinskih voda, Spinčič je interpeliral pravosodnega mi- nistra glede jezikovnih razmer na so- diščih v Istri in Trsto tpir trgovinskega ministra gledo luke v Opatiji. Jiiankini je interpeliral naučnega ministra glede nekaterih učnih knjig v dalmatinskib meščanskih šolah. Ddnss ima zbornica zopet sejo. — OJsnk za volilno nformo je razpravljal o volilni svobodi. Vsenemci napovedujejo revolucijo. Volilna n forma peče vsenernce, ker bodo po njej Nemci v manjšino po- tisnjeni. Dne 31. m. m. je govonl vae- nemec Stein na nekem dunajskem shoda, kjer je izražal žaloat nad tem, da bo odslej v zbornici alovanska vecina in torej Nemcem ne bo mogoče izvršiti lin- škegh programa. Zato bo treba v Avfctriji revolacije. Izvršilo se bo tretje dejanje nemške svetovne drame. Prvo ho je iz- vršilo pri Kraljevem gradcu, drago pri Sedana, v tretjem pa bo Nemčija poteg- nila nase 9 milijonov avatrijskih Nemcev. Zvišanje števila vojaških novincev. Novi vojni minister polaga veliko veliko važnost, da se zviäa ätevilo vo- jaških novincev. A proti zvišanju nasta- jajo na O^rskem velike ovirp. Pojavile so se zopet narodne mažarske zahteve glede na mažarski poveljni jezik. Sicer sedanji ogrski ministerski predardnik sam podpira vojnega ministra glede na zahtf - vo o zvišanju vojaških novincev, a radi- kalno krilo sedanje ogrske vladajoče stranke nasprotaje z vso odločnostjo. Iz- kušnja pa uči, da terorizirajo na Ogrskem vodilne politike radikalci. V sedanjem sporn glede na mažarske narodne zahteve in na zahteve vojnega ministra se opaža, da se izogibajo slabih posledic, ki bi jih lahko imel spor in se vrše pogajanja med ogrsko vlado in pa vojnim ministrom v dostojni obliki. Pri rešitvi tbno varstvo okola sebe vse čete, ki jih ima na razpolago. Diplomitični zbor je protestiral, ker obla-ti maroäkega sul- tana premalo varu,ejo E^ropce. Ruske zmede. Policja je odkrila obäirno zaroto proti ra^keinu ininiHterHkenfiu predned- niku Sloly^inu in proti trern njegjvim tovarišem. Zaprli so enega dvornega urad- nika in äe več drus?ih oseb. — Tadi na Ruakpm imnj i sedaj svojo kopniško afe- ro. Neka o^eba v obleki artiljerij^kega podcastnika s petimi poddesptniki je došla v shrambo za piroksilin. Nipačni pod- častnik je poknzal pismen ukaz, naj ma takoj izroče 40 spndov smodnika in pa 14 pudov piroksilina, kar je tali dobil in jo odkuril z rpz^trelivom. Ravnatelj je pa kmala nato konntatiral, da je bil akaz ponarejen. — Pred T.slisom ae je vršil nad dve uri trajajoč boj med tatarskimi roparji in vojaki. Šele ko so napadli ta- tarje kozaki, so ti pobegaili. V mesta je panika. Volitve v rusko dumo. Kronski svet je določil, da ho iz- vrše vse volitve v rusko dumo 23. de- cembra. Otvoritev no7e damt) bo pa dne 2 februarja. Pomiloščeni katoličani na Ruskeni. Generaini gubernator v Vilni je akazal, da se proglasi 3. t. in. pomilo- Ščonje katoličanov, ki so zaprti radi raz- žaljenja pravoslavne cerkve. Domače in razne novice. Prevzvišeni knezonadškol' Frau- čišek se je podal letos vernih duš dan na mestno pokopaliäce, kjer je z ljad- stvom molil na grobeh. Vstavil se je zlasti na oddelku, kjer počivajo duhov- niki. L;adstvo je bilo lepega izgleda zelo veselo. Oblctnica. — Včeraj dne 5. t. m. je bila v stolnici za f monsignora Ja- neza Abrama sv. maša zadu^nica/ ki jo je oskrbelo društvo ,.Slovensko siro- tišče", katerema je bil pokojnik najveöji dobrotnik. Društvo ,,Sloga" vabi na shod, ki se bo vršil v nedeljo 11. t. m. ob 372 popoludne v St. Petru v dvorani ondaš- njega „Kmetijskega dru^tva". Govorila bodeta dr. Gregoröiö o volilni re- formi in položaju, ter dr. Dermastia o nalogah državnega zbora. Gosti so- mišljeniki dobrodožli ! Slovenski t'pamasoni. — Kar srao vedeli že dolgo, pa se