Arteden, dragocena izkušnja skupnega ustvarjanja Boris Pahor v Spoletu: Ženske rešujejo svet Swich že po enem tednu presegel cilj Primorski dnevnik št. 156 (21.089) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 8. JULIJA 2014 DANES POSEBNA PRILOGA SNAMI, UPOGNI IN OBREŽI POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € ............... Včasih ni treba veliko besed Dušan Udovič Stota obletnica začetka prve svetovne vojne prinaša s seboj veliko srečanj, zgodovinskih simpozijev, spominskih svečanosti, tudi takih velikih simbolnih dogodkov, kakršen je bil Mutijev koncert v Redipulji, oplemeniten z včerajšnjim goriškim dnevom v znamenju predsednikov Boruta Pahorja in Giorgia Napolitana. Naj dodam, da bi simbolika sicer bila še popolnejša, če bi predsedniške vence dočakalo tudi od Redipulje slab kilometer oddaljeno pokopališče padlih avstrijske vojske pri Foljanu. Drugače je vse poteklo po skrbno pripravljenem scenariju, po katerem lahko celo zatrdimo, da smo tokrat ušli retoriki, ki običajno spremlja take dogodke. Ni bilo veliko besed o zgodovini, razen še kako umestnega opozorila, da tudi po sto letih nismo povsem varni pred vojnami in to najbrž ne bomo nikoli. Zato je treba vrednote miru vedno znova oživljati in jih sporočati dalje, iz generacije v generacijo. Napolitana je neizbežno navdihnilo dejstvo, da se ni niti zavedel, kje in kdaj je prečkal nekdanjo mejo. In ni slučaj, da sta se skupaj s Pahorjem še najdlje zadržala s slovenskimi in italijanskimi otroki na skupnem trgu pred severno postajo, kjer so ju pozdravili tudi predstavniki manjšin. So dejanja in okoliščine, ki govorijo same od sebe in ne potrebujejo veliko besed. Simbolika takšnih sporočil je jasna in razločno govori o tem, kakšna naj bo prihodnost v teh krajih, da jih vojna ne bi dosegla nikoli več. GORICA / NOVA GORICA - Borut Pahor in Giorgio Napolitano na skupnem trgu in Sveti gori Za mir je potrebna pogumna Evropa GORICA / NOVA GORICA - Po velikem nedeljskem koncertu za mir, ki ga je pod vodstvom maestra Riccarda Mutija izvajal mednarodni simfonični orkester v Redipulji, je včerajšnji dan potekel v zname- nju srečanja med slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem in njegovim italijanskim kolegom Giorgiom Napolitanom. Predsednika sta se najprej srečala na skupnem trgu pred goriško severno po- MAVHINJE - Spominska prireditev Obletnica požiga vasi MAVHINJE - V Mavhinjah so se v nedeljo zvečer množično spomnili 70-letnice požiga vasi in sosednjih Cero-velj, Vižovelj in Medje vasi. Štiri naselja so 16. avgusta 1944 ob zori požgali Nemci ob sodelovanju fašistov in domobrancev, domačine pa pregnali v Se-sljan, od koder so načrtovali množično deportacijo v Nemčijo. Zaradi težav s transportom je na srečo niso izvedli, bolečina krajanov je ostala, kot seveda tudi gmotna škoda, za katero prebivalci niso nikoli dobili odškodnine. Na prireditvi so med drugim nastopili tudi mladi člani ŠKD Cerovlje-Mavhinje (foto Damj@n). Na 5. strani stajo, kjer so ju poleg predstavnikov oblasti in slovenske ter italijanske manjšine pozdravili slovenski in italijanski otroci goriških poletnih centrov. Zatem sta predsednika na Sveti gori odkrila klop miru. ŠTEVERJAN Zmagali Škorpijoni ŠTEVERJAN - Z zmago Škorpijonov z Otliškega Vrha se je v nedeljo v Števerjanu zaključil 44. Festival narodnoza-bavne glasbe, ki ga prireja prosvetno društvo F.B. Sedej. Poleg nagrade za najboljši ansambel festivala in trofeje prosvetnega društva F.B. Sedej so Škorpijoni prejeli tudi nagrado za melodijo, in sicer za skladbo »Mala roža« avtorja Martina Juharta. Nagrado občinstva si je na letošnjem festivalu prislužil Briški kvintet. Na 23. strani Preden se je vrnil v Rim, je Napolitano obiskal tudi Oglej, kjer si je ogledal restavri-rane mozaike iz časov starorimskega imperija. Na 2., 3. in 4. strani Vabilo na Openske poletne večere Na 5. strani Z didaktičnimi igricami do vzgoje k različnosti Na 7. strani V Miramaru zapeli za mir in prijateljstvo Na 8. strani Na Goriškem so divji prašiči še vedno vsiljivi Na 22. strani 9771124666007 2 Torek, 8. julija 2014 PREDSEDNIKA NA GORIŠKEM / SVETA GORA - Napolitano in Pahor odkrila klop miru in obeležila stoletnico prve svetovne vojne NOVA GORICA - »S predsednikom Napolitanom naju ločita dve generaciji, vendar naju združuje ena ideja: sožitje za mir,« je včeraj na Sveti gori poudaril slovenski predsednik Borut Pahor. »Mir ni le odsotnost vojne, temveč temelji na veliko močnejših povezavah prijateljstva, sodelovanja, solidarnosti. To hočemo tukaj poudariti, tako se vzpostavlja mir,« je pristavil italijanski predsednik Giorgio Napolitano. Predsednika sosednjih držav sta včeraj v spremstvu svojih soprog pred svetogorsko baziliko v počastitev dogodkov ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne slovesno odkrila klop miru, ki naj bodoče generacije opozarja na njuna prizadevanja za trajni mir. »Pred sto leti se je začela velika vojna, kar nas znova in znova opozarja, da tudi v časih, ko si politike, celo agresivne, ne prizadevajo in ne želijo vojne, lahko do nje pride, če ljudje, ki želimo mir, nismo dovolj vztrajni,« je včeraj pred svetogor-sko baziliko poudaril slovenski predsednik Pahor in pristavil željo, naj klop miru zlasti mlade generacije spominja na njuna prizadevanja za to, da bi v začetku tega tisočletja prav njim trajno zavarovali mir in s tem omogočili blaginjo. »S predsednikom Napolitanom sva prepričana Evropejca. Seveda oba prepričana v potrebo po ohranjanju nacionalne samobitnosti narodov in držav, ki ju predstavljava, a hkrati prepričana, da je prav v spravi, sodelovanju med njima in med drugimi evropskimi narodi prihodnost za to, da se oba naroda in vsi skupaj razvijemo polno, v kontinent miru, svobode, blaginje in boljšega in bolj pravičnega življenja,« je dejal Pahor in dodal: »V današnjem prelepem dnevu je tudi kanček grenkobe, ker se spominjamo na desetine milijonov žrtev, ki so plačale za mir v času prve svetovne vojne. S predsednikom danes z veliko mero optimizma in veliko vero v prihodnost zreva v potrebo po krepitvi najinega osebnega sodelovanja, zaupanja in prijateljstva, prijateljstva med obema narodoma in uspeha evropske ideje, ki je temelj miru in varnosti starega kontinenta.« »Najino prizadevanje za mir pomeni predvsem prijateljstvo. Rekli ste, predsednik Pahor, da naju ločijo generacije, a imamo skupno idejo za katero si prizadevamo, to je pomembno. Prej smo prečkali mejo med Italijo in Slovenijo, ne da bi opazili, kdaj smo to storili, res gre za bivšo mejo. Morda je to vrednota, ki je očitno nismo uspeli dovolj uspešno posredovati mlajšim generacijam in jo spraviti v skupni imaginarij?« se je spraševal Napolitano in poudaril pomen spomina na preteklost, na vse vojne grozote. »Danes smo ena evropska družina. Seveda moram še dodati, da smo v zadnjih desetletjih dali veliko skozi. Morda je današnja kriza res globoka in najtežja, a glede prihodnosti sem optimist,« je pred zbrano množico še poudaril italijanski predsednik. Na Sveto goro se je namreč poleg predstavnikov oblasti obeh držav, med njimi so bili tudi slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič, predsednica dežele Fur-lanije-Julijske krajine Debora Serracchia-ni in poslanka Tamara Blažina, tudi ne- kaj občanov, ki so se raje kot na Trg Evrope, kjer sta predsednika najprej obeležila prvo okroglo obletnico vstopa Slovenije v EU, pripeljali na Sveto goro. Da gre za točko, ki ima med ljudmi v tem prostoru velik pomen, kaže podatek, da se nedeljskih maš v tamkajšnji baziliki udeležuje tudi po tisoč ljudi, ob romanjih in praznikih pa še enkrat toliko. »Za Sveto goro je to vsekakor lep, časten dogodek, ki bo tiste, ki so verni ali pa niso, spodbujal, da bodo radi prihajali sem, kot že radi prihajajo,« je včeraj za Primorski dnevnik povedal pater Pepi, gvardijan sve-togorskega frančiškanskega samostana, ki poudarja, da je včerajšnja predsedniška gesta še dodatno utrdila prizadevanje za mir med sosednjimi narodi: »Na drugi strani bazilike namreč že imamo vrata z naslovom Concordia et Pax - sloga in mir, kjer si cerkev sama kot laična družba že prizadeva za ustvarjanje miru.« Italijanski in slovenski predsednik se bosta na Goriškem, če ne prej, znova srečala aprila prihodnje leto, ko naj bi na Trgu Evrope oziroma Transalpini skupaj slovesno odprla Pot miru od Alp do Jadrana. Po odhodu predsednikov s Svete gore so predstavniki Društva Edinost ob zastavah pred baziliko razvili transparent in tako mirno opozarjali na kršenje pravic Slovencev v Italiji, ki so jim zagotovljene z ustavo. Samo Pahor je ob tem poudaril, da zaščitni zakon, ki omejuje rabo slovenščine v središču Trsta in Gorice, »spominja na apartheid, ki ga niti v Južni Afriki ni več«. Katja Munih več fotografij na www.primorski.eu »Za Sveto goro je to vsekakor lep, časten dogodek, ki bo tiste, ki so verni ali pa niso, spodbujal, da bodo radi prihajali sem, kot že radi prihajajo,« je včeraj za Primorski dnevnik povedal pater Pepi, gvardijan svetogorskega frančiškanskega samostana. Na komaj odkriti klopi miru pa sta kot prva posedela predsednika Napolitano in Pahor s soprogama. bumbaca NOVA GORICA, GORICA - Skupni trg spet simbol evropskega združevanja Množica otrok pričakala predsednika Napolitano in Pahor sta se rokovala s predstavniki manjšin, institucij in uprav - Romoli izročil pismo o krivičnem zaprtju porodnišnice, društvo Edinost izobesilo transparent Pri Vecchietovem mozaiku so predsednika čakali otroci poletnih središč, med katerimi sta bili tudi slovenski (desno), ter predstavniki manjšin in institucij (spodaj) bumbaca, aw. NOVA GORICA, GORICA - Skupni trg obeh Goric je včeraj spet zaživel kot simbol združene Evrope in sožitja. Desetletnico vstopa Slovenije v Evropsko unijo sta na trgu pred novogo-riško železniško postajo obeležila slovenski predsednik Borut Pahor in italijanski predsednik Giorgio Napolitano, ki je na Pahorjevo povabilo po nedeljskem koncertu v Redipulji obiskal še Slovenijo. Slovesnemu dogodku je pristnosti in sproščenosti vlilo okrog 600 otrok poletnih središč v goriški občini, med katerimi sta tudi poletno središče Dijaškega doma Simon Gregorčič in poletno središče Srečanja, ki ga prirejata skupnost družin Sončnica in športno združenje Olympia. Otroci so s predstavniki dveh manjšin, upravitelji ter drugimi predstavniki oblasti pričakali predsednika in njuni življenjski sopotnici pri Vecc-hietovem mozaiku, kjer se je pod pekočim soncem trlo tudi novinarjev, snemalcev in fotografov. Na Trg Evrope sta se najprej pripeljala Pahor in Tanja Pečar, malo pred 10.30 pa se jima je pridružil še Napolitano s soprogo Clio. Ko sta izstopila iz avtomobila, je množica navzočih občanov toplo zaploskala, otroci pa so mahali z evropskimi, italijanskimi in slovenskimi zastavicami. Pahor je gospe Clio poklonil šopek rož, nakar so se vsi skupaj sprehodili do sredine mozaika. Orkester slovenske vojske je zaigral italijansko, slovensko in evropsko himno, zatem sta predsednika pozdravila predstavnike slovenske in italijanske manjšine, upravitelje ter druge predstavnike institucij, ustanov in strank. Med njimi sta bila predsednika SKGZ in SSO, Rudi Pavšič in Drago Štoka, italijansko manjšino v Sloveniji pa sta zastopala predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul in poslanec italijanske narodne skupnosti v Sloveniji Roberto Battelli. Navzoči so dalje bili predsednica dežele Debora Ser-racchiani, poslanka Tamara Blažina, veleposlanika Iztok Mirošič in Rossella Franchini Sherifis, go- riški prefekt Vittorio Zappalorto, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, župani Ettore Romoli, Alenka Florenin, Franka Padovan, Fabio Vizintin, Zlatko Martin Marušič in Milan Turk ter novogoriški podžupan Mitja Trtnik. Po obrednem rokovanju sta se Napolitano in Pahor približala otrokom, sredi katerih sta preživela kakih petnajst minut. Številne malčke sta nagovorila in jim podala roko, nekaterim najstnikom pa je celo uspelo posneti »selfie« s predsednikoma. Neposredno srečanje z Napolitanom in Pahorjem je bilo prav posebno doživetje tudi za otroke, ki obiskujejo poletni središči Dijaškega doma in Sončnica, saj so bili med prvimi, ki sta se jim visoka gosta približala. Dva malčka sta nam zaupala, da jima je bilo med dogodkom lepo, »bilo pa je tudi zelo vroče, zato bi ob zaključku najraje šla na morje«. Ko sta se predsednika skozi množico otrok prebila do avtomobila, ki ju je odpeljal na Sveto goro, sta do Napolitana stopila goriški župan Et-tore Romoli in občinska odbornica Silvana Romano. Župan je predsedniku izročil pismo, s katerim ga je v imenu goriškega občinskega sveta opozoril na vprašanje zaprtja goriške porodnišnice, ki mu dober del goriške javnosti ostro nasprotuje. Napolitano je obljubil, da bo pismo pazljivo prebral, Romanovo pa je vprašal, kako je z integracijo slovenskih in italijanskih otrok na Goriškem. »Povedala sem mu, da je dobra, kot dokazuje tudi navzočnost številnih otrok iz slovenskih poletnih središč na trgu,« je