Štev. 5.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
V Ljubljani. 3. februarja 1921.
Leto LXI.
	m
	
" ; -yt- M	
	
	
	
	■ i !
Glasilo Udruiertja Jusoslov. Uilteljstva. — PoverjenHtvo Ljubljana.
¥«e spise, v ocenc poslane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov : Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska uL 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati f<\ nko.	Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, i?ide list dan pozneje Vse leto velja . . 60 — K pol leta .... 80— „ žetrt leta .... 15— „ posamezna številka po K 1'20.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrete, če se tiska enkrat . . 1 K 50 vin. „ „ „ dvakrat. . 1 » — „ „ „ „ trikrat . . 80 „ za nadaijnja uvrščenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema .Učiteljska tiskarna.		Naročnino,, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na"Daslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, VII., Celovška cesta 33/1 Poštni čekovni urad št 11.197. Reklama >,ije so proste poštnine.
	Za reklamne potice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 50 K.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
Vsemu učiteljstvu meščanskih šol v Sloveniji!
Vprašanje meščanske šole je bilo do prevrata za Slovence skoro brezpometnb-hu. Ko smo dobili čez noč lepo število meščanskih šol, smo bili zato kaj malo nato -pripravljeni. Z zgradbo je \bilo treba šele začeti. Po dveh letih smo pri zgradbi na zunaj lepo napredovali (število razredov je že krasno narastlo), v resnici pa tavamo v poglavitnih vprašanjih — cilj in ustroj meščanske šole, pravno razmerje strok, učiteljstva — se danes v naravnost pregrešni neorijentiranosti. In v kolikor se že rešujejo nekatera vprašanja mešč. šoie, se rešujejo brez nas, ker sami ne pridemo z enotnimi nazori, sklepi, nasveti, zahtevami.
Organizirani smo le v okrajnih društvih, katerih delokrog se more omejevati le na posamezne okraje. Nemogoče nanj je zato priti na tem temelju do skupnega razgovora, do enotnih sklepov. Čeprav se naši interesi v velikem popolnoma krijejo z interesi ljudskošolskega učiteljstva, je vendar še polno specijelno meščansko-šol-skih vprašanj, ki jih ni mogoče rešiti na zborovanjih okrajnih učiteljskih društev.
Potreba združitve strokovnega učiteljstva za enoten nastop postaja vedno bolj nujna. V tej zavesti je sklicalo lansko leto ljubljansko strok, učiteljstvo sestanek mešč. šol. učiteljstva v Ljubljano. Učiteljstvo severnega deia Slovenije je smatralo Ljubljano — ker leži žalibog na periferiji — za neprimeren kraj ter predlagalo po tov. g. Humeku v Mariboru za zborovalno mesto Celje. Ker je bilo do dneva sestanka premalo časa, se je udeležilo ljubljanskega sestanka samo učiteljstvo južnega dela in še to ne polnoštevilno. V prepričanju, da takšen torzo ni upravičen sklepati, je bilo tedaj določeno, da skliče takratni predsednik Zaveze tov. g. Jelenec sestanek mešč. šol. učiteljstva v Celje. Sestanek v Celje ni bil sklican. Medtem je minilo skoro leto. Vprašanje združitve mešč. šol. učiteljstva se ne more več odlagati.
Zato smo se podpisani odločili, da sporazumno s svojimi tovariši in tovari-
šicami izvedemo ono odločitev ljubljanskega sestanka ter
vabimo tem potom vse učiteljstvo inešč. šol v Sloveniji v Celje na sest a n e k , ki se vrši v nedeijo, dne 13. februarja 1921 ob 9. uri v poslopju meščanske šole.
Predmet razgovora bo predvsem poiskati platiormo, ki nam omogoča skupno stanovsko delo v Udruženju, t. j. ustanovitev lastnega odseka, kluba, društva.
Stojimo odločno na stališču demokra-tizrna; vsi sklepi morajo biti izraz resnične večine. Zato pričakujemo, da bo vsaka meščanska šola odposlala vsaj enega zastopnika (ico), ki bo lahko tudi glasoval(a) za pooblastitelja, če se izkaže z lastnoročnim pooblastilom. Število pooblastil je neomejeno. Pooblasti se lahko tudi tova-riša(ico), ki službuje na drugem zavodu. Na Svečnico leta 1921.
Jos. Bernot, Jos. Brinar, Beno Serajnik, Drag. Hiimek, J. Magerl, dr. T. Romih.
ALBIN SPRFITZ:
j
Za ljudsko izobrazbo v obmejnih krajih.
Uvodoma oovdariam. da nrsem ooti-1 mist. ne pesimist. temveč realist. Službu-i iem v obmeinem kraiu. ki meii na Avstri-ia Naorav-l sem si svoio sodbo kot skromni Dsiholos" o prebivalstvu. ki ime ž njim veže skupno sociialno živlienie. Ker se moram omejiti le na naivažneiše in cilia nredstoieče«a nanisa ne smem izsrubliati. se bom v tf-.i študiii oečal le s tistimi karakterističnimi ;>o;avi ki otežujejo ljudsko izobrazbo aH kar tukai posmatramo. — narodno kulturo. — Predvsem ugotavljam da n-ovečinoma stranke, ki so raz-nredle svoie spaiainče niti ali vezi. niso moiae-ale "aivečie ali soloh važnosti na nriv/eoiitvi narodnega in državneera čuta. temveč so oredvsem iskale pristaše radi števila ki ie edino merodaino za uresničenje streralieni kakšne stranke. — Hitimo dalie. — Iz narodnih indiferentnih ljudi. še boli Da fermaniziranih ie treba ustvariati tip. ki čuti jugoslovansko. Snreminiati pa ie treba, če govorim v
smislu velikega francoskega misleca Gustave Le Bona plemensko dušo. če želimo naš ti» Hudi. -- Povdariam. dokler se ta rod plemeni nboiestranski ni misliti, kakor žele krovi ki iim ie narodovi m državni interes nad vse. na velike uspehe. Zastaviti ie torei. kakor ie iz oredstoie-čeca razvidne, vse moralne in druge sile na plemenitev bodočnosti naše! — Scho-penhauer nravi čisto uravil.no: značai se ne izDieminia. Iz teva sledi, da ie predvsem in skoraj izključno mladima ki ii oo-svečaimo vso »ažnio. -- Nadalie reklama
abstinenčno «ribanie bi morala biti v naših krairh posebno .velika. Še boljše pa bi bil energični novdarek'oblasti! Le ta bi vodrl res do zaželfeneea uspeha! — Moral ičen v rji v nri duševno nlastičnih iiudeh kar so oredvsem naši metaši. če iih uvrstimo v to glavno katecorišo v du-šeslovnem oziru. ie brez vidne učinkovitosti. Odstraniti se moraio možnosti in uspeh bo tu. Ne bo veljal v teim primeru rek: »vita brevis. ars longa.« (Misel prihaja na blisku, uspeh Da na doIžu). Šolnik v naših kraiih se mi zetf. če govorim v smislu našeea Cankaria. kot »človek, ki mu ie Bog pokazal cili. a mu dal na Dot bersrlie.« — Vse zavisi končno od ureje-n'h sociialnih in Političnih razmer, katere ustvariti žal nam kulturnim delavcem samim ni mosroče. Pomagaite nam kultur- j nim dobrovolicem v kolikor ie v Vaši moči. Vi kulturna društva in Vi oblasti in i hvaležni Vam bodo mnogi in premnogi! •
■DmMRnnBBaaKasEaEaaMHnKaMSHHMi
JANKO GOLOB:
Smernice učiteljskemu naraščaju.
i
(Referat n? zborovanm »Pedag. društva« v Krškem.)
Smernice daiati drugim, ie lahko a no miih uravnavati svoie živlienie in delovanje. ie težie. Ce oa kateri stan. le to naš stan. ki ie potreben baš v sedaniih časih točnih smernic no katerih nai hodii svoi .križev Dot.
Kar nas ie starejših tovarišev, smo si v teku svoiiega učitelievania že ustvarili nekak načrt za svoie delovanje. Živeli smo v časih 66 K in v časih, ko so nam
oo previdnosti numorirali s % naše kosti Marsikoimu ie osial še danes v srcu srd in želia oo maščevanju. Marsikdo si ie v 'istih časih ustvaril načrt za svoie delo* vanie češ: z boiev in nrevair vzkliieio naiboliša načela in viharni kuieio značaje. Resnica ra ie. da boii viharji :n prevare kujeio tudi male ljudi: pronalice. hlapce. Izšli so iz teh bojev tovariši, bojeviti in aktivni, druei na apatični in pasivni. Vendar rasi se iznreminiaio in z niimi nazori, žato na so potrebni tudi naši načrti, če smo »tih soloji kedai imeli. temeljite revi-ziie. Toda starejših tovarišev ne mislim SDreobračati. ker ie to nehvaležno delo. nač oa naii veliaio moje besedte mlajšim tovarišem m tovarišicam.
Dokler ie človek mlad in doIii idealov. ie kakor vosek. Različne figure se lahko narede iz niega. Čim spretneiša roka ga oblikuie. tem lepše oblike miu da Kai žalostne fisnire na so delali iz učiteljstva v dobi konkordata in v dobi Cankarjevih. oziroma Šušteršičevih hlapcev-Žalostno zgodovino imamo za seboi toda uriteli ie tisti, ki preeania ¡megle in temo in ustvaria tako sebi in drugim lepšo bodočnost.