je vedno tajilo, se jo sedaj pokazalo. Jasno, s popolaim svojim programom so stopili v j vnost — slovenski framasoni, na čelu jim bivši kaloliški dahovnik, pesnik Anton Aškerc. Ceški framasoni žo imajo par let 8vojo ložo, ki se zove „Spobodna Mi- selM, in svoje glasilo „Svobcdna M .i- selM. Začetnik Svobodne Misli med na- mi Slovenci je, kakor piše češko frama- [ sonsko glasilo, Anton A š k e r c, mož, če- j gar slabo izražene pesnižke ideje so na- šim liberalcam drugi evangelij. Naš libe- ralizem, kranjski kakor goriški, je sin pro8tozidar3ke Svobodne Misli". Naši H- beralci pa framasoni. Dolgo <5asa so ta- jili, da pri nas ni framasonov, sedaj pod Aškercom ustanavljajo slovensko s e k- cijo „Svobodne misli"; tudi že svoje glasilv so dobili slovenski framasoni v ceäkem lista „S/obodna Misel". Toga bi ne bilo treba, ker sta „Slovenski Narod1* in „Soča** že dovclj prostozidarska. Se- daj smo si na jasnem 1 Poročil se je soboto popoldne v Liabljani g. Franc Teraeglav, clan „Slovenčevega"4 uredništva z gospico Murijo Schleipachovo, biväo \ii\- teljic). Mladi dvojici naše najiskrenejše castitke! Vabilo na vesellco, katero priredi društvo slovenskili delavk „Skalnica" v Gorici v nedeljo dne 11. novembra točno ob 5. uri pop. v dvorani „Slo- venske čitalnice" v Gorid. Vs pored: 1. lg. Mitterer: Brezmadežni, pri- redil za troglasen zbor: Fr. Ferjančič. 2. Simon Jenko: Zaklad, deklamacija. 3. P. A. Hribar: Lastovki v slovo, priredil četveroglasno za ženski zbor: I. Kokošar. 4. Simon Gregorčič: Do- in o v i n i, deklamacija. 5. Franc Kimo- vec: L j u b e z n i s v e t e m a t i, dvo- glasno. 6. I. Kokošar: V e n č e k na- r o d li i h p e s in i, troglasiio. 7. Igra: V posredovalnici, burka v enem dejanju, prosto poslovenil E. Klavžar. Vstopnina in sedeži na divanih 1 K, vstopnina in drugi sedeži 60 v, vstopnina in stojišča 30 v. Čistega dobička polo- vica je namenjena „Šolskemu Domu". K obilni udeležbi uljudno vabi o d b o r. Preda\anja v Gorici. — Naäa „Goriäka zveza gospoJttrrikih zadrug in društev" nam naznanja, di bo im»ila v tern meneca razna predavania iz za- družne in kmetijske tvarine. Predavanja se boiio vršila v Ustnih proHtorih zvezo, alica Vetturini Št 9, I. nad., in sicer vsaki četrtek od 9. uri z|utraj naprej. Vatop je prost vsHkemu, ki s^ nijkas.iejo do pred pnčetkom predavaaja oglasi v zvezini pisarni. Za s-adiM so doloöena sledeča predavanja : 1. ,.O namenu zadružii^tva na sploh in relfaizenskih posojiln c posebe. Po- slovanje raiff^izenskih posojilnic". Pre- dava gosp. Svetoslav Premrou, vodja „Goriške zveze". 2. „Knjigovodstvo raifF^izenskih poso- jilnic s posebnim ozirom na blagovni promet vsled skapnega naročevanja po- Ijedelskih potrebščin". Predava g. S ve- toslav Premrou. 3. „Kako vplivajo zadrage na moralnost ljudstva". Predava gosp. Ivan Rejoc, prefekt v malem semenišču. 4. „Kako vplivajo zadrage na gospo- darsko in splošno izobrazbo ljuiotva". Predava g. Fran Kremžar, urednik v Gorici. 5. „Pravni astroj zadrug. Zikonite dolžnosti načehtva, nadiir-itva ia ob- čnega zbora". Predava go»p. dr. Jo sip Dermastia, odvetniški koncipieat v Gorici. 6. „Kako se izdelajejo in pri krmi vporabijo oljnati hlebcki". Predava gosp. Svetoslav Premrou; 100 projek- cijskih slik. 7. „Vremensko opazovanje v slažbi kmetijstvau. Predava gosp. Svetoslav Premrou. S predavanjem je v zvezi 57 projekcij&kih slik in demonstrac'ja najmodernejših, na znanstveni podlagi Blonečih meteorologičnih aparatov, in sicer za rabo inteligence in kmečkih poseatnikov. Prvo predavanjo je v četrtek dne 8. novembra ob 9. uri zjatraj, in sicer o predmetu, navedenim z^oraj pod 1 .) Vzpričo dejstva, da so predavanja prak- tična in zelo zaniva, upamo, da se je mnogobrojno