92. številka
Ljubljana, v torek 23. aprila 1895.
XXVIII. leto
Izhaja vsak dan mvečer, izim&i nedel'e in praznike, ter velja po poŠti prejemat) za a v s tr o-o g e r sk e dežele za vse leto l.r> cl<l., pol leta H gld.. za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 4l» kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gid., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račtraa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za ćetvt leta. — Za tujo dežele toliko veC, kolikor poStnina BDaftfL Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po 6 kr., če bo oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvuić frar.kirati. — Rokopisi De ne vračajo. — Uredništvo in upravnifttvo jo na Kongresnem trpu št. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Slava Dunaju!
Cesarska stolica, ponosni Dunaj je svetovno mesto. Za malenkosti se ne. zanima, zanj« nima rasa. Dogodek mora biti velepomenljiv, nesreča mora biti silna, da pretrese Dunaju srce, ako pa se to zgodi, ako mu seže kaka dogodim v srce — potem ni treba već obupati, potem ima Dunaj vedno in za vsakega odprte roke
Neizmerna nesreča, ki je podrla v razvaline cvetočo našo Ljubljano, prodrla je na Dunaj, zanimanje za naš položaj rase tam od dneva do dneva, sožalje je splošno. Vsakdo milnje naše prebivalstvo, vsakdo je pripravljen priti nam na pomoć.
Dunaj se pripravlja, da nam v hudi sili pomore, tisti Dunaj, cigar človekoljubje slovi po širnem sveta, čigar dobrosrčnost je znana povsod, koder trpe ljudje, čigar nedosežno radodarnost ka-rakterizujejo lepe besede „das g o I d e n e \Viener Herz". Neumornemu delovanju dvornega svetnika g. Žukljeja se je posrečilo, kakor smo poročali v našem včerajšnjem listu, interesirati dunajsko mesto za veliko poraočno akcijo nesrečni Ljubljani v korist.
Imena grofa H o h e n w a r t a , ki je stopil na čelo pomočneinu odboru, imena knezov Windisch-griitzev, ki stopijo v delo, so dunajskemu prebivalstvu porok, da gre za dobro stvar, da gre za dobro delo!
To je velika pridobitev v teh težkih fužin h dnevih, ker Dunaj je in bode središče naši rešitvi.
Omeniti moramo nadalje, da nam je prišla na pomoč druga velesila: dunajsko časopisje. Stavilo se je radovoljno v službo milosrčnosti in pozabivši vse politične razliko in vsa nasprotstva ponudilo je odboru svojo roko.
Navedemo za primero toplo pisani članek v „\Viener Taghlatt", ki pod naslovom „das Kirch-lein am Gallenberg" kliče na delo usmiljenja in pomoči:
„Neizmerna je nevarnost, neizmerna je nesreča, tem večja, tem hitreja mora biti človeška pomoč.  Mobilizirajte pomoč no akcijo, bo-
jujte se za njo z vso in z vsako močjo, ki jo imamo.u
To so cvetice, ki jih poganja zlato dunajsko srt^e, to je delo, ki kaže Dunaj v najlepšem svitu, v svitu človekoljubja.
Blagor ti, nesrečna Ljubljana, da imaš tako zaveznico! Slava Tebi, mogočni Dunaj!
Katastrofa
Vovl NlllllaJ.
Včeraj popoludne čutil se je jeden sunek, ponoči j« den, danes zjutraj pa zopet jeden. Vsi so bili primeroma rahli in niso napravili nikake posebne škode.
Pomot* i»i*IIihJh.
Brezimen dobrotnik je izročil dunajski „Rettungsgesellsehaft" 1000 gld., da ga porabi za svojo pomožno akcijo v Ljubljani.
Slavni občinski svet tržaški je daroval 7 5 0 gld.
Po poslanci Iv. Hribarju prejel je mestni magistrat:
Od uredništva „O b z o r j e v e g a" v Zagrebu 300 gld.; od „malog družtvau v Sisku   15 gld.
Uradniki banke „Slavije" v Pragi nabrali so mej saboj za svoje, po potrosil poškodovane ljubljanske tovariše 320 gld.
Slavno uredništvo „Hrvatske" v Zagrebu je nabralo doslej 15 9 kron; — Slavno uredništvo „ A g r a m e r Tagblatta" je poslalo 4 2 gld.; — Občinski odbor v Ri fe n bergu pri Gorici je sklenil 21. t. m. soglasno podeliti 100 gld. ljubljanskemu prebivalstvu v podporo. — Občina S v. Peter pri Gorici je darovala 100 gld.; ekscelenca baron S c h \v e g e 1 300 gld.; gosp. Kari H u ti o-vernik v Budimpešti 100 gold.; gosp. Rihard S e e m a n n v Gradei 200 gld.; g. Alojzij Maver v Mariboru 20 gld.; g. Julij vitez Leon na Dunaju 100 oblek, tirma Pfau na Reki 100 steklenic brandvja.
Milodare so poslali uredništvu našega lista: g. Ivan B r i n š e k , posestnik in trgovec v Trnovem na Notranjskem po sinu g. Ivanu B. 25 gld.,  dalje 32 gld. 98 kr. nabrane
v Trnovem Ilirski Bistrici in okolici. — g. Milan L e D s t e k , lekarn i k v Sanji na Hrvatskem 13 gl. od bratov Hrvatov. — G. Ana Ipavic v Gradcu 10 gold. — Gosp. A. L a v r e n č i č v Št. Petru na Krasu 7 Ud. 55 kr. nabrane v gostilni „Pri reškem mestu". — Gospod Koloman pl. Oft i 6, lekarniški asistent v Ribnici 7 gld. nabrane v mali družbi. — G. prof. Spiro Brusi na v Zagrebu 5 gld. „za postradalu bracu". Skupaj 100 gld. 5 3 k r., katere smo oddali magistratu ljubljanskemu.
\c/«oda i m-I % jcrmllii barak.
Danes zjutraj ob 9. uri se je pripetila na cesarja Jožefa trgu, kjer gradijo pijonirji veliko barako, nesreča. Podrla seje namreč cela zadnja stran lesenih stebrov, ker menda niso bili še dovolj vezani in podprti in je bil težko poškodovan pijonir I m Iti o Baj 8, kateremu je desna noga dvakrat zlomljena. Drug pijonir je bil lahko poškodovan na nogi. Prvega so odnesli v bolnico.
Vsalat-iiiii Nvojr.
Kdor čita naš uradni list in dunajske časnike, pa ne pozna faktičnih razmer v našem mestu, utegnil bi misliti, da so naši občinski zastopniki z županom na čelu povsem konfuzni in ne vedo kaj delajo, tako da vse, kar se je dosedaj storilo, je jedino zasluga dež. vlade oziroma nje načelnika. Nihče ue odreka deželni vladi zaslug, katere si je pridobila za celo mesto, vsakdo prizna rad, da je storila mnogo, četudi marsikaj brez sistema, sodimo pa, da si g. deželni predsednik sam ne želi toliko hrupne reklame za svojo osebo, tem manj, ker mora kot pravičen človek priznati, da obč. svet, permanentni odsek in župan store vse, kar je količkaj mogoče, dasi nimajo ni toliko oblast ni toliko močij na razpolaganje, kakor dež. vlada.
Občinski svet je včeraj sklenil, reservirati Zvezdo iu ves Kongresni trg za tiste trgovce in obrtnike, ki bodo primorani zapustiti sedanje svoje lokale. Kdor se je torej tod nastanil, se bo moral umakniti. Opozarjamo občinstvo, naj si tod nikar ne napravlja barak, ker se bodo vse, ki so se postavile brez magisttatovega dovoljenja, morale zopet podreti.
0 naravi velikonedeljskega potresa.
Da se vprašanje o naravi potresov ni prvikrat stavilo po letošnji veliki nedelji, pričajo nam ob-sežne, trudapolne študije, ki so se v znanstveni literaturi raznih narodov prijavile. To nam kaže, da je vprašanje težavno, da tu stojimo pred jednim najskrivnejših pojavov priroduih sil.
Kdor toraj hoče o naravi in vzrokih groznega ljubljanskega potresa premišljati, more to uspešno le storiti na podlagi rezultatov, ki jih je samo napredujoča znanost največ v teku sedanjega stoletja pridobila. „Ab ovou začeti, kar iz sebe hoteti razkriti velikanski pojav skrivnostne narave — to je najivno, a priori brezuspešno.
Znanost, ki je uvrstila vprašanje o bistvu potresov mej svoje naloge, je geologija, to je veda o sestavi zemeljske skorje in o prememhah, ki so se v njej od nekdaj vršile in jo Še daudanes pre-ustrojajo.
Sezimo toraj po razkritjih te jedino pristojne instance, koja se nanašajo na stavljeno vprašanje. Tu izvemo v malo besedah te-le pridobitve, sad ob-sežnih preiskav evropskih in ameriških geologov.
Zemlja se suče v mrzlem svetovnem prostoru. Njega temperatura ceni ee približno na — 100° C. Naš planet je dosta topleji. V svojem jedru ima celo velikansko zalogo toplote — to se sklepa iz raznovrstnih pojavov — zemeljsko jedro je najmanj tako vroče kakor staljena lava, ki prihaja iz vulkanov, topla 1700° C in več. V mrzlem svetovnem prostoru plavajoč mora se zemeljska obla ohlajevati. Posledica je, da se nje prostorniua krči. Nje skorja postaja manjšajočerau se jedru preobsežna, kakor skorja jabolku, ki se tedne in mesece v shrambi ležeč suši. Jiibolkova skorja se zatoraj nabere v gube, in jednako zemljina. Velikanske gube na površji našega planeta so slemenska gorovja (Ketten-gebirge), v Kvropi Alpe, Karpate, Pireneje, A pen i ni i. dr. Ali jabolkova skorja je mehka, popustljiva, zemljina ne. Zatoraj nastauejo v njej razpoke tam, kjer je napetost preskočila mejo prožnosti. V teku časa se je vsa zemeljska skorja razkosala v bolj alt manj obsežne grude, kakor se razkosa ledena odeja veletoka, ko prihaja pomlad. Nekatere zemeljske grude se nagubajo, kakor rečeno, v gorovja, da se morejo okleniti krčečega se zemeljskega jedra; druge se mu bližajo padajoč, kakoršne so. Te vrste grude ro n. pr. ogersko-hrvatska planjava, koje podaljški sezajo   preko Zagreba na Dolenjsko, lombardska
planjava, ki se nadaljuje do Vipavske doline, in tudi — ljubljanska kotlina.