Mladi tovariši in tovarišice! Kakor nekdai mi. tako tudi vi na učiteljišču niste oreieli družeča, kakor nekai splošne \zo-brazbe.. ki zadostuje komai da sedemr lahko v olikano družbo. Slabo oborožene brez praktičnih navodil so nas poslali na kulturno delo I)aü so vsakemu svoi čoln. vesla komoasa in sidra oa ne. Prišli smo v vrtince v morie razburkanih političnih boiev in strasti. Iv mlad človek, ki niti ne ve kie in kako nai začne s svoiim kulturnim delom kot Hudski učiteli. nai poseže v ta boi s Donriricvalno besedo In z nla eoslovom kot »Odrešenik« sveta! Učiteli ki sam ni užival Drave vzgoie in izobrazbe ki era ie spremliala povrhu še beda in Domanikanie. ie izgubil oolacoma vso vero v bodočnost in izgubil se ie v vrtincu strasti.
Tako so nas lahko izrabliale vse politične stranke, in vzeoiile so si Driga-niače in neznaoaineže — karitarie. Da so nas še boli ponižali zabili so med naše vrste klin v obliki »Slomškove Zveze « in sicer tako globoko, da ga še danes nismo
LISTEK.
f Jurij Bregant.
Dne 24. grudna 1920 je zatisnil v smrtno spanje oči plemeniti mož, pravi narodni učitelj, zlata duša, blago srce — t?v. Jurij Bregant, vpok. nadučitelj od Sv Benedikta v Slov. goricah v svoji '«istni vilic! v Pobrežju pri Mariboru, star osemdeset let. Pokojni je bil pred več k°t pol stoletjem, ko je še na polju Solnega napredka pokalo od suše in pretilo 12Drenieniti se v mrtvo stepo, nad katero t,l'i vihar in na Kateri umre v pekočem s°lčnem žaru sleherna bilka, ki prikiije !2 tal, vzorno marljiv in neutrudljiv bo-levnik za svete stanovske pravice. Svoje učiteljsko delovanje je "pričel Sv Antonu nad Rajhenburgom, kjer Se je še le pod njim ustanovila šola. Z vso Jubezrnjo, gorečnostjo in stanovitnostjo ie oklenil tukaj svojega poklica. Tukaj Je tudi poročil. Od tod je prišel v Zab-Pri Trbižu na Koroškem. Šola )e "a seveda nemška, ljudstvo pa sloven-
sko. To ga je bilo zelo veselilo, ker je začel takoj na lastno odgovornost poučevati slovensko. Okrajni in deželni nadzornik sta ga neštetokrat nadzorovala, češ, aa to ne gre in sploh biti ne sme. Šolska oblast ga je stiskala, kjer je le mogla. A on, vesten in zvest svojemu narodu, je šel naprej po svoji začrtani poti, ne ozirajoč se na šolske oblasti, ampak edino le na želje in blagor slovenskega tamošnjega ljudstva, dokazujoč, da le pouk v materinem jeziku rod! uspehe, kar se mu je končno moralo priznati. Tudi dokaz, da je bila Koroška in njeno ljudstvo slovensko. Po preteku petih let se je vrnil na Štajersko, v Zdole, potem v Ljutomer. Tukaj bi bil lahko postal nadučitelj: z ozirom na svojo delavnost in pridnost je bil za to mesto predlagan kot prvi; d skromen, kakor je bil do zadnjega trenutka, se je raje podal v mirno Negovo pri Radgoni. Kot nadučitelj je vodil svojo šolo v najlepšem soglasju s svojimi tovariši. Iz Negove je spravil nešteto dijakov v srednje šole in le njemu se imajo dotičniki zahvaliti, da so postali učitelji, profesorji, duhovniki in doktorji. Po desetih letih se je podal za
nadučitelja k Sv. Benediktu v Slov. goricah. Tukaj je razširil trirazrednico v petrazrednico in povzročil gradbo novega šolskega poslopja. Tudi tukaj se je kazal njegov vedno čisti značaj in neomanlji-vost v najlepši luči. Nikogar se ni bal razen Boga. Šoli je nabavil na svoje stroške veliko učnih pripomočkov in knjig. Zaradi svojega jeklenega poguma in neupogljive odločnosti je bil med so-i stanovniki kakor lajiki daleč okoli na ; glasu.
Sredotočje vsega njegovega čuv-stvovanja je bila i tukaj ljubezen do materinega jezika, ki ga je postavljal vedno na prvo mesto. Benedikčanje se tega vrlega moža spominjajo hvaležno še danes ter so ga tudi v vojnem času, vpoko-jenega, podpirali z malimi darili, kar je starčka razveselilo do solz. V toplih besedah se je na občnem zboru učit. društva za okraj Sv. Lenart-Slov. gor. našega Jurija spominjal tudi društven predsednik, imenovavši ga vzor-tovariša In bivšega izbornega društvenika, ki se n! nikdar strašil ne dela, ne slabih potov k zborovanju.
Po preteku .svojega 37 letnega aktivnega službovanja je šel Bregant v Maribor v pokoj in si kupil v Pobrežju hišico z vrtom. Tudi sedaj ni mogel biti brez dela. Zbiral je okrog sebe m priorav-ljal mladino prvega in drugega gimnazijskega razreda in jim tako pri aku pc-; magal v raznih predmetih. Zato je bil v Pobrežju obče znan in priljubljen starček, vsa tamošnja deca, mala in velika, ga je poznala in se z rosnim očesom udeležila njegovega pogreba. Kot zavednemu Slovencu je tudi njemu ob času znanega preganjanja naših najboljših v ieru 1914 huda predla. Dosti si je moral starček aati dopasti od avstrijskih rabliiv in ni veliko manjkalo, da ni sledil tudi en svojim sotrpinom v — ječo. Vseh svojih sedem sinov, ki so ga poprej po mogočnosti podpirali je moral dati v vojno. Živeč sedaj le ob mali pokojnini je pretrpel radi draginje prav občutno pomanjkanje, ki ga pa ni nikoli pripravilo ob njegov vedno dober humor.
Troje svojih otrok je posvetil učiteljskemu stanu, a tudi za ostale je dobro skrbel. In ravno na dan preobrata, dne 27. oktobra je obhajal s svojo ženko' Cil-
'IttU!
u€Tfv,Lj|sj|í.i TOváiííS, das 3. februarja luži.
izruvali. In kakšne dobrote so nam delile politične stranke? Danes lahko rečemo, da niti ena. niti druga stranka ni storila svoie dolžnost', kadar ie imela moč in priliko dp bi potegnila učitelistvo. ki ga tako radi nazivafo «niionirie prosvete« in »mozeg naroda«, iz blata, iz bedie in trolienoa.
Storilo Da ie to nakliučie. storila ie to Jugoslavija. kii ie sama z nami vred vstala 7 groba stoletne sužnosti in krivice. Jiutoslavini bodi torei posvečeno vse naše delo ne oa političnim strankam, ki nas ocznato samo taknat. kadar nas potrebujejo
In česa ie treba naši domovini našemu narodu? Ne politike. arnnaik izobrazbe! Prosvetno delo ie ona činienica. ki narod duševno in gospodarsko dvigne in «viači da no tem sam zahteva svoiih noii-tiških prayic in brani svoie narodne svetinje. S politiko ne bo rešil nihče našega naroda, in kakor nam kaže slučaj Koroške tudi z milijoni ne. S praznimi besedami obiokuiemo trganie naše domovine, udrihamo oo škodljivcih našeea naroda (klerikalcih liberalcih komunistih Itd.), ljudstvu pa. ki ie nedolžno, ker ie nevedno. krivično očitamo narodno mlačnost in nezavednost in ne pomislimo, da ie to posledica nizkega duševnega staniia naroda. Odstranimo vzrok, ki tišči naše ljudstvo k tlom: odorimo orosveti vrata na stežaj. povzdignimo narod duševno in gospodar-skv in on se sam otrese svaiih škodljivcev ter se ubrani tudi zunanjih sovražnikov. Ne puhla politika in ne strankarsko sovraštvo »ie bo narn in ne našemu narodu prineslo boljših časov. Le v izobrazbi, v delu ie napredek in naša rešitev. Vsa druga sredstva so samo oooina. omam-liiva. učinkujejo samo hiono. in ne vodijo do cilia. Zgodovina starih in novih časov nas uči da tudi upor in revolucija le za nekai časa izoremenita razmere, če ni ves narod primerno izobražen. Spomnimo se samo na revoluciio 1. 1918.. ki nam ie dala svobodo in Jugoslavijo. Kakšno navdušenje ;e vladalo takrat po celi naši leoi domovini! In danes? Danes vemo da ie velika doba našla rnaihne liudi in da naš narod še ni zrel za svobodo. Naredimo danes plebiscit v Sloveniji in doživeli bomo konec naše traeediiie — trilo-Efiie.
Neizobraženo ljudstvo ne more presoditi nodožaia iz lastnega razuma, temveč mora nekomu veneti. Tu pa nasto-oiio politične stranke, ki izrabliaio nevedno maso v svoie strankarske namene, ki so največkrat umazani.
Zato na spoznamo poštenost vsake politične stranke naiilažie no te>m. v koliki meri in kako odkritosrčno skrbi za pravo ljudsko izobrazbo. Taka stranka te prepričana. da bo tem močnejša, čim omika-neiši bo narod. Vsak izobraženec, ki ima lastno sodbo, ki misli s svoio glavo in ki loči pravpco od krivice in resnico od laži. se bo gotovo pridružil taki stranki.
Take stranke Dodoiraiino tudi m!, a ne obesaimo se iim na frak. Pustimo politiko onim ki so za to poklicani, mi oa bodimo samo učitelji.