udeležijo vsi oni, ki se za- nimajo za zadružništvo in s tem spojene gospodarske razmere.. Za zgradbo ccst. — G. kr. mini- sterstvo notranjih zadev je dovolilo za gradnjo cestne mreže Dobrovo-Vipolžea Grojna znesek 60.000 K; in sicer za cesto Dubrovo-Vipolže 25.000 K ter za cesto Vipolže-Grojna 35.000 R. Trgovski in obrtui shod se vräi v nedeljo dne 11. t. m. ob 5. popoludne v Nabrežini v goatiiniških prostorih g. Nemca. K shodn se vabijo tudi trgovci in obrtniki iz bližnje in dalnje okolice. Odhod iz Gorice ob 2 15 popo.udn e do Bivijo in od tarn peä v Nabrežino. Ponočni uapad. — Včeraj zjutr aj ob 2 urah je prišel na policijo 23 letni delavec Vergnia Risnaondo, sl«nuj oč v ulici Ponte 12, ter naznanil, da so ga vračujočega z doma napadli neki nezaani ljudje. Napadalci, ki jih ni poznal in kl jih je bilo 6 do 7, so ga ranili 6 krat z nožem v glavi. V bolnici so mu rane zašili. Najdena je densrnica z manjšo vsoto denarja. Našel jo je poštni uradnik Anton Coos. Kdor je izgabil, naj se oglasi na policiji. Samumor vojaka. — V nedeljo zvečer se je ustrelil v tukajšnji vojaš- nici vojak Ma are r od 15. stotnije 47. pešpolka. Pjpoldne je bil še na izpre- hodu. Vzrok samomora ni znan. Voz ga je stisnil. — V nedeljo dopoludne ob 10. uri je sei 40 letni Anton Komelj, doma iz St. Petra skozi alico Macello. Pri kapucinskema zida je srečal voz Joždfa Pavlina, ki vozi okrog konjsko meso. V voz je b;l vpre- žen en konj. Hotel S3 jo vozu izogniti in se je stisnil k zidu. Voz pa ga je stisnil k zidu in mu zmečkal prsi. Leži v bolnici. Tatvina. - Dekli Mariji K a r s t i n č i č je bila včeraj zjutraj na pošti akradöa dežnik vreden 3 K. Padel iz gugalnice. — V nedeljo popoldne okrog 3. are je pri gnganja v takozvanih gugalnicah hotel posabno iz- kazati 29 letni pek Daniel G a j e r, doma iz Vidma v Italiji. Pri tem je padel iz gugalnice in si zlornil nogo tako zelo da je le še koža drži skupaj. Prctep med vojaki in civilisti. V nedeljo okrog V29- ur* zvečer so se na trgu Piazza del Gristo sprli 3 vojaki z nekim civilistom in se stepli. Civilist je bil pobit. Došla je na lice mesta vo- jaška straža, ki je odpeljala v vojašnica enega vojaka in civilista, dvra vojaka sta uäla. Ko je mod pretepom slišal v ka- zini neki civilist upitje, je skočil ven čez zid na sosedno streho hiše št. 2 v ulici Gapella tor začel s strehe metati opeko na vojaško stražo, ki je pravkar prišla DH mesto. Ranil je na levo oko vojaka Matevža Tabernika ter ma zbil kapo ; lvana Picblerja je ranil na hrbet in Ivana Wachte rja na levi komolec. Družba gospa za podpiranje revnih priredi dne 2. decembra vese- lico 8 srečkaniem. Pri veselici igra godba pešpolka št. 47. Občinstvo se prosi, da gospem v ta bUgi namon kaj daruje. Potovanje po smrt'. -- L. 1855 je umrla v Gorici neka Sosija vdova C o n p e r z. Pokopali so jo na katoliškem pokopališčo. Ker pa se je kasnejo do- znalo, da je bila židinja, so jo izkopali ter prenesli na tukajSnje židovsko poko- pališče. Sedaj pa so jo tu zopet izkopali m na željo Djene sestre prenesli ostaake v Badimpešto. Nevaruo ranjen.—V nedeljo zve- čer je nastal v nesi gostilni v Soikanu pretep med pivci. Ko so odhajali domov je počakal Stefan Doljak, doma iz Gr- Rarja, na cesti Valentina Valantiča, in ga z nožem trikrat nevarno ranil. E 10 rano ma je zadal v leva pleča, eno nad levim očesom, eno pa na čelo. Težko ra- njenega so prapeljali v takajšnjo bolni- Snico asmiljenih bratov. Izpred sodišča. — Na 5 mesecev jfiče je bil obaojen Valentin Ž bo gar, ki je 26. dec. 1905 nkradel Jtinezu Štra- kelju od Sv. Licije 180 Kron. Predrzeii tat. — Po Krasu okrog Komna se klati, kakor nam poročajo, več ljudi, ki so ušli iz zaporov. Eden takih, po imenu Janez Tavöar iz