Poštnina platen t gotovini. Leto XII., štev. 252 LJubljana, sobota Ji* oktobra 1931 Cena 2 Din UpravaiStvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Teieton it 3122. 3123, 3124. 3125. 3126 Inserami oddelek: Ljubljana, Šelenburgova ul 3 - TeL 3492 m 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 - Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842 Praha čislo 78 180 Wien št 105 241 Ekspoze Zaleskega Poljski zunanji minister proti izpremembi mirovnih pogodb — Tesno sodelovanje Poljske s Francijo — Poljska pripravljena skleniti z Rusijo pogodbo o nenapadanju Naročnina znaša mesečno 25— Oin, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon St 2440 (po o oči 2582) Celje: Kocenova ul 8 Telet št 190. Rokopisi se ne vračajo- — Oglasi po tarifa Varšava, o^u>ora s. Danes je imel zunanji minister Zaleski v zunanjem odboru zbornice svoj napovedani ekspoze, v katerem je naglašal, da je sedanja svetovna gospodarska kriza predvsem kriza zaupanja. Vse to povzročajo oni. ki hočejo svet prepričati, da se bodo mogle gospodarske težave odstraniti le z revizijo obstoječih pogodb ali pa celo s teritorialnimi i spremembami. Taka pot pa mora voditi do še večje katastrofe kakor je sedanja. Zaleski je nato poudarjal popolno soglasje med poljskimi naziranji in državniki Francije. Ravno v sedanji gospodarski krizi je tesno sodelovanje s Francijo dragocenega pomena za obe državi in za ohranitev evropskega miru. Nato je govoril o odnošajih do Nem- čije ter je ugotovil, da pametno javno mnenje Poljske razume stremljenja onih nemških sil, ki upoštevajo potrebo evropske solidarnosti in ki iščejo pota za pozitivno in trajno sodelovanje sosedov. Glede odnošajev Poljske do Rusije je izjavil, da je poljska vlada slej ko prej pripravljena podpisati pakt o nenapadanju. Tudi v tej zadevi obstoji ozka in stalna zveza s francoskimi zavetniki. Bližnja razoroži tvena konferenca bi mogla postati velik dogodek ,ako bi se ustvaril varnostni sistem, ki bi določil dolžnost pomoči napadenim državam. O inicijativi Hoovra je izjavil Zaleski, da jo smatra poljska vlada kot delo za mir, ki bi doprineslo tudi k temu, da se olajšajo razmere na Poljskem. Hindenburg o gospodarski sanaciji Nemčije Konference državne vlade in gospodarskga sosveta pod predsedstvom Hindenburga Berlin, 30. oktobra, d. Velika gospodarska posvetovanja, ki bodo trajala ves prihodnji teden, je včeraj otvoril državni predsednik Hindenburg sam. Konference so se udeležili razen državnega kancelarja vsi državni ministri, predsednik državne banke dr. Luther ter člam gospodarskega sosveta. Predsednik Hindenburg je v svojem govoru dejal med drugim: Huda kriza svetovnega gospodarstva ln posebno gospodarska stiska Nemčije zbuja v vseh slojih našega prebivalstva velike skrbi. Odločil sem se spričo izrednih gospodarskih zapletliajev stopiti na izredno pot Na predlog državne vlade sem sklical iz vrst vodilnih osebnosti gospodarskega življenja, iz velikih gospodarskih skupin industrije, kmetijstva, trgovine, obrti, delodajalcev in delavcev gospodarski sosvet. Kot uspeh sodelovanja gospodarskih strokovnjakov in državne vlade pričakujem izenačenje gospodarskih in socialno - političnih nasprotstev ter omiljenie nemške gospodarske bede. Če se naj reši ta težka naloga, se mora vsak- do odpovedati misli na interese posameznih skupin in posameznikov. Naj bi to sodelovanje rodilo uspeh, ki bi omogočil državni vladi na podlagi ustavne in zgodovinske odgovornosti, katero ji nalaga dolžnost vodstva, da mi predloži uspešne ukrepe za ozdravljenje našega gospodarstva in ohranitev socialnega miru. Državni predsednik je nato otvoril prvo skupno sejo gospodarskega sosveta in državne vlade, nakar je državni kancelar dr. Bruning obrazložil gospodarski položaj ter možnosti za odpravo gospodarske bede. Govorila sta tudi državni minister za gospodarstvo dr. Warmbold in predsednik državne banke dr. Lufcher, nakar je sledila splošna debata. Konferenca se je danes nadaljevala. Imenovani so bili trije odbori, in sicer za znižanje cen in mezd, za znižanje obresti in za vsa ostala vprašanja. Poročila, ki jih bodo izdelali ti odbori, bodo predložena plenarni seji gospodarskega sosveta bržkone že ob koncu prihodnjega tedna. MACDONALD SESTAVLJA VLADO Vsi ministri so stavili svoja mesta na razpolago - Konzervativci delajo težkoč« ? - Macdonald vztraja pri složnem delu za izvedbo nacijonalnega programa London, 30. oktora r. Po starem parlamentarnem običaju je danes celokupna vlada podala ostavko. Vsi ministri so stavili svoje portfelje na razpoloženje, da bi na ta način omogočili ministrskemu predsedniku izbiro novih sotrudnikov v skladu z izidom volitev. Ministrsko predsedništvo bo na vsak način obdržal Macdonald. Konservativci stoje na stališču, da je volilni izid rezultat programa nacionalne vlade, ki ga je sestavil Macdonald o_.l, in preiščemo argumente, zavajajoče omenjeni list do tako čudne ugotovitve, naletimo na izredno zanimivost. ki jo velja vsekakor zabeležiti. Bivša politična skupina, ki smo jo omenili. je namreč oni krog •iudi, ki je doslej desetletja skoro neomejeno vladal v Sloveniji, dobival pri volitvah večino glasov slovenskih volilcev in se zato smatral kot vršilec narodne volje. Ob vsakih volitvah je ta skupina, trkajioč na tisoče svojih glasov, prepevala himne o sjverenosti narodove volje in o globokem pomenu njegove odločitve. Pri vsaki taki priliki je njeno glasilo na-glašalo veliko politično izšolanost slovenskega ljudstva in jo primerjalo z zrelostjo angleškeea naroda, danes ^a se je znašlo v potrebi in je moralo angleškim volilcem odreči vsako politično zrelost. Angleško ljudstvo je namreč glasovalo v strnjenih milijonskih masah Državna kandidatna lista potrjena Beograd, 30. oktobra, r. Kasacijsko sodišče v Beogradu je 29. oktobra 1931. leta pod št. 12.665 dokončno potrdilo državno kandidatno listo g. Petra R. Živ-koviča, predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev. To kandidatno listo priobčujejo današnje »Službene novine- Minister Pucelj v kamniškem srezn Kamnik, 30. oktobra. Včeraj sta se vršila v Kamniku in Domžalah volilna shoda na katerih je govoril tudi g. mini9ter Pucelj. Obširna dvorana gasilskega doma v Kamniku je bfla polna zavednih volilcev, ko je ob 14. otvoril župan Kratner vodilni shod. Zreli, razsodni možje, ki 60 prihiteli iz vsega okraja, so 6ledili temperamentnim in nazornim izvajanjem ministra Puclja z največjo pazljivostjo in so trdno sklenili iti v boj med ljudstvo, da se voLtev udeleže vsi upravičenci. Posebno prepričevalno so delovale besede ministra Puolja, ko je govoril o treh kandidatih okraja. Svečano je poudaril, da so mu vsi trije kandidati enako ljubi in dragi, 9aj vsi trije služijo isti ideji in delajo za isto državo. Ti trije kandidati si niso protikandidati, temveč le sokandidati, ki drug drugega požrtvovalno podpirajo, da bo kamniški srez pri volitvah čim bolj mogočno manifestiral za idejo državne edinosti. Po govorih kandidata g. Antona Cerar-ja in dragih so se zbrali volilci še v Ce-rarjevi restavraciji, kamor sta, od vseh burno pozdravljena, prišla tudi druga dva kandidata dr. Ivo Potokar in dr. Valentin Rožič. Sestanek treh kandidatov z volilci se je spontano izpremenil v navdušeno manifestacijo za državno idejo. Ker je imel kandidat dr. Ivo Potokar tudi ob 17. napovedati shod v Dodu. se na žalost ni mogel odpeljati z min strom Puc-Ijem ter svojima sokand d atoma dr. Rožičem in Cerarjem na sho i v Domžale. Prostori velike restavracije župana Janežiča v Domžalah so bili nabito p^ni. da so napolnili volilci :z vseb slojev t';di prostrano vežo in kuhin;o. Ko je minister Pucelj zopet poudarjal, da vse tri kandidate enako priporoča. )t izzval ta dofcaz nove miselnosti v naši poli*:ki splcšno odobravanje. Enako je naredba na vse globok vti6 odkritosrčna izjav* kandidata dr. Rožiča, da mu ni toliko za mandat, kakor za zmago državne ideje. Zborovalci so zatrjevali, da bodo prepričali tudi ne-navzoče vo*5ke. da bodo vsi brez razlike šli na volišče, saj jih je shod v Domžaiah popolnoma prepričal, da ne gre več za stranke, temveč le za dobro vse države :n za blaginjo vsakega posameznega vo.lca. Izjavam gg. Puclja in dr. Rožiča se j» v polni meri pridruži! tudi kandidat Anton Cerar. V enakem smislu ie na svojih shodih govoril tudi dr. Ivo Potokar. ki so aa vos lilci povsod sprejeli z naivečj;mi »•'jjoati-iami ter mu zagotovili udeležbo pn volitvah do zadnjega moža. za državo in narodno slogo ter obsodilo voditelje, ki jim je bila stranka prva. Razlogi za smešno početje imenovanega glasila so nadvse prozorni. Tudi krogu, ki stoji za tem listom, je prva zapoved korist stranke in šele nato pridejo v poštev državni in narodni interesi. Posredno je angleško volilstvo obsodilo tudi njihov politični koncept in zato se sedaj trudijo, kako bi dali stvari značaj politične zmote, ki da se bo izkazala prej aH slej. Isti ljudje, ki so nekdaj tako cenili pretežno večino, so danes močno v skrbeh za angleške konservativce, češ, da jih je samih strah tako silnega volilnega uspeha. Včasih so videli v znatni večini voljo naroda, danes pa jim je večina, ki so jo dosegli konservativci, znak reakcije, ki da se bo konservativcem še močno vtepala. Ali ni v tem resignirano žalovanje po onih časih, ko je narodna večina cvetela le njim, po časih, ki sc jih ni več nadejati? Še v nekem ožim se zdi našim nasprotnikom narodne koalicije Macdonald posebno obžalovanja vreden. Premajhno opozicijo ima. opozicijo, »ki bi lahko s stvarno kritiko sodelovala pri državnih poslih in si je vladne stranke povsod želijo.« Doslovno tako žgole danes ravno tisti ljudje, ki so — spomnimo se delovanja nedavnih naših oblastnih skupščin — na višku svoje moči odklanjali sploh vsako kontrolo njihovega delovanja in vsako kritiko, pa naj je bila še tako stvarna, ter bi bili najbolj zadovoljni, ako bi ne imeli sploh nobene opozicije. Odkod sedaj taka izprememba, tak strah pred voljo naroda in tako precenjevanje pomena opozicije! Pisanje rečenega glasila vse preočito kaže svoje kopito, da bi ga javnost ne občutila. Njega namen je prestrašiti naše volilce, zanesti med nje malodušnost in diskreditirati narodno slogo. Pri skupini, ki deluje zoper udeležbo na volitvah, ni mogoče govoriti o tragični zmoti. kakršna nekako opravičuje angleške laburiste. pač pa je očitna njih zavestna zla namera in tendenca. Ako je kaj politične zrelosti v našem ljudstvu, bodo tudi ti krogi 8. novembra doživeli obsodbo za svoie počet ie. Ako je kaj politične uvidevnosti in DOŠtenesra domoljubja v našem narodu, bo sledil primeru angleških volilcev in dokazal, da mu ?e več za državo, nego za trenutne politične kaprice Hudi. ki se Jim toži po oblasti, po strankarski gonj? ii? no nekdanii možnosti zadovoljitve potf^no - strankarskega strahovanja množic. Velik shod v Sodražici Sodražica, 30 oktobra Danes ob 5. popoldne se je vršil tukaj lepo uspeli shod, ki mu je predsedoval župan Evgen Ivane. Dvorana je bila nabito polna. Zbrak se je cfcoli 400 volilcev, ki jim je minister g. Ivan Pucelj v poljudnem govoru obrazložil delo in stremljenja sedanje vlade ter jih pozval, naj 8. novembra. izvrše svoja državljansko dolžnost s tem, da gredo vsi na volišče. Govorila sta tudi sreski veterinar Maks Hribar in šolski upravitelj v p. Mihael Vrbič. Ob kcm» cu se je predsedujoči župan zahvalil vsem za veliko udeležbo ter ponovno pozval zboroval ce, naj se 8. novembra v«i udeleže volitev in pripeljejo na vol'55e tudi vse sosede in znance! • . Loški potok, 30. oktobra Danes popoldne je imel minister g. Pucelj v gostilni g. Rusa dobro uspel volilni sestanek, katerega se je udeležilo nad 300 domačinov volilcev. Sestanku, ki se je začel ob 14., je predsedoval g. Ivan Rus. Prisotni so pokazali veliko zanimanje za volitve ter so s pozornostjo sledili izvajanjem govornika in posegali tudi v debato, ki je bila zaključena v popolnem soglasju. Shod v Rogaški Slatini Rogaška Slatina, 30. oktobra. Danes ob 16. se je na verandi hotela pri pošti vršilo veliko zborovanje volilcev iz občin Rogaška Slatina, Sv. Mohor, Tekačevo, Sv. Trojica, Spodnje Sečevo in druge okolice. Zborovanja se je udeležilo nad 250 mož in mladeničev. Predsednik krajevnega akcijskega odbora dr. Kolterer je otvori] zborovanje s pozdravom vsem navzočim in z govorom o pomenu volitev, nato je pa podal besedo sreskemu kandidatu g. Vekoslavu Splndlerju. V zanimivih in stvarno utemeljenih izvajanjih je g. Spindler dokazal, zakaj je dolžnost vseh volilcev, da se polnoštevilno udeleže volitev dne 8. novembra. Volitve pa bodo manifestacija politike narodnega in državnega edinstva, afirmacija zaupanja v državo in v svojo lastno silo in ob enem dokaz, da nočemo več nekdanjega strankarstva. Zavrnil je argumente propagatorjev abstinence. Njegova izvajanja so zborovalci sprejeli z viharnim odobravanjem. K besedi so se oglasili še zastopniki kmetskega, obrtniškega in drugih stanov, na kar je predsednik po dveurnem poteku zaključil lepo uspelo zborovanje. Otežkoč^na prehrana ruskih mest Moskva, 3O. okt. d. Vesti o izredno ugodni žetvi r Rusiji, ki so prvotno zbujale unanje, da bodo v letošnji zimi izostale skrbi zaradi prehrane, se ne uresničujelo. Vladi je nemogoče zagotoviti preskibo mest z žitom nreko zime Oddaja žita je zooet močno nazadovala Moskovska brezžična postaia poroča. da državna posestva niso prijavila do 40 odstotkov žita rn da so se izognila pric;1ni rvcM-rii. C°,lo od vlade imenovani voditelii državnih posestev so postopali proti izdanim predpisom skupno s kmeti in kolektivnimi gospodarstvi. Povratek naših delegatov z balkanske konference Beograd, 30. okt p. Davi so se vrnili v Beograd naši delegati, ki so se udeležili druge balkanske konference v Carigradu. Po konferenci so na povabilo turške vlade posetili turško prestolnico Ankaro. Predsednik naše delegacije dr. Žika Topalovič, je podal novinarjem o svojih vtisih daljšo izjavo, v kateri poudarja, da so bili od turških oblasti in turškega prebivalstva povsod sprejeta zelo prijateljsko m gostoljubno. Turška prestolnica po svojem naglem razvoju -zelo spominja na razvoj Beograda. Vsi pa so bili presenečeni, ko so na vsej poti od Carigrada do Ankare srečava-li številne Bošnjake, ki jih je samo v Ankari nad dva tisoč. Preživljajo se večinoma s krošnjarjenjem in kakor pripovedujejo, prav dobro izhajajo. Preprečen atentat na vlak Budimpešta, 30. okt. n. Snoči bi skoro uspel nov atentat na železniški vlak. Dva kmetska fanta sta položila pri Oroshazyna tračnice železen drog. Kmalu nato je pridrvel vlak, strojevodja pa je še pravočasno opazil pretečo nevarnost in je vlak 20 m pred zapreko ustavil. Če bi vlak zadel ob drog, bi se zgodila velika nesreča, ker je tir na tistem mestu položno padal. Oblasti so takoj uvedle preiskavo tn aretirale oba kmečka fanta, ki sta svoje dejanje tudi takoj priznala. Izjavila sta, da sta položila drog na tračnice, ker nista ime la denarja, da bi se sama vozila po železnici. Listi so seveda rz vsega tega napravili novo politično senzacijo in govore o atentatu, pri katerem naj bi bili imeli svoje prste vmes atentatorji iz istih terorističnih vrst ki so izvršile vse dosedanje atentate na vlake. Dve smrtni žrtvi na plesišču Mitrovica, 30. okt n. V Novi Pazovi je včeraj zvečer na nekem plesu prišlo do krvavega dogodka. 25!etmi Anton Huber je nekemu drugemu plesalcu z nožem v rokah odvzel plesalko 20-letno Julijnno 5e-rovo. Dekle se mu je v smrtnem strahu vdalo in plesalo z njim. Incident je opazil policijski narednik Neufeld in posegel vmes, Huiber pa ga je z nožem dvakrat zabodel v srce. tako da se je Neufeld zgrudil na mestu mrtev. Stražnik Matija« je oddal nato na Huberja šest strelov iz revol veria, ki so bili vsi smrtni, tako da ie tudi Huber na plesišču izdihnil. Avtobus zaletel v hišo Petrinja, 30. okt n. Snoči po 8. uri se Je zgodila v hiši št 37 v ulici Bana Jelačiča velika nesreča. V hišo se je zaletel ogromen avtobus last zagrebškega gostilničarja Bedmjanca, ki ima v zakupu avtobusno progo Zagreb-Petrimja. Avtobus je podrl ves pročelni del hiše in se zaril v sobe enega izmed stanovanj. V dotični sobi so bili neki Keser, njegova žena m njena sestra. Keserjeva žena je dobila lahike poškodbe in živčni napad. Keser sani. ki ni vedel, kaj se je prav za prav zgodilo, je pričel kričati: »Potrss!« ter je zibežaL Nesrečo je takoj preiskala komisija, da je dognala, da šofer ni bil kriv nesreče. Bed-n j junec pa j« obljubil, da bo plačal 20,000 Din, kolikor bo stalo popravilo hiše. Otvoritev nove zagrebške klavnice Zagreb, 30. oktobra n. Danes ob 9. dopoldne so otvorili novo zagrebško klavnico. Otvoritve so se udeležili zastopniki banske uprave, mesta, generaliteta in predstavniki korporacij. Klavnica je stala 69 milijonov 500.000 Din. Ves dan je bil za občinstvo vstop v klavnico prost Dva Jugosiovena pred pariškim sodiščem Pariz, SO. oktobra AA. Danes se Je pred se^nsklm sodiščem začela razpirava proti nevarni vlomilski tolpi, ki je kradla po hotelih. člana tolpe sta bila tudi dva jugoslovenska državljana, Aleksander Miškovič in Uroš Stojanovič. Nekateri vlomilci so bili že obsojeni od kazenskega sodišča, toda Miškovič je vložil priziv to istočasno obtožil tri druge udeležence vlomov. Družba je izvršila številne tatvine v 15 raznih hotelih. Zagovorniki obtožencev so zahtevali preložitev razprave, čeS, da je treba še izpopolniti preiskavo. Zato je bila razprava preložena ter se je ponovna razprava začela danes ob 3. popoldne. Razprava bo trajala tri dni. Obtoženci valijo krivdo drug na drugega. Po pogrebu se je obesil Guštan], 30. oktobra. Ko se pripravlja narava na zimski počitek, se frudi v č'oveku vrši svojevrstna izprememba. Posebno jesenski megleni in deževni dnevi so večkrat usodni za razdvojene duše. V sredo popoldne smo ime li pogreb nekega delavca. Kakor običajno so pokojnega delavca spremljali na zadnji poti tovariši z godbo na čelu. V sprevodu je korakal tudi nad 60 let stari je-kbrniški delavec Vavče. oče 4 že odraslih otrok in že več let vdovec. Ko so bili na pokopališču, se je Vavče izrazil: »Za vse svete hočem biti tudi jaz tu!« Kljub temu, da je bil mož v zadnjem času zelo potrt in je iskal v alkoholu tolažbe, ni nihče pripisoval tem besedam kakšnega pomena. Vavče se je sploh počutil zelo nesrečnega, odkar rmu je umrla žena. Že enkrat si je nameraval prerezati z britvijo žile na vratu, a ga je še v zadnjem hipu odvrnil od namere lasten sin. V sredo zvečer je šel sipat ob svojem običajnem času in je potem vstal najbrže okrog 11.. se lepo umil. se oblekel v črno obleko in bele nogavice, si prižgal svečo, privezal vrv za tram nad hodnikom, kjeT suše koruzo, stopil na ograjo in se obesil. Sinu, ki se je vračal okrog 1. ponoči domov, se ie videlo zelo čudno, ko opazil na hodniku viseti nekaj črnega. Mislil je, da ie morda kdo pozabil zunaj obleko. Šele. ko si je prizor ogledal natančneje. Je zapazil, da visi na tramu obešenec, v katerem je na veliko grozo spoznal svojega lastnega očeta. Mož ie bfl že mrtev. Kaj je nesrečnika gnalo v smrt, je tajnost, fci Jo ie odnesel pokojnik s seboj v večnost. Vavče je bi! zelo miren rn pobožen mož Zadnie čase se je začel vdajati piiači in je obmoen čin stori gotov« v duševni zmedenosti Afera črnomeljske hranilnice pred sodiščem Zasliševanje prič — ObežHne izpovedi proti Kasteficu — Razprava se še nadaljuje Novo mesto, 30. oktobra- Snoči se je razprava proti obtožencu Jakši Stanetu nadaljevala. Obtoženec je pobijal obtožbo in je na predsednikovo vprašanje, »li 6e čuti krivega, jasno odgovoril: »Ne!« Na vsa vprašanja, ki mu jih je stavil 6enat, je odgovarjal točno in pozitivno. Svoje trditve je podkrepil z dokazi iz svojih poslovnih knjig. Razpravo so ob 21.30 prekinili ter se je nadaljeval* danes ob 8. uri. Zaslišan je bri spet Kastelic, ti je sicer priznal, da mu nihče ni dajal pootf.a« stil za nakup tujih valut, a zatrjeval, da so tudi odborniki kupovali tuje visite in jih menjavali pri hranilnici. Da so poslovne knjige izginile, je izvedel šele 14. julija lanskega leta. ko ga je o tem obvestil ravnatelj g. Miiller. Takrat so ga tudi suspendirali, ključe pa je izročil že 5. ali 6. pmija lanskega leta. Kolikor se spominja, so bile poslovne knjige v blagajniških prostorih, ključe teh prostorov pa sta imel* Haderjeva in g. Miiller. G. Miiller, zaslišan kot priča, je spočetka izjavil, da služi pri hranilnici že celih 25 let in da je bil zadnja tri leta njen predsednik. Izjavfll je, da se je za poslovanje hranilnice vedno zanimal, da pa ni opazil mnogo tujih valut v blagajni. Kadarkoli je pregledoval blagajniške knjige in račune, se je vedno vse ujemalo. Revizorji niso nikoli grajali poslovanja z valutami. Ker je bilo kupovanje tujih valut leta 1923. zabtanjeno, so se pri hranilnici tuji" valute sprejemale !e kot vloge. Ka» stelic je vedno le 6am vodil knjigo o tekočih računih. Njega je priča večkrat opazil, kako je nad knjigami dremal. Tedaj 9e mu je nekoč začelo v6e to dozdevat? sumljivo in je pričel primerjati poslovanje z računi v poslovnih kniigah. Našel je nepravilnosti pri vknjižbah. Kastelic Je to njegovo Izjavo pobtjal in dejal, da Je Imel vedno vse račune v redn. Miiller Je nadaloeval, da Je pozneje napravil bilanco s pomočjo Haderjeve In se računi spet niso skladali. Tedaj Je Kastelic priznal ves primanjkljaj. Preiskovalni sodnik Je dognal, da Kastelic denarja alcer nI po- neverb a da Je s tujimi valutami špekuliral brez vsakega pooblastila. G. Miiller Je pripovedoval nato, da se Je Kastelic tudi dan po odpustu iz službe vrnil v uradne prostore, ključe pa da mu je izročil šele dva dni pozneje. Med tem sta izginili knjigi o teko&ih računih in o valutah. Vse poslovanje pri blagajni Je Imela v rokah Haderjeva, ki se spominja, da so nekoč govorili o posojilu, katero Je zaprosila tvrdka Jakša & Comp. Posojilo pa je bilo odklonjeno. Kasteličevo poslovanje je bilo v ostalem jako čudno. Haderjeva se nI spoznala v računih, ko jih je morala vse prevzeti. G. Muller je izjavil, da je odbor Kn-stelicu dovolil tudi posojilo v znesku 25 tisoč kron, ki Jih je rabil za svoj čebelnjak Druga glavna priča, ki je prišla danes na vrsto, Je bil Martin Biten j, prejšnji dirigent podružnice Kreditne banke v Črnomlju. Pripovedoval je, kako se je Kastelic bavil s čebelarstvom in lovom, že takrat je opozoril prejšnjega predsednika hranilnice g. Habjana in tudi druge tri odbornike na Kasteličevo delovanje. Priča Rabič, ravnatelj bančnega zavoda za TOI, ki je bil prej zaposlen pri Jadranski banki, je izjavil, da je Kastelic večkrat prišel v Jadransko banko menjavat tuje valute, in da je ob neki taki priliki dejal, da ima ameriškega denarja kot sam Rot-schild. Pri popoldanski razpravi Je bilo zaslišanih več prič, med drugimi tudi Haderjerva. Izjavila je, da Je vstopila pri Hranilnic« kot praktlkantka 1. marca 1. 