Slovenski tednik # za koristi delavnega ljudstva v Ameriki G L, A S SVOBODE V slogi je moč! GLASILO SVOHOTtOM ISLLJVIH SLO V£ JVC E V V AMTE7UK.I Od boja do zmage! Slovénie Weekly devoted to the interests of the laboring classes Štev. 15 Entered as Second-Class Matter July 8th. 1903. at the Post Office at Chicago, 11^., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 15. Aprila 1910 Kdor nß .misli svobodno, se ne mor« boriti za svobodo! Leto IX Razgled po svetu. A VSTRIJ SKO-O GRŠKA. Cesar Franu Josip I. sprejme bivšega predsednika Združenih držav, polkovnika Roosevelta na svojem privatnem stanovanju v a vdijenco. Lvov, 14. aprila. V Galiciji izhajajoči polskn listi protestirajo proti nameravanemu obisku nemškega cesarja Viljema pri letošnjih manovrib v Galiciji. Časniki označujejo namero nemškega cesarja. LISTNICA UREDNIŠTVA. “Član društva Slavije”. —- Ko bi nam poslali polno ime bi mogoče Vaš dopis v tej izdaji v celoti priobčili, ker pa tega niste storili ga ne priobčimo, kar naj služi vsim dopisovateljem v svarilo — enkrat za vselej. Ako dotičnik noče dati svojega imena v javnost,-noj nam to naznani, vsekakor pa moramd imeti polno in pravilno ime dopisovatelja za vsak slučaj na razpolago, ki pa seveda ostane uredniška tajnost. Toliko v poduk pisatelju v Pueblo, Colo.. Cleveland, O., Baltic, Mich.. Indianapolis, Ind. in radovednežu društva Slavija št. 1 S. N. P. J. v Chieagi, 111., ki se je podpisal za “član društva Slavi-jie”. —- Kako stališče pa bomo sedaj zavzeli napram društvu Slavija oziroma S. N. P. J. Vas nič ne briga — niste resni, zavrafmeš ste — ali bi pa podpisali oziroma nas obiskali, če že živite v Chicago, kot elan Slavije. — Se li Za-vertnik sedaj tako redno udeležuje sej. kot se jih je, ko se je šlo za Kondata ali ne. nam tudi nič mar, in da ste onega M.........a bacimili iz društva tudi ne. Povemo pa Vam, da dokler ne bacnete glavne krivce, ki povzročujejo in producirajo take hudodelneže ter rodijo tak sad. nebodete imeli miru; sicer pa nam je tudi vseeno jih li obesite za pete ali za glavo, kot ste se izrazili in — b asta. — Ostali dopisi, ki So za priob-čitev prideio na vrsto prihodnjič. — Ely. Minn. Kristusa so zato križali, ker je farizejem povedal resmico v obraz: farizeji in pismouki, boječi se za svojo malho, so ga tožili prčd oblastmi, češ. da uči krivo vero itd. Zaradi denarja je Krist moral umreti. Ko ne bi Krista spravili iz pota. bi morali pismouki in farizeji gladu u-mirati ,ker svet jc vrjel Kristo in njeogvim naukom ter se odvra-čeval od farizejev. Mi še nismo videli človeka, da bi znal točo delati. Toča je pri-rodna stvar, toraj za človeka nemogoče. Da bi človek napravil točo bi moral imeti oblake, ki so polni pare. čez katero veje hud. oster in mrzel veter, wa zemlji pa mora biti neznansko vroče in soparno. Skusite to storiti. — J. Zupančič. — Vaše prihodnjič; za to štev. prepozno. DEKLETA POZOR! 'Slovenec, star 26 let, želi pismenim potom seznaniti se s pošteno Slovenko v starosti od 18 do 25 let v svnho ženitve. Če katero zanima dobiti vse informacije naj pošlje svojo Sliko in piše na spodaj dani naslov. Slike kakor tudi pisma se na zahteva vrnejo. Ljubezen c. of Glas Svobode Co. 1518 W. 20. st. Chicago, 111. Delo in štrajk. GLAS IZ PENNSYLVANIJE. — Iz Philadelphia se poroča, da so nastavljenci na pouličnih železnicah še vecfl^ na štrajku, ter da je položaj še vedno nespremenjen. Nevešči skabski motor-uuani vsaki dan koga povozijo, tako da ni več varno na cesti po-kažati se. 1— Iz Pittsburga pa prihaja vest. da so se premogarji in operatorji petega distrikta sestali v svrho. da še enkrat poskusijo priti do sporazuma in pogodbe. — Predsednik Lewis se zelo zanima za stvar in osebno vodi akcijo od strani delavstva. Vse je mnenja, da bo v kratkem prišlo do poravnave. Istodobno pa smo prejeli poročilo iz Arona, Pa., v katerem do-Disovatelj omenja, da so dne 7. t. m. v Westmoreland okraju premogarji nehali s delom in sicer v štirih’ rovih in sicer v Aroua. Swickley, Madison in Keystone, v katerih je veliko Slovencev vposljenih. Te jame lasti Keystone Cpal & Coke družba. Tu se gre za vstanovitev unije in za razne delavske zahteve. Ljudstvo, katero je več kot 2 leti trpelo pod jarmom krize, je kar navdušeno za unijo. Nek drug dopisnik, pa tozadevno omenja: Delavci tukajšnih (Arona) rovov so. še precej dobro poučeni o stvari, vendar pa ne tako. kot bi morali biti. Ako se bodemo tako držali kot smo se pokazali v začetku. r>a bomo zmagali in krivica vpijoča do neba se bo poravnala. Žalostno pa je videti. ko se premog še izvaža, od nekaterih tukajšnih rovov in delavstvo. ki se bori za boljše razmere si zabilježuje imena onih iz-rodov. k' za judežev groš izdajajo sebe. svojce in ostale sotrpine. Prišel bo dan računa. Ako se v kratkem ne odzovejo premogarji v Herminie, Blackburn in drugod našemil klicu, bodemo primorani naskočiti tudi te kraje. Kar nas stavka stoiimo vsi trdni kot skala, imamo pa tudi nekaj — garjeveev — ki še z lahkoto melejo skabski kruh. Za nje bo poskrbljeno. Ja se njihova imena no vsih listih natisnejo ako vstra-jajo pri skabanju in se ne pridružijo našemu gibanju*. Premogarski položaj v Illinoisu. V Illinois premogarskem dis-triktn zgleda vse jako slabo in bo zelo težko prišlo do kakega sporazuma med premogarji in o-peratorji. V torek se je vršilo skupno posvetovanje premogar-jev in operatorjev v Chieagi. kjer so premogarji stavili; še enkrat svoje zahtevke in sicer, povišanje plače in pa, da operatorji plačajo zažigalee strelov, kakor to državni zakon zahteva. Operatorji o tem nočejo ničesar slišati in se branijo s vsemi štirimi. Delavci pa tudi od svojih zahtevkov niti za las ne odstopijo in ee operatorji v kratkem ne privole v povišanje plače in: drugih zahtevkov bode unija poklicala vsakega delavca. ki sedaj še dela na popravkih. da pustj delo. kar bo seveda pomenilo veliko škodo za operatorje. ker ko hitro prenehajo sesal ke delovati se bodejo rovi napolnili z vodo. katera bo prav gotovo napravila veliko škode v rovu in strojem. Operatorji, ki imajo velikanske zaloge nakopičenega premoga, menijo, da jčm ni treba začeti s delom vsaj tri mesece. ker v resnici ne bi s tem ničesar zgubili, delavcem pa pokažejo. da so oni bosi ter jih s gladom prisilijo, da se popolnoma poraženi vrnejo na delo. V tem se bodejo operatorji vrezali, ker T’. M. W. of A. so sklenili, da za slučaj, da se povsod ugodno ne ‘setla’. imajo pravico proglasiti splošno stavko. Po večjih mestih je cena premogu skočila za 50c do $1.00 na ton. Za Primero sirote nam je poslal somišljenik Jacob Zajec iz Winter Quarters, Utah, švoto $8.75, katero so darovali člani društva št. 6 S. S. P. Z. NOVA GROZNA RAZKRITJA V CHERRY. Raziskovalci našli 36 trupelj, 17 jih še manjka. Med speetrgajočo '•scenerijo o-koli nesrečnega šafta, se je prišlo' na sled neovrgljivim dokazom, da so žrtve požara v rovu St. Paul Coal družbe, ki se je pripetil 13. novembra 1. 1. živele še trideset dni po katastrofi, in da se bi jih lahko žive rešilo, ko ne bi bila premogarska družba skrbela bolj za varstvo in rešitev svojega premoženja kot pa za človeško življenje. Raziskovalci so našli 300 čevljev pod površjem s kredo na steni zapisano: “Vsi živi 14. dee. ob 2 uri pop.” Iz tega je razvidno, da so še vsi. to je 36 premogarjev — živeli 31 dan po katastrofi. — Mrtva trupla so našli v nekakem oddelku, kjer je družba hranila koruzo in oves za mule. Tam só si zapečateni) premogarji naredili veternico. katero so z rokami gonili, ker raziskovalci so našli truplo ene žrtve, ki se je naslanjalo na ročaj vetrnice, kar kaže, da je moralo biti grozno trpljenje predno jih je smrt rešila trpljenja. Živeli so na koruzi, zrnju in mrhovini. Iz mecf 36 trupelj so spoznali 7. za druge se je dalo konstatira-tc samo' po predmetih, katere so imeli pri sebi. Sedemnajst trupelj se baje nahaja še v rovu. katere pa še niso našli. St. Paul Coal družba je izrekla, da ko hitro spravijo na dan vša trupla, bo začela zopet s polno paro operjrati. Delavec bo zopet kopal jamo za se, kompanija pa delila mastne dividende. Poravnave v Cherry, 111. St. Paul Coal družba je že večini vdovam in sirotam oziroma dedičem vsled grozne katastrofe v rovu ubitih premogarjev izplačala. Državni pravnik Leonard Eekhard, ki je sedaj v službi družbe kot posredovalec je dobil še skoro vsakega, da se je z družbo pobotal za malo odškodnino, katera pa ne presega $1800. Največ se jih je pobotalo za svote po $800 do $1200. Družba je skušala, da pripravi izvrševalni odbor U. M. W. of A., da privolijo v pobotanje in delujejo na to. pa isti je odklonil družbino ponudbo, ker se ne strinja s tem, da bi se za takov mal novec plačevalo za življenja premogarjev. Res je škandal, da premogar-jevo življenje ni vredno več kot 8 ali 12 sto dolarjev in da se pri ropanju sirot in vdov celo državni pravnik na državne stroške najine, da jih še bolj guli. To je’ v nebo vpijoči greh, ki presega vse meje dostojnosti in ki ponižuje človeško družbo v tem glo-rioznem 20 stoletju napredka in olike. Barvarji in dekoratorji v Chicago so tako daleč vspešni s svojim stavkanjem za 60c na uro. Kon-traktorji po številu okoli 400 so izvzem.ši malih izjem, s delavci pogodbe za 60e na uro podpisali. Premogarji v Indiana gredo na delo. Brazil, Ind. — Premogarji in operatorji so se zjedinilj za 5.55% povišanje plače. Premogarji v tem okrožju dobe za kopanje premoga s krampom po 5e več od tona in od s strojem nakopanega pa po 4c od tone. Večje število premogovnikov je že začelo s polno paro delati. Pogodba sklenjena. Iz Oharlestona, W. Va. se poroča, da so operatorji in premogarji v Kanawha valley okrožju sklenili pogodbo za dobo dveh let. Premogarji dobe 5.56% poviška plače, tako da sedaj dobe po ^/be od tone - več kot prej. Plača drugim delavcem je tudi sorazmerno povišano. Ali ste že ponovili naročnino na “Glas Svobode”? Razne novice. ---- i ZADNJE VESELICE. V Chieagi se je zopet pokazala ona, že dolgo let speča solidarnost. Zadnjo soboto večer vršila se je domača, zabavna veselica s plesom, katero je priredilo Slovensko Svobodomiselno Podporno društvo št. 1 na 2005 Blue Island avev Chicago, 111. 'Ta veselica je bila vspešna v vsem oziru, ker kakor smo slišali je precej Srebrnjakov prišlo v društveno blagajno. Pa t-udi drugače je ¡bilo vse v najlepšem redu in v popolno zadovoljstvo vsih, ki so prišli tja. da oonlešejo ali se pa drugače pozabavajo. Da se je veselica dobro obnesla gre vsa čast vrlim članom še ne dolgo vstanovljenega “Mladeniškega samostojnega podpornega društva”, ki so se polnoštevilno veselice udeležili in s svojo navzočnostjo povečali vsestransko zabavo. Star pregovor pravi: Roka roko vinije. In ta pregovor .se je vresničil eb tej priliki. ‘Naslednjega dne. to je v nedeljo so Mladeniči imeli svojo veselico v Narodni dvorani na Centre ave. in 18 cesti, katere se je vdeležilo precejšne število članov dm.šjva- št. 1 S. S. P. Z. in njih sorodnikov in znancev. Ta ve-sebea je tudi zelo pohvalno izpa-la. Vse je bilo zadovoljno, vse veselo in Židane volje. Zakaj pa vendar ne? Saj jie bilo cvetje naše narodnosti, ki je priredilo to veselico in kjer je mladost, tam se opravičeno sme ---'Čakovati dovolj zabave in veselja, ker mlada srca so rajSe vesela kot pa žalostna. Pa tudi drugače je bilo vse fino aranžirano, kar kaže da “mladi" so stopili v ospredje, da njih mladeniški, nadebujni duh kliče po solidarnosti, katero smo baš v Chieagi že par let pogrešali. Ta veselica na kateri se je vse trlo žarečega ljudstva, raznega verskega in političnega prepričanja. ki je pa momentalno pozabilo na stari prepir, .je jasno izražala željo po oni celoskupnosti in vzajemstvu. ki je vladala pned leti med “starimi” in sicer tako dolgo, dokler ni jjrišel neki mesija in vrgel smradljivo bombo med rojake in podnetil iskro prepira. da je iz dveh skupin nastalo kar petnajst strank. Mladina, kakor je videti namerava zopet nekdaj medsebojno prijateljsko občevanje privabiti na dan, kar ' iakdo splošno odobrava. Pustimo veselje mladini in podpirajmo jih v njih blagem narodnem namenu in povsod kedar se gre za korist narodne in dobrodelne skupine ter upajmo, da nam bodo zopet priredili kako zabavo v razvedrilo — mogoče s kako predstavo, saj moči. poguma in talenta, kakor se vidi, jim ne manjka. Na svidenje toraj! A. J. Sabath stanoviten. Congresman A. J. Sabath je v pondeljek začel delovati s ponovljeno eneržijo na^to, da se njegova resolucija, tičoča se preiskave vsih zveznih sodnikov radi prejemanja plač, ki pa bolj meri proti sodniku Petru iS. Grosseupu, katerega početja je razkril kot smo že zadnjič omenili Appeal to Reason. Sabath me odneha ter pravi, da čeprav bi resolucija ne bila sprejeta, bi vseeno preiskaval delovanje raznih sodnikov kot: Gross-cupa, Landisa. Kohlsaata in drugih, ker misli to zadevo tako dolgo goniti, dokler ne zmaga. Na Sabathovi strani je pravica in pomoč mu