onega kraja doma, je prišel pretekli teden en večer v mraka v Štrekljevo hiäo na Gorjanskem. P osil je prenočišia. Pri s©bi je imel velik zavoj. Goapodinja se ^a je astraäila in ma dovolila iti spat Da seno, nakar je zahtoval večerjo. Tadi to ma je napravila prestrašena gospo- dinja, ker je bila sama; mož je že spal. Ko je odbajal, je dejal: „Kakor vidim, innate okua v shrambe odprta. To ni varno", in je odšel z zavojem. Drugi dan so opazili, da je pokradenega mnogo bl&ga, ki ga je tat odnesel v zavoju, ki 8a je napolnil, predno se je oglasil v hiäi. Nasilen Dal matinee. — Pretečeni Pondeljek je priäel v Gaberje na Vipav- skem v neko hišo dalmatinski krošnjar in zahteval pijače. Hišni gospodar ma je dejal, da ta ni gostilna, öe pa ravno hoče pijače, ma je že da, saj je letos jjubi Bog dal do&ti kapljice. Med tem se je sin odstranil po vino, je oče dejal Dalmatincu, da pravzaprav nima /;ahte- vati nobene pijače, ker ni gostilne v hiäi. Dalmatinec je takoj zgrabil za nož 1Q napadel starcka. Na očetovo vpitje P'ihiti sin, ko »e ma je posrečilo izviti ^a'ttiatincu nož. S pomočjo dragih so 2aprli nadilneža v obč. zapor in o tem °bvestih orožnike. Predno so pa dospeli prožniki, jo je divji kroinjur že popihal iz zapora, bežal je proti Štanjeln. Med potjo je srečal kmeta, ki je šeJ v vino- gfad kopat. Plane nanj in zahteva de- siarja. Ta ma pravi, da nima ničesar, nakar gre Dfldmatinec svojo pot proti Stan,ela; odkoder «e je mislil odpeljati z vlakom, ki ga pa je zamadil. Vsled tega je postal zopet nasilen. Na postaji 86 je ravno mudil ätanjelaki postajevodja, ^1 je siloviteža pomiril ter ga spravil v öakalnico. Medtem pa pride že dorn- berski orožnik, ki je zasledoval Dalma- Jjnca, nakar bo ga v čakalnici prijeli. Sodijo, da je mož zmešan. Našli ao pri njem po raznih delih obleke zašitih 300 kron denurja in 40 srebraih verižic. Dalmatinec se pise S o r t i. Vabilo na vinsko razsiavo, ki jo priredi c. kr. kmetijska dražba kranjska v Ljabljani 17., 18. in 19. novembra t. 1. v veliki dvorani „Mestnega doma" v ¦Ljubljani in na vinarskijjshod, ki ga pri- fedi na poziv avstr. druätva za varstvo vinstva poseben kranjski odbor dne 18. novembra t. 1. dopoladne ob pol desetih tudi v veliki dvorani „Mestneg* dom*" v Ljabljani. Vinaraka razstava se sve- cano otvori v soboto, 17. novembra ob pet'h. K svečanosti otvoritve bo imelo Lrislop le povabljeno občinstvo in gg. razBtavljalci. Vinska razstava bo splošno Pristopna v soboto, 17. novembra ob sestih zvečer naprej in v nedeljo, 18. jjovembra ter v ponedeljek, 19. novem- "r* od dveh popoludne naprej. Vsak yecer bo igrala od osmih naprej dru- stvena godba. Vstopnina na razstavo bo zn*Si;la 50 h. — Vinarfiki shod bo raz- molrival naslednja vpraaaoja : 1. Ktere *lfentue trte kaže na Kranjskem razrnno- ževati z ozirom na podnebje, zemljo in Jinako kupčijo? 2 Kako stuji s p.irabo cistih kvasnih gliv v kletarst?u? 3. Vrad- DOat kranjökih vin z ozirom na njihjvo kenjično sestavo. 4. Knko pospeäiti kap- 6|J° z vinom in dvigtnti izvoz kranjskega viua ? 5. V kakšnem razmerju naj bo zivinoreja z vin«tvom, da se zadosti po- trebi po gnoju? 6. Ktere izka^nje lrnuino s fctreljanjem proti toot ? 