1922. V posle jo je uvajal Kastelic. Vendar pa Je on sam vodil vse glavne knjige in ji je nekoč dejal, da je generalni pooblaščenec. Presežke in primanjkljaje je vpisovala nekaj časa v knjigo pod izmišljenim Imenom Franc Kačar. Tujih valut Kastelic ni nikoli spravljal v blagajno, marveč Jih Je Imel vedno zunaj v predalih. 2e leta 1927. so pričeli govoriti o nerodnostih pri hranilnici. Za razna izplačila ni dobila formelnlh nalogov. Njene izjave so v splošnem obremenile Kastelica, ki jih Je pobijal. Ob 19. Je bila razprava prekinjena In se nadaljevala ob 20.30. Krvav incident med fašisti pred tržaškr poroto Livornsfld fašist ustrelil tržaškega tovariša — Senzacionalen preokret med procesom — Obtožba dveh policijskih agentov — Aretirala priča Trst, 30. okt t. Pred tukajšnjo poroto se je pred tremi dnevi pričel proces proti livornskima fašistoma Ludviku Bucciarel-tiju in Jakobu Ginottiju, ka sta bila obtožena, da sta 11. aprila ustrelila tržaškega fašista Cezarja Covaja, ranila njegovega tovariša Josipa Burattinija in rabila sno tudi proti tretjemu fašistu Marcelv Qior-giju ker se jima ni hotel predati. Dne 11. aprila so prišli iz Livarna v Trst fašisti, ki so hoteli obiskati bivšo fronjto na Goriškem. Ena skuipina fašistov je bila zvečer na banketu, ki so jim ga pri Sv. Ivanu priredili tamkajšnji fašisti. Okrog 23 ure so se livornsks črne srajce vračale v mesto. Med potjo pa so fašisti srečali skupino mladih tržaških fašistov, ki »prepevali v Trstu priljubljeno rusko pesem »Volga, Volga...« Livomčami so mislili, da imajo opravka t antifašisti in so Trzačane napadli, čeprav so jim ti zatrjevali, da so tudi oni fašističnega prepričanja m včlanjeni v stranki. Prišlo je do krvavega spopada. Tržačani so bež&K, sredi c«te pa sta obležala dva nj&ova tovariša. Covi je obležal mrtev, zadet v prša, Burattmi je bil ranjen v levo roko in od udarcev ves onemogel. Morilca BucoiareAlija m njegove tovariše so oblasti aretirale. _T . BucciareJli je na procesu pri «islišan>u zatrjeval, da je streljal ▼ zrak. Ko ga je sodnik vprašal, koliko ljudi je Stda njegova skupina in zakaj so bili vsi oboroženi je dal to-le značilno izjavo: Bilo nas je' sedemnajst Sicer nismo imeK povelja, da moramo bi« oboroženi, toda v vedno govore, da so fašisti v Trsta stakw v nevarnosti pred antifašističnmrf napadn. Tudi drugi obtoženec vseučtlišanik- Lfinot-ti j« dejal, da pravijo, da je Trst nevarno mMed pričami pa se Je nenadoma pokrila neznana gospa ki je »trdda, da jeJI. aprila ponoči videla policijskega agenta Cordona. kako je streljal prav v bližini kraja, kjer so se sprti fašisti. Ta senzacionalna izpoved neznane priče je zaobrrola ves potek nadaljnjega pričevanja. Takoj nato je vstopila v dvorano todi neka oko-ličanka iz Sv. Ivana, ki je hotela šilom« podati slično izpoved kot neznanka pred njo. _ . „. Spričo tega preokreta so sodniki proce« prekinili. Včeraj se je nadaljeval.^ Zaradi naraščajoče senzacionalnosti Je privabil v dwraNeue Zflricher ZeU tung« najavlja v brezdvomno poluradnem članku, da bo v kratkem odpovedana trgovinska pogodba z Nemčijo. Praška konferenca o devfziA omejitvah Basel, 30. oktobra s. Praška konferenca voditeljev raznih srednjeevropskih centralnih bank se bo sestala 3. novembra. Na to konferenco so bile povabljene Avstrija, Češkoslovaška, Nemčija Madžarska, Rumunija, Bolgarija, Jugoslavija, Poljska tn Grčija. Dočim bo Pclr./ka najbrž zastopana z opazovalcem, se Grčija še ni odločila, r>li se bo udeležila konference. Profesor Piccard v Bukarešti Bukarešta, 30. oktobra p. Davi Je prispel semkaj prof. Piccard, ki bo na bufca-reSki univerzi predaval o svojem poletu v stratosfero. Na univerzi mu je bil prirejen lep sprejem. Vremenska nai>oved Zagrebška vremenska napoved ra danes: Spremenljivo, oblačno, precej hladno, mestoma vetrovno. — Situacija včerajšnjega dne: V severovzhodni in jusrozanadni Evropi je bil v zadnjih 24 urah pritisk precej visok, v nekaterih krajih južne in severne Evrope pa nekoliko nižji. Nad Sredozemskim morjem je vladala barometerska depresija, ki je vplivala tudi na vreme v naši državi. Pritisk je našlo narasel za 2J5 do 6.5 mm, največ v zapadni Hrvatski in v centralnih krajih države. Temperatura je padla za 1 do 7 stopinj, največ v iufnem Pri-morfu in v višjih gorskih predelih. Dunajska vremenska napoved sa sobote: Po močnih zapadnih vetrovih prihod mrzlega zraka, nenadne padavine, od časa do rasa najbrž jasno, naglo spremenljivo, v splošnem bo sedanje vreme trajalo dalje. Naši kraji in ljndfe Sreski kandidati v banovini Dr. Bogiimil Vošnfak kandidira v slovenjgraškem okraju, t katerega spada tudi Šoštanj, domači kraj Vošnjakove rodbine. Kandidatov oče je bil ■nani početni kslovenskega in sploh jugoslovenskega zadružništva, pokojni Mihael Vošnjak, ki je dolga leta zastopal slovenj-graški okraj tudi v štajerskem in avstrijskem državnem zboru. Enako je bil dolga leti slovesjgraški zastopnik v teh dveh konporacijah tudi njegov brat, stric sedanjega kandidata dr. Josip Vošnjak, znani slovenski pisatelj in politik. — Dr. Bogumil Vošnjak se je začel javno udejstvovati že kot akademik in se je nato habilitiral kot. prvi slovenski docent na zagrebški univerzi. Med vojno je bil vpliven in agilen član Jugoslovenskega odbora v Londonu in je j>odeloval tudi pri zgodovinski krfski deklaraciji Po vojni je bil tajnik naše mirovne delegacije, poslanec v ustavotvorni skupščini, naš poslanik v Pragi, šef oddelka za trgovinske pogodbe v zunanjem ministrstvu in je sedaj naš delegat za mednarodne fonde v Baslu. — Obširno je Voš-njakovo znanstveno ln publicistično delo. Poleg neštetih prispevkov v razne revije in liste je napisa! „udi nad 30 samostojnih del, med vojno zlasti takih, ki so dokazovala Angležem, Američanom in Francozom pravico Jugoslovenov do osvobojenja. — Njegov namestnik v kandidaturi je g. dr. Alojzij Bratkovič, odvetnik in župan v Slovenjgradcu. Foleg g. dr. Vošnjaka kandidirata ▼ slovenjgraškem okraju še gg. Franjo Rupli i k, uradnik Pokojninskega zavoda v Ljubljani, in Ivan Mermolja, posestnik v št. H ju v Slovenskih goricah. Anton Cerar kaodJfflra v kamniškem srem. Doma je v Kamniku, kjer ima posestvo tn gostilno. Daleč na okrog je znan kot agilen zastopnik obrtniških interesov, zlasti pa kot organizator in vodja gasilstva ln Je tudi načelnik kamniške gasilske župe. — Njegov namestnik je g. Ignacij Tome, trgovec tn posestnik v Moravčah. Poleg g. Cerarja kandfcHrata ▼ kamniškem okraju še gg. dr. Ivan Po tok ar, odvetnik v Kamniku, ln dr. Valentin Rožič, profesor in posestnik v LJubljani. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Dr. Niko Zupanič, bivši mtnteter, ravnatelj etnografskega muzeja v Ljubljani, kandidira v novomeškem srezu. Dr. Zujpanič je doma iz Belokrajine, kamor vedno rad in često zahaja in kjer ga imajo vsi v čislih. Znan in cenjen pa je po svojem javnem delu in svojem jugoslovanskem čustvovanju po vsej Jugoslaviji. Bil je kot dijak med prvimi Slovenci, ki so začeli propagirati realno jug os lov ensko državno misel z oslonom na Srbijo. Zvest svojemu nazoru se je po absolviranah študijah podal v Srbijo in stopil tam v državno službo. Že v balkanskih vojnah si je pridobil za državo velike zasluge s tem, da je kot priznan etnograf znanstveno dokazal, da so bolgarske zahteve po Južni Srbiji neutemeljene. Ugled in vpliv, ki si ju je s svojim delom dobil v srbski javnosti, je postavil docela v službo velike jugoslovenske ideje ln je med Srbi neprestano opozarjal na to, da ni osvobojenja ni uedinjenja brez Hrvatov in Slovencev. Ves se je postavil v službo te ideje med svetovno vojno, ko je kot član Jugoslovenskega odbora po zavezniških državah neumorno in uspešno propagiral z besedo in peresom misel Jugoslavije. Po vojni se je zopet posvetil svojemu znanstvenemu delu, ki ga je prekinil le, ko je bil 1. 1927. imenovan za ministra. Sedaj je ravnatelj etnografskega muzeja v Ljubljani. — Njegov namestnik v kandidaturi je g. Klement B e-1 o v s k y, posestnik v Mirni na Dolenjskem. Poleg g. dr. Zupeniča kandkEra v novomeškem sreza g. Anton Kline, župan v Gornjem Polju, o katerem Smo pisali že včeraj. Franjo Zebal kandidira ▼ ljubljanski okolici, ki trna, kakor znano, največ kandidatov v dravski banovini. G. Zebal Je trgovec na Rudniku pri Ljubljani, se živahno udejstvuje v trgovskih stanovskih in drugih gospodarskih organizacijah, znan in cenjen pa je zlasti kot požrtvovalen sokolski delavec. — Njegov namestnik je g. Alojzij Toni, upokojeni orožnik na Logu pri Vrhniki. Nadaljnji štirje kandidati v »okraju Ljubijana-okolica so gg.*Pavel Pav«i6, tesarski mojster to posestnik v Mostah, pro«. Evgen J are, ljubljanski podžupan, Albin Koman, posestnik v Vižmarjih, in Rudolf Šinkovec, ravnatelj v Ljubljani. Mešetar Adem se je povampiril ... Grozovit popi ah v južno srbski vasi Zagračann n »t . ■Beagr,?d'J139- oktobTa- I tresti med tem je nekaj nerazumljivega Bajke o vampirju in volkodlaku so pra- mrmrala. Ko so ji drugi priskočili na po- moč jim je dajala z roko znamenja, naj se odstranijo. Ko so tresljaji prenehali, Je začudenim domačinom povedala, da jo Je napadel vampir, katerega pa se je še z zadnjim« močmi ubranila V hiši je nastal strah, vsak se je bal o vampirju govoriti, najbolj pa so se vsi bali, kaj bo ponoči, kajti vampirji podnevi samo napovedujejo svoje usodepolne nočne obiske. Noč pa Je mirno potekla in ker se tudi v prihodnjih dneh m nočeh ni nič zgodilo, so že vsi mislili, da se je mlada gospodinja z njimi pošalila. Pred par dnevi na je v obsežni LjeŠevl domačiji ob 9. zvečer nastal strahovit ro. pot Po strehi je ropotalo kamenje, v kuhinji so se razbijali lon^i, v veži so plesale metle, sekire, palice... čez kake pol »tare ter v zvezi z onimi o satanu, ki človeka obsede. Zlasti po južnosrbskih krajih se često ponavljajo več ali manj razburljive zgodbe, da vampir koga napade, ali pa se neviden ugnezdi v kaki hiši ter počenja tam vse mogoče. Preiskava dože-ne v največ primerih, da je izkoristil praznoverje kak pretkan zločinec, ki je ljudri na razne načine tako razburil, da so bežali iz hiš, ali pa da so mu drugače v svojem strahu omogočili tatinsko početje. V vasi Zagračanu blizu Struge v Južni Srbiji je sedaj že teden dni na dehi posebno hud vampir. Pojavil se je v hiiSi kmeta Ljute Ljesa, ko so bili ravi*> pri kosilu. Posestnik Ljuta je pri vojakih m vodi domačijo njegova mlada žena. Pri obedu se je žena naenkrat začela močno are pa jo bi v hiffl naenkrat »Cjpot 111». Ropotati je je bilo tako močno, da so ga čali tudi sosedje, ki eo se prihodnji ve. čer oborožili m postavili na stražo pred Lješevo hišo. Kmalu po 9. to začeli psi strahovito lajati ter bežati na vse strani, potem pa je nastal v hiši zopet ropot, kakor prejšnjo noč. Zopet je udarjalo kamenje ob zid ki ob streho, v hiši pa Je rozljalo, ropotalo m tolklo vse, kar ni bilo pribita Strašni ropot je prenehal Sel« proti jutru in tedaj so preplašeni domačini ugotovili, da je zmanjkala gospodarjeva srebrna ura in gospodinjini uhani. Potem je vampir par dni počival, ljudje so se že v vasi kolikcr toliko pomirili, sedaj pa jih je še hujše razburil dogo-dek, ki se se dogodil pred par večeri. Prod Lješevo hišo je bil ob plotu privezan konj m ko so zvečer neki sosedje prišli mmro. so na svoje veliko presenečenje opazili, da je konj ves sključen, kakor da bi se naučil pod silno pezo. Bi je ves prepoten in penast Kmetje so takoj alarmirali vso vas, ker da se je strašni vampir spravil nad konja, ki ga je bil Lješ kupO od nedavno umrlega mešetiarja Adami Ta m e-šetar je bil med ljudstvom na slabem gja-su in je sedaj vsa vas prepričana, da "w» je povampiril. Po tem dogodku so moseje in cerkve podnevi hn ponoči polne in prestrašeni vaščani darujejo mnogo sveč in kadila, da bi se rešili vam-pirskih napadov. Oblastva so bila o tem šele sedaj obveščena m je vse radovedno, kaj bo spravila na dan z vso vsem o uvedena preiskava Vzaiemna noraoc šteje 15.037 članov Ljubljana, 30. oktobra. Občni zbor pomožne blagajne »Vzajemna pomoč« v Ljubljani se je vršil danes pod predsedstvom predsednika g. dr. Nika Zupaniča v prostorih gostilne »Pod lipo« na Borštnikovem trgu. Udeležili so se ga delegati ae voglarjenje v torek iz same neprevidnosti zahtevalo nedolžno žrtev — devetletnega dečka. Okrog 20. so se fantje približevali Go-renjčevi hiši, ki se nahaja na malem-bregu. V tej družbi sta bila tudi posestnikova sinova Pevc in Oberč Martin z Dolge Rake. Slednji je dobil od Pevca nabasano vojaško karabinko, da bi z njo pri v ogl ar j en ju streljal. Stisnil je puško pod pazduho, s prstom pa je držal za jeziček puške. Ko-maj je družba dospela v bližino GoTerej-čeve hiše, pa je nesreča hotela, da je Ober-ču spodrsnilo, \ tistem trenotku pa je tudi odjeknil streL Svinčenka je bila usmerjena proti vratom Gorenjčeve hiše, kjer j« stal 91etni Goreajčev Matijče. Zadet v glavo se je deček v hipu zgrudil ves oblrt s krvjo na tla. Umirajočega dečka so prenesli med razburjene svate m poklicali takoj^ zdravnika, ki ma je nudil prvo pomoč, voglarji pa so pobegnili v zavesti, da je briJ s tem tragičnim dogodkom konec vesele svatbe. Storilec Oberč Martin, ki je zakrivfl nesrečo po neprevidnosti je begal okrog vso noč, drugo jutro pa se jc sam prijavil sodišču v Krškem. Na Raki in v okolici je žalostna vest O smrti dečka, ki je podSegei poškodbi ▼ sredo zjutraj, zbudila globoko sočustvovanje z rodbino Gorenjčevih. Užaloščeni rodbini tudi naše iskreno sožaljel Anton Eržen f mnogozaslužni šolnik, o čigar delovanju ja »Jutro« pisalo pretekli četrtek. Umrl je y Mariboru v starosti 65 let J« pač edina v naši državi in je gotovo tudi za druge kraje in države precej redka: v Kragujevcu fanamo moža, ki šteje nič manj ko 123 let in bo tako menda pač najstarejši človek v naši državi čiča Todor Grozdanovič se je rodil leta 1808. v niski okolici za časa prvega 51asmika svobode srbskega naroda, Ornega urja. V svojih mladih in moških letih se je bojeval na vseh mogočih bojiščih. Žena mu je darovala osem otrok, od katerih sta mu dva sina umrla že pred osemdesetimi leti Trije sinovi so padli r svetovni vojni trije otroci so pa še živi Žena je umrla že pred davnimi leti, pa se ni več ženil vdrugo. Pravi da ni mogel dobiti take, kakor si jo je želel. čiča Todor vse svoje življenje rji bil nikdar bolan in pravi, da še danes ne ve, kaj naj bi delal zdravnik pri njem. Ima sice» en sam zob, ali drugače da mu prav nič ne manjka. Sedaj so mu celo začeli rasti novi zobje. Samo noge niso več tako prožne, kakor so bile. Živi pa zelo preprosto in večinoma na prostem zraku. Poleti spi pod milim nebom, pozimi pa v »šupi«, ker Konec zakona med bratom in sestro Veliki Bečkerek, 30. oktobra. »Jutrovim« čitateljem je ie znana zgodba o bratu in sestri, ki sta ceMh enajst let živela kot mož in žena ▼ divjem zakonu, dokler ju ni njena lastna mati ovadila ob-lastvom ter 6ta naposled prišla pred beč-kereško sodišče. Erži Megyessy je bila ▼ svojih mladih dneh zelo radodarna z ljubeznijo, aM zelo slaba mati. Rodila je menda šestnajst otrok raznim svojim ljubimcem, toda otroci so ji bila deveta briga in prepuščala jih je v preskrbo komurkoli Pustila je otroka pri neznancih in izginila Koliko njenih otrok je še danes živih, menda niti sama ne ve. Vedela pa je za svojo hčer Juliško, ki je bila v dobri službi in je tupatam prihajala k njej po podporo. Juliška pa se je pred enajstimi leti seznanila z nekim Aleksandrom Koppelom, ki je bii sicer nekaj let mlajši od nje, ali sta se prav dobro razumela in sta se odločila za skupno življenje. 'Iz te zveze e« je rodilo dete, ki pa je bilo pravi skazek in je umrlo po porodu. Drugi otrok, deklica, je bil zdrav in je živ še danes. Zgodilo pa se je, da se je po daljšem času oglasila zopet Erži pri svoji hčeri in epoznaU v njenemu »možu« svojega sina, Juliškinega brata. Zahtevala je, da se nemudoma ločita. Juliška in Aleksander pa nista mogla prav verjeti materi, misleč, da mati trdi to le zato, da bi izsilik od njiju večjo podporo. Toda 6tarka je le vztrajala na svoji trditvi in ju. ker se nista hotela ločiti ovadila oblastvom. Na razpravi je bila zaslišana Erži, ki je izpovedala da sta Juliška in Aleksander ▼ resnici brat in sestra, da je Aleksandru prav za prav ime Hihajlo in da je sin ne« kega Janosa Arokija. Predsednik senata jo Picer ugotovil iz matičnih knjig, da se je Aleksandrov, odnosno Mihajfov oče imenoval Janoš^ Karolvi, toda Erži je izjavila kar najodločneje, da v svojem življenju ni poznala nikakršnega Janoša Karolyja in da je MihajJov oče Janoš Aroki. Državni pravdnik je poudarjal, da sta obtoženca enajst let živela v divjem zakonu, dasi sta vedela, da 6ta brat in sestra, in imela celo dva otroka Priznaval jima je mnoge olajševalne okoliščine, ali vendar zahtevati, d« ju sodišče obsodi Po daljšem posvetovanju je sodišče izreklo sodbo, i s katero se Aleksander Kop-pel. odnosno Mihajlo Megvessv obsoja na tri mesece, Juliška pa na polčetrti mesec zapora Pisalni in adicijski stroji Continental so najboljši. Ivan Legat, Ljubljana, Prešernova ~ Maribor, Vetrinjska Za dame Prekrasni plašči u obleke v največji Izberi £u/eic Stritarjeva ulica Za gospode Suknje, raglanl, obleke v prvovrstni Izvršitvi in kvaliteti Domač« vesti ♦ Odlikovanje francoskega oficirja. S kraljevini ukazom je odlikovan z redom Jugoslovenske krone Lucien Rikebourg, francoski poročnik druge železniške sekcije Ri kebourg je po osvobojenju od 15 junija 1919 do 20 junija 1920 bil od Francije de-tešran za spoj naših železnic ter si je pridobil lepe zasluge za ureditev našega že iezniškeea prometa ♦ Službeno potovanje finančnega direk« torfa Finančni direktor g dr. Povalej je službeno odpotoval v Beograd, zato izostane do vštetega 6. novembra običaino sprejemanje 6trank ♦ Zadnje naročnike na knjige Vodnikove družbe, ki Uidejo v kratkem, sprejema glavno poverjeništvo, knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani (šelenburgova ulica) in njena podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. ♦ Spremembe v Šolski službi. S kraljevim ukazom so na predlog ministra prosvete premeščeni- Slavko Vlmpolšek, doslej profesor realne gimnazije v Leskovcu, na klasično gimnazijo v Ljubljani; Franc Grafen-auer, doslej profesor v Skoplju, na III. realno gimnazijo v Ljubljani. Upokojeni so srednješolski profesorji dr. Ljudevit Pivko, Anton Gvajc ln Anton Kovačič — vsi v Mariboru ♦ Zakon o ustrojstvu vojske. »Službene Novlne« objavljajo zakon o izpremembah ln dopolnitvah v zakona o ustrojstvu vojske. V zakonu se govori najprej o rekruitih-dijafcih ter o ostalih rekrutih. Kar se tiče pogojev o napredovanju oficirjev se določa med drugim: Napredovanje oficirjev se vrši s kraljevim ukazom na predlog ministra vojske in mornarice, in sicer: prvič po starešinstvu — splošnem rangu — zaključno do čina podpolkovnika; drugič za višie čine od polkovnika po izbiri, pri čemer ,se daje prednost onim oficirjem istega čina ki imajo boijšo kvalifikacijo in vojne zasluge. Odslužiti se mora za napredovanje v činu podporoč. in por. po 4 leta v činu kape-tana 2. razreda 3 leta. v činu kapetana 1. razreda 3 leta, v činu majorja, podpolkovnika, polkovnika po 5 let, v činu brigadne-ga generala 4 leta. Plače ostanejo v glavnem iste kakor doslej. V prvi dragfcnjski razred spadajo mesta Beograd-Zemun, Zagreb, Ljubljana, Novi Sad, Sarajevo, Split, Sušak. Skoplje, Niš, Cetinje ln Banjaluka. Vsa ostala mesta so v drugem draglnjskem razredu. ♦ Okrožni urad za zavarovanje delavcev, v Ljubljani razpisuje pri ekspozituri ura da v Mariboru mesto pogodbenega zdravnika- specijalista za zobne ln ustne bolezni, z mesečnimi prejemki 2000 Din. Prošnje naj se vlože do 15. novembra pri okrot-nem uradu v Ljubljani. ♦ Posestniki sadnih vrtov se opozarjajo na jesensko sajenje sadnega drevja Ker Je v začetku meseca novembra najpriklad-nejši čas za saditev sadnega drevja, se je za nabavo sadnih dreves in tozadevnih brezplačnih navodil obrniti takoj na Kmetijsko družbo v Ljubljani, Turjaški trg 3 ♦ Osrednji odbor SPD sporoča občinstvu, da so odprte in oskrbovane naslednje koče in domovi: V Triglavskem pogorju: Erjavčeva koča na Vršiču ln stara Aljaževa koča (slednja neoskrbovana.) V Karavankah: Spodnja koča na Golici (ob sobotah nedeljah in praznikih ter dnevih pred prazniki). Valvazorjeva koča pod Stolom (stalno odprta in oskrbovana). V Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, koča na Veliki planini in Dom na Krvavcu. ♦ Vsem državnim upokojencem v vednost. Od zanesljive strani smo doznali, da se bo pri nekaterih drž. upokjencih izplačilo mesečnih prejemkov 1. novembra za dva ali tri dni zakasnelo. Za vznemirjenje nl nobenega povoda. « Društvo Socijalistična družba v LJubljani je razpuščeno, ker že več let ne deluje ln nima pogojev za pravn. obstoj. ♦ Trgovci, ki žele prevzeti zastopstvo inozemskih tvrdk za našo državo, naj nemudoma javijo Zvezi trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica (Trgovski dom), svoj naslov ln kakšne predmete bi prevzeli v zastopstvo od inozemskih tvrdk. Zveza potrebuje ta seznam nujno na osnovi sklepa dunajske konference izvoznih institutov. ♦ Darovi za stradajoče. G. Ivan Orel Je daroval 100 Din za Belo Krajino namesto cvetja na grob tovarišu Carnelliju Uradni-štvo mestne hranilnice ljubljanske je darovalo 1000 Din za splošno akcijo v počastitev spomina pokojne ge. Mire Meškove. Za gladuioče je nakazal znesek 1000 Din ljubljanskemu oblastnemu odboru Rdečega križa Rotary klub Ljubljana v počastitev spomina svojega nepozabnega in veleza-služnega člana ter soustanovitelja, pokojnega Sašo Kneza. ♦ Hrana namesto plače. V zvezi z akoijo za prizadete pr suši v prmorski banovini je banska uprava omenjan" banovine odredila, da se bo hrana dajala kot plača za razna javna dela. in sicer po popisu, ki ga bodo sestavljali nadzorniki dela Javna dela se bodo izvajala po vseh občinah In bodo tudi hrane deležne vse občine. ♦ Kako bodo glasovali gluhonemi. Ker zakon o volitvi narodnih poslancev ne določa načina glasovanja gluhonemih in ker Je gla- Vromonclrn nororiln « Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke ^a jzaačbo kraja pomenijo: 1. 