Ne rečem oa. da pustimo politiko popolnoma iz vidika. Nasprotno! Če kdo. na i bo ljudski učiteli natančno poučen o programih vseh v državi obstoječih strank in znane mu nai bodo vse vodilne politične osebnost1. Nikdar se namreč ne bi smelo zg"od;ti. kar se ie zgodilo nekie. ko smo govorili o politiki. Ko ie bil na dnevnem redu Pašič. se oglasi tovarišica: »Kdo pa ie ta Pašič?« In bilo ie to v času. ko ie bil Pašič naš delegat v Parizu.
Tovariši! Morda poznate stareiše tovariše. ki brez politike ne moreio živeti. Ne posnemajte iih. kaiti to so stari grešniki. ki so bili vzeoieni v Šusterš:čevi dobi.
Edina stranka. ka_tere se oklenite z vso silo. to ie naša stanovska organizacija: »Udruženie jugoslovanskega učitelj-
ko, ki mu je bila vedno zvesta družica, zlato poroko v tihem domačem krogli, v katerem se je čutil najbolj srečnega in ga cenil nad vse.
Pogreb, katerega je vodil preč. g. prof. dr. Medved, je bil dne 26. grudna 1920 na nobrežko solnčno pokopališče. Nagrobni govor imenovanega duhovnika je izzval marsikateremu udeležencu soJze v oči.
Položili smo v grob zemeljske ostanke enega najmarkantnejših in najod-ličnejših šolskih mož iz predvojne dobe. Naj v miru počiva! Njegovemu >pommu sirn pisal te vrste. Narekovalo mi jih je globoko spoštovanje do tega izrednega šolnika in iskrena želja, naj bi njegov svetli zgled ne umrl ž njim. — Srečko.
stva«. To ie za naš stan natmotoočnefea strauka. ki bo delala še čudeže in ki io hodo morale uvaževati vse politične stranke, zlasti oa bo morala računati z nvo vsakokratna vlada. Ceta arañada nas ie že udruženih. Vendar oa mnogo tovarišev in tovariših še stoii ob strani todiferentno češ. le dielaire in se trudite drugi, — če kai dosežete. borno deležni itak vsi. če pa ne bo uspeha, prihranimo si trud in stroške. To so oarasiti in niih stališče ie nečastno. Krivi oa so temu zavedneiši tovariši in tovarišice. ker se ne potrudijo da bi pridobili take indSferentneže za našo skupno stvar. Ne m intimo prei. dokler ne bo udružen zadnii naš tovariš. Učitelj, ki ni član naše stanovske organizacije in ki >ie zahaia brez onravičbe k zborovanjem, ni vreden imena: tovariš! Isto velia o učiteljicah.
Za vse ie dovoli prostora v naši organizaciji. Edino, kar zahtevamo od vsakega člana, ie to. da ie zaveden učiteli. Vodstvo oa bo moralo paziti na to. da pri zborovanüh ne bo žalieno niti eno niti drugo politično prepričanje.
Prezreti pa ne morem druge učiteljske organizacije: »Slomškove Zveze«, ki zaradi nas kot politična organizacija lahko še nekai časa veeitira. kot stanovski organizaciji pa ii odrekamo pravico do obstoia dokler 'mato njeni člani pravico vstona v. našo strogo stanovsko oreani-: zaciio. »Slomškova Zveza« ie bila usta-| novliena na zahtevo Šusteršioa in je eden : naiboii žalostnih petrefaktov iz Šustersi-j čeve dobe. domena kulturnoboimih oeteli-| nov. ki si domišliato da bodo izvoievali j kulturni boi.
Ljubljanski postreščki so zadovoljni i samo z eno organizacijo in tako tudi vsi | dni« stanovi. Zdravniki imaio svoio sta-| i'ovsko organizacijo, izdaiaio svoie glasilo — in.nikomur ne pride tía misel, da bi .istanovil n. or. še 'kako »KneiDDOVQ Zvezo« na katoliški podlagi.
Vsi stanovi 7 d ra ž ujeto svoie sile. le mi šs nismo prišli do spoznani«, da ie le v slogi moč. v močni organizaciji.
Tovariši! Ni pa še dovoli, da smo člani stanovske on-mizaciie in da vršimo kot ueitelii svoio dolžnost v šoli — med štirimi stenami. Veliko breme nam nalaga naš poklic in malokdo ima tako močna oleča da to breme lahko prenaša. Prešibki ie naša izobrazba ki smo io prinesla iz učiteljišča, da bi zadostila zahtevam, ki se stavijo danes na ljudskega učitelia V tem oziru so naši ljubljanski tovariši na bolišem. Tam ie dovoli drugih sposobnejših kulturnih delavrev. Od učitelia na deželi oa se danes zahteva vse moeroče in nemogoče stvari, in nihče te ne vpraša, če si sposoben. Bodi nevovodia kaoelnik. telovadec, igralec - režiser, slikar, ore-davatel i ebunom včasih celo pesnik in komponist, skratka: nadčlovek z vsemi sedmimi talenti. Vsega tega oa marsikomu manjka. Sicer pride mnogo talentov iz učiteljišča, a do navadi ti talenti za-dremlierio. ker iih nihče ne drami. Mlademu človeku ie treba pravega svetoval;:m že na učiteljišču. Tu bi lahko mnogo koristili naši bublians'kii in mariborski tovariši in bi orioravliali naš učiteljski naraščaj na težko orosvetno delo ki ga čaka.
Naše šolske oblasti, od nainižie pa do naivišie. itak nimajo smisla zji naše zahteve in želje po višii izobrazbi * — in celo v času ko mi zahtevamo visokošolsko izobrazbo, nastavljalo na naših šolah učitelistvo z liudskošolsko izobrazbo in oošiliaio na odgovorna mesta v Prekmur-ie popolnoma nekvalificirane osebe Naš naiodločneiši protest nai na tem mestu ne izostane proti tako ponižujočem in naš stan žalečeim postopaniu šolskih oblasti.
Tovariši! Ne preostaia nam zaenkrat nič diruzeea. kakor izobrazuimo se sami! Učimo se ! — kaiti: če bo slepec slepca vodil. Dadla bodeta oba v iamo. Imamo mnogo starejših tovarišev, ki so izvež-bani v eni ali drugi stroki, a pridobili so si to znanje z lastno marljivostjo. Glejmo toiei da bomo z lastno samoizobrazbo odtehtali ona sramotna nastavljanja nekvalificiranega učitelistva po šolskih oblastih da ne bodo naši zanamci o nas govorili z isto častio. kakor tni govorimo o nekdanjih učiteiiih-mežnariih. Le lastna izobrazba. splošna in špeciialna v stroki, za katero čutite snosobnost. vas usdo-sobi za delo med narodom. Li-udstvo Da spoštuie k onega ki res dela in ne lenu-hari. Le z vztrajnim prosvetnim delom si bomo pridobili zaupanje ljudstva. Naš edini čili pa bodi: liudstvo mora v z 1 i u b i t i šolo! Zaveda nal se. da ie dobrobit šole in učitelistva narodu v prid.
v
ker ie šola vir izobrazbe, torei vsesa na-nredjka in vse blaeinie.
Koto časa se vrti. čtoveški duh napreduje. Ne prespimo nove dobe! Zasledimo z bistrim očesom narodovo revo-luoiio in evolucijo in — delajmo, da nas tok časa ne prehiti!
Izobrazuimo sebe ¡n bodimo učitelji onih. ki še tiče v temi! Ne vodimo iih oa volilne skrinjice do volilne skrinjice kakor sleDce. — s prosvetnim delom jim od-nnmo oči da bodo izoregledali! Le izobražen narod se ne da tlačiti in si ne da delati krivice.
V dobi konkordata smo bili ponižni mežnanii. v Šusteršičevi dobi smo bili hlaoci in priganiači nolitičnrh stranik se-dania doba oa nas resno ooominia in nam Kliče: bodite ljudski učiteijii!
Pruski učiteli ie 1. 1866. premagal Avstrijce. — mi bomo oa tisti Martini Krpani in Kralji Matjaži, ki bomo rešili s i.rosvetnim delom naš narod raznih Brdavsov in izkoriščevalcev in bomo tako ?ebi to svoiemu narodu ustvarili lepšo bodočnost.
* Glej »Prosvetni program pavorjemštva ta j uk in bagočaistje« v zadnji Številki »Učiteljskega I Tovariša«! — Opom. uredn.
Od mežoarja-organista do učitelja.
»Učit. Tovariš« je v zadnjem času že dvakrat priobčil kratke članke, v katerih nam je osvetlil stališče češke učit. zaveze napram učiteljem-organistom ter obenem namignil, da zavzamemo isto stališče i mi in je že skrajni čas, da izginejo izmeti naših vrst zadnji ostanki slučajev: učiteljev-organistov.
Ni nobenega dvoma, da je to vprašanje danes prav na mestu ter mora biti vpričo novih razmer, katere že je in še bo našemu stanu ustvarila naša država, aktualno do hitre in končne rešitve po predpodobi tozadevnih ukrenitev Češkega učit. Saveza. Kakor vsak človek trpin, ozreč se na bridke dni svojega življenja nazaj, tem radostneje in hitreje hlastne po rešilnem pasu tudi v plitvini, kajti strašijo ga spomini prebredenih globin, nekako iz istih razlogov se hočem tudi tukaj v najkiajših črticah dotakniti zgodovinskega ozadja danes še precejšnjih prikazni »učitelja-organista«.
Se danes je ohranjeno med ljudstvom ime »šolmaster« in s tem imenom še tu in tam nazivajo nadučitelje. Isto-tako še tu in tam zadenemo na Ime »kantnar«, ki je bil svoječasno pomagač »šolmastrov« v šoli, še bolj pa kot mež-nar, Organist in ceremonist v cerkvi, za katero pomoč pa je vlekel plačo večinoma le »šolmaster« sam. O »šolmastrih« in »kantnarjih« še danes vedo ljudje povedati in dalo bi se o tem mnogo, mnogo pisati, seveda po različnih krajih tudi različno o njuni službi, »časti« itd.
