680. štev.
V Ljubljani, sreda dne 24. septembra 1913.
Leto
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ln praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znala: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10’—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. —- Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.	m
:::	Telefon številka 118.	::t
"	v7'r'vv'i;.
V*
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
~'T"	11	.—— —'03
Posamezna številka 6 vinarjev,
m	Uredništvo In upravnlštvoi	at
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi ae pošiljajo uredništvu. Netrauklrann pisma •e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase ■e plačat petlt vrata 15 vf ommrtnice, poslana la »»hvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju pola pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::t
*»	Telefon	Številka 118.	«
m
iemento.
Danes se torei začne dan obračuna. 2e dolgo ni javnost s tako pozornostjo čakala zasedanja kranjskega dež. zbora kakor sedaj. Zato pa ie tudi za ves nadaljnl razvoj dogodkov največiega pomena, kako bodo napredni poslanci s klerikalno stranko obračunali.
Priznati se mora, da Je klerikalna stranka po vseh zadnjih dogodkih ta-ko uničena, da je treba le Par resnih nastopov in nastane po vsej deželi veHk preobrat. Vsaka popustljivost in neodločnost se bo maščevala ne le na narodno napredni stranki — ampak bo vzbudila vihar nevolje povsod. kier čakajo rešitve!
Hitro je šlo s klerikalci nfcdo-lu. Ošabna prevzetnost in brezobzirnost se je maščevala. Čim višje so stali tem nižie padejo.
Par spominov.
Danes ie eno leto. ko se ie vršila v Ljubljani druga volitev za posl. Reisnerja in Ribnikarja, ki Ju Je klerikalna oholost, kot pravilno izvoljena poslanca ljubljanskega mesta vrgla iz dež. zbornice. Ta volitev, ki se je vršila pred letom je pokazala, da so Ljubljančani siti klerikalnih nasilnosti.
Kako mogočno ie pisal »Slovenec« pred letoin in zmerjal uradnike, ki niso volili z njim!
Rekel je. da jim bo žal. ker bo S. L. S. zmagovala tako ali tako!
In danes?
Peščica naprednih poslancev lina v rokah celo klerikalno stranko. Cel kranjski klerikalizem ie kakor velik napihnjen strah, en sam sunek in Izpuhti. (To bi bil smrad! op. stavca.)
Nekal dni po onih volitvah Je nastal vihar na Balkanu. Klerikalci so prišli v zadrege. Vedeli so. kje morajo iskati zaslombe. Od l. 1908. so izrabljali besedo »srbofilstvo« proti narodno napredni stranki. Storili so vse mogoče, da bi pokazali sebe. kot edino pravo avstrijsko stranko na iugu. To je bila doba naignusneiših denuncljacii.
Zato Je »Slovenc« hodil okoli balkanskih nemirov — kakor mačka okoli vrele kaše in je vestno poslušal kaj pravi Berchtold. Naenkrat pa ie zadonel po Evropi vesel glas o zmagah nad Turki. Klerikalcem ni več kazalo potegovati se za avstr, zunanjo politiko, če niso hoteli zgubiti vsega zaupanja med narodom. Hočeš nočeš so morali postati »srbo-fi‘li«. Med tem pa so Prišle zanje hude skušnje na Dunaju.
Njih domači grehi so bili tako veliki, da so vedeli, da so le še odvisni od vladne milosti. Prišla so razkritja Kamile Theimer. Začela se je agonija.
V tem obupnem položaju so poiskali hrvaške pravaše — in katoliški shod. Oboje je imelo le en namen: pokazati vladi svojo udanost.
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalle.)
»No . . . ravno tega je še manjkalo.« je zagodrnjal, izkušale se nasmehniti.
»Zato pa se nič ne kregajva... kajti to vam moram povedati naprej, da se mi večkrat zgodi, da mudim... Slaba navada, kaj?«
Toda Burginjon. ki ni bil baš tepec in se je znal krotiti, kadar le bilo treba, ie dejal z usmevom na ustnicah:
»Vi imate vse pravice... Dovoli drago me stanete za to.«
»To ie pametna beseda. Kd^or ml poreče še kdaj. da ste divjak, tega pošljem k vam. da se prepriča. Pojdiva zdaj k izkušnji. Burginjonček moj debeli . . . ker sem opazila, da vam ni bilo prav. ko sem vas imenovala majhnega.«
Smešno io je bilo gledati in poslušati, ko ga le vlekla tako prostodušno; in nehote se je moral zasmejati:
»Da, da. rdečegrivka!...«
Ona pa:
»Novo pesem vam prinašam za začetek. Slišali boste...«
Pomolila je Florestanu roko:
Zaman!
Tudi srbofilske grehe je hotel »Slovenec« popraviti s tem. da se je v zadnjem času vroče zavzel za Bolgare.
Prepozno!
Prišel je dež. zbor. Grozna beseda! Ako upravnika prime gospodar za obračun ob čas« — ko ima največji nered, ie težava. In klerikalce je zadela ta zaslužena usoda. Ob času največie krize v stranki ie prišel — obračun.
NI ie stranke v Avstriji, ki bi Imela naflfbi toliko narodnih, gospodarskih In kulturnih grehov kakor je ravno S. L. S.
Predno človek umrje, mora ob-računiti s svetom. Predno bo klerikalna stranka Izginila, mora z njo narod obračunati. Danes le začetek tega obračuna.
Obračun je lahko zelo kratek. Življenje stranki se lahko še za par mescev podaljša — potem pa bo poginila na geslih, ki lih ie Izvrševala nad svojimi nasprotniki.
Zato )e sedanje zasedanje lahko za nas velikanskega pomena.
Pretresljiva
dejanja.
Kako uničujejo slovenski rod? — Velik shod delavstva ajdovske predilnice.
Stremijennje tujega kapitalizma, ki igra na slovenskih tleh vedno večjo vlogo, gre za tem, da slovensko ljudstvo, bodisi popolnoma zasužnji, da ustvari iz njega čisto navadno orodje, ali pa, da ga iz domačega kraja izpodrine ter zapodi po svetu s trebuhom za kruhom. To resnično dejstvo potrjujejo zlasti razmere v ajdovski predilnici. Lahko trdimo, da n<; poznamo tovarne, ki bi se, kar se tiče trpinčenja slovenskega delavstva, pustila primerjati s predilnico v Ajdovščini.
Pred leti je omenjenemu delavstvu vsled postopanja ravnateljstva vzrojila kri, zato se ni moglo več zdržati. marveč je dalo duška svoji razburjenosti s strogim sindikalističnim nastopom, nakar so se razmere vsaj deloma izpremenile. Toda ni trajalo dolgo, pa se je nepopisno stanje zopet rričelo, proti čemur je dvignilo delavstvo oster protest na neštetih shodih, ki so se vršili lansko in letošnje leto. Opozorjena je bila tudi vlada, ki pa ni ničesar ukrenila. Te razmere hočemo vsaj v glavnem opisati, da bo javnost izvedela, kaj se dogaja v letu 1913. v avstrijski državi.
Delavni čas delavcev in delavk v avdovski predilnici ie sledeči: od &• zjutraj do 12. opoldne in od t. pop. do 6. zvečer. Nadalje od 6. zvečer nepretigoma do 5., oziroma 6. zjutraj. Torej je delavni čas nezakonit. Za to dolco in mučno delo, pri katerem so
»Z Bogom, stari papa... Pa ne pozabite: pričakujem jo jutri, ob osmih ... prav gotovo...«
»Povem ji. madam Bobeta, povem Ji...«
Ne! Florestan je kar sapo lovil!
Tovarišica iz Konservatorija! — Ali. to je bilo vendar neumljivo, da mu Gilberta nikoli ni omenila takšne tovarišice! Bobete vendar ne rasto na vsaki gredi!...
Kakor hitro je opravil svoje dejo, je zaprl brlog in jo ubral proti ulici Ešikje.
»Samo,« je sopihal, plezaje v četrto nadstropje, »samo če ie že doma ...«
I. da! Gilberta je bila doma.
»Oh, dragica... ti niti ne slutiš. Bobeta...«
»No. Bobeta? ...«
»Torej jo poznaš?«
»Jaz? ... Saj veš, da ne... Kje naj bi jo bila videla?«
»V Konservatoriju.«
»V Konservatoriju ni bilo nikake Bobete.«
»Kako... ko mi je rekla ona sama. da te pozna prav dobro... in celo, da se tikata!«
Gilberta je pogledala Florestana, kakor da ne more verjeti, da govori resno.
Vendar, govoril je v vsej resnobi. Se nacfciljeval je:
»Z eno besedo, to stoji, da te ona pozna. Cele pol ure je kramljala z mano o tebi v moji pisarni. Vse je ho-
nezaslišano preganjani, dobivajo plače na dan: moški od 2 kroni naprej do 2 K 80 v, ženske pa od 1 krone naprej do 1 K 60 vin., oziroma do 2 K, toda takih je samo en par.
7 e plače so pri dolgem delavnem času Jn pri veliki draginji naravnost sramotne. Pri vsem tem pa se pri izplačevanju vrše goljufije, zakar ie na razpolago nešteto dokazov. Goljufajo namreč one delavce, ki se jim zde manj zavedni, ki torej ne znajo dobro računati.
Pri zadnjem štrajku so delavci dosegli 10% povišanja na plači. Tudi teh 10 7o ravnateljstvo ne izplačuje vsem delavcem, marveč samo zaved-neišlm, pred katerimi Ima nekoliko več strahu. Kršitev pogodbe se torej vrši vkljub temu, da je bila tozadevna pogodba sklenjena pod protektoratom c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici, katero se seveda za celo stvar prav malo briga, čepraiv so mu bile krivice, ki se gode ajdovskemu delavstvu že večkrat naznanjene.
V tovarni so nezadostne, torej nezakonite varnostne odredbe. Dne 18. t. m. so v tovarni co krivdi rav-nntPlistva ugasnile vse luči in delavci, stoječi med v tiru se nahajajočimi stroji, so se nahajali v veliki nevarnosti. Dne 13. t. m. je po krivdi ravnateljstva stroj raztrgal 191etno mladenko Josipino Černigoj. Sodnik Je takoj šel na lice mesta ter ostro priiel ravnatelja, ki pride v kratkem pred sodnijo. Kako človekoljubno le ravnateljstvo zlasti s tem, da na pogreb omenjene mladenke ni poslalo nobe-naga zastopnika.