prihaja od vseh strani posebno iz Ohieage im lNew Torka. Dobro ie. da se tudi neodvisne Ameriške čare , semintja po njih trmoglavih butieah potrka. Železničarji za štrajk. Pogajanja med zastopniki New York Central železnice in vsluž-bemci je zadelo na krizo. Nastav-ljenei, tako se govori, so soglasno sklenili, da zastavkajo. SLOVENEC SEM! Par besedi rojakom o priliki letošnjega ljudskega štetja. Z današnjim dnem se je pričelo trinajsto ljudsko štetje v Združenih državah in ta dan je veleva-žen kar se tiče Paše slovenske narodnosti, katere stric “Sam” do šedaj v pravem pomenu besede ni poznal. Pred časom smo rojake svarili in jiim zabieevali, da ljudskim števcem (enumerators) kedar jih vprašajo po narodnosti odgovore: “Slovenec sem — I am a Sluve-nian!” ne pa: Jaz sem Avstrijec, ker to je napačno in take narodnosti na svetu sploh ni. Poročali smo tudi, _da je kongresman Sa-bath predlagal v državnem zboru, da se Slovanske narodnosti pri tem ljudskem štetju pišejo po narodnosti in nikakor ne po podlož-ništvu. Državni zbor je Sabathov predlog sprejel in ravnatelj ljudskega štetja, g. Dnrand, je izdal števcem posebna navodila glede vpisanja narodnosti. Rojaki ne pozabite toraj povedati uradnikom, kedar vas obiščejo, da ste Slovenci (Slovenians) ker to je velevažno in to tembolj če pomislimo, da je v Zdr. državah stotisoče Slovencev in da se nas do sedaj ni poznalo po naši pravi narodnosti, ampak nas je vse poznalo pod besedo “Austri-an” ali pa celo “Hunk”, kar je seveda zelo sramotilno za naš narod. Nadalje opozarjamo naše rojake, da uradnikom ljudskega štetja (censusa) na vsa vprašanja resnično odgovarjajo, ker če ‘bi se izkazalo, da je kateri namenoma laž izpovedal, ga čaka občutna kazen. Ljudsko štetje nima nobenega stika s obdhčenjem ali čem drugem in vsak uradnik, ki bi izdal kako tajnost, 'bi bil strogo kaznovan. Zato je najboljše resnico povedati. IŠČEM KOMPANISTA za dobičkanosno podjetje. Mora imeti najmanj $3000 — $5000 gotovine. Za daljše poizvedbe se je obrniti na “T” c. o. Glas Svobode * Co., 1518 W. 20. st. Chicago, 111. VABILO k GLEDALIŠKI PREDSTAVI, ki jo priredi S ov. dram. pod. društvo Lunder-Adamič št. 20 S. S. P. Z. Cleveland, Ohio dne 17. aprila 1910 v Knavsovi dvorani. SPORED: Moč Uniforme “Burka” s petjem v treh dejanjih, spisal Jak. Stoka. Pred in po igri svira godba g. Frank Butala. | I. ¡Selection. Prodana Nevesta. II. Zbirka. Vse Slovenske pesmi. TIT. Koncertni valček Enchantress. IV. Koračnica. Naprej Zastava Slave. Po igri prosta zabava in ples. Za okrepčila tudi dobro preskrbljeno. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina z sedežem 50c, 35c, • " in 25c. K obilni udeležbi vabi ODBOR. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 ............... 50 kron, za $ 20.50 ............. 100 kron, Za $ 41.00 .............. 200 kron, za $ 102.50 .............. 500 kron, za $ 204.50 ...............; 1000 kron za $1020.00 ............. 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh sirotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ro Domestic Postal Money Order alipa New York Draft: FRANK SAKSER CO. &2 Cortland St. New York 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Okio QJ-JU ^ * ir * 4* *lr SPISAL J. F. COOPER. (Nadaljevanje.) Osmo poglavje. Nedaleč od Ko.biljeka je ležala vasica, kjer se j'e križalo vec cest. Tja je ukazal Dunwood četam, naj se umaknejo s svojimi ranjenci. Tu pa je prišel naš mladi častnik v novo zadrego. Zadel je namreč ine d potoma, na polkovnika Velmerja, ki je, sedeč na nizkem holmu, premišljeval svojo žalostno usodo. Skrb za Singeltona je bila zadržala doslej Dunvvooda, da bi se bil pobrigal kaj za svojega imenitnega jetnika. Zdaj je stopil k njemu in se opravičil, ker ga je zanemaril . . . Anglež je sprejel to vljudnost precej hladno in se pritoževal čez rano, ki jo je bil dobil pri padcu s konja, ko se je isti sipoteknil. Dunavood, ki je bil priča, kako je polkovnika pohodil s konjem eden lastnik njegovh ljudi, se je smehljal in se ponudil, da ga spremi fe zdravniku, namreč v Hvar-tonov dvorec. “Polkovnik Velmer !” jie vzkliknil mladi Hvarton .strme, ko sta vstopita. “Ali je bila vojna sreča tudi naprain Vam tako kruta? A bodite pozdravljeni v hiši mojega očeta, d asi bi želel, da ste naš gost pod' srečnejšimi okolnosimi !" Stari ¡Hvarton je sprejel novega gosta z njemu lastno rezervirano previdnostjo, in Dumvood je zapustil sobo ter pohitel k bolnemu prijatelju. Njegovo stanje je bilo tačas novoljno. in major je naznanil tedaj zdravniku, da čaka spodaj nov paeijent na njegovo pomoč. Doktor je takoj pobasal svoje instrumente in tekel dol. V veži je zadel na dame. ki so ravno odhajale v svoje sobe. Fanika se je smehljala poredno, ko je motrila čudno prikazen plešastega zdravnika. Sara pa je bila preveč razburjena vsled nepričakovanega svidenja z angleškim častnikom, da bi jo sploh zanimale take postranske stvari. Kakor že vemo, je bil polkovnik Velmer star znanec Hvarto-nove rodbine. V dolgem času, odkar ni bilo Sare več v mestu, je polkovnik že nekoliko pozabil nanjo. Sarmi spomini so bili živahnejši. V življenju vsake ženske je doba, ko je takorekoč razpoložena za ljubezen: to je tisti najsrečnejši čas, ko otrok postane žena. ko sanja nedolžno srce upe, ki jih življenje nikdar ne more uresničiti —• ko ,si domišljija slika bodočnost, ki je na zemlji ni najti. V ta. k o srečni dobi je bila zapustila Sara mesto in vzela seboj sliko bodočnosti, v kateri je Velmer igral glavno vlogo. 'Sedanje nenadno svidenje jo je tako prevzelo, dh je po prvem polkovnikovem pozdravu odhitela v svojo sobico, da zbere tam svoje moči. Teta Ivanka je ustavila zdravnika, v.prašavši ga po ranjencu, in omenila ob enem, da je ppsial major po Singeltonovo sestro. “Njegovo sestro?” je ponavljal zdravnik s pomenljivim pogledom. “Hm, ako major pošilja ponjo, potem., pač pride.” “Mislim, da bi jo morala gnati nevarnost, v kateri je -njen brat.” “Gotovo!” je na kratko odvrnil doktor, se priklonil globoko in naredil damam prostor. INa Faniko pa niso ostale brez vtiska doktorjeve besede in dvoumni obraz, ki ga jie napravil, ko je omenila teta o Singeltonovi sestri. Ko je doktor vstopil, se je obrnil s sledečimi besedami na edinega rdečesuknježa, ki jie bal v sobi: ■“Rekli so mi. da potrebujete moje pomoči. Dal bog, da ni bil stotnik Lawton, s katerim ste trčili skupaj. Sicer utegne .moja pomoč prihajati prepozno.” “Tu mora biti pomota, gospod,” je odvrnil Velmer ošabno. “Major Dumvood mi je hotel poslati ranocelnika in ne staro babo!” Henrik Hvarton ni mogel zadržati smeha, a vendar je rekel brž: “To je doktor Pipec. Imel je danes toliko posla, da ni utegnil posvečati svoji zunanjosti navadne pazljivosti.” “Oprostite, gospod!” je rekel Velmer, ki je zdaj s kislim obra- zom blagovolil odložiti suknjo in pokazati to, kar je imenoval svojo ranjeno roko. “Dragi gospod,” je suho pričel ranocelnik, “ako more doktorski 'klobuk edinburške univerze, obi-skavanje Vaših londonskih- bolnišnic, amputacija nekaj stotin rok in nog, če morejo operacije vsake vrste . . . čista vest in patent kongresa narediti ranocelnika, potem sem jaz eden!” “Oprostite, gospod!” je ponavljal polkovnik trdo. “Kje ste ranjeni? Kaj, ali se gre za to prasko na rami ? Na kakšen način ste mogli priti do praske?’ ’ “Od sablje rebela je!” je - dejal polkovnik, “Niti govora! Niti pohlevni Jurij Singelton bi Vas ne bil prijel tako nežno!” Re-kši je vzal kos obliža iz žepa in mu ga prilepil na rano. “Tako, gospod, . to bo služilo Vašemu namenu in je vsekakor edino, kar potrebujete.” “Kaj hočete reči? Kakšnemu namenu, gospod?” “Da se bodete mogli javiti ranjenim v svojih poročilih,” je mirno odvrnil doktor; “in pri tem lahko poveste, da je stava baba. ozdravila Vašo rano. Vsekakor 'bi bila stara baba dovolj spretna za to.” “Čudno govorjenje!” je mrmral Anglež. Zdaj je posegel vmes stotnik Hvarton, češ. da je polkovnikova pogreška le posledica njegovega razburjenega duševnega stanja; a ni se mu posrečilo pomiriti razžaljenega zdravnika, ki se je u-dal le nerad, da je preiskal polkovnika natančneje. Poškodbe istega, so obstajale poglavitno v nekaterih utiskah vsled padca, tako da je dr. Pipec pri njem kmalu opravil. Konjenica se je bila pokrepčala, in odpočila pa se odpravljala zdaj nazaj na prvotno svojo postojanko.. Dumvood je bil prisiljen tedaj. da poskrbi za svoje jetnike. Dr. Pipec je imel ostati v Hvar-tonovi hiši pri ranjenem stotniku Sinigeitonvp. Polkovniku Velmerju je na Henrikovo prošnjo in proti častni besedi dovolil, da sme o-stati na Kobil j eku, dokler ne za-puste amerikanske čete kraja. listale jetnike je odposlal z močno eškort.o v notranjo deželo. Kmalu nato so odrinili dragonci; prostovoljci so se razdelili v majhne trope, ki so se v spremstvu jezdečih patrulj razširili >po vsej deželi, tako da so tvorili od morskega obrežja tja do Hudzona tekočo verigo predstraž. Ko je ostal sam in ga niso razburjali1 več dogodki dneva, je začel čutiti major Dumvood, da je še drugih vezij raznih onih, ki priklepajo vojaka na stroge zakone časti. Ni omahoval v dolžnosti, a občutil je, kako močna je izkuš-njava. Mračni blesk njegovega očesa se je umaknil polagoma mehkemu, bolestnemu pogledu’ in vse zadoščenje nad dobljeno zmago ga ni moglo' odškodovati za žrtve, s katerim jo je moral plačati. Ko je vrgel, zadnji, dolg pogled nazaj na Kobiljek, je pomislil, da je hranila ta hiša to, kar je njemu najdražje. Prijatelj njegove mladosti je biil jetnik in sicer pod okolnost-mi, grozečimi življenju in časti; njegov zvesti tovariš in sobojev-mk je kakor krvava žrtev ležal tam in se boril s smrtjo ... in zopet j,e vstajala pred njegovim duhom podoba, ki se je ve.s dan že bojevala v' njegovih prsih z drugimi nasprotujočimi čutili: podoba Fanikioa, Že so bili izgiinili poslednji jezdeci za severnimi hribi, ko je zasukal Dumvood svojega konja v '.sto smer. Fanika, gnana od neo-doljivega nemira, je bila stopila ta hip na trato pred hišo. Dan je bil mil in jasen, na brez-oblaenem nebu je sijalo solnce. Hrupu, ki je motil tako pr$d kratkim še pokoj jesenske pokrajine, je sledila zdaj -mrtvaška tišina in mirno prizorišče je izgledalo, kakor da ga ni stresal nikdar vihar človeških strasti j. Samoten oblaček, dim minule bitke, je še plaval nad poljano in tudi ta se je razblinjal polagoma in z njlim je izginil zadnji sled smrtnega boja . . . In bilo je Faniki, kakor da je vse to, kar se je zgodilo ta dan, bil samo sen. Tu pa je pal njen pogled na jezdeca odhajajočega tam, v daljavo — in sen je izginil. Spoznala je ljubega in z resnico »o se povrnili drugi spomini, ki so jo gnali nazaj v hišo z ravno tako težkim, bridkostnim srcem kakor jie bilo srce, ki ga je Dun-wood jemal seboj v daljavo. Deveto poglavje. ¡Četa stotnika Lawtona je prežala z največ,jo pazljivostjo na sovražnika, ki se je vračal k svojim čolnom': ne da bi se ga bila mogla lotiti. Naslednik polkovnika Velmerja je predobro, poznal sovražnikovo moč, da bi bil zapustil varno hribovje, predno je bil prisiljen, da gre dol k morju. Ko pa jp nastopil to nevarno pot, je •pustil napraviti svoje ljudi1 sklenjen štirikot, iz čigar zunanjih strani so štrleli sami bajoneti. ‘Lawton je vedel dobro, da je hrabrih mož v .taki formaciji redkokdaj mogoče napasti z uspehom. in tako je moral gledati, kako se je sovražnik polagoma bližal bregu, ne da mu je mogel braniti. / Majhna .jaderniča, ki je. bila pripeljala Angleže iz mesta semkaj, .je ležala z nabitimi topovi ob bregu in Lawton je izprevidel, da bi Mio blazno, bojevati se pod ta-, ki.mi pogojli. In tako so se vkrcali Angleži, nenadlegovani od nasprotnika. Dragonci so ostali na bregu do zadnjega trenutka, potem pa so se vračali počasi k glavnemu vojn majorja Duuwooda, Večerna megla je že jela zagrinjati dilino, ko se je Lawtonov oddelek pojavil zopet na južnem koncu. Četa je jezdi1 a počasi, da .je varovala konje. Spredaj je jahal stotnik Lawton s prvim častnikom. “Torej ste zapazili to?” je vprašal zdaj tega. “Jaz sem jo bil jedva pogledal, že sem jo spoznal zopet ... je obraz, ki ga človek ne pozabi tako lahko. Pri moji veri. dekle ne dela majorjevemu okusu sramote!” “Res, delala bi čast našemu vojn.