Preidimo k imenu in pričetku »šolmastrov«. Pred lb. stoletjem že najdemo, da so župniki do deželi imeli v pomoC za opravila v cerkvi in poučevanje vero-nauka pomagača, katere so protestanti imenovali »Küsier«; bili so to le zgolj cerkveni služabniki pod popolno in strogo komando župnikov. V sredini 17. stoletja so pa ti cerkveni služabniki, ako so tudi poučevali v šolah, dobili ime »Schulmeister«, katero ime se je preneslo sčasoma tudi k nam. Ti le šolmastri so bili v prvi vrsti mežnarji in organisti, obenem pa navadno tudi izučeni krojači, tkalci itd. ter so kot taki poleg svojih rokodelstev istočasno poučevali čitanje in pisanje ter seveda — cerkveno petje, torej je bilo »šolmastrovanje« le postranski posel. Imeli so sledeče dohodke: majhno šolnino, razne zbirce (kruha, jajc, snopov, .. ), darove od gostij, pogrebov, od plesov kot godci itd. Šole so bile premno-gokrat žalostne podrtine, za stanovanje iesposobne ali celo prepovedane, tako da so ti »učitelji« potovali od hiše do hiše ter povsod, kjer so učili, dobili za isti dan Vrano in prenočišče, torej približno slično kakor danes po občinah občinski reveži. Vzdržavanje šol je pripadalo občinam m grajščinam, nad »učitelji«, (s tem zlorabim ime za one čase!) je seveda vodil sakrasantni komando zopet — župnik. Te razmere beležimo tudi za časa solno-graškega šolskega zakona 1. 1569. ter se iste niso spremenile do vladanja cesarice Marije Terezije. V zadnjih letih njenega vladanja je iz Prusije poklicani opat J. Felbinger izdal iz 79 paragrafov obstoječi šolski red, ki med drugim pravi: »Die Schulmeister auf dem Lande sind, wo ihre bisherigen Einkünfte nicht ausreichen, an die Gemeinden, unter Beihilfe der Dominien, gewiesen u. dürfen auch passende Nebengeschäfte betreiben ...«. Izraz »passende Nebengeschäf te« je bil na papirju, nikakor pa v praksi dostojnejše oblike, kajti znatnih spre-
memb pri »šolmastrovih« poslih tudi še sedaj ne zaznamujemo; saj pa se ni tudi čuditi, kajti v istem šolskem redu beremo tudi »Die unmittelbare Aufsicht der Trivialschulen führt der Pfarrer«. Po ta-kozvanem »Schulpatronat-u«, izdanem pod Jožefom II. se je kongrua (minimalna plača učileljev in pomočnikov) znovič fiksirala, a vseeno z izrecnim vračuna-njem dohodkov iz uiežnarske in orgljar-ske službe. Za časa Franca I. prihajamo po vplivu Rotteniianna k še bolj nazadnjaški rešitvi šolskega vprašanja sploh in seveda tudi vprašanje „učitelja-organista", o katerem beremo sledečo »obsodbo«: »Die Kongrua der Landschullehrer besteht (ausser dem Schulgelde) in SO fl., jene des Gehilfen in 30 il. Geld oder Naturalien, für den ersteren überdies in 4—6 Metzen Ackergrund, einen Garten, freiem Holzbezuge u. dem Weiderechte auf 2 Nutzkühe, für den letzteren in der Kost und Verpflegung. Defi-zienten werden der Mildtätigkeit der Obrigkeiten u. Gemeinden empfohlen«. Nato kmalu seveda zopet sledi: »Die nächste Leitung -des Unterrichtes und der Zucht wird dem Ortseelsorger als Schulvorsteher übertragen«. Še tudi ta šolski red je dovoljeval »šolmastrom« v šoli istočasno izvrševanje kake tihe »brezšumne« obrti (geräuschloses Handwerk.) Z ljudskim uporom 1. 1848. je šolstvo doživelo le nekaj modifikacij v nekaterih točkah, tako tudi n. pr.: povišanje j kongrue trivialnih učiteljev na 100 do 150 fl., na eni strani; na drugi strani pa i se je učitelje izrecno priporočilo cerkve-! nim oblastem, da jim izroče mežnarsko in orgljarsko službo. — Ze prva leta | vlade Franca Jožefa I. je takratni vodja naučnega ministrstva Doblhof v svojem precej zboljšanem »Entwurf der Grundzüge einer Reorganisation sämtlicher Schul- u. Studienanstalten« priznal sicer : ljudsko šolo kot prvo in najglavnejšo i torišče ljudske izobrazbe, a na učitelje j se je spomnil z ozkosrčno določbo: »Die ; Lehret beziehen fixe Gehalte, deren Mi-| nimum der bezügliche Landtag so be-: stimmt, dass der Lehrer seine Kräfte ganz dem Schul- und Chordienste' vidmen Kann«. Še grše nazadovanje in popolna i reakcija pa je udrla v šolstvo vsled po-1 godbe (konkordata) med bivšo avstr. clr-I žavo in papežem, po kateri je bilo dolo-; čeno: »Alle Lehrer der für Katholiken bestimmten Schulen werden der kirch-licheu Beaufsichtigung unterstehen; den j Schuloberaufseher des Kirchensprengels wird seine Majestät ausdem vom Bi-j schofe vorgeschlagenen Männern ernen-: nen«. Tako je bilo šolstvo vnovič državi iztrgano in tudi pouk je zagazil za precej j let v duh zastarelih srednjeveških nazi-j ranj in interesov. Še-le po 13 letnem ob-sloju tega konkordata je bila izvršena j popolna emancipacija šole od cerkve in I lO z državnim zakonom z dne 25. maja ; 1878, po katerem je došlo vodstvo in nad-| zorovanje šolstva definitivno v roke države; za pravočasno in zadovoljivo pia-| čevanje učiteljstva so prevzele odgovor-| nost in odločitev edino le šolske oblasti.
To je dolga, trnjeva pot, katero so morali tavati naši stanovski predniki; mnogo, mnogo stoletij je jadralo gluho in glupo mimo njih in še le po tej sto in stoletni »metarnorfozi« se je izlikal iz lavnega mežnarja-organista sedanji učiteli — državni uradnik.
Še imamo Slovenci dokaj učiteljev, ki še danes pokorno pritiskajo orglji:ie tipke in plešejo po »tujem« taktu po org-liinih pedalih. Zdijo se mi podobni na videz močnim medvedom v menažerijah, kjer tem medvedom zgoraj godejo, a spodaj kurijo slabotni ljudje — »krotilci«. Morda je treba gotove slučaje upoštevati, kjer bogve iz kakšnih razlogov in težkoč ni mogoče trenutno zahtevati odložitve oigljanja, a ti slučaji bodo prav redki. Naše učiteljske organizacije pa naj ulti-rnativno kakor češke nastopijo proti vsem učiteljem-organistom, bodisi da ti orgljajo in pomagajo pri raznih obredih ali da opravljajo le eno izmed teh cerK-venih služb. Naj med učitelje-orgamste pride klic: Glave po koncu! Kdor zaničuje se sam-----— —. Toliko za
prvič!
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Občni zbor društva za zgradbo Učiteljske«» konvikta v Ljubljani bo v nedeljo, dne 13. februarja 1921, ob 14. v prostorih Učiteljske posojil»' oe in hranilnice, Frančiškanska ulica 6. (Učiteljska tiskarna I. nadstropje.)
Dnevni red:
1.	poročila;
2.	nakup hiše;
1

í ¥
S^v-J^._________
3.	izpremamba pravil;
4.	volitve;
5.	sftučainostd.
Zaradi važnosti dnevnega reda pričakuje — brez posebnih vabil — mniogobrojne udeležbe
odbor.
Društvene vesti.
+ Kamniško učiteljsko društvo Ima svoj redni občni zbor y četrtek, dne 10. februarja 1921 0!) 10. uri dopoldne v šolskem poslopju v Radomljah.
Dne vrni red:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Prikrojitev društvenih pravil v smislu temeljnih doloičb načrta.
5.	Šolstvo v Turkestanu, poroča tov. K.„ Adamič iz Ljubljane.
6.	Volitev novega odbora.
7.	Slučajnosti.
Občnega zbora naj se udeleži če le mogoče vse članstvo; zadržani naj se pismeno opravičijo pri tov. predsedniku Tomo Petrovcu, nadučitelju v Jaršah pri Domžalah.
+ Učiteljsko društvo za mesto Ptuj in ptujski okraj zboruje v četrtek, dne 10. februarja ob 10. url v »Mladiki« v Ptuju po nastopnem vzpi-redu:
1.	Plačevanje članarine za 1. 1921.
2.	Zapisnik občnega zbora.
3.	Dopisi.
4.	Narodnokulturni položaj Siama in naš stik. Predava g. inž. Lupša.
5.	Slučajnosti.
Ob j 9. uri se vrši od borova seja.
Po zborovanju sestanek v Narodnem domu, kjer se bo poskrbelo za obed.	Odbor.
+ Novomeško učiteljsko društvo zboruje v soboto 12. februarja t. 1. v pol 11. uri v deški šoli v Novem mestu po tem dnevnem redu:
1.	Pomočilo predsednika.
2.	O disciplini v šoli poroča tov. V. Gebauer.
3.	Društvena pravila* nadaljevanje poroča ■tov. M. Kosec.
4.	Podrobni učni načrt za zemljepis.
5.	Slučajnosti.
Kdor se ne bi mogel udeležiti zborovanja, naj do istega dne sporoči ali ostane za to leto še član ali ne. Nenavzoči in ne priglašeni se bodo črtali iz imenika.	Odbor.