K temu naj še dodamo, da c. kr. obrtni nadzornik še nikoli ni bil v to. varnlšklh prostorih. Zato se res ni čuditi, da se v tej tovarni neprestano dogajajo pretresljive nesreče.
V zadnjem času pa je začelo ravnateljstvo delati krivice slovenskim delavcem tudi s tem, da Je začelo importiratl italijanske delavce, neav-
Sodni dan.
Dies irae, dies illa, strašen dan bo dan plačila, priča Pavšlar in Kamila.
strljske državljane. Pred dvetnl meseci iih Je bilo 30, sedaj Jih Je že sto. Na ta način izgubljajo domači delavci zaslužek, tujci pa se iim rogajo in iih Izzivajo. Škandal je tudi to. da gre ravnateljstvo tujcem v vsakem oziru bolj na roko, dočlm s Slovenci ravna kakor da ne bi bili l]ud)e. Italijani imajo boljše plače, in to vkljub temu, da so za delo manj sposobni, kakor pa slovenski delavci. Stvar izgleda tako. kakor bi bila tovarna od neke strani podpirana In imela nalogo da pripravi čim mogoče več regnlkolov v Ajdovščino.
Še neko žalostno dejstvo moramo razodeti javnosti, in sicer glede stanovanj. Tovarna da Slovencem
taka stanovanja, ki so bolj podobna| hlevom, nego pa človeškim bivališčem. Italijani imajo seveda tudi \» tem oziru prednost. Stanovanja ki jih da tovarna na razpolago italijanskim delavcem, so primeroma s »sta-» nrvanji« slovenskih delavcev, pravi saloni. Občinski zdravnik v Ajdovščini dr. Jenko je napravil zaradi nezdravih stanovanj slovenskih delavcev ovadbo, ki pa še ni imela uspeha, kakor je to pač vedno navada v naš! državi. Da se nahajajo stanovanja slovenskih delavcev res v silno žalostnem stanju, o tem so se pretekla nedeljo prepričali: državni in deželni poslanec dr. O. Rybaf, nadučitelj V, Egelman in strokovni tajnik A. Bran-
H* Suttner, Liub|iana> Mest|» tr§25-
Samo! K 4-10.
Samo! K 410.
Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk. jako dobro idoča samo K 4’10.
Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine zt'" :  po jako nizkih cenah. ----------
Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto.
Lastna prot. tovarna ur v Švici.
: : Tovarniška znamka „1K0“. : : Zastopstvo tovarne ur „ZENITH“.
tela vedeti, kaj počneš, odkar se ti ie zgodila nesreča...«
»Ah! Tudi to je vedela ...«
»Kako ne bi, ko je tvoja prijateljica. Zdi se, da ti hoče napraviti nekakšno ponudbo.«
»Meni!«
»Pričakuje te v svojem dvorcu na Elizejski cesti k obedu.«
»Ona!...«
»Jutri, točno ob enajstih. Nikogar ne bo tam razen vaju dveh. Kakor vidiš, je cela aventura!«
»Toda... ti veš dobro, da gre ravno zame in ne za kako drugo? Ali ni vse skupaj zmota?«
»Kakšna? Govorila mi je o Bar-botu, o ravnatelju Opere in o tvoji pohvali, ki si jo dobila v klavirju...«
»Kakšna pa je?«
»Ali nisi videla plakatov?«
»Na plakatih se vidi samo velika ženska, ki se razmahava v neverjetnem kostumu. Toda komu je podobna v mestu?«
»Ah, mala moja, tega sika si niti predstavljati ne moreš... No. saj se razume: ravnatelj ji plačuje večer po tisoč frankov... Od kar sem pri gledišču in koncertu, še nisem videl takšne plače. Zdaj si lahko misliš, kakšne obleke nosi in kakšne dragulje. Pa voz, s katerim se je pripeljala v »Norosti« ... Angleški kab, oprema vsa s srebrom okovana... In konj! In kočijaž!«
. »Toda ona... ona!«
»Eh. no, velika, mlada ženska, ne ravno lepa, da rečem po pravici.
a smeškan obrazek, ki je prav prikupi jiv ...«
»Plavolaska, temnolaska? ...«
»Plavolaska. Zelo žarko plave lase ima... Tod.a kar se tiče las, saj veš, kako lahko menjajo barvo.«
Prekinil se je, ves zmeden... Gilberta si bo mislila nemara, da si jih barva tudi on — kar bi bilo nazadnje popoinoma v redu ...
Gilberta je premagala smehljaj, ki bi bil pomenil krutost napram temu staremu otroku, ki je bil najboljši vseh očetov, in dejala:
»Torei jutri je rekla, ob enajstih?«
»Da. dragica...«
»Ali naj grem?«
»I, seveda. Prvič že zaradi tega ne moreš storiti drugače, da se ne zameriva Burginjonu. In tudi jaz sem ji že obljubil, da prideš.«
»Pa pojdem, očka. Toda kaj mi neki hoče ta Bobeta. ki me tika in dobro pozna — jaz pa se ie nič ne spominjam?«
XXXIII.
Med prijateljicama.
Drugi dan ob desetih je prišla Gilberta v Elizejsko cesto in se ustavila pred hišo, zgrajeno v precej nejasnem slogu. Bila je majhna palača z velikim peronom, pred katerim se je razprostiral vrtiček. Vse je kazalo, da moralo biti onostran tega vrtička hlevi in vozarne. \se Je bilo opremljeno z nekako vsiljivim, a vendar prijaznim razkošjem.
Gilberta ni bila razburjena, pač pa dokaj nestrpna v svoji radoved-. nosti. Pritisnila je na električni gumb ob kovanih železnih vratih. Odprla! so se takoj.
Deklica je prekoračila vrtič, sto-, pila na peron in zagledala pred seboj livriranega slugo.
»Ali je gospodična tista, ki jd madam pričakuje?«
»Da... Gospodična Lemetrovat/. Stopal je pred njo do nekih vrat> Gilberta je imela jedva dovolj časaj da je mogla opaziti, da stoji v prelestnem salonu V slogu LudovS^ ka XIV.	;
Mlada ženska je bila tu, v svi* lenem jutranjem plašču, bogato obšitem s čipkami; obrnila se je k njes in iztegnila roke:
»Ah! Evo te!...«
Gilberta pa je jeknila osuplo: »Mihelina... ali si ti Bobeta?^ »Zdi se, da. Tak poljubi me ven-1 dar, čudila se boš potem.«
In ko je porinila prijateljico na zofo, ki je stala ob kaminu, je pono-* vila:
»Da, da, draga moja... Bobeta
sem jaz «
»Saj je srčk^.o ime: kako sl si ga izbrala.?«
»NI šlo drugače. Mihelin je bl1d že dovolj. Spomnila aem se torej ntj svoje rodbinsko ime: Robertova.. Robert se pravi po angleški Boti.. in hob je rodil Bobeto...«
»Pa zvezda si oostala.«
(Dalje.)
dner, ki so si omenjena stanovanja osebno ogledali. — Zrak ie v teh mo-krh stanovanjih tak, da človeku, ki tena ni vajen, niti minute ni mogoče pi estajati v njih, ker ta smrad ne dopušča dihati. Zidovi so podobni konjskim hlevom. Tla so na vseh koncih in krajih luknjata, in sicer od podgan in migi. Človek niti pri spanju nima miru: vedno je v skrbeh zaradi podgan. — V nekem stanovanju nam je uboga žena pripovedovala, da neprestano pušča stranišče, iz kterega teče smrad v sobo. ravnateljstvo pa da tega ne mara popraviti. Prepričali smo se, da je to resnica. — Uboga mati nam je pokazala svojega bolnega otroka; bil je ves slaboten in škro-fulozen; dejala je z otožnim glasom, »poglejte kakšen je postal moj otrok v tem stanovanju!«
Taka stanovanja so strup za člo. veštvo. V njih človek pač ne more dolgo živeti. Gotovo je, da se morajo oni. ki v takih stanovanjih prebivajo, najmanj dvajset let pred usojenim časom posloviti od tega sveta. Tako se uničuie slovenski narod.
Marj ni zadosti, ako tnorajo naši delavci celi dan. oziroma celo noč težko delati v tovarni?! Ni li dovolj, ako nam v tovarni stroii trgajo naše ljudi?! Ne, to za gospode ravnatelje. Smrtne sovražnike Slovencev, še ne zadostuje. Slovencem treba povrhu Vsega tega izpodkopavati življenje ge z goriopisanimi stanovanji.
Sramota, a ne za tovarnarje, temveč za Avstrijo, ki take stvari trpi. Bila ie na to opozorjena, pa še nič noče ukreniti.
Preteklo nedeljo dopoldne so se vršila v Ajdovščini glede goriopisa-nih razmer posvetovanja med zastopniki osrednjega izvrševalnega odbora N. D. O. in zastopniki ajdovske podružnice N. D. O. Osrednji iz-vrševalni odbor N. D. O. so zastopali; drž. posl. dr. Rybar. nadučitelj Engelman in strokovni tajnik Bran-dner. Popoldne se je nadaljevala seja na županstvu.
Točno ob pol 4. popoldne pa se je vršil javen shod, in sicer pri nabito polni veliki dvorani g. Bratine. Shod je otvoril predsednik podružnice tov. Ergaver ter pozdravil zastopnike centrale N. D. O. iz Trsta, nakar je v imenu osrednjega izvrševalnega odbora pozdravil shod tov. Engelman ter obljubil v imenu istega v boju se nahajajočim pomoč. Strokovni tajnik Brandner je poročal, da ravnateljstvo na spomenico, ki jo ie vložit osrednji izvrševalni odbor N. D. O., niti ni dalo odgovora, pač pa ie nabilo odgovor na tovarniška vrata, namreč, da so vse zahteve odbite. Da se bo ravnateljstvo poučilo, kako Je treba z delavstvom, oziroma z njegovo organizacijo postopati, v to se bo N. D. O. posluževala vseh razpolagajočih sredstev. — Državni posl. d;. Rybaf je poročal o intevencijah, ki jih je napravi! v svrho zboljšanja stanja predilniškega delavstva. Nadalje je obširno govoril o krivicah, ki se gode temu delavstvu ter poudar-lal. da naj se ravnateljstvo nikar ne igra z ognjem. Ono ima moč, toda tudi mi jo imamo. O. posl. je obljubil. da se bo o teh škandaloznih razmerah govorilo tudi na cesarskem Dunaju. Storili bomo, kar bo v naših močeh, če pa vse intervencije nič ne bodo pomagale, potem pa naj s| merodajni faktorji na svoi račun pripišejo posledice. Predsednik se je nato zahvalil vsem govornikom ter zaključil ta impozantni shod, na katerem ie delavstvo kar gorelo od ogorčenja. Delavstvo ie edino v tem, da morajo biti te suženjske razmere strte, bodisi na ta ali oni način
Slovenska zemlja.
