UČNI NAČRT OSNOVNA ŠOLA 52:9 Izobraževalni program osnovne šole0 / ITALIJANŠČINA / Izobraževalni program osnovne šole s / prilagojenim predmetnikom za osnovno 5 2 šolo s slovenskim učnim jezikom na 20 . 7 narodno mešanem območju slovenske . Istre 23 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezične osnovne šole na narodno mešanem območju Prekmurja Prilagojeni izobraževalni programi osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom Tretje vzgojno-izobraževalno obdobje IZBIRNI PREDMET UČNI NAČRT IME PREDMETA: italijanščina Predmetnik za osnovno šolo Prilagojeni predmetnik za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre Prilagojeni predmetnik za osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre Prilagojeni predmetnik za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja Predmetnik prilagojenega programa osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom 7. razred 8. razred 9. razred 70 70 64 PR IPR AVIL A PR EDMETNA K UR IK UL ARNA KOMISIJ A V SESTAVI: dr. Helena Bažec, Fakulteta za humanistične študije, UP , Alenka Ceglar, Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran, dr. Maja Cergolj, OŠ Lucija, Anja Humar Korečič, OŠ Komen, Nataša Kabaj Bavdaž, Zavod RS za šolstvo, Pia Lešnik Bučar, Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana, dr. Metka Malčič, Fakulteta za humanistične študije, UP, dr. Darja Mertelj, Filozofska fakulteta, UL, Tea Race, Srednja ekonomsko-poslovna šola Koper, Kristina Stopar Jenišek, OŠ Ivana Roba Šempeter pri Gorici, Sonja Šuligoj, Srednja ekonomsko-poslovna šola Koper, Aleksandra Vatovec Zonta, OŠ in vrtec Ankaran, dr. Vesna Vojvoda Gorjan, OŠ Elvire Vatovec Prade, Udovič Suzana, OŠ Elvire Vatovec Prade, dr. Anja Zorman, Fakulteta za humanistične študije, UP. JEZIKOVNI PREGLED: Manja Žugman OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p. IZDAL A: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc Ljubljana, 2025 SPLETNA IZDAJA DOSTOPNO NA POVEZAVI: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni- nacrti/Ucni-nacrti/2025/UN_OS/Ucni_nacrt_italijanscina_2025.pdf CIP Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 243498755 ISBN 978-961-03-0991-8 (Zavod RS za šolstvo, PDF) BESEDILO O SEJI SS Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na 244. seji dne, 22. 5. 2025, določil učni načrt italijanščina za izobraževalni program osnovne šole, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre, izobraževalni program osnovne šole z prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezične 3 osnovne šole na narodno mešanem območju Prekmurja in prilagojene izobraževalne programe osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom. PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj) KAZALO OPREDELITEV PREDMETA ....................... 9 PRAGMATIČNA IN SOCIOLINGVISTIČNA ZMOŽNOST ................................................ 33 Namen predmeta ........................................... 9 Temeljna vodila predmeta PRILOGE ............................................... 34 ............................. 9 Obvezujoča navodila za učitelje Priloge po poglavjih ..................................... 34 ................... 10 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA .......... 11 SPREJEMANJE ............................................ 34 SPREJEMANJE................................................... 12 DODATNA POJASNILA ZA TEMO ................ 34 Razumevanje ustnega izražanja in DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO ........ 34 avdiovizualnega gradiva ............................... 13 Bralno razumevanje ..................................... 14 TVORJENJE ....................................................... 15 Ustno izražanje ............................................ 15 Pisno izražanje ............................................. 17 INTERAKCIJA ..................................................... 18 Ustna interakcija .......................................... 19 Pisna interakcija ........................................... 19 Spletna interakcija ....................................... 21 POSREDOVANJE, RAZNOJEZIČNOST IN MEDKULTURNOST ............................................ 22 Posredovanje besedila ................................. 23 Posredovanje pri sporazumevanju ............... 25 Raznojezičnost in medkulturnost ................. 26 SPORAZUMEVALNE JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI ..... 27 Jezikovna zmožnost ..................................... 28 Pragmatična in sociolingvistična zmožnost ... 30 VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ...... 31 Opredelitev predmeta.................................. 31 SPREJEMANJE .............................................. 31 TVORJENJE ................................................... 31 INTERAKCIJA ................................................ 31 POSREDOVANJE, RAZNOJEZIČNOST IN MEDKULTURNOST ........................................ 32 POSREDOVANJE BESEDILA......................... 32 POSREDOVANJE PRI SPORAZUMEVANJU .. 32 RAZNOJEZIČNOST IN MEDKULTURNOST ... 32 SPORAZUMEVALNE JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI 33 5 2 : 9 0 / / / 5 2 0 2 . 7 . 