7. Drugu me- rebitna vpraäanja, zadevajoču vinbtvo. rribtop k zborovanja in adeležba pri fazgovora vinarskega shoda «ta prod a vsem vinščakom. — Nujon poziv in prošnja. Gg. kranjske vinščake podpieana odbora najno prosita obilne udeležbe pri razpravtth na vinarskem shoda, ter tudi ! tega, da na razstavo po možnosti po šljejo mnogo vrst svojih najboljših vin- ekih pridelkov. Finejša in dragocenejäa vina je poslati v pravilno opremljenih vinskih steklenicah od vsake vrste naj- manj 25 steklenic, dočim se navadna in zlasti letošnjfiga vina morejo poslati v sodekih od 50 do 60 litrov ali veö frankov na naslov c. kr. kmetijske dražbe, in 8icer najkasneje do 10. novembra t. 1. Oni gg. vinščaki, ki razstavijo svoja vina, naj prijavijo kmetijaki družhi do 5. no- vembra svojo adeležbo ter naj v prijavi navedejo število vinski vrst in Število steklenk, oziroma sodčekov, ki jih po* äljejo. Rüzstavljena vina bo presojevalna komisija odlikovala z diplomi I., II. in III. vrste. — Odbor za prireditev vinar- skega ßhoda : Anton gros Barbo 8. r., predaednik; Frančiaek Gombač ß. r. tajnik. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske: 0. pi. Detela s. r., predsednik; Gastav Pirc s. r., ravnatelj. Lcposlovna knjlžnlca ie začela iz- hajati. Proi zvezek prinaia : Razporo- k a. Roman. Francoski spisal Pavel Boar- get. Ziložila Katoliäka bakvarna v Ljab- ljani. Gana: broširana 2 K, vezana 3 K, po poštii 8 v več. Knjiga je jako lepo opremljena, vsebina taka, da se da lahko vsakemu pametnemu človeka v roke; zato priporodamo knjigo tadi našim knji- žnicam zh nakap. Žrebanje dunaj skill srečk. — Glavni dobitek 400.000 K je zadela ser 1599, št. 33, dragi dobitek 20.000 K ser. 997, št. 23, tretji 10.000 K ser. 527, Stev. 84. Morilec se sain ovadil. — Prisi- Ijenec iz Ijabljanske prisilne delavnice monter Ferdinand V a i d I je bil nedavno pred Ijabljanskim dež. sodiščern obsojen radi silovitosti v enoletno težko ječo. Te dni je zahteval, naj ga peljejo k sodnika. Pred sodnikom je Veidl izjavil, da pred Vsemi Sveti nima mira. ker je 1. 1902 v nekem gozdu na Nemškem napadel neko deklico, jo zadašil in oropal ter jo zagrebel. Zadnji vidarji dne 1. t. m. so na- pravili ogrotnno škode. Kopaliače ob Iki je odplavljeno in močno poškodovanaje tudi pot ob morskern obrežju. Vihar je napravil tudi veliko škode v Reki. Va- lovje je odplavilo kopalisäe „Ciotilde". Vrvi so bile odtrgane od več parnikov in tudi od bojne ladije „Trabanta". Štirje mornarji so padli v morie, a so jih re- äili. — Večurni dež je provzročil. da je preplavilo blato v občinah ob Vezavu vinograde, polju in hiše. NijširŽa blat- nata reka se je valila na pokopališče v Portici, drnga pa do dež. ceste, ki vodi v Napolj. Močno sta trpeli tadi Torre del Greco in Resina. Mnogo his in pristav je zasalo blato. Poäkodovanih je tadi mnogo vinogradov in dreves. — Silen široko je divjal 31. oktobra ob dalrna- tinski obali. Škoda je ogromna. Veliko število his je poškovanih, vihar je izru- val po obrežju mnogo dreves skorenino, ladje po zalivih so trpele mnogo škode. Italijanski parnik „Brindisi" je pri Me- Ijinci obtičal. Poškodovan je zelo. V Ze- lenici je prevrnii vihir štiri železniške vozove. — Luka v Opatiji je popolnoma razdejana. Škode 1 miljon kron. Pesnik-berač. — Nedavno je izšla v Sosiji zbirka pe«mi dosedaj se nepo- znanega pesnika P. Toškina pod naslo- vom : „Bolesti". Te pesmi so vzbudile veliko pozornoät, kritika je pohvalila in dejala, da so Bolgnri dobili v neznanem pesnika dostojnega naslednika Ivana Va- zo/a. Lahko si je misliti iznenadenje, ko jo bilo dognano, da je ta pesnik po božji volji — ponlični berač, kiimasvoje sto- jališoe v mestnem parka. Sofijski „Doev- nik" je takoj začel akcijo*, da se aboge- rna pesniku malo pomaga. Letcča osa je zdaj najnovejše konštrairan zrakoplov, ki je razstav- Ijen na razstavi v Braselja. ZrAko- plov ima obliko velikanBke ose s krili iz oljnate sviie. Motor, ki ima 70 konjskih moči, giblje krila in cela priprava leti tako dalje. Z^Akoplovci irnijo svoj pro- stor v truplu one, od koder gledajo v svet skozi stiri okna. Praktično zrako- plova še niso poabusili. Morilec 35 «»scb. — Morilca 34 starega Jožtfi Vindiča so izročile 29. ok- tobra letos ruske obla^ti avstrijskim. Pre- tekli rnesfc jo obolel VindiČ v ruski viln- ski kaznilnici. Bil je previden s svetc- tajstvi za amirajo<5*\ Bolnik jo priznal, da je umoril leta 1880 rodbino Ivovske- ga gnstilničarja Korkoci, gostilničarju, njegovo ženo in dvoj^ otroki leta 1884 pa da je zHžgal vojanko skladišče 7,a nvt\o in da je zgorelo ob tej priliki 30 o^eb ki so prenoöevale v cena. Boj mod žeuskami In paliciwti v anplcski zbarulci. — Pr«teT*ii torek je pr.