ZAGORJE OB SAVI.
Pri nas v Zagorju je vse nav-skriž, odkar nam je vrag v sliki Kro-penčana stranko raztrgal. Dotlej, ko smo imeli vernega, zanesljivega in zvestega župana, kateri nam je stranko takorekoč sestavil in vodil skozi dvojno župansko dobo, imeli smo v stranki slogo in moč, zastopstvo je vladalo med odborniki in občani, vsi smo storili brez pomoči enega ali Srugega klerikalca ali s0c. demokrata, svojo dolžnost v prid občine. A sedaj, ko nam je pa posedel županski Btclec Tomaž Kopriva, stranka pada in bode porušena popolnoma, ako se položaj ne predrugači. Ze pri županski volitvl le bil razpor na strani tistega, ki se ie pred leti v svojih prostorih izrazil, da ne mora županovati v Zagorju tudi če bi bil izvollen, da raje plača odškodnino, nr^n da bi prevzel vodstvo občine. Ta človek si Je pa stvar v par letih premislil in sprevidel, da po lastnih pristaših ne prodere na površje, obrnil se ie tedaj tih. potom do soc. demokratov, kateri so ga povzdignili na županski stoječ. Pozneje se ie to pokazalo pri vo-litvi v krajni šolski svet na pustni torek lanskega leta, Tu je bilo v skupini odborovega odseka narodno-na-predne stranke sklenjeno, da se voli (K krajni golskl svet te kandidate. Po-
noči se le ta sklep s strani župana in njega pristašev spremenil ta namesto naprednjakov, se Je pa volilo po komandi župana Tomaža par soc. demokratov, kateri so stranki že delj časa trn v peti. Zakaj to? Pač nič čudnega in pod pokroviteljstvom župana. ki Je takorekoč le po hnenu župan, igra pa vlogo »korenove špelce« pod vodstvom vodje soc. demokratov Čobala.
Kaj je temu povod? Seveda sama zavist. Gotovo mu je bilo od strani soc. dem. obljubljeno mesto krajnega šolskega »ata«. Za to ma^ lenkost stranko cepiti?! Mi se ne damo za nas voditi! Grda častihlepnost!
In takega človeka, ki je občini več na kvar, kot na korist, spoštovati?! Ne! Imeli smo in imamo še može v stranki, kateri so tudi zmožni voditi mesta krajnega šolskega »papana« ali posel cestnega odbornika, ne da bi se mislilo. da ravno y klerikalni stranki, ampak tudi med svojimi imamo može. ki so boljši in razumljivejši kot Tomaž, Seveda, to pa našemu županu ni po voljii, ampak on hoče voditi vse sam. Misli si namreč: »Jaz sedaj županujem in delam kar hočem brez vsake pomoči. Kar poželim, to se mora zgoditi!« Mi pa iz dna srca črtimo tako postopanje, da se za tako malenkost stranko, ki ima v obč. odboru 2kratno večino, dvoji. Temu mora biti konec, če ne. naprtimo drugo pot. Imeli smo župana gospoda Weinbergerja, ki je stranki v ko'-rist delal, a ko je prišel na krmilo Koprivc, je to odpadlo in storilo se je vse po navodilu g. Mih. Čobala! Tako smo v dobi poldrugega leta prišli iz dežja pod kap ter se bo morala stranka vsled tega znova prati. Kar se pa volitev v cesni odbor tiče smo že itak vnaprej vedeli, da ne more drugače izpasti, da naš g. Koprivc s pomočjo soc. demokratov in njegovih vernih pristašev prodere z večino 3 glasov. Je pač žalostno dejstvo, da oni človek, ki je »naprednega mišljenja« zleze pod plašč absolventa »Matizelieve visoke šole« iz Renk rektorja Mihe Čobala. Sedaj, ko ima naš Tomaž že vsa mesta, svetujemo niemu. da spravi našega gospoda župnika v pokoj, ter kompetira na njegovo mesto.
IZ SLOVENSKIH GORIC.
Bliža se zopet občni zbor narodne stranke za Štajersko. Na tem se bo govorilo gotovo tudi o podrobnem delu v strankinih organizaciiah, o delu v političnih društvih. Omenili se bedo tudi okraji, kjer še teh ni. K slednjemu nekaj vrst!
Slovensek gorice so Roškarjev volilni okraj. Koliko je dosegel g. Roškar in klerikalna politična društva v narodnem oziru — za strankarsko politiko tu pač niso primerna tla, gospodje klerikalci! — o tem naj molčim. Dejstvo je. da so radi »delovanja« klerikalcev spoznali rodoljubi v Mariboru za potrebno ustanoviti »Slovensko politično društvo«. Tako društvo M bilo potrebno tudi v okraju Šentlenart v Slov. gor. T am sicer že obstoji klerikalno politično društvo; to pa spi, priredi kaik shodič kvečjemu ob času deželno- ali državnozborskih volitev. Naloge delavnega političnega društva pa bi bile: predvsem politično izobraževanje ljudstva, prirejanje predavanj in shodov v ta namen, eventualno izdanje kratkega političnega katekizma, evidenca občinskih volitev v celem okraju, volitev y okrajni zastop, v bolniško blagajno in v druge korporacije, evidenca po-malo: vodstvo političnega društva bi denca raznih obrtnikov itd. Kratko-malo: vodstvo političnega društva bi si moralo biti vsakčas jasno o političnem položajKi v svojem delokrogu. Eventualno bi si omislilo tudi plačanega tajnika, ki bi recimo imel tajništvo kake napredne posojilnice m se razven tega kak postranski zaslužek, da bi mogel dostojno živeti. Gotova vsestranska, zlasti še politična izobrazba in veselje ter ljubezen do poštenega političnega dela bi Inc>ra; predpogoj za tako službo. In h koncu še to: če bi se politično društvo ustanovilo, naj bi delovalo poleg ze obstoječega klerikalnega političnega društva, ne proti njemu. V narodnih zadevah bi morali nastopati društvi sporazumno skupaj. V protikoncesijo bi se seveda klerikalci morali zavezat’ za isto in odstopiti od načela, da je proti njim, kdor ni ž njimi. Kajti kakor rečeno: Za strankarsko politiko v Slovenskih goricah ni primernih tal! Le na taki podlagi bi došli zopet tako daleč, da bi se mogel zgodovinar naših dni izraziti o Slovenskih goricah tako povoljno. kakor je to storil Pavel Poljanec, v »Črticah iz slov. političnega dela in boja« o šestdesetih letih. Občnem zboru v Celju. oz. merodajnim činiteljem Gornje v vpoštevanje!	A. J.
Divača.
Ustanovitev »Sokola v Divači« se je vršila dne 14. septembra 1.1. ob 4. uri popoldne v gostilni g. Ivana Obersnela v Divači. Vkljub neugodnemu vremenu zbralo se Je številno
občinstvo: posebno omeniti je lepo število bratov iz Sežane, ki so prišli gradit novo sokolsko gnezdo. Zupa tržaška le bila oficijetao zastopana po načelniku župe bratu Ambrožiču. Navzoči so bili še. nakelski župan g. štrekeli in kot zastopnik vrlih lo-kvičanev g. Srebotnjak sen. Občinstvo je bilo zbrano iz vseh slojev domačega kraja.
2e od vsega početka je vladalo med zborovalci veselo razpoloženje, ki se je pa tekom zborovanja spremenilo v pravo navdušenje za sokolsko stvar.
Zborovanje ie vodil v imenu pripravljalnega odbora brat Ivan Rog-lič. Po dovršenih formalnostih in či-tanju pravil bilo je odrejeno prigla-šanje članov. Med priglašaniem Je brat Ambrožič razložil in orisal sokolsko ideio ter njene cilje. Neprestano pritrjevanje in ploskanje po končanem govoru so pač dokazi, da so našle njegove besede rodovitna tla med poslušalci.
Priglasilo se je skupno 49 članov. Na to vršeče se volitve so imele sledeči izid.
Za starosto Je bil izvoljen brat Ivan Obersnel. za podstarosto brat Josip Suša. za načelnika brat Ivan Roglič. ostala odborniška mesta so zasedli bratje Andrei Obersnel. Alojzi! Rebec. Franjo Dovgan. Zmago Jančar. Albin Mlakar in Franjo Žiberna.
Preglednikom računov bila sta voljena brata Lavoslav Brus in Alojzij Smole.
Po končanih volitvah podeljena je bila beseda še novoizvoljenemu bratu starosti, bratu starosti iz Sežane. potem županu bratu Streklju, bratu Srebotnjaku sen. in slučajno navzočemu bratu Mediču iz Ljubljane. Vsi so z navdušenjem bodrili nove člane Sokolstva k vztrajnemu delu v blagor svoi ta domovine. Obljubili so tudi po svojih močeh podpirati ravno vzletelega Sokola. Vse govornike ie občinstvo poslušalo z vidnim zanimanjem in ie krepko pritrjevalo njihovim besedam.
Predsednik brat Roglič se zahvali vsim za obisk in trud, nakar zaključi lepo uspelo zborovanje.
Sledila Je neprisiljena medsebojna zabava, ob godbi vrlih divaških tamburašev.	.	.	.
Mladi sokolič! dvigni se m plovi nad kamenitim Krasom, klubuj burji in viharju in če morda neurje iztrga iz tvojega telesa kako peresce, nadomesti ga z drugim boljšim in močnejšim. da postaneš vreden sovrstnik stareiših tvoiih bratov.
Krepi sel
Dnevni pregled.
Dnevni red XIV. seje deželnega zbora kranjskega dne 24. septembra 1913 ob 11. uri dopoldne. Izmed točk in poročil, ki so postavljena na dnevni red jutrišnje seje deželnega zbora, so važna sledeča: Obljuba petih novoizvoljenih deželnih poslancev. Volitev deželnega odbornika iz kurije mest, trgov in trgovske zbornice. — Namestna volitev enega člana iz skupine mest, trgov in trgovske zbornice: a) v imunitetni odsek; b) v verifikacijski odsek. —- Poročilo deželnega odbora, s katerim se Podlaga deželni proračun za leto Ul>3.