3 2 OPREDELITEV PREDMETA NAMEN PREDMETA Italijanščina kot tuji jezik je obvezni izbirni splošnoizobraževalni predmet v predmetniku osnovne šole v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Italijanščina je jezik sosedskega naroda, katerega znanje kot enega uradnih evropskih jezikov omogoča sporazumevanje, sodelovanje in delo na različnih družbenih in izobraževalnih področjih na lokalni, regionalni in mednarodni ravni ter dostop do informacij v tem jeziku. Učenje italijanščine prispeva k širjenju učenčeve raznojezične zmožnosti, kar pripomore k večji odprtosti, razumevanju in sprejemanju drugačnosti, intelektualni širini, fleksibilnosti in družbenem udejstvovanju posameznika kot raznojezičnega in raznokulturnega govorca. Cilj pouka je sistematično usposabljanje za učinkovito sporazumevanje v italijanskem jeziku. Poleg razvijanja celostne sporazumevalne zmožnosti pouk prispeva tudi k razumevanju italijanske kulture in njene vpetosti v obmejno področje zahodne Slovenije ter v slovensko kulturno-zgodovinsko okolje. Pri pouku se učenci usposabljajo za učinkovito sporazumevanje v italijanskem jeziku, kar jim omogoča boljše razumevanje sebe in okolja, v katerem živijo. Pouk krepi medkulturni dialog, spoštovanje, sprejemanje različnosti in posledično zbliževanje v večjezično skupnost narodov Evrope. TEMELJNA VODILA PREDMETA Usvajanje italijanščine v sporazumevanju in za sporazumevanje pomeni učenje in poučevanje italijanščine v realnih življenjskih okoliščinah. Učne dejavnosti in strategije sprejemanja, tvorjenja, interakcije in posredovanja naj zato spodbujajo aktivno vlogo učenca v vseh fazah učenja. Naloge pri pouku italijanščine so osredinjene na učenca in učenje ter učencu omogočajo stik z avtentičnim jezikom, ga spodbujajo k reševanju koristnih, skupnih opravil, pri katerih pozornost ni usmerjena le v jezik. Medpredmetno zasnovane dejavnosti, vključevanje skupnih ciljev (jezik, državljanstvo, kultura in umetnost, trajnostni razvoj, zdravje in dobrobit, digitalna kompetentnost, podjetnost), projektno in problemsko zastavljene naloge učencu omogočajo doseganje in izkazovanje celostnega, bolj kompleksnega in trajnega znanja. 5 2 : 9 0 / / OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE / 5 2 0 2 . Učitelj naj pomaga osmišljati vlogo italijanščine kot tujega jezika. Pouk je usmerjen v sporazumevanje v 7 . 3 vsakdanjih situacijah iz učenčevega izkušenjskega sveta, v jezikovno zavedanje in razumevanje različnih kultur. 2 Osredinjen je na učenca in njegovo aktivno vlogo pri sooblikovanju pomena pri sporazumevanju in pri izvajanju učnega procesa. Učne vsebine so prilagojene starosti, izkušnjam in zanimanjem učencev ter medpredmetno povezane. Tako učitelj kot učenec pri pouku v čim večji meri uporabljata italijanščino kot jezik sporazumevanja. Učenec kot raznojezični posameznik naj ima pri pouku možnosti, da aktivira svoj celotni večjezikovni repertoar ter prepoznava podobnosti in razlike med jeziki in kulturami. Učenci vstopajo z zelo različnim predznanjem, zato učitelj raznolikost znanja premosti s skrbno izbranimi vsebinami, pristopi in metodami dela. Pričakovana raven znanja ob koncu 3. VIO oziroma po treh letih učenja je A1/A2 po skupnem evropskem jezikovnem okviru (SEJO, 2023). TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 5 2 : 9 0 / / / SPREJEMANJE 5202.7.32 OBVEZNO OPIS TEME Pri sprejemanju učenec razvija zmožnost slušnega in bralnega razumevanja in pri tem razvija in uporablja sprejemniške strategije* . Pri razumevanju ustnega izražanja učenec sprejema govorjeno besedilo, v živo ali posneto, ki ga tvori ena ali več oseb. Pri branju in gledanju učenec sprejema pisna besedila. Pri razumevanju avdiovizualnega gradiva učenec gleda video posnetek ali film in uporablja multimedije. Učenec posluša, gleda in bere neumetnostna in umetnostna besedila, kot so pogovor med drugimi, predstavitev, opis, objavo, navodilo, pesem, strip, zgodbo, poročilo, (elektronsko) pismo, brošuro, članek. Besedila so kratka in preprosta, z vsebino, ki je učencu blizu in poznana. Besedila so v enostavnem standardnem jeziku. Ob koncu 3. VIO zna učenec pri sprejemanju kratkih, preprostih besedil s konkretno vsebino zna izluščiti glavno misel in določene podatke. Razume pogosto besedišče in besedne zveze, ki izhajajo iz njegovega neposrednega življenjskega okolja in so mu blizu. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Razumevanje ustnega izražanja v novejšem SEJU nadomešča prejšnji izraz “Slušno razumevanje”. Do spremembe je prišlo zaradi prilagoditve izrazov, ki bi bili uporabni tudi za znakovne jezike in tako bolj vključujoči glede načina sporazumevanja. Izraz “ustni” v skupnosti gluhih in naglušnih vključuje namreč tudi kretanje (SEJO, 2023, 19-20). V tem katalogu znanj smo novejše ime lestvice prevzeli kot ime skupine ciljev. Sporazumevalno dejavnost pa še vedno imenujemo poslušanje. 5 2 : 9 0 / / RAZUMEVANJE USTNEGA IZRAŽANJA IN / 5 2 AVDIOVIZUALNEGA GRADIVA 0 2 . 7 . 3 2 CILJI Učenec: O: v vlogi poslušalca/gledalca razvija slušno razumevanje govorjenih besedil in avdiovizualnega gradiva, če je izražanje počasno in razločno z dolgimi premori, in če so teme znane in vsakdanje, O: razvija in uporablja strategije sprejemanja in razvija spretnosti aktivnega poslušanja. (3.3.2.