dejala odbornica. Predsednika so pred novogoriško postajo pričakali tudi protestniki. V Ulici Caprin so proti zaprtju goriške porodnišnice mirno demonstrirali člani odbora Voglio nascere a Gorizia, transparent pa so na trgu razvili tudi člani društva Edinost. Z napisom »La Costituzione, Legge fondamentale della Repubblica, deve essere fedelmen-te osservata da tutti i cittadini e dagli organi del-lo Stato« (Ustavo, temeljni zakon republike, morajo zvesto spoštovati vsi državljani in državni organi) so želeli Samo Pahor in somišljeniki opozoriti javnost na kršenje pravic slovenske narodne skupnosti v FJK. (Ale) / PREDSEDNIKA NA GORIŠKEM Torek, 8. julija 2014 3 ladim TRŽIČ - Napolitano v galeriji sodobne umetnosti »Agresivne nacionalizme moramo nujno izkoreniniti« Predsednik Giorgio Napolitano s soprogo Clio med ogledom razstave ansa Galerija sodobne umetnosti v Tržiču je bila prva etapa obiska italijanskega predsednika republike Giorgia Napolitana na Goriškem. Predsednika in soprogo Clio so v nedeljo dopoldne pred tržiškim muzejem pričakali predsednica dežele Debora Serracchiani, goriški prefekt Vittorio Zappalorto, podpredsednica pokrajine Mara Černic in županja Silvia Altran, visoka gosta pa je z aplavzom sprejela tudi množica občanov. Po ogledu razstave o italijanskih letalcih v prvi svetovni vojni se je Napolitano približal ljudem, se z njimi rokoval in jih nagovoril, še prej pa je med uradnim nagovorom izpostavil pomen ohranjanja spomina na prvo svetovno vojno. »Le-ta nas opozarja, da moramo agresivne nacionalizme izkoreniniti ter sprožiti konkreten proces, ki bo vodil do integracije in enotnosti Evrope,« je dejal Napolitano, po katerem mora ta misel biti vodilo vseh skupnih evropskih slovesnosti ob stoletnici izbruha tragičnega konflikta. Del svojega uradnega nagovora v galeriji sodobne umetnosti je predsednik posvetil tržiški ladjedelnici, ki ima za sabo stoletno tradicijo. »Ladjedelnica v Tržiču je primer odličnosti in konkurenčnosti italijanskega gospodarstva,« je poudaril Napolitano, ob katerem so v galeriji sodobne umetnosti stopila za mikrofon pisatelj Claudio Magris in županja Silvia Altran. Pred odhodom v Krmin, kjer je v nedeljo preživel popoldan in prenočil (spal je v hotelu Felcaro), se je Napolitano približal Tržičanom, ki so ga pozdravljali izza varnostnih pregrad na Trgu Cavour. Z nekaterimi si je izmenjal tudi nekaj besed o aktualnem dogajanju v državi. »Če so mladi brez dela, je Italije konec,« je rekel mladeniču, ki ga je opozoril na težave mladih Italijanov na trgu dela. REDIPULJA - Nedeljski koncert s predsedniki iz štirih držav Poklon vsem padlim Osem tisoč gledalcev v kraju, kjer je pokopanih sto tisoč vojakov - Zaigrali štiri himne začenši z Zdravljico REDIPULJA - Sto let po začetku prve svetovne vojne so se na za to priložnost še posebno slikovitem prizorišču kostnice italijanskih vojakov v Redi-pulji zbrali predstavniki narodov, ki so bili tedaj sovražniki, danes pa živijo v miru pod skupno evropsko streho. Koncerti iz niza Poti prijateljstva so se začeli leta 1997 v Sarajevu, kjer sta bila vojna in smrt še izredno aktualna, v nedeljo pa so s glasbo počastili žrtve prve svetovne vojne. Verdijeva glasba je ob pretresljivih arhivskih videoposnetkih za-donela v kraju, kjer je pokopanih nad sto tisoč italijanskih vojakov (60.000 teh je neznanih). Samo kilometer daleč je av-stro-ogrsko vojaško pokopališče, kjer je pokopanih več kot 14.000 vojakov. Dirigent Riccardo Muti je v dneh pred koncertom razložil, da je Verdijeva Maša za rekviem posvečena samo mrtvim - prav vsem žrtvam, ki iščejo večni mir. Zato nedeljski koncert ni bil priložnost za zgodovinske analize in razglabljanja o tem, kdo je leta 1914 začel osvajalno vojno in kdo je leta 1915 napadel soseda ter odprl soško fronto. Govorov sploh ni bilo, večer je bil v celoti posvečen glasbi ter padlim na obeh straneh fronte. Priprave na koncert so stekle brez zapletov, prometna zapora na državni cesti mimo kostnice ni povzročila večjih težav, varnostni organi so že več ur pred koncertom nadzorovali območje. Udeleženci so k mogočni kostnici prispeli s posebnimi avtobusi, organizacija je bila na visoki ravni (koncert je organiziral Ravenna Festival v sodelovanju z Mittelfestom in Deželo FJK). Del obiskovalcev se je kljub sončni pripeki, ki je do večera grela ploščad pred velikim stopniščem, predstavil v elegantnih večernih oblekah, večina pa se je kljub visoki institucionalno-kulturni ravni dogodka odločila za neformalna poletna oblačila. Pričakovanje je bilo že kako uro pred začetkom veliko, fotografi, snemalci in novinarji so bili na preži. Pojavili so se italijanski vojaki v gre-nadirskih uniformah iz prve vojne, uradni program se je začel ob 20.30 z nastopom zborov alpincev in alpinske godbe na pihala s skupnimi 200 nastopajočimi. Od 21.05, ko je na odru že čakalo 365 glasbenikov iz številnih držav, članov Mutijevega simfoničnega orkestra, je sledila 20-minutna prekinitev v pričakovanju predsednikov. V prvih vrstah so že sedeli italijanska obrambna ministrica Roberta Pinotti, podtajnik pri predsedstvu vlade Luca Lotti, predsednik vladnega odbora za spominske svečanosti Franco Marini, ambasador Slovenije v Rimu Iztok Mirošič, predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani, skoraj ves deželni odbor in razni poslanci. Ki-rasirja, častna stražarja italijanskega predsednika republike, sta pokonci in negibno čakala ter tako spremljala tudi koncert. Po ocenah organizatorjev je bilo skupaj (sede in stoje) 8000 ljudi. Nenavaden molk, ki ga je delno prekinil le sramežljiv aplavz iz zadnjih vrst, se je končal ob 21.30 s prihodom predsednikov (na sliki v sredini), ki so prispeli s skupne večerje v Krminu. Gledalci so s ploskanjem sprejeli predsednike Italije, Slovenije in Hrvaške Giorgia Napolitana (z ženo Clio), Boruta Pahorja in Iva Josipovica ter predsednico avstrijskega zveznega sveta (Bundesra-ta) Ano Blatnik. Korošica iz Bilčovsa je to funkcijo kot prva Slovenka prevzela 1. julija, več medijev pa je še nekaj minut pred koncertom (nekateri pa še celo včeraj, dan po dogodku) napačno navajalo, da Avstrijo zastopa drug politik. Alpinci so zaigrali štiri državne himne, prva je bila na vrsti Zdravljica. Sledile so Lijepa naša domovino, Land der Berge, Land am Strome in Fratelli d'Italia, nakar se je pod taktirko Ric-carda Mutija začela Maša za rekviem, o kateri poročamo posebej. Ob koncu, okrog 23.30, so se predsedniki poslovili, pod odrom se jim je približala množica gledalcev in jim zaploskala. Koncert, o katerem bo še dolgo govor, je po televiziji in radiu neposredno prenašal program TV RAI, ponovitev bo 1. avgusta na RAI1. (af) 4 Torek, 8. julija 2014_PREDSEDNIKA NA GORIŠKEM ZNIZANJA V TRGOVINI IKEA DO 40%. TO POLETJE BO TUDI VAŠ DOM IZGLEDAL V DOBRI FORMI. Na spletni strani IKEA.it/villesse dobite več informacij o datumih, pogojih znižanj ter o znižanih cenah izdelkov v vaši trgovini. Člani IKEA FAMILY in IKEA BUSINESS, bodo lahko izkoristili DODATEN POPUST v višini na mnoge že znižane izdelke. Velja do razprodaje vseh zalog. IKEA Villesse Localité Maranuz, 1 Pon-Ned 10:00 - 20:00 REDIPULJA - Rekviem pod Mutijevo taktirko Izjemen dogodek REDIPULJA -V spomin na izbruh prve svetovne vojne in v poklon žrtvam vseh vojn ob simbolični navzočnosti več tisočih padlih vojakov, ki počivajo v monumentalnem spomeniku v Redipuliji: posvetilo odmevnega koncerta, ki ga je 365-članska zasedba pod vodstvom maestra Mutija izvedla v nedeljo, je zvenelo z dvojno težo tedanje tragedije in sedanje odgovornosti. O prvi je spregovoril televizijski prenos dogodka, opremljen z dramatičnimi pričevanji oz. arhivskimi posnetki iz bojnih jarkov, o drugi institucionalni del prireditve s prisotnostjo predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške ter predsednice avstrijskega Zveznega sveta, o obeh pa z najprodornejšo neposrednostjo glasba Giuseppa Verdija in njegovega veličastnega Rekviema. Ob prihodu Giorgia Napolitana, Boruta Pahorja, Iva Josipoviča in Ane Blatnik je sledil nujni institucionalni pozdrav z izvedbo štirih državnih himn, ki pa so glede na univerzalni pomen priložnosti, primerno zazvenele v parterju, izključno instrumentalno in v izvedbi alpinske fanfare. Sporočilo tega koncerta je zvenelo namreč nad zastavami, zato ni bilo prostora niti za priložnostne besede, samo za avtoritativnost umetniške geste dirigenta Riccarda Mutija in za glasove združenih pevcev in orkestrašev, ki so zastopali narodnostni mozaik nekdanjih vojskujočih se držav. Sodelovali so mladinski orkester Luigi Cherubini, člani orkestra European Spirit of Youth, zbor Furlanije Julijske krajine, pevci tržaškega opernega gledališča Verdi, glasbenih akademij iz Zagreba, Ljubljane in komornega zbora Liszt iz Budimpešte, orkestraši iz tržaškega opernega gledališča in predstavniki nekaterih od naj-prestižnejših orkestrskih zasedb kot so Dunajski in Berlinski Filharmoniki, Francoski državni orkester, londonski Philharmonia, Filharmonični orkester iz Sankt Peterburga, Simfonični orkester gledališča Théâtre Royal de la Monnaie in Chicago Shymphony Orchestra. Sodelovanje glasbenikov različnih narodnosti in izbira simbolično pomenljivih krajev, ki so jih izraziteje zaznamovale tragedije vojne in sovraštva, predstavljata smisel pobude Ravenna Festival Poti prijateljstva, v katero je spadal tudi ta koncert (ki je nastal v sodelovanju z Mittelfestom). Množični vsakoletni glasbeni dogodki pod vodstvom Riccarda Mutija so se v zadnjih sedemnajstih letih dotaknili Sarajeva, Beiruta, Jeruzalema, Damaska, tudi Trsta, kjer se je leta 2010 odvijal na Velikem trgu zgodovinski koncert treh držav ob prisotnosti predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške. Velike mednarodne zasedbe so tudi sinonim za manjše možnosti skupnega vežbanja, karizmatični dirigent pa je jamstvo za visoko kakovost izvedbe s sodelovanjem vrhunskih profesionalcev na eni strani, na drugi pa mladih polprofesionalcev, ki se zaradi izjemne priložnosti potrudijo »več kot maksimalno«. Mutijeva nepopustljiva taktirka je tudi tokrat ustvarila odlična sozvočja predvsem v orkestru, njegovo poglobljeno poznanje Verdijeve mojstrovine pa je vodilo izvajalce in poslušalce v nianse globoko občutene partiture. Na ozvočenih koncertih resne glasbe se poslušalec vedno sprašuje, če je to, kar je slišal, pristna podoba tega, kar so izvajalci resnično pokazali in izrazili. Trema in mikrofoni so na začetku, verjetno v enaki meri vplivali na nebulozni začetek, v nadaljevanju pa je kmalu prišlo do boljše tonske uravnave, zbor raznorodnih pevcev se je poenotil, opogumil in je zapel s totalno predanostjo dirigentovi volji, ki je jasno evidentirala obvezno, razločno podajanje in poudarjanje besedila. Verdi je v to pretresljivo skladbi vlil namreč svoje vizije in ideale z mogočnostjo veličastnega glasbenega leska, a predvsem s trenutki totalne prozornosti, bistveno čiste molitve, kjer se orkester zreducira na minimum ali celo utihne, da bi besedilo prišlo do izraza. Skladatelj je v tej skladbi dodelil mezzosopranistki obširno in pomembno vlogo; Daniela Barcellona je izstopala v kvartetu solistov ne samo zaradi obsega solističnih trenutkov, a tudi zaradi vokalne prodornosti in ekspresivne muzikaličnosti. Sopranistka Tatiana Serjan je manjšo glasovno širino izoblikovala s tankočutnim fraziranjem in odličnim obvladanjem celotnega razpona. Tenorist Saimir Pirgu ni blestel v višjih legah, a je zelo občuteno pristopil k najbolj liričnim trenutkom, basist Riccardo Zanellato pa je nekoliko štedil s paleto ek-spresivnih nians. Na koncu se je verjetno marsikdo spraševal, če je bil dolg aplavz namenjen samo izvajalcem ali Njim, žrtvam absurdnega vojnega nasilja. Muti pa je imperativno ukazal publiki, naj neha ploskatI in je pokazal na stopnjišče, kjer je alpinski trobentač zaigral v tišini noči. Vprašanje ni potrebovalo več odgovora. Rossana Paliaga 5 Torek, 8. julija 2014 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik ŠPORT / Spomin na tragični avgust pred sedemdesetimi leti Prebivalci požganih vasi niso dobili odškodnin ne iz Italije in niti iz Nemčije Govori Zvonka Legiše, Ivana Vogriča in Vladimirja Kukanje - Nastopi godbe, TPPZ Tomažič in recitatorjev V Mavhinjah so se v nedeljo zvečer spomnili 70-letnice požiga vasi in sosednjih Cerovelj, Vižovelj in Medje vasi. Štiri naselja so 16. avgusta 1944 ob zori požgali Nemci ob sodelovanju fašistov in domobrancev, domačine pa pregnali v Sesljan, od koder so načrtovali množično deportacijo v Nemčijo. Zaradi težav s transportom je na srečo niso izvedli, bolečina krajanov je ostala, kot seveda tudi gmotna škoda, za katero prebivalci niso nikoli dobili odškodnine. Na to je številno občinstvo opozoril devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja, ki je dejal, da so prejšnje občinske uprave opozarjale pristojne na to vprašanje, kar dela tudi njegova. Leta tečejo in zmanjšujejo se možnosti za te odškodnine. Profesor Zvonko Legiša je obnovil potek avgustovskih