—	Poročilo deželnega odbora o razdružitvi krajevne občine Cerknica in ustanovitve samostojne občine Begunje. — Poročilo deželnega odbora o uravnavi deželne ceste ČrnomelJ-Vinica v črnomeliskem cestnem skladnem okraju, s predložitvijo do-tičnega zakonskega načrta. — Poročilo deželnega odbora z načrtom zakona o pobiranju kanalske pristojbine v deželnem stolnem mestu Ljubljana.
Klub narodno - naprednih deželnih poslancev. Za načelnika kluba narodno - naprednih deželnih poslancev je izvoljen gospod dr. Karel Triller. za njegovega namestnika pa gospod dr. Novak Fran.
»Ena milijarda je že šla — *°Ya ml še ne odnehamo«, tako najbrze misli Berchtold in zato mu niti na misel ne pride, da bi posvaril svoje prijatelje Albance, ki hočejo nesti svojo malo žlahtno kri Srbom na prodaj. Če je AvsHja, t j- Berchtold lahko iMvaril AJbanijo. icdaj ima gotovo toliko moči in vpliva, da bi pripravil Albance do tega, da bi mirovali in ne hodili na Srbsko ropat. Toda grof Berchtold tega ne stori vn se obnaša tako, kakor bi bilo v njegovem programu, da naj delajo Albanci nemir. Dosedaj Je imel Berchtold srečo z Albanci, kar je hotel, to je zanje dosegel in sedaj menda misli. da bo potom albanskih napadov dosegel to, da pridejo srbska mesta na zapadu pod albansko oblast. Tu se bo pa pošteno vrezal, ker Srbi niso narod, ki bi se dal tako rad operirati kot konzul Prochazka. Če oni enkrat posežejo po albanskih ušesih, tedaj Jih bodo navili tako, da bo albanskim rogoviležem enkrat za yselej preši# želja po srbskih mestih.
pa naj bo potem to grofu Bcrchtoldu ljubo ali ne. Srbi ne bodo povpraševali, kaj bi Berchtold rad — temveč bodo na svoj način napravili na svojih mejah mir.
Kje dobivajo Albanci sredstva za svoje vojne pohode preko srbske meje? Od več strani prihajajo poročila. kako dobro so Albanci oboroženi, imajo dovolj municije in celo strojne puške. Druga poročila vedo tudi pripovedovati o državni blagajni. Skratka: Albanci imajo dovolj orožja in dovoli denarja. Če preudarimo, da se ti nemiri in napadi vrše v avstrijski interesni sferi Albanije, kamor ne seže italijanski denar, tedaj smo res radovedni, odkod imajo gojenci Berchtoldovi toliko denarja, da si lahko dovolijo vojno?
Graška »Tagespošta« našteva precei nadrobno vse izdatke ta vso škodo, ki jo je povzročila voiua pri pravljenost na južnih mejah. Vojna pripravljenost je stala avstrijske državljane 300 milijonov kron. Ker si je pa Avstrija ustvarila s svojo politiko precej močne sovražnike, bo treba vsako leto 40.000 mož več, to stane letno 20 milijonov kron. Tudi vojnih ladij bo treba novih — sicer ne vemo proti komu. saj Srbi niso prišli na Jadransko morje, Italija je pa itak naša zaveznica — in to novo ladjevje bo dražje, kot Je bilo ono, ki je stalo 242 milijonov kron. — To so izdatki. Sedaj je pa treba izračunati še škodo, ki jo ima vojna pripravljenost povzročila na gospodarskem polju. Koliko je bilo insolvenc; 205 več kot prejšnja leta. Tujski promet je bil mnogo manjši, za 10.000 oseb manjši. Kaj se Je godilo v malih, revnih rodbinah, katerih očetje so bili pod flinto, to je za javnost ostalo prikrito. toda z gotovostjo se more trditi, da je neštevilno rodbin, katerih življenje je za vedno uničeno. Kakšno je moralo biti življenje v rodbinah. to nekoliko dokazuje dejstvo, da je bilo samo na Dunaju v poslednjih osmih mesecih prodano 1,360.000 kilogramov govejega ta 780.000 kilogramov prašičjega mesa manj. kot preje. Tako se mora reči. da je državo stala vojna pripravljenost 1 milijardo, kar za državo, ki financielno ni močna, pomenja katastrofo. — Kakor rečeno: ti računi so v toliko nepopolni, ker ne naznačujejo, koliko denarja avstrijskih davkoplačevalcev je šlo v — albanske roke.
Nemška žurnalistika je strašno vesela, odkar je zaslišala neko vest, iz Srbije, ki jo pa ni razumela. Od tam se ie raznesla vest. da se pripravlja porod stranki, ki bi rada. da bi zavladalo prisrčno prijateljsko razmerje med Avstrijo in Srbijo. Toda, če bo Avstrija nadaljevala tako kot je delala dosedaj, tedal ne pride do nobenega zbližanja — ker Srbija, dvakratni zmagovalec na Balkanu, ne potrebuje Avstrije. V Srbiji dobro vedo, kdo dela protisrbsko. roparsko razpoloženje v Albaniji. S tem avstrijski državniki zelo slabo služijo avstrijsko - srbskemu zbližanju. Dalje: Barona Raucha obnašanje in ruvanje proti srbskemu življu na Hr-vatskem, to tudi ni sposobno, da bi Srbija verovala na avstrijsko odkritosrčnost. Dalje; Obnašanje bosanske vlade proti srbskemu življu v Bosni in Hercegovini je takšno, da so srbski poslanci odložili svoje mandate. Ali mar mislijo avstrijski državniki, da smejo s Srbi delati, kar se jim poljubi in da jim bo kraljevina srbska za to hvaležna in da se bo v tej hvaležnosti vrgla v naročje Avstriji, ki ne kaže nobene volje, da bi spremenila svoi kurz, ki ga je začela od 1908 odkrito, preje pa potuhnjeno. Za zbližanje med Srbijo in Avstrijo, če treba, da Avstrija pričenja delati z Jugoslovani kot z ljudmi.
Dr. Lampe ni lagal trdeč, da se pri »Završnici« kar naprej dela! Ali kaj in kako se dela, tega ni pojasnil in zato bomo ml radovednemu občinstvu, katerega krvavo pridobljeni denar se brezskrbno razsipava ta pri oknu zaupnikom vun meče, natančno obrazložili, kako In kaj se sedal (po prepovedi!) pri »Završnici« zida in podiraj Stari S. EM. Rothschild le nekoč vprašal neko ogrsko ciganko, ponudivši ji svojo roko: »Koliko časa bom še živel?« — Pretkana ciganka Pytija mu pregleda roko in obraz, pa mu odvrne jako značilno tako - le: »Dokler boš zidal na svoji palači (Dunaj »Heugasse), boš živel!« Nič več! Zviti židovski milijonar je potem to prerokovanje na tale način udejstvil: ko Je imela biti palača gotova, le odredil, da mora vedno manjkati enega dimnika; ln tako je ukazal vsako leto cn dimnik podreti — in ga počasi sezidati. itd. cum gratia in infinitum! S tem si Je mislil življenja se veseleči bogatin podaljšati svoja stara leta! Tako Je tudi pri »Završnici«. Iz zanesljivega vira smo Izvedeli, da so se betonski zidovi, ki so bili n. pr. včeraj napravljeni, par dni na ukaz do-šlega inženirja bil! čez podrti — ker •niso bili pravilno narejeni! Tableau! Ali ne bodo deželni poslanci napr. stranke dr. Lampeta interpelirali. da
li on ne posnema bogatega Rothschilda? Stvar je povsem resna!
Kmetavzarstvo klerikalnega nad-revlzorja. Kot smo že včeraj poročali. si Je dovolila mariborska »Stia-ža« infamijo, zaleteti se v ravnatelja mariborskega moškega učiteljišča, g. Schreinerja. Kot povod Ji le služilo baje štenkanje par naprednih dijakov učitejjiščnikov. »Straža« pravi, da so ti dijaki izzivali navzoče klerikalce. Danes smo v stanu pribiti sledeče: Vsa ta trditev je infamiia laž. Vsa infamija te laži pa najde vrhunec v, tem, da si jo je izmislil sam nadrevizor klerikalne zadružne zveze, g. Vlado Pušenjak. KonštatiTamo sledeča suha dejstva: 1. bilo je četvero dijakov. Po naključju so zašli v gostilno »Kiirbiš« na Vetrinjski cesti, o kateri se baš zadnje dni govori v Mariboru, a ne ravno dobro.. Ta gostilna je zbirališče slovenskih klerikalcev in prireja v nji »Slov. Straža« svoje rodbinske večere. Dijaki, bilo jih je četvero, so se pogovarjali
o	zadnjem katoliškem shodu. Ker pa naša mladina ni tako brezmejno zabita, kot to zahtevajo klerikalci od svoje, je bila kritika teh dijakov glede kaoliškega shoda v Ljubljani seveda ostra. Skratka: fantje so ta shod obsojali, kot ga je ves napredni slovenski, oziroma slovanski svet obsojal. 2. V sosednji sobi ie sedal klerikalni nadrevizor g. Vlado Pušenjak. ki je pred neravno dolgo temu nekomu priznal v restavraciji Nar. doma, da ni klerikalec. Ko le ta koI spod slišal pomenek onih štirih dijakov. ki so bili v posebni sobi čisto sami med sabo, je prihrumel prav po hlapčevsko v njihovo sobo in jih nahrulil: »Poberite se takoj vun, če ne poskrbim, da Vas krčmar vun vrže.« Eden dijakov je dal nato g. Pušenjaku primeren odgovor in odšel s svojimi prijatelji. 3. Ti dijaki pa niso bili učiteljiščniki. marveč gimnazijci. Zglasili so se pri nas sami, brez poziva, prostovoljno, ker imajo več resnicoljubja kot pa nekdanji akademik in sedanji nadrevizor klerikalne zadružne zveze, g. Pušenjak. Ne vemo. kdo je izvor trditve, da so bili omenjeni dijaki učiteljiščniki: ali brezmejna klerikalna zaslepljenost gli pa g. nadrevizorja — milostljiva.