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: MINIMALNI STANDARD ZNANJA STANDARD ZNANJA • izlušči glavno misel v besedilu s pogosto rabljenim • poišče podatke in podrobnosti v besedilu, ko ljudje pripovedujejo o besediščem o znani vsebini in bistvene podatke, če sebi, družini, šoli, hobijih, okolju in drugih znanih vsebinah, če se so posredovani skrbno in počasi. Sledi kratkim izražajo počasi in jasno v standardnem jeziku. Učenec izlušči glavno navodilom in preprostim napotkom. misel besedila in prepozna časovno zaporedje dogodkov. 5 2 : 9 0 / / BRALNO RAZUMEVANJE / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 3 Učenec: O: razvija bralno razumevanje pisnih besedil z znanimi vsebinami, O: razvija in uporablja bralne strategije za razumevanje, analiziranje in vrednotenje raznolikih besedil. Redno bere, (1.1.4.1) I: razvija bralno razumevanje krajših, avtentičnih umetnostnih besedil, ki vsebujejo večje število neznanih elementov in vzpostavlja odnos do italijanske kulture, umetnosti. (1.3.1.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: MINIMALNI STANDARD ZNANJA STANDARD ZNANJA • izlušči glavne točke v preprostih besedilih z • razbere splošne in specifične podatke v kratkih, enostavnih in konkretnih znano vsebino (npr. opis ljudi, krajev, besedilih z znano vsebino (opis ljudi, krajev, vsakdanje življenje, šport itn.). vsakdanjega življenja, športa), Besedila so napisana v jeziku, v katerem prevladujejo pogosti vsakdanji izrazi. • poišče specifične predvidljive podatke v preprostih vsakdanjih besedilih, npr. oglasih, letakih, jedilnih listih, voznih redih. 5 2 : 9 0 / / TVORJENJE / 5 2 0 2 . 7 . 3 OBVEZNO 2 OPIS TEME Tvorjenje vključuje ustno in pisno izražanje. Pri tej temi gre za produkcijo govorjenih besedil, ki so namenjena enemu ali več poslušalcem, in pisnih besedil, znanemu ali neznanemu naslovniku. Učenec svojo govorno zmožnost razvija pri glasnem branju, poročanju, opisovanju, razlaganju, pripovedovanju, igri vlog, spontanem govorjenju, petju, izražanju stališč. Učenčeva pisna zmožnost se kaže pri tvorbi raznovrstnih besedilnih vrst (opisovalnih, pripovedovalnih, razlagalnih, obveščevalnih, utemeljevalnih) in se tako kot govorna razvija stopenjsko od povezovanja posameznih besed v povedi, preko preprostih do kompleksnejših besedil. Ob koncu osnovnošolskega izobraževanja učenec obvlada večino govornih in pisnih sporočanjskih položajev, če je tema znana in vezana na njegovo interesno področje. Ustno in pisno obvlada večino besedilnih vrst. Njegovo pisno in ustno izražanje je kljub slovničnim in leksikalnim napakam razumljivo in sporočilno ustrezno. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Tvorbne strategije Načrtovanje Učenec prikliče v spomin ustrezen niz fraz iz svojega repertoarja. Nadomeščanje S kazanjem zna izraziti, kaj misli. Ob uporabi neustrezne besede iz svojega repertoarja zna z gestikulacijo pojasniti, kaj misli. (Samo)nadzorovanje in (samo)popravljanje Učenec zna popraviti svoje napake in spodrsljaje, če se jih zaveda. USTNO IZRAŽANJE 5 2 : 9 0 / / CILJI / 5 2 0 Učenec: 2 . 7 . O: 3 razvija ustno izražanje tako, da opisuje ali predstavlja sebe, ljudi, kraje, lastnino, vsakdanje značilnosti 2 svojega življenja, pri čemer uporablja preproste besede ter kratke preproste fraze in stavke, (1.1.1.1) O: razvija in uporablja strategije tvorjenja. V procesu razvijanja strategij presoja uspešnost doseganja zastavljenih ciljev in pri tem prepoznava priložnosti za nadaljnje učenje. Med pripravo na ustno tvorjenje besedil izbira ustrezne vire glede na komunikacijsko situacijo. Gradiva v digitalnem okolju predhodno analizira, primerja in vrednoti njihovo verodostojnost. (4.1.1.1 | 4.1.2.1 | 5.3.5.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: MINIMALNI STANDARD ZNANJA STANDARD ZNANJA • tvori opise s preprostimi frazami in povedmi, ki jih poveže v • razmeroma jasno in tekoče govori o različnih vsebinah, ki enostavno zaporedje. Poda preproste informacije in napotke in so bile obravnavane pri pouku, vodeno pripoveduje izrazi svoje mnenje, zgodbo ali povzame vsebino besedil. • posreduje/poda osnovno predstavitev obravnavane vsebine, povezane z njegovim vsakdanjim življenjem ter odgovori na preprosta vprašanja, povezana s predstavitvijo. 5 2 : 9 0 / / PISNO IZRAŽANJE / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 3 Učenec: O: razvija pisno izražanje s tvorjenjem kratkih, vodenih ali samostojnih besedil, ki se nanašajo na znane obravnavane teme, (1.1.1.1) O: spoznava in uporablja tvorbne strategije za načrtovanje, samonadzorovanje in samopopravljanje. Pri pripravi besedil lahko uporablja gradivo v digitalnem okolju. Gradivo analizira, primerja in vrednoti njegovo verodostojnost, (4.1.1.1 | 4.1.2.1) O: pisno izražanje uporablja za presojanje osnovnih dejanj, ki so potrebna za doseganje trajnostne prihodnosti. (2.3.1.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: MINIMALNI STANDARD ZNANJA STANDARD ZNANJA • v zelo preprostem jeziku in z osnovnimi besedami tvori • tvori preprosta besedila o znanih temah, stavke povezuje s enostavčne povedi o temah, ki so mu znane. Napiše povezovalci, kot so ‘in’, ‘ker’ ali ‘potem’. Opisati zna vsakdanje preprosto zgodbo, poda zelo kratek osnovni opis dogodka. vidike svojega okolja (npr. opiše ljudi, kraje, dogodke). 5 2 : 9 0 / / INTERAKCIJA / 5 2 0 2 . 7 . 