5a? opazovanja. 2 stanje barometra. 3 temperatura 4 relativna vlaga v %. 5 smer m crzma vetra. 6 oblačnoet t—10. 7 vrsta padavin 8 padavine v mm — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo druge najnižjo 30. oktobra Ljubljana 7, 765.9, 4.0, 92, tiho, megla, dež, 11.2; Zagreb 7, 766.1, 3.5, 90, WNW4. dež, 1.4; Beograd 7, 763.0, 5.2, 96, Wl, 10, dež, 4.3; Sarajevo 7. 766.0, 1.4, 94. tiho, 10, dež, 2.8; Skoplje 7, 762.0, 7.8, 86. SSE1, 10. —, —; Split 7, 761.3, 9.4, 76, BNE10, 6, dež, 4.5 Rab 7. 763.4 8.6, 49. NE1, 0, —, —. Temperatura: Ljubljana 9.2, 2.6; Zagreb 6 3. 2.0; Beograd 10.4, 3.1; Sarajevo 12 2, 0.3; Skoplje 16.3. 7.6; SpHt 19.6, 6.2; Rab 6.5. Solnce vzhaja ob 6.35, zahaja ob 16.52. Luna vzhaja ob 18.28, zahaja ob 1L7. so vanje javno, je bito službeno objavi ene naslednje sporočilo: Zakon o voHtvab narodnih poslancev za narodno skupščino ne določa speoijalnega načina glasovanja gluhonemih, zato naj oni glasujejo tako, da bo na jasen način izražena njibova voMv za kaiterega kandidata glasujejo, kar *pana v oceno volilnega odbora v vsakem konkretnem primeru. ♦ Novi grobovi. V najlepši moški dobi se Je moral posloviti od življenja advokat g. Miroslav Kvas Iz Višnje gore, ki je včeraj v Ljubljani, kjer je zaman iskal teka, podlegel kratki bolezni. Pokojnika, ki Je bil star šele 33 let. Je odlikoval simpatičen, miren značaj. Pravo Je študiral v Zagrebu ln kot advokat si Je v Višnji gori ravno ustvaril družinsko ognjišče, ko ga Je usoda tako nepričakovano iztrgala lz življenja Pogreb bo Jutri ob 11. Izpred mrtvaške ve že na Stari poti 2. k Sv Križu — V Mariboru je umrl od kapi zadet 73 letni zasebnik g. Herman 011. Pogreb bo v ponedeljek ob 15. na mestnem pokopališču. Blagi pokojnik je bil tast restavraterja g. Maj-dlča — V Zgornjem Radvanju Je preminila v starosti 46 let posestnica Antonija S p o-l a r i č e v a. Pokopljejo jo danes ob 17. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Nevarnost novega vinskega mošta. Iz Gornje Radgone nam pišejo: Tvrdka Bou-vier je nakupila precej vinskega mošta in napolnila kleti. V kleteh, napolnjenih s sodi novega mošta, ki baš vre, se čuti močan strupeni vonj, ki je neznosen posebno v podzemskih nezračnih kleteh. Ko je minilo sredo kletar tvrdke Bouvier g. Jurko Marjo pregledoval vse kleti, bi bil skoro postal žrtev svojega poklica. Kontrolirati je hotel podzemno klet pri Sprangerjervi vili, ki Jo ima navedena tvrdka v najemu. Ko Je odprl vTata trn stopil v notranjost kleti. Je zaradi strupenih pMnov začel Izgubljati zavest Zakričal Je še parkrat na pomoč In se nato zgrudil na tla. Njegove klice so k sreči slišali stanovalci v hiši ln prihiteli ponesrečencu na pomoč. Na Mce mesta Je bil poklican zdravnik dr Breznik, ki Je nudil mlademu in marljivemu kletarju prvo pomoč. ♦ Huda nesreča. Iz Veržeja nam poročajo: Nekateri člani gasilskega društva so bili oni dan zaposleml s sušenjem vodovodnih cenri brtegalne, ki so jih v to svrho razpeljali po drevju Pri tej priliki Je g. Kup-len Martin, posestnik lz Veržeja, Izgubil ravnovesje In padel s 6 metrov visoke lestve na tla. kjer Je obležal nezavesten. Poklicani zdravnik Je ugotovil težje notranje poškodbe posebno na hrbtenici. Kuplen Je ostal za enkrat v domači oskrbi, vendar bo na priporočilo zdravnika moral iskati pomoči v bolnici. Stanje ponesrečenca je precej resno, ker se Je bati komplikacij. ♦ Kot osumljen požara Je bil aretiran od orožništva v občini Stanetincih pri Radencih brezposelni hlapec 28 letni Jožef L. Iz šalovcev v Prekmurju, tol se je že dalje časa potikal v tukajšnjem okolišu. Arettra-nec Je močno sumljiv, da Je dne 24. aprila lan) zažga! hišo Jožefa Jakiča v šalovcih ln skušal zažgati nato še hišo Andraža Lajnščaka Istotam. Osumljenec sicer zanika krivdo, vendar Je bil pridržan v priporu, dokler ne dokaže svojega alibija. ♦ Za 50 dinarjev ubil človeka. Pni Usti-kovini v okolici Foče Je bil pretekli čer'--tek izvršen krvav zločin. Spasoje Srdano-vlč je na cesti napadel Gligorija Kujundžl-ča in ga z nožem oklal tako, da je napa-denec mrtev obležal na mestu. Pri svoji žrtvt je našel le 50 Din. Za roparskim ubijalcem je bila izdana tiralica. ♦ Ako vidite vsako leto dr. Cernetov Posloval koledar v pisarnah, kjer se polaga posebna važnost na točnost: v sodiščih, pri odvetnikih in notarjih, v denarnih zaivodih In naprednih trgovcih, morete iz tega sklepati, da Je samo ta Poslovni koledar za Vas. Din 30.— povsod v prodaji, v Ljubljani tudi v trgovini ročnih del to volne, TooJ Ja-ger, Dvorni trg 1, poleg kina Matice. ♦ Obleke in klobuke kem.čno čisti, barva. pMsira in lika tovarna Jos. Reiclv VAŠE PLOŠČE IN FILME Vam razvijemo in kopiramo v 12 urah. Drogerija Kane, LJubljana — Maribor. i Iz Ltubiiane Nesreča ljubljanskega bančnika na potovanju. Ravnatelj ljubljanskega Kreditnega zavoda g Viktor R e i c h je izkoristil kratek dopust za potovanje po morju od Sušaka do Aten. Včeraj pa je prispela iz Aten v Ljubljano brzojavka, da Je g. Relcha zadela kap in so ga nemudoma prepeljali v neki atenski sanatorij, kjer se je g. ravnatelju stanje že Izboljšalo Ln Je upanje, da bo nesrečni udarec prebolel. u— Smrt zaslužnega moža. Ob Zeleni jami št. 1. je umrl g. Matija Vidmar, posestnik ta upokojeni sprevodnik državnih železnic. Pokojnik je bil med svojimi tovariši železničarji ves čas svojega službovanja zelo čislan, pa tndl med drugimi sloji si Je pridobil velik krog prijateljev. K več nemu počitku bo položen Jutri ob 16.45 na pokopališču pri Sv. Križu. Vrlega moža bodo vsi, ki so ga poznali, ohranili v najboljšem spominu, s rodbino ps delijo togo zaradi njegove smrti. u— Aktualno predavanje župana dr. Puca v društvu »Soči«. Popularna ljubljanska ljudska univerza društva »Soče«, ki si je v teku 11 let pridobila mnogo prijateljev ln poslušalcev na rednih sobotnih predavanjih, otvarjs drevi 12 sezono. Društveni predsednik župan dr. Din ko Pnc bo ob pol 21. v salonu pri »Levu« predaval: »O gospodarskih in političnih krizah drugod In pri nas«. Na to za sodobnost zelo važno lo zanimivo predavanje vabi odbor ne-le vse člane amo&k tudi prijatelje društva, ki naj se v obilnem številu udeleže nocojšnjega prosvetnega večera. I« I prijaznosti sodeluje po predavanju znane- ' niti slovenski kvintet iz LJubljane. Ker bo predavanje g. župana dr. Ptica gotovo In upravičeno vzbudilo mnogo zanimanja ter se pričakuj« oUileu posel, se obiskovale naprošajo za točnost u— Danes dve predstavi filma »Zapadna fronta 1918«. »Zapadna fronta« je napravi la pri včerajšnji premljeri globok, uepo zaben utis na gledalce Ljubljana že govori o tem filmu, vsak ga hoče videti Vojna in vse grozote so predočene z naravno resnič nostjo Danes se bo predvaja! film prt dveh predstavah in to ob 14.15 v Elitnem kinu Matici ter ob 17 30 v kinu Ideal Glede ne veliko zanimanje za ta spored naj si vsak do omisli potrebne vstopnice že v predpro-daji. Film je Izdelan z nemškim govorom Cene so nizke. u— Abonenti v Elitnem kinu Matici. Cenjeni abonenti Elitnega kina Matice naj blagovolijo čimpreje, najkasneje pa do vključno 3. novembra nabaviti vstopnice za novemberski abonma Meseca novembra imajo abonenti poleg filma »Rop Mone Li se« Se sledeči program: velekomedijo »De-vlSki Jakob« (Felix Bessart), opereto »Carjeva ljubica« (Liane Haid. Walt.ei Janssen), »Moja žena pustolovka« (Kštn<-v Nagy. J Riibman). prvi govoreči film slovitega komika Maxa Pallenberga »Do ber grešnik« ln slednjič šalolgra »Konte ljubezni s Feliks Bressartom Odličen sp > red kot so ga imeli abonenti In publika oktobru. Vabimo še druge državne nam' ščence. da se poslužijo ugodnih znižanih cen In vstopijo v krog abonentov kina Ma tiče. Informacije ln nakup vstopnic v pi sami ravnateljstva kina u— 2alna svečanost na Suhem bajerju se bo vršila kakir običajno vsako leto 1. novembra ob 10 dopoldne. u— Obisk in krašenje grobov. Včerajšnje ugodno vreme je omogočilo krasiteljem grobov, da so pohiteli k Sv. Križu izvrše vat pijetetno dolžnost. Promet Je bil dopo! dne zelo velik, posebno pa je začel narašča ti popoldne in se je zgoščeval na Marijinem trgu, kjer so bili avtobusi neprestano za sedenl Ljudje so pač hitro Izkoristili lepi dan, ker je popreje neprestano deževalo in so na pokopališču naglo uredili vsa okra-sitvana dela. Cestilci dragih pokojnikov so z vso vnemo okrasili grobove, da so bili že do večera tako lepo okrašeni, da pokopališče tudi letos ne bo zaostajalo za drugimi leti. u— Sokol I počasti tu-dl letos 1. novembra ob pol 2. popoldne spomin svojih umrlih članov. Hvaležnost do umrlih, ki so delali ln živeli za Sokolstvo, nam velerva, da Jih ohranimo v trajnem spominu. Njih svetli vizorl naj vodijo in navdušujejo našo mlado sokolsko pokolenje, Zato bratsko vabimo vse naše članstvo ln Sokolstvu naklonjeno občinstvo, da se udeleži 1. novembra ob pol 14. komemoraclje za umrlimi v veliki divoranl na Taboru. Po končani počastitvi odidemo ob 14. k grobom umrlih članov. u— Jezdni odsek Sokola LJubljana obvešča tem potom vse člane, da se Je po daljšem prestanku zopet pričelo z rednimi jahalnimi vajami. Obenem poziva tudi vse člane bratskih sokolskih društev v Ljubljani. naj ako še kdo žeti pristopiti, Javi svoj pristop najkasneje do 7. novembra po katerem dnevu se nadaljnje prijave ne bodo več vpoštevale. Prijave je nasloviti na »Jezdni odsek Sokola Ljubljana«, Narodni dom z navedbo točnega naslova prljavljenca ali pa, da se vsak udeleži seje, ki bo 7. no vembra v mali dvorani Narodnega doma ter na isti prijavi svoj pristop. a— Umetnostna razstava kiparja Franceta Ooršeta. Jutri v nedeljo ob 11. otvori v Jakopičevem paviljonu kipar France Gorše razstavo svojih del. Razstavil bo okrog petdeset plastik ln večje število risb in lesorezov Razen del, ki so že bila razstavljena na mednarodni razstavi v Bene* kah, v Trstu to drugod, bodo razstavljena večinoma nova dela. Umetniško vodstvo b?» imel Rihard Jakopič u— Zastruptjenje z ogljikovim dioksidom Včeraj dopoldne je bila reševalna postaja pozvana na Stožice, kjer se je zastrupila 21 letna Anica Jamnikova. Vdihavala je ogljikov dioksid to so Jo našli nezavestno Prepeljali so jo v bolnico, kjer se vse dopoldne ni zavedla, popoldne se Je pa njeno stanje Izboljšalo. Tudi stanje 23 letne služkinje Julke Potočnikove, ki se je v četrtek zastrupila s plinom, je povoljno. u— Indiskretno odprto pismo. Včerajšnja domača zabava pri meni Je Izpadla bolje kot sem pričakoval. Vse Je bilo veselo, mnogo se je plesalo to pelo. Medtem ti mo ram odkritosrčno, toda zaupno priznati, da Je k temu mnogo pripomoeel gramofon to dobro izbrane plošče izposojene pri »šla ger«, Aleksandrova 5. u— Manufakturno blago se še vedno prodaja po zelo nizkih cenah. Olga Sllbar Stari trg 21 u— S. O. Preporod! Danes zvečer Je v Trgovskem domu redna Preporodova ples na vaja. Vodi g. mojster Jenko Točnost! Zlasti novinci! Vljudno vabljeni. u— Redna plesna vaja plesnega odseka Ljubljanskega Sokola se bo vršila izjemoma v soboto v Narodnem domu. Začetek točno ob 20. u— Plesna vaja na Taboru b odanes ob 20 Začetniki kakor običajno ANT. KRISPER MESTNI TRG ROKAVICE: Din 15.—, Din 17.—, usnj. podložene damske: Din 55.— usnj. podložene moške: Din 65.— KATARJI, KAŠELJ, HRIPAVOST izginejo pri uporabi gleiehenberflkega Konstantinovega ali Eminega vrelca. Skladišče, Maribor: M. Oset, Ljubljana: A. Sarabon. 12.864 Jutri ' v nedeljo dne 1. novembra Berite! Uživajte! C. Schmidl: vsebuje vse, kar vas more očarati: Strastno ljubezensko zgodbo Napete detektivske zapletijaje Prigode tihotapcev z alkoholom Pradavne skrivnosti srednjeameriških Indijancev Krasne opise tropskih dežel Naročite Jutro" Ne zamudite začetka! Iz Maribora a— Generalni direktor državnih železnic v Mariboru. Z beograjskim brzovlakom je prispel včeraj v Maribor generalni direktor g Svetlovič v spremstvu šefa prometa generalne direkcije g. Miloševiča, ki sta nadzorovala posamezne železniške edlnJce. a— Prvič se bo pela opereta »Cirkuška princesa« na praznik Vseh svetnikov ob 20. Baletne točke bo absolvlral gledališki plesni zbor, sodeloval bo ves operetni aa-sambl. a— Dobrodelno Štetje na pokopališčih. Slovensko žensko društvo bo tudi leitos pobiralo na dan Vseh svetnikov pri vhodih na vsa pokopališča dinarske prispevke v po-čaščenje pokojnikov Dohodek se bo upora-oll v prid počitniških naprav za slabotne otroke na Pohorju Naj nihče ne odreče! a— Krajevni odbor Rdečega križa na Pobrežju priredi danes ob 20 v dvorani g Renčeljna gledališko predstavo žalolgre »Domen«. Ker je čisti dobiček namenjen za prireditev letošnje šolske božičnice, vabi odbor na obilen poset. V ta namen se bodo pobirali tudi na dan Vseh svetnikov pri obeh vhodih magdalenskega pokopališča prostovoljni darovi. a— Slovesna otvoritev strelišča pri Sv Marjeti ob Pesnici je bila pred kratkim Lepe slavnostl so se udeležili tudi zastopniki oblastne streljačke družine, med njimi predsednik g. polkovnik Putnikovič. Slovesnost Je zaključilo tekmovalno streljanje to so domači strelci dosegi! že prav tepe uspehe. a— Odbor vojnih oškodovancev v Mariboru naznanja vsem vojnim oškodovancem lz Primorja to Koroške, da nam je po g. ministru iz Slovenije pismeno obljubljeno da bo rešitev naše vojne odškodnine prva naloga dne 8 novembra 1931. Izvoljenega parlamenta Zaradi tega poziva odbor vea kega vojnega oškodovanca, da se 8. novembra gotovo udeleži volitev in tako izvrši svojo dolžnost do domovine ter s tem tudi pripomore do končne reiitve našega perečega vprašanja a— Dve nezgodi. Hlapca Franca Repiča iz Kam niče je pri čiščenju mlade telice ta tako močno sunila, da Je padel to si zlomil desno nogo pod kolenom. — V Krčevlni Je na opolzki poti padla 38 letna Šivilja Roza Sagi to si zlomila desno roko v za pestju. Oba ponesrečenca so prepeljali v splošno bolnico. a— Prenaglil se Je. Na V rtič ah pri Zg Kungoti Je naglo segel po steklenici, misleč da je žganje 24 leitnl Ivan Rat in se napil V steklenici je bila strupena tekoč! na. Iskati je moral pomoči v bolnici. a— Vest ga Je pekla, ker Je ukradel neki posestnlol na Klancu pri Dobernl 850 Din Zaradi teiga se je sam prijavil policiji 33 letni brezposelni delavec Ivan Raanšak lz Ribnice na Pohorju to skesano priznal svoje dejanje. a— Kinematografske predstave. Grajski kino samo do vključno nedelje »Mamselle Nitouche« — Union kino do vključno nedelje »V tajni službi«. Iz Celja e— Nenadna smrt celjskega obrtnika Včeraj zjutraj je nenadoma umrl, zadet od srčne kapi, na svojem stanovanju Na okopih št. 5 ugledni krojaški mojster g. Josip Tomažič, star šele 43 let. Simpatičnega in vedno zavednega narodnjaka in Sokola bomo ohranili v častnem spominu. Žalujočim naše iskreno soža'!je! e— Vijolinski virtuoz Karlo Rupel si je za svoj celjski koncert 4. novembra izbral zanimiv in lep spored, ki vsebuje znamenite skladbe, poteg Mozarta in Tartinija tudi slavna dela ruske in francoske glasbene literature Izvajana bo tudi ena skladba Slavka Osterca. Vstopnice 6e dobe v predorodaji v knjigarni Goričar & Le-skovšek e— V ciklu sokolskih predavanj, ki fih prireja Sokolsko društvo v Celju, je v če« trtek zvečei v polni risalnici meščanske šole predvaial br. Jože Kramar, lastnik drogerije »Sanitas« in založnik fotografskih potrebščin, film o zletu celjske sokolske župe 28 in 29 junija t. 1. v Celju FiCm je br Kramar neseb'čno in z znatnimi stroški izdelal sam ter je v navzočih iznova osvežil spomine na velika sokolska dneva. Predvajanje je trajalo skoro celo uro in je vsestransko uspelo. — Prihodnji četrtek 5 novembra bo zdravnik br dr. Jože Flajs v telovadnici mestne narodne šole ob pol 21. predaval »O prvi pomoči ob telovadnih nezgodah« Predavanje bo praktičnega značaja in je udeležba za te-lovadeče članstvo in naraščaj iz mesta obvezna Predavanje bo dr Flajs ponovil tudi v Sok„!9kem domu v Gabcrju. e— Celjski Primorci se bodo sestali v Narodnem domu v nedeljo 1. novembra ob 11 dopoldne. Razgovor bo o naših težkočah e— Prepoved tofenja alkoholnih pijač. Na dan volitev narodnih poslancev za narodno skupščino, na dan pred volitvami rn na dan po volitvah ie prepovedano točiti ali kaVni-Vo'! dajati alkoholne piiače. e— Nesreča in napad. Na cufki kandidat za kranjski okraj župnik g Janko Barle. Na shod so vabljeni vsi volilci z Jesenic in ■.•kolice! s— Železničarski volilni sestanek za ta-dovljiški srez. Daies po prihodu vseh vlakov ob 18 bo v gostiln' g. Tancarja volilni sestanek železničarjev, da «e odločijo. kateremu kandidatu nai dado svoje glasove Na sestanku bo govoril kandidat g Mohorič Ker ima bohiniska m kranjskogorska proga nu,/nost pravočasnega povratka. je pričakovati velike udeležbe. Železničarji, pridite! 9— Olepševalno društvo na Jesenicah priredi v nedeljo ob 20 v šolski telovadnici dramo »Vrtnica« Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo nujnih reči, 6e pričakuje obilne udeležbe meščanstva. s— Kino Radio predvaja veIe9enTacijo-nalni film »Roman male Inge« ali »Trgovina z dikleti«. Predstavi sta danes in v nedeljo ob 8. zvečer Iz Krškega kr— Zbiranje darov. Akcijo za zbiranje darov za kraje, ki so bili po letošnjih elementarnih katastrofah hudo prizadeti, je v Krškem prevzelo vodstvo Rdečega križa v zvezi z občinsko upravo. Poz-tvamo vse meščane m okoličane, da s prispevki omogočijo, da akcija čim lepše uspe! kr— Za snago. Ker se dogaja, da nekateri stanovale5 v meutu in okoliških vaseh zlivajo vodo in mečejo odpadke na ce6te, kar je v tuiskoprometnem in higijen'č-•^m pogledu skrajno škodljivo, se poz? vajo vsi, da na snago pazijo Taka nedopustna onesnaženja naj se takoj prijavijo oblastvu. Posebna pozornost naj 6e po» sveti tudi tistim ki po opravkih v jutranjih urah ponesnažio ceste v bližnji okolici hiš ali celo hiše same; taika dejanja so strogo kazuiva Meščan' kakor okoličani pozdravljajo odločne ukrepe, ki bodo gotovo omejili ponesnaženja v bližnji okolici cerkve in šole, kar se je doslej redno dogajalo posebno ob nedeljskih ju-trih. Občine in cerkvena oblastva naj po-skrbe za potrebna zahodišČa. Iz Ptuja .1— Volilni shodi bodo danes v soboto ob 19. v Središču, v ponedeljek ob 7. uri zjutraj pri Sv Miklavžu, ob 17. na Ptujski gori tudi za občine Majšperk in Sv Lovrenc, v torek ob 17 v Dornavi. v sredo ob 17 v Ivaiijkovcih in v četrtek ob 18. v Ormožu. Na shodih bo poročal g. Lovro Petovar j— Poroka. V minorittki cerkvi sta se po-očila o Rudolf Kraker. prokurist tvrdke Sadnik & Kraker. in gdč. Uta Matzu-nova, profesorica Bilo srečno! j— V Ptuju vseeno ne bomo ostali brez gledaliških predstav. Kakor doznamo. se je odločilo Dramatično društvo financijel-no podpirati posamezna gostovanja Narodnega gledališča iz Maribora, ki 6e bodo vršila od časa do časa Želeti bi bilo, da Dramatično društvo skuša pridobiti tudi člane Narodnega gledališča v Ljubljani za gostovanja v Pmju. j— Vse je hotelo v Pariz! Predavanje o kolonijalm razstavi v Parizu je bilo zelo dobro obiskano Je pa bilo tudi predavanje. ki nam ga je priredi! Francoski kros žek po g Revu. direktorju arheološke misije v Albaniji res vseskozi zanimivo. G-direktor nas )e popelia' na kolonijaino razstavo in nam prikazoval v slikah kulture posameznih kolonii, stavbeni slog, industrijo trgovino itd. Skoda, da ni stavil Francoski krožek g. direktorju prevajalca na razpolago, ker mnogi še ne ob; vladajo francoskega jezika. Po predavanju se je vršil v Narodnem domu družabni večer G. Rey si je ogledal zgodovinske zan:mivosti mesta Obiskal je tudi grad g. grofa Herbersteina in naš muzej. — Ptuičam smo imeli pri'iko. da smo bili za cenen denar vsaj za kratek Čas v Parizu Želimo si še več 6ličnih predavanj! j— Iz sodne dvorane. Zaradi tatvine je bil 23. t. m obsojen pogojno za 1 leto na 14 dni strogega zapora delavec Anton L., ker je v oktobru 1930 ukradel v Cvetkov-cih pri regulaciji Pesnice 12 hlodov in dve »kožici«. Zagovarjal se je, da ni vedel, čegav je les in da je bilo bolje, da ga je vzel on, kakor pa voda. Zaradi prestopka zoper varnost življenja sta bila obsojena Štefan Pepelnik na 14 dni zapora pogojno za 1 leto in pa Mohorko Martin na 24 dni zapora ter v poravnavo vseh stroškov, ker sta 30 septembra napadla Pepelnika Lovrenca v njegovi hiši, ko je sedel na postelji. Prvi mu je razdrl posteljo, drugi pa ga je tolkel z roko po glavi, ga prijel za prsi in butal v zid Prv* se je zagovar* jal. da mu je Pepelnik včkrat grozil sekiro. druga pa. da ga je zmerjal s smrkavcem in tatom. j— Kino bo predvajal drevi ob 20. m v nedeljo ob pol 19 in pol 21. nemi film »Dama z ulice«. Iz Prekmurja pm— Zasedanje sreskega kmetijskega odbora za srez Mursko Soboto bo 5. novembra ob 9 v občinski posvetovalnici v Murski Soboti. Dnevni red: poročila predsednika, tajnika in blagajnika, smernice dela v bodoče, poraba kredita za sresko posestvo, vprašanje znižanja količnika čistega katastrskega donosa, vprašanj^ ciganske nadloge, pomoč po toči oškodovanim posestnikom, predlogi članov in slučajnosti. Iz Tržiča č— Z uprizoritvijo Sbafcespearjeve »Komedije zmešnjav* se je postavil dramat-ski odsek SoKokskega društva na odlično mesto. Dokazat je. da tudi podeželski odri zmorejo prav mnogo z dobro voljo in veseljem, in da diletanti lahko kos najtežjim nalogam Br Laiovic Albin je kot prosvetar v govoru pred igro orisal Sha-kespearjeva dela m posebno opozoril mnogoštevilno občinstvo na blagodoneči, bogati Župančičev besedni zaklad slovenskega prevoda In res takoi začetek igre je z Egeonovi,m govorom dokazal. Kako privlačuje len« be«eda Osobito Egeon (br Žar«aj). Dronvo (br Ster) in vse se-stre->igra'ke so povišali vezano besedo s pravilno odersk* izgovorjavo Gladki po« tek igre in sog'asno prznanie občinstva naj bo najlepše Driznanje režiserju br Stonariu in niegovm sodelavcem N' malenkost. snraviti to težko komedijo na oder z deloma novimn močmi zmed katerih jih je nekai nastopilo prvič Prav prijetno smo bili presenečeni, da so vsi igralci, prav brez izJeme izvršili svoje naloge naravnost vzorno Tu d' oprema odra je bila izborna. brez nepotrebne navlake. Maske pa so bile do podrobnosti izdelane. Se pač sna uvel avit. spretna roka g. Nosana Igra se je ponovila v nedeljo 25. t m. in so bil* gledalci zadovoljni kakor posetniki premijeie Iz Slovenske Bistrice sb— Izdatki za osnovne šo|e. Proračunska seja krajevnega šolskega odbora v Slovenski Bistrici se je vršila 15. t. m Med drugim se je sklenilo naprositi pristojno oblastvo. da razširi deško osnovno šolo z uvedbo 6. razreda, k; je glede na izredno visoko število otrok in tesnobo prostorov nujno potreben Iz blaga ;n M.e-ga prebitka za tekoče leto se bo iabavil šolski] radio=aparat. Deška osnovna šola ima 5 razredov v 5 učnih sobah z 259 učenci Dekliška osnovna šola je šesTaz-redna. a ima samo 4 učilnice z 245 učenkami Na obeh šolah so torej všolani 504 učenci Pri sestavi proračuna je šolsk> odbor upošteval hude gospodarske prilike davkoplačevalcev in 6e je omejil le na najnujnejše izdatke. Stavbišče za Drojek-tirano novo šolo ie namreč že kupljeno za znesek 88.168 Din in meri 1 ha 10 arov Celotni proračun za leto 1932. maša 119.500 Din in je za okrog 20.000 Dm manjši kakor v tekočem letu. Od tega zneska plača mestna občina sama 66.442 Din. ostanrk pa po davčni moči "Sč ne Zgornja B;strica. Cigonca. Spodnja Nova vas, Šentovec, Kovača vas. Ritoznoj. Spodnja Ložnica, Tinje in Šmartno. 