dogajanj leta 1944, medtem ko je zgodovinar Ivan Vogrič v imenu Zveze partizanov v začetku svojega govora citiral Lina Le-gišo, priznanega slavista iz Mavhinj, ki je okusil grozote nemškega taborišča v Dachau. Za devinsko-nabrežinsko občino je bilo leto 1944 črno leto. Pred požigom štirih vasi so namreč Nemci izvedli t.z. operacijo bober, v sklopu katere je bilo na širšem območju Krasa deportiranih v Nemčijo skoraj štiristo domačinov. Mnogi se niso več vrnili domov. Šlo je za veliki in skrbno načrtovani ustrahovalni akciji, s katero so hoteli nacifašisti in kolaboracionisti odvrniti ljudi od pomoči in kakršnega koli sodelovanja s partizanskim gibanjem, ki je prav tedaj zadal okupatorjem nekaj hudih udarcev. Legiša je svoje občutke v lagerju izpred sedemdesetih let in svoje poglede na trpljenje sovaščanov strnil v esej z naslovom >r1Jf Air f L v TREBČE - Godbeno društvo Viktor Parma Zaključni praznik pred ■ v • • v« - • • zasluzenimi poatmcami Z nedeljskega koncerta fotodamj@n Z že tradicionalnim letnim koncertom na dvorišču Ljudskega doma se je tudi trebenska godba Viktor Parma poslovila od šolskega leta, ki se je pravkar izteklo. Resnici na ljubo jo v petek čaka še koncert v sklopu Openskih poletnih večerov (ob 19. uri po openskih ulicah), potem pa bodo godbeniki in godbenice začasno pospravili svoje inštrumente in si privoščili zaslužen počitek. Na nedeljskem dobro obiskanem koncertu je ob godbi nastopila tudi »god-bica«, ki jo sestavljajo mladi gojenci trebenske godbeniške šole; prvo vodi Luka Carli, drugo Valentina Pieri. Zaključni koncert pa je ponudil tudi priložnost za podelitev spričeval in priznanj najzaslužnejšim gojencem godbeniške šole. Zgoraj govornika Zvonko Legiša in Ivan Vogrič ter Partizanski pevski zbor P. Tomažič, spodaj devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja ter nabrežinska godba Veliko pričakovanje, iz katerega je Vo-grič prebral nekatere odlomke. Nedeljsko proslavo na trgu v Mavhinjah so priredila domača dru- fotodamj@n štva in organizacije (ŠKD Cerovlje Mavhinje, jusarji iz Mavhinj, Cerovelj, Medje vasi in Vižovelj in SŠKD Timava Medja vas-Štivan). Kulturni pro- gram so oblikovali nabrežinska godba pod taktirko Sergia Grattona, Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Toma-žič pod vodstvom Pije Cah ter dram- ska skupina ŠKD Cerovlje Mavhinje, pod vodstvom Maje Lapornik. Na ogled so bile tudi fotografije požganih Mavhinj. OPČINE - Openski večeri v znamenju »modrega povratnika« Glavni junak bo tramvaj V petek in soboto trgovine odprte do poznega, prometna zapora in številna presenečenja Opčine praznujejo, v središču pozornosti Openskih poletnih večerov pa bo ta teden »veliki povratnik« tramvaj. Modri vlakec bo po skoraj dveletnem prisilnem mirovanju v petek slovesno krenil na pot od Trga Oberdan (kjer bo na vrsti blagoslov) po Škorklji do Kolonje (tam bo drugi del slovesnosti) in Opčin. Zaključni del praznika bo v dvorani ZKB na Opčinah, kjer bodo odprli razstavo, podroben program pa še ni dodelan. Redne vožnje naj bi se začele prihodnji teden. Tramvaj je nedvomno razveselil Opence, ki bodo ta teden v okviru že tradicionalnih večerov zaprli svoje ulice za promet ter povabili obiskovalce v vaške trgovine in gostilne, na pokušnje, glasbene prireditve in druge dogodke. Prireditelj je konzorcij Centro in via - Skupaj na Op-činah v sodelovanju z Občino Trst. Predhodni dogodek bo v četrtek ob 18. uri v Bambičevi galeriji Sklada Mitja Čuk (Pro-seška ul. 131), kjer bodo odprli razstavo likovnih izdelkov varovancev vzgojno zaposlitvenega središča. Vse glavne ceste na Opčinah pa bodo zaprli za promet v petek ob 19. uri, ko bodo na svoj račun prišli pešci. Ob 19.30 bo mimohod trebenske godbe Viktor Parma, ob 21. uri pa nasto- pi akrobatske skupine Cheerdance Millenium in plesnih skupin mednarodnega športnega krožka. Sočasno bo v dvorani ZKB »dobrodošlica openskemu tramvaju« z zakusko ter s cvetličnim poklonom krajevnih cvetličarn. V soboto bo vaško središče prosto za pešce od 18. ure, uro pozneje bo na Pro-seški ulici rolkarsko tekmovanje Skiroll Sprint (pokal Italije) v organizaciji društva Mladina. Ob 21. uri bosta na sporedu (v Proseški ulici 10) nagrajevanji v okviru rol-karskega tekmovanja in tekmovanja v okraševanju »Infiorata«. V petek in soboto bodo trgovine odprte do 23. ure, tako trgovine kot bari bodo popestrile dogajanje s posebnimi presenečenji, glasbenimi ter drugimi točkami. Vas bo okrašena s papirnatim cvetjem in origamiji, ki so jih izdelale babice, na voljo bodo kotički solidarnosti, Okusov Krasa in obrtnike ter otroška igrala in animacije. 6 Torek, 8. julija 2014 ŠPORT / ARTEDEN - V soboto predstavili plodno delo na likovnem tednu v Lonjerju Najbogatejša izkušnja je bilo skupno ustvarjanje Umetniki navdušeni na otroškimi delavnicami in prepletanjem likovnih/kulturnih zvrsti Umetniki Sandra Christiansen z Majorke, Tržačanka Francesca Germani, Ismael Teira iz Galicije, Llyr Titus iz Walesa in Irena Zubalič, Tržačanka, ki živi in deluje v Ljubljani, so se prejšnji teden s svojo umetniško žilico preselili v Lonjer. V soboto zvečer so se na zaključnem večeru Artedna spojili lutkovni svet, ples, književnost, video-posnetki in likovna umetnost. Med prepletanjem besed, jezikov in delčkov manjšinskih kulturnih dediščin iz več koncev Evrope je pet umetnikov predstavilo svoje perfor-manse, ki jo jih čez teden skupaj skovali v Lonjerju in okolici, od doline Glin-ščice do Melare. Večer je uvedel koordinator letošnjega Artedna Manuel Purger, ki je povedal, da so organizatorji tudi letos takoj navezali močne stike z umetniki, tako da jim je skoraj žal, da so ustvarjalci morali že domov. »Spoznali so našo zgodovino in naše kraje in nam predstavili svojo realnost. Letos pač nimamo tisoč vizualnih izdelkov, temveč preplet vseh panog, kar je krasno, ker je tako veliko več sodelovanja med umetniki.« Manuel Purger se je posebej zahvalil članom društva SKD Lonjer - Katinara, mladinski sekciji društva, članom zbora, vaščanom in društvom KD za umetnost KONS, Slovenskemu klubu, Pihalnemu orkestru Ricmanje in še posebno Fotovideu Trst 80, ki je med drugim čez cel teden skrbel za fotodo-kumentacijo dogodkov. V imenu ZSKD je občinstvo in umetnike pozdravila Živka Persič, ki je pohvalila pobudo in prizadevnost organizatorjev. Vsi umetniki so bili mnenja, da je bila enotedenska izkušnja enkratno doživetje, čeprav zahtevno, ker so v kratkem času morali ustvariti nekaj skupnega in splesti niti med jezikovnimi in kulturnimi različicami, ki izhajajo iz dediščin različnih narodnosti. Najbolj bogata je bila izkušnja skupnega ustvarjanja, prepleta idej in zamisli, ki so se rodile iz različnih zvrsti umetnosti, kar je bil tudi cilj letošnjega Artedna. Na razstavi smo videli, s čim so se umetniki čez teden ukvarjali. Irena Zubalič je klesala šape za lutko, ki jo trenutno izdeluje, Ismael Teira je naslikal like iz galicijske pripovedi, Fran-cesca Germani je v inštalaciji upodobila težo besed, Llyr Titus je spesnil tri poezije in nadaljeval s pisanjem dramske igre. Sandra Christiansen je v video posnetku ujela dušo vsakega umetnika posebej: Irena Zubalič po gozdu in po-drastju išče lutko Štrpeda, ki se prikazuje ljudem, ko ga potrebujejo, Llyr Titus hodi po gozdu in z belo barvo piše na debla besede, Francesca Germani pleše v vodi in v gorah, Ismael se sprehaja po betonskih blokih ... Video posnetek prikazuje smisel in cilj vsega: ustvarjanje, navdih in umetnost, ki lahko spletejo še tako tesne vezi. Tudi nad dopoldanskimi otroškimi delavnicami so bili umetniki zelo navdušeni: »Otroci so bili res genialni in čeprav je bilo utrudljivo, je bila izkušnja izjemna, polna energije in ustvarjalnosti«, je povedala Francesca Germani, ki je z otroki pela in risala mandale. »Frances-ca je želela spreminjati predmete, jaz sem jih želela oživljati, potem pa je Llyr povedal, da je pri njih na pesniških tekmovanjih nagrada stol.« Tako je iz naključij nastala kratka performansa, ki je združila tri umetnosti in imela za osrednji lik prav predmet stol. Arteden je eksperimentacija, ki se iz leta v leto obnavlja, spreminja in raste. Vsako leto združuje vaščane, ustvarjalce in ljubitelje umetnosti. Na Arted-nu se lahko vsakdo, ki ga kakorkoli doživi, zaljubi v umetnost. Barbara Ferluga Levo peterica umetnikov, na ostalih slikah Francesca Germani, Titus in Irena Zubalič Llyr Titus: Manjšina »Kako je biti Valižan?« Vprašanje je planilo name kot skočimož iz škatle in me prestrašilo. Zajecljal sem, pomolčal, pomislil preden bi odgovoril »Ne vem, kako je biti živ?« Zmeda, veselje, pritisk. Občutek dolžnosti, ki nate preži kot mačka. Graditi utrdbo s svojimi zakladi s svojim jezikom s svojo kulturo. Nositi svojo preteklost, svoje običaje okoli vratu kot verižica, ki duši. Spominjanje. Vendar bi lahko tudi vprašal ribo »Kako je živeti v vodi?« Saj smo vendar vedno plavali proti toku. (pesem valižanskega pesnika, ki je bila na zaključni razstavi na voljo tudi v angleškem, italijanskem in slovenskem prevodu) FILM - Nagradili najboljše na festivalu ShorTS Festival kratkih filmov privabil tisoč gledalcev Letošnji nagrajenci z direktorico festivala Chiaro Valenti Omero fotodamj@n Organizatorji mednarodnega festivala kratkega filma ShorTS so nadvse zadovoljni z odzivom javnosti. Večerov in drugih srečanj se je udeležilo več kot tisoč gledalcev. Vsa mesta so bila zasedena v soboto zvečer ob podelitvi nagrad. Prvo nagrado si delita dva režiserja: ob turškem režiserju Huseynu Gur-soyu za film »8ay« sta bila nagrajena belgijska dvojčka Jane in Raf Roosens, avtorja filma »Rotkop«. Drugo pomembnejšo nagrado Enel Green Solution za najboljši kratki film na temo pozitivne energije in trajnostnega razvoja si je zagotovil italijanski re- žiser Alessandro Grande s kratkim filmom »Margherita«. Med festivalskimi srečanji je največ pozornosti veljalo za obiska dveh priljubljenih igralk, Fran-cesce Neri in Elene Radonicich, ki sta se s publiko srečali v petek, dobro obiskano pa je bilo tudi srečanje na temo distribucije, kjer je ponovno prišla do izraza že dolgoletna tožba, da za kratkometražne filme v Italiji še ni primerne pozornosti, tako da se ti filmi le s težavo dokopljejo do gledalcev. Tržaški festival je svetla izjema k temu pravilu. ZAGRADEC - Nocoj ob 20.30 O Kosovelu in Stepančiču Tržaški slikar Eduard Stepančič comunicarte Letos mineva kot znano sto deset let od rojstva Srečka Kosovela. Ob tej priložnosti je pri založbi Comunicarte izšla pesniška zbirka »Tra Carso e caos -Pre/sentimenti«, v kateri so zbrali štirideset novih prevodov Kosovelovih pesmi izpod peresa Darje Betocc-hi. Posebnost knjige, ki je izšla v formatu 110 x 110 milimetrov, je nedvomno tudi njena likovna oprema; nova knjiga vsebuje namreč tudi 13 konstruktivističnih grafik Eduarda Stepančiča, tržaškega slikarja in Kosovelovega vrstnika. O likih teh dveh zanimivih ustvarjalcev bo danes tekla beseda na kmetiji Milič v Zagradcu, na pesniško-umetniškem dogodku iz niza Poletni večeri na Krasu, ki ga prirejajo združenja A.R.I.S., Bioest in 50&Piu. Pogovor pod zvezdami (ob slabem vremenu pa v agro-turizmu) bo vodil Pierluigi Sabatti, izoblikovali pa ga bodo prevajalka Darja Betocchi, sourednica knjige Po-ljanka Dolhar in slikar Franko Vecchiet. Nekaj pesmi bo prebrala Dragica Hrovatin. Pričetek ob 20.30. / RADIO IN TV SPORED Torek, B. julija 2014 7 PROJEKT EDUKA - Včeraj v Trstu zbor partnerjev in znanstveni svet projekta S pomočjo didaktičnih iger do boljše vzgoje k različnosti Projektno delo je v končni fazi - Septembra zaključni predstavitvi v Kopru in Trstu Včeraj sta v prostorih dvorane Tes-sitori palače Deželnega sveta Furlanije Julijske krajine potekala šesti zbor partnerjev ter seja znanstvenega sveta projekta Eduka - Vzgajati k različnosti. Koordi-natorke projekta Zaira Vidau, Norina Bogatec in Marianna Kosic s SLORI-ja in Nives Zudič Antonič s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem so predstavile rezultate različnih izobraževalnih, informativnih, promocijskih in raziskovalnih aktivnosti o medkulturni vzgoji, ki potekajo od oktobra 2011 na čezmejnem območju od Ljubljane do Ra-venne. Rezultati projekta so dosegljivi na spletni strani www.eduka-itaslo.eu. Septembra je predviden zaključek projekta z javno predstavitvijo rezultatov. 