3 OBVEZNO 2 OPIS TEME Učenec pri dejavnostih interakcije razvija zmožnost neposrednega sporazumevanja med dvema ali več osebami, kar poteka ustno, pisno in spletno. Pri tem uporablja interakcijske strategije, kot so prevzemanje vloge govorca (menjava vlog), sodelovanje v pogovoru ter preverjanje razumevanja. Interakcija je koncept, ki vključuje tako sprejemanje kot tudi tvorjenje in je nadgradnja le-teh. Osredotoča se na več vidikov, pri čemer je najbolj temeljni razumevanje sogovorca, brez česar komunikacija ni možna. Učenec ustno, pisno in spletno izmenjuje informacije s sogovornikom oz. sogovorniki (kratki dialogi, pogovori o znanih vsebinah, telefonski pogovori oz. videoklici), pridobiva storitve in dobrine (dialogi za naročanje, nakupovanje) ter si dopisuje z drugimi (npr. napiše SMS, voščilnico, e-sporočilo, prijavo, izpolni preproste obrazce za zasebne ali uradne namene). V okviru pisne in spletne interakcije se zna vključiti v osnovno družabno interakcijo, pri čemer izrazi, kako se počuti, kaj počne ali kaj potrebuje, se na komentarje odzove z zahvalo, opravičilom ali odgovori na vprašanja, upošteva preprosta navodila in s pomočjo spodbudnega sogovorca sodeluje pri skupnem opravilu. Interakcija je lahko družbeno, formalni pogovor ali neformalna razprava s prijatelji. V vsakem primeru gre za ciljno usmerjeno sodelovanje in/ali izmenjavo informacij v resničnem in/ali digitalnem svetu. Poleg sprejemanja in tvorjenja se interakcija dotika še drugih zmožnosti, npr. posredovanja in sporazumevalne jezikovne zmožnosti, ki obsega jezikovno, sociolingvistično in pragmatično zmožnost. Ob koncu 3. VIO se učenec zna sporazumevati v preprostih in vsakodnevnih situacijah ter rutinskih opravilih (pridobivanje in izmenjava informacij, dobrin in storitev). Interakcija je počasna, jasna in vsebuje najosnovnejše fraze. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Pri interakciji imajo sporočilnost, vsebina in funkcijska ustreznost prednost pred jezikovno pravilnostjo, v večini situacij se dopuščajo napake in nejasnosti, v pomoč je kontekst. Uspešna interakcija med drugim zahteva potrebo po preverjanju, ali je bilo sporočilo pravilno razumljeno, zmožnost preoblikovanja, da se olajša razumevanje in odpravijo nesporazumi ter zmožnost spoprijemanja s čustvenimi odzivi. Področje interakcije ni samostojno, temveč se razvija v soodvisnosti od sprejemanja, tvorjenja, posredovanja, raznojezične in medkulturne zmožnosti in sporazumevalnih jezikovnih zmožnosti. Pri razvijanju interakcijske zmožnosti učenec uporablja spoštljivo, nenasilno (1.1.5.1) in učinkovito komunikacijo (5.2.4.3), sodeluje z različnimi posamezniki in skupinami (5.3.4.1) in pri tem aktivno uporablja svoje znanje (5.3.5.3). Z uporabo različnih digitalnih tehnologij razvija zmožnost spletne interakcije (4.2.1.1 5 2 : 9 0 / / / (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mawqrwf)) ter pri tem prilagaja svoje sporazumevanje pričakovanjem in 520 pravilom, ki veljajo v določeni skupini (4.2.5.1 ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/uegzebf )).2.7.3 (1.1.5.1) (4.2.1.1) (4.2.5.1) (5.2.4.3) (5.3.4.1) (5.3.5.3)2 USTNA INTERAKCIJA CILJI Učenec: O: razvija ustno interakcijo za osnovno sodelovanje v znanih, predvidljivih situacijah, ki se nanašajo na njegove neposredne potrebe in vsakdanje zadeve. Pri tem razvija tudi potrebne osnovne strategije ustne interakcije na zasebni in šolski ravni. Razvija spretnosti aktivnega poslušanja, asertivne komunikacije, izražanja zanimanja in skrbi za druge, (1.1.5.1 | 3.3.2.1) O: uporabi preproste interakcijske strategije. Razvija spretnosti za učinkovito komunikacijo in sodeluje z različnimi posamezniki ali skupinami v spoštljivi in nenasilni komunikaciji, (1.1.5.1 | 5.2.4.3 | 5.3.4.1) I: se sporazumeva v italijanščini v vsakdanjih okoliščinah tudi izven učilnice, npr. na strokovni ekskurziji ali pri sodelovanju v mednarodnem projektu. Z udeleženci se sporazumeva v živo ali preko spleta ter aktivno uporablja pri pouku pridobljeno znanje v novih avtentičnih situacijah, predlaga ustvarjalne in inovativne ideje, rešitve. Aktivno in angažirano sodeluje z drugimi. (5.3.5.3 | 2.3.3.1 | 2.4.2.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: MINIMALNI STANDARD ZNANJA STANDARD ZNANJA • na preprost način izmenjuje najbolj osnovne informacije • s preprostimi jezikovnimi in nejezikovnimi sredstvi izmenjuje o različnih osebah in dogodkih (npr. čas, navodila za pot, temeljne informacije; s poznanimi osebami se s preprostimi barve, izrazi svoje počutje, opiše svojo družino in šolo o jezikovnimi sredstvi pogovarja o vsakdanjih temah (npr. v drugih vsakdanjih temah), pogovoru opiše svojo družino, se pogovori o svoji šolo), • sprašuje o osnovnih informacijah, tvori enostavne • sprašuje, odgovarja, izmenjuje misli in informacije povezane z informacije o vsakdanjih temah (npr. učenje, počutje, učenjem, počutjem, prostim časom, okoljem, športnimi prosti čas, športne aktivnosti in hrana), dejavnostmi in hrani ter se dogovori za srečanje, npr. s prijatelji, • s poznano osebo se po telefonu, s pomočjo naučenih • s poznano osebo se po telefonu dogovori za skupno aktivnost (npr. osnovnih jezikovnih izrazov, dogovori za vsakdanjo obisk kulturnega ali športnega dogodka) in pri tem uporablja aktivnost (npr. skupno preživljanje prostega časa). relativno širok nabor ustaljenih jezikovnih izrazov. PISNA INTERAKCIJA 5 2 : 9 0 / / CILJI / 5 2 0 Učenec: 2 . 