Extra šola ljudskošolskih univerz je c. kr. moško učiteljišče V Gorici. Poročali smo že o škandaloznih razmerah, ki vladajo na tem zavodu, danzadnem prihajajo na naše uredništvo pritožbe ljudi, ki so bili nekoč na tem vseučilišču posebne izobrazbe. Da tudi tistih, ki so jih več vrnili v Gorico, temveč raje pustili šole.
Nemčur Sokoli In vodena figura Schaup. prvi predsednik »Schulver-eina«. drugi do skrajnosti obsovra-žen afektiranec, ki služi vsem hlapčevskim namenom, mislimo tudi da Je že na vrhuncu čas. da se vas odpravi s tega zavoda, ki bi moral imeti nalogo, da vzgaja, pa ne ubija ljudi ki bi se radi razvili v dobre učitelje. Neznosnim razmeram noče biti konec od nobene strani, kljub temu, da ve vsa slovenska javnost, kakšna gniloba se »vzgaja« na tej šoli. Poklicani faktorji naj pomislijo, kakšen propad zeva med profesorji in dijaki, pa bodo lahko sami izprevideli, kje tiči vzrok celi komediji. — Gradiva nam o stvari preostaja vedno in povsod, omenjamo pa, da mora biti poštenega človeka sram, ko sliši kaj takega o edinem zavodu, ki ga imamo in bi lahko bil res dober, kakor je bil že marsikaterikrat boljši. Čudno pa je pri tem tudi to, da nismo prejeli pritožbe proti katehetu, ki je po trditvah dijakov mož na svojem mestu, čas je, da se iztrebi vse, kar ne more imeti stika in zveze s pošteno šolo. Sanacija je prepotrebna, in hočemo, da se izvede.
20 september obhajajo drugod posebno v Italiji zelo slavnostno. Na Slovenskem pa je to prepovedano. V Črnomlju so na ta dan razobesili črne zastave, pa jih je policija pobrala. Seveda!
Konec slave vodiške Johance. Burke, ki jih uganja »svetnica« Jo-hanca, se zde že tudi duhovnim gospodom malo pretirane. Odkar so izvohali hudobni ljudje, da je v ljubljanski klavnici izvor njenega krvavenja, so jo bolj na muho vzeli. Pooblastili so nekega ljublanskega patra, naj jo bolj od blizu opazuje. In ni bilo zaman. Ko je začela Johanca »trpeti«, je segel omenjeni gospod DOd odejo in kaj je držal v roki steklenico krvi. Na vprašanje, zakaj ima to kri. mu odgovori, da je natočila syoJe za neko žensko, češ, da’ io bo vlila na grob neke osebe, ki je umrla brez zakramentov. Nadalje jo vpraša, zakaj je zamašena? Ona pravi, da jo je Marija zamašila. To se je pa patru vseeno preveč debelo zdelo. Sveta jeza ga popade ter švrkne iz steklenice kri po Johanič-nem svetniškem obrazu in laseh z besedami:	»Tu imaš.!.« S tem bo
menda Johanca izginila s pozorišia ter bode najbrže morala svoje trpljenje« zamenjati za resnično trpljenje. če se zopet posveti svojemu
preismemu poicncu kot Kravja aetua.
Ni napačno po farovžu se šopiriti, dobro Jesti in piti ter preproste ljudi farbati. Župniku bode najbrže od zadetka malo dolgčas po njei, pa kaj se hoče. Vsaka stvar ima svoj konec.
Izpraznjeno mesto na deški šoli
V	Kranju je razpisano že v tretje. No-IVi prosilci nai vlože svoje prošnje na c. kr. okrajni šolski svet v Kranju najkasneje do 28. septembra t. 1. Prošnje prosilcev ob drugem razpisu te službe ostanejo v polni veljavi tudi za to kompetenco, kar je treba Še posebej naglašati. zakaj nekateri dnevniki so prinesli o tem napačna poročila.
Učenci In učenke. Pod tem naslovom je izdal vaditeljski zbor Sokola v Kranju lepo knjižico na 120 Straneh, pod zbirko »Vaditeljska knjižica zvezek I., ki ima namen služiti kot priročna knjiga učiteljem telovadbe. Knjigo je lepo priredil po enaki češki knjigi E. Sajovic. Stane S pošto 2 K (1.80 K). Knjiga bo vsem izborno služila.
Opozarjamo na današnji dekla« macijski večer, ki ga priredita gg. Milan Skrbinšek, režiser in igralec in Josip Šest. igralec ob osmih zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Pisali smo že o tem večeru. Danes naj ponatisnemo samo kritiko o pr-Kem slovenskem deklamacijskem (večeru, ki sta ga priredila imenovana gospoda dne 16. avgusta t. I. v ljubljanskem Narodnem domu. Kritika pravi: Deklamadjski večer sta priredila dne 16. t. tn. v ljubljanskem Narodnem domu slovenska igralca Kg. Skrbinšek in Šest. Ta prireditev |e bila kulturnemu občinstvu Ljubljane nekaj povsem novega; recitacija modernih poetov — in program Večera le bil v tem pogledu vzoren
—	zahteva od predavatelja samega moderne duše in finega umevanja najrahiejših nijans. Gg. Skrbinšek in Šest sta nadkrllila vsa pričakovanja, In njuni deklamacijskl večer ie dal gostom globok in nepozaben užitek. Obadva sta še mlada; Imenovati ju Smemo — ako zasije slovenskemu gledišču po sedanjih nemilih dneh še kdaj lepše solnce — dve veliki nadi naše dramatične umetnosti. — Začetek nocojšnega večera ob osmih. Blagajna se odpre ob pol osmih. Vstopnina: Sedež 1. vrste 1 K 80 vin. druge vrste 1 K, tretje vrste 80 vin., Sojišče 50 vin. Dijaki in vojaki 30 viharjev. Predprodao vstopnic je sprete! iz prijaznosti g. Vilko Veixl. trgovec v Gosposki ulici 33.
Oekološka raziskovanja v Postojnski jamj. Dočim raziskovanem hišo bili znani natančni življenski pogoji, razmerje za razvitek, množitev itd. po jamah živeče faune. le ta nedostatek v Jamoslovju sedaj do-jCela odpravljen. Biolog dr. Franc tVlegušar je opazoval letos vse to Skoraj 12 mesecev v Postojnski jami. Po dognanih fizikaličnih (določitev zračnega tlaka, vlage in temperature) in kemičnih (množina ogljen-ičeve kisline v zraku itd.) pogojih, kakor tudi svetlobe v jami v različnih letnih časih, se je zamoglo življenje Jamskih živali natančno določiti. Raziskavama, ki so dolgo trajala in se je moralo postaviti mnogo samo-Tegistrirajočih aparatov v jami in fcunaj iste, so bila združena z velikimi stroški in so se zamogle izvršiti le z izdatno podporo od strani e. kr. znanstvene akademije na Dunaju.
Zahvala. Vsedijaška podporai-ška akcija potom nabiralnih pol v Idriji je donesla 243 K 14 vin. Za ta lepi uspeh se zahvaljujemo vsem požrtvovalnim nabiralkam gospodičnam Etki in Zdenki Bloudek, Olgi Burnik, Albini in Davorinki Dežela, Minki Gruden. Anici in Leopoldinki Kos, Mici in Leni Lapajne, Mileni Novak. Pišlar Pepci in Mici Šinkovec. Iskrena zahvala tudi vsem darovalcem. — Idrijski krajevii odbor O. V. P. O.
Stara razvada slovenske inteligence je. da sprejema revije in knjige, pa ostaja naročnino dolžna celo leto ali pa tudi več let — nemške revije in Cesto manjvredne nemške »rodbinske liste« pa vneto čita Sn redno plačuje vnaprej! Ce pa terjamo, povsod zamera. Ali naj obja-jvimo imena gg. dolžnikov, kakor dela uprava »La Voce« v Firenei? Sramota bo — pa ne za nas — če
Eias indolenca naročnikov prisili do ega koraka. »Veda« se vedno bolj azvija v vodilno slovensko revijo, Vedno boli združuje krog sebe vrste kulturnih in znanstvenih delavcev, visoko je njeno stremljenje. — bomo ji vedno morali opominjati naročnike
l	.^^dokumentirati kulturni nivo publike? — Tako »Veda«.
Ogenj. Dne 19. t. m. zjutraj Okrog šeste ure je izbruhnil požar tori posestniku Jerneju Oregorinu v Mikovici. Zažgali so otroci v starosti devet do dvanajst let. Skupna škoda znaša 3000 K, zavarovalnina pa samo 1300 kron.
Neopažen se je splazil pred nekaj dnevi neznan tat v spalno sobo [Terezije Klančar v Mateni, vlomil je
V	omaro za obleko in je odnesel iz nje
ou Kron gotovega denarja kakor tudi škatljo cigaret.
Napad s samokresom. Posestnik Franc Obreza iz Dobca pri Cerknici je šel dne 14. t- m. zjutraj s svojim dvanajstletnim sinom skozi gozd proti Padežu. Ko sta jo okrog tretje ure mahala skozi gozd pri Preski, so se nenadoma oglasili trije streli, ki so bili namenjeni potnikoma. Obreza je začel s svojim sinom bežati domov. Najsi bo že kakor hoče, ampak lopovi, ki so streljali, so bili brez dvoma dfvji lovci, katerih se nahaja vse polno v oni okolici.
Tatinski dninar. Pri posestniku Francetu Piršu iz Priševega. občina Loke pri Kamniku, je bil uslpžben kot hlapec lSletni Franc Urankar iz Šmartna. Ko je bil Urankar te dni sam doma. je udrl v zaklenjeno hišo svojega gospodarja in je ukradel srebrno uro. verižico s tremi priveski in denarnico s štirimi kronami. Nato je izginil.
Napad. Ko je šel pred kratkim 40!etni posestnik Ivan Štraus po državni cesti od Javornika do Jesenic domov, ga je napadla gruča fantov brez vzroka. Fantje so Štrausa vrgli na tla in ga pretepli. Štraus je dobil tudi dvoje znatnih poškodb z nožem v hrbet in v !eyo roko, ki si jo je tudi zlomil.
Roparski napad. Neki neznan človek je pred kratkim napade! na cesti posestnikovega sina Pavla Špeharja. ko se ie vračal iz Vinice domov v Dami je. Napadalec mu je iztrgal iz rok zveženj, v katerem je imel Špehar usnje in nikljasto žepno uro. Storilec je nato pobegnil. Potepuha orožništvo pridno zasleduje.