+ Ptujsko učiteljsko društvo je imelo 13. januarja svolj občni zbor ob precej ¡povoljni udeležbi, od 124 članov je bila odsotna slaba četrtina, ki še najbrž spi zimsko spanje, nekateri — pa inianda spanje pravičnega.
PradseaHik tov. Klemenčič prisrčno pozdravi izbanovafce v -prvi vrsti pa gosta tov. M e r -Ijaka, oskrbnika v Strnišču in šest nk novo pristqpivših članov in sicer tovarišice Cizeri;, Ivanuša iin Trstemjak in tovariše Križaj, Vrhov-nik in Plibaršek. O. Merljak se zahvali in poziva navzoče, da stoje tovarišem v neodrešeni domovini zvesto ob strani v težki borbi za narodne pravice, katere Italijani z nogami teptajo.
Zapisnik zadnjega .zborovanja se odobri v obliki, v kakršni je bil natiskan v »Učiteljskem Tovarišu«.
Nato (je prečital tajnik Janko Lešnik nova društvena pravila, kakor jih je izdela! društveni odbor, pri čemer se je razvila precej živahna debata. Nekatere točke so bile spremenjene, tako da odgovarjajo nova pravila v glavnem pravilom objavljenim v »Učit. Tovarišu«. Na predlog tov. Gorupa so bila pravila sprejeta.
Gosp. ravnatelj V a j d a nam je nato poročal v ukrepih prosvetnega odbora v Ljubljani, ki so že bili objavljeni v »Učit. Tov.«; želimo le, da se v celotnem obsegu tudi udejst.vijo.
Iz poročila blagajničarke gdč. Luknarjeve ie razvidno, da je dobro gospodarila^ društvo ima lep prebitek. Pregledovalca računov gospa Kavklarjeva in g. Cilenšek sta našla vse v najlepšem redu.
Tisti člani, iki še dolgujejo na čdaiiarini za flrošlo leto, naij blagovolijo ta dolg v najkrajšem času poravnati.
Tov. predsednik se zahvali gdč. blagajnlčar-ki za vestno in požrtvovalno izvrševanje blagaj-ničarskih poslov.
Tajnik tov. Janko Lešnik je nato podal ob-poročilo o stanju in delovanju društva v Pretaklem letu. Od 135 učiteljev(ic) ptujskega fkraja je včlanjenih 124, neorganiziranih je torej "> to pa so zvečine tovariši, ki so na novo prl-
v naš okraj in še niso imeli prilike, da se ude-
zborovanja ter javijo svoij pristop.
Slomškova zveza na Dravskem polju ne "sPeva, životari le še v kakem gorskem kotu, atrir>r ne pride ostrejša sapica.
Tudi »importirani«, ki so prišli, da širijo kulturo« v naših vrstah, si pri nas ne bodo s'2kli lavorik. Nadalje omenja tajnik, da na] "Siteljstvo napne vse sile, da vzgoji narodno Uveden in ponosen naraščaj, ki mu bo domovina nad vse, kar je posebno potrebno v našem okn-lu> ki je bil prej domena Omiggova in Stra-^hillova. Tudi neodrešene domovine ne smemo "ikdar zgubiti iz vidika. Kakor v preteklem tako 0a4 tudi v novem letu učiteljstvo izdatno podpi-fX| rezervni fond. Vsak tovariš(ica) bi naj bil . , Učit. Samopomoči. Predsednik se zahvali Jniku na obširnem in temeljitem poročilu. Nato
UČITELJSKI TOVARIŠ. dne 3. februarja l»M.
Stran 8.
so Predi
Se vršile voilitve predsednika in odbora.. Na Qg tovariša Majcena so se volitve vršile t
dviganjem rok. Izvoljen je bil stari predsednik naš obče priljubljen tov. Klemenčifč in sledeči odborniki: Gorup, Luknar, Lešnik, Roizbaud, Kocmut Alojzija, Bertot, Šerona, Šegula, namestniki: Žolnir Oskar, Marinič Mirko, Kavkler, Kocmut Rudolf, pregledovalci računov: Zolnir, Kvader, Šalda.
Društvena članarina se enoglasno zviša ris 24 K letno, tako da znaša celokupna članarina letno 26?K.
Sprejet je bil tudi predlog tov. Gorupa, da naj naša UJU protestira proti znižanju dravinjskih doklad oinoženim tovarišicam.
Jednake dolžnosti, jednake ipravice.
S tam je bilo zborovanje zaključeno, prihodnje zborovanje bo meseca februarija.
Tajnik.
+ Učit. društvo za Maribor in b. o. je imelo 27. jan. 1921. svoj redni občni zbor ob prav povoljni udeležbi z običajnim dnevnim redom. Poročila odborovih funkcionarjev so bila sprejeta z odobravanjem. V preteklem letu je imeio društvo 110 članov. Vse učiteljstvo Maribora in bi. okolice je biio včlanjeno raKun par izjem. Društvo je imelo med letoon 6 zborovanj s štirimi predavanji. Odbor pa 10 sej. Opravilni zapisnik izkazuje 161 številk. Svoje obveznosti napram poverjeništvu je društvo izpolnilo v polni mera in .pravočasno. Blagajna iiZkjazuje koncem lata 1.145 K prebitka.
V debati k poročilom odborovih funkcijonar-jev omenja tov. Tomažič stališče, katero je zavzel odbor o združitvi okoliškega in našega društva. Zaradi prevelikega aparata — skupno društvo bi štelo okrog 250 članov — bi ne bilo pričakovati intenzivnega društvenega dela. Zato Je naš odbor zavzel odklonilno stališče, s katerim se je strinjal tudi odbor in občni zbor okoliškega društva. Razlike med mestnim in podeželskim uoiteljstvompa ni in jetudinikakor nočemo ustvariti. V svrho ožjih stikov med obema društvoma pa se sklene vsako leto prirediti par skupnih zborovanj.
Štev! ine pa so bile 'v nadaljnesn pritožbe glede «višanja ožjega odboja letne članarine. Zakaj se za talko važne in globoko v žep segajoče odredbe preje ne zaslišijo društva? Prav tako se je ostro obsojalo neredno pošiljanje listov predvsem »Popotnika«, katerega mnogi člani jako neredno prejemajo, nekateri pa sploh ne, dasi so že ves čas pri društvu. Tudi ¡raklamacije navadno nič ne izdaj o v tam oziru. Sklene se v tem oziru storiti potrebne ukrepe, da diruštveniki ne bodo oškodovani. Živahno se nadalje razpravlja predlog, da naj društvo pri po v arij eni št v u oziroma pri dalagacijskem zborovanju doseže, da »Popotnik« ne bode obvezen list za vse člane. Naj bi ga imela vsaka šola, drugi pa prostovoljno. Upoštevati maramo, da ne smemo in tudi ne moremo biti navezani samo na to revijo, ampak moramo imeti še druge, kar ,pa mnogo stane. Naše društvo je osnovalo pedagoški odsek, ki nas hoče seznanjati z najnovejšim stanjem in razvojem pedagogike in psihologije svetovnih narodov. S<>-glasno se sklene, da vsak društvenik prispeva mesečno za pedagoški odsek 1 dinar. Glede »Po-potrtika« pa se prepusti zadeva odboru, da ukrene vse potrebno v tam oziru.
Nato so se vršile volitve. Predsednikom je bi izvoljen so.jlasno ravnatelj Huinek, namestnikom pa Tomažič. Za ostali odbor je predlagal v ta namen sestavljeni odsek sledeče: Hren, Alt. Štupca, Parme, Grčar in Tušak. Pragledovalcem računov pa: Klemenčič in Vodenik. Sprejeto soglasno.
Pri slučajnostih se s soglasnim odobravanjem vzame na znanje dopis in stališče glede volitev v v. š. svet. Izpreminjevalni predlog se v tej zadevi pošlje poverjeništvu.
Predsednik prečita odgovor strok, tajništva radi ¡zvišanja članarine, zapostavljanja omoženih učiteljic pri drag. dokladah in še nekaterih drugih zadev.
Tovarišica Kožuhova izjavlja, da hočejo omožene učiteljice demonstrativno izstopiti iz organizacije tako dolgo, dokler ne dobe zadoščenja in se jim krivica ne poravna. Imajo namreč kljub pojasnilu strok, tajništva še vedno utis, da se poverjeništvo ni zavzelo o pravem času in dovo'j odločno za omožene tovarišice. Plačevati pa hočejo še nadalje iprispevke za domače društvo in se udeleževati zborovanj, ako se jim dovoli.
Letni prispevek se določi za domače društvo na 20 K. Mesto venca na grob pokojni članici Antoniji Batičevi se podari Jugoslovanski Matici znesek 100 K.
Nadalje se sklene pozvati poverjeništvo, da stori vse potrebno, da se učiteljem, ki so vsled vojne izgubili več let, ta leta štejejo v službeno napredovanje in penzijo, kakor da so službeno dobo nastopili normalno. Z začudenjem se ugotovi, da se je mogla zgoditi učiteljem vojakom taka krivica, da jih niti niso pripustili k uspo-sobljenostnim izpitom in so že v ¡tem prikrajšani kar za 4—5 let napram tovarišicam.
Z velikim ogorčenjem se je ugotovilo, da Ic 7 razredov slovenske dekl. meščanske šole v Mariboru z nad 300 učenkami že pol leta brez pouka ž. r. del in to po zaslugi višjega šol. sveta. Nemška dekl. mešč. šola }e pa po isti zaslugi v tem oziru povsem preskrbljena že od začetka šol. leta. Starši se zglašajo pri našem učit. društvu iin prosijo pomoči.