7 . O: 3 aktivno sodeluje v sinhroni in asinhroni pisni komunikaciji in pri tem aktivno sooblikuje različne vrste besedil 2 namenjeni pisni interakciji (npr. osebna pisma, sporočila), O: uporablja preproste interakcijske strategije in zmožnosti za učinkovito komunikacijo. Za učinkovito interakcijo išče podatke, informacije in vsebine v digitalnih okoljih, ter izboljšuje osebne strategije iskanja. (4.1.1.1 | 5.2.4.3) STANDARDI ZNANJA Učenec: MINIMALNI STANDARD ZNANJA STANDARD ZNANJA • v pisni komunikaciji izpolni preproste obrazce z osnovnimi • osnovne osebne podatke posreduje v kratkih preprostih pisnih osebnimi podatki. sporočilih ali obrazcih. 5 2 : 9 0 / / SPLETNA INTERAKCIJA / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 3 Učenec: O: s pomočjo interakcijskih strategij razvija zmožnost sporazumevanja v različnih spletnih okoljih, s pomočjo spletnih prevajalnikov in spletnih orodij, soustvarja vsebine z drugimi učenci in učitelji, uporablja ustrezna sredstva komunikacije v danih okoliščinah. (4.2.1.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: standardi znanja niso določeni. 5 2 : 9 0 / / POSREDOVANJE, / 5 2 0 2 RAZNOJEZIČNOST IN . 7 . 3 2 MEDKULTURNOST OBVEZNO OPIS TEME Tema vsebuje tri skupine ciljev: posredovanje besedila, posredovanje pri sporazumevanju ter raznojezično in medkulturno zmožnost. Pri vseh treh učenec gradi mostove med jeziki, kulturami in ljudmi ter pomaga oblikovati ali prenesti pomen besedila, v okviru enega jezika ali iz enega jezika v drugega. Pri tem razvija zmožnost posredovanja vsebine besedila ali zmožnost posredovanja pri sporazumevanju ter upošteva sporazumevalne potrebe prejemnikov posredovane informacije. Učenec s posredovalnimi dejavnostmi spoznava in se uči uporabljati posredovalne strategije kot npr. strategije za prilagajanje jezika ali za poenostavitev besedila. Z učenjem italijanščine kot drugega tujega jezika učenec razvija raznojezično in medkulturno zmožnost, se sporazumeva v več jezikih, izraža naklonjenost, odprtost ter spoštovanje do različnih jezikov in kultur. H gradnji sporazumevalne zmožnosti vsakega posameznika prispevata namreč znanje vseh jezikov in izkušnje s temi jeziki. Raznojezična zmožnost zajema repertoar vseh jezikov, ki jih posameznik zna in uporablja. Ta vključuje materni oz. prvi jezik ter ostale jezike in jezikovne različice. Z razvijanjem medkulturne zmožnosti se učenec ozavešča o razumevanju „drugosti”, pomenu strpnosti in spoštovanja do ljudi iz različnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ter o bogastvu jezikovne in kulturne raznolikosti družbe, tako v svojem ožjem okolju kot tudi širše. Ob koncu 3. VIO zna učenec posredovati informacije, podane v jasnih, dobro strukturiranih informativnih besedilih o vsebinah, ki jih pozna, ga osebno zanimajo ali pa so aktualne, čeprav ima zaradi omejenega besedišča občasne težave pri izražanju. S strpno komunikacijo sodeluje z ljudmi iz drugih okolij. DODATNA POJASNILA ZA TEMO POSREDOVANJE Pri posredovanju učenec ustvarja pogoje za uspešno sporazumevanje med ljudmi, pri katerih je sporazumevanje zaradi jezikovnih, kulturnih ali drugih razlogov oteženo ali onemogočeno. V vlogi jezikovnega posrednika pomaga ljudem pri neposrednem sporazumevanju ali pri razumevanju besedil. S posredovanjem ustvarja pogoje za sodelovanje ter soočanje s (kulturno) občutljivimi situacijami. Posredovanje predstavlja pomoč pri oblikovanju ali prenosu pomena (besedila, gradiva) v okviru enega jezika ali enega načina (npr. ustnega izražanja), iz enega jezika v drugega (medjezikovno posredovanje) ali iz enega 5 2 : 9 0 / / / načina v drugega (npr. iz pisnega v govorjeni jezik). Učenec zna pri pouku drugega tujega jezika posredovati 520 drugi osebi bistvo govorjenega ali pisnega besedila v predvidljivih vsakodnevnih situacijah v okviru enega jezika 2.7 ali enega načina, iz enega jezika v drugega ali iz enega načina v drugega. Pri tem uporablja enostavne .32 posredovalne strategije za pojasnjevanje pomena in lajšanje razumevanja, vključno s celotnim jezikovnim repertoarjem in ostalimi jezikovnimi viri. RAZNOJEZIČNA IN MEDKULTURNA ZMOŽNOST Za razvijanje raznojezične in medkulturne zmožnosti priporočamo povezovanje pouka slovenščine (madžarščine, italijanščine), tujih jezikov in ostalih predmetov. Pri usvajanju novega znanja izhajamo iz obstoječega znanja jezikov in kultur posameznega učenca. Učitelj v svoj pouk vključi čim več jezikov in kultur ter je zgled raznojezičnega in medkulturnega govorca. Posredovalna, raznojezična in medkulturna zmožnost se pri pouku tujega jezika razvijajo in spremljajo, a ne ocenjujejo, saj so merljivi vidiki teh zmožnosti zajeti pri vrednotenju sprejemniške, interakcijske in tvorbne zmožnosti. Odnosni vidiki so nemerljivi oz. jih ne moremo ocenjevati (npr. odnos do drugega, strpnost, sočutje, radovednost, odprtost), zato tu ni navedenih standardov znanja. Cilj učenja italijanščine kot drugega tujega jezika je postati govorec več jezikov in hkrati posrednik med več kulturami. Raznojezičnost je zmožnost posameznika, da se sporazumeva v več jezikih, izraža naklonjenost ter spoštovanje do različnih jezikov. Zajema repertoar vseh jezikov, ki jih posameznik zna in uporablja. Z učenjem drugih jezikov in spoznavanjem drugih kultur se učenec ozavešča o lastnem jeziku in kulturi, o tem, kako ga kultura in jezik(i) oblikujejo, kako se medsebojno prepletajo in razvijajo. Nauči se, kaj je vsem jezikom in kulturam skupnega ter kaj je kulturno pogojenega. Ozavešča se o pomenu