Ljubljana.
— Prva interpelacija v dež. zboru. Kakor slišimo, se bo glasila prva interpelacija v današnjem dež. zboru tako-Ie: Na gospoda deželnega glavarja dr. Šušteršiča: Ali je gospodu deželnemu glavarju znano, v koliko dežela iamči za vloge pri »Ljudski posojilnici«! Ako dežela jamči, ali je pripravljen poskrbeti za to. da se dež. zbor iz knjig tega denarnega zavoda prepriča, za kal dežela Jamči?
— Druga interpelacija se bo baje glasila: Na gospoda deželnega predsednika eksc. barona Schwarza: Ali le Vaši ekselenci znano, da stoji na oknih in vratih »Ljudske posojilnice« nabito, da dežela jamči za vse vloge? Ako je to res, potem je to zakon, ki mora biti sankcioniran. Ako pa to ni sankcijoniran zakon — potem ni res in so oni napisi navaden švindel s sklepi dež. odbora. — Jutri bomo povedali, kako se bosta glasila odgovora na ti dve važni interpelaciji.
— Naša Albanija. Quousque tandem dr. Šušteršič et comp.?
V Ljubljani je več agentur za izseljence v Ameriko in druge kraje. Na Dunajski cesti pa se nahaja pisarna Šmarda, koja je poslala tisoče in tisoče »našega dobrega vernega ljudstva« čez veliko oceansko lužo — in mnogo takih, ki Jih ne bode nikdar več nazai v domače kraje! — Državne. posebno pa vojaške oblasti so postale na te pojave jako pozorne; kajti po ogrskih (slovaških) in gali-ških nadomestilnih krajih manjka že dosedaj 1500—2000 vojaških ob-vezancev (rezervistov), tako da se pri takih polkih ne vrše orožne vaje rezervistov — ker — Uh ni doma!
— Beg Iz Avstrije! Naši ljudje trumoma zapuščajo domačo rodno grudo! Vzroki so se navedli razni (»Zarja«), Ta pravi, da ni dela. oni, da ga preganja župnik, tretjemu je »baba« nezvesta, ker ie klerikalka itd. Tako vidimo, da je duhovništvo doseglo ta-le cilj: sovraštvo med zakonskimi. otroki, med brati In sestrami, med sosedi itd. — Vsak torek pridejo cele zadruge po 25—40 oseb in celo nedoletni otroci pred Šmardo. da jih pošlje v obljubljeno deželo. — To je naša prava Albanija! Poslancem priporočamo to zadevo! Domoljub.
—	Ljubljanskemu učiteljstvu.
V četrtek popoldne od 4. do 5. se bo vršila v mestni dvorani pod predsedstvom gospoda župana skupščina učiteljstva slovenskih in nemških šol ljubljanskih, da si izvoli svoje zastopnike v c. kr. mestni šolski svet. Kakor znano, so pri zadnji učiteljski skupščini, ki je bila dne 28. novembra lanskega leta. zmagali s svojimi kandidati napredni učitelji. Proti tej izvolitvi so morali na pritisk klerikalnih vodilnih krogov učitelja Matija Janežič in Adolf Sadar ter katehet Janez Smrekar vložiti kar tri rekurze na deželni šolski svet oziroma na naučno ministrstvo. Zoper te rekurze se je pa pritožilo na naučno ministrstvo zopet napredno učiteljstvo. Naučno ministrstvo ni ugodilo klerikalcem v nobeni točki, potrdilo ie pa sklep deželnega šolskega sveta, vsled katerega ie eden naprednih kandidatov (gosp. Režek) potrjen, voliti pa bo nanovo enega učitelja - veščaka in dva namestnika. Klerikalci so že na »delu« ter pritiskajo na učiteljstvo tam. kjer ga
najbolj boli: v plači! Dr. Zajcev zaupnik Janko Nepomuk Jeglič obljublja službe, stanovanjske in draginj-ske doklade na vse strani, oziroma grozi s sistiranjem draginjskih doklad. To ie umazano in nemoralno, da se izkorišča učiteljska beda in revščina v sebične in strankarske namene ter na tak ostuden način de-moralizuje učiteljstvo. Ali v ljubljanskem učiteljstvu so še trdni značaji, veliko več značajev kakor koritar-jev. Med ljubljanskim učiteljstvom je navzlic vsem zapeljivim obljubam in vsemu podkupovanju s stanovanjskimi in draginjskimi dokladami še mnogo značajnih in stanovsko zavednih učiteljev in učiteljic, ki ne prodajajo svojega prepričanja in svojega stanu za iudeževe groše in srebrnike. čeprav žive v bedi in pomanjkanju. — Reveži so sicer mate-rijahio. toda bogati so v duši in značaju in zato vredni vsega spoštovanja. Bogati v duši in značaju so tudi vsi tisti, ki jim je deželni odbor z namenom. da bi jih podkupil v klerikalne namene, podelil doklade, a so ostali tako trdni, da raie izgube doklade, kakor bi pa prodali svoj značaj. svoje tovariše in svoi stan. Klobuk doli pred njimi! — Zato pa dajmo v četrtek vsi. ki smo enih misli in enega srca. duška tem svojim notranjim čutilom, pa če imamo doklade. ali če jih nimamo, ter volimo Janeza Levca kot člana. Frana Lrna-goja in Frana Škulja pa kot namestnika. »Pogum v srce. na čelo znak poštenja. — mož ne boji se borbe in trpljenja« — pravi naš Gangl. — Napredni učitelj.
— S poroštvom cele dežele se ponaša »Ljudska Posojilnica«. Do tega ona nima nobene pravice, mi ne vemo. na kakšen način bi bili prisiljeni davkoplačevalci garantirati za vratolomne zavožene kupčije zavoda one stranke, katero vodijo ljudje kakor Šušteršič. Krek in Pegan. Opozarjamo napredne poslance na to. da je prišel sedaj čas povračila. Neizprosno naj se stopi tem elementom na prste, ker blizu ie ona doba. ko bodo sleparije kranjskih klerikalcev rodile naravnost grozne sadove, čas, v katerem bodo verni volilci S. L. S. sprevideli, komu so zaupali
— Plkanterlje ljubljanskih klerikalcev. V nekem klerikalnem zavodu se večkrat dela čez uro. Tega dela se navadno udeležuje neki oženjeni klerikalni mogotec (upravni svetnik ali kai). pomaga mu pa vedno kakšna »zauber« gospodična istega zavoda. Ne vemo. kaj dobi dotična gospodična za plačilo ali kak lep »pata-nošterček« ali Pa mogoče kako dobro koritce v deželnem dvorcu, ker služba mora biti nrecef sitna, kajti pri vsakem takem »čezurnem 'delu« se zgodi, da žarnice ugasnejo: mogoče da nastane kak »KurzschluB«. — Mislimo, da za danes zadostuje! Navedenega »delavnega« gospoda opozarjamo, da naj brzda nadalje svoje politične strasti, ker zna se zgoditi da ga imenuiemo s celim imenom v prihodnii še boli delikatni zadevi!
— »Mlsterljozna« Afrika« vzbuja v Ljubljani res posebne simpatije, posebno pri nekaterih gospodičnah in gospeh. Tako n. pr. ie neka ponosna gospodična povabila nekega takega afrikanskega kavalirja na »ran-de« in sicer potom svoje vizitnice. Neprevidnost! — Ne vemo. ali so kurijozne simpatije vsled perverznosti ali vsled pomanjkanja druge moške družbe?!
— Najnovejše. Sedaj se je šele zvedelo, zakaj klerikalci ne pustijo občini gledališča. Deželni odborniki in voditelji »Eselesa« so sklenili, da za prihodnjo sezono prevzamejo sami slovensko gledališče. Kakor smo zvedeli, le sestavljen že repertoar najinteresantnejših iger. ki se bodo izvajale na novem slovenskem odru. Naštejemo jih samo nekaj: Otvoritverfa predstava »Zlato koritce« igrajo klerikalni deželni odborniki. koritarji in dr. zavedni klerikalci. — »Sladkosti in težave zakonskega življenja« — Tone Bonaventura. — »Ljubezen za cerkvene odpustke ali rezervistova žena«, glavna uloga Oražem iz Most. — »Po-lom« — upravni odborniki »Ljudske posojilnice«. — »Završnica v temi« pantomina — Lampe. ■ »Komedijanti«. igra slavna Slomškarija. — »Eulenburg na potovanju«. — »Kako izgine denar dobrodelnih zavodov« (jako učinkovito) 'dr. Šušteršič. — »Kdo 1e zločinec« — skupina klerikalnih veljakov. — »Požeruhi« — Slomškarji. — »Leteči cirkus«, skupina čukov. — »Detomorilka« (naravno) -- kor Marijinih devic itd. itd.
— Klerikalci za tujski promet.