1» Sioveniffradca sg— »Ljubimkanje« Arturja Schnitzlerju uprizori dramatični odsek Sokola na nedeljo 15. novembra. Iz Šoštanja št— Esperanto. Pristaši mednarodnega jezika, kii so imeli že lani pri nas svoj prvi tečaj, so se letos odločili nadaljevati z učenjem tega naraščajočega mednarodnega občevalnega jezika. Prvi letošnji sestanek je bil pri Tvterju 24 t. m Poučeval bo tudi letošnjo zimo tajnik celjskega esperantskega kluba g. Alojz Čepel. št— Kolavdacija vodovoda. V ponedeljek se je vršila glavna, končno veljavna kolavdacii« našega, pred letom dograjenega vodovoda V tem času je narastlo število odjemalcev že na 107, nekaj jih je fa še prijavljenih V enem letu smo se lagodati vodovoda že na moč irivadi.lv posebno velja *o poudarjati za prehranjevalne in gostilničarske obrtnike, ki so šele z upeljavo vodovoda mogli 6voie obrtne obrate urediti zares povsem m >derno 'n higijenrrno. Vodovod je stal 1,838.000 Din. zgradi'o ga ie pa stavbno podjetie Union iz Beograda. ki je nanravilo vodovode tud1' v LfT-em. Vranskem in Hrastniku. Ko'avdac; jska lromi^ija je vodovod razen malih izjem odobrila. GOSPODARSTVO Neznatna pasivnost naše 1 trgovinske bilance v septembru | Generalna direkcija carin je pravkar objavila podatke o našem uvozu v mesecu septembru tako da nam je mogoče na podlagi že objavljenih številk o izvozu pregledati najnovejši razvoj naše trgovinske bi-lance. V septembru smo uvozili 94.157 ton (lani v septembru 137.108 ton) v vrednosti 442.3 milijona Din nasproti 649.2 milr.jooa Dn v lanskem oktobru, tako da zinaša po vrednosti nazadovanje uvoza 206.9 milijona I Din ali 31.9 odst. Ker smo v septembru iz- j vozili za 430.6 milijona Din. je bila torej naša trgovinska bilanca v tem mesecu pa sivna le za 11.7 milijona Din, dočim }e la ni v istem mesecu znašala pasivnost 899 mili iona Din. Gibanje naše trgovinske bilance je razvidno iz naslednje primerjav« (v milijonih Din): Izvoz Uvoz Razlika prvo četrtletje 1159 1 1341.8 — 1827 drugo » 1156.7 1 239.8 — 83.1 julij 351.3 388.1 — 36.8 avgust 589.4 388.8 + 195.6 september 430.6 442.3 — 11.7 jan.-sep»t 1931 36821 » » 1930 5004.8 » » 1929 5337.7 » » 1928 4569.9 3800.8 — 118.7 5276.6 — 271.8 56252 — 287.5 5757.9 — 1188.0 Elitni Kino Matica Samo še danes in jutri poje naš ljubljenec WILLY FORST najnovejše popevke bi šlagerje Roberta Stolza iz najnovejšega filma Kop flonc Lise Krasna muzika, melodije in §la-gerji. kateri bodo čez noč osvojili srca vse Ljubljane! Najnovejši Foxov tednik Predstave ob 4., %8. In 9.'/4 ori Te) 2124. Passivnost naše trgovinske bilance za pr va tri četrtletja tekočega leta znaša navzlic občutnemu nazadovanju Izvoza komaj 118.7 milijona Din, dočim je bila v prejšnjih letih precej večja, zlesti v leto 1928.. ko je znašala več kakor 1 milijardo Din. Za oktobrsko bilanco je značilno, da je pasivnost malenkostna navzlic temu, da se je uvoz nasproti prejšnjim meseoem dvignil. Od aprila sem je bil september edini mesec, v katerem je uvoz prekoračil mein 400 milijonov Din. Glavni predmeti našega uvoza v septembru so bili: bomfea-ž (9.6 milijona Din), bomb. predi vo (31.9). bombažne tkanine (45.3). volna {2.2). volneno predivo (7.2). volnene tkanine (34.1). svileno predivo (5.5). svilene tkanine (5.2) železo (75), pločevina (7.9), cevi (6.1). železniški materija! (2.6), razmt izdelki iz železa (24.9), »troji ™ aparati (25.2). elektrotehniški predmeti P,r.<:v^a sred«tva (6.7), premog (9.4), čevlji (3.7). steklo (4.9), sirova barv« (7.5). ni (33) m oljni plodovi (6J2). Sistem gospodarstva po načrtu Berlinska trgovska visoka Sola Je ▼ sredo slavila 251etrmco svojega obstoja in delovanja Ob tej priliki je imel novi rektor proL dr. Bonn velik govor o sistemu gospodarstva po načrtu, ki je v gospodarskih krogih vzbudila veliko pozornost. Ker gre za načelno vprašanje ki je trenutno v vsej Evropi zelo aktualno, navajamo v naslednjem neka} misli iz tega značilnega govora. Posamezniki ki morajo v danaSnjem gospodarskem življenju na odgovornih mestih odločati, gospodarski voditelji niso ve? ▼ svojih ukrepih prosti, temveč so vezani na gospodarska dejstva in gospodarske pojave, ki jih niso sami ustvaril, in jih tudi ne moreio spremeniti. Po znakih sode«, bi člo-vek kmalu dejal da ni več mesta za vodilne ^ebnosti m zdi se da co gospodarski voditelji »ploh redki. Na drugi strani pa mlada generacija ne vidi. da ao današnji svetovni gospodarski pretresi ja ji posledica štiriletne svetovne voine in ie 13 let trajajoče gospodarske vojne Mnogi ne spoznavalo. da sedanja kriza ni nikak« kri«* prostih sil, temveč kriza vezanega gospodar- stva po načrtu, ki se da najbolje označiti kot izhajajoče gospodastvo po načrtu, in ki ovira ozdravljenje baš v svojih tvorbah. Računati moramo seveda s tem, da bodo pripomočki za izvajanje gospodarstva p« načrtu naraščali, ne pa da bodo nazadovali. Dokler bo kapitalizem smatral dobičke kot privatno zadevo, izgube pa bo hotel odvaliti na druge, ne bo mogel preprečiti novega poseganja države v gospodarstvo. Opustošenja, ki jih je povzročilo šepajoče gospodarstvo po načrtu v gospodarskem življenju, so najbolj prizadela neodvisnega trgovca. Slika trgovca, ki mu je poštenost in zaupanje nad vse, je dedičem inflacijonistične dobe ostala le še kot senca. Čim bolj se gospodarstvo urejuje po načrtu. tem bolj se združuje z gospodarsko politiko. Razvoj gospodarstva po načrtu zahteva ogromno mero teoretskega in gospodarsko znanstvenega razumevanja. Za vsak gospodarski načrt je pogoj, da oni, ki ga izvajajo, pravilno spoznavajo medsebojno odvisnost in povezanost vseh gospodarskih elementov. Zato gospodarstva po načrtu ne moremo izvajati z brutalno energijo, temveč le z razumom in preudarnostjo. Potrebni so torej organi, ki gospodarsko stanje in gospodarski razvoj v celoti spoznavajo in ki znajo vse pojave tudi pravilno tolmačiti. Gospodarstvo po načrtu je dete teorije, zato ne zahteva morda manj razumevanja* gospodarskih teorij kakor sistem proste konkurence. Obvarovano bo pred katastrofami le tedaj, 5e ga bodo izvajali ljudje, ki vzdržujejo v sebi praktično znanje in popolno teoretsko izobrazbo, ki bodo onemogočili vpliv diletantov in interesentov, zlasti pa če jim bo v novem sistemu uspelo rešiti duh trgovske inioijative. = Ureditev trga za privatni eskompt v Zagrebu. Upravni odbor zagrebške borze je na svoji seji 28. L m soglasno skleniti, da predloži borznemu 6vetu v odobritev dopolnitev uzanc, ki se nanaša na trgovanje z menicami na borzi. V svojem komunikeju poudarja uprava borze, da ta 6fklep nima nikake protibankar?ke tendence. Gre le za organizacijo trgovanja menic na zagrebški borzi v cijju, da se do-vedejo zopet v cirkulacijo denarni zneski, ki ležijo tesaurirani, na čemer so gotovo interesirani tudi vsi denani zavodih = Nove mešetarine na ljubljanski borzi. Borzni svet ljubljanske borze je na svoji seji v četrtek sklenil, da se počenši si. novembrom t L računajo naslednje mešetarine: Za devize in valute: a) za vse nakupe, prodaje in kompenzacije 0.5°/oo; b) minimalna mešetarina 5 Din; za efekte: a) za dolarske papirje z 1 •/«; b) za državne papirje, obveznice In založnice s V*0/«; c) za delnice z 2*/«t od tečajne protivrednosti; č) najmanjSa mešetarina 5 Din — Pred novimi omejitvami nvosa iivtne » Avstrijo. V četrtek je posebni parlamentarni odbor razpravljal o načrtu zakona, s katerim se ima ustanoviti posebni centralni urad za uvoz živine (Viehverkehrsstelle). Po besedilu zakonskega načrta je dogon živine na trg dovoljen le z dovoljenjem tega urada. Dogon inozemske živine pri tem ne sme biti tako velik, da bi kvarno vplival na cene. = ČvratejSa tendenca na svetovnem žitnem trgu. Kakor smo pred tedni poročali, je v Chicagu cena pšenici po dolgih mesecih prvikrat zopet prekoračila nejo 50 centov za bušel. Od tedaj pa so se tečaji na svetovnih žitnih borzah da'je popravili. Zadnje dni je decembersfca pšenica v Chicagu dosegla že tečaj 57.6$ centa na sproti 50.12 sredi marca. V VVinninegu (Kanada) pa se je istočasno tjčaj pŠ2nice za oktober popravil od 54.87 na 62. ?5 cen= ta. Tudi rž se je v ceni dvigni1« tako v Chioagu (od 39 na 42) kakor -ud? v V/mni-pegu (od 3450 na 41). To pobotanje si- tuacije na mednarodnem tr^u ;e deloma pooedica večjih nakupov irvo^n-h držav, deloma pa je v zvezi s spjsul*:'vrimi nakupi. Špekulacija računa, Ja se bodo za loge v Amerki do nove kampanje vendar občutneje zmanjšale in Ja tudi Ros ja ne bo mogla v znatnejši meri zvažati = Oslabitev švicarskega franka. Silen dotok kapitala v Švico je pred meseci povzročil. da se je švicarski frank mednarodno znatno dvignil nad pariteto. Zadnji teden pa opažamo, da ta prekomerna čvrstost popušča. kar je brez dvoma v zvezi z zoDet-nim pomirienjem v mednarodnem gibanju kapitala. Oslabitev švicarskega franka fe kaže predvsem v višjih tečajih zlatih deviz v Curihu, ki pa so seveda še vedno pod pariteto. Deviza Newyork se je od pretekle srede okrepila v Curihu od 509.87 na 513.25, deviza Pariz od ?0 0875 na 20.20 deviza Amsterdam na od 2^6 90 na 207.20. = Oddaja zgradbe pločevinastih barak se lxi vršila potom ofertne licitacije 15. novembra pri inženjerskem oddelku komande savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI. pogoji pa pri omenjenem oddelku.) = Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Ljubljana glavni kolodvor se bo vršila potom licitacije 14. novembra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI.) = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema -lo 6. novembra ponudbe glede dobave 1000 kg ieklene pocinkane žice. 100 kg bločnih ve rig. 30 kg bločne žice, 200 m kabla in 5 komadov kompletnih svetiljk za predsifrna-le. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 12. novembra ponudbe glede dobave spiralnih svedrov, 100 komadov kar-bidnih svetilik. 1 aoarata za mazanje s ci-linderskim oliem. 150 steklenic sidola, 100 zavitkov siraksa. raznega usnja, odoadkov od usnja, platna itd. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) = Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 2. novembra ponudbe elede dobave 100 kg črne mehke železne žice. 200 m* rečnega gramoza, 15 komadov reisid - peres, 100 komadov malih peres za pisavo in 2 zavitka prozornega platna: do S. novembra pa glede dobave železa, žične vrvi in 1200 kg vulkanskega olja Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 4. novembra ponudbe glede pocinkane pločevine: do 11. novembra glede dobave bakrene žice za dinamo. 20 000 kg katrana. 1000 kg mase za izoliranje parnih kotlov. Thermo-elementov itd.; do 18. novembra pa glede lobave kompletnih kontrolnih ur. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 9. novembra ponudbe glede dobave 55 zavitkov žebljevza podkovan je in 500 komadov kovinskih žagic. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 12. novembra ponudbe glede dobave raznega pisarniškega materijala. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Borze 30. oktobra. Na ljubljanski borzi so tudi danes ostali tečaji deviz skoro nespremenjeni. Vidne je se je dvignila deviza NevvFork v zvezi z mednarodno okrepitvijo dolarja. Tudi devlzi Bruselj in Trst sta se za malenkost dvignili. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna ^koda danes nekoliko popustila. Trgovala se je za aranžma in kaso po 278 — 290. Blairovo posojilo je nadalje čvrsto in notira 7®/e 60 - 63 (včeraj 02 — 65), 8»/. pa 00 do 70 f včeraj 66 — 67) brez prometa. Do zaključkov pa je prišlo v begluških obveznicah po 42.25 — 43. De rite. Ljubljana. Amsterdam 2278.78 — 2280.62. Brusel; 786 49 - 788 85 Curlb 1098 45 -110175 Lon<1on «14 89 _ 222 39. Newyorb ^>624 01 — 5641 01 PaHz 222 — — 222.66 Praea 165 86 - 166 36 Trs* 288 52—294 52 Zagreb. Amsterdam 2273.78 — 228062 Bruselj 786 49 — 788.85, London 214.89 do 215.71. Milan 288.52 — 289.42, Newyork kabel 5635.01 — 5652.01, NewTork ček 5624.01 _ 5631.01, Pariz 222 — 222.66, Praga 165.86 — 166.86. Curih 1098.45 do 1101.75. Curih. Beograd 9.05. Pariz 20.20. London 19 85. Newyork 513.25, Bruselj 71.60, Milan 26.425. Madrid 45.70, Amsterdam 207.20. Berlin 121.25, Stockholm 113.50, Oslo 110.75, Kobenhaven 111.50. Sofija 3.72. Praga 15.18, Varšava 57.40, Budimpešta 90.025, Bukarešta 30.7. Efekti. Ljubljana. 8»/. Blair 71 bL, 7V. Blair 63 bi., Celjska 150 dem.. Kreditni zavod 195 den.. Stavbna 40 den.. Ruše 125 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna šikoda aranžma in kasa 276 — 278, za december 295 bl„ investicijsko 64 — 6.5.50, agrarne 38 bL, 6% begluške 42.25 - 48, 7«/« Blair 60 - 63. 8°/o Blair 66 — 70, 7°/o Drž. hip. banka 64 den. Beograd. Vojna škoda 273, 275, 276 zaklj., za november 276 zaklj.. Investicijsko 67 bi., 6°/« begluške 43.75, 44 zaklj., 7°/o Blair 61.50 zaklj., 7% Drž. hipotek, banka 66 zaklj., N"rodna banka 4900 bi Blagovna tržišča ŽITO + BudimpeStanska terminska borza (30. I m.) Tendenca ustaljena; promet srednji. Pšenica: za december 10.06 — 10.08. za marc 11.18 — 11.20; ril; za marc 12.60 do 12.63; koruza: za maj 13.26 — 13.90. 4- Novosadska blagovna borza (90. L m.l Tndenca nespremeniena. Promet: 24 vagonov. Pšenica: dolinjebaška, 79 kg težka 235 zaključek; potiska, 80 kg 250 zaključek. Oves: sremski, slavonski 130 — 132.5 Ječmen: baški. sremski. 63/64 kg 120 — 125. Koruza: baška stara 99 — 101; gornjeba-ška 96 — 97.5; južnobanaška. slavonska 90 do 92.5: sremska. Indjija 99 — 101; sremska šid 101 — 103: baška nova umetno sušena 78 — 80; sremska nova sušena 79 do 81. banaška nova sušena 71 — 73. Moka: baška. banatska »0« in >00« 355 — 375; >2« 335 - 355: >5* 300 - 310: >6« 250 — 260->7« 190 - 200: >8« 122.5 - 127.5 Državna razredna loterija ŽREBANJE 1. razreda XXIII. kola 19* in 20. novembra 1931* 7 premij! 50.000 dobitkov! Cena srečki: l/j srečke Din 10G-- Strogo solidna, točna in diskretna postrežba! Opozarjamo, da ne prodajamo srečk po agentih, preprodajalcih ali po raznih trafikah, temveč le neposredno, in to v naših prostorih. 12830 Bankovno komanditno društvo A. R f I N I DRUG, ZAGREB ILICA 15. GAJEVA ULICA 8. BEOGRAD Knez Mihajlova uL 47. + Som bor ska blagovna borza (30. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Promet: 112 vagonov. — Ječmen: baški, sremski, 63/64 kg 120 — 125. Koruza: baška, nova, za december - januar 64 — 66; za marc - april 79 — 81; umetno 6ušena za oktober - december 77.50 — 80. Oves: baški in sremski 127.50 — 132.50. Moka: baška •Kk in >00« 355 — 375: »2« 335 - 3&5; >o< 300 - 310; ;6< 250 - 265; >7« 190 — 205: >8« 130 — 140. Otrobi: 85 — 90. Fižol; baški uzančni 195 — 200. ŽIVINA + Mariborski svinjski sejem. Na včerajšnji svinjski 9ejem so pripeljali 247 svinj. Mladi prašiči, stari 5 do 6 tednov, so biH po 40 — 45 Din, 7 do 9 tednov po 70 — 100 Din, 3 do 4 mesece stari 140 — 250 Din, 5 do 7 mesecev stari 300 — 400 Din, 8 do 10 mesecev stari 450 — 500 Din in leto dni stari 550 — 700 Din. Kilogram žive teže so prodajali po 5.50 — 7 Din, mrtve teže pa po 9 — 10 Din. Prodanih je bilo 120 svinj. N"i je duhovitosti, ki bi presegla Voltai-rejevo! — Zato berite Kandida ki ga je prevel Oton Župančič. — TucH oprema je biser slovenske knjige. Izvedeli smo, da se je vodstvo »Sesti ce«, Dunajska cesta 8, na željo mimoidočih gostov odločilo, da se bo v njeni točilnici na levo, točila kava in čaj & Din 3.—, beli in črni mošt liter Din 10.—. Dobila se bodo tudi vsa druga okrepčila in razni okusni prigrizki Din S—4 Ta odlok naše 8ta.ro-znane gostilne tn Izvrstne restavracije srčno pozdravljamo. 12877 Kino Ljubljanski dvor Teieron 2730 Otok strasti film velepustolovščin Nils Asther — Raquel Torres Predstave ob y2S. in 9. zvečer Cene 4.— in 6.— Din SOKOL Za državni in sokolski praznik 1. decembra bo izšel Sokolski Glasnik v povečani izdaji, z bogato vsebino. Članstvo bo gotovo tudi letos seglo po svojem listu ter ga tudi primerno izkoristilo kot insercijski organ, ki je razširjen po vsej državi. Po poročilu br. Saveznega načelnika na seji Izvršnega odbora v Beogradu je letos obiskovalo šesttedensko prednjaiko šolo v Pragi 9 bratov in 9 6ester iz Jugoslavije. Literarni program, ki si ga je začrtalo tehnično vodstvo, se je pričel polagoma izvajati. Dosedaj so izšle v založbi Jugoslovenske sokolske matice knjige: »Odbojkaa br. Mačusa in »Metodika sokolske vzgoje« br. Ambrožiča V rokopisu je še »Zgodovina telovadbe in Sokolstva« br. Zaletela, »Priprava za društvene pred« njaške izpite« br Trčka in »Telovežbeifl sistem« br. Sulce. Pripravlja se »Fiziologija« br Pichlerja, »O mladinski telovadbi« in »O delu v manjš-h sokolskih društvih in četah«. To je vsekakor lep program tehničnega dela v Sokolstvu Župne zlete je priredilo 14 žup, dve sta sodelovali korporativno na zietu Sokolstva na Jadranu, ostale pa so priredile okrožne zlete in tekme vseb kategorij na orodju in v prosti telovadbi. V vseh župah 6e dejansko onaža norast telovadečih. Sokolski Glasnik javlja da je savezni načelnik br. Ivan Bajželi nastopi! daljši dopust in poučno potovanje. Nadomešča ga br. Miroslav Ambrožič iz Ljubljane. TSolsteša nesmrtni rcman (V stat eni e Predstave ob 4., in 9. zvečer Zvočni kino Ideal v prekrasnem zvočnem filmu v nemškem jeziku ! JOHN BOLES nepozabni pevec iz operete »RIO RITA« LUPE VELEZ KULTURNI PREGLED Obisk pri profesorju Vurniku Jngoslovenska arhitektura v Berlinu — Nemško priznanje — Kako Je prišlo do razstave — Težnje sodobne arhitekture — Problemi gradnje naselij Letos je bila v Berlinu velika razstava za stanovanjsko kulturo in gradnjo mest, — ena največjih izložb te vrste v novejšem ča6u. Na tej »Deutsche Bau-Aus6teb lung«, ki je bila prava revija sodobne arhitekture, je imela tudi Jugoslavija dostojen prostor. Zasluga za to gre prvens stveno profesorju arhitekture na ljubljanski tehniki g. arh Ivanu Vurniku, ki je s svojimi modeli in načrti izpolnil polovico Jugoslaviji določenega prostora in ki je pred očmi tujega sveta najuspešneje reprezentiral sodobnost in umetniško višino naše arhitekture. Če se ne bi on tolikanj zavzemal za jugoslovensko udeležbo na tej vel tri razstavi in v to zastavil tudi svojih osebnih zvez. bi po V6ej verjetnosti Jugoslavija obverjala kot zaostala dežela v arhitekturi. (A udeležile so se Danska, Estonska, Finska itd.). V septemberskem zvezku znane nemške revije »\Vasmuths Monatshefte — Bau-kunst und Stadtebau« je izšel članek z naslovom »Junge Baukunst in Jugoslawien« in spodnjim naslovom »Aus - Professor Ivan Vurniks Architekturseminar in Ljubljana«. V zvezi s tem člankom, ki vsebuje opis posameznih razstavljenih del prof. Vurnika in njegovih učencev, je reprodu« ciranih 11 posnetkov, modelov in osnutkov, kar pričuje, da so ti umotvori vzbudili med tolikimi razstavljenimi deli znanih nemških in drugih arBitektov, izredno pozornost. O tem nas prepričuje tudi uvod k članku, ki iz njega posnemamo: »Na mednarodnem oddelku za gradnjo «nest v okviru Nemške gradbene razstave v Berlinu je Jugoslavija pokazala dela seminarja za arhitekturo na novo ustanovljenem vseučilišču v Ljubljani, seminarju, ld ga vodi profesor Ivan Vurnik. V množici razstavljenih del so 6e ta odlikovala ne samo po načinu ponazoritve — iz hloda izrezani in lično izdelani leseni modeli, — marveč predvsem po presenetljivem dejstvu, da 60 ti velikopotezni načrti nastali iz sodelovanja med občinami in vseučiliščem. Jugoslavija nam daje potemtakem reidek primer, da se tudi iz akadem« skega poučevanja in učenja lahko ustvari ptodoviteia vez z nalogami praktičnega življenja. Katera nemška občina bi se pač odločila, da bi vodji visokošolskega seminarja in njegovim učencem zaupljivo poverila načrte za regulacijo mesta, za cerkve in spomenike itd. in kot povračilo za to uslugo financirala študijsko popotovanje mladih arhitektov?