Z dokazi, na katere opira geologija ta izrek glede prvih dveh planjav, ne bomo se tu mudili. Pač pa pojasnimo stvar glede gorenjske kotline, če tudi le z malimi besedami.
Isti apnenec, ki se v kamniških planinah dviga na 2500 M nad morje, tvori precejšnji del Kraške planote, ki so vleče od Julskih alp proti Kapeli na jugovzhod. Ali v tej planoti sega le do 1200 vi povprečne višine. Ker je nastal istodobno in v zvezi z imenovanim planinskim, toraj moramo reči, da se je v teku geoloških dob pogreznil iz istih vzrokov, kakor imenovani veliki planjavi.
Nekdanja zveza mej kraško planoto in kamniškimi planinami pa se je v teku geoloških dob pogreznila še dosta globlje — sedaj je podlaga gorenjski kotlini. 0 tem dogodku nam pričajo nizki hribi Šmarna gora, Vranšica itd. in holmi, ki se dvigajo iznad barja, ki kažejo isti apnenec in mole iznad kasneje mej nje naplavljene zemlje liki kleči (Klippen) iz morja.
Prav podoben dogodek je vstvaril Dunajsko kotlino. Nekdaj Alpe niso nehale pri Dunaju, kakor sedaj, nego so bile v neposredni zvezi s Karpatami. To »pričuje geološka tvorba, ki je ista na dunaj-
Obrtniki.
Znano je, da imajo prav imovitejši krogi to slabo navado, da dolgo ne poravnajo svojih računov pri obrtnikih. Zlasti krojači in čevljarji morajo navadno dolgo čakati na svoj zaslužek. Sedaj nimajo mali obrtniki skoro nikakega zaslužka, marsikateri je že v stiski a si svojih dolžnikov ne upa tirjati. N..j bi dotični dolžniki uvaževali okolnosti, v katerih se nahajajo obrtniki in poravnali svoje dolgove.
Dobrohoten nasvet.
Iz zdravniških krogov čujemo, da bi kolonije v Zvezdi in na drugih krajih v mestu mogle postati nevarne v sanitarnem oziru in da bi zategadelj kazalo, vse tiste, ki tod prebivajo, premestiti kam drugam, morda v mestni log.
.\eiloMliftjaiiJf o|»t"k<*.
Firma P. Vidic in Comp., zastopnica tvornic za izdelovanje rezanih strešnikov nas prosi z ozi-rom na včerajšnjo notico naznaniti, da ima rezanih strešnikov na razpolaganje kolikor jih kdo potrebuje. Naznanja nam tudi, da ako se ne razširi dunajskih opekarjev štrajk, ne bo povišala cene opeki, kakor mo to storili nekateri drugi izdelovatelji.
\a*i dobrotniki.
Razun do sedaj, za naše pomilovanja vredno mesto, delujočih sosednih narodov, izdal je tudi prevzvišeui knezoškd Josip v „Karntner Zeitung" oklic, da naj nam naši sosedje nemške Koroške po svojih močeh pomagajo.
Gosp. Alojzij Zoreč, c kr   poštar v Bovcu, je koj po prvem potresu vzel  brezplačno v stanovanje in na hrano celo rodbino iz Ljubljane, t'a ko n i Kje.
„Kdinost" je v raznih številkah s toplimi besedami vzpodbujala svoje čitatelje na nabiranje milodarov.
„Primorca" je izšlo posebno izdanje v katerem urednik vabi, naj se zbirajo darovi za nesrečno Ljubljano.
ttlovanska eltalnlea v Tr*lu
je priredila v korist Ljubljane v soboto koncert, čigar čisti prihod, 1100 kron, se je poslal županu ljubljanskemu.
Moliko rasti utegnejo I rajali potresi«
Na to vpralanje pač ni mogoče odgovoriti, a dobro je, da se v pomirjanje ljudij, ki se zgražajo pri vsakem novem sunku, spominjamo, kako je bilo drugod pri jednacih elementarnih dogodkih. V Zagrebu je bilo od 9, novembra 1880 I. do 21.janu-varja 1881 '. okoln '200 sunkov, ki so pa postajali vedno redkeji ali slabeji in razun strahu niso prouzročili posebnih škod. Nadejati se je, da pri nas mine potresna doba prej, ali plašiti se pri vsakem novem sunku ni nikakor potrebno, ker skušnje uče, da se ni bati, da bi t;:ki sunki prouzročili nove nesreče. _
Ihan. Cenitev vsled potresa nastalih škod na poslopjih se je vršila dne 21. t. m. V naši mali občini je škode okroglih '.»5.000 gld. Ta škoda je za naše revne razmere tako velikanska, da je sami iz SVOJih močij ne moremo pokriti.   Potrebni smo
skem koncu Alp kakor na sosednjem početku Karpat. V primeroma nedavni dobi pa se je zvršil velikanski prirodni dogodek: zveza mej obema mogočnima gorovjema se je globoko pogreznila, in le nje vrhovi mole iznad kasneje naplavine, imenujemo jih sedaj Litavske gore.
Duuaj je toraj zgrajen na jednaki udrtini kakor Ljubljana (jednako Solnograd) ali mesta na gornjeitalski in ogerski planjavi.
Vrnimo se zopet h Kraški planoti mej Savo in Adrijo! Tudi ta ni j dnotna gruda ostala, nego prelomila se je ob dolgih črtah. Prva taka razpoka sega od Kobarida preko Idrije, Cirknice, Loža daleč proti jugovzhodu čez Dalmacijo in Črno goro. Druga pričenja pri Solkanu blizo Gorice in gre čez St. Peter proti Reki Tretja te»e od Devina ob Adriji preko Istre in dalmatinskih otokov. Tako se je velikanska gruda razkosala v vzporedne proge. Pa tudi te niso ostale cele, nego so se razpočile povprek. Taka povprečna pokotina je zaseka pri Postcjini, taka tudi Soška dolina od Tolmina doli. Imenovane proge niso se obdržale v prvotni nadmorski visočini, nego pogreznile so se tem bolj, čim bližje so Adriji, in nastali so ob prelomnih črtah strmi bregovi, tako da stvarjajo velikanske stopnice, preko katerih vodi na primer Železnica od Trsta proti severovzhodu.
nujno podpore in prosimo, naj bi se pri nabiranju milodarov ne pozabilo na nas, zakaj če ne dobimo pomoči, smo materijelno uničeni.
Gornji Grad. Dne 18. t. m. vršilo se je uradno pregledovanje po potresu poškodovanih poslopij. Dve učni sobi tukajšnje šole sta začasno nerabni, ravno tako stanovanje sodnikovo. Drage razpoke niso nevarne. Cerkvi v Radmirji in Bočni sta tako poškodovani, da sta se uradno zaprli. V Novi-štifti pri Gornjem Gradu se je dola deložirala, ker se bode poslopje, v katerem je bila šola nameščena, moralo podreti. Tam dobe vsaj jedenkrat novo šolsko poslopje, katero so se prej branili postaviti. — K poprejšnjemu dopisu iz Gornjega grada imam še dostaviti, da je sodnik g. dr. V. \Vagner, zapustivši svoje razpokauo stanovanje ostal hladnokrven, sklical v gradu in po hišah ljudi da bi speče vzbudil; tudi je izpustil vjetnike takoj na mostov ž Nekaj dni je vsak večer patrolirala požarna hramba po trgu. Tudi se je oklicalo, kako se imajo ljudje vesti v tem kritičnem času.
V IJ ubijani, 23. aprila.
Državni zbor se je sešel danes. Jedna prvih predlog bode pač ta, da se dovoli državna podpora po potresu poškodovani Ljubljani. V tej stvari bode pač ves državni zbor jedin, ker se od vseh strauij kaže sočutje za hudo prizadeto središče uaše dežele. Tudi vladni krogi se jako zanimajo za Ljubljano. Druga važna utvar v tem zasedanji je pa celjsko vprašanje. Upati je, da se ugodno reši, ker nekateri levičarji sami priznavajo, da zaradi tega vprašanja ni stavljati v nevarnost koalicije. Manj upanja je pa, da bi volilna reforma storila dalje kak znaten korak, kajti v odseku se bodo pokazale vse tiste težave, ki so 83 sprva bile pojavile v podod-seku in še več drugih, ker so v odseku še bolj različua mnenja. Misliti zatorej skoro ni, da bi se tolike stranke sporazumele, da bi potem do jeseni vlada mogla predložiti zboru kako tako predlogo, o kateri bi bilo le količkaj upanja, da se vzprejme.
Celjska gimnazija. V liberalnem taboru je tudi precej mož, ki nikakor ne mislijo se upirati osnovi dvojezične gimnazije v Celju. Te dni je poslanec Sigmund govoril o tej stvari. Obžaloval je, da se s celjskim vprašanjem ruši narodno premirje, a vendar naglašal, da stvar ni tako prazna. Celjsko vprašanje je morala prevzeti koalicija, kajti drugače bi se TaahVja ne bili znebili. Tedaj bi bila levica privolila v deset tacih koncesij, da se le znebi Taaffeja. Sicer bodo pa tudi v Mostu in Toplicah na Češkem se kmalu morali osnovati češke šole, in vender se štajerski Nemci za to ne zmenijo, zakiij bi se torej Nemci na Češkem toliko brigali za celjsko vprašanje. Vsakemu je bližja srajca nego suknja. Zaradi Celja ne morejo levičarji vreči vlade, v kateri je nje pristaš. Sedanja vlada je predložila za levico ugodnejšo davčno reformo, nego bi bila Taanvjeva. Če vržejo levičarji sedanjo vlado, pa se bode obnovil zopet železni obroč iz konservativcev in Slovanov. Slovenci potem dobe vzlic uporu Nemcev gimnazijo v Celju, češke gimnazije v Mosti, Toplicah in Liberci bi pa utegnile dobiti pač skoro nove češke paralelke. Videti
Dno Jadranskega morja je le podaljšek gornjeitalske planjave, ki se je udri globoko pod gladino atlantskega oceana. Dalmatinski otoki so vrhovi v globo-čino pogrezlih kraških teras.