šlo v augleäko poslaniäko zbornico nenavadno veliko ž^nsk. Vse so rekle, de hočejo govoriti z gotovimi poslanci. A ko so otvorili sejo, ho poskoö le na stole; razvile zastavo z napisom „Volilno pravico za ženske" in začele klicati: „Van z žpnsko volilno pravico!" Hitro je prišla angleška parlamentarna policija v zbornico. A ženske sa niso umaknile. Nadzornik policije je hotel peljati van voditeljico. ki ga je pa grizla in praskala, tovariäice so pa klicale : „Boječneži ! in sliöne psovke. Končno so vrgli policisti vse ženske vun. Bile so me! njimi tudi iz najvišje družbe. Na dvonšču so pa äe napadle nekaj lordov, ki so hiteli k seji, jim grozile s palicami in jih poäteno zmerjale. Napadle so dejansko policiste, ki so razgnali na to množico, ki se je zbrala, in prijeli deset najglasnejäih. A äe hujäe je bilo, ko so sodili onih deset zaprtih ženak. Pri razpravi so psovwle sodnika in ma niso hotele odgovarjati. Ko jim je sodnik naznanil sklep, da mo- rajo jamčiti proti kazni 6 suntov za mir- no obnašanje, so barno ugovarjale, ker one niso sodelovale pri zakonodaji. Med razpravo so pa poizkušale vdreti obto- ženk somišljenice v sodno dvorano, a je policija to preprečila. Ker obsojenke niso hotele vplačati kavcije, jih je sodnik vse obsodil v dvamesečni znpor, Blnzni morilec in Bamomorilcc. — V Aaraa je zblazneli sin gimnazij- skega profesorja Winklerja ustrelil svojo mater in svaka, nato pa samega sebe. Potres na Japonskem. — V Akibi je bil silen potres, ki je napravil veliko škodo. lstočasno je nastala v zemlji od- prtina, iz katere je pričel najprej bra- hati par, potem pa ogenj. Prebivalstvo vse prestrašeno. Koliko škode je napra- vila katastrosa, äe ni znano. Pobegnil pulitučni zločinec. — Iz peterbaräke kaznilnice Schüssellbarg je pobegnil politični jotnik Geršuni, ki je pobegnil avoj öas tudi iz akutajev- skega zapora v Siciliji. Zaprt je bil več let, ker je svojčas povzročil železniško nesročo pri Barkijo, kjer je car s svojo rodbino z veliko težavo ušel smrti. Kopuiskl stotnik. — Preiskava v zadevi kopnläkega stotnika se je začela. Mesto Kopnik je oškodovano sama za 386 mark 62 vin. Ostalo svoto so dobili pri Vogtu. Ženin umoril nevesto. — V Na- kofalvi so našli mrtvo 17-letno hčerko posestnika Schiemanna. Zibodena je bila v sree. Samijo, da jo je umoril njen bratranec Nikolaj Schiemann, ker ae je branila, da se poroči ž njim. Židje ininintri. — Židovski mini- nistri v večjih državah so : Na Danskem Levy, minister za carino; v E^ipta Ma- nasse, (inančni minister ; na Francoskem Herbert, državni tajnik za notranje za- notranje zadeve ; na Nizozemakem van der Raalte, minister pravosodja, G)hen, minister mornarice in Auser, brez port- sölja ; v Kanadi de Jovres, vojni minister, v Italiji Gallo, minister pravosodja, Rava, naučni minister in Schancer, poštni mi- nister; na Taräkem Ibrahim Nala pas», mornarižki minister; v L'beriji Aqua Regis, predsednik republike; v Argenti- niji Frederiko Pinevo, pravosodni mi- nister in Norberto Pinera, siaančni; v Avstraliji lzak Isaaks, minister za polje- delstvo in na Kitajskem Levi Har, mini- Bter za carino. Koliko potroši Italja za svoje sole v inozemstvu. — V italijanskem proračanu je proračanano za vzdrže- vanje italijanskih äol v inozemstvu 1,125.000 lir. Sole, ki jih podpira