« * Ta novi uspeh naše razveseljivo napredujoče arhitekture je napotil pisca teh vrstic, da je potrkal na vratih ozke, skromne sobice na naši tehniki, v kateri profesor Vurnik snuje svoie načrte. Našel ga je zakopanega v knjige in osnutke; na mizici pri oknu se je zvedavi pogled zausta« vil pred velikim lesenim modelom nove cerkve s pokopališčem v Hrastniku. Neveščemu, lajičnemu očesu se je prvi hip zazdelo, da je to model za restavracijo nekega antičnega amfiteatra e templjem v sredi. Toda model, ki je vzbujal v Berlinu posebno pozornost hi ki je reproduci-ran tudi v »Wasmuths Monatshefte«, je tesno prilagojen naravnemu okolju, v katerem naj bi ceikev stala; ideja pokopališča v amfiteatralni legi nad cerkvijo in cerkve ter župnišča v tem stilu mi je na mah postala všeč. Toda z gospodom profesorjem, ki kot arhitekt sodobnega duha. nove stvarnosti, čisla stvarnost in ravno linijo, sva takof prešla in media6 res. Namreč k vpra-Sanju berlinske razstave. — Takole je bilo, — ije dejal gospod profesor v odgovor na vprašanje, kako je prišlo do tega da se je udeležil berlinske razstave. — V Berlinu so že precej časa, imenda kakšnih sedem let pripravljali veliko stavbno razstavo. Ž njo 60 hoteli Nemci prikazati vse svoje um6tvene in estetske pridobitve v arhitekturi in podati neke rezultate za bodoči razvoj. Zna» no vam je, da v Nemčiji zelo pospešujejo racionalizacijo in skušajo v teh težkih časih priti do take stavbne kulture, ki bi jim izdatno pomagala v njihovem eko-nomsk o-poli tičnem boju. Razstava v Berlinu, ki 60 jo določili na letošnje poletje, je torej bila že sama po sebi mikavna. Navada je, da se ob takih razstavah prirejajo tudi razni kongresi. Tako je za letos sklicalo 6voj kongres — prvič v Berlin — združenje »International Housing and Town Planing«. ki ima sedež v Londonu. Kongresi tega društva pretresajo predvsem vprašanja stanovanj in gradnje naselij (mest), vprašanja, ki — kakor vse kaže — postajajo čedalje bolj pereča. Taki kongresi so brli že v Londonu, Parizu, v Rimu, na Dunaju. Na zadnjem kongresu na Dunaju, kjer se je zbranim arhitektom mudila prilika, da si ogledajo rezultate velikopotezne stanovanjske akcije dunajske mestne občine, je prevladalo angleško na* čelo, da ne zidajmo velikih stanovanjskih hiš, marveč majhne družinske domove. Ko so se Nemci odločili, da prirede veliko stavbno razstavo v Berlinu, smo bili vsi radovedni, kaj bo pokazala ta razstava, e katero so hoteli? prekositi vse dosedanje izložbe, ki so se vršile v zvezi z omenjenimi kongresi Za razliko od Italijanov, ki so razstavili samo domača dela, 60 Nemci povabili vse države Za Jugoslavijo so angažirali predvsem arh. Martina Pilarja v Zagrebu in mene. Sestavila sva poseben komite, ki je razposlal vabila vsem korpo-racijam. šolam, mestem itd., vendar je odziv bil kaj nepovolien. Sedaj jd prof Vumik pripovedoval o težavah, ki so nastale zbog tega nerazumevanja za reprezentanco naše arhitekture v inozemstvu, ki nas slabo pozna in zaradi tega ne pričakuje od nas n kakih kultumo-naprednih in občeveljavnih pridobitev. No naposled je bil položaj tak, da je skušal prof Vurnik razstaviti na lastno pest. ker ima zveze z nekaterimi inozemskimi kapacitetami in jim je hotel pokazati svoje delo !n delo svojega seminarja. Dal je brž izdelati 4 velike mo> %ele v lesu in naročil v Berljnu prostor. zadnjem trenutku so se vendarle predramili tudi v Beogradu in Zagrebu in ifcako je s podporo ministrstva stopila v Berlinu na plan tudi mlada jugo^lovenska arhitektura. Predrječil je prof. Vurnik, ki Ije razstavil modele in osnutke svojega vejic ega načrta o ureditvi Bleda, modele od- nosno načrt za gradnjo dveh cerkva (Grosuplje in Hrastnik), načrt za katoliško misijonarsko šolo »Mater Dei« v Bangkoku (Siam), 6tudije za tipizrranje majhnih hiš in stanovanj v Mariboru. Mimo tega so razstavili: beograjska občina, ministrstvo javnih del prometno ministrstvo, mesto Zagreb in zagrebška tehnična fakulteta. Jugoslovensko razstavišče je imelo v sosedstvu Dansko in Italijo. Italijanski strokovnjaki so bili vprav presenečeni, da 6e v Jugoslaviji goji tako sodobna arhitektura; nič manj tudi nemški. Prof. Vurnik je dejal: — Razstava je imela velik moralen uspeh. Pokazala je, da naša kultura raste, odkar smo svobodni in lahko svoje najboljše moči zaposlimo doma. Mnogim nemškim interesentom sem mora! razložiti to dejstvo; vsi eo mislili, da smo daleč zadaj za časom in njegovim napredkom. S takimi razstavami podremo marsikak predsodek in prodiramo v svet.., * — Se to bi hotel, g. profesor: Kaj sodi« te o težnjah sodobne arhitekture. — Sodobni arhitekti mislijo, da ni arhitektura na svetu samo zaradi sebe same. Obdelujejo prostornmske like, ki jih grade s pomočjo mase tako. da čim popolneje služijo človeškim potrebam. To pa ne samo v gmotnem marveč tudi v duhovnem 6mislu. Po mnenju sodobnega arhitekta bodi vsaka stvar, ki hoče veljati za lepo in popolno, tudi smotrno uporabna. Sodobna arh;tektura slabša iz osnovnih spoznanj življenja m človeških potreb z uporabo vsega sodobnega znanja in tehnike ter čim popolnejše izrabe gradiva ustvarjati kar najpopolnejše vrednote, ki naj človeku pomagajo v boju za obstoj in ki naj ga dvigajo v njegovem človeškem dostojanstvu. Najbolj intenzivno in temeljito je doslej obdelala stanovanjske probleme. Priznati je treba, da se je v tem pogledu zlasti v srednji Evropi zadnjih deset let opravilo veliko delo. čigar sadovi eo trajne vrednosti in dajejo pečat vsej sodobni kulturi. S tem, da so milijoni in milijoni ljudi od azijske Rusije pa vse do koncev zapadne Evrope in Amerike prišli do stanovanj, ki so v tehničnem in uporabnem smislu popolnoma opremljena, zračna in svetla; s tem, da se je pojem stanovanjskega ideala približal resničnim potrebam, ne pa namišljenim idealom iz historičnih dob. so -odobni arhitekti brez dvoma mnogo doprinesli h kulturni zgrad« bi našega stoletja. — Največji škodljivci sodobne arhitekture 60 tako zvani fasadni arhitekti in formalisti. »Fasada« pomeni nekaj namišljenega, masko. Fasadni arhitekti imajo svoje vzore v romantiki 19. stoletja. Formalistov pa je bilo vedno dovolj, le-ti nobene reči ne predelajo do dna njenega bistva, ali ra k večjemu zgolj enostransko. Take 6vt>]e osnutke pa brez notranje potrebe nakitijo s formami, ki bi utegnile ugajati naročnikom ali ki njim samim trenutno konveniraio. Danes imamo formaliste, ki pobirajo forme iz klasične zakladnice ustaljenih zgodovinskih kultur, še več pa je takih, ki hlastajo po vsem, kar bi utegnilo »vleči«. Cena njih dela je od danes do jutri. — Kaj pa mislite, g. profesor, o gradnji mest? — Gradnja mest — bolje rečeno nase« lij — vsebuje arhitektonske naloge največjega obsega. Zahteva od projektanta prav isti način dela kot katerokoli drugo delo v arhitekturi, razlikuje se pa od drugih manjših del v tem. da je program za gradnjo naselij obsežnejši in mnogostra-nejši; zaradi tega ne postane človeku tako lahko vsestransko jasen, da bi bilo mogoče brez posebnih predštudij pristopiti k uspešnemu delu Rešitev vsake naloge obstoji prav v čim popolnejši zadostitvi smotrenosti, ki je izražena s programom. Preden bo program za kako na-, selje v materialnem in poduhovlienem ozi« ru popolnoma razčiščen, je treba vsakemu arhitektu dolgega opazovanja in razmišljanja. Tako je govoril profesor Vuraik. Odhajajoč sem mislil, ni li atrhitektura izmed vseh sodobnih umetnosti najbolj razumela duha časa in pokazala najtrajnejše, res nove vrednote? Ni Ii to umetnost pred katero stojimo s ponosom, da smo nie sodobniki?! B. Borko. Milan Begovič, „Brez tretjega" Begovič je v svoji novi drami uveljavil tezo o enotnem prostoru in času. V petih urah se odigra drama med prof. Baričem in njegovo ženo Gigo. Levarjev Barič je bila močna kreacija. Brutalno naturo ljubosumnega moža je bistveno ublažiL Vidno se je pritajeval tudi v izpadih in je hotel pokazati izobraženega človeka, ki ga je sko- Posmrtno delo Jovana Cvijiča Jovan Cvijič je brez dvoma največji jugoslovenski geograf. Njegova prezgodnja smrt je pomenila nenadomestljivo izgubo za našo znanost Cvijič ni raziskaval samo tal balkanskih dežel, marveč v veliki meri tudi ljudi in sicer baš na onem, malo raziskanem področju, kjer se raz ode vajo vplivi zemlje in podnebja na prebivalstvo. Cvijič je bistro zasledoval vplive selitev našega etničnega življa po vsem slovanskem jugu in je dokazal, kakšnega pcmena so pozabljene migracije, stoletna mešanja, za nacionalno edinstvo Jugoslovanov. Nihče se ni tako poglobil v te zamotane, a skrajno zanimive probleme kako t pokojni Cvijič in še dolgo ne bo nikogar, ki bi ga bil prekosil po obsežnem znanju in biserem, intuitivno poglobljenem pogledu. Jcr/an Cvijič je bil prav zaradi tega temeljitega poznanja slovanskega juga eden najjačjih ideologov narodnega edinstva. Med vojno je izšla v Parizu v francoščini Cvijičeva knjiga »Balkanski polnotok«, ki podaja izsledke njegovega dolgoletnega proučevanja slovanskega juga in njega prebivalcev. Prvi del te obsežne knjige je Cvijič predelal m izdal nekaj let pred smrtjo v srbohrvaščini. DrugI del, ki razpravlja o duševnih osebinah južnih Slovanov, je Cvijič predelaval in izpopolnjeval vse do smrti, ne da bi ga bil dovršiL Njegova vdova je vse Ovijičeve beležke, ki se tičejo tega dela, Obrala tn uredila in Cviji^ev naslednik dr. Erdeljanovič z beograjske univerze jih je pripravil za objavo ter vključil v oni del Cvijičeve francoske knjige, ki razpravlja o psihičnih osebinah in ga je prevel dr. Drobnja-kovič. Tako Je Kohn v Beogradu izdal te dni Cvijičevo na pol posmrtno delo z naslovom: »Psihlčke osobine južnih Slovena«. Čeprav je delo nepopolno, delno sestavljeno iz posameznih beležk, ki so samo delci velikega, nedovršenega mozaika. Je to vendarle knjiga, ki naj bi jo poznal vsak, kdor se kakorkoli bavi z našim nacionalnim vprašanjem. Cvijič je v prejSnjih Študijah dokazal, pod kakimi naravnimi ln zgodovinskimi pogoji se je razselila po Balkanu tja do Adrije, preko Soče in tesno v srednjeevropske Alpe južnoslovanska etnična masa, kako se je medsebojno izpremeša-la in diferencirala pod vplivi tal in zgo-* dovlnskega razvoja. Ta masa pa tvori Se danes etnično duševno enoto, iz katere so se po Cvijiču izkristalizirali štirje psihični tipi z mnogimi varietetami. TI tipi so: dinarski, osrednji (centralni), vzhodno-balkanski in panonski tip. Najbolj razširjen in najjačji psihični tip južnih Slovanov je dinarski. Razteza se od Dinarid do Jadranskega morja in do skrajnih meja šumadije na vzhodu; v njegovo področje spadajo največji del Srbije in HrvaŠke, prejšnja črna gora, Hercegovina, Sandžak Novi Pazar In Bosna. Dinand ao ljudje živahnega duha in bi- stre inteligence, občutljivi za vsa vprašanja, ki se tičejo časti hi idealov, pravice in svobode. Zaradi teh duševnih sposobnosti je Dinarcem že po naravi dana vodilna vloga v Organizaciji jugoslovenske nacije in v zgraditvi naše države. Dinarci se dele na več varietet in sicer v šuma-dijsko, ersko, lička, muslimansko in jadransko %arieteto. S preseljevanjem dinarskih gorcev in pastirjev z visokih planin na šumadijska tla in z njih mešanjem s prvotnim prebivalstvom Šumadije je bila ustvarjena varieteta, ki jo odlikuje močna, smela in velika aktivnost ter posebno razviti čut za demokratično čustvovanje. Prav te osebine so dale Srbiji nje piemontsko nacionalno poslanstvo. Iz dinarskega Upa so izšli največji jugoslovanski nacionalni borflci ln stvaritelji ln najbistrejSi samouki: Karadjordje, Miloš, Vuk Karadžič, Njegoš tn dr. Osrednji afl centralni tip zavzema v glavnem ozemlje prej&oje Stare Srbije in Macedontje. Cvijič je to ozemlje temeljito prepotoval ki proučil vplive, ki jih je imela plastika tal na prebivalstvo ter -vplive rasnega križanca, migracije ln prodiranja tu$h kultur. Podrobno je proučeval zlasti nasprotje med podeželjem, kjer se je ohranila čista slovanska masa in med mesti s aromunsklm in otomansklm živi jem. Dalje j« proučeval -vplive arba-naškega življa, bizantskih kulturnih tradicij In kolonatskega ekonomskega sistema. Pri tem tipu je odkril kosovsko-me-tohljsko, zapadno makedonsko, morav-sko-vardarsko, Južno-mak e d onsko in šop-steo varianto, ki se zopet dele v nekatere skupine (grupe), katere vidno označujejo Iz vestne zemljepisne ln zgodovinske re-zultante, ki so jih oblikovale. Tretji psihični tip južnih Slovanov je vzhodno balkanski. Njemu pripadajo Bolgari. Njih najznačilnejši predstavnik Je epodnjedonavska variateta, v kateri prevladujejo antropološki ln psihični tipi tu-ranskih plemen. Južni variateti so precej primešani Kumani tn ostanki turSko-ori-entalske tn bizantske civilizacije. Prevladovanje vzhodnodonavskega tipa v bolgarskem življenju nam precej osvetljuje izvestne pojave v političnem življenju Bolgarije. Panonskega ttpe pa Cvijič ni mogel eb-delati podrobneje, ker ga Je prehitela smrt. Ta tip obsega banatsko-bačko ravan, sremgko-slavonSko ravnico in slovenske kraje. Slovenci tvorimo posebno varieteto panonskega psihičnega tipa v veliki f^ničnl enoti južnih Slovanov. Ponovno moramo obžalovati, da Cvijič ni dovršil svojega proučevanja Južnih Slovanov. A tudi to, kar je ostalo za nJim, predstavlja tehtno ln zanimivo gradivo. Praško gledališče Praga, oktobra. Dobra navada je, da z najboljšim vinom postrežejo šele na koncu,-' toda praško Narodno dtvadlo Je prišlo takoj ob začetku sezone z izvirnimi igrami, ki utegnejo — kakor kažejo vsi znaki — pomeniti najboljšo reprezentanco češke dramatske tvorbe v sodobnosti. šele nekoliko dni je minilo, kar Je bila premiera igre Olge Scheinpflngove >Ok6n-ko«. Delo je prav sveža, duhovita in zanimiva veseloigra mlade pisateljice, čije močen tvorni talent se ne uveljavlja samo v igralskem (kot igralka Nar. divadla je Scheinpflugova najmarkantnejši pojav med mlado igralsko generacijo), marveč tudi v sodobni češki dramatski literaturi, v kateri si Scheinpflugova pridobiva čedalje večji pomen. Te dni je priSla na oder Narodnega divadla nova igra Jarosiava Hllberta »Bli-ženci« in je imela uspeh, kakor je že naraven pri pisca, ki je že dolga leta v ospredju razvoja moderne češke dramatike. »Ta Igra poteka Izven psihološke tn gledališke običajnosti, nikskor pa ne izven srca«, je zapisal Hilbert za knjižno tedanje »Bližencev«. Opazka pa bi bila enako dobra za vse zadnje, razdobje Hilbertove troiibe. Njegovo novo dramatako delo, ki G. Levar kot prof. Gigič, zi osem let razjedal črv ter ga pekla mučna negotovost, kako živi ljubljena Giga, od katere ga je v poročni noči ločil bojni me-tež. Levar je poizkušal v Bariču dvigniti primitivno nagonsko življenje na višjo ravnino, kar mu je tudi uspelo. Uloga je težka. V prvih dveh dejanjih ne more svoje igre osloniti na nobeno etično podlago, izbruhi ljubosumnosti se ponavljajo v ena in isti podobi, kar postaja utrudljivo, skoraj oa-vratno za gledalca in igralca. Vendar je Begovič spreten dramatik, ki pozna rafini-rane prijeme in le je Levar dobro pod črte 1. Subtilno in diskretno, kolikor je možno, je predočil moško koprnenje po ženski, potem ko se je uveril in dobil dokaze za njeno nedolžnost, črno na belem. Levarjeva domena so strastni izbruhi. Ob njem se je Mira Danilova izredno prizadevno posvetila Gigi in ji dala podobo ljubeče in trdo preizkušane žene. Malo lažje ji je bflo kot Levarju, ker njen lik nI tako primitivno očrtan in ji je dana možnost, da izraža višje duševne doživljaje. »Brez tretjega« je afirmacija in poklon ženskosti, je naturalističen prikaz žene, ki jo v življenju zasleduje le moška pohotnost, toda nihče se niti z mislijo ne posveti njeni duši ter je ne izprašuje po bolestih vdanega srca. Mira Danilova je bila ljubka m verna v prvih dejanjih, diskretni so bili pretresljivi kriki ranjenega srca. Spretno je našla pravo pot v nekoliko prisiljeni prehod v tretiem dejanju in odigrala prevarano ženo bolj prepričevalno kot je bilo mogoče v okviru drame Koačno je Bego-vičeva drama predvsem odvisna od dobrih kreacij dveh igralcev. Globlje vsebine nima, ker se ne povzpne do umetniške tvornosti in očituje zelo primitivno gledanje na človeka in svet. Ne more se ji odrekatj neke resničnosti, toda vprašanje je, če je ta resničnost u pesnitve vredna? Begovič je velik praktik, ki dobro pozna oder in je doma v novejši literaturi. V njegovem delu zasledi G. Mira Danilova kot Giga človek različne ostanke i* oderske literature zadnjih desetletij. Karakterizacija njegove dramatičnosti je rafinirana tehnika, povsod usmerjena v efektnost Gledalca draži, ne daje mu pa notranjega zadovoljstva. Psihološka utemeljitev je preprimitivna, da bi mogla vzbujati dojem etičnih vrednot zaključne ideje. Namen je tako prozoren, da zapušča neko praznoto, ko pade zastor, Čeprav dobri kreatorji hipno zanimajo m vzbujajo v človeku slast za gledanje. Ta slast je rafinirano polteno pobarvana. Boljša razdelitev pozorišča bi bila Levarju in Danilovi olajšala kretanje na odra. J. K. se vzpenja k idejno močnemu in oblikovno čistemu sceničnemu umotvoru, se giblje po isti poti kot Hilbert sploh v češki dramatiki zadnjega desetletja. Izven psihološke ln gledališke običajnosti, kakor an temu pravi, so se razvijale tudi igre »Druh£ bfeh«, »Prapoi lidstva« in >Job«. Izven srca pa nobena izmed teh in ostalih njegovih iger zadnjega časa. Zato so pa tembolj Intenzivno izražale prisotnost metafizičnih, svetlih moralnih sil in srčni red v življenjski mašineriji sodobnega sveta, ki mu je višek vsega gmotnost. Te vrste je tudi smiselna vsebina sedanje Hilbertove novosti, »Dvojčkov«. Osrednji motiv nove igre, zgodba dvojčka, ki svojemu brafcu-dvojčku prinaša rešitev v trenutku, ki je zanj usoden, je Hilbert posnel po neki svoji starejši povesti (»Bliženec štčsti«), ga razvil in mu dal novo vsebino. Dejanje je položil v Sibirijo tn sicer do odhoda čeških armad v domovino. Potemtakem smo v ruskem okolju, ki mu je avtor to pot prizanesljivejši nego ob drugih prilikah. Hilbert prej ni mogel prikriti svoje pikre antipatije do vsega, kar je ruskega, antipatije, ki se mu je za-rodila iz idejnih in estetskih nagibov in ld je enako ostro obračunavala s predrevolu-cijsko kakor s porevolucijsko Rusijo. (Klasicističnemu občutju Hilberta so se vsekdar silno upirale ruska kaotičnost, ni-hilizem, neciviliziranost, nesnažnost). V igri gre za tole: Inženjerja Blatske-ga je trikrat v življenju srečalo nenavadno naključje. Trikrat se je znašel tik ob robu smrti in trikrat ga Je bilo rešilo dekle, ki se je vselej pojavilo v bližini, ko je visela v zraku nevarnost kakor da bi znalo v naprej d ogledati nesrečo. Zavest da ima v tem dekletu varnega zaščitnika, daje morda Blatskemu (v čigar naturi srečujemo ubranost dejanj ln srca) občutek življenjske gotovosti. Tako tudi sedaj, ko pred prihodom boljševikov v sibirsko mestece, ki ga je zasedlo češko vojaštvo, vse miSli na beg, Blatsk? kot odgovorni inženjer premogovnikov vztraja na svojem mestu ln zre brez strahu v prihodnjost Med tem pa je revolucijska zmeda spravila v nered varnortne naprave v premogovnikih; lahko se oodi vsak hip pripeti nesreča. Blatsk? se v prvem dejanju pravkar odloči, da pojde v premogovnike, kar se pojavi njegova davna znanka Maša Bila in ga zadrži. Baš v teh trenutkih pa se je v premogovnih rovih zgodila nesreča. Sedaj je jasno, da mu je dekle že četrtič rešilo življenje. Slučaj, bi dejali. Toda, kako Je mogla Maša priti iz češke in preko fronte kot bolniška sestra v Sibirijo, da bi se pojavila tu ob pravem trenutku? Blatsk^ Je sicer rešen, toda boljševiki ga obdolže, da je hote povzročil nesrečo v rovih; postavijo ga pred sodišče in obsodijo na smrt Maša stori vse, kar se d4, da bi ga bila rešila; odloči se celo, da vzame krivdo na se. Komisar Kuragin je od sile presenečen. »Odkod izvira to vprav evangeljsko žrtvovanje samega sebe,« Jo vprašuje, »tako trpno in dejavno hkrati?!« »Iz srca? Kaj pa je srce? Saj srca nI!« govori v njem marksist (»Srce«, »srce«, to je osnovni ton Hilbertove igre). Maša je doslej že štirikrat rešila Blatskemu življenje. Nobenkrat jI ni bilo treba ničesar žrtvovati. Sedaj, to ni drugače mogoče, se d& zaradi njega ustreliti, da bi mu odkupila življenje, čeprav on niti ne ve. da polaga to žrtev zanj. Hilbertova igra j« nastala iz avtorjevega močnega in prodirnega občutja, da se človeška notranjost razvija pod nekim višiim nadzorstvom. Po svojem idejnem vzdušju se tesno naslanja na ostale Hilbertove drame zadnjega časa. 2 njimi Ima skupno filozofsko-etično osnovo, niih tvorbo usod, prosto vsakršnega detajlnega slikanja dalje njih učinkovito dramat-sko vzpetost, njih a\-ademsko-nopolno konstrukcijo. Kakor vedno pri Hilbertu smo tudi tu priče delanla. ki ni realistično iztrgano iz vsakdanjega življenja, marveč je doživljeno ln občuteno tako rekoč iz konfliktov živlientskih sil. Ti liki rastd iz vsakdanle realnosti, toda po niih nehanju in usodah čutiš, da so odrorti nekemu višiemu dogajantu. da nosijo v sebi sliko določenega živlipnfskesra sv«>ta Za scenično ustvaritev teh likov je dalo Nar. divadlo Hilbertu na razpolago (kakor vedno v zadnjem času> svoie na1-boljše moči. Igro je režlral Karel Dos tal; V nji so nastopili Sedl&čkova, Dostalova, Krombauerjeva, Vydra, Steimar, Deyl, Vojta, Veverka in drugi. Umljivo Je, da ji je spričo te zasedbe bil že v naprej za« siguran uspeh. Dr. Josef ffimp, Sestanek s Margareto Fromanovo Ga. Margareta Fromurtovn, najsvetlejša zvezda Jugoslovenskega baleta, četudi ko met iz razpadlega osveifa stare Rusije, Je prispela v Ljubljano. Režira Konjovičevo opero »Koštanoki. Jo je z izrednim uspehom postavila na zagrebški oder. S »Koštano* se nam obeta v operi velik dogodek; čez dobrih teden dni bo premiera. Ga. Margareta Fromcmova Je ljubezniva dama; z eleganco plesne umetnice, ki Ji Je vse nekam lahno, skoraj eterično in z neko vedro rusko rtonchalanco, ki pa modro upošteva novinarsko pero, Je vztrajala v koncentričnem napadu dveh poročevalcev. Sekundiral je g. Bravničar Bilo je v večerni razpoloženosti kavarne »E-moMH, tako) po skušnji, iz katere se je ga. Fromanova vrnila živahna in nasmeh-Ijana. — Kakšne probleme Vam Je stavila režija »Koštane«? — sem Jo vprašal. — Ali ni nekoliko presenetljivo, da ste se kot Rusinja lotili režije opere, ki je po svojem sižeju in muzikalni obdelavi tako rasno srbska? — Za režijo »Koštane* me fe ogrel tn pridobil sam skladatelj, g. Konfovič, a tudi naš Krešo Baranovič se Je odločno zavzemal za to. Zakaj poglavitni problem te opere Je koreoQrafski. »Košta-na* izhaja vsa iz ritmike; deklamatorični in ritmični element sta nje jedro. Tlato Je bflo priporočljivo, da prevzame odrska naštudiranje te opere režiser, ki dobro pozna te elemente. — Kaj novega je »Koštana* prinesla mt-šf operni glasbi v muzikalnem tn ko* reografskem pogledu? — V muzikalnem predvsem tesno rfl-tost jezika, deklamacije, akcenta tn metodike, govora z muziko. V koreografskem to, da kot nacionalni ples ne predstavlja samo kola, kakor je bilo doslej v navadi, mar\'eč takozvani čorčeski ples, posnet iz svojevrstnega južnosrbskega sveta. — Kakšen usipeh je imela »Koštana* * Zagrebu in Beogradu? — Izredno velik v Beogradu so Jo dajali že 15krat skoraj zapovrstjo, v Zagrebu mani samo zaradi tega, ker Je zbolela nositeljica glavne vloge. — Kako Jo bodo d a bli v Lfublfant? V izvirnem jeziku, kaj ne? Kdo bo prt nas »Koštanao partijo užival. - Beli: dr. M. Vidmar 1. d2—d4 2. c2—c4 3. Sgl—f3 .. 