“ je.odvrnil poročrik. “A brez šale, skoro se mi zdi. da bi utegnita zapeljati taka pirnica c-elo mene, da bi šel zamenjat sabljo in karabinar s kuhalnico pa šivanko.” “To je punt. gospod, direkten punt!” se je zasmejal stotnik. “Kaj Vi, Tom Mazon, se upate nastopati kakor tekmec proti lepemu, splošno občudovanemu in vrhu1 tega bogatemu majorju Dunwoodu ? Vi, dragonski poročnik, čigar edino premoženje obstoji iz konja, ki zraven tega še ni eden najboljših? Vi, čigar stotnik je tako trd in grčav kakor štor in ki ima življenje starega mačka?” “E,” je odvrnil poročnik smeji. “Tudi najtrši štor se da pre-klati, in maček izgubi svoje trdovratno življenje, ee postane le preveč predrzen, kakor ste. bili na primer Vi davi. Kaj pravite, ako bii morala zdržati Vaša glava veliko takih bunk. kakor danes?” “¡Ne govorite o tem!” je vzkliknil Lawton. “¡Zdi se mi, da me je samo debela čelada rešila, na Vašo srečo.” “Zares, veliko vzroka imam, biti hvaležnemu tej čeladi';” je rekel Mazon. “in pri moji veri, čelada ali črepinja morata biti precej debela, da sta se mogla tako krepko postaviti krogli v bran.” “'Pustite šale. Tom!” je odvrnil stotnik. “Ali ste culi o Singel-tonu? Bojim se, da se bo radoval njegove smrti: njegov poročnik, ko ima zda.j upam je, da avanzi-ra !” “Da bi s pomočjo smrti tovariša in prijatelja aranžirali, ” je o-pomnil Mazon. “si mečemo želeti ravno. Sicer pa sem slišal od Pip-ea, da se še utegne izlizati . . .” “Na to hočem upati iz vsega srca!” je vzkliknil Lawton. “Za golobrad obraz ima, ta fant naj-hrajbrejše srce, kar sem jih srečal kdaj. A čudim se le, da so se naši ljudje tako fino držali, potem ko sva istočasno pala oba!” “Za ta poklon bi se Vam moral zahvaliti jaz!” se je smejal poročnih. “Ako bi mi skromnost ne branila . . . Storil sem, kar sem mogel, da bi jih zadržal, a zaman.” “Jih zadržal?” je grmel stotnik. “Vi hočete zadržati naše fante sredi v napadu?” “Menil sem pač, da so mahnili na napačno pot,” je opomnil poročnik. “Hm, moj padec ,jih je prignal nazaj na pravo pot.” “Ali Vaš padec ali pa strah pred lastnim padcem ... A pre-dno nas ni major spravil zopet v red, sim,o biili v neznanski zmešnjavi!” “Dunwood?” “Da. pridrvil je' v galopu z dvema drugima praporjema, se vrgel med nas* in sovražnika in nas hipoma zopet popravil.” “In, potem?” “Potem, pa se je zgodilo,” se je smejal poročnik, “da smo pognali John Bull-a nazaj v grmovje.” “Vsi vragi! Kakšno veselje mi je šlo tu po vodi!” “Da, vse to ste prespali!” “Res, da,” je vzdihnil stotnik. “Bila sva z Jurijem oba. nezavestna in ... A čujte, Tom, kaj pa poreče Jurjeva sestra k tej plavolaski gori na Kobiljeku?” “Obesila se bo za lastne nogavične trakoVe,” je opomnil Mazon1. “Dolgujem svojemu predstojniku rešpekt in ne bi ga rad žalil: a dvoje takih angeljev je več. nego gre po pravici enemu moškemu, razim če je Turek.” “Da, da,” jc menil stotnik. “Major pridigajo mlajšim vedno moralo, sam pa je presneto zvita duša. Ali, ste že zapazili, kako ljubi križpota tod po dolini ? Ko bi meni palo kdaj v glavo, da bi se ustavil dvakrat na istem kraju, takoj bi vpili vi vsi, da mora biti kje blizu kako spodnje krilo.” “Poznamo pač take ptičke.” “No Tom, zoper obrekovanje je ni pomoči. A . . . Kaj pa je tamle? 'Glejte . . . tam . . . tista črna stvar, ki leze čez hrib?” “Človek.” je rekel Mazon, o-stro gledajoč tjakaj. “Po grbi bi jo imel lahko za velbloda,” je opomnil stotnik, hip nato pa je zaklical: “Harvey Breza je. Vjamite ga, živega ali mrtvega!” ‘Samo Mazon in nekaj sprednjih dragoncev je moglo razumeti te besede. Poročnik jie sledil s tu-eatom ljudfij burnemu stotniku tako naglo, da je preganjanec komaj imel upanje, da uide. Breza je bil previdno ostal na skali, kjer ga je videl Henrik Hvarton, dokler večer ni zavil o-kolico v temo. Gledal je s te višave vse dogodke dneva, videl z vtripa.jočim srcem umikanje Dun-woodovih čet in komaj mogel brzdati svojo nestrpnost, dokler mu ni dovolila temna noč, da zapusti brez nevarnosti to postojanko. A imel je komaj četrt pota za seboj, ko je zaslišalo njegovo o-stro uho topot bližajoče se konjenice. ¡V zaupanju na naraščajočo temo je sklenil nadaljevati svojo pot, nadejajoe se, da uide sovražnikovim očem, ako se je tiho in naglo plazil naprej. Stotnik Lawton je bil tako zatopljen v pogovor s poročnikom, da je le malo pazil na okolico, in ko je spoznal krošnjar po glasu, da je sovražnik, katerega sc je bal največ, že odjezdil mimo. ga je premagala nestrpnost in vzravnal se je. da bi hitreje prišel naprej. V trenutku pa, ko se jc vzdignilo njegovo telo nad temna tla, ga je Lawton zapazil — in pričel je lov. 'Za hip je obstal krošnjar kakor brez pomoči, kri mu je zastala, noge so mu odpovedale zdaj tako potrebno službo — a samo za hip. Že je vrgel strani svoj koš, zadrgnil trdneje pas z denarjem in se spustil v beg. Vedel je, da, če ostane v eni črti z gozdom in preganjalci, ga ne morejo zapaziti. Držal se je tega in napenjal vse 10.548 to je bila številka bolnika, kateri je bil zadnji v letu 1909 še sprejet v zdravljenje slavnega in znamenitega Dr. J. E. THOMPSON-A, glavnega zdravnika in ravnateljaSlovenskega Zdravišča v New Yorku. Ta ogromni broj v zdravljenje sprejetih in tudi po kratkem času popolnoma ozdravljenih bolnikov, nam zopet spričuje da je Dr. J. E. THOMPSONA iskušenost in zmožnost v zdravljenju vseh boleznij 9^* Najbolša Garancija za vsakega, kateri potrebuje uspešno in hitro zdravniško pomoč, ter želi v kratkem svoje izgubljeno zdravje nazaj zadobiti. ROJAKI IN ROJAKINJE: Ne zgubite nade, ako Vas drugi zdravniki niso mogli ali Vas ne morejo ozdraviti:—zato torej če se počutite slabi in nemočni ter bolehate na še tako teški in nevarni bolezni, kakor: reumâtizmu, kašlju, naduhi, prehlajenju, sušici, na pljučah, na jetrah, na ledicah, na srcu, na živcih, na dušniku, na vodenici, na želodcu, na zlati žili, na trakulji, slabosti prebavnih organov, slabokrvnosti na očeh, v ušesih, na lišaju, na srbečini, na prhutah, na mazulih, DR. J. E. THOMPSON. Kakor tudi tajnih moških in zenskih spolnih boleznih: triperju, čankerju, sifilisu, izcurenju moškega soka, nezmožnosti v spolnem občenju;—nadalje na belem toku. nerednem mesečnem čiščenju, na vnetju maternice, nepiodovitesti, — tedaj se z zaupanjem obrnite za pomoč na slavnega in po vsem svetu radi njegove izkušenosti v zdravljenju dobro poznatega Dr. J. E. THOMPSONA ker ni je ni jedne AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI katera bi ne bila njemu dobro in natanko spoznata in katereT>i se on ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti. Zdravljenje vsih spolnih bolezni ostane strogo tajno. PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravljenje.. Vaša lastna korist je da ne odlašajte temuč takoj v materinem jeziku pišite za svet in zdravniško pomoč na SLOVENSKO ŽDRA-VIŠCE kateremu na čelu stoji slavni zdravnik : m [Esa 342 W. 27th St. New York, N. Y. Gostilna “Slovenski Dom’ na 2236 So. Wood ceste to je med Blue Island ulico in 22 Mladič & Krampats. Pijte naše pivo! The KonradSchreieiCo. MALTSTERS Najboljši “MALT” Sheboygan Wise. lovensko Narodno Samostojno 1 Društvo V RAVENSDALE.WÀSH. U STANOVL JENO 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOSIP KOŽUH, Taylor, Wash. Tajnik: CIRIL ERMENC, B o x 9, Ravensdale, Wash. Blagajnik: Mike Dernovšek, Ravensdale, Wash. Društvena, sej« vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtown pri Frank Markuš v prvem nadstropju' Edward Paneli ----- gostilničar-- 663 Blue Island Avenue CHICAGO. ODVETNIK PATENTI GARL STROVER 1009-140 Washington St. CHICAGO . Tel, 3989 MAIN Dobra Unijska Gostilna,k£rb'e mriel in gorak prigri- |nc C CfaCtn\J zek. : Pod vodstvom JUO- J. JIilo v kleti še za enkrat toliko'sodov. V tem samostanu so imeli klet razdeljeno v razne oddelke, katere so imenovali. klet boga očeta, boga s.ifa, sv. duha, klet matere božje, Janezova Ksaverjeva in Nepomuko-va klel Največja klet boga sina, je bila skoro prazna, samo en sod vina so- tam dobili, drugi sodi so bili že vsi prazni. Koliko vina in drugih likerjev se je ¡pa nahajalo v moških samostanih, nam ni treba omenjati. (Dost. prev. Ko je samostan sv. , Vida v Itourbonnais, 111., gorel bil sem navzoč pri ognju. Stanovanje je bilo leseno. Plamen je bil rdečkast dokler se ni vnelo vino in žganje v kleteh. Ogenj je kar naenkrat neznansko vsplaip-tel in postal plavkast. kar kaže, da je alkohol, ki je bil v pijači začel goreti. Navzoči pa so vpili: Glejte kak je ogenj — šnops gori!) Potem ko je katoliška cerkev izumila vice, s katerimi je strašila ljudi, kazoč jim na ogenj pla-polečih gromad, češ, tako se bodete pekli v vicah za grehe, je znašla novo sredstvo- za odpravo grehov to je spoved, na, podlagi katere se je vtihotapila v naj-skrivnejši del človeka, da ga je tem ložje gulila in izkoriščala. INajtzvitejši in najbolj pretkani spovedniki so bili in so še danda-našni jezu v iti, iz vrže k katoliške cerkve, o katerih slovi govorica da so največji hinavei in zavistneži na svetu. Svinjarije, ki so se vganjale in se še vganjajo v spovednici ni moči karakterizirati v dostojni družbi, dovolj bodi tedaj, če omenimo, da marsikatera žena, dekle in otrok so namesto poboljšanja prejeli pohujšanje. Tako je ustvarjen katolicizem in njegovi duhovni. Ne kot prijatelji. temveč kot sovražniki človeštva, ne kot učitelji, temveč kot sile teme in zabitosti ljudstva. so se pokazali ti ljudje še vsikdar. Pomislimo samo na eno drugo, še bolj grozovito poglavje edino zveličavne cerkve — na inkvizicijo, katero je uvedel papež Ino-ceneij tretji, ki je vladal od 1198 do 1315. Predstavimo si vero ljubezni, ustanovljeno po človeku, ki je postavil glavni temelj: Ljubi svojega bližnjega, kot samega sebe, delaj dobro onim, ki te sovražijo in odpusti jim, da bo tudi tebi odpuščeno”. in ¡potem pa se ozrimo na sveto inkvizicijo, pod katero se je bičalo ljudi do krvi, kjer so oni. ki sil nasproti cerkvi delovali, ali vsled nevednosti ali vsled česar koli morali grozno smrt storiti*. Srečka stoti so č nesrečnežev, ki so prišli v roke te krščanske be-stije je bila vselej zadeta. O groza ! Z razbeljenimi, železnimi klešami so jim na živem trgali meso, -posadili so jih na s šivankami posute klopi, polomili .jim kosti in glide na natezalnicah, metali jih iz vrli stanovanj na cesto, slačili .jih na kar so jih “železne device” s sulicami prebadale. Na tak zverinski način so inkvizator-ji mučilj svoje žrtve. Primerjajte to neznansko sramotenje človeštva s čutom kakega humanista, ko zagleda tako nesrečnega človeka, trpečo žival! (Kak kontrast! Samo takrat lahko sprevidimo kaj je boljše in kaj je prav, ako primerjamo dve ali več stvari e-no s drugo. In ko se ne bi moglo katoliški cerkvi nič druzega dokazati kot samo iznajdba in izvrševanje inkvizicije, tako bi že to samo zadostovalo, da se jo na večno prekolne in ugonobi. Nekateri pa bodejo rekli: Inkvizicija je bila ¡produkt srednjega, veka in kristjani sedajne dobe isto ravno tako obžalujejo kot i drugoverniki. Toda temu ni tako, pravim. Inkvizicija in vsi izgredi katoliške cerkve bi še danes cveteli, ko ne bi duh časa in nevere to je prosveta in ¡humaniteta storili konec takemu početju. Dalje — ali ni srednji vek direktno produkt krščanstva? Ko bi vera napravila ljudi dobre in vzvišene — ali bi sploh moglo do takovih ti? peklenskih zločinov pri- Okoli 2000 let živimo pod krš- canskim na u k rt m pa še vedno se dobe rev ni na duhu, ki so ravno tako gre leti. sni kot so bili ] pred Í000 Res je. da smo napredovali, da so ljudje bolj omikani, bolj čuteči. v kratkem rečeno, svet je 'postal bolj človeški, toda tega ni storilo krščanstvo in ne katolicizem. - Brezbožno, brezverno znanstvo in zasledovanje nasprotja proti slepi veri, toleranca in ne nepo-trpožljivost so vzroki napredka. Gorje ljudem, če puste svobodno roko katoliški cerkvi! Ne vem, če bi zopet gromiade ne zaplapolale. toda prepričan sem, da namesto njih bi rabili druga, še gorša sredstva. In samo to je veliko odprto vprašanje. In ali ne vidimo dostikrati goreče kolje v tej prehvaljeni deželi svobode plapole-ti? In ali niso oni, ki ga pripravijo in vžgejo ob enem dobri kristjani? Zapomnite si, da ni neob-hodno potrebno, da to kar edino-zvelieavna cerkev sankcijonira, store ali izvrše samo duhovniške roke, in da temni duh, ki te o-studnostni povzroeuje, je otrok krščanstva in bo umrl še le takrat ko bo skrajna ura bila vsemu krščanstvu. Zirinil -bo madež praznoverstva. ki se ne drži samo rimsko-katoliš-ke vere. ampak vseh ver, ki iščejo temelj vsega, kar je, v nekakih izvensvetovnih božanstvih in na njegovo mesto bo stopilo veliko spoznanje stvari, ki so tu na zemlji kakor v svetovnem vsemirj-u. Gotovo je. da temelj vsega, kar je. ni še nobenemu človeku raz-jasnen in nikdo ne ve, če bo sploh kedaj kakemu umrjočenm bitju ali kateremu koli drugemu svetu razložen, toda toliko pa le vemo, da so snov in sila, telo in duh ne-razdruž.ljivi in da tako ostanejo na vekov veke. Zgodi se lahko da naša zemlja, kot taka izgine iz firmamenta, da se organično življenje vniči, toda nekje v svetovnem vsemirju se morajo nahajati atomi (Atomen-koinplex), iz katerega je nastalo vse življenje in ki se bodejo z nova pojavili in novo Življenje u-stvarili. Keda-r iščemo boga v vesoljno-sti tako ne rabimo povpraševati od kod je‘prišel, ker sploh nimamo zapopada o začetku in ne koncu. Kar je po našem mišljenju vedno bilo in ostane večno, tudi ni moglo biti ustvarjeno, pa če prav je to stvarjenje samo sedem dni ali sedem miljonov let trajalo. Človeški duh sploh ni vstanu o tem misliti in samo kak norec lahko o tem. kar se ne da pomisliti in tudi ne zapopasti razgraja. Če pa iščemo boga IZVEN ve-solnega sveta, kakor to delajo kristjani in drugoverniki, potem lahko opravičeno vorašamo: Od kod je prišel bog? Kedo ga je list varil? In pred vsem pa: Kaj i-rna on skupnego s tem, od česar sam ni del in h kateremu ne pripada ? Toda zakaj se naj vtaplj-amo v filozofično nezapopadljivost? Ali nam «i pot na tem svetu jasno začrtana? Ali ne vemo. da smer hlepa vsega človeštva vseh. časov je obrnjena na tuzemsko srečo in da prave sreče ni, kjer ni čednosti in dobrote ? Čednosten, dober, svobodno mislec in svobodo ljubeč človek je oni, ki je sreči najbližji, nasprotno pa verski -mukar. ki vse veselje na. svetu zaničuje ali jih hoče zaničevati, ki ima besedo “nebesa” vedno na- jeziku, M pa sredstva za vživanje veselja na tem svetu ravno tako v pest ali žep rad stisne kot človek, ki vživa, je bedak ali pa licome-ree, o'katerem se ne ve. katera lastnost v njem prevladuje. Dalje na 8. strani. - The Gutsch Brewing : ]=Co.