18. in 19. septembra bo v Kopru in Trstu potekal dvodnevni zaključni posvet z naslovom Vzgajati k različnosti v čezmejnem prostoru namenjen učiteljem in profesorjem šol različnih vrst in stopenj v Sloveniji in Italiji ter javnostim nasploh. V četrtek, 18. septembra bo mednarodna konferenca na sedežu Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru, kjer bodo predstavili čez-mejno sociolingvistično raziskavo o medkulturni vzgoji. Raziskava se osredotoča na doživljanje medkulturnosti v sodobnih vzgojnih okoljih in odnos učencev, učiteljev in staršev osnovnih šol v Sloveniji in srednjih šol prve stopnje v Italiji do več-kulturnih in večjezičnih razredov ter na težave, ki se porajajo pri njihovem vodenju. V raziskovalni skupini so sodelovali raziskovalci univerz iz Trsta, Vidma, Benetk in Kopra, Mednarodnega centra za večjezičnost iz Vidma, Inštituta za izse-ljenstvo in migracije ZRC SAZU iz Ljubljane ter Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta. Drugi dan posveta bo 19. septembra potekal v Trstu na Pomorski postaji z naslovom Vzgajati k različnosti med spoznavanjem in igro. Na vrsti bodo informativna predavanja in delavnice o zgodovinskih narodnih in jezikovnih manjšinah (o slovenski narodni skupnosti in furlanski jezikovni skupnosti v Italiji ter italijanski narodni skupnosti v Sloveniji) ter migrantskih skupnostih (iz Albanije, Hrvaške, Kameruna, Libanona, Kolumbije, Argentine, Brazilije, Peruja in Konga), ki živijo na obmejnem območju, za srednje šole druge stopnje. Dijaki se bodo soočili s predstavniki različnih skupnosti o doživljanju narodne, jezikovne in Z včerajšnjega delovnega zasedanja v deželni dvorani Tessitori kulturne različnosti v okviru okrogle mize. V popoldanskem delu posveta bo predstavitev didaktičnih iger o medkul-turnosti za učence, učitelje in profesorje osnovnih šol v Sloveniji in Italiji ter srednjih šol prve stopnje v Italiji. Igri je pripravila čezmejna delovna skupina učiteljev in profesorjev osnovnih šol E. Vato- vec iz Prad in P.P. Vergeria iz Kopra ter večstopenjskih šol pri Sv. Jakobu, V. Bartola in I. Masih iz Trsta. Projekt EDUKA je namenjen promociji medkulturnih vrednot kot temeljev oblikovanja in razvijanja odnosov v ve-četnični in večjezikovni družbi. Cilj projekta je ustvariti znanje in orodja za vzgajanje k različnosti in medkulturnosti v šolskem in univerzitetnem okolju ter jih posredovati predvsem mladim in učnemu kadru na vseh stopnjah izobraževanja. Vodilni partner projekta je SLORI, partnerji pa Pokrajina Ravenna, Univerza na Primorskem - Fakulteta za humanistične študije Koper, Univerza v Trstu - Oddelek za politične in družbene vede, Univerza v Vidmu - Oddelek za vede o človeku, Univerza Ca' Foscari v Benetkah, Mednarodni center za večjezičnost Univerze v Vidmu, Furlansko filološko društvo "G. I. Ascoli", Društvo pripadnikov italijanske narodne skupnosti - Italijanska unija ter Inštitut za slovensko iz-seljenstvo in migracije ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti. KONCERT - Jutri zvečer na tržaškem Velikem trgu John Fogerty, nekdanji lider Creedence Clearwater Revival Kakovostni glasbeni nastopi so v zadnjih časih v Trstu postali vse bolj običajni. Pred nekaj tedni je stadion Roc-co napolnila skupina Pearl Jam, jutri pa bo John Fogerty imel nalogo privabiti na Veliki trg nekaj tisoč gledalcev. Nekdanji pevec in lider skupine Creedence Clearwater Revival bo v Trstu prepeval od 21.30, v Italiji, kjer bo nastopil le še v Milanu, pa manjka že pet let, tako da vlada pred njegovim tržaškim nastopom precejšnje pričakovanje. Skupina Creedence Clearwater Revival je bila med najbolj pomembnimi v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, obdobju, v katerem so po svetu prodali več kot 100 milijonov albumov in osvojili 18 zlatih in 10 platinastih plošč. Fogertyjev koncert bo zaobjemal tudi obdobje po razpadu skupine leta 1972, ko se je odločil za isto tako uspešno solo kariero, med katero so na primer nastale pesmi The Old Man Down the Road in The Eye of the Zombie, a najbrž bo želela večina poslušalcev prisluhniti uspešnicam iz obdobja skupi- NOČ RAZPRODAJ - Na pobudo postaje Radio Punto Zero Najbolj pogumne so se spustile v tek na visokih petah Preteči 80 metrov na vsaj 8 centimetrov visokih petah ni vsakdanja zadeva. Med sobotno nočjo razprodaj pa so se Tržačanke in naključne obiskovalke mestnega središča lahko preizkusile tudi v »šprintu« na petah, ki so ga poimenovali »Hell's Heels« (peklenske pete). Tekmovanje je v večernih urah potekalo na Korzu, na križišču med ulicama Roma in San Spri-dione. Vabilu radijske postaje Punto Zero se je odzvalo okrog sto mladenk in tudi žensk v zrelih letih: starostnih omejitev ni bilo, tekmovalke so morale spoštovati en sam predpogoj - nositi vsaj osem centimetrov visoke pete ...in njim navkljub čim hitreje preteči predvideno razdaljo. Tekmovanju je sledilo veliko radovednežev, smeha in zabave ni manjkalo. Najboljše uvrščene so prejele razne nakupovalne bone, ki so jih ponudili mestni trgovci. Tekati na vsaj 8 centimetrov visokih petah ni enostavno fotodamj@n ne Creedence Clearwater Revival, na čelu s Fortunate Son, Proud Mary, Born on the Bayou, Susie Q in Have You Ever See the Rain. Zupan Cosolini je na včerajšnji predstavitvi koncerta potrdil, da postaja tudi osrednji tržaški trg pomembno glasbeno prizorišče, ki je v preteklosti že gostilo Carlosa Santano, Franca Battia-ta in lani še skupino Green Day. V Trstu pa pričakuje nekaj tisoč ljubiteljev Johna Fogertyja in njegove legendarne skupine. Vstopnice za koncert so še na voljo po sledečih cenah: (v oklepaju cene na dan koncerta): glavno oštevilčeno se-dišče 57,50 € (50,00 €), oštevilčeno se-dišče 46,00 € (40,00 €), neoštevilčeno se-dišče 34,50 € (30,00 €), stojišče 28,75 € (25,00 €) PROMETNE ZAPORE - Jutrišnji koncert bo zahteval tudi določene spremembe in omejitve prometa. Od 21. ure dalje in vse do polnoči bo za ves promet (tudi za mestni javni prevoz in taksije) zaprto nabrežje od ulice Stare mitnice (Barriera Vecchia) do trga Tommaseo, od 12. ure dalje bodo delno zaprli pešcem Veliki trg, ki bo nato v celoti zaprt prehodu od 18. ure dalje. Dostop do trga bodo od 19. ure dalje, ko bodo odprli vhode na prizorišče, imeli le imetniki vstopnic za koncert. (I.F.) Pristaniška oblast brani prosto luko Pristaniška oblast je objavila sporočilo, v katerem dejansko ponavlja postopek za koncesije v starem pristanišču. Za polovico izkoriščanja razpoložljivih površin so se že javili interesenti, preostala polovica pa je še na voljo. Pristaniška uprava tudi pojasnjuje, da nima nobene konkretne pristojnosti za morebitno redukcijo proste cone, ki jo določa Mirovni sporazum iz leta 1947. Policisti kot agenti 007? Sindikat policistov SAP je tudi v Trstu razdelil policistom prva »vohunska peresa«. Spy-pen je majhen registrator v obliki peresa z vgrajenima mikrofonom in videokamero. Napravo si policist pripne na žep uniforme. SAP razlaga, da je edini cilj tega sredstva uporabiti posnetke intervencij policije v primeru obtožbe zlorabe. S skrito kamero torej ne bodo zbirali dokaznega gradiva, saj tega zakoni ne dopuščajo, šlo naj bi zgolj za zaščito pred neutemeljenimi obtožbami na račun samih policistov. Zaradi skromnih sredstev je SAP zaenkrat razdelil v Trstu samo šest peres (180 v vsej Italiji), prizadeva pa si za pridobitev večje količine naprav. Državni oddelek policije za javno varnost je bolj previden, 1. julija je dovolil šele poskusno uporabo snemalnih naprav, nakar bo presodil, ali je smiselno nadaljevati. Vozniki pili in kadili Tržaški karabinjerji so konec tedna nadzirali promet v mestu in okolici. Njihov namen je bil preprečiti morebitne prometne nesreče, povezane s prekomernim uživanjem alkohola in drog. Skupno so prijavili sedem voznikov ter jim odvzeli vozniško dovoljenje. Zaradi previsoke stopnje alkohola so prijavili 30-letnega Tržačana M. K. (s svojim avtom je bil vpleten v nesreči v Ul. Valdirivo), 31-letnega I. B. iz Ronk (z avtom je vozil po Ul. Giulio Cesare), 41-letnega P. B. iz Tržiča (peljal se je po Miramar-skem drevoredu) in 39-letnega D. C. iz Trsta (z motornim kolesom honda je vozil po Ul. Flavia di Stramare v Miljah, zasegli so mu vozilo). Zaradi zaužitja drog pa so prijavili tri Tržačane: 39-letna G. V. in A. C. sta se z mopedom oz. avtomobilom vozila po Ul. Machiavelli, 53-letni C. B. pa je vozil avto po Ul. Marconi. Zloraba kreditne kartice Nabrežinski karabinjerji se že dalj časa podrobneje ukvarjajo z vse pogostejšimi primeri računalniških in spletnih goljufij. Konec tedna so kazensko ovadili tujega državljana A. A. s stalnim bivališčem v Caserti, ki naj bi kloniral kreditno kartico nekega Devinčana in ga z raznimi nakupi oškodoval za 500 evrov. Jadralci v težavah V morju blizu kanala med Ribiškim naseljem in tržiško industrijsko cono so se štiri osebe v nedeljo dopoldne na krovu manjše jadrnice znašle v težavah. Motor se je pokvaril, z jadri pa ni šlo in posadka je kljub lepemu vremenu izgubila nadzor nad plovilom. Na pomoč je priskočila devinsko-nabrežinska policija, z motornim čolnom je po približno pol ure povlekla jadrnico do priveza. Škode ni bilo. 8 Torek, 8. julija 2014 ŠPORT / POGOVOR Z ODLIČNJAKI - Nina Pahor (klasična smer liceja Franceta Prešerna Odprtih ima veliko poti, prva izbira je slovenistika Po maturantskem izletu potujoči tabor in oddih na morju - Zadovoljna z izbiro klasične smeri Nina Pahor, doma iz Devina, je ena od letošnjih dveh odličnjakinj na klasični smeri liceja France Prešeren. Petletni trud je bil poplačan, po pisnih nalogah si je predstavljala, da lahko doseže najvišjo oceno. »Raje nisem ničesar pričakovala, ker si lahko potem razočaran, ciljala pa sem visoko, ker sem ambiciozna«, je povedala Nina, ki je za maturi-tetno seminarsko nalogo pripravila raziskavo o slovenskih ljudskih uspavankah, v kateri je analizirala uspavanko z vidika vsebine, glasbe, besedila in družbenega okvirja, zbrala pa je tudi uspavanke, ki so se iz leta v leto prenašale v njeni družini. »Veliko uspavank sem se spomnila iz otroštva, ko so jih peli mlajšim sestram ali bratrancem, tako mi je prišlo na misel, da bi jih lahko zbrala in zapisala, da bi morda nekoč tudi sama svojim otrokom pela iste uspavanke ...Iz te ideje je nastala moja seminarska naloga.« Nina Pahor je med drugim aktivna tudi v svetu glasbe, saj poje pri dekliški skupini Bodeča neža, igra diatonično harmoniko pri društvu Kremenjak v Jamljah in je skavtinja. Po maturi jo čaka oddih, še prej pa ima nekaj obveznosti:Števerjansko društvo je prejšnji teden priredilo festival na-rodnozabavne glasbe, kjer je pomagala. »Potem sta na vrsti maturantski izlet in potovalni tabor s skavti v Kamniško-Sa-vinjskih Alpah, po taboru pa grem končno nekam na morje s prijateljicami. Potem pa .Ne vem še, ker ne delam tako dolgoročnih načrtov (smeh).« Klasična smer ji odpira veliko poti; Nino najbolj zanimajo humanistični predmeti, o svojih načrtih za bodoči študij ima precej jasno sliko: »V Ljubljani bi rada študirala slovenistiko in primerjalno slovansko oblikoslovje, rezervna možnost pa je študij ekonomije v Ljubljani ali v Rimu.« O liceju Prešeren, ki ga je pravkar zaključila, ima pozitivno mnenje: »Zadovoljna sem z izbiro, gotovo to šolo svetujem tudi ostalim. Včasih zgleda, kakor da je klasični licej nekoliko zapostavljen, medtem ko je to ena od najboljših šol, ker OSEBNA IZKAZNICA Ime in priimek: Nina Pahor Zodiakalno znamenje: rak Najljubša hrana: »njoki« s slivami ali marelicami Najljubša pijača: bezgov sok Knjiga na nočni omarici: Nekaj divjega v drugo, Dario Cortese Najljubši film: Moje pesmi, moje sanje Najljubša TV-oddaja: Ultimate survival Najljubša gledališka predstava: lutkovna predstava O roparskem vitezu Jaromiru Najljubša osebnost: Pedro Opeka Življenjsko geslo: Pot je pomembnejša od cilja res odpira obzorja. V zadnjih letih je tudi več projektov, ki so bolj moderni, kot je recimo tečaj moderne grščine, zato ne velja ideja, da je to okostenela šola. Zadovoljna sem tudi, ker sem imela dobre profesorje.