Vprašanje sedaj nastane: kako so se pogrezale kraške stopnje na jedni strani, Gorenjska udr-tina na drugi V Gotovo ne hipoma — narava deluje počasi. Pa tudi vedno polagoma se niso udirale. Težnosti, ki je silila kos za kosom navzdol proti zemeljskemu jedru, upiralo se je trenje ob sosednjih kosih, nastali so siloviti naponi (Spannungen) in le kedar je napon presegel nasprotni upor, zdrknil je kos navzdol — pri tem pa tudi premaknil bližnje kose vodoravno naprej — to slednje večinoma proti Adriji. Pogrezanje in premikanje se je toraj vršilo in se vrši skokoma, ali skoki dostikrat ne presegajo dolgosti jednega ali malo milimetrov. Vsled tega vsak posebej ni viden, le skupni učinek dolgih geoloških dob je vst varil sedanji reljef naše domovine.
Kedarkoli pa se velikanska masa, težka na milijone kilogramov, skokoma pregane, bodi si le za prav malo, mora se sama in nje obsežna okolica bolj ali manj pretresti in ako je človek priča takemu dogodku, čuti — potres.
Te obsežne potrese, ki so večinoma prav lahki in le redko kedaj tako silni, da hudo zadenejo člo
je torej, da levica nima nič posebnega veselja za štajerske Nemce iti po kostanj v ogenj.
Le kmete volite. Nedavno smo omenili, da je pri nas neka stranka izdala parolo, da naj se v mestni zastop volijo samo obrtniki. Tedaj smo pristavili, da s isto pravico lahko bi kmetje zahtevali, da se v kmetskih občinah naj volijo samo kmetje. V Galiciji se je začela zares že taka agitacija po deželi. P. i tem je pa omeniti, da se posebno po shodih kmetov ugovarja temu, da bi na kmetih kandidovali duhovniki. Jednak nspeh bi imelo hujskanje proti inteligenci tudi na Slovenskem. Ljudstvo ne bode dolgo delalo razlike mej posvetno in duhovsko inteligenco. Da bi pa zastop bodisi ta ali oni brez inteligence ne mogel uspešno poslovati, je čisto naravno. Tudi bi poslanci iz nižjih stanov preveč gledali le na lastne stanovske koristi in prezirali občne, za katere bi mnogi niti pojma ne imeli. Posebno bi se dal s tem napraviti hud razpor mej kmetom in obrtnikom, ki imata vsak svoje koristi. Sicer se je bati, da bi ne dovolj izvedeni poslanci le prevečkrat šli vladi na led. Opazuje se, da že sedaj v nekaterih deželah se deželni predsedniki posebno sučejo okrog poslancev iz kmetskoga stanu, kadar vlada potrebuje glasov za svoje namene.
Civilni zakon na Ogerskem. Nekateri so se nadejali, da se na Ogerskem postava o civilnem zakonu ne izvede. Sedaj se pa kaže, da se bode izvedla še poprej, nego se je sprva mislilo. Vlada dela nujne priprave, da že najbrž s l. dnem novembra stopi zakon v veljavo. Liberalni stranki ni bilo le za parlamentarni uspeh, temveč hoče tudi stvar faktično uvesti v življenje. Liberalci so na Ogerskem tudi prepričani, da se civilni zakon ne bode tako hitro odpravil, kakor nekateri pričakujejo. Uži vel se bode, kakor se je v drugih državah, n. pr. celo v Belgiji. Belgija ima že več let konservativno vlado, a vender civilnegi zakona ne odpravijo. Ravno tako ni gotovo, da bi ga odpravili na Ogerskem, ko bi tudi ljudska stranka prišla na krmilo. Pomisliti je, da vse prave madjarske stranke gledajo na to, da ima ogerska država kolikor se da velik upliv. Cerkvenopolitičui zakoni pa baš vladi dajo velik upliv in bodo dobro sredstvo za madja-rizncijo.
Pod kakimi zvezdami se bode vršila — tretja volitev v Tržiči?
(Dopis za juriste in nejuriste.) Gorenjski Tržič je bil še do nedavnega časa skrinja tistega „miru", ki je mogočnim ljudem jako po godu. Da jeden govori, drugi pa v oblini molče, da jeden za vajeti drži, drugi pa voz vlečejo, — to je bil gospodu Karlu Mallvju v Tržiči več kot dovolj dolgo izpolnjen idejal. Zadnji čas pa se maje ta idejal in moti omenjeni „mir1*. Lepo število nezavisnih in izobraženih tržanov se je zbralo v občinsko stranko, katera hoče, da tržanstvo pride do veljave in da se v zastopu občine in njenem gospodarstvu uvedejo naravne ter zdrave razmere. „Stranka redu" so imenuje in provzročila je že sedaj, da deželni odbor že več mesecev prerešetuje
fnidiT Dalje v prilogi. ~Htr4i
veško imetje, imenujejo geologi dislokacijske ali tektonske
Razun teh imamo na Krasu manj obsežne potrese, kedar se udere strop kake podzemeljska dupline (Udorni potresi.)
Tretje vrste potresov — vulkanskih — pri nas seveda v denašnji dobi ni.
Alpe in ž njimi vsa gorovja okoli Sredozemskega morja so primeroma pozno nastale gube na Zemljinem obličji, še v« dno se v njih vrše premembe, premikanja v vodoravni in navpični meri, so toraj domovje obilnih tektonskih potresov. Na vsej zemlji ima Srednja in kos Južne Amerike največ teh silovitih pojavov, za njo pride takoj okoliš Sredozemskega morja tja do Perzije in pa vzbodnje-azijsko otočje.
One velike planjave pa, ki so na debelo pokrite z mladimi naplavinami, kakor soverno-nemška. ruska in sibirska planjava, obiskujejo le prav redki in slabi potresi.
Ni dvojiti, da spada Ljubljanski, velikonočni potrt-s mej tektonske.
Zatoraj hočemo posebnosti takih potresov še nekoliko razmotriti.
Po tem, kar smo poprej povedali, je umljivo, da se tektonski potresi javljajo ob mejah grud raz-
Priloga „Slovenskemn Narodn"
št. 92, dne 23. aprila 1895.
dosedanje občinsko gospodarstvo. Kdo bi si mislil, da je zato pisano gledajo uprav tisti krogi, katerih skrb mora biti: red po občinah in svobodni razvoj občinskih slojev?
„Stranka red Ti" je tudi stopila na volišče za občinski odbor. Dne 27. junija lani je zmagala v III. in II. razredu z vsemi svojimi kandidati in zadobila večino v občinskem odboru. Zaradi nepravilnosti), katere je pri volit vi zakrivila nasprotna stranka, bila je razpisana nova volitev za vse razrede. Ta druga volitev se je vršila dne 30. oktobra in tedaj je „stranka redu" pač zmagala v III. razredu, a v II. je pri jednakoglasji njej odločil žreb dva, nasprotni stranki pa dva zastopnika v občinskem odboru. „Stranka redu" je sicer tudi v tem razredu smela računati na večino, toda nasprotniki so si pomagali s tem, da so pustili voliti jednega, ki je bil vsled pravomočne odločbe že davno prečrtan v imeniku! Navzočni okrajni glavar g. dr. Gstettenkofer zoper to ni protestiral, na drugi strani pa je zavrnil protest, ki se je oglasil zoper to, da so volili — nedržavljani! Pritožbe zoper takšno postopanje so se razlegale tudi po deželni reduti, in deželni predsednik gospod baron Hein je na dotično interpelacijo mej drugim tudi odgovoril, da je razveljavil to drugo volitev, ter da bode pri novi volitvi vlada skrbela za nnaj popoln ej š o objektivnost".
Res se je februvarija meseca zaukazalo pripraviti novo tretjo volitev na podlagi novih volilnih imenikov. Sedaj pa poslušajte, juristi I
Po zakonu ima župan sestaviti volilne upravičence v imenik in pri vsakem zapisati, koliko direktnega davka nanj spada na leto. Davčna dolžnost je razvidna iz davčnega izkaza. Takisto je bilo uradno izkazano, da ima firma Glanzmann & Gassner v tem letu in zlasti februvarja meseca predpisanega davka vkupni znesek 11*43 gld. 74 kr. Tu pa poseže vmes Kranjski glavar g. dr. Gstetten-hofer in ukaže korekturo, vsled katere se je imenovani firmi izkazalo 1050 gld. davka več. Na tej podlagi je župan potem sestavil volilske imenike, jih dal na razpregled dne 18. marcija, določivši rok za reklamacijo od 8. do 15. aprila.
Le reklamujte, juristi, zastran teh 1050 gld., če veste, da konečno odloči kot druga instanca isti okrajni glavar, kateri je zaukazal došteti istih 1050 gld. I
Vender pa se je zoper to v predpisanem postopanji ugovarjalo, in nadalje i z k 1 i c a 1 o. Gosp. dr. Gstettenhofer je, odločujoč vzklic, našel za svojo odredbo ta razlog, da je do konca decembra 189 4. leta rečena firma plačevala 1050 gld. obrtnega davka več in ta „veču da mora priti v imenik, ker je tudi dohodnina vzeta iz lanskega leta.