= : < ► < Pivovari vležanega piva in znanega KOTBUSSER WEISS PIVA Telefon 90. Sheboygan, Wise. ST T V ▼ ^ SLOVANSKA KORONA Neuropin Želo&ečni I Grenčec I je znašel J. B. Scheuer, v nemškem Jas- S sniku na Moravskem, Avstrija v začetku m zadnjega stoletja in ga postavil na ameriški trg v letu 1900. Vsakdo priznava, da isti je najboljši želodečni grenčee v eksistenci! Ta grenčeč je napravljen iz izbranih zelišč in Koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca. zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina. Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo. Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na Mohor HVEILi.A. ID I GENERAL AGENT 158 W. Kinzie St. Chicago, 111. * J. B. SCHEUER CO., IZDELOVALEC 158 W. Kinzie St., Chicago, Illinois GARANTIRAMO DA ----- JE---- l7rlplllipmn °bleke P° taeri iz čisto volnenih, domačih in im-lUlGlUjCIIIU portirjih tkanin. Prodajamo s°^°ve obleke za delavnik ImamO ve^^° aal°g° trdih in mehkih klobubov. , V zaloffi ^tnamo vedno bogat izbor obuče in čevljev močnih za, o delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost. I®“ Največja zaloga vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cene. Pridite, oglejte si i kupite! PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA S OBLEKAMI JURIJ MAMEK. 581 S. Centre Ave., Chicago, 111. S********** Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE” M. A. WEISSKOPF, M. D. ------ ZDRAVNIK IN RANOCELNIK -------- 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: od 8,—10. ure predpoludne od I_3. ure popoludne in od 6.—8:30 ure večer. ure dopoludne doma in to le V lekarni P. Platt, 814 Ashland Ave.: od 4.—5. popoludne. Ob nedeljah samo od 8.—10, izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. s m W. SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 624-628 Blue Island Avenue, Chicago TELEFON CANAL 955 Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. | Pijte najboljše pivo i r« I Peter Schoenhoffen Brewing Go. g n PHONE: CANAL 9 CHICAGO ILL. “Glas Svobode” (The Voice of Libertt) WEEKLY Published by The Qlas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $2.00 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski ' narod v Ameriki.__________________ ’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek -------------- in velja ---------------- ZA AMERIKO: ' Za celo leto......... za pol leta.......... ZA EVROPO: Za celo leto........ za pol leta.......... ,.$2.00 ..$1.00 , .$2.50 .$1.25 Naslov za Dopise m Po8iwatve je GLAS SVOBODE CO. 1518 WEST 20TH ST., CHICAGO, ILL Pri spremembi bivalUSP.a prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. 231 KAKO SMO BOGATI! Človek si no more niti misliti koliko zlata se je produciralo v teku zadnjik petdeset let. Samo v Združenih' državah se je nako-*palo v zadnjih petnajstih letih za $1,108.479.000 zlata. Samo leta 1909 se je na celem .svetu produciralo za $457,567,000 zlata, toda to še ni vse. V zadnjih petnajstih letih se je na svetu produ-eiralo za $4,982,865:000 zlata, koliko pa se je pred tem časom produciralo pa ni možno določiti vendar pa da si more človek predstavljati koliko se je približno nakopalo zlata pred tem časom, naj omenimo sledeče. Svetovni pridelek leta 1849, to je takrat, ko so'našli velikanske zaloge zlata v Califor-niji in Avstr,alijii je bil cenjen na $27,100,000; v letu 1850. $44.450,-OOO; v letu 1851. $67.000,000 in v letu 1862 pa $135,150,000. Največ se je produciralo leta 1856 in sicer za $161.250.000, katere točke se ni dalo za celih trideset let doseči. In takrat je, nastal dvom glede produkcije zlata. Leta 1886 je produkcija zlata začela rasti in celo prekosila ono z leta 1856. Od tega časa pa je produkcija zlata vedno napredovala. Leta 1909 se je v Združenih državah nakopalo za $96,6O0,QO0 zlata in na celem svetu pa za $457,567,000 iz česar razvidimo, da Združene države prispevajo skoro eno četrtino vsega zlatega pridelka. Da si zamore vsakdo ogledati koliko zlata se je zadnjih 15 let produciralo podamo tu sledeče številke: Produkcija zlata v Združenih državah : Leta 1909 ” 1908 .. . 94.560.000 ” 1907 ... 90,437,700 ”» 1906 ... 94,374,000 ” 1905 ... 88,180,000 ” 1904 ,, . 80,723,000 : • ” 1903 - ” 1902 ... 80.000.000 ” 1901 ... 78,‘666,000 ” 1900 ... 79,171,000 ” 1899 ... 71,053,000 ” 1898 ... 64,463.000 ” . 1897 ... 57,363,000 ” 1896 ... 53,088.000 ” 1895 ....... ” 1894 Skup .... $1,188,479,700 Produkcija zlata na celem sve- tu: Leta 1909 .. $457,567,000 ” 1908- .. 441,932,000 ” 1907 . . 404,854,000 ” 1906 . . 400.426.000 ” 1905 .. 377.135,000 ” 1904 .. 347,087.000 ” 1903 .. 327.702,000 ” 1902 .. 296.737,000 ” 1901 .. 262,493.000 ” 1900 .. 254,556.000 ” 1899- ” 1898 .. 286.879,000 ” 1897 A.. .. 236.073,000 ” 1896 .. 202.251,000 ” 1895 ........ .. 199,304.000 ” 1804 .. 181.175,000 Skup ... .$4,982,865,000 ‘Gornje številke jasno kažejo kako bi bili bogati, ee ne bi 1. bi- l-o toliko izkoriščevalcev na svetu, 2. če ne bi morda toliko pili in manj jeli. pa nič ne potrebovali. Kje je vse to zlato ne vemo, ne- kdo pa ga mora imeti nekje shra- njenega, ker če bi države, ki producirajo tolike množine zlata, Hranile zlato in ga morda imele v svojih blagajnah, tedaj ne bi rabile poseje vati istega od raznih bankirjev in financirjev. Rockefeller je najbogatejši človek na svetu, toda njegovo premoženje ne obstoji iz čistega zla- ta; Carnegie j.e tudi bogat, tako je Morgan, Schwab in mnogo ta-kovih “self made” mož, toda vsi ti skup nimajo vsega zlata v svor jih blagajnah in ljudstvo, ki mora delati in producira zlata, tudi nima, ker je veselo.ače dobi namesto zlata kak košček zelenega papirja. Neznansko težko bi bilo izdelati statistiko o zlatu in kje se isto nahaja, največ ga je po državnih zastavljalnicah in bankah, naj manj pa med delavskim ljudstvom, ki ga producira. Zlata je res veliko v Ameriki, toda ne med nižjim slojem, ampak je v najemu'velikih trustov, financirjev in borznih igralcev, ki se za njegovo vrednost pehajo, kot mravlja za drobtinico kruha, delavec pa se zadovoli s “ greenbacks ”, češ saj ti so ravno tako dobri kot i zlato. Človeku, ki je pri zdravi pameti pa ne gre v glavo, da rudar, ki povprečno na dan nakoplje za $20.00 zlata dobi samo $3.00 za vse zlato ‘ki ga je spravil na dan. Iz tega je razvidno da od vsega produkta dobi delavec samo eno sedmino, med tem, ko oni, ki se kličejo za nekake lastnike rudnikov, dasi po naravnem zakonu je rudnik toliko njegov kot katerega druzega človeka na svetu, do-.bi šest sedmin vsega produciranega zlata. Od vsakih 7 milijonov produciranega zlata, dobi oni. ki ga producira 1 miljon, delodajalec pa 6 miljonov, poleg vsega tega j?a da delavec $900,000 vrednosti nazaj delodajalcu za hrano in druge potrebščine. Iz tega sč da sklepati, kje je zlato, Zlato pa je v primeri s koristjo drugih kovin skoro brez vsake vrednosti, ker isto nima onih sredstev kot recimo jeklo, vseeno pa zaradi svoje lepote in redkosti zavzema prvo mesto na tržnem mestu in to zaio, ker služi za .nekako svetovno iz menjeval n o sredstvo. Produkcija zlata pa še. naravnost ne kaže bogastva ene ali druge države, ker zlato ni najvažnejši faktor na svetu. Vpoštevati je treba produkcijo drugih naravnih zakladov, kot n. pr. železa, bakira. premoga itd. Da svetu pokažemo kako smo boapti tu v Združenih državah naj omenimo sledeče: Leta 1907 se je produciralo 25,781.000 tonov surovega železa in leta 1908 pa 15,936,000 tonov. •Jekla sc je v teh dveh letih produciralo 38,336,000 tonov; premoga 285,428,000.000 tonov, žganja, piva. vina in drugih likerjev pa 253.734,650 galono v. Če pa pomislimo za koliko miljonov dolarjev se je pridelalo žita, kot pšenice, koruze, ovsa itd., nadalje za koliko miljonov dolarjev živine in drugih stvari in če vzamemo skupno vrednost vsega premoženja. ki se nahaja v Združenih državah tedaj lahko rečemo, da bi prišlo na vsakega ameriškega državljana nekaj nad en miljon dolarjev vrednosti, če bi prišlo do razdeljitve. Vendar pa vemo, da je v Združenih državah' nekaj nad 80,000,-000 prebivalstva od katerega' je 95 odstotkov delavstva, ki ne 1 fist i še $1000 vrednosti. Potem pa sklepajte, kako smo bogati — ne mi delavci, temveč oni — ki so $ predkano iztrgali pravice slabejšim irf si sedaj do-mišljnjejo nekake predpravice. Po. izkazu bogastva to je nakopanega denarja pa bi prišlo na vsakega prebivalca, če bi prišlo do razdelitve samo štiri in šestdeset dolarjev in nekaj centov. Delavec ali si o tem še kedaj pomislil ? Pilij o nar Rockefeller, Morgan in Carnegie, pa imajo skup toliko premoženja, da ko bi jih države hotele odkupiti, jim. z vsim kovanim denarjem ne bi mogle plačati, Tu je sedaj uiganka, katero, prepustimo eitateljem, da jo rešijo. Kdor je zaveden delavec jo bo lahko reštil.,‘oni pa ki tavajo v temi in okovih suženstva pa^bodejo klicali boga na pomoč, se trkali na prsi in rekli j No je že tako, naj se zgodi volja božja. Dokler bo eksistiral delavski in kapitalistični razired, dokler bo na svetu delodajalec in delojemalec tako dolgo bodo na svetu bogatini in reveži. Oni, ki producira zlato, bo dobil življenje, oni ki ga šteje, bo imel dobiček, ugodnost in nebesa že na tem svetu. DELAVSKA ZMAGA. TONIKA. Soči jul demokrati v Milwaukee in vsem Wisconsin!!, kakor tudi soeijalisti celega sveta ne samo po Ameriki so kar ¿z sebe radi velikanske politične zmage nad starimi kapitalističnimi strankami v Milwaukee, Wise. In zakaj se ne bi človek veselil te zmage, zakaj se ne bi delavec, proletarec radoval po uspešnem boju s naj-večjim sovrfgom delavstva, krutim izkoriščajočim kapitalizmom. Milwaukee je svetovno znano mesto radi izbornega piva, ki ga varijo v tem mestu-. Znan pa je tudi iradi strogega nemškega na-cijonalizma, ker večina prebivalcev so Nemci. Sedaj je postalo mesto Milwaukee še bolj znano in to radi te sijajne zmage, prve zmage ameriškega delavea-prole-tarijata, ki je nekak kažipot do prosvete celi Ameriki. Največja politična bitka se je prav gotovo bila sedaj v [Milwaukee. Delavstvo, kojega so vodili izurjeni delavci kot Emil Seidel, M el ms. Berger. Dietz in drugi, pokazalo je prvič na tem kontinentu kako močan je oklep njegovega duha. kako železna njegova volja in kako silovit je udarec duha svetlega meča v boju^za e-nakopravnost, svobodo in bratstvo. Sijajna zmaga soeijal-demokra-tov pa nam je vsim v dober pouk. Iz borbe, ki smo jo opazovali, a-gitacije in tako izkušeno vodenega gibanja kakor tudi smrtnega udarca skupne sile,- združujoče delavstvo v rednih bojnih vrstah, pa se učimo še nekaj druzega, kar se je uprav v [Milwaukee pokazalo. da je resnica in to je, da unije morajo navzeti tudi politiko ali,1 daTbo-cijalistična stranka le tedaj zamore uspešno koncentrirati svoj boj, če se. združi s delavskimi organizacijam i. “Tako dolgo dokler so delavci razdeljeni na ekonomičnem polju se ne izplača govoriti o kaki politični združenosti. je rekel John OlNeil, urednik “M ners Magazina". In te besede so resnične. Delavci v Milwaukee, katere so socijalisti-delavei skoz leta- in leta učili in- izobraževali so se ko-nečno združili na ekonomičnem polju in ko hitro se je to zgodilo: bili so tudi politično združeni in ker so bili združeni so premagali kapitalistične privržence vse povsod s neznansko večino. Ekonomično in politično združenje delavca v Milwaukee je dalo kapitalizmu straža us k udarec, katerega ne bo nikoli prebolel in če bo temu udarcu sledil pri prihodnjih mestnih in državnih volitvah drugi, tretji in tako-.naprej tedaj ne bo dolgo, ko se bo moral kapitalistični razred ali poboljšati eli pa priti ob vso veljavo. Do zadnjega torka so se kapitalisti nekako zaničljivo ozirali po Milwaukee, toda ko hitro je prešinila novica o delavski zmagi v Milwaukee slehernega volilea v [Združenih državah tako naglo se je spremenila poteza na obrazih do tega časia delavstvo zaničujočega kapitalizma v