+ Radovljiško okrajno učiteljsko društvo le
imelo svoj letni občni zbor dne 24. januarja t. 1.
na Jesenicah. Udeležilo se ga je 75 članov(ic), kar patč priča o zavednosti učiteljstva do stanu in organizacije. Predsednik tov. Baraga je pri otvoritvi pozdravil navzoče, posebno pa v okrij novo-došle. Iz tajnikovega poročila se razvidi, da je imelo društo v preteklem letu 8 zborovanj s sedmimi predavanji. Društvo je imelo lansko leto 72 članov, sedaj jih šteje 85. Tovarišica bla-gajničanka je imela 8423 K dohodkov in 8129 K 75 vin. izdatkov. Nato so se z malimi spremembami sprejela v »Tovarišu« predlagana ¡pravila, posebno se je določilo natančno plačevanje članarine, kaikor tudi določilo sklepčnosti ipri občnem zboru in drugih zborovanjih.
Za sestavo poslovnika se je izvolil odsek 6 članov, ki naj ptredlože na prihodnjem občnem zboru predloge. Razvila se je nato zanimiva de bata o članarini 240 K, katero moramo plačevati Poverjeniištvu UJU, čeravno velja »Učit. Tov.« 60 K a »Popotnik« 40 K letno. Vsekakor bi bilo potrebno, da Poverjeništvo UJU utemelji izčrpno ta naš organiz. davek v »Učit. Tovarišu«. Tov. Baebler je bodril zbrane k pridnemu kupovanju delnic »Učit. tiskarne«, da bomo na ta način )e učitelji imeli pri nji suodločevati.
Ker je knjigovodstvo 1. januarja odtegnilo nekaterim članom 104 K in celo več ¡invalidnega davka, pojatsnuje predsednik tov. Baraga, da se je pri knjigovodstvu zgodila pomota, ker se ne bi smelo nikomur odtegniti več kot 52 K.
Na koncu se ije sprejela resolucija glede nekega šolstkega vodstva. Resolucija se odpošlje na Poverjeništvo UJU, da jo odpošlje na marodajno mesto.
! v
lz Jugoslavije.
—	Šolstvo v Sloveniji. Ob začetka šolskega leta 1920/1921 je obiskovalo v Sloveniji: 1. otroške vrtce 659 otrok; 2. ljudske (osnovne) šole 83.657 dečkov in 84.865 deklic = 168.522 otrok; 3. meščanske šole 1112 dečkov in 2614 deklic — 3726 otrok; 4. srednje šole 5380 dijakov in .iijakinj; 5. obrtne šole 546 dijakov; 6. rudarsko šolo v Celju 84 dijakov; 7. učiteljišča 327 gojencev in 529 gojenk; 8. trgovske šole skupno 832 dijakov in dijakinj; vse šolske mladine je torej bilo na imenovanih šolah 180.605. — Izdatki za
j oosamezne šole so znašali v minulem šolskem letu: 1. za otroške vrtce in osnovne ' šole 43,420.057.14 K; 2. za meščanske šole j 1.338.053.22 K; 3. za sred. šole 5,271.184.77 K; 4. za obrtne šole 1,385.987.26 K; 5. za rudarsko šolo 281.199.30 K; 6. za učiteljišča 1,379.676.41 K; 7. za trgovske šole 174.302.52 K; S. za razne podpore šolskim društvom 148.236.18 K.
—	Okrajni šolski nadzorniki za Štajersko bodo v kratkem na novo imenovani. Ministrstvo prosvete v Beogradu je namreč naročilo poverjeništvu za uk in bogočastje v Ljubljani, da stavi nove jn-edloge za vsa nadzorniška mesta, ker so bili vsi dosedanji nadzorniki na Štajerskem nepravilno, t. j. od bivšega poverjenika Verstovška imenovani.
—	Odlikovanja. Povodom praznika sv. Save je regent odlikoval mnogo zaslužnih mož na polju prosvete. Med drugimi je odlikovan ravnatelj ljubljanske realne gimnazije dr. Stanko Bevk z redom sv. Save četrtega reda.
—	»Narodna Prosveta« prinaša v svoji zadnji številki v prevodu znani prosvetni program za uk in bogočasijj na ljubljanski deželni vladi, ki smo ga priobčili v letošnji 3. številki našega glasila. V isti številki »N. P.« se nahajajo tudi Ganglovi »Lobrovoljci«, ki so izšli v 1. številki letošnjega »U. Tovariša«.
—	Ljubljanski učiteljski pevski zbor priredi v soboto, dne 5. februarja t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih hotela »Tivoli« družabni večer za svoje člane, njihove rodbine in sploh za vse tovariše in tovarišice i? Ljubljane in bližnje okolice. Gosti dobrodošli. V pokritje stroškov za kurjavo in razsvetljavo znaša vstopnina 1 dinar.
—	Iz krogov upokojencev. Že pred mesecem so prinesli časopisi vest, da se bode vsem učiteljem(icam), ki so bili upokojeni med 20. julijem in 30. novembrom 1919 računala penzija po dohodkih, ki bi jih imeli, če bi bili aktivni prevedeni s 1. decembrom 1919 na nove plače. Po odredbi ministrstva prosvete se bode štela takim učiteljem penzija od 1. decembra 1919. Tako časnikarsko poročilo, toda prizadeto učiteljstvo o izvršitvi te ministrske odredbe danes 1. februarja 1921 še nič ne ve. Saj je bilo v navedeni dobi upokojenih le malo, neznatno število učiteljev in lahko bi bilo prav hitro urediti in izračunati njihove nove prejemke ter povračila na prikrajšanih plačah. Gospoda, ne mučite teh trpinov dalje; kdor hitro da, dvakrat da!
—	Popravek. V zadnjem dop!su »K referatu krožka v Št. Janžu« se ima glasiti v drugem odstavku beseda »koliko« namesto besede »veliko« in v zadnjem
odstavku namesto besede »podobnega« načrta beseda »podrobnega« načrU.
—	Razpisana učna mesta. Na državnih srednjih šolah in učiteljiščih v Sloveniji je razpisanih večje število stalnih učnih mest, in sicer: na I. državni gimnaziji v Ljubljani 6, na državni realni gimnaziji v Ljubljani 5, na državni realki v Ljubljani 11, na gimnaziji v Kranju 2, na realni gimnaziji v Novem mestu 3, na realni gimnaziji v Celju 4, na gimnaziji v Mariboru 1, na realki v Mariboru 7, na realni gimnaziji v Ptuju 5 in na moškem učiteljišču v Mariboru 1. Za vsa razpisana mesta je treba usposobljenosti za pouk s slovenskim učnim jezikom. Podrobnosti so razvidne iz razpisa v »Uradnem listu« št. 10.
—■ Nobenega odgovora! Pozvali smo pristojnega okr. šolskega nadzornika za ptujsko meščansko šolo v Mariboru, da nam razjasni, zakaj se je za razpisano službo strokovnega učitelja na ptujski meščanski šoli zahtevalo usposobljenost iz slovenščine in nemščine, dasi se je pred letom za ravnateljsko mesto na istem zavodu zahtevalo usposobljenost samo iz slov. jezika. »Slovenec«, ki gleda vsako stvar skozi svoja \strankarska očala«, nam je na ta poziv zalučal v obraz, da smo napadli dotične-ga nadzornika zalo, ker je klerikalec. — Da to ne drži. je spoznal lahko vsak, ki je našo takratno notico čital. Kar smo takrat rekli, isto trdimo danes: Zahteva po nemščini za stalno nameščenje na katerikoli meščanski šoli v Sloveniji — naj je potem ptujska ali ne — je krivična In protinarodna in ne gre, da se okr. šolski nadzornik, danes tako daleč izpozabi, ter vpeljuje kar na svojo roko zahteve, ki so proti odredbam višjili oblasti. Če ni čutila višja šolska oblast potrebe zahtevati usposobljenosti iz nemščine za pravkar razpisanih 44 srednješolskih učiteljskih mest, tolikomanj spada ta zahteva na meščansko šolo. Več narodnega ponosa bi trebalo, pa malo manj navdušenosti za jezik, katerega smo se otresli po stoletnin borbah — upajmo — za večne čase. "Da sc vpeljujejo stare avstrijske zahteve v slovenski zavod, nam je velika uganka; zato tudi ostane famozni razpis službe strokovnega učitelja na ptujski meščanski šoli — ker ne dobimo odgovora— odprto vprašanje!
—	Vojvoda Mišič in učiteljstvo. Dne
15. avgusta 1918 so imeli učitelji-vojaki srbske vojske svoj sestanek v Vodeni, pokojni vojvoda Mišič se je zahvalil na pozdrav, ki so mu ga poslali učitelji s sledečo značilno brzojavko: Predsedniku sestanka jugoslovanskih učiteljev na solunski fronti. Zahvaljujem se vam na pozdravu in na izraženih željah. Prepričan sem. da boste vi učitelji najodličnejši kulturni delavci našega naroda nadaljevali svoje plodonosno delo na prospeševanju in duševnemu edinstvu našega naroda, istotako, kakor sta služili z orožjem in peresom vzvišeni zavedni misli osvobojena in ujedinjenja Jugoslovanstva, ko ste z vzglednim junaštvom in udanostjo svojemu vrhovnemu poveljniku dokazali svo-io ljubezen narodu. Ponosen sem, da imam okoli sebe take sodelavce. Živeli učitelji na ponos našega naroda in naše iirabre vojske. Dne 15. avgusta 1918. Položaj na Bukoviku. Vojvoda Mišič.
—	Predavanja o vojvodi Mišiču. Minister prosvete je odredil, da se morajo na vseh osnovnih in srednjih šolah vršiti za mladino predavanja o pokojnem vojvodi Mišiču.