Bilo je od nedelje na nondeljek že proti jutru, ko ie bila neka ljubljanska kavarna polna gostov. Pri nasprotni mizi godbe ie sedel neki tujec Nemec ter se zabaval z godbo. Kar naenkrat skoči k njemu znani Štefetov ljubljenec in ga prav po krščansko pozdravi s krepko zaušnico. Tujec se ie vzdignil raz stol In ga za-
cuueno pogieaai. misleč, od Kod to prihaja. Nato pa je začel protestirati proti takemu surovemu klerikalnemu postopanju, rekoč: »To je prav lepo. da se s tujci tako postopa, časopisi Pa pišejo, da ie v Ljubljani slab tujski promet.« Na ta svoi opravičen protest pa je dobil odgovor: »Če ne boš tih, te bom zagrabil od spredaj in zadai (seveda je bilo to bolj po domače rečeno) in te vun vrgel.« Tujec sam. je seveda samoobsebi umevno,
molčal in se zopet usedel ter bil za--ns po ooiustmz oua z oums uafioAop
roveža. Gostje so se pa kar spogle-davali in protestirali proti takemu nečuvenemu postopanju. Toraj na tak lep način vabijo razni ljbljanski klerikalci tujce v Ljubljano. Surovež se je nad njim znesel morda radi tega. ker ie bil Nemec. Na katoliški shod bi bili Pa lahko prišli vsi Švabi in čifuti ne da bi se iim kak las skrivil, samo da bi prinesli svitle kronice in v čukarskem kroju štafažo delali. Lahko so ponosni. ,
— Moste. Ivan Orehek, paznik prisilne delavnice in bivši župan moščanski. bi lahko opravljal svojo službo kot paznik še dolga leta. Tako pa postopa in pase lenobo po moščanski občini. Na kožo davkoplačevalcev. pije kri in mozeg Meščanom. Klerikalci so mislih’, da bode Oražem prevzel vse delo pri novi stavbi. Paznik Ivan Orehek bi postal arhitekt pri tej stavbi in vlekel mastno plačo. Naprednjaki, ki so bili nekoliko bolj previdni, so to Oražmovo nakano preprečili v toliko, da imata sedai Oražem in Orehek govoriti pri tei stavbi ravnotoliko. kakor čevljar Vidmar. Oražem. ki je celo mislil — ko mu ie že splaval up po vodi. da bode vsaj napravil še nekoliko dobička pri svojem blatnem pesku, ne sme niti tega dovažati več. To ie uspeh naprednjakov, da bodo v Mostah za drago šolo vendar nekaj boljšega imeli. To klerikalcem seveda ni prav nič všeč. posebno Pa O-ražmu ne. ko ie mislil, da bode iz denarja za šolo poravnal tudi sebi nekaj dolga. Naprednjaki so preprečili atentat na žepe davkoplačevalcev brez razlike. Oražem ie že zaprosil deželni odbor, da najame 150.000 K. Vprašanje nastane, kdo da iih bode plačal ali Oražem ali davkoplačevalci Delati puf ni nobena umetnost in tega je Oražem tudi zmožen. Orehkovka misli, da bode tudi gnide hruške in jabolka prodajala otrokom. Pa tudi zato bodo naprednjaki poskrbeli o pravem času. Naprednjaki v Mostah ne pomenijo prav nič. zato. ker niso hoteli zlezti klerikalcem v čreva tako. kakor so to naredili so-cilalni demokrati. Klerikalci mislijo socijalne demokrate zapustiti, ker so za vsako ceno na prodaj, zato so se začeli prilizovati naprednjakom. To opažamo že sedai. Socijalnih demokratov se hočejo na vsak način iznebiti. ker niso zanesljivi. Upamo pa, da se' to klerikalcem ne bode posrečilo. dokler imamo v naprednem društvu tako izborne moči.
. __ v šolo »Glasbene Matice« se je letos vpisalo še večje število učencev kakor lani do istega časa. kar kaže veliko veselje mladine do glasbene izobrazbe.
— Slovensko lovsko društvo v Ljubljani prosi vse one. ki si žele nabaviti sliko o zadnji tekmi frma-čev, da bi se mu takoj javili. Slika ie izdelana v velikosti 30X40 in stanc
4 krone.
— »Glasbena Matica« naznanja,
da se vrši vpisovanje za brezplačni pouk v petju Ijudsko-šolske mladine še ves tekoči teden vsak dan od en četrt na 5 do en četrt na 6 v pisarni »Glasbene Matice«, v nedeljo, dne 28. pa od 10—11 ure. Ob II. uri naj se zbero vsi za petje vpisani učenci v šolski dvorani, da se razdelilo v oddelke in določijo tedenske učne ure.
— Novi 20kronskl bankovci izidejo 29. t. m. in bodo imeli datum 2. januarja 1913. Sedanji 20 kronski bankovci z datumom 2. januarja 1907 se bodo vzeli iz prometa in izgube zadnji dan leta 1915 sploh svoio veljavo. K temu na ooozariamo. da naznanja uradni list besedilo, ki bo na bankovcih in tam stoji za slovenščino dvalset kron! Naj se ta napaka pravočasno popravi.
— Koncert v hotelu »Južni kolodvor«. Dne 25 septembra priredijo bivši člani orkestra »Slov. Filharmonije« koncert pod vodstvom koncertnega mojstra gosp. Bogomila četnega. Čisti dobiček ie namenjen godbenikom, kateri so sedaj brez angažma. Vstopnina 60 vin preplačila se hvaležno sprejemajo. Začetek ob 8. uri. Za obilen obisk se priporočajo bivši godbeniki »Slov Filharmonije«.
— Včeral ziutral le bi! izgubljen na ulici od Figovca do čudna 1 čre-veli: kdor ga ie našel, se nroci. d« m* prinese v Prešernovo ulico št. 9 Fr. Zajc. na dvorišče.
— »Zgubllenl sin« se imenuie drama, ki se nredvaia od 22. do 25. septembra v Kino »Tdealu«. Krasna !e zadnja slika s sonzacHoneluim skokom v vodo. Dalle se ore'dvaia tudi
veseloigra »Ljiibavno pismo« in «Obleke ne delajo vedno ljudje«. V petek detektivska drama »Za visoko cunjo«, v soboto «Ljudie in krinke« in veseloigra »Max in ljubezen«.
Povest srbskega vojaka.
Te dni se je vrnil v Ljubljano g. Dragutin Krstič, ki je bil pred dvema letoma stavec v naši »Učiteljski tiskarni«. Krstič je rojen Srb iz Kraljevine. Pred letom, ko se je začela vojna je bil kot stavec v Pazinu v Istri. — Tam je dobil poziv da sc mora kot srbski vojak vrniti domov branit domovino. Odšel jt takoj v Belgrad, kjer je takoj nastopil svoio vojaško službo. Med tem je bila že napovedana vojna Turčiji in srbske Čete so prestopile mejo.
G. Krstič nam Je pripovedoval sledeče:
Naša četa se ie odpeljala proti jugu. ko so že prišle prve vesti o zmagi pri Kumanovu. Na Kumanovo smo prišli šest dni po bitki. S Kuma-nova smo šli na Skoplje in smo sledil’ srbski armadi, ki je prodirala proti Bitolju V Bitolju smo ostali in smo stražili mesto, dočim so druge čete. prodirale naprej. Med tem je nastalo premirje.
Božič v Bitolju.
V	Bitolju smo dočakali božič. Bili so sicer veseli prazniki, ki smo jih praznovali v novo osvobieni domovini. Med YOjaki je bilo mnogo veselja. Vsled velikih zaprek pa nismo dobili takoi za seboj provijanta in smo tri dni živeli od — koruze. Vsak vojak je dobil perišče surove koruze, s katero je utešil svoi glad. Arnauti so tiste dni postali opasni in so se vedno bolj zbirali okoli Bitolja. Tako kljub premirju ni bilo pravega mir, da to ni delalo slabe volje. Naši poveljniki so z nami delili našo usodo in tako smo preživeli one težke dni.
Napad Arnautov.
Ravno pred božičem so se nahujskane albanske bande zopet približale iz svojih gorskih gnezd. Na božič so ob 9. uri zjutraj Arnauti napadli srbsko četo, ravno, ko je šla po živež. Razjarjeni vojaki so zagra-. bili orožje — nagnali so Albance v beg in vse postreljali.
Albanska gnezda.
Da bi bilo konec albanski nevarnosti je odšel kap. Šnjevarič preiskat okolico. Okoli Bitolja na jug so visoki griči in na njih albanske vasi. To so taka gorska gnezda, kamor ni preje stopila noga nobenega turškega uradnika ali turskega vojaka. Tam so živeli Albanci popolnoma varno in so hodili v doline ropat. Nihče jim ni mogel do živega. Ko so Albanci videli, da se bližajo srbske čete, so po svoji navadi razobesili bele zastave. Kapetan Šunjevarič na te prevare ni bil pripravljen. Ko se je bližal s svoio četo neki taki vasi, so naenkrat iz hiš počile puške. Kapetan je bil ranjen v roko in v srce — in ie padel mrtev. Maščevanje ni izostalo. Srbske čete so obkolile vas in kaznovale verolotnstvo. Počasi so Srbi iztrebili tista orlovska roparska albanska gnezda — in je nastal pred Albanci mir.
Zamenjano ime.
(Opomba uredništva.)
Takrat se je pri nas raznesla vest. da je Krstič padel. Ker je imel pri nas v Ljubljani mnogo znancev, so vsi mislili, da je mrtev. To pa je bila pomota. Padel je Dragutin Kesič, ki je bil tudi stavec in sicer pri »Sr-bobranu« v Zagrebu. Krstič je bil pri oni srb. armadi, ki je šla preko Albanije v Lješ. Kesič je prišel v Lješu ' v roke Arnautov, ki so vsega razrezali. Zapustil je vdovo, ki živi v Zagrebu.
Hrabri VII. polk.
Krstič ie služil v sedmem polku, ki se je hrabro izkazal na Kumano-vem. Ta polk je v noči pred glavno bitko z bajonetom odbil sedem naskokov. Vzdržal je celo noč v krvavem ognju — in šele zjutraj Ie prišel od ene strani general Stepanovič od druge pa srbska baterija. Vztrajnosti in hrabrosti tega polka se je zahvaliti. da se je drugi dan bitka za Srbe tako ugodno razvila in se končala s popolno srbsko zmago. Pri tem pa je polk izgubi! svojega poveljnika, Aleksandra Gllšlča. Ko se ie narmeč bitka že bližala koncu, je Glisič pozval turško četo. ki je stala nasproti, naj se uda. Turki so dvignili belo zastavo. Glišič ie s par tovariši jezdil k turškim poveljnikom in ko je stopil s konja ter hotel podati turškemu poveljniku roko. je ta potegnil revolver, ki ga Je skrival v rokavu — in le Gllšlča ustrelil. Nastal je krvav boj iz katerega je ostalo malo Turkov živih. Turški poveljnik ie bi!
ranjen in je pozneje prišel v Beigrad. Kapetan VII. polka je bil vjet in je prišel kot ujetnik v Solun, kjer so ga osvobodili Grki. Sedaj je major. — Sedanji poveljnik VII. polka je Mihaj-lo Ristič. On je po smrti poveljnika Glišiča prevzel poveljstvo in ga je Vodil v Bitolj in pozneje na bojih ob Bregalnici. Pod njim se je bojeval tudi Krstič.
(Konec Jutri.)
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
SRBIJA RABI MANDAT?
Beigrad. 23. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«). Kakor y*e kaže, dobi Srbija od evropskih velikih sil mandat, da sama in na na. čin, ki se niei zdi najprimernejši, napravi v Albaniji red, ker velike sile M nočejo nakopati na glavo te skrbi.