Juristi naj si mislijo o tem utemeljevanji, kar si hočejo. Gotovo pa se vprašajo: ali se je tudi pri ostalih volilnih upravičencih jednako postopalo, da se je vzel za podlago davek do konca decembra 1. 1899? — Mi lahko odgovorimo: „Ne! Za druge velja davčni predpis, davčni izkaz iz leta — 1805 februvarja meseca!u
kosane zemeljske skorje. Te meje so prelomne črte, (.Druchlinien), ob katerih se premikanje vrši; toraj •o ob jednem potresne črte (Krdbebenlinien, Stoss-linien); od njih sunki izhajajo in se razširjajo daleč na okoli, liki valovi na površji vode, ako vržeš vanjo palico. Ob teh črtah se moč potresa najsilneje javlja, ob njih se zlasti pokončuje človeško imetje, kedar je pregib silen; to pa je na srečo redko kedaj. Te črte zasledimo na dvojen način: naravnost po njih nnjsilnejih pojavih ob potresih, in posredno iz poglavitnih geoloških in orografskih potez, ki deželi dajejo značilni reljef.
Ze poprej smo imenovali tri podolžne take črte, našteli jih bomo tu še jedenkrat, ter vrsto dopolnili in pridejali one črte, ki podolžne bolj ali manj pravokotno prerežejo in gredo radijalno od Adrije proti celini preko naših krajev. Pristavili bomo tudi, kedaj je ta ali ona potresnica povzročila potres, kolikor nam je znano sedaj, ko še pogrešamo specijalne študije o kranjskih potresih.
Najpoglavitnej.se podolžne potresnice so :
1. Crta: Devin-Čres;
2. Črta: Solkan-Reka, menda ob teh črtah se je z vršil hudi potres leta 1511. Takrat je najbrže oživila tudi
3. Črta; Kobarid Idrija Cirknica-Ogulin;
Posledica teh 10 5 0 gld. je pa jako velika. „Stranka redu" mora v II. razredu ostati v manjšini, ker je odločilno število njenih pristašev zaradi teh 1050 gld. uvrščenih v III. razredu.
Gospod Mally ima lahko hipec veselja, da se v pest smeje, ker je glavarjeva odločba v reklama-cijskem postopanji definitivna in ker paralelni rekurz, ki se je oddal deželni vladi, /.nabiti ne more biti s potrebno hitrostjo rešen. Se potres je sedaj v Tržiči vladajoči stranki — prijazen!
In s kako hitrostjo se je razpisala nova, tretja volitev! Dne 15. aprila je potekel reklamacijski rok, že od drugega dne pa datira razpis volitve-nega dne, ki je 2G. tega meseca.
Ta hitrost pa kaže še posebne zanimivosti.
1. Dne 15. t. m. so se vložili od „stranke redu" še trije ugovori, katere ima rešiti komisija. Šele, kadar ta odloči in se kdo nadalje vzkliče, govoriti ima okrajni glavar kot II. instanca. Tu se je pa zgodilo, da teh ugovorov ni komisija kar nič rešila, ampak zavrnil jih je okrajni glavar kot I. in II. instanca ob jednem. Zoper to teče seveda rekurz. Volitev ima pa vender biti že dne 20. t. m., četudi ugovori zoper volilni imenik niso niti do kompetentne rešitve dospeli!
2. Volitve dan ima razpisati župan. Zgoraj omenjeni razpis pa je izišel in je podpisan samo od g. okrajnega glavarja dra, Gstettenhoferja.
Se je li Županstvu odvzelo vodstvo in komisiji nadzorstvo? No, nihče ne ve, da bi se bilo pri tem ravnalo po $-u 98 obč. reda, in prečuduo je, da bi organ, katerega v slučaji tega paragrafa postavi okrajno glavarstvo, bil okrajni glavar sam, ki bi združeval v selit vse instance, avtonomne in politične !
3. V volilnih imenikih se ne sme 8 dnij pred volitvijo ničesar prenarediti. Da je kontrola mogoča v tem oziru, morajo imeniki biti pristopni vsakomur v občini. Ali tržiški imeniki so že od 16. t. m. v Kranju in brez kontrole od strani volilnih upravičencev.
To so torej avezde, katere sijejo tržiški volitvi dne 2G. t. m. Pa „stranka redu", kakor se nam poroča, pojde vender le volit. Ima dovolj zavesti in moči, da pojde tudi — četrti ali peti pot na volišče. Tista medicina, s katero zdravniki po daljšujejo življenje stranki Karla Mallyja, bo že izginila in izginejo znabiti še prej zdravniki — tako gotovo, kakor trdno stoji Tržič vzlic potresu!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 22. aprila — Varnostne naredbe) Mestna policija Ljubljanska se bode za nedoločen čas kolikor mogoče pomnožila, da se ovaruje javna sigurnost. Seveda bi bilo dobro, ako bi tudi hišni gospodarji nastavili svoje stražnike, n. pr. hlapce, ter to naznanili mestnemu policijskemu uradu, da se jim dajo potrebna navodila. Tudi nocojšnjo noč skušali so tatovi krasti, vendar so bili — v kolikor znano — povsod pravočasno prepodeni. Poskusil so vlomiti pri Ločnikarju na Tržaški cesti in tudi na nekem kraju v mestu. Pri Ločnikarju stoječi poljski čuvaj je za tatovi dvakrat ustrelil, pa jih ni zadel.
4. in 5. črta obrobljata gorenjsko kotlino na jedui strani proti Krasu, na drugi proti Karavankam in kamniškim planinam. Jeden nje podaljšek je menda gornja krška dolina do Toplic.    L. 1511. in 1689.
Izmej povprečnih, radijalnih potresnic imenujemo :
1. Crta Kobarid-Loka ob južnem odlomu Jul-skih planin, meja pravim Alpam. Leta 1511 (?), 1. 1873.
2. Orta Gradiška-Tolmin in nje nadaljevanje na Koroško; jako obsežni potres 1. 1850.
3. Crta Trst Postojna-jugovzhodnji rob ljubljanske kotline-Litija-Celje. L. 1845, 1850, 1857, 1870, 1872.
4. Črta: Klana-Kočevje; 1. 1870.
Te črte pa niso vse jednako aktivne, ob nekaterih so sunki pogostejši, ob drugih redkejši. Znakovito je, da blizu Ljubljane teče več potresnic. To je gotovo povod, da so tu potresi primeroma prav pogosti, seveda jih tudi zato več poznamo, ker so se v glavnem mestu znameniti dogodki od nekdaj skrbneje napisovali kakor drugod.
Čudno je, da se nekatere imenovanih podolž-nih potresnic nadaljujejo daleč proti jugovzhodu proti Greciji, pa tudi proti severozapadu preko Alp t je do Rena.  H. IToefer, preiskovidec koroških
— (Stanovanje na ponudbo.) Zidarski moj ster in hišni posestnik  gospod Štefan Dolenc v Tomačevem blizu Ljubljane je mestnemu magistratu naznanil, da da štirim strankam v svoji hiši brezplačno stanovanje in prostor za kuho.
— (Prememba posesti.) Vinski trgovec gosp. I. C. Juvančič iz Spodnje Šiške kupil je na Bleda nekdaj Medjatovo po domače Kokoljevo zemljišče, ki leži na obrežji tik mostu, kjer se jezero odtaka. Gospod Juvančič namerava — kakor čujemo —-starikavo sedanje poslopje popolnoma odstranili ter ondi zgraditi moderni „Ankin dom".
— (Nova kmetijska podružnica) se je ustanovila v Vinici. Dos ej je pristopilo 24 udov. Načelnikom je bil voljen soglasno nadučitelj g. Franjo Lovšin, blagajnikom župnik g. Jurij Konig, tajnikom pa posestnik g. Mate Strelar.
— (Zdravstveno stanje.) V občini Bresnica v radovljiškem okraju je skoro ponehala bolezen otrpnenja tilnika in je samo še jedna ženska bolna.
— (Zaupnica ) Občinski odbor v ViSnjivasi sklenil je v svoji seji dne 5. aprila t I, izreči gg. slovenskim poslancem popolno zaupanje in zahvalo, da so izstopili iz štajerskega deželnega zb ua, kateri Slovencem nobene, še tako skromne pravice in zahteve noče pripoznati. Dotični sklep naznanilo je županstvo v Višnji vasi našim slovenskim poslancem g. dr. Jos. Sernecu in g   Mihaelu Vošnjaku.
— (Narodna čitalnica v Ptuji) priredi v nedeljo dne 28. aprila v korist revnih po potresu poškodovanih prebivalcev stolnega mesta Ljubljana gledališko igro „ Revček AndrejčekJ. Vstopnina: za ude ptujske čitalnice 30 kr., za neude 50 kr. za osebo. Blagajna se odpre ob 7. uri. Začetek ob V»8. uri zvečer. Čistiti rodoljubi so uaproseni, pri tej priliki nesrečnim sobratom zdatno pripomoči iu pri vstopnini posebno globoko v žep seči
— (Imenovanje.) Tajnik pri najvišjem sodišču na Dunaji dr. Hazilij G i a n e 11 i a je imenovan višjesodnim svetnikom e\tra statum v Trstu.
— (Bralno društvo pri St. Ivanu) priredi v nedeljo 28. t. m. veselico v prid ljubljanskemu prebivalstvu.
— (Koncert za ljubljanske, po potresu prizadete prebivalce) priredi pevsko društvo BS 1 o g a" v Zagrebu dne 12. maja v „gradjanski streljani" in je pozvalo vsa pevska društva v Za grehu in „Sokola11, da sodelujejo pri tem koncertu. — Jednako se poroča iz raznih drugih hrvatskih mest, da se bodo priredili koncerti v isto blago tvorno svrhe
— (Preložitev pošte ) Poštni urad v Mučici v Volovskem okraju v Istriji se bode premestil z dnem 1. maja v bližnjo Brezico. Zvezo bode imel novi poštni urad s kolodvorom v Jurdanih 6t. Pe-tersko-Reške proge, kamor bodo hodil po trikrat na dan poštni sel.