—	Proslava zasluženih mož. Ministrstvo prosvete je na predlog umetniškega odeljenja sklenilo, da izda naredbo, po kateri se morajo po vseh narodnih, srednjih in strokovnih šolah v spominskih dnevih naših velikih mož vršiti predavanja o istih. V ta namen bo ministrstvo izdalo priročno knjigo, v kateri bodo naznačeni životopisni podatki velikih mož našega naroda, njih dela in zasluge za narod.
—	Iz Dravograda. (Dopis.) Pri nas imamo zakotno šolo, katero vzdržuje neka upokojena učiteljica, strastna nasprotnica vsega, kar je slovensko oziroma jugoslovansko. Misliti si moramo sami, da kot taka ne vzgojuje otrok v jugoslovanskem duhu. Pred meseci se je stvar naznanilo na okrajno glavarstvo v SlovenJ-gradec, a isto ni najmanje ukrenilo proti tej nezakoniti šoli. Okrajni glavar bi moral vendar vedeti, da kaj takega ni dovoljeno, toda on se ne mara zameriti nem-škutarjem. Ker pa sedaj spadamo pod politično ekspozituro v Guštanj, prosimo, da ista napravi temu konec, kar ni zamoglo ah ni hotelo okrajno glavarstvo v Slovenj-gradcu. Mi smo pa zadovoljni, da smo se otresli politične oblasti v Slovenjgradcu, ker nam ista ni šla v nobenem oziru na reko, posebno pa šoli in učiteljstvu ne.
Sïrao 4.
ÜCiTKLJSKi lOVARlS, dne 3. februarja 1921.
Stev. 5.
—	Slabi učni uspehi v srednjih šolah.
»Jutro« poroča: Ministrstv > prosvete jc zalpevalo od več 'ravnateljstev srednjih šol poročila, kaj je po njih mišljenju vzrok slabih učnih uspehov na srednjih šolah. Večina ravnateljstev je tolmačila te šolske neuspehe z dejstvom, da se srednješolsko clijaštvo preveč zanima za delo v svojih organizacijah, ki so večinoma prešle na politično polje in zanemarjajo šolo. Na podlagi teh poročil namerava ministrstvo sklicati enketo, ki naj kolikor mogoče omeji izvenšolsko delo srednješolskega dij.^.štva in ga zopet vrne šoli in pripra- i za poznejše življenje. V enketo bodo poklicani vsi srednješolski ravnatelji in vsi odlični pedagogi iz naše države.
»Bezjak«, (Bizjak, Vizjak). V znanstvene svrhe bi moral vedeti, ali se ta beseda kje na Slovenskem še rabi kot obče ime (zdevek) in v kakšnem pomenu; tudi bi mi dobro došlo poročilo, v katerih krajih je beseda kot lastno ime posebno razširjena. Pojasnila, prosim, da se mi pošljejo na naslov: Prof. dr. Fr. lle-š i č , Zagreb, vseučilište.
—	Pisanje na ljudskih šolah. Pod tem naslovom piše »Jutro«: Iz beograjskih listov posnemamo, da je izšla nova naredba ministrstva prosvete, ki zahteva, da se ljudske šole intenzivnejše bavijo z risanjem ter odreja nov učni načrt za poduk tega predmeta. Nalaga obenem nadzornikom dolžnost, da nadzorujejo točno učitelje pri risanju in da naj jim dajo potrebna navodila. Ni nam še znan novi učni načrt. Prepričani pa smo, da najbolji načrt ne bo imel uspeha, če učiteljstvo ni v tem duhu izobraženo. Da bi pa dosedanji nadzorniki mogli vcepiti učiteljem sposoo-nost za podučevanje risanja, tega pač ministrstvo samo ne verjame. To bi bilo izvedljivo le. ako bi se namestilo posebne nadzornike-strokovnjake, kakor je to pri nas na srednjih šolah.
—	Izenačenje plač srednješolskih profesorjev. Še v novembru pretečenega leta je ministrski svet sklenil, da se izenačijo plače vseh srednješolskih profesorjev v naši kraljevini. To vprašanje se do danes še ni odstavilo z dnevnega reda. V tej zadevi prispeli so te dni v Beograd delegati posameznih pokrajinskih profesorskih udruženj. V zvezi z zastopniki ministrstva prosvete in z delegati profesorskega društva se vrši konferenca v svrho, da se doseže sporazum tudi o podrobnostih de-finitivnega izenačenja plač vseh srednješolskih profesorjev.
—	Tragična nezgoda. Dne 20. pret. meseca je posestnikov sin Jože Petan iz Sromcli, po domače Godler, na lovu, slučajno nesrečno ustrelil svojega prijatelja, lovca, tov. nadučitelja Dragotina Rum-preta. Strel je nesrečnega tovariša zadel tako nevarno, da je tekom četrt ure izdihnil
—	Pogreb tov. Eme Baiičeve. V sredo preteklega tedna so položili v Mariboru k zadnjemu počitku prerano umrlo tovarišico Etno B a t i č e v o , učiteljico na dekliški šoli v Mariboru. Spremstvo je bilo prav častno. Na krsto je bilo položenih več vencev in šopek iz prvega cvetja, ki ga je nabrala šolska mladina.
—	Poziv. Podpisani poverjenik za Slovensko Šolsko Matico prosi, da se učiteljstvo litijskega okraja čimpreje odzove svoii dolžnosti napram naši »Matici« in nakaže članarino. — Bernard Andoljšek, poverjenik.
—	Odobrene šolske knjige. Poverje-ništvo za uk in bogočastje je odobrilo 5. reizpremenjeni natis 4. izdaje knjige: *Fizn.ci in kemija za nižje razrede sred njih Sol«, sp'sal Andrej Senekovič; dalje je odobren 4 neizprentenjeni natis 5. izdaje Seueknvičeve »Fizike in kemije /a mešČS:i'd\e Šole v 3 stopnjah«. — isto po-verj;ništvG je odobrilo A. Sičevo -»Trgovsko računstvo za dvorazredns ttgcv-ske šote II del.«
—	Društvo »Učiteljska samopomoč« naznanja, da so umrli: Armin Gradišnik, gospa Julija Crnagojeva in gdč. Marica Dovganova. Treba bo torej poslati za 67.. 68. in 69. smrtni slučaj ter letnino za 1921. a 2 K — 8 K in poštnino. Položnice se bodo v kratkem razposlale z zapadlimi zneski. Člani se vabijo, da realizirajo položnice tekom 14 dni. Pri tej priliki se sporoča, da nova pravila še niso odobrena. Ko se to zgodi, se bo objavilo v stanovskem listu Novi člani se bodo sprejemali po odobrenju omenjenih pravil.
—	Samopomoč štajerskega učitelj-stva (Selbstinlfe der Lehrerschaft Steier-marks) naznanja štiri nove smrtne slučaje, in sicer: Mark Z i n n a u e r , nadučitelj v pok. v Gradcu, Ivan Pichlhofer, ravnatelj v pok. v Gleisdorfu. K o r ž e Leop., nadučiteli v Ribnici in Jožef L a n g e -der, vpukojeni nadučitelj v Donnersda-chu. Pristojbina znaša 8 K, prispevek za
rezervni fond 2 K in opravilna pristojbina 5 K, kar naj se blagovoli vkupno odposlan na vodstvo v Rottenmann.
— Članarina in darila za učlteJiski konviki:
Josip Tratar U Ljubljane v spomin na r. Armina Gradišnika 20 K. — Julka iz Kolere 24 K, preostanek računa tovarišev »Podgorcev.« — J.ulka Zalokair bz Kokre 10 K. — Obresti 6 odstotnega drž. posojilu 60 K. Skupno 114 K.
Neodrešena domovina.
— Kako hočejo Lahi rešiti šolsko vprašanje v neodrešeni domovini. V zadnji številki smo priobčili nazore dr. Ober-Jorferja, kako naj bi se rešilo vprašanje slovenskega šolstva v zasedenem ozem-Iju. Svoja mnenja je dr. Oberdorfer obrazložil v »Lavoratoru« ter s tem sprožil živahno debato v tržaških listih. V »Pic-colu« se je oglasii znani laški nacijonalist prof. Saraval, ki piše o tem za nas perečem vprašanju sledeče: »Jugosloveni naj vedo, da niso več v poliglota! državi in da nima več veljave § 19. avstrijske ustave, marveč da se nahajajo v državi z enotno narodnostjo, napram kateri so oni v mali manjšini. V čisto jugoslovenskih krajih (Idrija, Postojna, Tolminsko, nekateri deli istre) morajo biti ljudske šole jugosloven-ske, za kar je tudi italijanska vlada pripravljena, v mešanih krajih se more k večjemu dovoliti otvoritev kake privatne šole, kakor na primer v Trstu. Učiteljišči naj posta v Tolminu in v kakem hrvatskem kraju v Istri. Pozdravlja Oberdorferjev predlog, da naj se učijo Italijani jugoslo-venščine, da bodo mogli z uspehom poučevati italijanščino v jugoslovenskih šolah in jili nadzorovati. Ustanove naj se v to svrho potrebni tečaji na itaiijansKin učiteljiščih. Srednje šole pa morejo biti samo italijanske, ker te pripravljajo dijake za visoke študije. Kdor jih absolvira mora znati popolnoma italijansko, nauči se pa italijanščine v srednjih šolah. Potem pa vendar pravi, da na jugoslovenskih srednjih šolah, ki se imajo ustanoviti le po nujni potrebi in samo v čisto jugoslovenskih krajih, mora biti italijanščina obvezen predmet in kak drug učni predmet bi se predaval v italijanščini, tako tla bi se dijak naučil popolne italijanščine, drugo bi se poučevalo torej v domačem jeziku. V Idriji je realka, gimnazija bi utegnila biti v Ajdovščini, kak hrvatski zavod naj bi bil kje v Istri, ali ne v Pa-zinu.« Tako predpisujejo Italijani JulijsKi Benečiji šole za Jugoslovene. Njihov namen je prozoren: Kolikor mogoče malo - pa še to po italijansko; v krajih, kjer so Jugosloveni v manjšini, pa naj se ti kar sprijaznijo z italijanizacijo. Trdno smo uverjeni, da se bodo Lahi korenito zaračunali!
