Raznoterosti. X Bele slamnike se labko jako lepo opere z navadnim špiritom. Vzeti je denaturiran špirit, ker je cenejši, učinek pa isti. Nekoliko špirita vliješ na krožnik, pomočiš vanj krtačico ali cunjico in odrgneš umazana mesta na slamniku. — Srebrne žlice postanejo kakor nove, ako se jih dene v raztopino enakih delov kuhinjske soli, galuna in yinskega kamena ter postavi na ogenj, da zavre. Nato se jih mora z vodo odrguiti do suhega. X Otroška ljabezen. Novojorški ,,Glas Naroda" piše: V našem mestu je otroško sodišče storilo konec romanu, čigar glavni osebi sta bila 121etna deklica in 141etni deček, ki sta si bila po srcih ia dušah euaka. Jedva da 86 je v minolem tednu končala šola, že je 14 letni Jos. Warnieke odyedel svojo !jubieov 121etno Annie Martiš. Oba sta se odpeljala s parnikom Atlantic Hinghlands in praznik proglašeoja neodvisnosti sta skupijo prebila na Long Branchu. Josip pa je imel le majhno vsotico denarja in ker je na Long Branchu vse drago, jima je kmalu pričelo denarja pomanjkovati in tako so se srečne ure kmalu končale. Z drugim parnikom sta se potem odpeljala na Bloomfield St. in tu ju je prijela policija. Pred sodnikom je mali srčni tat izjavil, da je listke za vožnjo s parnikom našel in da. je zaraditega s svojo deklico napravil le mali izlet. Eo sta se hotela vrniti domov, sta parnik zamudila in zaraditega sta ostala na Long Branchu. Sodnikjeoba izpustil in jinaa ukazal, da sti ne smeta yeč ljubiti. X Izstopilo jo iz katollške cerkre v zadnjem času y Avstriji zaradi Wahrmundove afere 306 visokošolcev. Od teh so vsi, razen štirib, prestopili na protestantizem. X 22.000 žldovskih dezerterjer. Od 63.000 židovskib rekrutov, ki so bili pozvaui na zadnje novačenje y Busiji, jib je okolo 22.000 zbežalo v inozemstvo. Doma so ostali pretežno Ie taki, ki so zaradi telesnih hib yedeli, da jih ne vzamejo v vojake. Eakor znano so mnogi člani v ruski dumi predlagali, naj se Žide oprosti yqjaš6ine, ker se je tako branijo, in naj zato plačujejo poseben vojaški davek. X Bela obleka in aolnčni žarki. Dosedaj je bela obleka splošao veljala za najboljše sredstvo proti pekočim žarkom. Sedaj pa 80 brezposelni Ijudje prišli do prepričanja, da smo v veliki zraoti, ker bela obleka baje ni nikako obrambno sredstvo proti solnčuim žarkom. Solnčni žarki prav lahko prebijejo belo tkanino ter vplivajo na kožo, ne da bi izgubili kaj svoje moči. Pač pa je na črni koži moč solnčnih žarkov zlomljena, zato so zamorci v beli obleki neobčutljivi proti najhujši vro^ini. Ako bodo tedaj hotele naše belo oblečene dame odbijati solnčne žarke, bodo morale nositt črne triko ali se dati — črno namazati od pete do glave. X Koliko je odvetnikov in notarjev t Avstriji. Po najnovejši statistiki je bilo v začetku leta 1908. v Avstriji 4683 odvetaikov. Najstarejši odvetnik izyršuje prakso že od leta 1841. Vseh notarjev v Avstriji je bib 1026. Najstarejši notar posluje od leta 1851. X Ufienec rešll rojaka. V mestni kopeli v Eremsu ob Dravi so se kopali pionirji. Ear je eden izmed njih izginil. 141etni učenee Henri- Polan je skočil za njim in ga držal tako dolgo nad vodo, da so priplavali štirje drugi piouirji in oba rešili. X Jonas Lie. V Eristijaniji je urarl znameniti norveški pesnik Jonas Lie. Pokojnik se je rodil leta 1833. X MllijonarjeTa kči aretirana. V Eijevu je bila aretirana zuatia barouica Fuchs, hči velikega industrialca in milijouarja Fucbsa, Aretirali so jo zaradi tega, ker so v njenem stanovanju našli mnogo prppovedanih revolucionarnih spisov. X Zaprta igralnica. Belgijske oblastuije so uradno zaprle igralaico v Ostendi. Zaplenile so 80.000 frankov. Aretiranih je bilo tudi mnogo oseb. večinoma inozemcev. X -fenaraden nebesni pojar. Iz Eodanja javljajo, da se je v sredo zvečer videla na nebu izredno intenzivna ruraena svetloba, ki je razsvetljevala ves kraj. To svetlobo so opazovali tudi v Berlinu in mnogih drugih mestib na severu. Nebo je bilo rdpčkasto in rumeno ter je prehajalo v belkasto. X Lakota v Rusiji. BBerliner Tagblatt" je prinesel brzojavko iz Petrograda, da je v nekih krajih Busije vsled silne suše in slabe letine nastala