4. g2—g3 5. Lfl—g2 6. 0—0 7. Sbl—c3 Otvoritev je povsem moderna, črni igra pravo indijsko obrambo. Točka ti mu je seveda najvažnejša. Beli pa Ima novo idejo, ki :1o v tej partiji uveljavlja prvič. 8. Ddl—c2 Se4Xc3 9. b2XC3 Zanimiv poizkus. Bell se je polastil točke e4. Vsaj za trenutek. Zato nI vzel z damo. 9 .------f7—{5 Seveda črni na e4 ne popušča. 10. d4—d5! --- To je ideja! 10 .------Dd8—c8 Na 10.---©6Xd5 bi sledilo 11. Sf3— d4! Črni ima težave, ker Sf3—d4 sploh grozi 11. Sf3—d4 c7—cS Edina pametna poteza 12. Sd4—b5 »7—«6 13. Sb5—a3 --- Skakač na a3 ne stoji dobro. Zato pa ima beli premoč v centru. ia------«6Xd5 14. c4Xd5 b6—b5 15. e2—e4 d7—d6 črni nima druge obrambe. Na e4 vzeti bi bilo prenevarno. 16. Lg2—h3 --- Nii dobro, da beli zapušča dijagonalo g2— d5. Mirno bi bil lahko vzel kmeta in nadaljeval napad na "e-linijL 16 .------Sb8—d7! črni hoče žrtvovati kvaliteto in si odpre dijagnalo b7—hI. 17. Lcl—e3 Dc8—e8 18. Lh3Xf5? --- Preuranjeno. Kriti je bilo treba kmeta na d5. 18.--- 19. e4Xf5 20. f2—f3 21. Dc2—dl Sedaj ima črni silen napad. Točka f3 je zelo slaba, skakač na a3 ne igra, oba črna lovca sta strašna. 22. Kgl—g2 a6—a5 Tudi Ta8—f8 je bilo zelo močno. 23. Le3—f4! b5—b4 24. Lf4Xe5 d6Xe5 * 25. Sa3—c2! e5—e4 26. Sc2—e3! --- Beli se ne briga za malenkosti Glavno" mu je da organizira obrambo. 26 .------e4Xf3+" 27. Kg2—f2 Ld5—e4 Grozne stvari groze sedaj, pred vsem Tf8Xf5 Lb7Xd5 Sd7—e5 De8—c6 TaS—d8. 28. c3—o4! .Ta8—d3 29. Se3—d5! Le4Xd5 30. c4Xd5 Td8Xd5 31. DdlXf3 --- Najhujše stvari je beli prebrodiL Prav gotovo je črni preveč zaupal svoji poziciji. Obetala je več nego mu je dala. Pa tudi tako ima beli še velike težave. 31 .------Td5—d2+ 32. Kf2—el! Dc6Xf3 33. TflXf3 Td2Xh2 34. Tal—dl c5—c4 Jaz bi bil vzel tudi a-kmeta. Napad belih trdnjav ni tako nevaren kakor se zdi. 35. Tdl—d7 Le7—g5! Preprečuje Tf3—c3. 36. Td7—c7 c4—c3 37. Tf3—f2! Th2—hl + črni je v 34. potezi izpustil zmago, pa mora sedaj že kombinirati. 38. Kel—e2 a5—a4 39. Ke2—d3! Thl—dl + 40. Kd3—c2 Tdl—cl + 41. Kc2—d3 Lg5—f6 Grozi b4—b3. 42. Tc7—c8+ Kg8—f7 43. Tf2—e2 --- Grozi večni šah Tc8—c7—c8. 43.--- h7—h5 44. Tc8—b8 Tel—bi 45. Kd3—c4 b4—1>3 46. a2Xb3 a4—a3 Zadnji poizikus. 47. Tb8—a8 TbJ—b2 48. Kc4—d3! Tb2Xb3 49. TaS—a7+ Kf7—g8 50. Te2—a2 Tb2—b4 51. Ta7—a8+ Kh8—h7 52. Ta2—h2 — — — V tej poziciji sta se igralca zedinila na remis. _____v Šport Službene objave LNP (Nadaljevanje s seje p. o. dne 28. 10. 1931.) Zavrne se verifikacija igralca Danijela Jesenka za SK Domžale, ker ni potrjena odjavna stran v legitimaciji po prejšnjem kflubu. (Glej el. ob j. p. o. 21. t. m.) — Odobri se prijateljska tekma I SSK Maribor : Hašk, Zlagreb, 8. novembra v Mariboru. Nadalje brzoturnir mariborskih klubov 15. novembra za pokal MO. Izjemoma se odobri mednarodna tekma Rapid, Mrb. : Sportiklub, Gradec, 31. 10. v Gradcu. — Ponovno se opozarjajo klubi na sklep JNS za mednarodne tekme, po katerem morajo vsako tekmo prijaviti 14 dni pred vršitvijo, odnosno moštvo in pogoje, ker v nasprotnem primeru LNP ne bo istih dovoljeval. — Poziva ee igralec Franc Belak (Ilirija), da dostavi potrdilo, da je vrnil opremo ASK Primorju. — Do« pis Ilirije od 27 t .m. se vzame na znanje, istotako dopis Hermesa št. 8. uprav. — k. p. — 1931. do 27. t. m. — Na dopis ZNS, sefcciia LfuMjana od 27. t m. se bodo prizadeti klubi pozvali. — Potrjuje se prejem zapisnikov MO. Maribor od 12. 10. in 19. 10. teT MO. Trbovlje od 26. 10. Poziva se MO. Ce3je, da redno polije prepis zapisnikov sej. Verificirajo ee prvenstvene tekme Trbovlje : Retje 3:3, Ilirija II : Svoboda II 3:0, Ilirija : Svoboda 4:1, Železničar II : Maribor II 3:1, Hermes : Jadran 1:1, — Celje : šoštani 12:0, Železničar : Maribor 3:1, Slovan : Grafika 3:1, Svoboda, Vič : Javorniik 3:0 p. f., Disk : Javornik 3:0. p. f. Olimp : Šoštanj 3:0 p. f., Korotan : Reka 3:0 p. f., Sparta : Reika 3:0 p. f., Svoboda, Vič : Reka 3:0 p. f., Disk : Reka 3:0 p. f. Iz seznama verificiranfh fgralcev se črtajo: Pollak Štefan, Jurko Roman, Oman Miroslav, Heller Ivan, Sinkovič Franc, Kranjc Peter, Haber Alojzij, Marčič Jožef (vsi ŠK Železničar, Maribor). — Tajnik II. Športni drobiž Ogled zimske olimpiade v okolici Jezera Placida, Was!hmgtana, Buffala, Phila-delphije in Niagarskih slapov, z dvojnim prevozom Hamburg—New York bo stal približno 25.000 Din. Nurmi, ki hoče biti najmanj štiri tedne pred olimpijado že v Los Amgelesu, je izjavil, da bo startal na 10.000 m in v maratonskem teku. Newyorška boksarska komisija je prepovedala match med italijanskim orjakom Carnero in španskim Baskom Paolinom, ker je slednji baje »premajhen«. Da velikost pri boksu ne zaleže dosti, je pokazal zadnjič »mali« Sharkey, ki je gladko položil velikega Carnero. Miss Helen Madison, ameriška plavalna zvezda, je preplavala miljo (1609 m) v čudovito dobrem času 23:37.4. Ker je bil čas Veselko Franjo: Mrtva tihožitja črnooblečeni jetični bogoslovec je mukoma hodil v ranem jutru po rosni trati. Počasi je stopil na obronek kraj vasi. Otožna, jesenska zarja je rdela na vaških strehah. Tiho, zamišljeno je odbila ura; bronasti zvonovi so zabrneli v črno krsto mrtvecu, ki je čakal pred cerkvenimi vrati na pogrebce. Med bob-nečirn brnenjem so se usipale iz cerkve črne mravlje in si naložile krsto. Nerodno se je zamajala v zraku, črna vrsta pa je z gorečimi svečami in glasnim »Miserere« lezla po »večni poti«. Vašča-ni so že glasno odpirali pobožna usta za vse mrtve. Bogoslovca je grizla strahota lastne smrti in obrnil se je po poti za drevjem domov. Hipoma je obstal in stisnil solze v očeh. V daljavi je še videl črni pogreb, njegovi bolni fantaziji pa se je zdelo, da nosilo prvi kristjani mrtvega mučenca iz paganske Rome. Sključeni, s kadečimi se baklami tonejo počasi v mračne, tihe katakombe-- Doma ob potoku so se mirno pasli konji in krave. Sestra je že kvartala pod vrbo s sosedovim pastirjem. »Srce, adut!«, je grenko pomislil. Okna in vrata so mu zijala gluho tišino. Pri skednju je tulil lačen pes in grizel verigo. Brata, lumpa, ni bilo nikjer. V sobi se je ustavila ura. Stopil je na klop, da jo navije. Okrog urnih številk je prvič čudoma opazil rožni venec s križem. Na sredi je stal nekdo v ornatu. Drsajoči kazalec mu je bil že ogulil glavo. V poletu nad njim je smrtni angel s tenči-co pregrinjal mrtvo žensko, ležečo med venci in svečami. Domislil se je, da je to stari avstrijski cesar in njegova žena, ki jo je s pilo zabodel italijanski čevljar. Pokrivač je bil včeraj pri pokrivanju pod streho za dimnikom našel zarjavelo sliko in raztrgano knjigo. Malomarno mu je oboje vrgel pred noge. On pa se je zanimal za starine in pobral. V knjigi brez platnic je na prepe-relem listu težko prečital v gotici: »Napoleon.« Začetek romana je v jasnem bakrotisku krasila z lovorjem ovenčana Napoleonova glava. Za strtim steklom je na sliki stal v blesteči uniformi oficir poleg krasotice v poročni obleki. Spodaj dva črna križa z napisom: »Rudolph und Baronesse Vecsera.« »Mayerlinška katastrofa! Sami mrtveci!« ie pomislil. V bogoslovju je vedno rad čital tragedije zaljubljencev. Hipoma je prebledel. V glavo mu je blisnil spomin. Sunkoma je odprl omaro. Pod očetovim klobukom se je motno zasvetila srebrna verižica z uro. Pogleda aluminijasto svetinjo: Stanko Vraz v profilu, na drugi strani: »V spomin stoletnice 1910.« Oče si jo je bil prinesel z veselice v Cerovcu. Potem je odšel na vojno in se ni več vrnil. Za kupom mo- le predober, so šli gledat bazen in dognali, da je bil prekratek. Tako ji tudi uspeha ne bodo šteli za rekord. češki Američan Kojac, ki ima precej plavalnih rekordov, je izjavil, da bo spet začel trenirati m se bo udeležil oldmpijade ( 100 m prosto, 100 m hrbtno in najbrž 4X200 m). V Parizu se je vršilo svetovno prvenstvo profesionalnih teniških igračev. Til-den je v semifinalu porazil Francoza Pla-aja, Koželuh pa Hunterja, V finalu pa je Tilden pregazil Čeha. Na češkoslovaški državni praznik ▼ sredo sta gostovali v Pragi kar dve dunajski nogometni moštvi, Rapid in Vienna. Rapid je s Slavijo igral neodločeno 1:1, Vienna pa je porazila Sparto s 3:2. Šport v Škofji Loki. Nogometni odsek '.oškega Sokola je zaključil v nedeljo svojo športno sezijo Napram domačemu r.ioštvu je igral SK Dunav iz Ljubljane, ki 6e je izkazal za zelo trdega in resnega nasprotnika. V precej ostri in napeti borbi sta se našli dve enajstorici prilično enako močni. Domačini so situacijo dobršen del igre obvladali, a so končno le pod* legli. Ttkma je končala z rezultatom 6:5. Razvoj igre je močno oviral blatnato-polzki teren in so bili vsi igTači zares požrtvovalni in disciplinirani. Težave so imeli z žogo. Ena je padla v vodo in jo je odnesla narasla Sora. Tekmo je motil dež. Obisk je bil srednji. — K predzadnji nogometni tekmi nam SK Sokol iz Škofje Loke sporoča, da v Škofji Loki ni gostoval SK Hermes, kakor je bilo javnosti razglašeno po lepakih, temveč nek drug ljubljanski klub. Pomota se je zaznala prepozno, da bi se izprememba občinstvu pojasnila. Tudi Hermes z omenjeno tekmo ni v nikaki zvezi. Ilirija B : Grafika. Z ozirom na poročilo v »Jutru« od 19. t. m., da pri prvenstveni tekmi Ilirija B : Grafika ni bilo službujočega odbornika in rediteljev, nam sporoča LNP, da je delegiral kot službujočega odbornika g. dr. Kuhelja, ki je tudi poslal LNP poročilo o tekmi z izjavo, da je bil na tekmi in da so službo nastopili tudi reditelji navedenih klubov. Tekma je po poročilu g. dr. Kuhelja potekla normalno. SK Ilirija (nogometna sekcija), z czi-rom na praznik Vseh svetih je prvenstvena tekma Ilirija B : Jadram, enako kakor predvidena internacionalna prireditev, preložena na pozneje. Jutri se vrši le trening-tekma med A in B moštvom, in sicer A moštvo v postavi: Jakšič, Janez, Berglez, Pogačnik, Varčič, Unter, Mirko, Janko, Svetic, Nace, Pipan; postava B moštva: Malič, štefe, Mavec, Belak, Oman, Kova-čič, černe, Griintal, Luce, Doberlet, Rih-ter. Rezerve za obe moštvi: Dekleva, Lom-bar, Ladiha, Kveder, Kervina. Igrači morajo biti ob 10. v garderobi; pričetek tekme ob 10.30. članstvu in prijateljem kluba vstop dovoljen. Plenarna seja odbora SK Ilirije bo v torek 3. novembra ob 20. (ne ob 20.30!!) v kavarni Emoni. Na dnevnem redu so poročila tajnika n., blagajnika, gospodarja in obligatna poročila sekcij. ASK Primorje (nogometna sekoija). Obvezen trening za prvo moštvo in rezervo bo v nedeljo ob 10. na igrišču. Pozivljejo se gg. Zaje Himko, Drufovka, Gostiša, Gozetič in Zupane, da pridejo danes ob 16. v tajništvo. TSK Slovan. Danes db 8. zvečer redna odborova seja v lovsttd Bobi gostilne »Sokol«. Vsi in sigurno. — Tajnik. in milijoni ljudi npor a bij a jo Is živlfenja na dežel* DOLENJI LOGATEC. V poffredrfijek popoldne se je vršil pogreb v cvetu Let umrle gospe Marije Budihmove roj. Koren-čanove, soproge žei uradnika g. Lovreta Budihne. Iztrgala jo je usoda iz srečne zakonske in družinske zveze. Pokojnioo s<} prepeljali z vlakom iz Rakeka. Pogreba, ki se je vršil ob najhujšem nalivu, se Je udeležilo izredno mnogo ljudstva. Težko prizadetim družinam naše iskreno sožalje! — G. Blaž Smole je založil nove logaške razglednice, ki so precej čedni posnetki. Do-sedaj se namreč ni dobilo kakšne oikusai« razglednice, kakršne imajo v drugih večjih krajih. Počasi bodo menda vendar prišli do prepričanja, da je tudi lepa razglednica važno propagandno sredstvo. — §u-šteršičev kozolec ob cesti na postajo so podrli. Na tisto mesto bi se dala postaviti lepa hiša, pa bi dohod s postaje v Logatec takoj bil lepši ORMOŽ. Pred dnevi sta ee mudila ▼ Ormožu pri g. dr. Otmarju Majeriču dva odlična gosta, divizdjslki general iz Beograda g. Aleksander Stojšič s soprogo Marijo in profesor vojne akademije g. Mile Lukič s soprogo. Oba sta zopet odpotovala na svoji mesti. Sploh ee vidi v zadnjem času v Ormožu precej gostov, katerim Ormož s svojo lego^ zelo ugaja. Že» leti bi le bilo, da bi novoustanovljeno MILIJONI ŽE VEČ KOT 30 LET po spodaj navedenem navodilu za uporabo LEVJE FRANCOSKO Ž«Ai«JE ln blagoslavljajo njegov neprekosljiv čudovit učinek! Pri revmi, protinu, ishiasu natrite boleče mesto. — Pri zobnih bolečinah vdrgnite dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri glavobolu, nervoznosti in nespanju vdrgnite čelo in vse telo in vzemite, predno ležete spat, mlačno kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenja pod pazduho, potenju nog, rok ali telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer. LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE je pristno le ▼ tu na-iin™^ fa plombirani ORIGINALNI STEKLENICI. Zahtevajte izrecno LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE ia zavrnite odločno vsak nadomestek! LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE dobite v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po Din 10, 28, 52. Varujte se pred po tvorbami! Centralni biro: LAVJA MENTOL - DROžDJENKA, Zagrebu Maruličev trg 5. Telefon 73—52. Olepševalno društvo storilo V6e za razvoj tujskega prometa. — Na vseh svetnikov dan je napovedal shod v Ormožu g. Franjo Petek, v četrtek 5. novembra pa bo volilni v 6hod kandidata g. Lovra Petovar-ja ob 18. v gostilni g. Skorčiča. Ormožani pridite! SREDI5CE OB DRAVI. Drevi ob 19. bo javen volilni ehod na rotovžu. Na shodu bo govoril kandidat g. Lovro Petovar. Volilci iz Središča in okolice, pridite, da slišite svojega kandidata. SELŠKA DOLINA. Letošnjo jesen imamo v naši dolini že drugo poplavo. Največ škode napravi Sora - Selščica na selškem in buikovškem polju. Sedaj je Sora bolj hudo gospodarila kakor prvikrat Na bukovškem polju je celo izpremenila svoj tok. Ze tolikokrat omenjeni most, ki veže glavno cesto z vasjo Ševlje, je zopet odnesla. Liudje hodijo po poti ob Hrastniku, kjer pa tudi ni preveč varno zaradi zemeljskega usada. Potreben je nov most, in sicer tak, da ga ne bo voda tako hitro odnesla, čim nastopijo pomladi ali jeseni kake večje poplave Vsekakor je pa regulacija Sore od Selc do Praprotnega nujno potrebna. Flaubertov Salambo v prevodu A. Debeljaka je mojstrovina pripovedništva, ki razgrinja vso barvitost stare poganske Kartagine. Zato ga berite! Zapuščina nmorjene starke Novi Sad, 30. ok tobra. Umor stare vdove Rozalije Jon as je še vedno zavit v vso svojo tajnost Kakor smo že poročali je policaja zaprla trgovskega agenta Josipa Rakariča ter izdala tiralico za nekim sumljivim Rusom in za dv ijakom Krsti čem, ki se je na dan groznega roparskega umora prav sumljivo vede! v hotelu »Srpski kraij«. Sumljivega Rusa z okrvavljeno obleko, ki ga je opisal nelkl tramvajski sprevodnik, sploh ni nihče dru-gi videl, prav tako pa tudi za študentom Krsticem, ki ga je opisalo precej točno več hotelskih uslužbencev, ni nobenega sledu. Zaprti Rakairič se pri svojih izjavah o dogodkih onih dni ko je bil izvršen zločin, zapleta v različna protislovja, ponavljajo pa se izjave razinih prič, ki ga razbremenjujejo. Prebivatetvo ee sedaj zelo zanima m zapuščino umorjene starke. Zapuščino tvori njena mala hiša, hišna oprema, obleka tn tudi nekaj denarja, ki ga je starka posodila raznim znancem Dragocenosti in gotovino, ki je bila po splošni sodbi precejšnja, je morilec odnesel Zapuščinski oddelek sodišča ima z zapuščino žrtve strašnega zločitna precej dela. Malo pred svojo tragično smrtjo je hotela starfka pohče-riti neko 201etno dekle, hčerko svojih oddaljenih sorodnikov z dežele. V tej zadevi je bila starka tudi pri sodišču. leti dan, ko so jo zadnjič videli S"C JC glede pohčerjenja in oporoke pogovarjala z dekličinimi starši Ni se mogla pogoditi ker staršem mi bilo prav, da bi se hči takoj preselila k vdovi Starši so se popoldtn« vrnili domov, pozneje pa so iz listov izvedeli, da je vdova Joinasova še tiste noči našla strašno smrt Kakor vse kaže, bo njena zapuščina sedaj rzdeljena med sedmerico njenih sorodnikov. GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Sobota, 51.: Pritličje in prvo nadstropja. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, L novembra: Brea tretjega. ZraBs* ne cene. Izven. Ponedeljek, 2.: Vest. Znižan« eene. Izven. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20. Sobota, 31.: Damski lovec, Car se db Mo* grafirati. D. Nedelja, 1. novembra ob 15.: Viktorija ln njen huzar. Izven. — Ob 20.: Aida. Znižane operne cene. Izven. Ponedeljek, 2.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČU Začetek ob 20. Sobota, 51.: Zemlja smehljaja. B. Nedelja, 1. novembra: Cirkuška princesa*. Prvič v sezoni Ponedeljek, 2.: Zaprto. Torek, 3.: Konec poti C. I« dramskega repertoarja. »PrHBŽJe h> prvo nadstropje«, izredno zabavna, 8 pevskimi vložkami prepletena veseloigra znanega nemškega pisatelja NestroFa, se ponovi v režiji prof. Šesta in premijerski sa-sedbi drevi in so cene znatno znižane. — Na Vseh svetnikov zvečer se uprizori Bego-vireva najnovejša drama »Brez tretjega«, ki je dosegla pri premijri velik uspeh. Delo je interesantno po svoji konstrukciji tako pa tudi po svoji globoki vsebini Igrata ga. Mira Danilova in g. Levar. Naštudiral pa j« dramo porf. Sest Za predstavo veljajo znižane eene. — Francoska drama »Vest«, Id je bala prvotno nameravana za nedeljo popoldne, se uprizori na Vernih duš dan ob 20. po znižanih dramskih cenah. »Vest« ja ljudska drama v najlepšem pomenu besede^ Njena globoka vsebina je pretresljiva in močno vpliva na gledalca. Izvirna dramska premijera. Cvetko Goba nam je napisal novo veseloigro iz kmečkega življenja. Naši podeželske dovtipne ljudi, njih zadrege in težave nam slika ravno tako pristno kakor v »Vdovi Rošlinki«. Največ zabave bo pri svatovskih prizorih. Prem?-jera bo v sredo, 4. novembra, izven abonmaja. V operi se drevi ponovi dvoje modem nih del: »Damski lovec« in »Car se da' fotografirati«. Obe deli dirigira kapcl-nik Štritof. Režija pa je Kreftova. V »Damskem lovcu« nastopijo solisti: Ribičeva, Kogejeva, Primožič, Kovač, Zupan ter celotni naš baletni zbor. V Carju pa gg. Gjungjenac, Poličeva, gg. Janko, Ive-Ija, Zupan in drugi Predstava se nži za red D. Izvrstna opereta »Viktorija tn njen huzar« se ponovi v nedeljo 1. novembra zvečer po znižanih opernih cenah. Za nedeljo napovedana »Aida« se mora prenesti na poznejši čas, ker je zadržana ga. Vil-fan-Kunčeva, ki bi morala nastopiti v naslovni ulogi. Pri »Viktoriji poje ulogo hišne namesto obolele ge. Španove gdč. An ta Ko-vačičeva, bivša članica mariborskega gledališča. litvenikov je otipal v tajnem predalu škatlico. V mehkem višnjevem žametu so se živo zalesketali trije zlati prstani. Pred petimi leti mu je bila mati umrla za jetiko. V znak zvestobe možu, ki ga je čakala do svoje zadnje ure, je položila svoj prstan k moževemu. Sredi med njima pa se je s čudovitim leskom iskril droben prstanček. Z milim pogledom je pozdravilo bolnega bogoslovca modro safirjevo oko. Sveti angelski pozdrav z dobrotnih nebes! Tako so ga prvič pozdravile nebeško modre oči Marte! Bila je edinka veletrgovca — milijonarja iz sosednjega trga sv. Lenarta, šestošolec še, zdrav in lep, ji je bil o počitnicah inštruktor slovenščine, ker je bila mati Nemka. V bolni duši so mu zapeli nežni spomini--- Večerno solnce žari na steklem balkon, ko zapirata knjige. V lesketu rdeče zarje ji valovijo po ramenih čudežni kodri svetlih las, ko stopa v vijolični mrak salona h klavirju ... Nežni.valček ju vabi v objem.. On sloni ob oknu. Spodaj ob beli aleii toneio cvetoče !ine v sanjajoči somrak. Večerni zefirji dihajo v okno opojne valove cvetne dišave. Tiho prihaja ona in mu ovija ok^o? vratu bele roke. Vroče ga boža z mehkimi kodri in iih zapleta v niesrove-- V Slovenske gorice je prihajala zlata iesen. Solnce je z blaerim žareniem sla-dilo rumeno grozdje. Modro nebo se je spuščalo z zračnih višav niže in niže. i Bela Sveta Trojica, milostna priprošnji-ca viničarjev se je svetila skozi prosojna obzorja. Spodaj v trgu Svetega Lenarta pa je dal milijonar študentu zadnji honorar. V temni aleji mu je zvečer Marta dala med prvim in zadnjim poljubom droben prstanček, tiho šepeta-je: »Za spomin.« Prihodnji dan jo je odpeljala mama v internat. Mati mu je umrla. Obupan se je vdal njeni poslednji volji. Brat ga je preklinjal in z materino smrtno kaljo je pobegnil v bogoslovje--- Z ogrskih nižin so se valile preko Mure sive megle, ko je dvignil trudno glavo. Sever je sipal skozi okna suho listje. Zadnjič so tisto jesen zagoreli v zarji solnca zlati oltarji pri Sveti Trojici, ki jo je z materjo kot mlad romar tako pobožno častil. Tudi v njem so ugašali zlati oltarji, na katerih je zgorelo življenje. Njegova mirna duša je tonila sama vase, v tiho materinsko vseodpuščanje--- Večna pot se je smehljala v majskem solncu, vsa s cvetjem pokrita. Črni teologi so po njej molče nosili belo krsto. Z nežno roko je bela pomlad stresala na njo cvetje z drevja. Ko so spuščali krsto v grob, mu je solnčni žarek skozi pokrov obsvetil belo čelo. Prijatelj je s trepetajočim glasom govoril poslednji pozdrav in končal z latinskim verzom: »Integer vitae, scelerisque purus.« Radio Izvleček i? ©rosrramoT Sobota. 31. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: O kulturnem filmu. — 19: Angleščina. —< 19.30: Narkotična poživila. — 20: Govor ministra I. Hribarja. — 21: Koncert gosp. L!« koviča. — 21.30: Klavir in harmonij. — 22: Napoved časa in poročila. Nedelja, 1. novembra. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glas* be. t— 10.30: Versko predavanje. — 11: Salonski kvintet — 12: Govor ministra Puclja. — Poročila in plošče. — 19.39: Prenos Handlovega »Requiema«. — 21.30: Igra. —> 22: Nanoved časa in poročila. ZAGREB 11.30: Beethovnova Devete simfonija na ploščah. — 17: Orkestralen koncert. — 20.30: Komorna glasba. _ BEOGRAD 12.30: Orkestralen koncert — 16: Narodna glasba. — 17.30: Jazz. — 21: Zborovski koncert — 21.10: Saxofon. — 21.30: Pevski koncert — 22: Poročila. — 22.20: Lahka glasba. — PRAGA 16: Koncert iz Brna. — 18: Nabožna glasba. — 20: Koncert Češke filharmoiije. — 22.20: Lahka glasba. _ BRNO 16: Koncert orkestra. — 18: Petje in recitacije. — 19: Godba na pihala. — 20: Koncert iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Popoldanski koncert — 20.15: Orkestralen koncert — 22.10: Koncert solistov. — DUNAJ 10: Orgle. — 11: Dunajski simfonični orkester. — 12.50: Wagner-jev »Parsifal« na ploščah. — 17.40: Komorna glasba. — 19: Delavski simfonični koncert — 21: Sluhoisra. — BERLIN 20: Koncert filharmoničnesa orkestra. _ 22.30: Godba za ples. — KONTGSBERG 16.30: Orkester mandolin. — 18.15: Komorna glasba. — 20.30: Orkestralen koncert iz opere. — '2.30 • Plesna elasba iz Berlina. — MtJHL-ACKER 16: Vojaška godba. — 17: Soevo-igra. - — 18.45: Cerkvena glasba. — 20.45: Spominski koncert Lisztove glasbe. — 22.35; Lahka glasba. — BUDIMPEŠTA 12.30: Orkestralen H Iz življenja in sveta Angleške parlamentarne volitve Tudi kralj Jurij Je prišel na dan volitev v prestolioo Najdba zadnjih dveh prvin Dva ameriška učenjaka sta odkrila 85. In 87. prvino In tako dopolnila sistem, da obsega 92 prvin Kakor smo pred nedavnim poročali, sta dva ameriška učenjaka, Allison in pozneje Papish, odkrila dve novi prvini, ki bi bili zadnji med vsemi možnimi, vsaj po današnji kemični teoriji. Kako more teorija število prvin omejiti s takšno gotovostjo? To je v zvezi z odkritjem tako zvanega »periodičnega sistema« po genialnem ruskem učenjaku Men-flelejevu Uredil je takrat znane kemične prvine po rastočih atomskih težah v skupine po sedem, tako da je prišel osmi element pod prvega, petnajsti pod osmega itd., nastale so navpične vrste prvin, ki so si po lastnostih med seboj zelo podobne. Takšna skupina sorodnih prvin je n. pr. skupina halogenov (klor, brom, jod) in druge skupine. A če so prvine razporedili čisto sistematsko po njihovih lastnostih, so ostajale v posameznih skupinah luknje in aa te je imel Mendelejev pogum trditi, da pripadajo prvinam, ki jih je treba še odkriti. Lastnosti še neodkritih prvin so se pa dale domnevati po njihovem vrstnem in Skupinskem redu v periodičnem sistemu. Pravilnost tega sistema se je pokazala Japonska lepotica prav kmalu, ko so odkrili skandij in ger-manij, ki sta odlično izpolnila dve luknji v njem, a še večji triumf je teorija ruskega učenjaka doživela potem, ko so odkrili tako zvane plemenite pline, katerih skupino Mendelejev ni bil predvideval, a so se dali z lahkoto uvrstiti v periodični sistem, s tem da so mu jih priklopni preprosto kot novo skupino. Istotako so pozneje kot posebno skupino uvrstili radioaktivne elemente. Odkritje renija in ma-zurija je še vedno potrjevalo pravilnost periodičnega sistema. Potem pa so se pojavile nekatere »lepotne napake«, n. pr. v tem, da mu ni bilo mogoče dodati novo skupino tako zvanih kovin redkih zemelj, ker so vse te kovine zasedle isto mesto v sistemu; dalje ta sistem ni mogel povedati natančnega števila vseh možnih elementov, saj so po njegovem rojstvu odkrivali cele nepredvidene skupine. Vse te nedostatke je odstranila moderna atomska fizika, ko je začela preiskovati z Roentgenovimi žaiki spektralne lastnosti posameznih prvin. Roentgen^ki spektri vseh prvin so se izkazali za čisto slične, le v legi spektralnih črt so bile določene razlike, in sicer v razmerju z valovno dolžino. Ta način preiskave Je bfl tako točen, da so lahko brez nadaljnjega ugotovili, da mora biti vseh prvin 92 in da morajo manjkati še štiri. Dve so odkrili kmalu, in sicer hafnij ter enega izmed elementov redkih zemelj. Ostala sta še dva elementa, po vrstnem redu 85. m 87., ki sta ju sedaj odkrila AUdson in Papish. Oba sta radioaktivna in se imenujeta eka-jod ter eka-cezij. Prvega je Allison ugotovil v morski vodi, kalijevih soleh, apatitu itd, drugega Papish v samarskdtu. Največ}! viseči most na svetu Te dni so predali javnemu prometu velikanski most čez Hudson, ki veže new-yorško četrt Riverside Drive z New Yer-seyem. To je največji viseči most na svetu in so ga krstili po Georgeu WaShingtonu. Stal je 60 milijonov dolarjev, ki jih bodo krili s pobiranjem mostnine. Most Je tako visoko nad reko, da lahko plovejo tudi največje ladje pod nJim. Špinača špinača velja od nekdaj za okusno ln najlaglje prebavljivo zelenjavo. Nekateri ljudje, posebno otroci, ki sicer radi uživajo drugačno zelenjad, se je včasi branijo. Dr. Obst je dognal, da tiči vzrok tega odpora po navadi v tem, ker imajo mnogi ljudje v želodcu preveč kisline, ki Jo špinača še poveča. Povsod drugod pa, koder se prehrana ovira s preuborno želodčno kislino, deluje špinača prav ugodno. Iz enakega vzroka vzibuja špinača slast do jedi. Pogled v angleški volilni lokal Neizvoljene veličine Reinhardtov zakon ločen Kakor poročajo iz Rige, je tamošnje a/pelaoijsko sodišče potrdilo ločitev zakonske zveze med slavnim režiserjem Maxom Reinharditom in njegovo ženo, znano igralko Elzo Heims. Reinhardt se je poročil z njo L 1910. na Angleškem, a je živel že od L 1919. dejansko ločeno od nje. Do sodne ločitve doslej n; moglo priti, ker se je žena ločitvi upirala. Reinhardt si je končno pomagal tako, da si je pridobil loti-ško državljanstvo in da Je vložil tožbo za ločitev po tamošnjih zakonih, ki so v tem pogledu liberalnejši. WaHace Mlss Bondfield Mosley Seznam angleških politikov, ki so Jih zadnje volitve prezrle, je precej dolg. Cela vrsta znanih zastopnikov delavske stranke je propadla. Med njimi vodja stranke Henderson in edina bivša ministrica miss Bondfield. Poražen je bil tudi vodja tako zvane nove stranke Mosley, ki je bil izstopil iz delavske stranke. Propadel pa je tudi znani kriminalni pisatelj Edgar VVallace, ki so ga postavili liberalci za kandidata. Stenografija v ruskih šolah Posebna komisija sovjetskega prosveb* nega komisarijata Je začela pripravljati stenografski sistem, M ga bodo a prihodnjim šolskim letom uvedli kot o&vead predmet v vse sovjetske šole, tudi v osnovne. Francosko nemško gospo« darsko sodelovanje Ogled laboratorija v Liibecko Pomanjkljivi protokoH — Zaplenjen zapisnik 201etna Take Snouje, ki je bila izvoljena za miss Japonsko Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. - Posamezna številka 2.— Din. Dva japonska svetovna rekorda V laboratoriju splošne bolnišnice ▼ LUbecku se Je izvršil ogled, ki ga je bilo določilo sodišče. Ogledali so si zlasti veliko omaro, v kateri so prej redili Calmettove kulture. Drugih kultur v tej omari ni bilo nikoli, razen od časa do časa kulture črevesnih bacilov, ki jih je preiskoval zdravnik dr. Welcker. A tudi če bi bile, Je pojasnil prof. Deycke, ne bi mogle škodovati v nobenem primeru, kajti po nekem bak-teriologičnem zakonu se bacili ne prenašajo s kulture na kulturo. Sodna komisija si je ogledala nato laboratorij v celoti ln omaro, v kateri Je prof. Deycke gojil svoje kulture bacilov človeške jetike. Pri tem je ugotovila, da ▼ laboratoriju niso vodili protokolov o gojitvi teh bacilov, kakor tudi ne o gojitvi Calmebtovih kultur. Le o cepljenju s Gal-mettovim preparatom je vodila obtožen« bolniška strežnica Schiitzejeva natančen zapisnik, ki ga je komisija začasno zaplenila. Deycke je tem ugovarjal, češ, da so med tem materialom znanstvena dela, ki so njegova duševna last Predsednik Je nato uredil stvar tako, da bosta dva izvedenca pregledala material in i2ibrala le tisto, kar bi bilo za sodišče važno. prof. Deycke Glavni tajnik francosko nemškega gospodarskega odbora Coulondne (levo) ob prihodu v Berlin v družbi francoskega poslanika Frangoisa Ponceta Iz uredniškega koša Testeni trg. Pred oproščevalno, oziroma izpraševalno komisijo na zadnjo kvaterno nedeljo je bil pekovski vajenec vprašan, koliko soli rabi za en kg moke. Učenček J« odgovoril: >2—3 dkg.« Takoj nato pa mojster: »Včasi pa čisto nič, ker pozabiš so-Hti« Vsak dan ena Prisega brezkonfesionalcev Avstrijskemu parlamentu Je bila predložena novela, po kateri bi za breakonfe-sionalce odpadle v obrazcu prisege besede, ki spravljajo prisego v zvezo z Bogom. Pojasnilo k tej noveli pravi, da se ▼ sedanjem času naraščanja brezkomfesional-nosti množijo primeri, da ljudje zavračajo pred oblastmi prisego po starem vzorcu, prisega pa je potrebna pri eksekudj-Skesm ter konkurznem postopku, dalje je mogoče zavestno krivo pričevanje pred sodni Jo kaznovati le tedaj, če je bila priča zaprisežena. Naprstnik Po zelo razširjenem mnenju Je naprstnik izumil amsterdamski zlatar Nlklas van Benschooten 1. 1684. Ta trditev Je zmotna. Hrapave pristane z istimi vdolbinami, kakršne imajo naprstnUd za držanje šivan-ke, so poznali že v starem veku, prav tako kakor naprstnike raznih formatov iz zlata ,brona, slonove kosti in iz navadne kosti. številni muzeji hranijo takšne naiprstni-ke staroveških narodov. Učena Hildegarda Bingensflca omenja naprstnik okoli L 1150, v Norimberku so imeli izdelovalce naprst-nikov že 1374 ta najstarejša ohranjena slika naprstnika iz L 1382. izvira od Istotam: Norimberški napnstniki so bili pr-votno iz medi, pozneje iz bele pločevine. Prve stroje za izdelovanje naprstoikov Je uvedel v to mesto neki von der Becke leta 1696. Olimpijski zmagovalec Oda Je postavil s 15,58 nov svetovni rekord v trojnem skoku Po 15 letih spregledala Madaime Santchaine, vdova kakšnih 70 let iz Vemancourla ▼ bližini Lyona, Je pred petnajstimi leti izgubila vid in vse prizadevanje zdravnikov, da bi Ji ga vrnili, Je ostalo zaman, tako da so nad tem že obupali. Ga. Santchatae ni od takrat nič več stopila na ulico. Te dni se je dotipavala iz svoje sobe ▼ kuhinjo, ko Ji je nenadoma rdeče zaplesalo pred očmi ta potem je zagledala obrise predmetov v tem prostoru. Njen občutek sreče Je bil v tem trenutku tako močan, da se je skoraj onesvestila. Opotekla se Je ▼ Jedilnico, kjer sta sedela dva njena otroka V teh 15 letih sta se bila tako iz-premenila, da bi Ju ne spomala, če ne bi bila vajena njunega glasu. Vest o tem čudežu se je seveda bliskoma razširila po vsej deželi tn od blizu ln daleč ao začeli prihajati ljudje, da bi ge. Santchainovi čestitali. Posebno dosti prihaja vojnih slepcev, ki jim pripovedovanje stare gospe vdbuja upanje, da bodo še sami spregledati. Stolnica — zlati rudnik Odrešemikovo katedralo v Moskvi, ki so Jo zidali 44 let ta je bila zamišljena v proslavo ruske zmage nad Napoleonom, sedaj razdirajo. Od petih zlptih kupol snemajo zlato peno ta na ta način upajo dobiti dva centa suhega zlata, če ne več. Osrednja kupola, ki Je s svojim velikanstvom ©vladala obmestje, kaže samo še grd železen skelet Vrednost tega zlata bi po današnjih cenah znašala kakih 26 milijonov dinarjev. Namestu stolne cerkve pride go-rostasni Sovjetski dom. kjer bo glavna dvorana sazna štela 17.000 prostorov. Za naglo ta uspešno kretanje zračnih edinic se bodo v bodoči vojni mnogo posluževali umetne megle, ki bo zakrila zrakoplove sovražniku. V Ameriki so napravili že nekaj prav uspelih poskusov te vrste. Letela so s posebnimi pripravami odela zrakoplov Los Angeles v nekaj minutah v neprodiren zastor umetne megle Manabu je izboljšal v skoku na daljavo dosedanji svetovni rekord zamorca Katorja za ceMh 5 cm. % Iz službenih objav "" Pri okr. sodiščih bodo sledeče dražbe nepremičnin: V Radovljici dne 23. nov. ob pol 9. semlj krt j. Savica, vL št 68, ln sicer v 22 asa pinah. Cenjeno 144.073 Din, najmanj 96.043 Dim. — V Krškem 18. dec. ob 10. polovica nepremičnine; zidane z opeko krite hiše v Krškem št 75, hleva, svinjaka, 9 zem:j parcel, zemlj. knj. k. o. Krško vL št. 1115 2 vrsta. Cenjeno skupno 128.444 Din, po;o vice 64.222 Dim, najmanj 42.814 Din. — Trebnjem 30. dec. ob 10. zemlj. knj. k. o Korita, polovica vi. št. 126. Cenjeno 15.882 Din, najmanj 10.588 Din. — V Kranju 21 nov. ob 9. na licu mesta v Šenčurju, zemlj knj. Šenčur, vi. št. 27, 26, 438, 439, 546 €81. Cenjeno 162.063 Din, najmanj 110.615 Din. — V Novem mestu 23. nov. ob 9 zemj. knj. štale vL št 23. Cenjeno 67.765 Din, najmanj 45.176 Din. — V Brežicah 26. nov. ob 10., parcela 657/11, njiva, zemlj knj. Loče, vL št 160, cenjeno 7035 Din najmanj 4690 Din. — V Mariboru 9. dec. ob 11. zemlj. knj. k. o. Studenci vi. št. 233, crajeno 59.240 Din, najmanj 39.493 Din. — Istotam dne 14. dec. ob 10. zemlj. k. o. Slivnica vL št 18 in 164, k. o. Radazel vi. št. 58. — V Brežicah 26. nor. ob 9. hiša v Drenovo! oz. v Gornji Sušici št. 110 z go *&podarskimi poslopji, dvema stavbnima parcelama, dvema vinogradoma, eno njivo, gozdom Drenovec vi št. 153, cenjeno Din 12.979, najmanj 8652 Din. — V Ptuju 20. nov. ob 9. zemlj. knj. idealna polovica d. o. Gorca vi št 19, cenjeno 8470 Din, najmanj 5980 Din. — V Sevnici 27. nov. ob pol 11. zemlj. knj. Zabukovje vi št 229, cenjeno ln najmanj 1189 Din. — V Novem mestu 23. nov. ob 9. zemlj. knj. Zajčji vrh vi št. 48, cenjeno 24.258 Din, najmanj 16.172 Din. — Istotam 9. nov. ob 9. zemlj. kaj. Lakonica vi št 28, 365, cenjeno 20.100 Din, najmanj 13.400 Din. — Na Vranskem 25. nov. ob 9. zemlj. knj. k. o. Letuš, vi št. 370, cenjeno 10.211 Din, najmanj 10.211 Din. — V Celju 17. nov. ob 9. zemlj. knj. Studence, vi št 388: stavnišče (sušilnica), cenjena 12.500 Din, zemljišče, traivnik in vinograd, cenjeno 3981 Dim, skupaj 16.481 Din, najmanj 10.900 Din. — Prav tam 20. nor. ob 9. zemlj. knj. Loka vi št. 200, hiša z drvarnico, cenjena 9180 Din, vrt 112 Din, travnik 1328 Din, skupaj 10.620 Dim, najmanj 7100 DLn. — V škofji Loki 28. nov. ob 9. zemlj. knj. Koprivnik, ceajeno 95.142 Din, najmanj 63.428 Din. — V Laškem 14. nov. ob 9. dražba kmeti-škega posestva pri Sv. Katarini št. 28, zemlj. knj. Sv. Marko vi št. 27, cenjeno 83.555 Din, najmanj 55.703 Din. — V Dolnji Lendavi 16. nov. ob 9., zemlj. knj. k. o. Beltinci, vi št 89, 5, 72, 210, 486, 502, 580, 200, 446, cenjeno 26.180 Din, najmanj 17.456 Din. — V Ptuju 20. nov. ob 10. *eialj. knj. Slatina vi št 80, cenjeno 12.040 Din, najmanj 8027 Din. — V Mariboru 9. dec. ob 10. zemlj. knj. k. o. Pobrež-je vi. št 707, cenjeno 27.350 Dim, najmanj 18.234 Dim. — V 3elju 20. nov. ob 11. zem. knj. Zagrad vi št. 402, hiša s svinjakom, cenjeno 18.250 Din, vrtne parcele 3844 Dia, skupaj 22.094 Din, lastna polovica 11.047 Dim, najmanj 7364 Din. — V Kranju 20. nov. ob 9. zemlj. knj. Kranj vi št 127, ce njeno 170.000 DLn, najmanj 150.000 Din. V Ljubljani 17. nov. ob 9. stavbišče s hišo in pekovsko delavnico, zemlj. knj. Gradi- Sko predmestje rl St. 380, cenjeno 866.000 Din, najmanj 183.000 Dim. — V Marenber-gu 24. nov. ob pol 10. zemlj. kmj. št Janž D., vi št. 42, cenjeno 103.100 Dim, najmanj 49.400 Din. — V Mariboru 2. dec. ob 10. zemlj. knj. k. o. Rače vi št. 135 in 460. Cenjeno 141.620 Din, najmanj 92.274 Din. — V Slovenski Bistrici 12. nov. ob 10 zemlj. knj. Slov. Bistrica vi. št. 525, cenjeno 72.104 Din, najmanj 36.052 Dim. — V Laškem 6. nov. ob 9. gozd. zemlj. knj. Sv. Jedert vi. št. 251, cenjeno 1584 Din, najmanj 1056 Din. — V Murski Soboti 10. nov. ob 9. hiša z gospodarskim poslopjem, vrt, njive, travniki, zemlj. knj. Moravei, pet osmink vi. št. 96, cenjeno 53.655 Din, najmanj 35.770 Din. — C3 ■ C3 ■ C=> ■ O ■ C/■ O ■ C3 ■ <=> O CD ■ C Prvovrstne * motvoz, štrange, uzde in vse druge konop-nene izdelke dobite najceneje v vrvarni VAJT EN DRUG D. Z O. Z., Ljubljana Kolodvorska ulica 6 12747 oaoac=>Boic3ac=>BC3aoBc=)ac LAK-MODA 1931 ZELO DOBRE ŽENSKE NOGAVICE ŽE OD DIN 15- % TOPLI ČEVL1I IZ VELBLODOVE DLAKE PODPLATI IZ KLOBUČEVINE » IN USNJA DIN. £l5— LJUBLJANA, Dunajska cesta la; CELJE, Aleksandrova c. 1? MARIBOR, Gosposka o. 17 A L B I SI F R E R 10755 puškar LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 12, poleg restavracije »Novi svet« Potrebščine za lovski in ribarski šport. Delavnica za popravila, montiranje daljnogledov. CENE NAJNIŽJE. POSTREŽBA TOČNA. "< .'•'' K ■ v 1 j^t ZAKAJ Gumi klinika A. Goršič in sin LJubljana, Dunajska c. 9 Specialna delavnica za popravila vseh gumijastih predmetov, galoš in snežnih čevljev. RICAN trajno goreča peč Stedljiva In na)bo«jša ? Ker ogreje s minimalno količin« kuriv* re!© prijetno celo stanovanje. Bolj* od centralne kurjave, ker s svojo zelo praktično regulacijo povzroča enakomerno toploto. Postrežba j« zelo enostavna, komodna in čista. N« dajte se premotiti od drugih ponudb. Zahtevajte ponudbe od Vojvodjanske livniee d. d., Novi Sad, Suvoborska 11. Zastopstvo v Ljubljani: Franc Golob. % Oglejte si našo veliko zalogo! Novo! S ara44 v K & % Ljubljana St. Petra cesta št, 20 imoloio, 31 Jl.ll T 4 ®r £ Najboljše blago, nizke cene, m Solidna postrežba. *tt. < Rudlmo dober zaslužek sposobnim zastopnikom za prodajo: RADIOAPARATOV, GRAMOFONOV ln PLOŠČ. Zastopstva oddamo na posamezne okraje. Ponudbe na: Jugošport, Ljubljana, Miklošičeva cesta 84. 12907 ~ ' ' ■ .... - I« - '•■-V- r-t" ' -.i , V VINSKI KLETI Sv. Petra cesta 43, se toči čez ulico Bladki mošt, bel in rdeč, po g Din 7.-črno vino , g , . , . a , Din 9.-portugalka ■■■■■■■ Din 10.-cviček •■■■*•■■■ Din 10.-Bilvanec * ■ ■ ■ • ■ ■ ■ Din 12.-burgundec ....... Din 14.- Ob sobotah domače krvavice. Se priporoča T. MENCINGER Z žlico se koplje grob so dejali Rimljani. Eni jedo mnogo, drugI neredno. Zaradi tega trpe organi za prebavo hrane, živci io srce. Tem napakam je Izpostavljen vsakdo. ALPINAC-čaj pomaga, da te napak« nimajo hujših posledic. Preprečuj« zgago, lajpeko, napihovanj« v želodcu, debeljenje in povzroča lahko »panje. Okusa zelo dobrega, se pije »ALPINACc po jedi ali na večer — predno ležete spat, namesto kave ali običajnega čaja. — Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Depo: TRIFOLIUM-drogerija - Beograd £| naravnim, orth.-meh. potom, brez operacije, brez bolečin, brez ovir v poklicu samo z uporabo mojega avstrijskega patenta je mogoče. — Brezplačno neobvezno predvajanje vršim sam osebno v sledečih mestih: Gradec (Graz): Bahnhofgiirtel 65, v hiši gostilne »Ungarische Krone«, v nedeljo 8. in ponedeljek 9. novembra, obakrat od 8. do 3. ure. Spielfeld-Strass: v hiši gostilne Kaschl v Spielfel-du (špilju), v četrtek, 12. novembra od 8. do 1. ure. Beljak (Villach): v hiSi gostilne »Lamine na glavnem trgu, v torek, 17. novembra od 8. do 2. ure. Ena izmed vsak dan mi dohajajočih zahvalnic: Iz hvaležnosti tem potom potrjujem, da sem svoj«, ie 90 let staro, levostransko kdo v dimljah popolnoma izgubil z uporabo Streifen«der-j«vega patenta. Tudi pn najbolj napornem delu se ne pojavlja več, uporaha pa je bila brez bolečin in me ni oviraia v poklica. _ StOgersbach, 27. avgusta 1931. — Josef Ringbaner. Istimi iost tega dejstva potrjuje tudi ondotno župane.t t«. bovioJtte, da Vam neobvezno in brezplačno pošljem rrojc pojasnjujoče ilu«trovano brošuro. f. g. mm, ma 2 so amoHiiz 4 TOVARNA PAPIRJA miLAIlR WffPE V BEOGRADU is£e Vsled povečanja svoje produkcije, a tudi v svrho, da popolnoma izpodrine uvoz tujih fabrikatov, katere je tovarna papirja Milana Wape nadkrilila, zastopnika za savsko fn dravsko banovino pod naslednjimi pogoji: L da bo sedež skladišča v Zagrebu in v Ljubljani na vidnem mestu, 2. da bo preskrbljeno s papirjem izključno iz tovarne Milana Wape, 3. da razpolaga skladišče stalno z vsemi vrstami papirja, M ga tovarna izdeluje. 4. Da mora biti na skladišču v zalogi vedno vsaj 10 vagonov papirja. Kdor je voljan, da sprejme to zastopništvo, naj stavi svoje ponudbe tovarni. Ponudbe z referencami o sebi in z jamstvom kake večje banke naj se naslovijo na Fabriku hartije Milana Wape v Beograda 12862 . 7. - M■■ i JHf '•i " '-v'* '•, " '' v/ ' Ii ••. : -.i • • . " -■•■i-t^^T■ ."■■■•: ■■ ■■ ''z Občina Ljubljana Me»tni pogrebni zavod V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni soprog, predobri oče, nepozabni sin in ljubi brat, gospod advokat v "Višnji gori, rez. poručnik in imejitelj reda Jugoslovenske krone V. razreda v petek, dne 30. oktobra 1931, po kratki mučni bolezni, v 33. letu svoje starosti, previden s tolažili za umirajoče, mirno preminil. Pogreb preblacega nokoinikp bo v dne 1. novem- bra 1931 ob 11. uri dopoldne izpred mrtvaške veže na Stari poti* št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 30. oktobra 1931. 12980 Žalujoči ostali. Na)aoveia tluiinska pate ta« železna sel« praktična iloiliiri postelja • tapeciranim osdracoa — praKUčaa ca vsaka hita« hotel«, sa potnfač« oso; b« te nočne sloibe. Slane Dia 39fc—» Raapoli. Ijam poltom te iclctni* po povzetja- Leeeaa' alailaika patent-■a ' telo > praktična slol-Ijhra, postela • tapeciranim tnadracom. — Stene dia 39t.—. gpaljnl pate«* fotelj stane mmi30Q Liefestohl praktilaa letanje • te ecdenic. Stane Dta tSH_ Zahvala Za vse izraze iskrenega sožalja ob smrti gospoda Antona Eržena Šolskega upravitelja v pokoja kakor tudi za vse poklonjene vence in šopke izrekamo tem potom našo najiskre-nejšo zahvalo. Nadalje se zahvaljujemo učiteljstvu v Sevnici, Podgorju in Za-bukoviu, šolski deci iz. Podgorja in Zabukovja, cenjeni duhovščini in vsem občp-nom, ki so izkazali pokojniku poslednjo čast V Sevnici, dne 80. oktobra 1931. Žalujoči ostati. Po . te« tata Cisto Co-ban«: perja ktf po Dia 48— Ciile bela (otic kf pa Dia 1» — ta «a« p«b kf pa Dia U BROZOVIČ. ZAGREB nkaaa.ni. Oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspeh? i f ! i ^ctic malim oglasom t Ženitve, dopisovanja, naznanila te* oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja; vsaka beseda l.— Din Pristojbina za iifro i.— Din Najmanjši znesek 10,— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2,— Din Prt stojbine je vposlati obenem z naročilom Čekovni račun pri Poštni hranilnir' v Liubliani 11.842 — Telefor Številka 2492 3492 >d$*>K>or 2 Din IffOlll fio U SSCa slove matih oglasov dobite takoi po izidu Usta o podružnicah .Jutra* 9 •Mariboru, r 'Celju, v Koven* nte*tu, V TZrbooljah in na &eaenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. Mesar, pomočnika dobro izvežbanega v seka nju mesa pri 6okn. sprej mfm. S" rao dobra »priče vala. Ponudbe na ogl as n oddelek »Jutra« pod šifro »Mesarija«. 