* (Zanimiva pravda) Včeraj se je pred dunajskimi porotniki začela velezanimiva obravnava. Na zatožni klopi sedi 33 let stari solicitator Gustav Kichinger, obtožen, da je dnč 1. februvarja ubil s kladivom svojega šefa odvetnika dra. Kotli-ziegla. Kiihinger je iz dobre rodo v i ne. Bil je častnik. Gospodaril je vedno slabo. V Przomvslu se je seznanil z Židinjo Frančiško Rabinovvicz. Da bi se mogel ž njo poročiti, je prestopil k židovski veri. L. 1892. je kvitiral in postal solicitator. Že kot častnik ni bil pošten. Kot solicitator je iz začetka bil marljiv in pošten. Kmalu pa se je prevrgel. Ukradel je n« ko iglo, poneveril manjše zneske in naposled svojega šefa zavratno umoril. Državno pravdništvo predlaga, naj so obtoženec obsodi na smrt.
potresov, jih poteguje naravnost proti Odenvvaldu in imenuje jedno izmej njih potresnico Ljubljansko-Kolonjsko. Tudi po letošnji velikonočni nedelji nam je brzojav prinesel vest, da se je čutil potres v Belgiji. To je zopet zuamenje, da je ljubljanski potres bil pravi tektonski, in sicer najbrž zlasti podolžni. Natančneje bo to dognala podrobna preiskava.
Tudi od druge straui se opravičuje ta sklep. Tektonski potresi se namreč večinoma javljajo tako, da so prvi sunki (ali le jeden prvi) najmočnejši in pretresajo včasih silnoobsežno ozemlje, po več sto tisoč štirjaških kilometrov, shdijo jim pa le dosta slabeji vztrepeti. To je naravno: tendenca premakniti se nabira se v dotičnem kosu zemljske skorje polagoma in dolgo; kakor hitro pa napetost premaga upor, zvrši se pregib z vso nabrano silo, potem le še manje premembe utrdijo novo ravnotežje. Tudi zadnji ljubljanski potres vršil se je po tem pravilu in opravičena je nada, da nevarnih sunkov ne bo več, in da se usodepolno premikanje kmalu pomiri.
Ali kje so vidni znaki premikanja zemeljske grude: razpoke, udori — vpraša čitatelj! Odgovor je lehak. Pregibi so večinoma tako mali, da površja ne dosežejo. Ali, ker je hipoma premaknena teža velikanska, tedaj je tudi učinek velikanski, (Z
* (Lep oče) Budimpeštanskoga uradnega sluge Andreja Tokolvja žena je te dni povila zdravo dete, kar je očeta tako razkačilo, da je ženo in otroka zadavil.
* (Eksplozija.) V erar h" ni tovarni za smodnik v Blumenau se je te dni unel smodnik in uničil celo tovarno. Skoda znaša več milijonov gold., ponesrečil pa n< nihče. Delavci so bili malo pred eksplozijo zapustili tovarno.
* (V carico zaljubljen poročnik.) V Peter-burgu je samomor nekega gard nega poročnika iz imovite aristokratske rodbine obudil veliko senzacijo. Mladi mož si je končal življenje, ker je bil zaljubljen v carico.
1		
		
	1r---- S Slovenci ln Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda I -Jj^^                                   .                            m... ■ —                            - «4L	
	^™ ———- T	
	1 1	
Darila:
Za slovensko  šolo  v  Velikovcu  so od
15. marca do 10. aprila t. I. darovali: SI. „hranil-nica in posojilnica za Spodnji Dravograd* prav zdaten dar 200 k.; si. ženska podružnica v Gorici 100 k., zajedno kot prvo polovico pokroviteljine. Pač lep dokaz domovinske ljubezni in slovenske vzajemnosti je to, da vrle goriške rodoljubkinje poleg številnih domačih šolskih zavodov podpirajo prepotrebno in zapuščeno našo deco v Korotanu. Dalje so darovali: SI. posojilnica v Glinjah na Koroškem 4«) k.; si. krmtska posojilnica na Vrhniki 80 k.; si. „Odbor katoliškega slovenskega društva za radovljiški okraj" 20 k.; vč. g. Ano-njrmus 10 k.; hišna družba „Omizje" v Mozirju svoj VIII. prispevek v znesku 10 k.; vč. g. Franc Tavčar, kura t pri sv. Joštu pri Kranju, 4 k. in č. g. Fr. Ferjančič, kapelan v Trnovem v Ljubljani, 3 k. — G pošiljatelj zdatnega daru „hranilnice in posojilnice v Spodnjem Dravogradu" nam je poslal vsoto z željo, da i ta „kamenčeku pomaga, da se slovenska šola v Velikovcu čim preje dviga iz tal. To je tudi naša želja. Zal o kličemo zahvaljujoč se gg. darovateljem vsem rodoljubnim Slovencem: Zbi-rajmo kamene in kamenčke, da se prej ko prej uresniči rek: Kamen do kamena — palača.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Dunaj 23. aprila. V današnji seji državnega zbora so poslanci grof Ho h en w ar t, Kušar in tovariši ter baron Sehvvegel in tovariši nujno predlagali, naj vlada zahteva kredita za državno podporo po potresu oškodovanih krajev. Ilohenvvart je opisal grozno nesrečo, ki je zudela Ljubljano in deželo kranjsko in priporočal vladi, naj izdatno po more. Minister Bac<iuehem je popisal, kaj je vlada doslej storila; rekel je, da, čim bodo poizvedbe končane, bode deželni predsednik baron Hein stavil svoje nasvete in vlada jih ho dobrohotno rešila, ter storila \so, kar bo mogoče. Posl. dr. Ituss je naglašal, da je treba prebivalstvu tudi moralne podpore, da bi pogumno zrlo v bodočnost. Posl. Kušar je priporočal takojšnjo likvidacijo subsistenčnih doklad državnim uradnikom. Posl. Klun je izrekel zahvalo cesarju in zasebnikom, železnicam, rešilnemu društvu in Ijudsknkuhiujskemu
malim kladivom močno zamahnemo, z velikim le malo, da se stori jednako močen udarec.) Sicer pa so tudi znani slučaji, ko se je po potresu pokazala ob dolgi progi razpoka, in da so se oh njej zemeljski grudi precej premaknili navpik in vodoravno.
Ljubljanski potres se je skoro hkrati začutil v Trstu, Gorici, Reki, Zagrebu, Gradcu in Dunaju — to je znamenje, da se je, čeprav neznatno, premaknil velik kos zemeljske skorje, najizdatneji pregib pa je zadel Ljubljano pač zato, ker se v nje obližji sreča več potresnih črt. Zatoraj pravimo, da je tu središče groznega pojava prirodnih sil.
Najstarejo vest o potresih na Kranjskem nahajamo pri Valvazorju, dogodili so se 1. 702., od tedaj so se mnogo in mnogokrat ponavljali. Sta-tistiški sestavek o njih je prijavil Mitteis v III. .lahreshid'r de8 Musealvereins Laibach 1802. Najhujši izmej njih je bil leta 1511. (Glej Radić I. c.) Najbrže se je zvršil tudi ob podolžni osi gorenjske kotline. Hudi potresi, ki uničujejo imetje človeško, so torej prav, prav redki tudi ob takih središčih, kakor je ta kotlina. Prav lahkih vztrepetov, ki jih mnogo ljudij niti ne začuti, pa je prav mnogo. K. Deschman je napisoval v svoje meteorološke zapisnike vse ljubljanske potrese, o katerih je izvedel, V tridesetih  h tih   1850   1885. jih  todi nahajam
društvu za hitro in izdatno pomoč. Posl. dr. Ferjančič je vlado opozarjal na nedosta-janje delavskih sil in na draginjo stavbenega materijala ter želel, naj se znižajo železniški tarifi. Posl. dr. En gel je v imeni češkega naroda izrekel bratskemu slovenskemu narodu sožalje in povdarjal, da se po vsi Češki zbirajo prispevki Posl. Jedrzejovvicz je v imeni poljskega kluba in galiških Poljakov izrekel sožalje na nesreči, ki je zadela Ljubljano in obljubil podpirati vse stavljene predloge Posl. baron Sehvvegel se je zahvalil vojaški upravi in železnicam. Nujnost obeh predlogov se je soglasno vzprejela.
Dunaj 23. aprila. Provizorni pomožni komite, čigar načelnik je dvorni svetnik Š u k 1 j e , izroči nocoj vodstvo cele akcije de-finitivnemu komitćju, kateremu stopi na čelo grof H o h e n vv a r t. Oklic so podpisali najod-ličnejši možje dunajski. Ta, za nabiranje milodarov poživljajoči oklic se bode prilepil po vseh ulicah in razdal po vseh hišah.
Dunaj 23. aprila. Zadruga umetnikov izda poseben spis okrašen z umetniškimi prispevki avstrijskih in inozemskih umetnikov. Čisti dobiček je namenjen Ljubljani. Stritar je za ta spis zložil pesem v slovenskem in v nemškem jeziku.
Dunaj 23. aprila. V kratkem se priredi Ljubljani v korist velik koncert, pri katerem bodo sodelovali najodliČnejši umetniki.
Dunaj 23. aprila. Posl. Kušar je govoril z ministroma Plenerjem in Bacqueheniom zaradi izredne doklade drž. uradnikom. Oba ministra sta obljubila ustreči tej prošnji.
Dunaj 23. aprila. Iz najzanesljivejšega vira čujem, da se namerava cesar na povratku iz Polja na Dunaj ustaviti v Ljubljani.
Praga 23. aprila. V četrtek bo veliki koncert v korist Ljubljane. Gosp. Pospišil se je odrekla v korist Ljubljane nagradi za svoje sodelovanje pri separatni predstavi.
Podgrad 23. aprila. Pri volitvi volilnih mož je narodna stranka po velikanski borbi s 187 proti 100 glasom zmagala. Na volišče so prišli vsi volilci. Navdušenje je veliko.
Tržič 23. aprila. Občinske volitve, določene na 26. dan t. m. so telegrafičnim potom preklicane.
Narodno-gospodarske stvari.
— Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dalje.) IX. Zbornični svetnik Iv. Baum-gartner poroča, da so kmalu na to, ko je obvezno zavarovanje proti boleznim zadobilo veljavo, inte-resovani krogi izrekli željo, da naj bi se spremenile določbe zakona o zavarovanju proti boleznim. Visoko c. kr. ministerstvo za notranje stvari je tem težnjam vedno zelo pazljivo sledilo in je odredilo, da je vdeležene kroge vprašati za njih želje in nazore o tem predmetu. C kr. deželna vlada je tudi zbornico povabila, da naj s porabo izročenih ji vpra-šalnih pol svoje mnenje izreče. Zbornica se je vsled tega obrnila na interesente in jih prosila, da ji naznanijo želje in nazore. Dosedaj ji je na to došlo ti odgovorov. Odsek je ta vprašanja na drobno pre-
52 zaznamovanih. Najpogostejši so po zimi, meseca maja bil je v vsej tej dobi le jeden. Tudi drugod, v Švici in v Norvegiji se je pokazalo, da se javljajo potresi najpogosteje po zimi, a so proti juniju čedalje redkejši. Tako se nam zopet utrjuje nada, da je v Ljubljani najhujše presta no.
Po tem, kar smo povedali, se umeje, da člo veku ni dano, naprej vedeti, kje, kedaj in kako se potres BVrii, Poskusi,  kakoršni so Falbovi, so pretiravanje, ki v strokovnjaških krogih nima ugleda.
Ponoviti moramo še, da Ljubljana ne stoji na primeramo nevarnejih tleh kakor Dunaj, Solno-grad, Gorica, Zagreb in mnogo, mnogo mest v Evropi in drugod.
Sicer pa: Kako raznovrstne so sile, s katerimi sedaj pa sedaj uničuje priroda delo človeških rok ! A ljubezen do domovine je močneja, nobena ovira ne prežene človeka od rodne zemlje ! In ljubezen do bližnjega, ki rodi v sili skupno pomoč, in krepko ojači pojedinca, omogoči, da človek ni kedar ne obupa, nego se vspešno zoperstavi najhujši nesreči. In tako bode tudi bela Ljubljana zopet vstala !
V Gorici dne 10. aprila 1895.
Ferdinand Seidl.
tresal in priporoča, da jih zbornica nastopno odgovori : 1. V zakonu o zavarovanji proti boleznim naj se v namen, da se poizvedo dnine zavarovancev, ki naj bi služile kot temelj za določbo prispevkov in blagajničnih dajatev, uvedejo obligatorično plačilni razredi. Plačilni razredi naj se vsak s tremi stop-njatvami ob računanji mezde na 300 dni določijo s sedmimi razredi in sicer: I. 75, 100 in 120 gld.; II. 150, 180 in 210 gld ; III. 240, 270 in 300 gld.; IV. 36o, 420 in 480 gld.; V. 540, C00 in 6C0 gld.; VI. 720, 810 in 900 gld.; VII. 990, 1080 in 1200 gld.; 2. V interesu svobodne selitve delavcev je želeti, da ti s spremembo bivališča menjajo tudi pristojnost bolniške blagajnice, ker je le ondaj potrebna kontrola v vsakem oziru mogoča §. 13. št. 2. zakona o zavarovanji proti boleznim torej ni nič preminjati. Delavec mora tekom 4 tednov k novi okrajni bolniški blagajnici prestopiti in članstvo naj je zavisno od pogoja, da dotičnik biva v okolišu blagajnice. 3. Priporočljiva je omejitev blagajniških dajatev, omenjenih v §. 13. št. 3. zakona o zavarovanji proti boleznim za slučaj pridobitve nezmožnosti v tem smislu, da tu omenjene osebe ne ostanejo dlje člani in tudi nimajo pravice do blagajničnih dajatev v okviru §. 13. št. 3. kakor so poprej pripadale blagajnici 4. Starostna meja za vstop naj se ne omeji in vzprejem v okrajno bolniško blagajnico naj zavisi od zdravja in delavske zmožnosti, katero oboje ima zdravnik potrditi 5. Glede volitev v načelništvo, nadziralni odbor in razsodišče okr. bolniških blagajnic naj se ne določi, da izvoljenci morajo sprejeti izvolitev, ker bi vsled prisiljenja ne bilo pričakovati koristnega delovanja za blagajnico. G. Otročnicam, ki pripadajo kot prostovoljni člani okr. bolniškim blagajnicam, dovoli naj se daljša doba za dobivanje podpore, kakor jo določa §. 22. tega zakona in sicer 9 mesecev trajajoča vender le z polovičnimi prispevki. 7. Ustavna pravica §. 24. št. 1. naj se na one zavarovanju podvržene člane, k itere omenja §. 13, št. 1. in 3, ki izven blagajniškega okoliša ohole zaradi težke kontrole pravnih zahtev ne raztegne. Delodajalci so dolini zavarovanju podvržene osebe pri okrajni bolniški blagajnici in če delavec pripada drugi blagajnici v 8 dneh zglasiti pri pristojni oblasti. 9 Sedaj dopuščene pravne posledice za simulacijo naj se pooštre. 10 Ločitev zavez okrajnih bolniških blagajnic od zavarovalnic proti nezgodam se ne priporoča. 11. Razsodišča bolniških blagajnic naj se puste in naj se popolnijo z napravo prizivne instance po načinu razsodišč zavarovalnic proti nezgodam. O nadaljnih prizivih naj razsojajo oblasti. 12. Priporoča se obvezen propis prispevkov delodajulcev društvenim bolniškim blagajnicam. 13. Izstop in vstop naj se zglasi v 8 dneh. 14. Prizivi glede plačevanja prispevkov naj nimajo odložne moči. 15. Rok, v katerem zastare pravice do podpore in zahteve za prispevke, naj se skrajša na 1 leto. 16. Pri uvedbi obveznega zavarovanja z določenimi plačilnimi razredi ni potrebno dvojno zavarovanje. 17. Sedanja določila glede oskrbe v bolnicah in glede dotičnih dolžnostij bolniških blagajnic zadoščajo. Nadalje nasvetuje poročevalec: a.) Izloči naj se §. 4. glede oproščenja zavarovalne dolžnosti, b.) Premene naj se §. 33. 34. in 36. zakona o zavarovanju proti boleznim tako, da je delodajalce, ki ne odrajtajo prispevkov, kaznovati zaradi poneverjanja, c.) Za bolezni nastale vsled poškodbe naj ne velja nobena določena doba, tako da okrajne bolniške blagajnice podpirajo vsled nezgode obolele od dne nezgodo dalje na stroške in račun dotičnih zavarovalnic proti nezgodam. Poročevalec predlaga potem imenom odseka: Zbornica naj prilagajo došhh 6 poročil izreče svoje mnenje v navedenem smislu. Podpredsednik Ant. Klein je proti temu da bi se odgovorilo na 10. vprašanje tako, kakor nasvetuje odsek, ker je ločitev zavez okrajnih bolniških blagajnic od zavarovalnic proti nezgodam priporočljiva in bi v slučaju, če se sprejme dotični odsekov predlog, mali obrtniki preveč prizadeti bili. Razprave se vdeleže poročevalec in zbornični svet-niki S k a b e rn e, K le i n in Pollak, kateri slednji podpira odsekov predlog. Po nekaterih pripomnjah zbornic n ega tajnika se odsekov predlog sprejme, ob jodnem pa sklene 10. vprašanje odseku v zopetno poročilo vrniti.
Za prebivalce mest, uradnike Ud. Proti tiv. kotam prcbavljenja in vsem nasledkom mnogega sedonja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domačo zdravilo pristni ,,M<)JI-ov Seiillitz-piašek", ker uplivu na prebavljenjo trajno in uruvnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. .Škntljica velja 1 gld. Po po&tnom povzetji razpofiilja to zdravilo vjuk dan lekur A. MOLIj, c in kr. dvorni zalngatelj, na DUNAJI, Tuchluubon 9. V lekarnah na deželi jo izn eno zahtevati MOhh-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (4—ti)
Umrli so r Ljubljani:
21. aprila: Fran Segatni, dolavic, SlrcliSkc ulico 5t !">,
V hiralnici:
22. aprila: Jožefa Piškur, nboga.
V deželni bolnici:
20. aprila: Ana ČerniC, uboga.
22. aprila: FranciSek Mandel, ubožec.
TUJCI.
23. aprila.
Pri fflono : lleinhart Johan, iz Dunaja. Tachinkel Anton, iz ČoAkega. Ilamniersohmidt H., iz Karlovca. Huli Anti n, iz Duiuja. Ollninuii Prokop, iz RUnkubstein*.
MeteorologiČno poročilo.
!i	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
1 i * i ©* [ 3,1	7. zjutraj     738'9 2. popol. | 737'3 9. z¥ečer j 736'i*		8-8° C 1K 0°C 12-6« c	si. sev. si. vzh. si. svz.	obl. obl. đ. jas.	0-0)
Srednja temperatura 12 5°, za 2"7° nad normalom.
IDvLaaa-jslsSL Toorza
dne 23. aprila 1895.
Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. fiO kr.
Skupni državni dolg v srebra    .... 101   „   6 S n
Avstrijska zlata renta....... 124   .   05 „
Avstrijska kronska renta -1" „..... 101    „   50 „
Ogerska zlata renta 4J „....... 123   „   50 „
Ogerska kronska renta 4 /„..... f*9   „   45 „
Avstro-ogerske bančne delnice    .... 1091   ,   — „
Kreditne delnice......... 393   „   90 ,
London vista........... 122   „   45 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark    .   . 54   „   8o _
20 mark............ 11   ,   95 ,
20 frankov........... 9   „   70'/t n
Italijanski bankovci........ 4ii
C. kr, cekini........... 5
Dne 22. aprila 1895.
4% državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 152
Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld..   . 198
Dunava ivg. srečke 5°/0 po 100 gld.    .   . 132
Zemlj. obč avstr. 4V„°0 zlati zast. listi    . 123
Kreditne srečko po 100 gld...... 2 '1
I ljubljanski' srečke......... 23
Rudolfove srečke po 10 gld...... 24
Akcije anglo-av str. banke DO 200 gld, . 169
73
gld.	—	kr.
n n	50	b
d	50	n
j» k	75	n n
n	50	n
n		n
n b	31	b «
Tramway-druftt. velj. 170 gld. a. v. . . . 437 Papirnati rubelj......... 1
»*3L
1
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem ii znancem, da je preminula danes po-poludne ob 3' 4. nri naša preljubljena soproga, oziroma mati, gospa
Jožefa Koprivnikar
pose«-1 nir a v I j i 11 j i
previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v dobi 43 let.