—r Laško učiteljstvo na hrvatski šoli.
Krnica pri Vodnjanu je čisto hrvatska vas. Umevno, da tiše v njo hrvatsko učiteljstvo. V šolskem letu 1919/20 ni imela vas nikake koristi od šole, ker te bilo prišlo italijansko učiteijstvo »poučevat« hrvatske otroke. Starši niso hoteli pošiljati svojih otrok k Italijanom. Prosili so in prosili za lirvat. učitelja in učiteljico, ali pri-sta Italijan Ferdinando Ferzo iz Sicilije in Italijanka Galovich in tako v tekočem šolskem letu šola zopet ostane brez koristi za hrvatsko deco. Tako dela italijanska šolska oblast, hoteč deloma poitali-jančiti Hrvate, deloma pahniti jih v temo nevednosti, v analiabetstvo, ki bi potem ¡zborno služilo italijanski gospodi in pe-lialo Jugoslovane vedno bolj v sužnost.
Književnost in umetnost.
Oskar Wilde: Pravljice: Poslovenil M. F. v Ljubljani 1921, Založila Slovenska Socialna Matica. — Prevodna literatura je pri mas razmeroma še vedno precej revna, zlasti inam manjka klasikov Iz velikih zapadmlh literatur, zato moramo najtppleje ipozdraviti najnovejši prevod prekrasnih ¡pravljic tega znamenitega ¡Angleža, ki je vzbujal tako dolgo toliko pozornosti na literarnem polju, Knjiga obsega vseh 15 Wildejevlh pravljic in uverjenii smo, da jih bo ¡bral vsak naš inteligent z velikim užitkom. Oprema ¡knjige je zelo lepa, papir za današnje razmere krasen. Do-bivaijo se le vezani izvodi po 50 K pri »Slovenski Socialni Matici« v Ljubljani, poštni predal 91.
Seznam predavanj na univerzi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani za poletni semester 1921. je pravkar ¡izšel. Poleg seznama so na uvodnem mestu navedene akadeimične oblasti za študijsko leto 1920/21., na koncu brošure pa je pregled o frekvenci v zimskem semestru 1920/21. Po temi pregledu je bilo na filozofski fakulteti 174, juri-dičmi 381, medicinski 98, tehniški 318, teološki 97, torej skuipmo 1068 slušateljev.
Brezobrestno posojilo Učiteljskemu konviktu.
1. izkaz.
Učiteljstvo v Cerkljah pri Kranju, in sicer: Josip Lapajne 1000 K, Franc Rant 1000 K, Milan
Vrezec 1000 K, Ivanka Bohinčeva 1000 K, Pavla Krušičeva 1000 K, Marija Piškurjeva 1000 K in Luka Albrecht 1000 K; E. Oangl v Ljubljani 100.) kron; Ferdo Juvanec v Ljubljani 1000 K; Josip M «belič v Preddvoru 1000 K; Josjpina Mibeliče-va v Preddvoru 500 K; Oton Skender v Preddvoru 1000 K; Antonija Kuraitova v Preddvoru 1000 K; Julka Zalokarjeva na Kokri 1000 K: Ivanka Logarjeva v Olševku 1000 K; Franja S!a-parjeva v Olševku 1000 K; Anton Vidic v Vele-sovem 1000 K; Fran Čmagoj na Barju v Ljubljani 1000 K; Janko Likar v Ljubljani 200 K; Josip Amlbrožič v Ljubljani 200 K; Stanko Legat v Spodnji Šiški 200 K; Janko Blaganje v Ljubljani 2000 K; Josip Tratar v Ljubljami 2000 K; Helena Skuljeva, učiteljeva soproga v Ljubljani z geslom: »Matere, pritrgajmo sebi in dajmo naSIm otrokom!« 500 K; Andrej Skulj, učitelj v Ljublji-ni 500 K; Ciril Dequal na Dovu (Dolenjsko) 200 krom, skupaj 23.300 K.
Prvi izkaz, ki je prvi odmev na naš poziv v zadnji številki »Učit. Tovariša«, je veselo zm-menjje za popoln uspeh maše namere. Ne varamo se v upanju, da se vse učiteljstvo požrtvovalno odzove dolžnosti tovarištva in ■človekoljubja.
Odbor društva za zgradbo Učit. komvlkta v Ljubljani.
Učimo se srbohrvaščine!
V ta namen nam bo najbolje služil» dr. Josipa Menceja
lia Éka ni i
ki jo je založila Učiteljska tiskarna v Ljub. ljani in se dobiva v knjigarni Učiteljske tiskarne komad po 9 kron.
Koledarji za 1921!
Jugoslovanski poslovni koledar
(v obliki knjige)	po	K 30--^ Jugoslovanski koledar
(stenski blok ktledar)	„	K 30--~
Slov. pisarniški koledar (tedenski)	.,	K 28--
Beležni koledar	„	k 24 —
Stenski koledar (dvostranski na lepenki) l	K 10-—
Žepni kol. darček v platno vezan	,	K 18-—
,	, navadni	„	K 12-~
.	. mali	.	K 380
razprodaja „Knjigarna Učit. tiskarne*
v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj.
Last in založba UJU. — poverjeništva Ljubljana.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Novo!	novo!
Potrebno in času primerno!
Učite se srbohrvaščine na podlagi učnih listov, ki so vseskozi strokovno, praktično in lahko-umevno izdelani ter obsegajo srbsko hrvatsko-slovensko čtivo s tolmačem in slovnico. Te učne liste urejuje prof. dr. Jos. Mencej, naročila pa sprejema Josip Christof, ravnatelj zasebnega učnega zavoda v Ljubljani, Domobranska e. 7. — Celoletna naročnina znaša 60 K.
RISANKE
iz finega risalnega papirja 8 listov, z lepim ovitkom a K 4*—.
razprodaja
Učiteljska tiskarna
v Ljubljani. Pri večjem naročilu popust!
Učiteljska knjigarna v Ljubljani
priporoča naslednje nove knjige:
Dnlina E- <3an9l» tri enodejanke: I. Dva svetova. II. Dediščina. III. Trpini. UUIIIIC?	Trdo vez. K 18—, .........
Otroški oder Drugl Prede,2ni natls- Sestavila Marka Qregorifeva (Stepanflieva).
Igrice za mladino otroških vrtcev in ljudskih šol. Broš. K 16—.
H.P0DKR7VJŠEK: Pomočniška izkušnja za rokodelske obrte. Broš. 12 K.
Namen, razvoj in organizacija obrtnega in strokovnega šolstva drugod in pri nas.
Spisal M1HREL PRESL, prof. na državni obrtni šoli v Ljubljani, broš. K 14 —.
Za našo mladino!
Najprimernejša darila otrokom so priporoča Učiteljska knjigarna
jih je založilo „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta Engelbert Gangl: Spisi za mladino, I., IL, III. IV., V, VI. zvezek po . . Andrej Rape	„	I., IL, III., V., VI. zvezek po . . .
Mišjakov Julče: „ . , I., II., III., IV, V , VI zvezek po -.
Ivo Trost: Moja setev. Spis za mladino, I in 11. zvezek po.....
Pav. Flerfe; Iz mladih let. Spis za mladino, I. in II. zvezek po ... .
„ B&bica pripoveduje. Spis za mladino po........
Marko Senjanin: Slovenski Robinzon .............
Nadalje:
Rab. Tagore: Povestice..................
Dr. Ivo Šorli: Bob in Tedi............... '
Cvetko Goiar: Prelepa Vasiljica . . .......'.......
, „ Beb za mladi zob (pesmice)...........
Dr. Ivan Lah: Dore....................
Oton Župančič: Sto ugank (pesmice).............
Mark Twain: Mall klatež............brož. K 26 —
Franc Roječ: Tončkove sanje (igrica)........ — —
Ewald Bolka: Dvonožec............ . . , K 50 —
Fran Levstik: Martin Krpan........... — —
Ivan Albreht: Mlada greda (pesmice)..............
Jos. Pavčič: Našim malčkom (Malim pianistom)..........
Nemcova: Češke pravljice (II. zvezek.) ....... »K 11'—
France Bevk: Pastirčki pri kresu in plesu....... „ 12 — , , 16-—
Moj zverinjak..................... „ ,20- —
Razen tega vse šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po K 5"—, 6-—, 8*40. 9"—, 25'—, b0-—.
mladinske knjige. V ta namen prvi vrsti one mladinske spise, ki in sicer: ... K )2 . , . . 12 ... „12 ... ,12 ... „12 ... „ 12 . ... 15
... „12 ... „30 . ... 12 . . . , 12 ... „10 ...» 3 vez. K 32 , , 20 . , 56 . . 20 . , 40 „ , 40
I Fran Levstik, zbrani spisi za mladino. Priredila:
Fr. Erjavec in P. Flere. Ilustroval: Anton Koželj. I i - - - Broš. 46 K, elegantno vez. 54 K. - - - ■
Hct štev-	in m- stoP- J® pošla. Na razpolago
OUl»ltI Hal. so pa še: I. stop. 2. štev. 5 K, II. stop. 2. štev. 8 K, III. stop. 2. štev. 14 K. Pravkar je izšla tudi 3. štev. II. stop. Cena: 14 K.
K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12 kron.