društvo „Dänin Alighieri", obiskaje 76.000 otrok. Zajtrk šolske mladine. — Splošno je zuwno in znanntveno dokazano, da izvirajo iz rednega uživanja zrnate kave, ako se vrši dolgo časa, kakor je pač kdo n8gnjen k bolezni, jako škodljive posledice, tako izredna nervoznost, že- lodčna bolezen, ohromelostno stanje in srčna kap. Vendar se moderni človek, ki mu je le do neprestanga razburjanja, težko loči ol tpgü poživila, ki ma je priSlo že v vaakdanjo navado. Kakor pri kadilcu in alkoholika je pač ačinsk Htrupa tisto, kar ga mice vedno iznova. Kj;5 pa je treba tudi äe naäo mladino navaditi tega učinka? Oi naše dorasta- joöe dece, ki jo itak atruja, razburja in često preobklada sola, naj bi se kar najskrbneje zavračala vsaka draga raz- barjenja. Prav tako, kakor ne dajajmo otroka alkohola, ma ne dajajmo vzne- mirjajoče zrnate kave; pogostoma položi kal poznejäim boleznim, ki jih potem kajpada navadimo pripisujemo drugim vzrokom. To je znanost neovržno dog- nala. Kaj pa se priporoča za najboljši nadomestek tako škodljive zrnate kave? Po dolgoletni izkužnji se je Kathreiner- jeva Kneippova sladka kava v vsakem oziru izvrstno obnesla kot prijetno iz- podbadna, branilna in krvotvorna pijača za zajtrk, in mali trad njenega naprav- ljanja se kmalu izplača s tem, da so otroci čvrstnejai in cvetoča lica, ne glede na to, da se z njo za vsako dražino do- seza äe izdaten prihranek. Seveda Vam je treba stroko paziti, da uporabljate vedno le pri3tno Kathreinerjevo kavo v zaprtih izvirnih zavojih z varstveno znamko žnpnik Kneipp. Samo ta ima prijetni kavin okas, je izdatna v uporab- ljanja in torej dobro prijajoča. Loterijske številke. 27. oktobra. Dunaj......64 23 75 20 65 Gradec......55 53 33 30 10 Tržne cene. Zabilježcne cene veljajo le za prodajo na debelo!) Sladkor velike komade . . K 7060 „ male ,.....„ 7150 voglat „....„ 72.50 Riž Rangon.......w 28.-32 „ Japonski.......„ 40.— n Italjanski ......„ 42.—44 Petrolej v sodih kg.....„ 40.50 „ „ zabojih.....„ 14.— Kava Santos.......„ 196.—204 „ Domingo......„ 220.— „ Java........„ 216 — „ Portorico II......„ 240.— Amerikansko olje.....„ 96.—100 htrsko „......„ 84.— Moka št. 0.......„ 27.50 „ 1.......- 26.50 n 2.......„ 25.50 „3.......„ 24.-n *.......» 23.-„ 5.......„ 22.-Ječmen „ 10 (domač) . . . „ 22.— 8 '' 27__ Hiša ob glavni cesti v goriški oko- lici z obzidanim dvoriščem, primema za trgovino, kme- tijo nli za veliko zalogo je na prodaj. Veö se izve pri našem upravništvu. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. St. 2. Prodaja- stroje tudi na teden ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovostü Priporoča se slav. občinstvu. MARIJA DRA5ČEK ALOJZ KRIZNIČ POROČENA. OPČINft 7. NOVEMBRA 1906 KflNAL Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorki ulica Vetturini št. 3 I Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis. | Najnovejsa Iznajstlia ; noveaa stoletja. Samo 2 gld. 55 kr. velja ravnokar iznajdena nikel rem. žepna ura z znainko System-Roskopf Pat, ki teee 36 ur, z ininutnim kazalom, bliščeča, lepa in natančno idoča s 3- letno garanciju. (Eleg. urna verižica in 5 nakitov se zastonj pridene). Ako ura no ugaja, sc denar vrne in je vsak rizik izključen. Pošilja se le proti povzetju, ali naprej poslancmu denarju: M. J. Hölzer9» Wwe Marie Holzer Uhren und (iolrlks-NU'u groNH, Kriikau Oost. IMetclstf. 7JJ, Kt. SehiihtlangiiHso '20. Zalagatolj c. kr. držuvnih uradnikov. llusilovniil ccnik ur in /liilnhn1 gratis. Zastopniki sc iščejo. Slične anocene bo ponarejone.- Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis. Rfllrllfil Spominjajte se o vsaki 11 UjaiVI. priliki „šolskega doma". Novost! Velik učinek! Briljantuo tožično flrevesce z zvonckljanjem s 6 pozlačenimi angeljci, 30 cm visoki. — Celo božižno drevesce trdno. — Garantira se za iz- borno delovanjc. Najlepši in najnovejši kinč | božičnega drevesca == j kl ne bi smel manjkatl v nobenl katollski rodblnl. I V gorkcni zraku, ki pa I segrejejo 3 sveČc se vrti kolo, na ka- terem so vtr- jenekrogljico, ki utlarjajona Iri zvončke, ki provzroči lepo božično zvonenje. Cene v kar- tonu z navo- dilom vpo- rabe franko proti predpla- čilu 1 komad 3 kom. K 4, 6 kom. K 750, 12 kom K 1350 j Po poštnem povzolju 20 v veČ. Abo ne vgaja so vrne denar. Naroča sc pravočasno pri HANNS KONKAD Prva tovarna ur Most (Briix) štev. 2051 (Čoško) Na zahtevo razpošiljam z,astonj in franko 200 strani obsegajoÖ cenik s 3000 podobami. I». Schindler DiS pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelstvo. Mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnke, poljska orodja, stiskalnice za seno, nilatilnice, vitle, trijerje, Čistilnice za žito, luščilnicc za koruzo, slamorcznicc, stroj zarezanje rope, mline za golanje, kotle za kubanje klaje, sfsaike za vodnjake in gnojnice, vodovode, železne cevi, svinčene cevi. ooooooooooooo sedaj po zopet zdatno znižanih cenah Ravno tako vse priprave za kletarstvo: medene pipe, scsalke za vino, guniijcvc in konopljenc cevi, gunnjeve pločo, stroj za toöenje piva, škri- nje za led, stroje za sladosled, priprave za izde- lovanje sodovke in pencöih vin, mline za dišavo, kavo itd. ; stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za žlvino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimaine tehtnice; železno pohištvo, železne blagajne, Sivalnc stroje vseh sestav, orodja in stroje vsake vrste za fcljuöav- ničarje, kovaße kleparje, scdlarje, pleskarje itd. Vse z veölfttuim jamstvom, pouajugodnejih plačiluih pogojih, kakor Uu\i ua obroke. Ceniki z vec kot 500 slikami brezplačno. Prekupci in a^entje se vsak čas sprejmejo. Dopisi^e He tudi v slovenskem jeziku. Ivan Schindler Dunaj III.[ i Erdberggasse 12. C. kr. izotar Dr. Feliks pl. Fabris v Tolminu otvori pisarno 3. novembra 1.1. ,CeRtFaIixa posojilniea6 registrovana zadruga v QoFiei, uliea Vetturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečna odplačila u petiti letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menicB po 51 ;',„ na uftnjizbo po S°|o z 1!s°lo upravnega prispevka za vsaeega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. i f\ ^ Štev. 3284 D^a^glas. j Naznanja se, da javna dražba | zastavil I. in II. četrtleta 1905, t, j. mesecev januvarja, februvarja, marca, aprila, maja in junija istega leta začne v pondeljek, 3. decembra 1906 ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke. sobote in ponedeljke od 9. ure zjutraj do I popoludne. Ravnateljstvo zastavljalnice. V Gorici, 29. oktobra 1906, „Uzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunaiska cesta 19 — v Medjatovi hiši v pritiičju — Dunaiska cesta 19 *Vs|irejeiiia: 1. Zavarovanja vsakovrstnih poslopij. prcmiönin in pridelkov proti požarni škocli; 2. Zavarovanja zvonov proti vsakoršni poskod- bi in 3. Zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno za- varovalnico na Dunaju za življenje in za nezgode. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zava- rovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Taedina slovenska aavarovalnicasprejema savarovanje Pod tako ugodnifttipogoji, dase lahko meri a vsako drugo zavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti provziji nastavljajo spoštovane osebeza tazaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem popolno varnost. &W Svoji k svojim! ~W& Glavno zastopstvo za Trst, Goriško in Istro pri g. Dragotinu STAREC, Trst; Via Valdirivo 16. Rqjaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!