Pogreb bode v torek dne 23. t. m. popolu-dne ob 5. bi i II hišo žalosti na pokopališče v l.itiii.
Svete mase zadušnice se bodo brale v Litijski cerkvi dne 38. t. m.
Rajnica se priporoča v blug spomin.
V Litiji, d m- 21. aprila 1893.
(470-2)
Žalujoča rodbina Koprivnikar.
Strešni prevleček
v posamičnih svalkili po Uh>i- in pokritim jt* s tem pre-vlečktun ali pa s tanko cinkovo ploNt-i-«Ino po najnižjih cenah pri (473—1)
"Lam IVI. Eckcrju v Ljubljani
Dunajska cesta št. 7.
Vnanja naročila se najhitreje izvršujejo.
Zidarskim mojstrom in podjetnikom
se ponuja ves miitvrljnl 31 metrov dolgega in 10 metrov širocega jednonadstropnega, ob Savi stoječega poslopja z dobrim pedstreejem, do 30.000 opeke itd. — Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda". (479)
v
£3OBCgKgiaagBCiP3BCfflgffi»ĆSffl8a
Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V
B
8
Sirup iz planinskih zelišč
tudi
prsni, pljučni in kašljev sok
imenovan, prirejen iz
planinskih zelišč ln lahko raztopljl-vega vapnenegk železa.
Steklenica z navodilom o porabi 56 kr., 12 Mteklfnic 5 gld.
Dobiva se pri (1230 20.
lrbaldu Trnk<£czy»Ju
lekarnarju v Ljubljani.
l"oAil)i* Hi' k obrHtno piisti*.
j       Lekarna Trnk6czy v Gradei
t* pr\
90
3 hI
H
R* o o
N
5*1
„ Kupuj pri trgovcu, a ne pri branjevcu
pravi Hlir i>n>^f>vor. Ta vi'lju        v ti  pravici o mojem  utaMinuciticiilu, knjti  le tako vuliksi pFOdaJaVlfltM, kukMr«iiii je moja, inni vsli'il ti-trj«, <la kupnju jako \clik.. miioiine blaga, ki j i lt plačuje n]»roli v gotovini, in vulm) ilruuili <h.:<> Inili 6     minimalni1 strošku, ki so potem r prid Imli ICtlpOe.ni.
Dražestni vzerci zasenčim naročiteljem zastonj in poštnine protto. — Knjige vzorcev z bogato vsebino, kaker-finih doslej še ni "bilo, za krojača poštnine prosto.
jjo za
Paruvien in dosking za visoko duhovščino, potem blago, kakor jo predpisano za c. kr. uradniško uniforme, tudi sa veterance, gasilna društva, telovadce, livreje, suknu
za biljarde in igralne mize, prevleke za vozove.
Največja zaloga fitajerske/a, koroškega, tirolskega, lodna itd. za gospode in gospe po originalnih tovarniških cenah v tako veliki izberi, kakerfene ne mine nuditi niti dvajsetemu konkurenca.
Največja lzbera samo finesa, trpežnega sukne-nega blaga za gospe, v najbolj modernih barvah. Blago, ki se da prati, potni plaidi od 4—14 gld., potem tudi
krojaške latnklau gumbi, fiivnnke, konec itd, ,
ggV Ceni primerno, pošteno, trpežno, čieto volneno rak-neno blago in ne malovredne cunje, ki komaj toliko stanejo, kolikor iznaša zasluzok krojačov, priporoča
J. STIKAROFSKV
t7- 23r23."UL (Avstr. Mancliester). Največja tovarniška zaloga sukna v vrednosti 1, milj. gld.
■(T   ltHzp«>Mil|Mii|e I«' prof i i»ow..l|u. ^Hi,
^TraT*l'1rtf Agenti in kroširarji prodajajo kvojo nič-W V BrTliU • vredno robo često za ,,Stikarofsky-jevo "blago". I>a se pride takim sleparijam v okom, ki so na ►kodo p. n. kupovalcem, javljam, da takim ljudem ne prodajam blaga pod nobenim pogojem. (l*.M-lo)
X=»oslaan.o-
Ker davke in mestne doklade plačujoči sta-novniki tudi za varnost imetja plačujemo, moram se čudom Čuditi, da v tej strašni katastrofi, po kateri smo najbolj posestniki prizadeti, v vaej tej dobi niti jednega redarja v okolici Travniških ulic, ob periferiji našega mesta, videti ni.
Pokazalo se je, da se dolgoprstnikt po Ljubljani klatijo, kateri so na dveh k raj i li u lomili, torej opozarjamo mestno gosposko, da vsem stanovnikom z jednako mero meri.
V Ljubljani, dne 22. aprila 1895.
Ivan Kopač,
zemljiški in hišni posestnik, mesarski (177) mojster in krčmar.
j), tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, tama
Izvod iz voznega reda
Tr«l?a,-vrxi.«grs, od 1. oistolora 3.GD©-4.
Nutupno omar.)snl prthajal'il In odlinlklul nnal oBiiaoonl »o r •rartt«J**( rttft»h*rn i-n*u. HrBilrvJeavroptki ona jo krajnemu na«tl v t,(i' • l)»»'i mm S minuti napra).
Odhod Is LJubljano (Jna, kol.)
Ob tU. Mrt it tnin. fio ntnH oiohnl vLik v Trlit*, Pontsbsl, Itoljnk, o4-Iotbo, KrtuzuiiBfeats, Iijuhnn, Orr Holcttikl r Amie«, Iichl, Gum. dan, H.ilimuriil, Leiiil-Oaatoiii, Zali 11» juxoru, Htnyr, Lina, Huiteferioo, PlienJ, Marijlnn T>ro, KifiT, Karlov« vnrr, Kinuuovo v*ro, Pra>go, I.lpMljo,  llinnij vi* Anutotten.
Ot>   ti. tiri IO min  zjtitrn) tnoinni vlak v Novo m......, Koi:ov|e.
Vb 7. *4rl  IO tnin. iht'fij unoliul vlah -r '1'r^ilt,   1'uutHjbsl,   H.-lmk, C«-tovoc, Kriiii/iiimfc :m, Iijubno, Oun.ij, 601 Hplntlial v N.ilti 1 >^rn,!, vin A rmtittit,,
O/i lil. url J>!i nOn. <fri;>(>/ii,/>i>. muiiaiil vlik v Nnvo n>««to, Kočevje.
Vb /T url M/ min. ifttfuttutlnti OMbol vlak v Trhli, Fontabal, KolJaJi, Oelnvoo, Kritunenifoite, Iijiilniu, Hul/ilml, lluuuj.
Vb 4. vri 14 tnin. fi«r»orurfm* otohtti vl»k v Trhl*, Unijah, Oelovao, Ljubno, v«s HoUthnl v K iliiDHrad, Ijnml-Ountolti, /ell na Jnzaru, Ino-monl, Mri^iii Ourlh, Ontiovo, V»ri», Htovr, l.liio, Omninlen, I*nhi, Hudbjevice, i'lr.enj, Marijine vare, Ki.-r, Krnncovn vttr», Karlove vara, PruRO, Iiinako, i »ui>  1 via Arnntnlton.
Vb 7. uri 'JO tnin. jiwit ma*ani vlak v Novo moato, Kočevje.
Prihod v LJubljano fjol, kol.).
Vb S. uri Ml min. rjutnif oonbnl vlak ■ Diiniiju vla Aiimletton, litp. liji, Prage, Vraiioiivih vurnv, Karloriti varov, Ki<ra, Murljlnih varov, Piinja, nudej«vic, Holnojfrada, liinoa, Mtoyr», Omuiirlnua, Iaohta, Ar«, «00:., Koli* na jer.»ru, Ijoinl-Ouitnina, \.jiilmo((tt, Oiilovru, HolJaka-)• i:<ii. m. >fi h t ■ Trhiaa Ob H. uri tU tnin. tjutritj mnaatii vlnk In Kouovju, N'uvoKa mnsta. Ob II. tiri V7 min. ditjmlititm- morini vlak • Daimja vla An.i«".« Liralje, l'rumi, Kraiii'ovtli varov, Karlovih varnv, Kutu, Mn-nJinUt varov, Plr.ujii, lliultijevlc, SJolnuMruda, IjIimb, Stn>ra, 1'irlta, Oeueve. Ouriha, llrek'iiii'0, luumoata, EelU na Je«oru, Laud-Oaatulua, Ljubneg«, Oolovua, lilcnaa, Piu.t.il.lfi, Tibiin
y,  i4»*i .T* »fiOi. jtfji ilutl»if miSaiil vluk i% Koć-i'vja, Novoga mosta 4 uri -tri tnin. j.«>/.••/«<.•/..■     <lim vlnk I l>u«iaja, Iij iNn. .S<>l/i'ia!a, iii.:<..ka. OeJovo*, FiatuHnufuts, Pontebla. Trbiža fl. tiri '.'."> »lin. Mt'fčrr 1 ji e A111 i vlak  ia Knrovja, Novaki Moita. y. 11 -1 iti tnin. tvfrr-r .itobni   Vlask a Dmiaia   proko  AiiiHtgttuiia ic Ljutmo^a, iii Ijal-.n, Oelovoa, Picital.U, Trliltta.
I Ob J Ob
\ m
os
0.
rt
Hrt X,H min
. 08
Odhod lz Iajnbljano (dr-*., fcolj
Kamnik.
r hi trn )
/»i>}.'jO«.Oi#
Prihod v Ljubljano
Mrl Sft »niti. mjittrnj        II Kamnik. ,    lit    ,    <t »polu itn* , ,,   IrO    ,,     ri'irir ,, ,,
Kol.).