strpnosti in spoštovanja do ljudi iz različnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ter o bogastvu jezikovne in kulturne raznolikosti družbe oz. okolja, kjer živi ter širše . POSREDOVANJE BESEDILA CILJI Učenec: O: razvija zmožnost jezikovnega posredovanja besedila: sogovorniku posreduje ključne besede, specifične informacije, glavno misel besedila. Pri tem uporablja jezikovno znanje, pridobljeno pri pouku učnega jezika in tujega jezika, kot tudi materni jezik. Zaveda se, da lahko različne jezike lahko opisujemo na podoben način: primerja jezike in razpoznava podobnosti in razlike med njimi, (1.1.3.2) O: razvija strategije za posredovanje besedila: povzemanje, iskanje ključnih in specifičnih informacij, poenostavljanje, kleščenje besedila in sodelovanje v skupini. STANDARDI ZNANJA Učenec: 5 2 : 9 0 / / / standardi znanja niso določeni. 5202.7.32 5 2 : 9 0 / / POSREDOVANJE PRI SPORAZUMEVANJU / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 3 Učenec: O: razvija zmožnost jezikovnega sporazumevanja pri sporazumevanju: posreduje bistvo povedanega, ko je potrebno sogovorniku pojasniti informacijo, ki je iz različnih razlogov (jezikovnih, kontekstualnih, kulturnih ipd.) ne razume. Morebitne spore rešuje na konstruktiven način in po potrebi sklepa kompromise, (5.3.4.2) O: razvija strategije za posredovanje pri sporazumevanju, zna se prilagajati nepredvidenim spremembam. (5.3.2.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: standardi znanja niso določeni. 5 2 : 9 0 / / RAZNOJEZIČNOST IN MEDKULTURNOST / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 3 Učenec: O: razvija zmožnost prožnega menjavanja jezikov iz svojega raznojezičnega repertoarja pri sporazumevanju v večjezičnem okolju. Pri učenju drugega tujega jezika uporablja znanje maternega, učnega in prvega tujega jezika; zna primerjati jezike, ki se jih uči, in razpoznava podobnosti ter razlike med njimi, (1.1.3.2) O: razvija zavedanje in spoštovanje do lastne kulture, italijanske kulture in drugih kultur. Spoznava raznolikosti skupin in kulturne razlike ter se zaveda vpliva lastnega jezika in kulture na posameznikovo doživljanje sveta. Spoznava vplive nebesedne komunikacije (različne kulture, različen pomen), razvija zmožnost sočutja in empatije. S spoznavanjem drugih kultur in jezikov ter s primerjanjem le-teh z lastnim jezikom in kulturo učenec razvija zavest o vrednosti in različnosti jezikov, kultur in identitet, tako za posameznika kot skupnost. Upošteva etična načela pravičnosti, enakopravnosti ter sočutja. (1.1.3.1 | 1.1.3.2 | 1.2.1.4 | 3.3.5.1 | 2.1.2.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: standardi znanja niso določeni. 5 2 : 9 0 / / SPORAZUMEVALNE JEZIKOVNE /5 2 0 2 ZMOŽNOSTI . 7 . 3 2 OBVEZNO OPIS TEME Sporazumevalne jezikovne zmožnosti vključujejo jezikovno, sociolingvistično in pragmatično zmožnost. Ti so pri vsakršni jezikovni rabi prepleteni; niso posamični »sestavni deli« in jih ni mogoče razdružiti. Jezikovna zmožnost vključuje poznavanje slovnice, besedišča in pravopisa ter zmožnost ustrezne izgovarjave. Sociolingvistična zmožnost pomeni zmožnost ustrezne rabe jezika v različnih družbenih okoliščinah. Pragmatična zmožnost vključuje poznavanje načel jezikovne rabe, ki omogočajo, da so sporočila organizirana in strukturirana, uporabna za izvajanje sporazumevalnih funkcij ter razvrščena v skladu z interakcijskimi in transakcijskimi poteki. Jezikovna zmožnost se nanaša torej na jezikovno »pravilno rabo«, na znanje jezika kot sistema, pragmatična zmožnost pa na dejansko rabo jezika pri tvorjenju besedila. Ta vključuje pri tvorjenju besedil sposobnost razvijanja vsebine, sposobnost prilagajanja jezika novim situacijam in izražanja misli na različne načine (prožnost), sposobnost natančnega podajanja vsebine. sposobnost povezovanja delov besedila ali stavkov (koherentnost in kohezivnost), sposobnost oblikovanja izjav ter lahkotnost izražanja (tekočnost) ter pri interakciji sposobnost menjave vlog in upoštevanja načel sodelovanja. Sporazumevalne jezikovne zmožnosti prečijo vse sporazumevalne zmožnosti (sprejemanja, tvorjenja, interakcije, posredovanja, raznojezičnosti in medkulturnosti), zato jih učenci ne razvijajo izolirano, temveč vedno v kontekstu same izvedbe oz. rabe. V tem smislu tudi navedene standarde in opisne kriterije uporabljamo. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Sporazumevalne jezikovne zmožnosti se pri pouku ne razvijajo izolirano. Zato so tu opredeljeni standardi vedno del standardov ali opisnih kriterijev vrednotenja drugih zmožnostih. V okviru jezikovne zmožnosti so standardi opredeljeni za » besedišče, » slovnično pravilnost, » izgovarjavo, » pravopis. 