gubo, iz katere se čita strah pred osveto. Delavstvo brez politične in delavske združitve je onemoglo in se ne more gibati s nobeno močjo in odločnostjo. Politično gibanje brez delavske pomoči tudi za delavca dosti ne izda. F akt je, da delavski razred mora ustanoviti dve velikanski in mični organizaciji, katera vsaka bo vihtela uničujoče orožje, ne pozabeč gesla: Vsi ki štrajkajo skupno, morajo tudi voliti skupno. Zmagovalci v Milwaukee pa niso zmage pijani, da ne bi vedeli kaj delajo, marveč so šli takoj na delo, ki bo še težavnejše. Koj po zmagi so se zbrali voditelji stranke. da izdelajo načrt za prihodnje volitve za državni zastop. S tem, da so zmagali v občinskem zastopa niso zadovoljni, hočejo več — zmagati morajo povsod in na celi črti. In zato, dasi so zmerni, vendar nevtrudljivi, se že sedaj pripravljajo, da pošljejo delavske zastopnike v državni zbor, med tem Sasom pa bodo izvoljeni mestni starešine pokazali delavcem, da so volili za prave ljudske, delavske zastopnike, kar jim -bo dalo z nova ono orjaško moč pri prihodnjem spopadu, da bodejo prav gotovo zopet zmagali in tako bo prišel delavčev glas v državno tribunalo. V. S. Skubic. Kapitalisti vživajo delavsko kri J * * # Look out! Beef trust je pred sodnikom L an d iso m. * * # Čudno je, da se stavkokazci spreobrnejo in vstopijo v unije. Menda* kapitalistični bič odpira oči. # * # Stavkokazci v [Philadelphia so oropani svobode, še na ulico ne smejo brez pinkertonskega spremstva. Nekaterim se je posrečilo u-bežati. Pasja kuha in golazni pol ne 'blazine tudi garjevcem preseda. • • • Kdor hoče zastonj delati, ne rabi delati, pride ven dosti ceneje. * * • V Združenih državah vživajo svobodo samo kapitalisti, politi-karji in farji. —• Delavec je samo živa marineta. navezana na vrvi kapitalizma, politikarjev in farjev. * * # Senat je brez debate sprejel predlog za povišanje letne plače guvernerja države New York od $10.000 na $20.000. Ko bi se šlo za povišanje plače delavcev, bi bil predlog jednostavno pod klop vržen. * ‘ ^ * Temperenelarji so podobni gobi, kedar je suha in kedar se jo pa namoči je mokra. Vreme je letos suho zato pa je goba mokra. ^4 4* Zakaj trpeli bolečine, ko iste lahko takoj * ❖ 4* 4* 4* ■o d ženete s« “KAPSOL” čudovitim mazilom za vse bolečine kot revmatizem, nevral-gijo, glavobol, trganje v križu. Isto tudi odstrani otekline in prežene otrplost. Navodilo: Pomažite malo Kapsola na prizadeti del 4^ dvakrat na dan. Cena 50c., po pošti 55c. Denar lahko pošljete v znamkah. 4* 4* 4* 4* J. C. HERMANEK LEKARNAR 1800 So. Center Ave., Chicago, 111. Dopis iz Clevelanda. V Proletarcu z dne 29. marca sem bral okrajšana, a dobro poznana imena, radodarnih,, Clevelandskih, narodnih kramarjev, ki so poslali dne 20. marca pogreb-ščino za gospoda Poka von De Pofalba, pod pretvezo obrambnega sklada. — Ne zdi se mi vredno odgovarjati takim Ibudalostim, za kojih vsebino ste plačali 5 do Ž5ct. Za-gotovljam pa vsem dotičnikom, da bi Proletarec dosti večjo vsoto dobil, ko bi šle vaše, neumne, puhle glave na javno dražbo. , Obžalujem pa samo gospoda Poka von De Pofalba. da se da takim kramarjem v izložbo, kot reklamd neumnostij. Ali ne iz-previdiš. kako so. te ti. tvoji prijatelji že pred obravnavo obešali za pete, m-uštafe, kurja očesa in vse te grozne muke si prestal po nizki ceni (lOe). Ali res nisi s svoiim, slavnim imenom več vreden? Nadalje ti .gosp. Hudournik želi nevarnega bega čez jezero, da bi te na ta način za lOct. prodal morskim deklicam. Za borih lOc. prodaš 14 funtov svojega prismojenega mesa. — Kaj poreče k temu mesarski trust? — Oh, usmiljenja vredni Ivan, ker moraš za borih lOc tako tolci s kladivom, pri tem pa še plačati desetino drugim, da si redijo mastne trebuščke. Veseli me pa še, da si prišel ko-neeno do spoznanja in se sam obsodil. Le škoda, da si se tako poceni odkunil. Če bi ,se ne bil zvr-gel v babo, (kar si drugim očital) prisodila bi se gotovo večja cena na’tvojo glavo, ne oziraje se na tekmovanje “bnsniss manov”. Kar se tiče glede zagonetke naj pripomnim, da se ne morem kosati z gospodi, ki imajo notarsko prakso im se razumejo na astronomijo. posehno o luni in mescu. Ali se vam ni dokazalo, da ni bilo n:kakega izkoriščanja glede društvenih ozirov. Za privatne zadeve vas pa čisto nie-oe briga. Priporočam vsem omenjenim, da se ravnate po vzgledu skromnega. gospoda “Č.”, ki proda vso svojo čast za 5 ct. j Pogrebec. * * * * * *’ * * * 4“ 4 4 4 4 4 4 mR. RICHTER’: PA INEXPELLER Pri zvinjeuju, odrti-nah. sploh prenapor-njonju mišic, pri revmatizmu. nevrnlgiji in enaki h tež kočah pomaga enkratno vdrg-nenje z PAIN EXPELLER Dobi se v vseh lekarnah f.o 25 in 50e. F. Ad. Richter & Co. 215 Pearl St. New York. Pazite na varstveno zi\am-^/ko s sidrom. v* 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *t* V času dela in jela, spomni se na ue-delo in ne-jelo. Vsakdo, ki ima nagon ,do kmetijstva, naj kupi kos zdmije! Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah enaka v Evropi m k> prej kakor .se ljudem sanja.’ Jaz ne ponujam zemlje z lažmi, tr-pentinovega olja iz koreninic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih laži, temveč kupi, ako več ne moreš vsaj 40 akrov zemlje-in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu. Prevzel sem 40,000 akrov najfineje ravnine, za naselitev. Vsa zemlja je moderno kanalizirana po državi. Tukaj ponavljala. se bode stara pesem. Kar se danes nudi za $16 aker, predho mine 20 let se bode prodalo za desetkratno eeho. Ako se oglasi dovolj Slovencev, rezerviram 10,000 akrov izključno za nje. Kar je obdelane enake zemlje plačala je’leta 1909 od $50—100 v pridelku pavole, $30—50 v koruzi itd. Kar se seveda lahko dokaže s številkami državne statistike. Kaj je kmet in kaj je najbolje-plačan delavec v mestu? Prvi je prost gospod; kar snesti ne-more, proda in to za drag denar. Drugi je sužen družili. Zakaj tora j ne postati prost in neodvisen? Pomislite, vaši otroci ne-bodo mogli zemlje kupovati, ker cene bodo previsoke in to naj si vsak zapomni. • v Vsa zemlja je enaka, vsa cena je $16.00 aker, zraven železnice, postaje ali pa vstran. Kjer koli te bolj veseli, tam ti je na izbei o. $6.00 na aker takoj in ostanek na 6% 'obresti poljubno, F. GRAM REALITY CO. NAYLOR, MO. !» * « m ■m « « « Kupite svojo pomladansko!» obleko pri Zaloga Äj !■ — ! « 4S 1828-1830 Blue Island Avenuo. % obleke, klobukov, srajc in spidniega -----------perila.------------—— !» !» !» !» >» !» !» !» Izdelovanje oblek naša posebnost. !» >» !» !» Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, 111. tooi PERU PIVO. PERU BEER COMPANY, Peru, III. Podpirajte krajevno obrt! --1» —---------------------—;—. FJemu pustiš od nevednih zobo-^ zdravnikov izdirati svern, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po naj nižji ceni napravi Dr. B. K. Šim o nek Zobozdravnik. 644 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 483. or ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. | LAQER | MAGNET | GRANAT Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. gp| ■m...■■■■ ......... DELAVCI! Bodite povsod širitelji, edinega slovenskega delavskega lista “Glas Svobode”, ki se za vas bori pri vsaki priliki. Borite se zanj tudi vi! Vsak slovenski delavec mora citati svoje glasilo t. j. “Glas Svobode!” L \ AA é_ A A^J^AA. 4fc_A A A Jh.4 A A *• A A *• A ' ry T T'T T y y TT T * Y~T T y y y f V t l"1 > y y y y T y y w e y y r tv y y t f t » »"V Slovensko Delavsko Podporno in suspenzijsko Društvoss: Ustanov. ** *»„ K - ^ » A J m m V*** *»* 21. nov. 1909 DAKRAGH, PEXN!SYI,ArANlA GDAVINI ODBOR: PREDSEDNIK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51. TAJNIK: Fran Plazzotta, Madison, Pa. Box 28. ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Jos. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88. \ NADZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108. BLAŽ ČELIK. Adamsburg, Pa. Box 28. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa. DUkOVNIK IN SATAN. Fedor Dostoyevsky. 'Bred. alt ar jem v veliki cerkvi, bliščeči in lesketajoči od srebra | nemu ljudstvu? Kako mučenje in zlata ozaljšanih podob v iraznih 11 altarjih, ki so v navadi v rimoka-toliških kakor tudi v pravoslavnih cerkvah; ter razsvetljena z mnogoštevilnimi svečami, je stal duhovnik oblečen v dragocena in lepa oblačila ter krasen z zlatom odšit plašč. Duhov n-k bil je porušim oseba s zagorelimi lici in dobro krtačeno brado. Njegov glas je bil zveneč in imel je ponosen nastop. Vsa njegova znna- j sel z umobesno hitrostjo v tovar-njost se je vjemala s cerkvijo, kr no, v «železno livarno. Tu je videl se je lesketala od luksusa. | delavce begati in teči od enega Nje farani pa so predstavljali predmeta k drugemu; kakor so se popolnoma drugačno podobo. Bili mučili v potu svojega obraza v stekel je za njim, ga dohitel, ter pograbil za ovratnik. “He, ho! Ti debelušek, ti za ribani!” mu je rekel. ‘‘Zakaj si tako lagal temu zapeljanemu rev- v peklu si prerokoval? Ali ne vidiš, kako grozno že sedaj trpi v peklu — tu na zemlji? Ali ne veš, da ste. ti in državni uradniki moji zastopniki na svetu? Ti si oni hudič, ki jim povzroča peklensko trplenje. Ali ne veš tega? No, po tem pojdi k menoj !” Hudič je pograbil duhovnika še trdneje za ovratnik in ga vzdignil visoko v zrak, ter ga prene- Torej vendar, sedaj vidiš. A o-bljubuješ jim pa še vedno pekel po smrti. Mučiš jih, duševno jih trpinčiš do smrti, ko so že skoraj fizično ubiti! Pojd’ sem! Pokažem ti še en pekel — še enega, najgroznejšega. Pograbi ga za tilnik in za hlače ter ga ponese v jetnišnico, kjer mu je pokazal temnico, iz katere je puhal smrad, in več človeških podob, oropanih zdravja in vsake eneržije, ležečih na mrzlem ka- INDIANA. Za Indianapolis — — J. Pushnar Za Glinton-------V. Verhovn ik KANSAS. Za Yale — —-------- A. Rupar Za Mart be ry — — — — J. Lekše Za Frontenac —--------J. Kolar Za Ghicopee — — — — F. Košič Za Girard-------------J. Žagar Za Pittsfbuirg in okolico •— J. Alič Za Columibus — — — Fr. Žitnik MINNESOTA. menitem tlaku, polnih golazni in Za Ohisholm ---------A. Sterle mrčesa, ki je razjedal njih revna "Za, Aurora —---------J. Rožanc Za Ely-------------J. Seliškar MISSOURI. in gola telesa. ‘.‘No, sleci svojo svileno obleko”, reče hudič duhovniku; “na- . takni si one okove in teške veri- "a Louis A. Sila ge, kakoršnje tej nesrečneži ima-1 OHIO. jo; tako, sedaj s;e vlezi dol na ta Za Cleveland--------R Perdan mrzla in umazana tla - in potem Za ColH,mvood _ j Pcito6ar in jim govori o peklu, ki jih. se ea- p Kožel ^a' Za E. Palestine — — — P. Čuik so večinoma samo revni delavci in kmetje, stare babice in berači. Njih obleka je bila ponošena in je smrdela. Njih obrazi so kazali glad, dasi so imeli žuljeve roke. To vam je bila podoba, pravim vam. Duhovnik je še vedno oblastve- no stal pred podobami na altarju, «Nato ga zopet 'hudič pograbi še na to se obme proti ljudstvu in visoko povzdigne svoj glas — začel je predigovati. ‘‘Dragi moji bratji in sestre v Kristu.” ,ie*rekel, ‘‘naš ljubi oče nebeški vam je 'dal življenje, in vaša skrb je, da ste stem zadovoljili. Toda, ali ste pa tudi zadovoljni? Ne! • Pred vsem. imate premalo zaupanja v ljubljenega nebeškega o-četa, 'njegove svetnike in njih čudeže. Od vašega prihranka ne dajete tako darežljivo sveti cerkvi v 'bogaime kot bi morali dati. In drugič, vi ne vbogate svojih predpostavljenih. Nasprotujete svetovnim naredbam, čaru in njegovim. uradnikom. Zaničujete postave sploh! Sveto pismo pravi, ‘'‘daj cesarju kar je cesarjevega in daj bogu kar je božjega. ” Toda vi " PRIZNANJA TISOČ IN TISOČIH ozdravljenih in hvaležnih bolnikov kateri vam dajejo dokaze zaslug svetovnoznanega in slavnega ravnatelja od THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE kateri se žrtvujf, in je ozdravil že nebrojno število slovenskih bolnikov.Vsaki bolnik, kateri seje zaupno obrnil, na slavnega ravnatelja tega zavoda je bil zadovoljen, zadobil popolno zdravje in srečo, katere se veliko družin, očetje, matere in otroci vecele. Nima bolezni na svetu, katere bi zdravnikom tega zavoda ne bile poznate in katerih zdravniki tega zavoda ne bi mogli v kratkem čnsu ozdraviti, najsibode možka; ženska ali otročja zastarela ali kronična bolezen. Slavni zdravniki tega zavoda zamorejo povoljne uspehe svojega delovanja, z tisočerimi zahvalnimi pismi dokazali v katerih se ozdravljeni bolniki z najprisrčnejimi besedamizahvaljujejo za jim podeljeno pomoč in zdravje. DRUGI ZDRAVNIKI KATERI OGLAŠUJEJO IN GOVORE VELIKO O SEBI NE MOREJO DOKAZATI NITI JEDNEGA POVOLJNEGA DOKAZA SVOJEGA DELOVANJA. > Nobeden naj si ne krati življenja, zadovoljnosti in posvetne srečo in trpi v bolezni, temveč naj se takoj obrne na znameniti in svetuznani zdravniški zavod ker našel bode največjo srečo in pridobil zopetno popolno zdravje. Pridite osebno ali pa pišite na The Collins l.Y. Medieal Institute 140 W. 34th Street, New York City. Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelj. • --------------- Uradne ure so: Vsaki dan od 9 nre dopoldan do 1 popoldan in od 2 do 5 nre popoldan. Ob nedeljah in praznikih on 9 nre dopoldan do 1 popoldan. Vsaki torek in petek od 7 do 8 ure zvečer. DOPISI. POMOČ ZA POMOČ. Pismo iz New Yorka. Dovolite mi g. urednik pogovoriti se s naročniki, čitatelji in dela' ci glede delavskega časopisja, to ie časopisja brez nagobčnikov. Jaz sem časnikar sam, t. j., živim se s pisateljevanjem, in torej razumem ceniti vpliv časnikarstva pri razširjanju dobre in slabe informacije. Jaz ne delam' za delavski časopis, kruh si moram služiti. to je res, toda do danes še nisem niti centa od delavskega časopisa zaslužil. Njegovo delo je plačilo, in to dobro plačilo je v delu, toda vrnimo se nazaj k prvotnemu namenu. Prepričati in zagotoviti vas moram, da mi delavci moramo i-meti svoje glasilo, sosebno “Glas Bvobode”. katerega upam ne izgubimo sedaj ko ga že imamo, ko bi sie pa to zgodilo čutili bi veliko več potrebe po njem' kot smo je počutili pred njem. Rekel sem že. da ga moramo imeti, to ponavljam in bom ponavljal; pred vsem. zamoremo upati na boljšo bodočnost le ako bomo imeli taksi sredstva s, katerih pomočjo bomo to tudi dosegli. .Meščansko in drugo časopisje, ki gfi vzdržuje delavstvo, lastujejo pa bogatini, prinaša samo take informacije o delavstvu in njega gibanje za katere je prisiljeno. Samo ozreti se je treba v te meščanske dnevnike po novicah, o Philadelphia štrajku, ali o kateremkoli drugem štrajku pa se takoj prepričamo o istinitosti. Ti časopisi bi najraje nič, ne pisali o štrajkih —■ razven kadar bi brli isti za delavce zgubljeni. Na primer: Recimo, da se bliža kaka važna razprava oziroma seja ali kaj podobnega, in kaj za-inoreš na to pričakovati od teh kapitalističnih glasil — vštevši slovenske? Skoraj, da vam ne rabim reči; da ste srečni, ako dobiti' prostor za par vrst kje v kakem kotu. Obratno pa. ako pošleš to novico v delavsko časopisje, zamore.š pričakovati iznenadenje. Delavsko časopisje ti da najboljši prostor ter velikansko reklamo. Po zborovanju, seji ali kar je že bilo — pa zanesljivo .poročilo — v listu, pomaga širiti dobre ideje delavčeve, o katerih ,se je pri zboru razpravljalo. To recimo je bil začetek, ko pa se bliža čas druge seje leti vse nanjo, ker jih stvar zanima od kar so čitali ono poročilo v listu od zadnjič in se hočejo danes prepričati ter tudi kako dobro sami svetovati; vsega tega pa kapitalističen list ne bo naredil. Ne dolgo tega1 obiskal me je prijatelji ki je mednarodno na dobrem gla.su, to je v mestu kjer živim. Obiskalo ga je več poročevalcev, ko pa je prišel dan zborovanja ni bilo nobenega in tudi v njih časopisih ni bilo niti vrstice o vsem tem; oglasi velikih tvrdk in družabni flirt so izrinili vsako reklamo v njih listih za nas. Ali bi se bilo kaj takega pripetilo pri delavskem listu? Mislim da ne! ■ Jej'meni. kako sem si tistjkrat želel imeti delavski list v našem mestu pa vnakar tednik, ko se je to pripetilo. To vam , pripovedujem, dragi moji. zato. ko me je primoralo samostojno misliti. Dobra misel se mi je porodila: X. pr. kapitalistični časnikarji so medsebojno sporazumljeni. da ne prinašajo ‘delavskih novic, ako so pa le primorani serntert.je kal "oročati, se 1:0 oča jako malo in še to tako zavito da človek ne ve ali naj veruje ali me. To seveda ne bo ugonobilo našega delovanja, toda zanikati pa tudi ne sipe,mu, nam to ne .škodi Kaj je zdravilo? Delavsko časdpisje, katerega moramo imeti. Več ko listov imamo, več čitarno, in več ko čitamo več mislimo; in več ko mislimo boljše ideje se nam razvijajo. Postajamo zavedni, samostojni in močni; bolj pa ko se zavedamo, boljšega in več svojega časopisja potrebujemo. Svet je naš, mi smo njega vzdrževatelji, toda on je vendar le prevelik da bi nam ustmeno vse povedal, kar se na njem godi; imeti moramo torej tiskane besede, imeti moramo svoje časopisje. Delo je trdo, ker pelje navzgor. Ko bi šlo navzdolj ¡bi ga ne bilo vredno delati. Delo gre navzgor, in ravno radi tega moramo imeti svoje časonisje ker gremo navzgor do cilju. Na vrh hriba ali v njega obliž,ju pa se nahaja ideal po kojem koprnimo. Glave pokonci nosimo s pogledom navzgor. na oni ideal na vrhu. • ' Mi navzgor, radi tega tako teš-ko; drugi navzdol, jim je lahko. Kar .se mene tiče sem zadovoljen s tem, .in veliko raje delam navzgor ko da bi me gonilo navzdol. Za stvari, ki so kaj vredne se mora trdo delati, in če so vredne .trdega dela, vredne so še česa druzega. S združeno močjo, prdvj pregovor se vse doseže — toraj rojaki, delavci, na pomoč, pomoč za pomoč : vsi skupaj, vsi na enkrat in vzdignemo če je treba še več, ne samo, da povzdignemo Glas 'Svobode do dvakratne tedenske izdaje, še vsak enega novega naročnika pridobimo pa imamo kar potrebujemo, česar želimo. Ko pa pride čas in bodete potrebovali vi pomoči sicer neznam imenovati časa ko delavec ne potrebuje pomoči -— in list ki ,ste mu pomagali vi, bo pomagal vam. Istina je, da ne smemo odreči pomoči.. Pomagati moramo vsi ter stem vred širiti svoje misli in ideje. Delo pelje v hrib! Da. in to ga dela vrednega se boriti zanj in mu pomagati. (x) Claridge, Pa. Cenjeni rojaki, prišla je zala pomlad, katera mogoče nam prinese obilo sadu, samo če se bodemo potrudili, da se zbudimo o pravem času našega spanja. Kakor je rojakom vže znano, posadili smo seme na dokaj močni podlagi,, namreč v potrebi za naš obstanek, da si pridobimo vsakdanji kruh, kateri nam je določen od delodajalcev. Toraj rojaki in rojakinje združimo ‘se, ter zavzej-mo se za naše pravice. Poglejte v staro zgodovino kako so se naši predniki borili in so bili takrat preganjeni tako kot nas sedaj preganjajo a oni so obstali in dovršili kar so mogli. Toraj poglejte rojaki danes mi hočemo tudi pokazati svetu, da ne spimo in da se hočemo pognati samo za naše pravice, in da nismo na svetu samo za travo tlačiti. Prosim Vas cenjene rojake bodite polne in trdne volje, kar smo storili, da smo se združili v bratstvo. in da držimo, potem tudi zmagamo, vsi za jednega in jeden za vse. to je naše geslo. Sloga pravo moč rodi. In potem bodemo počivali vže v hladni zemlji. a od nas glasovi bodo gro-meli od gomile do gomile, od kraja do kraja in na vse strani kako da smo se borili in zmagali in jim priborili boljši obstanek. Dragi rojaki kaj pa vendar mi zalftevamo, nič druzega kot samo za naš določene pravice, namreč našo “junij o”, in ne mislite da to je teško sedaj. Poglejte, kako jc močna junija sedaj in kaj so mogli nje začetniki trpeti a so zmagali. In oni sedaj z vso močjo nam pomagajo tako da to nam bode cisto lahko doseči. Daši ravno kompanije strašijo, a na tisto ne mislite, saj druzega kompanije tako ne znajo. Mi smo čisto mirno in v redu ustavili naše delo dne 1. aprila. Kar je nad 300.000 združenih premogokopnikov tudi storilo, seveda nas je hudi takoj pozdravila drž. policija, komštablerji in deputy. Da tukaj tako varujejo izgrede a opomnil bi da taki so res pravi za red držati, kateri pijejo opojne pijače a naj bolj jim še diši whiskey, torej to so res lepi' varuhi miru, dasiravno do sedaj se-še ni nič zgodilo. Toraj rojaki ne bojmo se in le naprej zmaga do pravice bode naša, poglejte na priliko kako so nas f)0 rovu prej psovali, in delali kar so. mogli znami. sedaj pa nas vže lepo po stanovanjih vabijo na delo. Delavci toraj za kar smo se zavzeli držimo, in borimo se vsi za jednega in jeden za vse. kar nas bodo in hočejo posnemati po vseh krajih. , Ne vstrašimo «e nobene grožnje, in pretenja mi smo si sklenili naše bratstvo in držimo naša prava. Nobeden začetek ni lahek, ampak vsaki težak. Svetujem pa rojakinjam, da od katere mož sg hoče podati na skabsko delo, in da hoče nas prodati za judežev groš, tako kako Kristusa, naj vzame buirkl j e in naj ga nabije ker je zaslužil. Upam da si ostanemo zvesti, kot smo začeli slava in zmaga bode naša. Tritierjevo Ameriško zdravilno Grenko Vino Daje zdrav tek do jedi, krepi mišice in čntnice, čisti kri, napravi gladko obličje, odstrani zabasanost, povspeši čilost in ognjevitost, daje nemoteno spanje, in daljša življenje. Istega sme rabiti vsak član družine, od najstaršega do najmlajšega, za kar se neda reči o dragin zdravilih, čistost in pristnost istega je jamčena po U. S. Ser. št. 846' TisiSe priporočil naiuplivnejših oseb potrjuje zdravniško vriednost tega zdravila. Zdravniški nasvet, pa pošti, zastonj! Pišite v domačem jeziku: «EC1STERE» JOS. TRINER, 1333-1339 So- Ashland Ave., Chicago, 111 Oitatelje opozarjamo na Trlnerjev hrvaški in slovenski brinjayec, importiran ih čizdelek Vse rojake po Združenih državah pa prosim da nas posnemate, in storite tudi isto. 'Naj iskrejši pozdrav. Opazovalec. Aurora, Minn. Cenjeni urednik. Upam da se ta dopis ne znajd v vašem 'požrešnem košu, marveč da ga priobčite v priljubljenem nam “Glas Svobode”. Tukaj na Aurori gre zmiraj bolj počasi s delom. Zastonj pričakujemo odprtja rudokopa St. Jamesi Eni govore po novem letu se odpre, toda tega novega leta ne bo nikoli, ker to nam obljubujejo že par let, pa še sedaj ni nič. 8 marca je bila volitev za mestni odbor, katera je izpala v popolno zadovoljnost nižjega sloja. Lepo je bilo videti volilno borbo. Kandidati višjega, ali ne vem kako bi rekel, saj veste, no trsti, ki mislijo in računijo na neumnost delavstva so bili lepo in toplo o-blečeni, sprem inj e vali so svoje površnike kot kameleoni barvo. Zdajci si videl v medvedovem kožuhu, zdajci zopet v lepem, gladi-kem, volnenem površniku; hodili pa «o ošabno kot petelini na dvorišču. a glej čuda. vse ni nič pomagalo. izvoljeni so bili oni, ki so bili opravljeni bolj po domače. Svoječasno sem čital v A. S. dopis nekega Zabelenovega Jakata. Kaka krpuearija politike je bila v tem dopisu. Toda vpil je. volite mestne može in potem pa se rckaj davil o begu izza zadnjega šiiajka v Eveletku in Chisholmu. Zdi se mi. da je, bežal iz strahu pred štrajkom ali štrajkarji, toda to je bilo vendar nesmiselno, ker kolikor je meni znano se ni nobenemu garjeveu nič žalega storilo, ker /.a to so skrbeli kozaki. Ta človek govori tudi nekaj o “ta starim”. Vedi pa, da “ta stari” je že dovolj dobrega storil, na kar moramo biti ponosni vsi Slovenci in to temveč ko smo le po zaslugah “ta starega” zastopani od rojakov po vseh odborih, to je mostnih, okrajnih in šolskih. Povej, kedo je pomagal Ivanu Geršiču, da je danes šolski ravna-te*lj ? “’Stari” kaj ne? Kedo je pomogel Ivanu Grahku, da je bil zvoljen v mestni odbor in ravno tako Pašiču. da je okrajni blagajnik. ter kedo je izposloval, da je rojak za nočnega maršala? Ali ne “ta stari”? Sedaj pa še nekaj vprašam: Kedo je lansko leto glasoval pri odborovi seji proti rojaku Frank Kastelic, da ni d-obil večine za cestnega odbornika ? Doktor. Kedo je potem delal na mestnih cestah? Prav gotovo noben star rojak. katerega bi moHo po pravici mesto preživljati, in kedo je kriv tega? Lahko veš; tisti, ki je poražen. To naj zadostuje. Tukaj na Aurori se zida sedaj bolnišnica, katere je bilo jako potrebna Mesto zgradi tudi elektrarno za razsvetljavo. Šolski odbor. na čelu mu naš rojak g. Ger-š:č izdeluje načrt za novo šolsko poslopje. Zidanje višje šole ni nič kaj povolji nazadnjakom, ker o-ni bi naj rajše,videli, da se delavci drže v temi is nevednosti in v izgovor se hudujejo, češ poslopje bo stalo $70,000. Naprednjaki ta korak pozdravljamo. Slovenci srno ustanovili svojo godbo kakor tudi pevsko in dramatično društvo “Prešern”, kar bo gotovo tukajšnim rojakom v zabavo in ponos. K sklepu pozdrav vsem svobodomislecem širom republike. Naprednjak. Ubit glavar. Iz Cammeta se poroča, da je South Sbore vlak blizu Baraga povoz i Charlev«. Beniehie, ziub njega indijanskega glavarja iz rodu Ohippeva. Bil je 81 let star. Žrtve pijančevanja na Ruskem. V ruski dumi je neki poslanec zbral podatke, koliko ljudi na Ruskem umrje na leto vsled pijančevanja. V hipni znorelosti od pijančevanja (delirium tremens) je umrlo lani 6895 oseb, v trajni znorelosti vsled pijančevanja 3277 oseb, 9165 oseb se je v pijanosti utopilo, v pijanosti jih je nesrečno padlo in se ubilo 8758 oseb, 834 oseb se je v pijanosti obesilo, 1330 jih je v pijanosti zgorelo, 375 se jih je zastrupilo. 674 si jih je prerezalo vrat, 1251 oseb je vsled pijanosti zadel mrtvoud. drugače se jih je v pijanosti ponesrečilo in umrlo 2898 oseb. Res grozne številke! 50,000 KNJIŽIC V DAR LJUDEM. Vsaka knjižica je vredna SlO.oo vsakemu bolnemu človeku. Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vspešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico. IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POŠLITE GA NAM. Dr. JOS. DISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg\ ; 22 Fifth Ave., Chicago, 111. Gospodje: Mene zanima pçnudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da mi io takoj pošlete. Ime ITALIJU i ADRIATIC po staroj i najsigurnijoj CUNARD LINIJI POSTAVLJENA 1840 GOD Slavensko-Americanska usluga Od New Yorka do Fiume preko Gibraltara,Genove, Napolisa i Trieste Novo Moderni utvrdjeni Šifovi CARPATHIA, - 13,600 TONS PANNONIA, - 10,000 TONS »ULTONIA, - - 10,4-00 TONS 1 Jedne Close Cabina $60 (dolara) do Naplesa $65.00 (dolara) do Triesta i Fiume CUNARD STEAMSHIP CO., Ud. S. E. Gor. Dearborn & Randolph Sts. CHICAGO tli kod svakog obližujeg agenta. Posta Država Irgovina s novodobnim obuvalmo Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-, Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Banke Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1/19 So. Centre ftve., Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. EDINA VINARNA Svobodomisleci! Naročajte, priporočajte in razširjajte naš list! — Vsak naročnik naj pridobi vsaj enega naročnika! — Bodite povsod širitelji njegovega poštenega prizadevanja! ki toči najboljša kalifornijska in importirana vina. POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno! Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, trdi, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice. Vsi dobro došli! Jos. Bernard, 620 Blue Island Are. TELEFON Canal 842 1 j RAZNO in drugo Vnw»W'*l|m»'<~n« y Posebno, če rabiš navadne zamaš- Švica 1 yy yy ke, ne bo dolgo trajalo in v ste- Srbija 10.65 * y y y klenici najdeš ocet mesto vina. Zapomni si: V ležeči in dobro za- Razne države 1 y y y y Skupaj okroglo 130 y y y y čepljeni steklenici se vino skoraj nikdar ne pokvari! Reformo zakonskih zadržkov Strašna žaloigra. V Candaledi so dovršili na besedo papeža Pija na Španskem sta se potegovala v Rimu. Po tej odpade zakonski za roko neke deklice dva mlade- zadržek 3. in 4. stopnje krvnega njati brezvestnega župnika, a se je k sreči skril v župnišču. Koliko vina se je pridelalo po niča. Deklici je bolj ugajal oni, ki se je vrnil iz afrikanskega bojišča ter mu tudi obljubila, da se z njim poroči. Te dni je prišel v hišo dekličinih staršev njen drugi oboževatelj. Ko mu je deklica odločno izjavila, da ne mara zanj, je vzel iz žepa bombo ter jo s smodko užgal. Bomba se je z groznim pokom razletela ter oba raztrgala na drobne kose. Jezuiti odvedli otroka. V Ino-mostu oskrbujejo jezuiti nekakšen katoliški mladinski dom. V ta dom pošiljajo pobožni stariši svoje otroke in obrtniki svoje u-een.ee, da jim jezuiti dajejo na-daljno “izobrazbo”. .'Nedavno pa je izgnil lSletni dečko, ki je zahajal v ta dom, brez sledu. Po daljnem povpraševanju in iskanju »o starši izvedeli, da so jezuiti poklali fanta na neko misijonsko postajo, kjer ga bodo vzgojili zh misijonarja. Radi bede . . . Vsled grozne bede je hotel ustreliti delavec Po-spišil na Dunaju svoje tri otroke ¡n samega sebe. V zmedenosti je streljal, vsenavskriž. Najmlajšo hčerko je zadel v levo roko, drugo pa blizu srca. Javil se je sam policiji. Žena mu leži v bolnišnici bolna na jetiki, en otrok je vedno bolehen, radi malega zaslužka grozno pomanjkanje — ni čudno torej, da se je nesrečnemu možu zmešalo. Zadruga slepcev. Leta 1907. j.e bi!a na Nižje - A v s t r i j s k e m ustanovljena zadruga slepih krtačar-jev in košarjev. Za nakup siro-vin je zadruga dobila podporo 500 K. Danes šteje zadruga 49 zadružnikov z 80 deleži, ki znašajo po 50 K. "Na račun deležev je vplačano 3717 K. Do konca leta 1907 je zadruga izdelala za 21.-000 K raznega blaga, kar je za Slepce gotovo lep vsoeh. Iz vsega poslovanja se vidi. da imajo elani mnotgo smisla za zadružno delo. — Vse za denar. Neki tržaški Slovenec je poslal svoja dva otroka v cerkev k sv. Jakobu molit k božjemu grobu. Otroka pa sta .se že čez nekaj minut vrnila ter povedala očetu, da pobira neki mož med cerkvenimi vrati denar. — Kdor mu nič ne da. ga ne pusti v cerkev. Oče je dal otrokoma nekaj novčičev za moža. menda je bil cerkovnik, in zdaj sta o-troka neovirano prišla v cerkev. Je pač res: Tisto geslo “vse za vero” so že davno vrgli med staro šaro: danes je pri njih v polni veljavi geslo: “Vse za denar!” Krvav spopad med orožniki in Ijmeti v Pregradi. Krvav dogodek se je prigodi! na velikonočno nedeljo v Pregradi na Hrvatskem. Ondotni župnik Magjarek, zagrizen frankovec, ne živi v dobrih odnošajih s svojimi župljani. Nagaja jim, kjer jim more. — Ko so med mašo nekateri kmetski fantje streljali po starem običaju s samokresi, je poslal po o-rožnike ter jim ukazal, naj ljudem samokrese od.vzemo. To je ljudstvo silno razburilo. Množica je navalila na orožnike, metala na nje kamenje ter podrla dva o-rožnika na tla, ker se ie med ljudmi razširila napačna vest, da je orožnikom dano povelje, da ne smejo streljati. V tem položaju so orožniki jeli streljati. Kmet Gju ro Korbar je bil zadet v trebuh, eden v meča, drugi v nogo, tretji pa v hrbet. Lahko ranjenih je več oseb. V trebuh ustreljeni Korbar se bori v zagrebški bolnici, kamor so ga prepeljali, s smrtjo. Po krvavem dogodku je razjarjena množica hotela kame- fr fr fr tí I tí tí tí tí tí g tí m tí *¡ tí % g tí NEW YORK. pri sorodstva in «rvaštva, duhovno so-rodnistvo in mesto 12. leta pri dekletih in 14. pri dečkih se določi 15. oziroma 18. leto kot za sklepanje zakonov potrebno. Neločljivi zakon seveda ostane, pač pa bodo uvedli samo eden oklic. Ali tudi tega ni treba, če duhovnik prevzame vso odgovornost na se. — Mar li mislijo s tem priti duhovniškemu “celibatu” na pomoč? Tajni zakoni? V neki fari na Dobravskem polju so imeli v domaePcerkvi dvodnevne pobožnosti, s pridigo. Pri-digoval je duhovnik iz sosedne župnije. K sklepu pridige je prosil od boga blagoslova na sledeči način: “Beg naj blagoslovi Vaše-o':i veieeastitega župnika. Vašega kaplana, papeža, škofa, sploh vse častite duhovnike, našega cesarja. vse tukajšnje gospodarje in gospodi« je, može in žene, vse fante in dekleta, hlapce in dekle — učitelje in otroke!” Brez daljšega komentarja! Dokaj milosten | še je vendar dotični gospod, ker spozna učitelje vsaj vredne božjega blagoslova. — čeravno še le za hlapci in deklami! Važno besede jie izrekel nedavno ljubljanski '¡Slovenec'. V članku, kjer zagotavlja javnost, da je S. L. S. res katoliškega prepričanja, beremo odstavek: "Končno pa — in to je najbolj važno — takozva-ni politični klerikalci niso naši pristaši. Človeka, ki ne veruje, pa išče pri nas profita, se pozna že od daleč. Takih ljudi ima vsaka stranka zadosti okoli sebe, vsaka stranka tudi ve. koliko sme zaupati in zidati na nje.” Trde so 'besede, kdo jih more čuti? Odkrito priznamo, da smo mislili, da so oni, ki pišejo v "Slovenca”, izgubili že zadnjo troho poštenja, a ta številka .je pokazala, da je še vendar nekdo ohranil neki značaj. Ali kaj porečejo k temu razni politiki, recimo Suklje. Verstovšek in drugi in kaj Šušteršič, ki je. vendar 'kot klerikalee in pol uradno povedal, da klerikalcu ni treba vere? Živa zakopana. V Jonghstownu na Angleškem je neki zamorec zdravstveni komisiji trdil, da mu neki glas\pravi. da je neka ženska živa zakopana. Ko 'so po dolgem obotavljanju izkopali krsto, se je izkazalo, da je ženska šele pred kratkimi urami v groznih mukah umrla. A K O pošilja* denarje v staro domovino, obrni se na zanesljivo tvrdko, ktera ti hitro in pošteno postreže Frank Sakser Co. 82 Cortlandt St., A KO potuješ v staro domovino, kupi \ parobrodni listek Frank Sakser Co. 82 Cortlandt St., NEW YORK. AXZ f~\ želiš svojega sorodnika, ženo ali kakega drugega iz starega kraja vzeti ^ ^ v to deželo, kupi parobrodni in železniški listek Fn Frank Sakser Co. 82 Cortlandt St., NEW YORK. A Želiš svoje trdo prislužene novce sigurno in cbrestonosno ^ ^ ^ naložiti v kako hranilnico z dobrimi obrestmi, od dne vloge do dne dviga, obrni se na Frank Sakser Co. 82 Cortlandt St., NEW YORK. A KO pa poslušaš ljudi, ki drugače svetujejo in naletiš slabo, pa ni krivda Frank Sakser Co. tí tí tí tí tí tí tí tí tí tí tí tí tí tí tí tí m • fr fe fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr u. fr fr fr fr fr fr fr u. a Éí L*J l-J l“J (Si aJ !■! I* a ■ “Zdravje se mi je tako zboljšalo, odkar sem začel uživati Severov Kri-čistilec, da tega zdravila ne morem dovolj priporočati.” \ V. Oervenak, Springfield, 111. SEVEROV KRIOISTILEC r~ Za zdravjem. Zdravnikov nasvet, da se pošlje bolnika v drug kraj. da si pridobi zopet zdravje navadno zada družini veliko žalost. Nekateri ljudje, ko se prepričajo, da mnogoletna malobrižnost za vse naravne zakone je vničila njihovo zdravje gredo od enega zdravilišča do druzega. od enega kraja do druzega iskajoe zgubljen zaklad: Koliko na boljšem je člo- vek. ki nase pazi in išče pomoči, ko hitro ooazi prve* nojave indis-nozicije! Če pomislimo, da ti pojavi so navadno delna ali popolna zguba teka in fizične moči, tedaj želimo priporočiti vam Tri-nerjevo Ameriško zdravilno grenko vino. Isto bo privedlo prebavne organe do naravnega delovanja. bo čistilo kri in pomnožilo moč. V boleznih želodca, krvi in črev vam bo bolj pomagalo Tri-nerjevo Ameriško zdravilno grenko vino kot. katero drugo zdravilo ali pa zdravilišče. i Na prodaj v lekarnah, dobrih srostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner. 1333 — 1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. isJ £j ■J £J a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a «s V E Ra , rjrrt??!? NA PRODAJ V LEKARNAH* POVSOD. PIŠITE PO NAŠO KNJIŽICO “KRVNE BOLEZNI” 4*4*4* Najizdatnejše spomladansko zdravilo izmed vseh za popolno očistitev krvi, zboljšavo splošnega zdravila in in popolno obnovo celega ustroja. CENA $1.00. Zanesljiv zdravniški svet zastonj :a Lij LSI a a a a a a a a a a a a 1 a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a m a a a a a a a a a a a a a a a W. F. Severa Co. CEOAR^PAPiOS S IÖWA .AAAAAAAAAAA ▲▲▲i 417-419-421-423 W. 18th St.. '▼▼▼■/▼▼▼i ALI ll BRIJETE BOHA? svojemu namenu, in ki navadno prodaja za $4.00 in više. Ta ponudba, kakor pričakujemo bo prinesla stotine novih odjemalcev našeh britev na katerih sečita ime: Jos. Kral in katerih se je prodalo že tisoče v 33 letih. t. j. od 1. 1876 i Mi samo poskušali dobiti boljše britve pa prišli smo do \ prepričanja, da ravno te naše britve imajo najboljše lastnosti. Vse naše britve so popolno jamčene in jih z veseljem zamenjamo v vsakem event slučaju. Še celo brivci ne morejo rači sddbe o britvi dokler je ne pošknšajo, toda mi damo garancijo z vsako britvijo v ceni od $2.00 ali več. CENA $2.00. Pošiljatve izven mesta se sprejmejo. Brusimo britve za 25c od komada. Delo jamčeno. Za naroč-niue izvan Chicago pošljite še 5c posebej za poštnino. ZALOGA POHIŠTVA. Tel. Canal 728 Ustanovljeno leta 1875. JOS. KRAL Chicago, 111. 'V* ► Boj je priroden pojav. In boj je potreben, 'kajti brez njega ni napredka. Nikakor pa ni resnično, da bi moral biti boj med ljudmi tako divjaško surov kakor ‘med kačo in tičem, med lisic-o in kokošjo. Beseda o človečnosti bo šele tedaj opravičena, kadar bo v boju med ljudmi duševna moč popolnoma nadomestila brutalno .silo. Rojake opozarjamo, da ne gredo v South Dakoto za delom. Tam je štrajk. Ne verujte kar pišejo Ilearstovi dnevniki, farško in skahsko slovensko časopisje. — Stran od South Dakote!! or,a« smwoT>E Cenik knjig, katere se dobe v zalogi “GLAS SVOBODE” Co. 1518 W. 20 Street, Chicago, 111. Cankarjevi spisi: Vinjete ........................$1.80 Jakob Ruda....................... -60 Za narodov blagor..'............$1.00 Knjiga za lahkomiseljne ljudi.. .$1.25 Kralj na Betajnovi..............$1.00 Hiša Marije Pomočnice...........$1.Q0 Gospa Judit................... $1.00 Nina ...........................$1.00 Krpanova kobila ................$2.00 Hlapec Jernej . .,............... -75 Zgodbe .........................$1.00 Za 'križen .................... $1.50 Ob zori .........................$150 Kersnikovi spisi: Cyklamen, I. snopič.............$1.25 Agitator, II. snopič............$1.25 Na žerinjah, III. snopič.'......$1.25 Lutrski ljudje, IV. snopič-------$1.25 Rošljin in Verjanko, V. snopič. .$1.25 Jara gospoda, VI. snopič........$1.25 Gospod Janez, VII. in VIII. snopič ..........................$2.50 Berke novice, IX. snopič........$1.75 Trdinatovi spisi: Baltovi huzarji ................$1.50 Bajke in povesti, I. zvezek.....$1.00 „ II. „ $1.00 „ III.............$1.00 .. iv...............—.80 „ V..............$1.25 Jurčičevi spisi: zvezek ....................—.60 ....................—.60 ...................—.60 ...................—.60 I. II. III. IV. y. VI. VII. VIII. IX. X. XI. .—.60 .—.60 .—.60 .—.60 .—.60 .—.60 .—.60 Sifenkiewiczovi spisi: Rodbina polaneških v 3 delih.... $5.00 Mali vitez v 3 delih.............$3.50 Potop I. in II. zvezek...........$3.20 Križarji v 4 delih...............$2.60 Za kruhom .......................—.15 Z ognjem in mečem, v 4 delih.. .$2.50 Brez dogme ......................$1.50 Stritarjevi spisi: Pod lipo ........................—.60 Jagode............................—-60 Lešniki .........................—.60 Zimski večeri ....................