(5—90)
Stanovanja na Bledu.
Huda nezgoda zadela je nn£<> stolico. Toliko in toliko ljudij mora prenočevati na prostem. Poučimo hudo mora biti to v tnko slabem vremenu. Pri nas nI bilo nlkake poškodbe, stanovanj a so nepoškodovani. Radi tega javljava, da Imava 19 aob na razpolago, katere oddava po najnižji oenl, tuko da se nikomur ni bati posebnih stroškov. iSt.anovanja oddava za Četrtino navadne cene v sesiji. (480)
Mat. in Jož. Jeklar na Bledu.
Do 1. junija in od 1. septembra tarif za stanovanja znižan na 25%.
Zdravilišče
KRAPINSKE TOPLICE
od postaje Zagorske železnico ,,Zabok-Krapina-Toplice" oddaljeno jedno vozno, otvorjono je od 1. aprila d ■ konca oktobra. 30 do 50 stopinj R. topli akratoterml aminsnmo delujejo pri protlnu, pri mišični in sklepni skrnini in nje posledičnih bolestih, l>ri bollh v boku,živčnih bolestih,boleznih na polti, m vsled ran, kroničnem mor bus Brigfhtli ah vnetlcl obistij, otrpnenji, pri kronični vnotici maternice, pri eksudatlh v perinterinalm vezni tkanini. Velike basinsko. polne, posebne mramorne iu kropllne kopelji, izborno urejene znojne komore (mutaciji , masaža, elektriciteta, Ivediks zdravilna gimnastika, udobnu stanovanja. Dobre in cenene restavracije, stalna zdraviliška godba vojaške godbe c. in kr. pešpolka nadvojvode Leopold št. 53. Velika senčnata izprehajališča i. t. d. Od I. maja vsiik dan promet h postnim omnii.usom b Zabokom iu PoljČanami. (4S8~S)
Kopalift^ni zdravnik clr. l*iaV«tl |>1* Orowltovl«\   BrostUM v vseh knjigarnah.   IVuspekto pošilja iu pt»jasnila daje
ko|»aliNko rtu mi «».
pm
i i
Kdor bi ga potreboval, naj to sporoči podnevi v Kast-nerjevi trgovini na Kongresnem trgu ali pa v lekarni na t§ Prešernovem trgu.  Ponoči se je obraćati do čuvaja spalnih j§ vagonov na južnem kolodvoru. l§
'^/,73/17=^
Dr. Julij Schuster
ordiuuje vsak dan od M. do fl. ure (478—8)
v Elizabetini otroški bolnici, Streliške ulice št. 14.
Štev. 9604
(440-8)
Mestna kopetj v najem.
V  četrtek, 95« ilan »pi-iln I. I*.  <Io|m»liiilnr ob lil. 111*1 se bode f»ri podpisanem magistratu
mestna kopelj v Koleziji
potom orilur «lra>l»(> /»• It'lo IMfl.'s. eventuvalno tudi za prihod-DJ« leta o«lilttlu v natjciii.
To se daje na znanja z dostavkom, da se do določenega dneva dražbe VZprejemajo tudi |iiNllirn<k a kolkom za 50 kr. kolekovano |>oiiii«ll»r
in da je natančne, pogoje dražbe izvedeti ob navadnih uradnih urah pri podpisanem magistratu
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
9. dan aprila 169.').
(m
Ion. FaschinD a 4m l\]imum\n
l*olj«»iisl«i ii asi |» Ii. si. H
Reich ova hiša
pripoiocu svojo bogata zalogo
štedilnih ognjišč
iiM||»rlproNip|Hlli, kakor tudi iinjliiifl-šlh, z žolto mciljo ali meBtngom raontiranib sa ubklade s pečnicami uli kablami.
Popravi Janja hitro in po oenl.
fls*r~ Vnanja naročila se najhitreje (340—7) Isvrsujejo.
Za pokrivanje
kakor tudi
ponujamo pri m u ln seeinidn
IfcrgT zarezane 1891
strešnike
(Strangfalzziegel)
141—4)
kakor tudi
strešni klej
(Dachpappe)
ki vode ne prepušča.
F. P. Vidic & Comp.
izdelovalec soda-vode  v Lescah
naznanja slavnemu p. n. nhćin.tvn,  tla je otvorll
\r Lescah
izdelovalnico soda-vode
ki rabi vođo iz itudenoa preko Hleda v lipnifikem robu in kc najtouleje priporoča za mnogobrojna naroČila. (471 — 1)
Mlad udovec
posestnik in trgovec v prijaznem kraju Notranjske, 2eli z 80 do 30 let staro, dobro vzgojeno, prijazno gospodično postcnib starifiev (tudi udovo brez otrok), 8 aOOO—50'. tO gld. gotovine ali premoženja v zakon stopiti — Samo resnim ponudbam, katere naj se pošiljajo upravniStvu „Slov. Nar." pod Šifro ..u.lo« «■«••*, se diskretno odgovarja.       (465 — 1)
Notarskega uradnika
ali H|»ioli i/iirj4.'ii<>t;*s piMnrjtt vzprejme notar ria Notranjskem. Plaća po dogovoru. Pevci imajo prednost. — Naslov pove upravnistvo „Slovenskega .Naroda". (47.r,_i)
Pojasnilo.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da Janez Kan&lć.
izdelovalec soda-vode v Ljubljani, ne izdeluje več soda-vode v Lescah, kar fie z mirom javlja neresnično po časnikih; oo jednem naznanjam, da je on rabil vodo večkrat iz vodnjaka, torej ne zmirom iz tistega studenca, ki mn ga je komisija dovolila.
V Lescah, dne 19. aprila 1895.
I ranjo Hmičlč,
(456) izdelovalec soda-vode v Lescah.
Trgovski pomočnik
spreten specerist, vaprejmo Me tako| v trgovini z mešanim blagom r>. Fttt-mtj£0!i'-)ti v lt*«lovl|I«*l, na CloreiijMkem. (461—9)
GHINA SERRAVALLO z železom
neobhodno potreben za slabotnike in rekonvalescente. Vzbuja slast do jedij, kropi ži\ce, zboljSa kri.
Srebrna svetinja: XI medicinski kongres Rim 1894. Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Benetke 1894. Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Klel 1894. Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Amsterdam 1894.
Od zdravniških avtoritet, kakor dvorni svetnik prof. dr. baron limit« fr;i»iug. prof. dr. vite« IVIoft«*ll|r-9Ioorhoi; prof. dr. Nchuiit«, prof. dr. Ifloiall. prof. dr. NeiiMNer, primarij dr. vite« >l«oli«li.
najbolje priporočevan itd. itd.
To izborno restitucijsko sredstvo je zaradi dobrega svojega ukusa priljubljeno zlasti otrokom in ženskam. (1257—^8)
Prodaja se v steklenicah po »/■ litra in I liter v vseh lekarnah.
Lekarna Serravallo, Trst.
Razpošiljalnica medicinskih stvarij na debelo. Ustanovljena 1848.
Glavne zaloge v LJubljani: Lekarne li. ttroetscliel, Mtardctftdilavger, Mlajer in lT. |»l. Trn It 6r/v.
jjATorrico Fcbbnfugo-JiffishiueniR ;
jRlUACIxSEP.ftAVALL0 -rR|E i
St. 9218.
Občinski svet ljubljanski je dovolil tudi za letos ttOO |rl«l. v ta namen, «1» ineMlnl mag i* t ral |m»n I Je prl«i«?ru» slovito uhožiiih NkrofnIov.nilt otrok v inorNk« kop«-ljl (»rurieži.
Magistrat to oznanja s pristavkom, da je prošnje za občinske podpore v omenjeno svrho izročati mu «!«» 1. miijit I «'(«»* in v njih posebno naznaniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domaćih sam do Gorice, ali ga bo treba tja poslati z najetim spremstvom.
Ozirati se bo magistratu pri podelitvi podpor v prvi vrsti ua otroke, kateri imajo v Ljubljani domovinsko pravico.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 12. aprila 1895.
Služba distriktnega zdravnika
zdravstvene občine BrailoVi'C v okraju Vransko na Štajerskem z letno plačo 700 gld.
Št. 10.656.
(479-1)
Za delavce
težake, tesarje in zidarje ter za voznike z uprezenimi vozmi
j«* v IJ uli IJ a ii I oh Ho trajnega p«»*la.
Zato se pozivljejo, da pridejo nemkaj in se ogla h* pri podpisanem magistratu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 22. aprila 1895.
*3£
Naznanilo.
Banka in menjalnica
J. C. Mayer v Ljubljani
jemlje si čast naznaniti, da se nje urad nahaja do daljšega
na Frana Josipa cesti
štev. 11
v Mayrjevi hiši.
Zahteva se avstrijsko državljanstvo, diploma doktorstva vsega zdravilstva, rimsko-katoliška vera. popolno znanje slovenskega in nemškega jezika in pa neomadeževani značaj. Dotične prošnje z vsemi prilogami n;«j se vložijo
čio čin.£ 15- ZM.aj23.I3sa, t- 1.
pri županstvu Hra*lovc*«».
Distriktni odbor Braslovče
[411—9)
dne 10. aprila 1895.
Prvomestnik: Ant. Flaskan.
z varstveno znamko labodom, je brezdvomno najboljše sredstvo v dosego snežnobelega perila, za
čiščenje svilene, volnene in barvane tkanine,
kakor je dokazano, je to milo najboljše razkužujoče sredstvo za Vsake vrste perila in mimo tega popolnem neškodljivo za perilo iu roke. h—r^r-
Jtiull   izborne  MVO|e   kakovo«!I   pa  nIii|«Jo  I*to tako
Sciicht-ova štedilna jeUa mila,
ki so brez vsake konkurence. Ta mila imajo, kakor je že njih kakovost, jedno naslednjih varstvenih znamk. (f>35—12)
Jurij Schicht, Ustje nad Labo,
tovarna mil, sveč in palmovega olja.
Izdajatelj in odgovorni urednik; Josip Nolli.
Laetnina in tiak .Narodne Tiskarne1.
17