5 2 : 9 0 / / / V okviru pragmatične zmožnosti so standardi opredeljeni za 5202. » razvijanje teme,7.32 » vsebinsko natančnost, » koherentnost in kohezivnost, » tekočnost, » menjavo vlog in načela sodelovanja. Sociolingvistična zmožnost je opredeljena kot en standard za rabo jezika v različnih družbenih okoliščinah. JEZIKOVNA ZMOŽNOST CILJI Učenec: O: širi in poglablja besedišče, s katerim izraža in uresničuje osnovne sporazumevalne potrebe. Pri uporabi gradiv v tujih jezikih, pri uporabi prevajalnikov, velikih jezikovnih modelov se zaveda podobnosti in razlik med jeziki, (1.1.3.1) O: razvija slovnično in pravopisno pravilno sporazumevanje in primerja jezike, ki se jih uči, razpoznava podobnosti ter razlike med njimi. Zaveda, se, da lahko različne jezike lahko opisujemo na podoben način, (1.1.3.2) O: razvija pomensko ustrezno in razumljivo izgovarjavo, intonacijo, stavčni poudarek in besedni naglas. STANDARDI ZNANJA Učenec: MINIMALNI STANDARDI STANDARDI • obvlada majhno število preprostih slovničnih in • pravilno uporablja preproste slovnične in stavčne strukture pravilno, stavčnih struktur iz naučenega nabora. Besede vendar še vedno dela določene osnovne sistemske napake; kljub poveže z osnovnimi povezovalci (npr. »in« ali temu je po navadi jasno, kaj želi izraziti. Uporablja najpogostejše »potem«). Dela napake, ki občasno tudi povezovalce (»in«, »ampak«, »ker«, da preproste stavke poveže v onemogočajo razumevanje. enostavno linearno zgodbo. • Dokaj pravilno prepiše in napiše pogosto rabljene • Razmeroma pravilno napiše kratke stavke o vsakdanjih vsebinah. znane besede, fraze in kratke stavke. Zapisano lahko Zapisano lahko vsebuje pomanjkljivosti v izrazih, ki so učencu manj vsebuje pomanjkljivosti, kot so nepravilen zapis, znani. napačna raba ločil in druge sistemske napake. 5 2 : 9 0 / / / 5 2 0 2 . 7 . 3 2 5 2 : 9 0 / / PRAGMATIČNA IN SOCIOLINGVISTIČNA ZMOŽNOST / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 3 Učenec: O: razvija zmožnost dejanske rabe jezika pri tvorjenju besedil (pragmatična zmožnost). Pri tem uporablja znanje, pridobljeno pri pouku učnega in prvega tujega jezika, (1.1.3.2) O: razvija zmožnost ustrezne rabe jezika v različnih družbenih okoliščinah (sociolingvistična zmožnost). STANDARDI ZNANJA Učenec: Razvijanje teme Minimalni standard Standard • tvori preprosto besedilo, v katerem si ideje logično sledijo in • tvori zgodbo ali opis, ki je ustrezno vsebinsko zgrajeno, pri tem so med seboj smiselno povezane zna širiti besedilo z dodajanjem Vsebinska natančnost Minimalni standard Standard • preprosto posreduje osebne podatke • v preprosti in neposredni izmenjavi z omejeno količino podatkov o znanih in in informacije o konkretnih potrebah vsakdanjih stvareh sporoči tisto, kar želi povedati, v drugih situacijah pa mora praviloma sporočilo okrniti Koherentnost in kohezivnost Minimalni standard Standard • poveže besede ali skupine besed z zelo osnovnimi • uporablja najpogostejše povezovalce, da preproste stavke poveže v linearnimi povezovalci (npr. »in« , »ali«) enostavno linearno zgodbo ali opis v obliki preprostega niza točk Tekočnost Minimalni standard Standard • uporablja zelo kratke, posamične, večinoma naučene izjave, s pogostimi • razumljivo se lahko izraža s kratkimi premori, ko išče ustrezne izraze in uporablja manj znane besede ter ko poskuša izjavami, čeprav so zelo očitni oklevanje in izboljšati sporazumevanje napačni začetki Menjava vlog in načela sodelovanja (interakcijske strategije) Minimalni standard Standard • s pomočjo opornih točk začne, vzdržuje in konča preprost pogovor • začne, vzdržuje in konča preprost pogovor Sociolingvistična zmožnost Minimalni standard Standard • vzpostavi osnovne družbene stike z najpreprostejšimi vsakdanjimi • obvlada zelo kratke družbene izmenjave, uporablja vljudnostnimi frazami (npr. pozdravi ob prihodu in odhodu, se vsakdanje vljudne pozdrave in nagovore; povabi, predstavi, reči prosim, hvala, oprostite) predlaga, se opraviči in se na to odzove 5 2 : 9 0 / VIRI IN LITERATURA PO / / 5 2 0 . POGLAVJIH 2 7 . 3 2 OPREDELITEV PREDMETA SEJO, Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje, Dodatek (2023). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf SPREJEMANJE Istance, D., Dumint, H. (2013). Smernice za učna okolja v 21. stoletju. V: O naravi učenja: uporaba raziskav za navdih prakse (1. izd., p. 303). (2013). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/o-naravi- ucenja.pdf (Str. 65 – 82) Izhodišča za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji (2022). Dostopno na: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/f68315i (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/f68315i) Rutar Ilc, Z. (2008): Opisni kriteriji in opisniki – izhodišče za povratno informacijo o - kvalitativnih vidikih znanja. Sodobna pedagogika, posebna izdaja, str. 24 – 47. SEJO-Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje, Dodatek (Spletna izd.). (2023). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf (https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf) Skela, J. (2000). Jezikovni listovnik za osnovnošolce. Obzorja. Skela, J. (2006). Evropski jezikovni listovnik za osnovnošolce v starosti od 11 do 15 let. Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Šečerov, N. (2011). Učni načrt. Osnovna šola s slovenskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju slovenske Istre. Italijanščina kot drugi jezik. Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Rupnik Vec, T. (2022). Miselni procesi in veščine kritičnega mišljenja. Tanja Rupnik Vec [et al.]. Zavod RS za šolstvo. TVORJENJE SEJO, Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje, Dodatek (2023). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf INTERAKCIJA SEJO, Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje, Dodatek (2023). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf 5 2 : 9 0 / / POSREDOVANJE, RAZNOJEZIČNOST IN / 5 2 0 MEDKULTURNOST 2 . 7 . 