Srbska vlada Je namreč ponovno opozorila velike sile, da arnautskl napadi nimajo lokalnega pomena, temveč da So skrbno pripravljeni In organizirani, da so arnautske čete zelo številne, da lih vodi osebno albanski vojni minister Isa Boljetinac s pomočjo bolgarskih oiicirjev in da so Arnautl oboroženi z najmodernejšimi puškami, ki so aystrijski fabrl-kat.
Srbska vojna uprava Je radi teh organiziranih arnautsklh napadov morala močno pomnožiti svoje obmejne posadke, ki se nahajajo že več 'dni v pravem boju z arnautsklrai četami in ker je tak položai resnično nevzdržen, so začele velike sile premišljati. ako ne bi kazalo dati Srbiji mandat, da sama uredi zadevo z Ar-nauti po svoji preudarnosti.
Države trozveze, seveda, ne bi bile za to. ali sile trojnega sporazuma čisto resno razpravljalo to vprašanje in cela zadeva postaja vedno bolj splošno evropska, kar Je tudi čisto pravilno, ker Evropa le Albanijo ustvarila in ie odgovorna za razmere. ki so sedai nastale zato. ker so Arnautl dobili priliko delati kar hočejo. Evropa je dolžna napraviti v Albaniji mir in red. ali pa pooblastiti Srbijo, da ona to stori v nienem Imenu.
Srbska vlada ne želi. da bi dobila tak mandait. ker in bo paclfikacNa Albanije preveč stala In bi rajše videla. da to nalogo prevzamejo na sebe velike sile, ki so Albanijo ustvarile. Ali vsekakor prevzame Srbija rajše tudi to neprijetno nalogo, kakor 3a bi trpela večne obmejne boje z albanskimi roparji, ali naravna posledica njene oborožene akcije v Albaniji bi bila taka sprememba mej, ki bi Srbiji konvenirale in bi enkrat za vselei onemogočile arnautske napade.
Vsekakor stopajo dogodki ob srbsko - albanski meH v ospredie evropskega Interesa In evropska diplomacija bo Imela radi Albanije še velike skrbi.
VA2NI UKREPI SRBSKE VLADE.
Beigrad. 23. septembra. Včeraj »večer in danes dopoldne se Je vršil pod predsedstvom kralja Petra ministrski svet, ki se Je pečal z vprašanjem vzpostave mira ob srbsko-al-banskih mejah In se posvetoval o Sredstvih zavrnenja Albancev čez mejo.
Sklenjeno je bilo. da se vpokliče en del rezervistov In da se čete takoj odpošlje na albansko mejo.
SRBSKA VLADA NAZNANJA SVOJE UKREPE VELESILAM
Beigrad. 23. septembra. Srbska vlada Je potom svojih zastopnikov velesilam podala natančno poročilo n neprestanih vpadih kot tudi o sredstvih, s katerimi misli vzpostaviti mir in red v albanski deželi.
Poročilo o vpadu pri Dibrl je povzročilo povsod veliko razburjenje.
ALBANCI.
Beigrad. 23. septembra. Poročila o mejnih nemirih so povsod povzročila veliko razburjenje. V Tuzi so Albanci napadli čudovito malo črnogorsko posadko 60 mož in Jo pregnali. Zdi se. da se Albanci še sedaj drže v Tuzi.
OBETAJO SE DIPLOMATICNI ZA-PLETLJAJI.
Pariz, 23. septembra. Depeša «Temps« iz Belgrada poroča, da se obetaio diplomatični zapletljali. Sestava komisije, ki Ima določiti albansko mejo proti Srbiji, se srbski vladi ni oficielno naznanila. Tudi poslednji sklepi londonske konference se niso Srbiji naznanili.
Ako se južnega in zapadnega brega Ohridskega jezera ne izroči Srbiji, tedai bodo tam vedno nemiri, ki jih Srbija tudi ne namerava trpet].
BOSNA.
Sarajevo, 23. septembra. Kljub temu, da so srbski poslanci odložili svoje mandate, vlada vendar ne namerava razpustiti deželnega zbora In se ne pečati z volilno reformo. Temveč vlada hoče počakati, kako se bodo razmere razvile v stranki sami.
ZA BLAZNICO NAMENJENO POSLOPJE JE POGORELO.
London, 23. septembra. V Ll-verpolu so sufražetke zažgale za blaznico namenjeno javno poslopje (menda iz strahu, da je stavba za nje namenjena). Škoda znaša 80.000 pf. šterllngov.
Odgovorni urednik RadivoJ Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek 60 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Dva mlada psička (1 japonski nagec) se ceno proda. Marije Tere-zije cesta 6, pritličje.	911—2.
Dva dijaka se sprejmeta na dobro hrano in stanovanje ter tudi brez hrane. Stari trg. Št. 3. II. 920-1
šivalni stroj »Singer« se ceno proda. Poljanska cesta št. 47. priti.
916-1
Mesečna soba s posebnim vhodom se odda s postrežbo za 18 K mesečno. Križevniška ulica št. 2. priti.
915-1
Teodor Kunc
Prešernova ulica St. 5, I. nadstropje.
Dl	mm modni si	ID
za A	angleška in francoska dela se priporoča. A	
poleg- Ljubljane
se odda v najem, eventualno proda. Pripravni prostori za prodajo vina in trgovino z deželnimi pridelki. Natančneje pri F. Cvek, Kamnik.
Trgovskega
sotrudnika
ki je vešč železninske in špecerijske stroke, slovenščine in nemščine ter ima veselje do potovanja, sprejme proti dobri plači veletrgovina. Ponudbe pod MPotnik“ na »Prvo anončno pisarno*.
Učiteljska tiskarna
Ljublana, Frančiškanska ul. 6
priporoča posetnice, kuverte, račune, trgovska pisma itd. itd.
 ..............................................mm
Čevljarska
pomočnika
enega oženjenega, sprejme v stalno delo takoj L. Šajn, Čevljarski mojster v Ilirski Bistrici.
V hotelu „Tivoli* se odda nekaj
po zmerni ceni.
:
Simon Praprotnik
Jenkova ulica 7.
S priporoča slavn. občinstvu svojo £ veliko zalogo ledenikov, vrtnih S :: miz, stolov ::
S in sploh vsa v mi-
■ zarsko obrt spada-
joča dela.
S Delo solidno, zmerne
■ cene, postrežba točna.
S Ceniki se pošiljajo s franko in zastonj.
Dva čevljarska HT pomočnika
sprejme takoj v službo Ivkn Janša, Radovljica.
<D
>u
>c/>
O
Plošče preje K 4’—, sedaj samo K 1*95. Velikanska zaloga gramofonov l Zahtevajte cenike.
o* r 5
E
rt
L.
«7
26 cm velike, dvo-stranske, priznano r. >-« najboljših znamk n 'Z prodajam radi velike zaloge pod last,
FRAN KRAIGHER
Icrojaelri mojster
GrosposOsra vlIIcsi šrteTr. 5
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri, — Inozemskega in	domačega blaga	veeno	na	izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek	in popravila. —	Cene	zmerne. —	Izdeluje
vsakovrstne svetovno znane	gumbe iz svile	in blaga,	trpežne	tudi za
eksport po morju.	229
Modistinja
i
S
■
■
MINKA HORVAT
Ljubljana, Stari trg št. 21.
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.
Popravila se točno in najcenejše ižvrše.
»Zdravnik
želodca"
je edina posebnost želod&tg* likerja iz zdravilnih rastlin, ljM:eri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
posebnost
Od.litecTrana tovarna j e sili a.
Trst - Luilgfl SaJ.T7-a-d.or - Trst
Ustanovljena leta 1841.
Ulica Casimiro Donadoni 10, — Telefon štev. 788.
Naslov za pisma: Lulgl Salvador, Trst, poštni predal.
Edina tvornica s patentiranim avtomatičnim sistemom. Najznamenitejša na Primorskem.
Posebnost i Naravni Jesih Iz belega In rdeCega vina ter naravni jeslh Iz čistega alkohola
za konserve.
Vsled avtomatičnega proizvajanja, ki je mnogo cenejSi od ročnega dela, ml je mogoče postreči svojim odjemalcem z Izdelkom, ki je neprekosljiv glede dobrote In nizke cene.
Naročbam se prilaga pismeno Jamstvo, da odgovarja izdelek popolnoma hranilni svrhi; n»
zahtevo pošljem vzorce in cene.
V važnejših mestih iščem zastopnike.
3 CZ
Modni salon
Stueh]y-Maschke
3 Ljubljana, Židovska ulica 3
priporoča cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo
- zimskih klobukov in športnih čepic -
za dame in deklice po najnižji ceni.
Popravila točno in ceno. Žalni klobuki vedno v zalogi. Priznano a.o"bro Tolagr© — aalzOce ceaa®.
Dl
i
(U
Nc. Vffl. 207/13/2.
H
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani sta po prošnji lastnika g. Josipa Tribuča, posestnika na Glincah štev. 37, naprodaj po javni dražbi hiši štev. 20 in 116 na Glincah „pri Bobenčku“, tvoreči vi. štev. 499, d. o. Vič, za kateri se je ustanovila izklicna cena v zneBkih 20.000 K za hišo štev. 20 in 10.000 K za hišo Stev. 116 na Glincah.
Dražba se bo izvršila v soboto, dne 27. septembra 1913, ob 9. uri dopoldne na licu mesta na Glincah.
Dražbeno izkupilo je plačati na roki prodajalca.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri c. kr. notarju Iv. Plantanu v Ljubljani, kot sodnem komisarju.
Ljubljana, dne 13. septembra 1913.
Ivan Plantan
c. kr. notar kot sodni komisar.
c
Povečanje portala v najmodernejšem stilu!
v parterju in v I. nadstr. sedanjega lokala, ter za celo fronto hiše (G. Simonetti) Mestni trg 6, da bo mogoče, z elegantnim aranžiranjem izložb, vsaki čas prepričati cenj. odjemalce o moji najpolnejši izbiri v konfekciji za dame, gospode, dečke in
aDoananoDDaDonDaDa deklice. 0BDnBDD0QQD0n0DDDa
Radi ogromne zaloge oddajam blago pod lastno ceno, še pred sezono I
Angleško skladišče oblek
Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Del. glavnica: 8,000.000 K.
Rez. fond nad K 1,000.000.
Lfcblfanska kreditna banka v LJnblJani
Stiitarjeva ulica štev. S, (lastna hiša)
Podružnice v Splietu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči iačnn ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
4VI»
Poslovalnica ,,Prve ces. kr. avstrijske državne razredne loterij e“.