47354 1 Mesar, pomočnika dob izvežbanega v prt kajevanju, sprejmem tako VpoStevajo se samo dobra spričevala. — Ponudbe po i »Samostojna moč« na ogl. oddplek »Jntra« 47355 : Periektno strojepiska z znan'»m ddelek »Jutra«. 47421-3 Podjetniki! Kdor bi imel interes za izvedbo nekega novega tehniškega izuma večjega ob sega. naj pošlje cenj dopis na ogl. oddelek Jntra pod »Važno«. 47480-3 Dekle I 3 vojaške kovčke vajemo vseh hišnih del. I prodam. Naslov v oglas, išče službo. Ponudbe pod oddelkn »Jutra«. 4740S-6 šifro »J. P.« na oglasn; I--- >ddelek »Jutra«. 47439-21 yeHka jzbira Giadbeni teh .ik s prakso, išče službo ta takoj. Naslon pove oglas, oddelek »Jutra«. 47375-2 Korespondentinjo perfektno v italijanskem jeziku, z večlptno prakso T lesni stroki, sprejmem. Ponudbe pod šifro »Takoj« Da oglasni oddelek »Jutra« 47402-1 Prodajalko mešane ali samo manufak turne stroke, dobno izvež bano, ki bi bila tudi bla gajničarka, sprejmem s 15. decembrom ali po dogovora — Ponudh° na tvrdko Ivan Rojnik, Slovenjgradec. 47173-1 Mlada natakarica pridna in zanesljiva, zmožna vseh gostilniških del. ti govori nemško in slo vensko, z dobrimi spričeva ii, dobi takoj službo. Ponudbe na podruž. »Jutra« t Novem mestu pod šifro »Dobra spričevala«. 47386-1 2 čevljarska pomočnika prvovrstna delavca v izdelavi gojzeric in zbitih čevljem, sprejme Zupan. Jesenice. 47390-1 Fotografskega pomočnika retušerja, ki dela tudi do-br-e posnetke, res dobro izurjenega sprejmem v stalilo službo. Zah-teva.m po-skušnje. — Lastno sliko s plačilnimi zahtevami na naslov: Kari Rechnitzer, fotograf. Pančevo. 47435-1 Mlia^Hrt&jSMfc^&j&i, Zastnpnik koji je dorvorazrednim referencama ra-zpolaže. traži se za prodaja svakovrsnog pamuka. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Parnuk« 47420-3 Gospa bi šla par dni tedensko na dom krpat perilo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47475-3 i Fiksum in provizijo ' nudimo potnikom ta obisk •jrivatnib strank ta Ljub-jano Id okolioo te* vso Iravsfco banovino u ma mfakturn« blago. — Po vidbe na oglasni oddelek •Jutra« pod šifro »Fiksum n provizija«. 45053 5 Inštruktorja strogega, za dečka 5. ra»r. ljudske šole, sprejmem. — Porndbe na oglas, oddelek ,Jutra« pod šifro »2 uri na dan«. 47447-4 Francoščino poučuje dijakinja. Naslov oglasnem oddelku Jutra. 47529-4 RadU Radio-aparat štiricevni, na električno priključitev, s prima zvočnikom, v najboljšem stanju prodam za vsako sprejemljivo ceno, ali zamenjam za zapravljivček. — Prodam tudi stroj z valjki, prej za mletje soli. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra. 47394-9 Mesto šoferja aH mizarja iščem za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47123-2 Gospodična z meščansko šolo in znanjem nemščine, gospodinjstva in šivanja, ki ljubi otroke, išče kakršnokoli nameščen je. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Skrajna sila«. 47387-2 Viničar z večletno prakso, brez otrok, ki bi šel tudi za majerja, išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zvest gospodarju«. 47381-2 Natakarica želi stalno mesto za takoj. Cenjene dopise na podruž nico »Jutra« v Celju pod značko »Agilna«. 47373-2 Gospodična s polletno prakso, išče me-. sto v pisarni, ali mesto blagajničarke v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 47432-2 Kot mizar, vajene bi se šel rad učit, najraje v ljubljansko okolico. Sem priden in pošten. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 47487 S Starejša ženska zdrava, snažna in varčna, vajena samostojnega gospodinjstva, išče mesto gospodinje ali kuharice. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kuharica«. _ 47492-2 Bolniška strežnica izvežbana, želi premeniti mesto. Nastop in plača po dogovoru. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Skrbnost«. 47523-2 KRP4NTEM na škofijskem vrtu pri cerkvi siv. Petra v Ljubljani. Sv. Petra cesta št. 91. 47467-6 Več fotoaparatov rabl'»nih. na film; štam-p>i!,;_ko (stroj) za paginirati; veliko belo kredenco; železno napisno tablo; večjo kioličino lesenih kač (kakor žive) ter več tisoč živalskih razglednic za zla ga. ti, poceni prodam. Izve se v vinarni v Vegovi ul. št. 2. 47468-6 2 sobni peči plinsko in električno prodam. Naslov v ogla«, od-delku »Jntra«. 47479-6 Gramofon. >Iošče najnovejše Columbia, His Masters in Odeon dospele. Najnižje cene. Dunaiska c. št. 36. 47532-6 Enonadstropno hišo ' lepim sadnim vrtom ln jospodar. poslopjem proda Franjo Gerkman. Laško. 47220-20 DvostanovanJ. hišo prodam v okolici topničar-ske vojašnice. Resni interesenta naj javijo svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljubljana« 47286-20 Dvostanovani. hiša naprodaj par minut od železniške postaje. Pojasnila daje vsa.ki dan Jožef Po- Več dijakov (ini) sprejmem oa stanovanje — event. tudi g hrano v bližini gimnazije na Poljanah Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 474/29-22 Ti oddalo Stanovanje 2 parketiranih sob. kuhinje nikvar, Črnuče št. 11. pošta in vseh pritiklin oddam . Ježica pri Ljubljani. I Tovarniški ulici gtev 27 _ _47426-20 j Vodmat 47264-21 Posestvo s 50 orali v enem fooen, v | okolici Maribora, b prek« 1000 sadnih dreves, 20 glav živine in vse poceni proda F. Tovornik, Maribor-Tezno 47530-20 Hišo I z lepim stanovanjem, kletmi in gostilniškimi prosto-I ri oddam proti kavciii le resnemu ponudniku. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 47476-20 Varno naložite denar j na visoke obresti na daljši rok. — Ponudbe z višino zneska in obresti na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina«. 47379-16 j Kdor mi preskrbi 20.000 Din posojala, dobi 500 Din nagrade. Denar ■popolnoma siguren, 15 % na 6 mesecev. Poniudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »(Popolnoma sigurno« 47464-16 Poslovodja i večjo kavcijo, žeId sodelovati v podjetju, ki bi imelo interes za lastno izdelovanje konfekcij, perila Pismene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Kavolja 200.000«. 47486-16 Lep vogalni lokal >ddam. Kongresni trg št. f 47363-19 ŠpeceriJ. trgoviro na veliko, dobro idočo, na zelo prometnem kraju oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovina na veliko«. 47175-19 Blagajničarka začetnica, želi mesto v kaki manjši trgovini, evenit. tudi v kuhinji ali restavracij.. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ■Blagajničarka«. 474-33-2 Začetnica ki govori in piše perfektno nemško, išče službo kore-spond-en-tke — kot brezplačna praktikantinja. — Cenj. ponudbe prosim na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Korespondentka«. 47246-2 29 let star fant zanesljiv in pošten, z dobrim spričevalom, išče službo s 15. novembrom kot hišni hlapec aii trg. sluga. Ponudbe pod šifro »Samec« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 47531-2 Edgar Rice Burroughs« Tarzan, kralj džungle . Ford type 1929, novo lakiran, nova streha, generalno po pravljen, odprt, takoj naprodaj z« 18.900 Din. Re*-I niim reflektantom poskusne I vožnje na razpolago. Voz v brezhibnem stanju. Rafael | Sšmčič, Stična. 47075-10 Stari Austro-Fiat 24 HP. sposoben za takojšen pogon, nove gume. električna luč, poltcvorni. pripraven za gasilce ali predelavo v gasilsko sesal ko, za 4900 Din takoj pro da Rafael Simčič. Stična. 47074-10 Fiat 503 prvovrstno ohranjen, nova pnevmatika, 2 rezervi. Renault taksi typa. ugodno naprodaj pri Renault zastopstvo. Cesta na Rožnik 19. 46934-10 Jedilnica I črna, ma!« rabljena, hra-I stova, '12 kiomadov, radi selitve naprodaj za 11.500 Din. Pismene ponudbe na | oglas, oddelek »Jutra« pod »Jedilnica« 47454-12 Krzneni plašč (Narzmuimed) dobno ohranjen, z novo svileno podlogo, le proti gotovini naprodaj na Poljanski eesti št. 13/11. lev«. 47462-13 Trgov, z železnino Id Specerijo radi bolezn' prodam. Naslov ▼ ogla«, oddelkn »Jutra«. 46672-19 Bife na sel« prometnem krajo ▼ | centru Beograua, t vsem inventarjem, radi selitve prodam za 25.000 Din. — Povprečni promet 30.0001 Din. Pojasnila daje Pavle Jemc, Beograd. Admirala Geprata 103. 47338-19 Lep lokal v Gledališki ulici takoj odda Pokojninski zavod za nameščence r Ljubi ani. _ 47418-19 Lokal s sobo I blizu Miklošičeve ceste ta-I koj oddam. Naslov v ogl. | oddelku »Jutra«. 47481-19 Veliko peč za gostilniški lokal kopi Angela Kunstelj, Ježica. | gostilna. 47333-7 Akumulator 14 V, za motorno kolo, v brezhibnem stanju kupi takoj Franc Kunstolj, ključavničar. Bled. 47446-7 Opremo za mesnico kompletno, kupim. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Mesnica«. 47393-7 I Domičo hrano okusno po 12 Din dnevno nudim v eentru mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47915-14 Restavracijo prvovrstno, na najpromet-I nejSi točki v Ljubljani, s »enčnatim vrtom, modernim zimskim kegljiščem, prostorom za balincanje in udobnim stanovanjem oddam v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Potrebnih 20.000 Din«. 47513-14 Trgovske lokale I v prometnem trgu dravske I banovine, primerne za de-| tajlno trgovino oddam s stanov-njem I vredv ▼ najem. Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod | »Velik promet«. 47073-17 Gostilno aH vinotoč vzamem v najem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kavcije zmožen«. 47455-17 Stam vanje 2 velikih in 3 manjših sob. kuhinje in pritiklin. v »re dini mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jntra. 47229-21 Komfort stanovanje obstoječ« tt 4 sob, kuhinj«, kopalni©« in pritiklin, v 1 centru mesta, zračno Is solnčno, o d d a m s 1. no-vembrom t. L Cenjene ponudbe pod »Krasna lesra« na oglasni oddelek »Jutra« 47284-21 Stanovanje 9ob« hi kuhinje oddaš takoj mirni stranki v Mostah Ciglarjerva 87. 47461-31 Stanovanje s 4 sobami io pritiklinami in lokal za pisarno oddam takoj. Nasl-ov pove oglasni oddelek »Jutra«, i 47412-21 Stanovanje 1 Sobe in kuhinje, 1 trgov-ski lokal in 1 lokal za pisarno takoj oddam. Naslov ▼ oglasnem oddelku Jntra. 47411-31 Stanovanje 6 sob, kopalnice, kuhinje in vseh pritiklin oddam na Kongresnem trgu št. 8 (Kirbisch). 47364-21 Stanovanje sob« in kuhinje oddam v Dravljah, Rokova pot 135. 47409-21 Sobo s kuhinjo oddam mirni stranki v Zelen! jami, Val. Vodnikova H. 15. 47416-21 Stanovanje 9 sob, kuhinje in vseh pritiklin za 380 Din oddam v Zg. Siški 204. 47477-21 Stanovanje S sob in kuhinje, v pri-' t ličju, z vTtom, elektriko in vodovodom takoj odda Hren, Kodeljevo, ob Mladinskem domu. Štev. 5. 47403-21 Stanovanje 2—8 sob, kompletno, v centru mesta (velikost 2 sob najmanj 5 X 5 m) iščem za takoj ali kasneje. Ponudbe z navedbo lege in cene na oglasni oddelek »Jutra® pod šifro »P. R.« 47449-21/a Stanovanje dveh sob in knhinj«, ter j delavnico iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Triglav«. 47427-21/a Trisob. stanovanje s pritiklinami. blizu centra išč« solidna družina 8 1. februarjem. Ponudbe pod »1. februar« na oglas, oddelek »Jutra«. 47490-21'a oddajo Sobico oddam s 1. novembrom. — Gostilna »Grajska klet« Mestni trg 13, dvorišče. 47292-23 Opremljeno sobo v sredini mesta oddam s 1. novembrom solidnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 47287-23 Sobo s hrano ta 700 Din takoj odda Zor, Sv. Petra cesta 27. — Oglodata med 11. in 13. aro [ 47457-23 Opremljeno sobo i dvema posteljama, podstrešno, snažno in svetlo, z vpeljano elektriko in posebnim vhodom takoj oddam. ""VHzve se na Cankarjevem nabrežju štev. 9/1. 47407-23 i Sobico z 9 posteljama, solnčno in toplo, oddam 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 47473-23 Lepo sobo z 2 posteljama, posebnim vhodom in elektriko takoj oddam v centru mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47474 23 Opremljeno sobo zračao, s posebnim vhodom in elektriko oddam s 15. novembrom. Naslov ,v ogl. | oddelku »Jutra«. 47508-23 Sobo takoj oddam oa Starem trgu St. 26. 47507-23 Sobo oddam. Naalov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47306-23 Sobo lepo opremljeno in strogo separirano, na Aleksandro vi cesti oddam s 1. novembrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 47403-23 Opremljeno sobo i posebnim vbodom oddam boljšemu gospodu ali gospodični v bližini dramskega gledališča. Ogledati po poldan. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 47404-23 Tri sobe s pritiklinami oddam v v Koleziji, Zelema pot 6. 47406-23 , Opremljeno sobo z 2 posteljama, s postrežbo ▼ I. nadstropju takoj poceni oddam. Poizve se v trgovini M. Orehek, Kolo-| dvorska ulica 26. 47414-23 Sostanovalca sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47415-23 Opremljeno sobo oddam blizu glavnega ko lo dvora — Pražakova ulica štev. 10, pritličje — levo. 47422-23 Gospoda ijmem na stanovanj« ▼ eliki čolnarski štev. 11. 474(28-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47430-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in hrano aH brez oddam r Sp. Siški, Cemnetova ulica 31. 47469-23 Dopisi 3 mladi fantje želijo resnega znanja s tre mi prijaznimi gospodičnami, ki imajo nekaj goto-| vrne, ali da so kaj izuče-ne —• v svrho poznejše I ženitve. Ponudbe s sliko na I ogla«, oddelek »Jutra« pod I »Lilija, vrtnica in šmarni-I ca«. 47275-24 Gospod v drfeuvni službi, star 96 let. želi znanja s simpatično gospodično. Event. že-, citev ni izključena. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Veselo srce«. 47501-24 Restavracija Zebal Rudnik Ljubl.ana, Dolenjska cesta, nudi vsak« so-boto in nedeljo pečenie«, domače krvave in jetrn« klobase. Prvovrstna vina. 46071-18 Mimica Hvala, bodi zdrava! V soboto nemogoče. Prosim Te v sredo ob istem času, isto-tam. Poljub Tvoj. 47509-24 »Zidani most« Dvigni pismo. — Poljub 47484-24 Gostilničar trgovec in posestnik, samostojen, dobro vpeljan, z večjim prometom, zelo pod-I jeten. star 27 let, zr.ačajen [ p-sv prijetne zunanjosti, | žela takoj poročiti do 25 let staro, inteligentno gospodično iz boljše hiše, z večjim premoženjem. Cenj. ponudbe po možnosti s sli-I ko na podružnico »Jutra« I v Mariboru pod »Jesen«. 47383-25 Izjava Kosenburger Janei in Ro-zalija, posestnika v Skorbi h. št. 11, p. Ptuj, obžalujeva žaljivke, s katerimi sva žalila gosipo Antonijo Koštomaj, pos. šn gosrtilni-čarko v Skorbi 5, ter se ji zahvaljujeva za odst-op od obtožbe. 47382-31 Preklic Podpisani opoaarjam fcične, ki bi kupili pohištvo in drugo od Viktorja Pod-krajnika, Poljanska e. 21, da vse zgubi, ker nt nič njegova last. Pavla Pod-krajnik. 47470-31 Zadruga avtotaksi naananja cenj. občinstvu, da za praznik*- Vseh svetnikov vozimo od postajališč na pokopališče, aJI obratno, ako so vsaj Stiiu osebe, po 10 Din za osebo^ 47471-31 r? fTT»ij ; T* M i« il rt ii Nov gramofon event. todi n» obroke na prodaj v Jenkovi ulici 13 47308- Prazno sobo paricetirano, s posebnim vhodom oddam v Mostah, Koroščeva 2. 47505-23 Komfortno sobo v centru mesta oddam s 1. novembrom 1 aH 2 osebama t vso oskrbo. Ravno-tam oddam solnčen kabinet tudi z vso oskrbo. Sprejmem nekaj abonentov na izvrstno domačo hrano. — Tavčarjeva št. 4/EL lev«. 47488-23 Gospodično aprejmem na brano in stanovanj«. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 47482-23 Sostanovalca I s vso osferbo ta 550 Din I mesečno sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 47478-23 Črn, kratek klavir kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrsten«. 47137-26 Psa (angletii boksar) mladega proda Otrin, Ljubljana. Hranilnica nI. Ul. 47438-27 Mucko popolnoma belo, mlado, Ansora ali navadno kupim Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47431-27 Trafikanti-filatelisti Razne znamke v komisijsko prodajo, proti visoki proviziji nudi Avgust Po-tušek. Kranj. 47399-39 Zlato zapestnico seun izgubila od licejsk« gimnazije po Aleksandrovi cesti do Tavčarjeve ulace. Najditelj naj jo proti nagradi vrn« v Tavčarjevi ul. št. 4/L desno. 47472 28 Gostilno na prometnem kraju v Rogatcu št. 150, dve minuti od železniške postaje, ob glavni eesti oddam v najem. 47397-17 Stanovanje 2 sob, kuhinie in pritiklin. % ure od Zvezde oddam. Na<»1iov ▼ oglasnem oddelku l »Juitra«. 47495-21 Stanovanje 3 parke tirani h sob, kopalnice in drugih pritiklin oddam takoj ali i decembrom. Istotam oddam tudi dve sobi TTasloir pove oglas, oddelek »Jutra«. 47520-21 Sobo s parketom in elektriko, ▼ sredini mesta oddam gospodom ali gospodičnam z vso oskrbo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 47503-23 2 gospoda sprejmem na brano in stanovanje po 700 Din mesečno. Soba s pose bnim v hodom in električno razsvetljavo. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 47532-23 Solnčno sobo t Luifczovo pečjo, parketom elektriko im posebnim vhodom, v bližini trnovske cerkve oddam s 15. nov. stalnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 47489-23 Gospodično ko* sostanovalko sprejme Črnivec, Gradišče štev. 14, pritKčje. 47490-23 Sobo s štedilnikom veliko, za S00 Din oddam v Trnovem, Staretova 24. 47491-23 I Dynamo ladoerten za razsvetljavo manjše industrije, vasi ali večjega mlina in žage, v brezhibnem stanju ugodno prodam. Dopise na oglasni oidelek »Jutra« pod šifro »Dynamo«. 47330-29 Pisalni stroj »Adler« v telo dobrem stanju poceni proda Ivan Kokaij, Gradišče št. 11/11. 47494-29 Dovršen v kvaliteti ln izdelavi je PARKET tvornice IVAN ŠIŠKA v I jubljanl in vsled popolne reorganizacije obrata tudi najcenejši! 3 oleandri in citre naprodaj t gostilni pi< Francoljnu. Celovška eeeta št 49 47212-6 . 2 sostanovalca I Dva sostanovalca boljša, aprojarem na j siprehnera v Hren^n ulici Petra nasipa 53. 47518-231 št. 191 474*2-^2 Obe stranki sta divje rohneli in preklinjali. Rjovenje boreč!h se, pokanje strelov, vpitje in ječanje ranjenih je bilo tako grozno, da je bila paluba »Fuvvalde« podobna norišnici. A boj ni dolgo trajal. Uporniki so kmalu opravili svoje krvavo delo. Smučarji, pozor! Ce rabite lobre tn trpežni-smučke kakor rodi tanjke. s» oglasite prt meni. Vel: ka taloga prvovrstno bla go ln nizke eene. Petkov šek Frane — izdelovalec smuč' Drenov grič. Vrb nika. • 47070-6 Fotoaparat 16 % X 9, skoraj nov, radi I nabave tečjega zelo ugsd-I no prodam. — Ponudbe na I podružnico »Jutra« na Je-|8enicah pod značko »Foto-I aparat 4.5«. 47391-6 i Kupim vilo z dvemi trisobnimi stanovanji. kopalnico ter najmanj 800 ms vrta. na periferiji Ljubljane. Plačam največ 350.000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Novozidana, prostorna vila«. 47261-20 Hišo s pletarao is iemljiščem prodam v Domžalah. Pojasnila dajf Kar) P r e l o g Ljubljana frosposka ulica 3. 47223 20 Enodružinsko hišo z lepim vrtom proda Franjo Gerkman. Laško. 47221 -20 Gozd in posestvo 35 oralov njiv in travnikov, 50 oralov gozda za sečnjo, s približno 15.000 kom. dreves, od 17—45 cm prsne mere ter 20Ietna kultura s 17.000 sadikami, 1 uro od kolodvora prodam proti takojšnjemu plačilu h i Din." Pojasnila daje Leopold Kane. Leše pri Prevaljah. 46976-20 I Erostanovanj. z vrtom oddam ▼ najem. Poizve se v Florijanski ul. št. 40. 4791.1-17 IEZZEE32? iščejo Stane. anje lep« te solnčno, obstoječe iz_ S veiutih soib in vseh pritiklin, z modernim kom-fortom, iščem 8 15. januarjem ali 1. februarjem. — I Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod »Udobnost«. 47136-21/a Hlode hrastove, bukove in jelove kupuje stalno Lavrenčič & Oo., Ljubljana, Vofiniakova ulica 16. 47378-15 Bukovih cepanic 10 % oblica, plačljivo ▼ 30 dneh, proti bančni garanciji, iščem za Sošak. — Ponndbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro blago«. 47389-45 Stanovanje komfortno, s 5 ali 6 sobami, t strogem centru iščem ta takoj aM pMoeje. Po-nndbe na oglasni oddelek »Jutra« ped »4 osebe«. 47104-21/a 500 kub. desk 1 I., n. in m. vrst«, smrekovih ter jelovih. 24, 40.1 50 in 80 mm, 4 m dolgih, od 20 cm naprej širokih, proti plačila v 60 dneh m bančni garanciji, iščem ta Beograd. Lahko je tudi reč dobaviteljev. Ponndbe pod šifro »388« na oglasni od delek »Jutra«. 47388-15 Sobo in kuhinjo ali 2 prazni sobi, kamor bi 8« event. mogel postaviti štedilnik, tiče mirna stranka — najraje kje v trnov »ki ali šentjakobski oko-liei — m takoj ali pozneje Ponudbe z navedbo cene in naslova Da oglasni od dele* »Jutra« pod »Dva mirna«. 47465-2l/a Opremljeno sobo I s parke.ti in elektriko ta-1 koj oddam za 350 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ,47519-23 $€ Sobo | oddam r K-orvtkovi št. 34. u-Kci 47516-23 Opremljeno sobo čisto in zračno takoj oddam dvema gospodoma v oentru mesta, z lepim razgledom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 47413-23 Opremljeno sobo [ eni aH dvema osebama poceni oddam ▼ Rožni dolini cesta V/B9. 47443-23 Opremljeno sobo s strogo separiranim vhodom prav poceni oddam na Opekarski cesti štev. 32. 47453-23 Opremlieno sobo t vbodom h stopnjišča, ta 350 Din oddam takoj v Vodmatski ulici štev. 14. 47419-23 iščejo Komfortno s^a p« možnosti s hrano, išče študent v centru mesta. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod značko »25«. ! 47448-23/a Sobico 8 separiranim vhodom, v bližini Stan in doma. Rožni dolini iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stan in dom«. 47460-23/a Skromno sobico maihno in čisto, iščem pri prijaznih ljudeh. Cenjene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Mlad uradnik«. 47441-23/a Opremljeno sobo solnčno rn zračno v cen. tru mesta, event. z zajtrkom išče uradnica. Ponudbe z navedbo 6en« na oglas, oddelek »Jutra« pod značike »Cisto«. 47500-23/a Uprava Javnih skladišč v Ljubljani, javlja, da se vrši 7. novembra t 1. ob 10. uri v njenih skladiščih na Dunajski cesti 33 javna dražba ca. 70 kub. metrov friz ter ca. 11 kub. metrov hrastovih plohov. 12874 ima poleg svojega cvetličnega paviljona na Miklošičevi cesti, zraven hot-«a Cnion, telefon 2341, tudi lokal v palači Dunav, vhod iz Beethovnove ulice, telefon 2489. 12820 Lepa knjiga je zrcalo duše, zato sezi-te po romanu velikega bengalskega pesnika Tagoreja: Dom in svet H ga je izdala Tiskovna zadruga v moj* sterskem prevodu V. Levstika. T T__- . T-. . _ , . —---—----------------23 znaeioo »Cisto«. 47500-23/a ■■■■■■■■Hi Urejuje Dav„„n Ravljen. Izdaj, za konsorcij »Jutre« Adolf Ribnikar. Za Neredno tfak^ d. d k* tfctanMj, Franc jMg8et. Za inseratnl de. Je odgovore. Alojz Novak. Vsi y Ljubljani.