3 2 POSREDOVANJE BESEDILA Istance, D., Dumint, H. (2013). Smernice za učna okolja v 21. stoletju. V: O naravi učenja: uporaba raziskav za navdih prakse (1. izd., p. 303). (2013). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/o-naravi- ucenja.pdf (Str. 65 – 82) Izhodišča za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji (2022). Dostopno na: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/f68315i SEJO-Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje, Dodatek (Spletna izd.). (2023). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf Rutar Ilc, Z. (2008): Opisni kriteriji in opisniki – izhodišče za povratno informacijo o - kvalitativnih vidikih znanja. Sodobna pedagogika, posebna izdaja, str. 24 – 47. Rutar Ilc, Z., (2019): Medpredmetne in kurikularne povezave Priročnik za učitelje. Zora Rutar Ilc [et al.]. Ljubljana : Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/b1arkpu Rupnik Vec, T. (2022). Miselni procesi in veščine kritičnega mišljenja. Tanja Rupnik Vec [et al.]. Ljubljana : Zavod RS za šolstvo. POSREDOVANJE PRI SPORAZUMEVANJU SEJO, Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje, Dodatek (2023). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf RAZNOJEZIČNOST IN MEDKULTURNOST » Ahačič, K., Lipovšek, F., Rot Gabrovec, V., Retelj, A., Šečerov, N., Pisnjak, M., Cajhen, S., Petek Ahačič, M., & Lešnik, M. (2017). Primerjalni prikaz rabe jezikoslovnih izrazov pri pouku tujih jezikov v osnovnih in srednjih šolah: delovno gradivo za pripravljavce učnih načrtov, učbenikov in drugih učnih gradiv. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1i4ugon - za nemščino, Retelj, A. s. 28-39. » Candelier, M., Camilleri, A., Castellotti, V., De Pietro, J. F., Lőrincz, I., Meißner, F.-J., Noguerol, A., & Schröder-Sura, A. (2017). ROPP, referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam: zmožnosti in viri. Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/j57niv0 » Jeziki štejejo: priročnik dobre prakse (1. elektronska izd.). (2021). Znanstveno raziskovalno središče, Annales ZRS; Pedagoška fakulteta. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wz9gjbx » CROMO. 2007: CROMO: Medkulturni čezmejni modul – dopolnilo Evropskemu jezikovnemu listovniku 15+. Gradec/Trst/Ljubljana: Österreichisches Sprachen-Kompetenz-Zentrum, Agenzia Nazionale per lo Sviluppo dell‘Autonomia Scolastica, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mp2x96l » Hufeisen, B., & Neuner, G. (2003). Mehrsprachigkeitskonzept – Tertiärsprachenlernen – Deutsch nach Englisch. European Centre for Modern Languages. Strasburg: Svet Evrope. 5 2 : 9 0 / / » Jeziki štejejo: priročnik dobre prakse (1. elektronska izd.). (2021). Znanstveno raziskovalno središče, 52/ Annales ZRS; Pedagoška fakulteta. 0 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wz9gjbx 2 . 7 » Kač, L. (2022). Raznojezične učne ure so s pomočjo Referenčnega okvira za pluralistične pristope k jezikom 3. 2 in kulturam več kot samo učenje jezikov = Plurilingual lessons with the Framework of References for Plurilingual Approaches are more than only languages learning. V Obrazi več-/raznojezičnosti: [znanstvena monografija (str. 107–130). Pedagoški inštitut. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vh30eph » Medkulturni in večjezični pristopi pri pouku, Gradivo z usposabljanja učiteljev, 26.10.2017, ZRSŠ, MIZŠ, https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/da41q9b (11.10.2024). » Pedagoški forum ZRSŠ ob evropskem dnevu jezikov, prispevki učiteljev o izvedenih večjezikovnih in medkulturnih učnih dejavnostih, http://www.zrss.si/evropski-dan-jezikov/ (11.10.2024). » Puklavec, Nada, Milka, Enčeva, Sabina, Mulej, 2006: Evropski jezikovni listovnik za srednješolce v starosti od 15 do 19 let. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport RS in Založba Tangram. Dostopno na https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/z5fl7hw (24.1.2025). » Svet Evrope (2023). Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje, Dodatek (Spletna izd.). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf » Večjezične dejavnosti v šoli in vrtcu: zbirka primerov iz prakse: projekt Jeziki štejejo (JeŠT) (1. izd., str. 108). (2022). Pedagoška fakulteta. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rmco26w SPORAZUMEVALNE JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI Ahačič, K., Lipovšek, F., Rot Gabrovec, V., Retelj, A., Šečerov, N., Pisnjak, M., Cajhen, S., Petek Ahačič, M., & Lešnik, M. (2017). Primerjalni prikaz rabe jezikoslovnih izrazov pri pouku tujih jezikov v osnovnih in srednjih šolah: delovno gradivo za pripravljavce učnih načrtov, učbenikov in drugih učnih gradiv. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1i4ugon Svet Evrope (2023). Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje, Dodatek (Spletna izd.). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf PRAGMATIČNA IN SOCIOLINGVISTIČNA ZMOŽNOST SEJO-Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje, Dodatek (Spletna izd.). (2023). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf 5 2 : 9 0 / / / 5 2 0 2 . 7 . 2 PRILOGE 3 PRILOGE PO POGLAVJIH SPREJEMANJE DODATNA POJASNILA ZA TEMO » https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Predlog_vsebin2TJ.pdf DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO » https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Predlog_vsebin_2TJ.pdf