—.60 II. VTT. IX. X. ' XI. XII. XV. t - I. II. ITI. IV. V. Knezova knjižica: zvezek ....................—.40 ....................—.40 ....................—.50 ....................—.40 ....................—.40 ....................—.40 ....................—.40 ....................—.75 Tavčarjeve povesti: zvezek ....................$1.35 ........................$1.35 ........................$1.35 „ $135 „ $1.35 Tolstojevi spisi: Rodbinska sreča .......... ..........—.40 Ana Karanima ..................$3.20 Kazaki ........................—.80 Venec slov. povesti: III. zvezek ...—.60 IV. „ . .—.60 v. ...—.60 VI .. .—.60 VII. .. .—.60 VIII . . .—.60 IX . . .—.60 Zabavna knjižnica: 13. zvezek . . .50 14. 15. 16. 17. 20. .—.30 .—.60 .—.75 .—.40 .—.75 Knjižnica Nar. zal. v Celju: I. zvezek ....................—.40 II.............................$1.00 Ragni drugi spisi in prevodi: Opatov praporščak .............—-.35 Momenti .......................$1.50 Spomini........................$1.00 Iz naših krajev ...............$1.25 Obsojenci . .:.................$1.25 Igračke . .....................$1.00 Tilho in drugi ................$1.00 Reformacija ...................—.50 Spolne bolezni .........‘......—.25 D tdbra gospodinja.............$1.50 Primož Trubar....................50c Dobra kuharica.................$3.00 Medvedji lov ..................—.50 Kapitan Žar ...................—.60 Na divjem zapadu ............•..—.60 Džungl ........................$1.00 Na rakovo nogo...................50c Srce ..........................$1.00 Slovenski fantje v Boznl, 2 zvez. po ..........................—.75 Marica ........................—.40 Spominski listi ...............—.25 Burska vojska .................—.30 Avstrijski junaki .............—.75 Znamenje štirih .....«.........—.30 Veliki trgovec .................—.60 General Lavdon ................—.30 Črni bratje ....................—-25 Andrej Hofer ...................—-20 Princ Evgen Savojski.............—.25 Viljem baron Tegetthoff......—.30 V tujih službah ...............—-50 Na bojišču ...................—.40 Marjetica ......................—-60 V gorskem zakotju .............—-15 Ilijada . ......................—-75 Krištof Kolumb .................—-25 Uporniki .......................—-60 Vojska na daljnem vzhodu........$2.40 Zadnja kmečka vojska.............—.80 Odkritje Amerike ...............$1.00 Gozdovnik 2 zvez. skupaj.........—.90 Materina Žrtev .................—.50 Repoštev .......................—-20 Babica .........................—-60 Robinzon .......................—-60 Pripovesti o Petru velikem......—,80 Pod turškim jarmom...............—.20 Štiri povesti ....../•...........—.20 Izdajavec ......................—-60 Križem sveta .................—.30 Zlatarjevo zlato ...............$1.00 Miklova Zala ...................—-40 Zmaj iz Bozne...................1—-50 Pri stricu .....................— 10 V delu je rešitev...............—.30 Knez črni Jurij ................—.20 iNikolaj Zrinjski ..............—.20 Na krivih potih..................—-40 Domači zdravnik ..............—.60 Navodilo za spisovanje raznih pisem ...........................—-80 Postrežba bolnikom .............—.40 Praktični računar ..............—.40 Pravila dostojnosti ...........—.20 Slovenski pravnik, vez..........$2.80 Občna zogodovina, skupaj 5 delov ..........................$7.50 Kitajci in Japonci«..............—.60 Ročni slovensko-angleški in angl e ško-sl oven siki slovar ..—.60 Avstralija in nje otoki..........—.75 Razporoka ......................$1.00 Ponižani in razžaljeni..........$1.50 Luči ...........................—-75 Ruska moderna .....*............$2.00 Ben hur ........................$2.25 Iz knjige življenja II. zvez....$1.50 Vaška kronika ..................—-85 Stepni kralj Lear ..............—.60 Straža .........................$1.25 Islandski ribič ................—.60 Z viharja v zavetje ............$1.00 Reliefi .........................$100 Slučaji osode ..................—.75 Beračica .......................—-20 Mladost ........................—.40 Božična noč ....................—-40 Kirdžali .......................—.80 Pot za razpotjem................$1.50 Novele in črtice................$1.80 Pod spovednim pečatom 2 knjigi $2.30 Pred nevihto.....................—.30 Strahovalci dveh kron 2 zvez----$1.00 Barvaste črepinje f ...-.........—.30 Mož Simone .....................$1.00 .Malo življenje...................—.50 Deteljica ......................—.30 Oče naš ........................—.75 Doktor Holman ..................—.25 Tartariniz Taraskona...............60c Trije mušketirji ...............$2.50 in Dvajset let pozneje..........$3.00 O te ženske ....................$1.00 Grof Monte Cristo I. zvezek.....$2.00 „ ‘ „ „ II. „ ....$2.00 Dama s kamelijama...............$1.00 Preko morja ....................—.40 Korotan sike povesti ...........—.60 Čez trnje do sreče...............—.60 V znhmenju življenja............—.75 Bolgarija in Srbija..............—.75 Utrinki ........................$1.00 DoHd a krvi.....................$2.10 Tolstoj in njegovo poslanstvo.,.—.30 Veliki punt......................—.80 V naravi ......................—.60 Zadnji rodbine Benalje...........—.75 Iz nižin življenja...............—.50 Blagor na vrtu cvetočih..........—.75 Dve noveli ......................—.50 Rdeči smeh. ....................—.75 Mali lord .......................—.80 Kratka zgodovina..................50c Kako pišejo ženske...........,..$1.50 Navihanci.......................$1.25 Znanci..........................$1.00 Jari junaki ....................$1.25 Ljudska knjižnica 3. zvez........—.30 Andrejčkov Jože 8 zvez. skupaj $1.50 Naš dom 8 zvezkov po;..........—.25 Zločin in kazen skupaj 3 knjige $5.25 Zarnik I. zvezek.................—.50 Solnce in senca ............1...—.15 Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaz niči ali poštnih znamkah po en ali dva centa. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta. ISCEM Matija Kmetič, ki je kil pred petimi meseci tukaj na Baltic, Mich od koder je šel v Butte, Mont, in od tam zopet nekam v Idaho Kdor ve za njegov naslov, naj Ra naznani meni, ker imam zanj po sebne važnosti. K. Stopar, Baltic, Midi, Box 147 6-15-10 Družatni razredi v časa francoske revolucije SPISAL K. KAUTSKY. — POSLOVENIL A. H. S. (Nadaljevanje.) V. Buržuazija. (Videli smo v prejšnem poglavju, da je bilo plemstvo razdeljeno, toda takrat se sploh ni moglo o slogi govoriti. Če gledamo po zgodovini bodemo našli, da tretji razred je bil ravno tako razdeljen v razne tabore, kakor ostala druga dva razreda. V tem času so se zvali kapitalisti za tretji razred, ki so imeli vse kaj druge smeri kot pa četrti razred, to je prole-tariijat.* Ta dva razreda sta se po vsem eden od druzega razlikovala. IPa tudi takratni proletarijat se je po družabni str ati zelo razlikoval od družabne strate sedaj-nega proletari jata, ki je takore-koč duša delavskega razreda. Nikakor pa ne moremo govoriti o kakem četrtem razredu, oziroma formaciji istega, ako pomislimo da je proletarijat eksistiral že v prsih tretjega stanu in če vzamemo na znanje fakt, da takrat so bilii samo tri stanovski razredi, od katerih je tretji zavzemal vse prebivalstvo, ki ni bilo zastopano v ostalih višjih razredih. V tretjem razredu niso bili samo kapitalisti, ampak tudi umetniki, kmeti in proletarci. Lahko si toraj mislite kaka zmešana masa je bila v tretjem razredu ; v njihovi sredi naletimo na največji kontrast. najbolj nasprotujoče si smotre in najbolj razlikujoča se sredstva za in pri vodstvu svojih bojev. Tu pač ni bilo nobenega vprašanja za složen razreden konflikt. Niti oni razred katerega mi sedaj kličemo razred kapitalistov ni formiral solidne falange. Na vrhu kapitalističnega razreda je bila visoka finança. Kot najvažnejši upnik države, je imel dovolj vzroka, da je zahteval reforme. ki bi branile državo pred bankrotom, povečale njene dohodke in zmanjšale stroške. Toda vse te reforme se naj bi izvršile po znanem principu: operi mi roke. toda ne zmoči mi kože. Oči-vidno je, da so visoki financirji imeli zelo dober vzrok nasprotovati vsaki popolnoma radikalni reformi financ ali pa^družabnega reda. (Mnogo jih je bilo med temi. ki so lastovali velika fevdalna posestva in celo plom.ske naslhve in kot taki, seveda ne bi radi zgubili pravic. privilegijev in dohodkov, kateri so jim vsled starih fevdalnih pfavic pripadali. Celo več, imeli so oni dobrodelni interes v ohranitvi privilegijev plemstva, kakor ga ima samo kak upnik v svojim dolžniku, za 'katerega vedno rad vidi, da uspeva. Bili so namreč upniki kralja in zadolženega plemstva. Ekonomisti so zastonj dokazovali, da produkt zemljio lastujočih stanov se bi povišal, če bi se zemlja obdelovala po čisto kapitalističnem, namesto po starem fevdalnem principu. Da se popolnoma preide na čisto kapitalistično metodo poljedelstva, je bilo ’potrebno imeti kapital za razna popravila in nakup živine, o-rodja itd., toda žal. le malo plemičev je imelo potrebni kapital. Odirava fevdalne metode bi jim pretila s bankrotom in njihovi upniki niso nič dobrega v tem videli. zato tudi niso svoje smeri v dosego te preosnove naperili. Že prej smo videli kako so se plemiči in visoki financirji bratili in celo med seboj potom družinske vezi združevali. Poleg tega vsaka reforma v financah bi prav gotovo ‘peljala do tega, da bi država pobirala, davek, namesto zakupnikov to je davek od soli. likerjev in tobačnega monopola. Zakupniki davkov so vsako leto plačali državi 166,000.000 lir na davku, toda iz ljudi so izpreša-li mogoče še enkrat toliko. Dajati davke v zakpn je bila ena najbolj produktivnih metod za izko- * Idea za. formacijo 4 razreda se je začela pred revolucijo, toda besedilo se malokdaj tolmači za značenje delavskega razreda. — Mnenja raznih pisateljev so različna, eni pravijo, da .v tem razredu so (bili zavzeti trgovci, drugi zopet, da to je bil razred uradnikov itd., toda mi smo na tem stališču, da četrti razred je zavzemal mesto sedaj nega delavskega razreda, to je proletari ja ta. riščanje ljudstva —In kako naj se bi visoki financirji prostovoljno odpovedali takim dohodkom, pa tudi pričakovati ni bilo treba, d¡a bi .sami delovali na to, da se zakup davkov odstrani. Pa tudi jim je bilo malo mar, da bii odpravili državni primanjkljaj in dolig, ker plačali so samo del zaostale carine, ker v tem so bili veščaki in so dobro vedeli kako se odloži večji del davka in colnine nia ljudstvo. Vedeli pa so tudi kedaj je naugodneje posoditi večje svote denarja državi, ne da bii pri tem kaj riskirali. Vsekako pa je bil dobiček, ki so ga naredili na direktnih in indirektnih posojilih, velikanski. Vsako novo posojilo je pomenilo‘bogato žetev za financirje. Nič jiih ni bolj jezilo kot če je bil položen državni račun dohodkov in stroškov, pa ni bilo nobenega deficita, ki bi v nasprotnem slučaju dal povod za pogajanja novih posojil. ’ , V takih okoliščinah se ni tedaj čuditi, da so bile simpatije visoke finance kot razreda na strani starega regima, priviligiranega stanu. Toda vseeno so zahtevali reformo, ker vse ljudstvo je bilo v tedajnih časih pred revolucijo za splošno reformo. Celo največji aristokrati so bili prepričani; da eksistirajoče razmere so neznosne in reforme zelo potrebne, vse pa je bilo popolnoma nezadovoljno s tedajnim položajem. Smešno pa je ’to. da je vsak razred zahteval tak? reforme, kot je njemu naj-bo j ugajalo, želeč da če do istih pride mul iste koristijo, nikakor pa ne (škodijo; Občno mnenje pa je bilo, da do reform naj bii prišlo brez da bi za to kaj žrtvovali, kar pa seveda ni bilo mogoče. — Brez truda ni uspeha. Med tem časom pa je visoka financa proti lastni volji operirala kot močan političen agitator, hoteč spreobrniti miroljubne državljane v politikarje in navdušence za svobodo. Visoka financa ,p» je bila ob enem nekak kanal po katerem je vedno večje števiio državnih zaostalih colninskih zadolžnic prihajalo med ljudstvo, bila pa je tudi kanal, po katerem so mali in veliki kapitalisti nosili posojila v raztrgane žepe dvorjanov in države same. In tako je prišlo, da so postali mali in veliki kapitalisti upniki države in dvornega plemstva. Taka buržuazija pa ni nevarna vladi, ker ista smatra politiko za umetnost, ki nič ne nosi in s katero so združeni k večjim le stroški in zguba- časa. Za tako buržuazijo se bi pač lahko reklo, da njihovo geslo je: Čevljar se naj drži svojega kopita” in zato je boljše, da se kralju prepusti vladanje države. V absolutni državi, s popolnoma razvitim sistemom policijske espiona-že. kot je to bilo iv stari Franciji. kjer se je vtikanje državljanov v politiko še smatralo za zločin. je bilo odklanjanje filistina od tega-, kar ga bi moralo brigati to je od politike.. čimdalje večje. Imel ni nobene pravice vmešavati se v politiko in moral je molčati, dasii je videl kako