lakota. Zlasti je prizadet Kavkaz. X Podmorskl kabel. Okolo 50 ladi je dannadan na tem, da kontrolirajo podmorski kabel (brzojav) po svetu in da ga, če treba popravljajo. Doslej je y raznih morjih položeao okolo 400.000 kilometrov kabla, ki je vreden okolo 1.100 mil. E. X 0 letošnjlh naborih na Češkem piše Armee-Zeitung, da se niso vršiH tako, kakor je bilo dosedaj sploh navada. Geški naborniki so se vedli nenavadno niirno in resno; nikjer niso več tako popivali, razgrajali ia se tudi ne pretepali, kakor je bilo to dosedaj običajno. Nekateri češki naborniki so prišli k naboru celo z žalnimi odznaki. nArmee-Ztg." zato napada češke mladeniče, 5eš, da je to ujih postopanje protimilitaristiška demonstracija. Želimo, da bi tudi naši mladeniči v tem posnemali Cehe. X IV- shod Ceških zdrarnikov in prirodoslovceT se je vršil v Pragi od 6. do 10. pret. m. Shoda se je udeležilo 1128zdravnikov in prirodoslovcev. Na tem shodu je bilo izvršeno veliko znanstveno delo. Zborovanje je bilo razdeljepo na 17 sekeij, v katerih je bilo pripravljenih nič manj ko 700 znanstvenih predavauj. Delalo se je pridno, z zanimanjem in naravnost z navdušenjera v skupnih sejah, v laboratorijih, v bolnicah in na ekskurzijah; moralen uspeh in znanstvena žetev shoda je v vsakem obziru zadovoljiva, in budi najboljše nade za bodočnost. Shoda so se udeležili tudi ruski in poljski učenjaki, ki so tudi predavali. Tudi J ugoslovani so bili zastopani. Prvi shod čeških zdravuikov in prirodoslovcev je bil leta 1880. s 367 udeležniki. Število delavce? in obseg storjenega znanstreoega dela raste. X Boj proti žensklm klobnkom, ki zavzemajo res neverjetne dimenzije, so napovedali moški obiskovalci gledališ- v mnogih |velikih mestih, zlasti pa v Novem Jorku in Parizu, kjer so tudi že izšle primerne policijske odredbe. V Novem Jorku so določili širino in višino za ženske klobuke, in gledališki uslužbenei so dobili tudi že primerna merila. V Parizu so bili manj praktični ter so prepoved glede ženskih klobukor označili s splošno frazo, da ne smejo biti preveliki. Lahko si je misliti, da bo tam še marsikaka vojua med ljubiteljicami sračjih gnezd namesto pokrivala in pa med ljubitelji gledališke umetnosti. X Prebivalstro Arstrije 1. 1907. Zaeetkom preteklega leta je bilo, kolikor se je dognalo na podlagi preseljevalnega koeficijenta, na Nižjem Avstrijskem 3,401.574 oseb, na Zgornjem Avstrijskem 853.821, na Solnograškem 209.004, na Štajerskem 1,415.620, Koroškem 374.923, Kranjskem 518.856, v Trstu z o k o 1 i c o 196.952, Goriškem in G r a d i š 6 a n s k e m 244.487, I s t r i 369.464, Tirolskem 893.797, Predarl-kem 139.951, Češkem 6,610.594, Moravskem 2,553.405, Šleziji 736,996, Galiciji 7.817.005, Bukovini 783.252, Dalmaeiji 625.948, skupaj torej 27,725.749. Kjer je izseljevaiije precej veliko, n. pr. v Galieiji, Bukovini, Kranjski in Dalmaeiji, so navedena števila vsekakor nekoliko previsoka. X Sodno osobje t Avstriji. Začetkom leta 1908. so bili pri vrhovnem sodišču poleg prvega in drugega predsednika 4 senatni predsedniki, 56 dvornih svetnikov, 9 dvornih tajnikov, 5 svetniških pristavov in poleg 1 generalnega prokuratorja 4 generalni advokati. Pri nadsodiščih je bilo 9 predseduikov, 6 podpredsednikoT, 156 višjesodnih svetnikov, 26 sodnih tajnikov, 104 sodni pristavi in 688 avskultantov, nadalje 9 višjih državnih pravdnikov in 9 namestnikov. Sodnih dvorov I. stopnje je bilo 74, predsednikov dež sodiščem 18, okrožnim sodiščem 57. podpredsednikov 48, višjesodnih svetnikov 108, deželnosodnih svetnikov 1024, sodnih tajnikov 602, pristavov 198. Na 964 okrajnih sodiščih je bilo 536 deželuosodnih svetnikov, 321 okrajnih sodnikov, SS17 sodnih tajnikov in 1650 soduih pristavov. Državnih pravdnikov je bilo 72, namestnikov pa 183. X Gfospodarstro na portugalskem dToru. -Magdeb. Zeitung" poroča iz Lizbone: Kraljica-mati Amelija je obvestila vlado, da zastavi svoje dragulje za predujem, ki ga je bila svoječasno vzela iz državne blagajnice kraljica vdova. Marija Pija je dolžna državnemu zakladu pet milijonov frankov. Ker odreka zbornica civilno listo, je kraljeva hiša sedaj brez vsakih sredstev.