« (bf) MIRAMAR - Spominski dogodek na pobudo Operne akademije V znamenju miru in prijateljstva Nastopila tudi godba Arcobaleno, ki jo vodi Erik Žerjal, in otroški pevski zbor Fran Venturini od Domja, ki ga vodi Suzana Zeriali Morda gre za neupravičeno nostalgijo, toda ko je v miramarskem por-tiču slovesno zazvenela himna av-stroogrskega cesarstva v slovenščini, nemščini in italijanščini, je marsikoga prevzel trenutek ganjenosti. V času, ko se kar kopičijo pomembne obletnice, je morda 6. julij 1832, rojstni dan nesrečnega nadvojvode in nato mehiškega cesarja Maksimilijana Habsburškega, manj opazen datum, kljub temu pa je mala slovesnost privabila kar veliko število gledalcev, ki so uživali v prekrasnem okviru. Dogodek je organizirala kriška Operna akademija, ki jo je ustanovil in jo vodi Aleksander Svab, sooblikovali pa so ga še drugi ansambli, vsi pod vodstvom slovenskih zamejcev: tržaška godba Arcobaleno, ki jo vodi Erik Žerjal, in otroški pevski zbor Fran Ventu-rini od Domja, ki ga vodi Suzana Zeriali. Svab je v Miramarskem gradu že nekaj let stalen poletni gost, ki z otroškimi pevskimi delavnicami opravlja hvalevredno pedagoško delo, za kar se mu je direktor deželnega urada za spomeniško varstvo in kulturne dobrine Luca Caburlotto toplo zahvalil. Direktor je tudi opozoril na dekret, s katerim je minister Franceschini odredil prost vstop v vse italijanske muzeje vsako prvo nedeljo v mesecu, nato je besedo predal uglednemu avstrijskemu gostu, nadvojvodi Marcusu Habsburškemu. Potomec cesarske rodbine je dejal, da ga je pozdrav s staroavstrijsko himno ganil kot dokaz prijateljstva, ki sto let po izbruhu krvave vojne povezuje nekoč sovražne narode. V Miramar je prišel ne samo zato, da bi počastil rojstni dan svojega prednika, temveč tudi zato, da bi zasadil drevesce miru, simbolični znak sprave in skupnega prizadevanja za čim boljše odnose med sosednjimi narodi. Pomembno vlogo pri tej pobudi je igral Granfranco Radini iz Arca pri Trentu, kjer je že pred leti zrasel Vrt miru: skupaj z nadvojvodo je tridentinski gost zasadil palmo, zaenkrat le v večjo vazo, ker načrt za vrt še ni bil izdelan, nato pa so ob spremljavi Desiree Brog-gi in pod vodstvom Svaba in Zerialove zapeli otroci, ki so obiskovali pevske te- Nastop na ploščadi pri Miramarskem gradu fotodamj@n čaje. Kratek program, čigar vezna nit sta bila mir in prijateljstvo, je oblikovala tudi godba Arcobaleno pod vodstvom Erika Žerjala: naš glasbenik se je lepo izkazal tudi na dveh nastopih na tržaškem Velikem trgu (4.in 7.julija) na čelu mestne godbe Giuseppe Verdi, imenitno pa se je odrezal tudi v Miramaru. Iz avstrijskega Gradca na Štajerskem je prišel tudi član občinske uprave dr.Peter Piffl-Perčevic, ki je Svabu poklonil glasbeno darilo, obenem pa podčrtal kulturne in prijateljske vezi med štajersko prestolnico in Trstom. Zahvalil se je otrokom za prisrčno poslanico miru, za katerega si je treba vedno znova vztrajno prizadevati, kot dokazujejo dogodki v Ukrajini, slovesnost pa je sklenila evropska himna v izvedbi godbe in velikega zbora, ko so se otrokom pridružili tudi pevci, ki so prišli iz Rusije, Ukrajine, Kitajske, Švedske, Hrvaške in Slovenije, da bi se pod mentorstvom Aleksandra Svaba izpopolnili v pevski umetnosti. Od Haydna, avtorja avstroogrske himne, do Beethovna, ki s svojo Odo radosti povezuje evropske narode, smo se torej zazrli v našo preteklost v upanju, da bo prihodnost res cvetela v znamenju miru in prijateljstva. Katja Kralj indipendentisti - V petek ne bo nič Kvestura prepovedala shod o »javni varnosti« VAKNGST gibanja Svubudni Ti Si pim V PETEK 11 JULIJA ob 2A.OO na tryu G ti I d O ni shdd in govor nranmrTVi mnhlirtjjfl na si: nr|avn|f: [vnhtarr(H7hMSefiri9i L L v tanfci IcortirtAfr vjirKiL.li, L'j pa-amo vZiMKtiv t nima (Hiifljfr vscti «bii&Ajh aktoma in JVnuliiKullu(BliMm"'. HH^CT- S'J'-Jg Trs-iH Kvestura je prepovedala za petek napovedani shod gibanja Svobodni Trst o javni varnosti. Slednje (kot izhaja iz priloženega letaka za pobudo) si prizadeva za neke vrste oživitev t.i. guardie civice, »ki bi lahko vzpostavila mirno sožitje vseh etničnih skupnosti in "multikultu-ralizem, od nekdaj prava posebnost Trsta.« Kvestura ocenjuje, da so osnove za shod obrekovalne v kolikor so diskriminatorne, saj bi lahko imele negativne posledice za javni red. Prireditelj shoda je "varnost gibanja Svobodni Trst',' v resnici podružnica novoustanovljenega gibanja Svobodno ozemlje, ki se je odcepilo od Svobodnega Trsta. Slednje je petkovo manifestacijo ocenilo za škvadristično in od pristojnih zahtevalo prepoved, kar se je včeraj tudi zgodilo. poletni večeri Luči in zvoki na Trgu Venezia Za pestro poletno dogajanje v Trstu bo poskrbela tudi tradicionalna prireditev Luci e suoni, ki že več kot pol stoletja pri nas navdušuje tako domače kakor tuje obiskovalce. Poletni dogodek, v katerem lahko uživamo ob igri svetlobe in zvokov, bo tudi tokrat uokvirjen v raznolik program prireditve Trieste Estate, prizorišče pa bo že treje leto zapored Trg Venezia, pred spomenikom Maksimilijana Habsburškega. Podrobnosti letošnje izdaje je včeraj predstavil Serafino Marcio Lunet, osrednji steber prireditve in predsednik združenja AIRSAC, ki se ukvarja z raziskovanjem in razvojem na kulturnem področju. V družbi župana Roberta Cosoli-nija je povedal, da tovrstni dogodki predstavljajo zanimivo atrakcijo tako za občane kakor tudi za turiste. Lunetovo prizadevnost in vztrajnost je pohvalil župan Cosolini, ki je izpostavil predvsem pomen popularizacije naših kulturnih in zgodovinskih obeležij. Slišali smo, da bomo letos priča že 55. izdaji zvočnega in svetlobnega spektakla v Trstu, ki je v več kot pol stoletni zgodovini zamenjal že kar nekaj prizorišč. Najprej so dogodek Luci e Suoni uprizarjali pred Miramarskim gradom, nato v parku vile Revoltella, zadnja tri leta pa na prenovljenem Trgu Venezia, kamor so ponovno postavili tudi kip Maksimilijana Habsburškega, ki je bil narejen leta 1875. Ta je namreč na prvotnem kraju - Trgu Venezia - stal vse do leta 1954, nakar je romal v skladišče, leta 1961 pa so ga postavili v park Miramarskega gradu. Po obnovitvi Trga Venezia pa se je spomenik vrnil na prvotno lokacijo. Letošnje svetlobne in zvočne prireditve bodo na sporedu vsak julijski in avgustovski petek ter soboto zvečer (ob 21.30), in sicer v italijanskem jeziku. Nemško govoreči obiskovalci pa bodo predstavam lahko sledili ob ponedeljkih zvečer. Prvi večer bo v ponedeljek, 14. julija, prav za nemško občinstvo, ki bo lahko prisluhnilo zanimivi zgodbi o gradnji Miramarskega gradu in Maksimilijanovem odhodu v Mehiko in tamkajšnji smrti. O tej temi so glavni akterji svetlobnega in zvočnega spektakla govorili že v preteklih miramarskih predstavah, tekste pa je tokrat uredila znana novinarka Liliana Ulessi, ki bo te poletne večere tudi vodila. Letošnja novost bo tudi možnost ogleda Mi-ramarskega gradu in zvočnega in svetlobnega spektakla skupaj, ta paket pa bo namenjen zlasti turistom, ki se bodo iz bližnjih letovišč (Li-gnano, Gradež . ) pripeljali na obisk v Trst. Organizatorji so pripravili še eno novost; ob julijskih četrtkih popoldne (ob 18. uri) in 14., 21. in 28. avgusta bo mogoče prisluhniti tudi kratkim pripovedim strokovnjakov različnih poklicev: zgodovinarjev, cineastov, gastro-nomov, ki bodo govorili o zgodovinskem obdobju, v katerem je živel Maksimilijan Habsburški, in vplivu na evropsko kulturo. Naj še povemo, da bodo skoraj eno uro dolge predstave na sporedu do 30. avgusta, pomemben pa je tudi podatek, da bodo vstopnine proste. (sč) / TRST Torek, 8. julija 2014 9 Včeraj danes Danes, TOREK, 8. julija 2014 ŠPELA Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.32 - Luna vzide ob 16.37 in zatone ob 2.35. Jutri, SREDA, 9. julija 2014 VERONIKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,1 stopinje C, zračni tlak 1013,6 mb ustaljen, vlaga 59-odstotna, veter 2 km na uro jugovzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,4 stopinje C. 9 Šolske vesti RAVNATELJI SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL vabijo nove dijake, da uredijo formalnosti v zvezi z vpisi v prve razrede do petka, 11. julija. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo določilo rok za telematsko predstavitev modela B (izbira šol). Predstavitev zadeva učno osebje, ki je vključeno v zavodske in tudi v pokrajinske lestvice. Model B bo mogoče predstaviti do ponedeljka, 4. avgusta, ob 14.00. Tozadevna okrožnica je objavljena na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it). RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletjem zaprta ob sobotah in v ponedeljek, 18. avgusta. Pouk se bo pričel v četrtek, 11. septembra. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah, do 30. avgusta. M Izleti ÜTI Osmlce Dne 4.7.2014 je z odliko in pohvalo opravila specializacijo iz ginekologije in porodništva Kristina Škerk Želimo ji uspešno bodočnost starši, Sandi z Martino in Jagoda z Robertotom ¿1 Čestitke FOTOVIDEO TRST 80 organizira v nedeljo, 20. julija, enodnevni izlet v Mi-nimundus in na Worthersee. Prijave do danes, 8. julija, na novem sedežu, Ul. S. Giorgio 1, od 18.30 do 19.30. Ostale info na tel. št. 329-4736590 (Martina). KRU.T v sodelovanju z DSU Trst vabi v četrtek, 10. julija, na celodnevno druženje z jutranjo plovbo do Rovinja in povratkom v pozno popoldanskih urah. Na razpolago še zadnja mesta. Vse dodatne informacije na sedežu Kru.ta, Ul. Cicerone 8. Tel. št.: 040360072 v dopoldanskih urah ali na krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Termalnem centru Radenci, od 24. avgusta do 3. septembra, z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje. Podrobnejše info in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, II. nad. Tel. št.: 040-360072 (od pon. do pet. 9.00 - 13.00) ali krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA organizira odhod v Lurd in na Azurno obalo od 20. do 24. avgusta. Imamo še nekaj prostih mest. Info na tel. št. 00386-41573326 (Marija). Draga naša TANJA. Vse najboljše iz srca, da boš zdrava in vesela, da še naprej srečo boš imela, potem ti vse lažje bo in tvoje življenje bo pravljično. Franko, Jasmin, Johana, Jure, Danjel in Ari. V Dolini tihi je hišica mala, kjer tam TANJA prebiva in se bo danes z Abrahamom rokovala. Sreča, zdravje in veselje naj bodo zate naše skrite želje. Mama in papa. Danes TANJA 50 let slavi! Hmmm, že po torti nam diši! Hitro v Dolino pa stecimo, da nazdravimo in zakričimo: vse najboljše draga teta! Jan in Sofija. Draga TANJA, danes je ta dan, ko prišel je Abraham, sprejmi ga toplo, da lepo čuval te bo. Vse najboljše ti želimo ter, da še mnogo skupnih »girov« z MotOspom nar-dimo! Hipp hipp hurra, naša TANJA danes 50 let ima. Z njo se Jarčevi, Pangerčevi in Guštinovi veselimo, in na ves glas ji zakričimo, vse najboljše ti iz srca želimo. Naj ta čestitka v Gropado poleti, kjer naš dragi FRANKO prvih 50 slavi. Skupaj s tabo se veselimo in vse najboljše ti želimo. Tvoji najdražji! Naš dolgoletni član LOJSKO POPOVIČ je postal podpredsednik deželnega odbora FISI. Čestitamo vsi pri SK Brdina. S teto KRISTINO, ljubeznivo vilo rojenico, se veselijo Karolina, Katarina, Mark in Julija. [I] Lekarne ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št: 040-220605. IZTOK je v Slivnem odprl osmico. Vabljeni. Tel.: 040-200634. LISJAK je odprl osmico na Kontovelu. Tel. št.: 040-225305. NA JEZERU je družina Zobec odprla osmico. Vabljeni! Tel.: 040-228043. OSMICA je odprta pri Normi v Mav-hinjah. Tel. št: 040-299806. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. PRI JURČEVIH v Cerovljah smo odprli osmico. Vabljeni! SIDONJA RADETIČ je odprla osmico v Medji vasi št. 10. Tel. št.: 040-208987. TOMAŽ METLIKA - Žpanov - vabi na osmico v Bazovico 32. Tel. št.: 040226386. Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. julija 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 - 040 308248, Borgo S. Sergio - Ul. Curiel 7/B - 040 281256, Bazovica - Ul. Gruden 27 - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Borgo S. Sergio - Ul. Cu-riel 7/B, Ul. Ginnastica 6, Bazovica - Ul. Gruden 27 - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 - 040 772148. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. □ Obvestila U Kino SZSO - TS obvešča, da bo skavtska trgovina odprta v sredo, 9. julija, ter v sredo, 16. julija, od 18.00 do 19.30 v skavtskem sedežu, Ul. Risorta 3. Toplo vabljeni! GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo v četrtek, 10. julija, ob 20.30 nastopalo v Šempolaju. V primeru slabega vremena bo nastop v Štalci. Vabljeni vsi vaščani in prijatelji veselih polk in valčkov! JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata za mladince od 11 do 15 let tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic, ki bodo celo-tedenski, od 13. do 18. ure. Spored: od 14. do 18. julija. Info in vpisi na tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu, tel. št. 040299858 ali info@yccupa.org. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR prirejajo dvotedensko letovanje v toplicah v Abano Terme (PD) za 50 starejših občanov od 31. avgusta do 14. septembra. Udeležijo se ga lahko občani over 65 s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Lestvica sprejetih prosilcev bo sestavljena po vrstnem redu prejetih prošenj. Prijavo, ki jo je treba izpolniti na ustreznih obrazcih ter vso potrebno dokumentacijo, je treba predložiti od 24. julija do 1. avgusta na sedežu Urada za odnose z javnostjo - Kamnarska hiša Iga Grudna, Nabrežina 158, od ponedeljka do sobote, od 11. do 13. ure; v tajništvu občine Repentabor ali občine Zgonik od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.00. PETDESETLETNIKI (1950) - občine Dolina, Vzhodnega ter Zahodnega Krasa organizirajo v soboto, 26. julija, enodnevni izlet v Mozirje in okolico. Za ostale info na tel. št. 333-1157815 (Ladi) ali 3474434810 (Livio). OBČINE OKRAJA 1.1 - Devin Na-brežina, Zgonik, Repentabor in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček, Naselje Sv. Mavra. Urnik: sreda in petek 16.00-18.00; sobota 10.00-12.00. Julija so predvidene delavnice oblikovanja, roke v testu in obstojnost snovi in materialov. Info na tel. št. 040-299099 (pon.-sob. 8.00-13.00). SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN OKRAJA 1.1. obvešča, da skupna informativna točka, ki deluje ob torkih od 9. do 11. ure in Socialni urad, ki je za javnost odprt ob petkih od 8.30 do 10.30, julija ne bosta sprejemala strank zaradi preureditve notranjih prostorov občinske stavbe v Naselju Sv. Mavra 124. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 12. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo od 11. do 15. avgusta. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata celodnevni poletni center »Plesalček« za dečke in deklice od 3 do 10 let, od 1. do 5. septembra, v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah. Info in vpis na tel. 3343611757 (Kristina) ali info@cheer-dancemillenium.com. SŠKD TIMAVA IN JUS MEDJA VAS, vabita obrtnike iz Krasa in okolice, da se prijavijo za razstavljanje svojih izdelkov na tradicionalnem prazniku »Konji in vonjave mošta«, ki se bo odvijal v Medji vasi od petka, 3. do nedelje, 5. oktobra. Prijave in info na tel. št. 3387738027 (Igor) in 338-9050189 (Simon) ali na timava@alice.it, igortom71@hotmail.it. www.primorski.eu] AMBASCIATORI - 16.30, 18.15, 20.00, 21.40 »Big wedding«. ARISTON - 18.45, 21.15 »12 anni schia-vo«. CINEMA DEI FABBRI - 18.30, 20.15 »The summit K2«; 17.00, 21.45 »Rio 2096«. FELLINI - 19.00 »Synecdoche, New York«; 17.00, 21.15 »Instructions not included«. GIOTTO MULTISALA 1 - 18.15, 20.30 »Jersey boys«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.15, 20.05, 22.00 »Quel che sapeva Maisie«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.20, 20.10, 22.15 »Thermae Romae«; 16.20, 22.00 »Mister Morgan«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.40 »Fifa: Združene strasti«; 14.30, 17.00, 17.30 »Kako izuriti svojega zmaja 2«; 16.00, 18.15 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 18.30, 20.45 »Kako ne umreti na Zahodu«; 19.00, 20.30 »Sosedi«; 16.45, 18.45, 20.00, 21.00 »Transfor-merji: doba izumrtja«; 16.15 »Zloho-tnica«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Aspirante ve-dovo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.45, 19.40, 22.00 »Per qualche dollaro in piu«; 16.00 »Il magico mondo di Oz«; Dvorana 2: 18.00, 20.00, 22.00 »Tutte contro lui«; Dvorana 3: 16.30, 18.00, 21.00, 22.20 »Babysitting«; Dvorana 4: 16.30, 18.15, 20.00, 21.40 »Disney's Maleficent«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Le origini del male«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Le origini del male«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Babysitting«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Disney's Maleficent«; 16.40 »Il magico mondo di Oz«; 16.40, 19.05, 21.30 »Tutte contro lui«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Big wedding«; 18.45, 21.30 »Per qualche dollaro in piu«; 16.30 »The Wolf of Wall Street«; 20.00, 21.40 »Vasco Rossi - Questa storia qua«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.15, 20.00 »Big wedding«; 22.00 »Jersey boys«; Dvorana 2: 18.10, 20.10, 22.15 »Le origini del male«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.10 »Tutte contro lui«; Dvorana 4: 18.00 »Disney's Maleficent; 20.15, 22.00 »Le cose belle«; Dvorana 5: 18.00, 20.00, 22.10 »Song'e Napule«. El Prireditve »RITA IN HELENA«: kabaretno predstavo gosti SKD F. Prešeren na društvenem dvorišču na G'rici v četrtek, 10. julija, ob 21. uri. Vabljeni! SKD F. PREŠEREN iz Boljunca vabi v četrtek, 10. julija, ob 20. uri na otvoritev likovne razstave »Pino Vecchiet in njegova umetniška žilica«. SKD TABOR prireja in vabi na »Poletje pod kostanjem« v Prosvetnem domu: v četrtek, 10. julija, nastopa Mednarodna Operna Akademija iz Križa z gosti iz Rusije; v četrtek, 17. julija, Ja-ri in Jarci; v četrtek, 24. julija, Magic cocktail z Compagnia Lanutti & Cor-bo, Karly Ann, Magic Wladimir, Vikj, Eva & Tanja. Začetek ob 21. uri. Info na www.skdtabor.it. KRD DOM BRIŠČIKI vabi v petek, 11. julija, ob 21. uri h komunski štirni v Briščike na ogled veseloigre »Dobra letina«. Nastopajo člani Razvojnega društva Repentabor in Kulturnega društva Kraški dom. Scenarij in režija Anja Škabar. DRUŠTVO DIABETIKOV SEŽANA vabi v ponedeljek, 21. julija, ob 19. uri v veliko sejno dvorano občine Sežana na predavanji o sladkorni bolezni. Predavala bo mag. Iris Marolt iz Kopra. Predstavitev nordijske hoje bo 30. avgusta v smodnišnici. Informacije in prijave na tel. 05-7341530, Društvo diabetikov Sežana, Partizanska c. 18. Mali oglasi DAJEM V NAJEM majhno stanovanje v Ul. Galilei. Soba, kuhinja, kopalnica, samostojno ogrevanje. Mesečno 480,00 evrov vključno s stanovanjskimi stroški in porabo vode. Tel. št.: 329-8012528. GOSPA SREDNJIH LET išče delo kot kuhinjska pomočnica, čistilka ali negovalka starejših. Tel. št.: 0038631624994. IŠČEM DELO kot varuška otrok. Tel. št.: 340-2762765. IŠČEM motor ali dele motorja dingo, moto guzzi 50. Tel.: 040-212032. PRODAM avto fiat panda, 900 dance, letnik 1994, bele barve, ima revizijo do oktobra 2015. V dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. št.: 040-225519. PRODAM knjige za višjo srednjo šolo J. Štefan. Učbenike: Zgodovina 3, Sodobna zgodovina ter Potovanje besed 4 in 5. Tel. št.: 333-3101118. PRODAM tipično kraško hišo v Pra-protu, začetek 18. stoletja, popolnoma prenovljena, s pogledom na morje in z dvoriščem. Cena: 538.000 evrov. Tel.: 347-7989073. Prispevki V spomin na Alexa Peroso daruje družina Ban 50,00 evrov za TPK Sirena. V spomin na dr. Alexa Peroso darujeta Adriana in Marina 50,00 evrov za SPDT in 50,00 evrov za TPK Sirena. V spomin na Alexa Peroso daruje cvetličarna Savina 20,00 evrov za Godbe-no društvo Prosek. V spomin na Anico Ukmar por. Doglia daruje Sonja Guštin 20,00 evrov za AŠD Sokol. Namesto cvetja na grob Anice Ukmar por. Doglia darujeta Sergio in Nadia z družinama 60,00 evrov za AŠD Sokol. V spomin na Štefko Foschini daruje Stanka Hrovatin 30,00 evrov za Dom Brdina na Opčinah. V spomin na Štefko Raspor por. Fosc-hini darujeta Nevenka in Marjan 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na pokojno Maruško darujeta Giorgia in Miloš 50,00 evrov za cerkev v Bazovici. V spomin na drago sestro Ivanko daruje Sandro Jerič z družino 200,00 evrov za MoPZ Tabor. V spomin na Ivanko Jerič daruje družina Milkovič 50,00 evrov za SKD Tabor. Ob 60-letnici poroke darujeta Ernest in Anita Malalan 50,00 evrov za open-sko cerkev in 50,00 evrov za cerkev Sv. Florijana pri Banih. V spomin na dragega Walterja Ferlugo darujeta družini Ukmar in Zhok 50,00 evrov za FC Primorje. Namesto cvetja na grob Danilota Per-tota darujeta Vera in Bruno z družino 100,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lonjerju. »V spomin na požgano vas, na dom brez strehe... moja generacija je to doživela, da tega ne bi več nobena... « daruje Lidia Šemec Kralj 50,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič in 50,00 evrov za ŠKD Cerovlje Mavhinje. Vsi na zavodu Jožefa Stefana izrekamo iskreno sožalje kolegici Sari ob izgubi dragega očeta Alexa Perose. Dragi Matej, v tem težkem trenutku sočustvujemo s tabo. Dirigent in pevci zbora Jakobus Gallus Ob prerani izgubi očeta Walterja, bivšega predsednika nadzornega odbora, izreka iskreno sožalje odbornici Sari Zadruga Kulturni dom Prosek Kontovel 1 0 Torek, 8. julija 2014 ALPE-JADRAN, DEŽELA LJUBLJANA - Volilne prognoze po rezultatih raziskave Slovenski utrip Na prvem mestu SMC, sledijo SDS, SD in Desus NOVA GORICA - Po rezultatih raziskave javnega mnenja Slovenski utrip je med strankami, ki bodo sodelovale na predčasnih državnozborskih volitvah, na prvem mestu Stranka Mira Cerarja (SMC), sledita pa Slovenska demokratska stranka (SDS) in Stranka upokojencev (DeSUS). Volitev se bo glede na anketo zanesljivo udeležilo 54,3 odstotka vprašanih, verjetno se jih bo udeležilo 14,1 odstotka, 27,5 odstotka se jih ne bo oziroma najbrž ne bo udeležilo volitev, 4,1 odstotka pa je odgovorilo z »ne vem«. Na vprašanje, katero stranko bi volili, če bi bile to nedeljo parlamentarne volitve, je 38,1 odstotka vprašanih podprlo SMC. Sledita pa SDS s 26,3 odstotka in DeSUS z 11,7 odstotka. Sledijo Socialni demokrati (SD) (9,1 odstotka), Nova Slovenija (NSi) (4,3), Združena levica (3,1), Slovenska ljudska stranka (SLS) in PS (po dva odstotka), Zavezništvo Alenke Bratušek (1,1), Verjamem (en odstotek), Solidarnost (0,6), DL (0,5) in SNS (0,3). Tiste, ki so odgovorili z »ne vem« ali »nobene«, so vprašali, ali jim je vseeno katera stranka bližje od drugih. Za analizo so potem upoštevali le tiste, ki bi se zagotovo udeležili volitev. Tudi v tem primeru je na prvem mestu SMC (37,3 odstotka), na drugem SDS (24,5) in na tretjem DeSUS (10,6). Sledijo SD (devet odstotkov), NSi (4,4), SLS (2,9), Združena levica (2,8), PS (2,3), Zavezništvo Alenke Bratušek (dva odstotka), Verjamem (1,7), SNS (1,1) ter Solidarnost in DL (po 0,6). Glede na to bi se v državni zbor nesporno uvrstile SMC, SDS, DeSUS, SD in NSi. Tik pod pragom se trenutno nahajata SLS in Združena levica, navajajo avtorji ankete. V raziskavi so ugotavljali tudi, v kolikšni meri vprašani verjamejo temu, kar preberejo oz. vidijo v slovenskih medijih. Zanimalo jih je, kateremu mediju bolj zau- Miro Cerar pajo, ali so mediji bolj naklonjeni politični levici ali desnici ter ali imajo mediji vpliv na volilno udeležbo. V povprečju so vprašani kot najbolj zanesljiv medij ocenili radio, kot najmanj zanesljiv pa časopis. Med vprašanimi jih 74.5 odstotka delno verjame temu, kar vidijo oz. preberejo v slovenskih medijih, popolnoma jih verjame 4,8 odstotka, tistih, ki sploh ne verjamejo, pa je 20,4 odstotka. Največ vprašanih oz. 43,1 odstotka je mnenja, da imajo mediji enak odnos do politične levice in desnice. Da so mediji bolj naklonjeni politični levici, jih meni 19,6 odstotka, da so bolj naklonjeni politični desnici, pa 11,6 odstotka. Več kot polovica oz. 54,8 odstotka vprašanih meni, da medijsko poročanje o politiki in predvolilni kampanji nanje nima vpliva pri odločitvi, ali iti na volitve ali ne. 19.6 odstotka vprašanih meni, da jih medijsko poročanje o politiki in predvolilni kampanji spodbuja pri tej odločitvi, 18,8 odstotka pa jih meni nasprotno. Telefonsko anketo Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici so izvedli 30. junija in 1. julija, v raziskavi pa je sodelovalo 907 anketirancev. (STA) LJUBLJANA - Razgreti toni v zadnjem tednu volilne kampanje SDS svari pred nevarnostjo »ustavnega udara«, če bi levica dobila dovolj za dvotretjinsko večino LJUBLJANA - Če pomladne stranke na parlamentarnih volitvah ne bodo dosegle dobrega rezultata in bo levica dobila dovolj podpore za dvotretjinsko večino, po mnenju SDS obstaja nevarnost za »ustavni udar« v Sloveniji. Podpredsednik SDS Milan Zver opozarja, da bi s spremembo ustave levica lahko podelila dodatne poslanske mandate predstavnikom narodov bivše SFRJ. To bi po Zverovih besedah pomenilo dodatnih pet mandatov v državnem zboru in bi ogrozilo ustavno pravico do volitev, saj bi imelo 250.000 državljanov dvojno volilno pravico. Kot je dejal na včerajšnji novinarski konferenci, bi lahko levica tudi ponovno podržavila ne le gospodarstvo, temveč tudi šolstvo ter zaostrila odnose z verskimi skupnostmi. Da do takšnih »stranpoti« ne bi prišlo, je glavna odgovornost na SDS, je prepričan Zver. A SDS je v volilni kampanji Janez Janša po njegovem mnenju diskriminirana, ker je »iz igre« izločen njen predsednik Janez Janša, ki je v zaporu, kampanja pa »ni poštena in svobodna«. Ob tem je Zver opozoril na mednarodno podporo, ki jo uživata SDS in njen predsednik. Tako tudi v tujini proces v zadevi Patria ocenjujejo kot političen, saj že zadnjih pet volitev sovpada s pomembnimi koraki v aferi. Zver je spomnil na podporo pomembnih politikov iz Evropske ljudske stranke, v naslednjih dneh pa »bodo presenetili« še s podporo nekaterih tujih državnikov. Glede morebitnega sodelovanja SDS s Stranko Mira Cerarja pa Zver močno dvomi, da bi si v Evropi želeli takšne koalicije, saj gre, »glede na tisto malo, kar vemo o programu stranke, za predmo-derno stranko, ki ni proevropska«. Zver je na novinarski konferenci komentiral tudi pismo premierke, ki opravlja tekoče posle, Alenke Bratušek v Vatikan in dejal, da to ne prispeva k dvigu ugleda Slovenije v mednarodni javnosti. Odgovor na vprašanje o legitimnosti volitev je v veliki meri v rokah vrhovnega sodišča in tistih, ki so za njim, je metem za Reporter dejal pravnomočno obsojeni in na Dobu zaprti predsednik SDS Janez Janša. »Vsekakor pa nam s tem procesom in to zlorabo pravosodja kradejo demokracijo, a proti temu je trenutno en sam učinkovit odgovor. Volitve, dokler jih še imamo,« je dodal. Janša verjame, da bo SDS kos odgovornosti, ki presega pomen julijskih volitev, »sicer bo vsaj za nekaj časa režim popolnoma zavladal, kar pomeni, da boste tudi vi pred enostavnim vprašanjem: utihniti, ali pa se mi boste pridružili na Dobu«. »Akterji teh procesov se zavedajo, da bo sodba v zadevi Patria na koncu razveljavljena in da bodo prihajajočim predčasnim volitvam, če dobijo večino in bo njihov rezultat obstal, kmalu sledile naslednje, vendar računajo na nepopravljive posledice trenutno vzpostavljenih razmer«, je dejal Janša. (STA) GLASBA - MMS Letos slavili Rudi Bučar in Frčafele PORTOROŽ - Zmagovalci letošnje izvedbe festivala Melodije morja in sonca (MMS) so Rudi Bučar in Frčafele s skladbo Sen znala jes. Za veliko nagrado MMS se je sicer potegovalo 14 izvajalcev. Lani je na festivalu slavila Tinkara Kovač s skladbo Mars & Venera. Med povabljenimi izvajalci so letos bili Enzo Hrovatin, Katarina Mala, Manca Izmajlova, Nuša Derenda, Re-beka Dremelj, Rudi Bučar s Frčafelami in skupina Victory. Na razpisu pa so bili izbrani še Easy, Fauš Dur & Dare Kau-rič, Folk idoli, Igor Lija & Lucienne Lon-čina, Nana Milčinski & Radio Mondo, italijanska zasedba Statale 56 in Tonja Senčar. Prejemnika velike nagrade MMS za leto 2014 je določil seštevek točk telefonskega glasovanja, glasovanja občinstva v amfiteatru, glasovanja izbranih radijskih postaj in glasovanja strokovne žirije. DEŽELA - Mnenje o napovedani reformi lokalnih uprav Zaščita Slovencev brez upravne avtonomije je za SSk prazna škatla TRST - Upravna avtonomija na lastnem ozemlju je za slovensko narodno skupnost v FJK eden od temeljev njene zaščite. Možnost, da smo si lahko Slovenci avtonomno določali načrtovanje posegov vsaj v občinah, kjer smo v večini in to predvsem na podlagi lastnih narodnih in gospodarskih potreb, je bistveno pripomogla h uspešnem ohranjanju naše avtohtone prisotnosti. Isto velja za službe in storitve, ki so na voljo občanov na podlagi njihovih potreb. Ne nazadnje je tukaj pomembna tudi pomoč domačim gospodarskim dejavnostim, piše v stališču Slovenske skupnosti. »V tem smislu je bilo pričakovati, da bodo še zlasti občine, kjer se izvaja zaščitna zakonodaja, ob načrtovanju reformo krajevnih uprav s strani Serracchianijevega deželnega odbora FJK, deležne posebnega pristopa in občutljivosti.« Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je zato z veliko zaskrbljenostjo analiziralo predlog reforme krajevnih uprav, ki ga pripravlja deželna uprava. Predlagane spremembe, ki v bistvu predvidevajo izvotlitev pristojnosti občin in prenos glavnih kompetenc na širša območja, sestavljena tudi iz največjih občin in celo takih, kjer se zaščitni zakon ne izvaja, je po prepričanju SSk še posebej vprašljivo, saj se s tem odvzema slovenski narodni skupnosti upravljanje lastnega teritorija. »Zmanjšanje ali odvzem upravne avtonomije predstavlja hud poseg v kakovost zaščite, ki ne more predstavljati sprejemljivega političnega dejanja za neko levosredinsko deželno upravo. Dodatni problem je tudi v tem, da se reforma občinske samouprave piše brez upoštevanja mednarodnih pogodb, ki s tem tve- gajo, da postanejo vse bolj neke nepomembne in le zgodovini zapisane listine, brez konkretnega učinka na zaščito narodne skupnosti Slovencev v FJK.« SSk v tem smislu ocenjuje kot nujno, da v sklopu manjšinske politike nemudoma pride do resnega soočenja s predlagano reformo, predvsem pa bi morali biti o tem osveščeni vsi naši župani in občinski svetniki. Skupaj z njimi pa se morajo z načrtovano reformo soočiti tudi vse komponente v manjšini. Slovenska skupnost ni načelno proti reformam, ki so za našo deželo in celotno državo potrebne, piše v izjavi, vendar vse to ne more mimo osnovnih načel demokracije, kjer je zaščita narodnih manjšin temelj. Zaščita pa, brez upravne avtonomije na lastnem teritoriju, je lahko samo le prazna škatla, so prepričani pri slovenski stranki. »VMEŠAVANJE« Premierka Bratušek pisala v Vatikan V Alenka Bratušek J{ LJUBLJANA - Predsednica vlade, ki opravlja tekoče posle, in predsednica ZaAB Alenka Bratušek je po diplomatski poti poslala pismo Vatikanu, v katerem sprašuje, ali je Vatikan seznanjen z dejanji slovenske cerkve in ali se jim zdi dopustno vmešavanje cerkve v pravosodno vejo oblasti. Ob tem je izrazila pričakovanje, da bo Vatikan Sloveniji posredoval stališče do dogajanja v zvezi s slovensko cerkvijo, so v nedeljo sporočili iz službe za odnose z javnostmi Zavezništva Alenke Bratušek (ZaAB). »Kar nekaj časa sem se spraševala, kaj lahko in kaj moram kot predsednica vlade v tem primeru storiti. Nedopustno in v nasprotju z ustavo je, da cerkev posega v pravosodno vejo oblasti s komentiranjem konkretne sodbe,« je dejala Bratuškova v izjavi za medije. Dodaja, da se je pred letom srečala s papežem Frančiškom in da lahko reče, da sta »med drugim soglašala, da se je potrebno odločno upreti korupciji, za kar se tudi sam papež Frančišek v svoji inšti-tuciji zavzema«. »Medtem pa si v slovenski rimokatoliški cerkvi upajo posegati v pravosodni sistem, torej v sodno vejo oblasti. To se mi zdi nedopustno in resnično me zanima mnenje Vatikana o tem,« je povedala Bratuškova. Povedala je še, da »papež Frančišek v svoji instituciji delo opravlja zelo resno, tudi dva slovenska visoka cerkvena dostojanstvenika sta morala zapustiti svoja položaja zaradi suma gospodarskega kriminala. Verjamem, da tudi v Vatikanu vedo, kje so meje. Kot predsednica vlade sem dolžna braniti ustavno in pravno suverenost in jo tudi bom!« Predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan je v četrtek glede ob-sodilne sodbe prvaka SDS Janeza Janše v zadevi Patria dejal, da so ga ločena mnenja ustavnih sodnikov popolnoma prepričala, »da je naša pravna država v krizi in - morda je to težka beseda, ampak - vtis je, da se vračamo v obdobje montiranih političnih procesov«. Dokaz, da gre za montiran proces, je po njegovem mnenju tudi to, da se afera Patria zlorablja za vsakokratne volitve. (STA) Primorski dnevnik - torek, 8. julija 2014 NOVI DOSEŽKI PROTI GLUHOSTI MAL: z novim aparatom 2014 je vse drugače! Vabimo vas, da na našem sedežu preizkusite nove dosežke najnapredejše digitalne tehologije Dober glasbenik poje, igra, sodeluje pri glasbenih dogodkih in posluša glasbo. Dober sluh je za to nujno potreben: skrbeti moram za svoja ušesa. Podjetje MAICO mi že dolgo pomaga. Zelo sem zadovoljen s tehnologijo MAICO, ki jo uporabljam. Aparati so tako majhni, da se jih sploh ne vidi. Estetika je pomemben dejavnik za osebo, ki nastopa pred občinstvom, a tudi na splošno za kogar- koli. Nihče ne bo opazil, da uporabljate aparat, saj je praktično neviden! Nisem si mislil, da je mogoče tehnologijo do take mere izboljšati, a z novimi tehnološkimi pripomočki 2014 je kakovost sluha znatno boljša, sedaj lahko popolno doživljam emocije, ki jih nudi lepa pesem. Nasvet za vsakogar... Pojdite v podjetje MAICO in osebju zaupajte, saj so izredno profesionalni, imajo veliko izkušenj in nudijo visoko kakovost, predvsem pa boste spet pridobili sluh. ZA PREDSTAVITEV NOVE TEHNOLOGIJE MAICO NUDI: OP.: ZA VSE SVOJE IZDELKE NUDIMO POPUST LETA ¿I [GARANCIJE .DAVČNI ODBITEK O \Eyi DO MEJE PLAČILO NA OBROKE BREZ OBRESTI OptikaAkustika končno tudi v v Čedadu [M] MAICO VIDIM IN SLIŠIM odpira prvi center OptikaAkustika v langobardskem ČEDADU, mestecu, ki ga UNESCO uvršča v svoj seznam svetovne dediščine Maico vas vabi, da nazdravite z nami ob odprtju novega centra za boljši vid in sluh »VIDIM IN SLIŠIM« v ČEDADU, v Ul. Manzoni 21, tel. 0432 730123, odprto od torka do sobote 8.30-12.30 in 15.00-19.00. Maico je vse bliže tistim, ki želijo slišati, da bi razumeli; zato, da boste lahko »slišali in razumeli«, boste v novem centru »VIDIM IN SLIŠIM« v ČEDADU našli najnovejše in najnaprednejše avdiološke naprave, s katerimi bomo lahko ugotovili, kako naj vam pomagamo za izboljšanje vašega sluha. Od 3. junija vas osebje podjetja Maico pričakuje v Čedadu, v Ulici Manzoni 21 - Tel. 0432 730123. Ob odprtju novega centra v Čedadu, nudimo 30% popusta vsem, ki bodo izvedli brezplačni test sluha do konca julija. Sluh je potreben za koncentracijo in pozornost tudi, ko vozimo. Koncentracija v avtu vključuje tako vid kot sluh. Če ne slišimo dovolj dobro, je treba z večjo pozornostjo gledati cesto, kar pomeni, da se zlahka prej utrudimo in smo posledično bolj raztreseni. Ohraniti nadzor nad sluhom je pomembno, saj lahko tako pogosto preprečimo tudi hude posledice! Čakamo vas na sedežih podjetja MAICO, da pridete preizkusiti svoj sluh. ČAKAMO VAS, DA PRIDETE BREZPLAČNO PREIZKUSITI SVOJ SLUH TRST Ulica Canluccl, 45 - Tel. 040 772807 URNIK: P0N. - PET. 9.00 -13.00 /15.30 -19.00 in OB SOBOTAH ZJUTRAJ GORICA Ulica Gen. Cascino, 5/a Tel. 0481 539688 URNIK: PONEDELJEK- PETEK9.00 -13.00 TRŽIČ Ulica Nino BMo, 3 - Tel. 0481 414262 URNIK: PONEDELJEK- PETEK9.00 -13.00/14.00 -18.00 ČEDAD Ulica Manzoni, 21 - Tel. 0432 730123 URNIK: TOREK - SOBOTA 8.30-12.30 /15.00-19.00 šolska prireditev na sliki (levo) prebivalec novega sveta del vojvodine egip.bog umetnikov ozek konec polotoka skandinavski drobiž am. pevec garfunkel proindijsko gibanje scena brez s0glasnik0v katran pristanišče na siciliji sestavil lako brezrepa dvoživka (slabš.) otroški kos pohištva britanski band (phil collins) dolgorepa papiga italijanska pevka pavone grič na dnu ameriški pesnik in kritik (randall) najsvetlejša zvezda v ozvezdju škorpijona beri primorski dnevnik danska filmska igralka nielsen livio semollc SLOVARČEK - ORE = skandinavski drobiž • APRA = proindijsko gibanje v Južni Ameriki mo Torek, 8. julija 2014 Posebna priloga Primorskega dnevnika Pripravili: Helena, Igor, Lako SLIKOVNA KRIŽANKA */ KRIŽANKE, SLIKOVNE KRIŽANKE, KVIZI, REBUSI in se kaj Kinemax "je tvoj kino tudi v poletnem času" VSI FILMI PO 5,00€ - 3D PO 7,50€ VKINEMAXU V GORICI IN TRZICU DO POLOVICE AVGUSTA Primorski dnevnik-torek, 8. julija 2014 SLIKOVNA KRIŽANKA - naš kabaretist in režiser *2 sestavil lako pokrajina vafrikimed kamerunom in nigerijo predsednik bolivije (evo) krilo rimske legije palica boga dioniza (bakha) beri primorski dnevnik ivan čampa francoski pisatelj, (honore de...) ameriška pisateljica nin italijanska modna kreatorka (nina) / nekdanja tovarna v mariboru menično jamstvo omrežje strug za odtekanje vode posebne vrste ribiča francoski strelec il (jean pierre) reka v srbiji am. pevec king cole mera zaritem; olika, obzir prebivalci II naše občine ober telefonski odgovor dolgorepa papiga nemški filolog strast uživanja etra potka miha arih dan v rimskem koledarju loščilo, ličilo odprtina v steni ameriški boksar ii cassius clay središče vrtenja bavarski vojvoda drhal, svojat los angeles občina v kalabriji duša pred krstom umrlega otroka obod slike vrsta brenkala začetek prebavnega trakta prisednik, porotnik na sodišču kem.znak za baker tlaka, garanje set počitniško taborenje ljubezen dr.2ivaga čilski slikar (roberto) naš publicist in alpinist (lojze) biblijski očak košarkar dalipagič za prijatelje duh irena tavčar glasbilo na štiri strune am. preds. (franklin) vrba iva prebivalke az.države sozvočje tonov inženir (medn.) charles aznavour reka v španiji, pritok ebra poreklo slovenski smučar petrovič slano jezero v kazahstanu knez primorske hrvaške površina, območje, torišče am. košar. profesio-nalnaliga konica miren, ravnodušen človek naš umetnik (jože) kraj pri zadru zareza pri sodu, za dno vdogah tipična rimska jed naslov francoskih kraljev edi kraus nekdanje redne čete vvzhodni afriki rastline na določenem področju našagim-nastičarka ugrin david niven zevsov sin, sodnik v grškem podzemlju primorski dnevnik, tvoj dnevnik ameriški filmski igralec pacino SLOVARČEK - ADAMAVA = pokrajina v Afriki, na meji med Kamerunom in Nigerijo, tudi Adamawa • AMAT = francoski strelec • EAK = Zevsov sin LACHMANN = nemški filolog (Kari) • MATTA = čilski slikar • OCA = reka v Španiji • PRAJA = vzdevek nekdanjega jugoslovanskega košarkarja Dalipagiča Osebnost na sliki v križanki je naš kabaretist, režiser in igralec, ki se je rodil 16. novembra 1955 v Trstu, kjerje tudi obiskoval od osnovne do višjih srednjih šol. Po končanem učiteljišču je odšel na študij režije v Ljubljano, kjerje diplomiral. Režiral je v več slovenskih gledališčih in za televizijske oddaje. Prejel je veliko priznanj. Primorski dnevnik - torek, 8. julija 2014 KRIŽANKA *22 VODORAVNO: 1. glavno mesto Južne Koreje; 5. velik del stanovanja za bivanje; 11. osrednji del telesa, med vratom in trebuhom, nedra; 12. nekdanji jugoslovanski kanuist, dobitnik zlate kolajne na olimpijskih igrah v Montrealu (Matija); 13. mesto v Laciju; 15. največja reka v Sloveniji; 16. literarna junakinja Iva Zormana; 17. italijanska pesnica in pisateljica Negri; 19. naslov mongolskih vladarjev; 20. največji otok Kanarskih otokov; 23. dota brez samoglasnikov; 24. vzorec, kalup, maketa; 25. ameriška profesionalna košarkarska liga; 27. izpraznitev službenega mesta, zlasti v cerkvenih uradih; 29. žensko oblačilo, ki pokriva spodnji del telesa; 31. izdelovalec mlečnega izdelka; 34. dajalnik, tretji sklon; 35. ptica iz družine roparic; 36. krščanska molitev; 38. očka; 39. ilustriran časopis; 40. roman francoskega pisatelja Emila Zolaja. NAVPIČNO: 1. največje pristaniško mesto v Dalmaciji; 2. nizozemski humanist Rotterdamski; 3. položitev temeljev, fundacija; 4. francoski skladatelj filmske glasbe (Francis); 5. snovi, ki dajejo dober okus; 6. kroj na pol; 7. večje prevozno sredstvo (krajše); 8. antično računalo; 9. ameriška zvezna država z glavnim mestom Carson City; 10. okrasna rastlina s širokimi nazobčastimi listi, dežen, bršč; 14. ločilo, ki označuje premi govor, citate, naslove; 18. začetek aforizma; 21. nekdanji italijanski smučar (Ivano); 22. grenka žgana pijača, ki vsebuje izvlečke iz korenin; 26. čepica brez ščitnika; 28. znamka nemških avtomobilov in motociklov; 29. v pregovoru... išče, najde; 30. kraj pri Mariboru; 32. pristaniško mesto v Jem-nu; 33. mlinski žleb, po katerem teče voda za pogon mlina; 37. pol šale. (lako) REŠITVE Rajan; 2. lik: Spark, PAHOR, Ahaja, Rojan, Kranj; 3. lik: repek, etapa, PAHOR, epoha, karat; 4. lik: stupa, Tatar, uteha, PAHOR, arara; 5.lik: pokop, Odesa, kelih, Osimo, PAHOR. Koliko • vidiš? *18 Rešitev: 24. Začetnice *19 Buča, osel, reka, udav, trak, brki, ar-ka, noga; rešitev: Borut Ban. Križanka - pregovor in nekdanji predsednik ZSŠDI*20 Vodoravno: 1. Peru, 5. Akis, 9. ka-baretisti, 12. Odo Kalan, 13. R.R., 14. Manet, 15. letak, 17. Oliver, 19. Može, 20. Ret, 21. čelada, 23. ac, 24. senator, 25. monitor, 26. ovali, 28. Ag, 29. od, 31. Poreč, 32. kreda, 34. Adorni, 36. Aman, 37. sak, 38. Er, 39. file, 40. Arrow, 43. Ri, 44. Aniene, 45. ask, 47. rukač, 48. sitka, 50. Hle-de, 51. trias; pregovor: Ura teče, nič ne reče; na sliki: Odo Kalan. Liki, naše vasi *21 Vodoravno: l.lik: DOLINA, Atičan, nav, pa, sk, Ron, kanela, Aramis; 2. lik: Djalma, radian, Emi, ti, ti, Mel, Ajmari, Reagan; 3.lik: OPČINE, sar-don, krtina, Ada, eč, roleta, nonij; 4. lik: ZGONIK, valeta, ore, as, no, Ali, Andrej, Radica. Križanka *22 Vodoravno: 1. Seul, 5. sobana, 11. prsa, 12. Ljubek, 13. Latina, 15. Sava, 16. Iza, 17. Ada, 19. kan, 20. Te-nerife, 23. dt, 24. model, 25. NBA, 27. vakanca, 29. krilo, 31. sirar, 34. dativ, 35. ujeda, 36. očenaš, 38. atek, 39. revija, 40. Nana. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 ■ 12 13 14 ■ 15 16 ■ 17 18 ■ 19 20 21 22 ■ 23 ■ 24 ■ 25 26 ■ ■ ■ 27 28 ■ ■ 29 30 ■ 31 32 33 34 ■ 35 36 37 ■ 38 39 40 Slikovna križanka *1 Vodoravno: žabura, omarica, Gene-sis, ara, Art, Rita, ea, ič, Pta, Jarrell, Antares; na sliki: Žogarija. Slikovna križanka - naš kabaretist in režiser *2 Vodoravno: Amat, Ibar, takt, Dolin-čani, Avar, arara, Lachmann, M. A., stezica, lak. Ali, Tasilo, LA, vedo-mec, okvir, asesor, Cu, niz, Boris Kobal, Matta, Oca, Abram, vir, Noe, Praja, I.T., viola, Japonke, A.A., ing., NBA, stoik, Cej, otor, carbonara, sire, Askari, cvetana, Tea, D. N., Eak, Al; na sliki: Boris Kobal. Simetrična križanka - naš pesnik in družbeno politični delavec *3 Vodoravno: 1. abota, 6. peron, 11. Roman, 12. Marisa, 13. A.R., 14. Re-gina, 16. NK, 17. mik, 19. Toto, 20. bol, 21. Isar, 23. Bo, 24. Savo, 25. sprava, 27. strn, 28. aedi, 29. Seaton, 31. antitip, 33. noše, 34. Iga, 35. eben, 37. lok, 38. re, 39. Platak, 41. L.T., 42. erar, 44. risanka, 46. scat, 47. čolnar; na sliki: Boris Pangerc. Simetrična križanka - naš goriški odbojkar *4 Vodoravno: 1. Pariz, 6. Katja, 11. Aneto, 12. Valter, 13. st, 14. Alenka, 16. RI, 17. top, 19. aloa, 20. Ono, 21. Onek, 23. I.S., 24. Esen, 25. ritina, 27. Sinj, 28. Nena, 29. sirota, 31. Ag-ropop, 33. Even, 34. nos, 35. oral, 37. Art, 38. ol, 39. precep, 41. pe, 42. Di-di,44. lanolin, 46. Ačko, 47. Latina. Rebus (7,4,6,6) *5 Šal J Iva IG Rab O ris AK obala = Šaljiva igra Borisa Kobala Rebus (5,9,8) *6 IZ bor Primo RS kele potice = Izbor primorske lepotice Domači kvizi *7 1. v Tokiu; 2. Lovro Kuhar; 3. v Tarč-munu; 4. tednik; 5. v Benetkah; 6. v Vidmu; 7. Dušan Hreščak; 8. v dolinski; 9. Vlado Klemše; 10. na Travniku v Gorici. Križanka za strpnejše *8 Vodoravno: 1. pelota, 7. prestop, 14. sto, 17. Orinoko, 19. Radojko, 20. tim, 21. Penat, 22. premija, 24. spona, 26. Ivan, 27. Promina, 28. slepar, 29. sat, 30. Arabija, 31. star, 32. ne-krivica, 34. kronisti, 38. Rasina, 39. svetilnik, 40. splavilo, 43. sladica, 44. Te, 45. kresalo, 46. glosica, 47. Rab, 48. rigola, 49. družina, 50. luna, 51. Amati, 52. Imagine, 53. Budin, 54. dota, 55. kazalec, 56. skica; na sliki: (Miloš) Budin. Slikovna križanka - oče našega modernega športa *9 Vodoravno: pikača, at, atanazija. Rame, Ivan, leto, ENI, pir, karta, Bojan, L.J., Peladan, Eli, makaron, op, on, oliva, koralina, Real, barometer, A. M., eta, A. B., naci, Valter, lirik, Inki, Isa, ataka, A. I., četa, Ale, ov, rotor, vera, kalašnikov, Nin, Anica, re-mitent, nomad, ala. Mati; na sliki: Bojan Pavletič. Rebus (7,8) *10 PO pol nos OG lasje = Popolno soglasje Rebus(4,9,6)*11 MA las oven S kava S ica = Mala slovenska vasica Trije liki *12 Vodoravno, l.lik: sraka, Otrin, disk, anali, rakar; 2. lik: stas, Preti, Levis, Adela, nazal; 3. lik: Matej, Atena, rl, DH, nalet, astra. Slikovna križanka - naša družbena in prosvetna delavka *13 Vodoravno: O.G., Asola, sakrarij, krma, Ana, A. D., medo, rep, lava, risa, E.S., Hrovatin, srebot, sto, pariteta, Artur, Aleman, Indira, Tesino, P.S., ENAL, Osp, kvartina, si, akvarij. Na, Marx, Atka, Egon, anali, TNT, rik, D.T., karikatura, kromatika, Oder, port, osa, kata; na sliki: Stanka Hrovatin. Simetrična križanka *14 Vodoravno: 1. Temza, 6. steza, 11. katran, 12. terma, 14. Rm, 15. klinika, 17. ds, 18. Pam, 20. ataka, 21. Art, 22. Ares, 24. Aca, 25. eter, 26. nadir, 28. Ilirija, 30. umik, 32. Onič, 33. Mo-lotov, 36. Adamo, 39. urin, 40. VIP, 42. Anar, 43. Ren, 44. Kilon, 46. Ira, 47. VS, 48. tenisač, 50. ti, 51. Aten-ka, 53. Eranio, 55. ester, 56. Ladin. Simetrična križanka *15 Vodoravno: 1. Loris, 6. Koren, 11. zavora, 12. Oregon, 14. ak, 15. bolezen, 17. vo, 18. kot, 20. Mepal, 21. šiv, 22. Oton, 24. žir, 25. Pace, 26. Lasan, 28. rešilec, 30. krep, 32. Cali, 33. Sladkor, 36. Pamir, 39. Lino, 40. tuf, 42. Tomo, 43. Asa, 44. total, 46. Van, 47. st, 48. Kamerun, 50. me, 51. terasa, 53. slikar, 55. konec, 56. Aalst. Za najmlajše Pet likov *16 7. lik: PAHOR, Adela, heroj, Olona, Primorski dnevnik - torek, 8. julija 2014 v KRIŽANKA - pregovor in nekdanji predsednik ZSŠDI *20 VODORAVNO 1. južnoameriška država z I glavnim mestom Lima; 5. | Polifemov tekmec; 9. pev- I ci ali igralci v velemestnem zabavišču; 12. nekdanji .j^^S^I predsednik ZSŠDI na sliki; I 13. začetnici ameriškega ^Dj -_--J' igralca Redforda; 14. fran- I coski slikar (Edouard); 15. lista papirja z obvestilom ^^H^Mk^ ali vabilom; 17. ameriški filmski režiser Stone; 19. W naš nekdanji odbojkarski J delavec in trener (Igor); 20. nekdanji nabrežinski župan (Giorgio); 21. kovinsko ali plastično zaščitno po- ^ krivalo, šlem; 23. acer na pol; 24. naš je bil tudi... Darko Bratina; 25. nadzorovalna priprava pri TV-snemanju; 26. krožniki jajča-ste oblike; 28. kemijski znak za srebro; 29. začetek oddaje; 31. letovišče v hrvaški Istri; 32. snov iz apnenca za pisanje; 34. nekdanji italijanski kolesar (Vittorio); 36. glavno mesto Jordanije; 37. ribiška mreža; 38. kemijski znak za erbij; 39. ledvično meso pri klavnih živali in divjačini; 40. ameriški ekonomist, nobelovec 1972 (Kenneth Joseph); 43. avtomobilska oznaka Reke; 44. levi pritok Tibere pri Rimu; 45. vreča zaprtotrosnic; 47. jelen, ki se goni; 48. neparna lobanjska kost med očnicama; 50. odličen od-bojkar goriške Olympie (Filip); 51. najstarejša plast mezozoika. NAVPIČNO 1. kdor je usposabljen za skakanje z letala; 2. vulkaniziran kavčuk črne barve; 3. krsta; 4. naš pregovor; 5. ime treh perga-monskih kraljev; 6. dvorana za predvajanje filmov; 7. začetnici italijanskega pisatelja Sveva; 8. čuvaj; 9. dobro zaprt prostor, zbornica; 10. španski spolnik; 11. prebivalke evropske otoške države; 16. ime nekdanjega bolgarskega predsednika Živkova; 18. italijanski slikar (Guido); 22. vojvodinski pesnik (Istvan); 24. francoski zgodovinar in filozof (Jean); 25. prebivalke afriške države; 26. napustek, zidec; 27. vir življenja; 29. belopolta sužnja v sultanovem haremu; 30. kraj pri Sežani; 33. področja pod vladavino arabskih kezov; 35. britanski band,... Maiden; 41. glavno mesto Saudske Arabije; 42. ameriška filmska igralka (Mae); 44. kazakaška vas iz šotorov; 46. konjski tek; 47. sredi anarhije; 49. kemijski znak za indij, (lako) m 1 2 3 4 ■ 5 6 7 8 ■ 9 10 11 12 ■ 13 14 ■ 15 16 17 18 ■ 19 20 ■ 21 22 ■ 23 ■ 24 ■ ■ 25 ■ 26 27 ■ 28 ■ 29 30 31 32 33 34 35 ■ 36 37 ■ 38 39 ■ ■ 40 41 42 ■ 43 ■ 44 45 46 47 ■ 48 49 50 51 Oseba na sliki v križanki je naš nekdanji podjetnik in dolgoletni predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (od 4.12.1981 do 19.4.1991). Bil je med ustanovitelji ŠZ Bor in pri tem društvu tudi podpredsednik. Dolga leta je bil odbornik pri ŠZ Sloga. Rodil se je 28. oktobra 1929. LIKI - naše vasi *21 Razporedi v tri like vse spodnje besede, s tem da so v likih že vpisana imena naših vasi. D O L 1 N A ■ ■ J A M ■ L ■ J E O P Č 1 N E ■ ■ Z G O N 1 K ■ ■ ADA, ADI, AJMARI, ALI, ANANAS, ANDREJ, ANILIN, ARAMIS, ARI, AS, ATIČAN, ČRTALO, DANSKA, DD, DJALMA, DRETAR, EČ, EMI, EN, ENAČAJ, GARONA, IČ, IDI, ITALEC, KANELA, KASIJA, KRTINA, LET, Ll, LIV, MA, MA, MAG, MATERA, MEL, MK, NA, NAP0LI, NAV, NAV, NE, NO, N0NETI, N0NIJ, OLE, ORE, OSKAR, 0TAKAR, PA, PARD0N, RADIAN, RADICA, REAGAN, REM, ROLETA, RON, SARD0N, SK, TI, TL, VALETA, ZVONAR. Primorski dnevnik-torek, 8. julija 2014 v KRIŽANKA - naš pesnik in družbeno politični delavec *3 j / VODORAVNO: 1. norčija, norost, omejenost; 6. hodnik na železniški postaji; 11. poljski filmski režiser Polanski; 12. italijanska filmska igralka in pevka Laurito; 13. začetnici našega pisatelja Rebule; 14. mesto v Kanadi in tudi okrasna cvetlica; 16. Nogometni klub; 17. čar; 19. italijanski filmski komik; 20. glina, ki ima železov sijaj in vsebuje apnenec; 21. reka v Nemčiji, desni pritok Donave, teče skozi München; 23. ameriška filmska igralka Derek; 24. predsednik AŠD Sokol Ušaj; 25. pobotanje; 27. njiva, ko se požanje žito; 28. potujoči grški pevci in pesniki; 29. ameriški filmski režiser (George); 31. nasprotni lik, odtisk, prepis; 33. oblačila določenih družbenih skupnosti; 34. nekdanja japonska provinca; 35. črni hrast, tropsko drevo; 37. orožje Indijancev; 38. začetek revizije; 39. hrvaško smučarsko središče nad Reko; 41. začetnici ruskega pisatelja Tolstoja; 42. državna blagajna; 44. zvezek za upodabljane s črtami; 46. jazzovska tehnika petja; 47. prevoznik z majhnim plovilom. NAVPIČNO: 1. Dumasov mušketir; 2. naš pesnik in družbeno politični delavec, na sliki; 3. znamka italijan- skih kamionov; 4. kraj pri Pore-ču; 5. švicarsko-francoski pisatelj (Claude); 6. plošča za razstavne predmete; 7. daljše obdobje; 8. pol rime; 9. šolarka, učenka; 10. kraj pri Kranju; 12. slovenski Tv-voditelj Trefalt; 15. užitna rastlina s klobukom; 18. vozilo na dveh kolesih; 20. slovenski pisatelj (Vladimir); 22. naš kolesarski delavec Pečar; 24. ameriški komik Laurel; 26. na- i 2 3 4 S ■ 6 7 8 9 10 n ■ 12 13 ■ 14 15 ■ 16 17 18 ■ 19 ■ 20 21 22 ■ 23 ■ 24 25 26 ■ 27 ■ ■ 28 ■ 29 30 31 32 ■ 33 34 ■ 35 36 ■ 37 38 ■ 39 40 ■ 41 42 43 ■ 44 45 46 ■ 47 prava, na katero se navija vrv za dviganje; 27. kemijski znak za selen; 29. naš nekdanji senator (Stojan); 30. sladek rastlinski sok; 31. glavno mesto Argentine, Buenos ...; 32. reka v Srbiji, desni pritok Zahodne Morave; 36. družin- sko ime rimskega pesnika Ovida; 39. namizno pregrinjalo; 40. cima, klica, poganjek; 43. začetnici slovenskega pesnika Aškerca; 45. Anna brez samoglasnikov. (lako) v KRIŽANKA - naš odlični goriški odbojkar *4 1 2 3 4 5 ■ 6 7 8 9 10 11 ■ 12 13 ■ 14 15 ■ 16 17 18 ■ 19 ■ 20 21 22 ■ 23 ■ 24 25 26 ■ 27 ■ ■ 28 ■ 29 30 31 32 ■ 33 34 ■ 35 36 ■ 37 38 ■ 39 40 ■ 41 42 43 ■ 44 45 46 ■ 47 VODORAVNO: 1. glavno mesto Francije; 6. Krasova namiznoteniška igralka Milic; 11. najvišji vrh v Pirenejih v Španiji; 12. ime našega košarkarskega strokovnjaka Vatovca; 13. sito brez sa- moglasnikov; 14. premierka Slovenije Bratušek; 16. avtomobilska oznaka Reke; 17. kanon; 19. agavi podobna tropska rastlina; 20. vdova Johna Lennona (Yoko); 21. kraj pri Kočevju; 23. začet- nici tržaškega pisatelja Sveva; 24. pripadnik judovske ločine iz 2. stoletja pred našim štetjem; 25. debelejši konec debla, hloda, snopa; 27. mesto v Dalmaciji z znano viteško igro s kopji; 28. nemška pevka lahke glasbe; 29. ubožec, reva; 31. slovenska glasbena skupina; 33. francoski košarkar (André); 34. vohalni organ; 35. stara ploščinska mera; 37. ameriški pevec Garfunkel; 38. pijača starih Slovanov; 39. preklana palica za lovljenje kač; 41. pol pete; 42. nekdanji brazilski nogometni as; 44. tolšča iz surove ovčje volne; 46. slovenski skladatelj (France); 47. mesto v Laciju. NAVPIČNO: 1. protestantski dušni pastir; 2. slovenski pisatelj; 3. začetek refrena; 4. prva slovenska filmska igralka Rina; 5. francoski pisatelj (Emile); 6. brazilski nogometni as in nekdanji repre-zentant, kije igral tudi pri Milanu; 7. krilo rimske legije; 8. začetnici ameriške pevke Turner; 9. naš odbojkar, med najzaslužnejšimi za uspehe goriške Olympie (na sliki); 10. grški pevec in pesnik z otoka Lesbosa; 12. vstava, vpis podat- P kov; 15. ameriški filmski režiser Ka-zan; 18. ameriška filmska igralka (Jean); 20. temelj, baza; 22. dvorana za predvajanje filmov; 24. Irska (originalno); 26. trud; 27. italijanska pritrdilnica; 29. naš slikar (Lojze); 30. tipalka pri žuželkah; 31. pozitivna elektroda; 32. ptič iz reda ujed; 36. veletok v Sibiriji; 39. ime več papežev (orig.); 40. prehojena razdalja ali znoj; 43. začetnici slovenskega pesnika Ketteja; 45. na vrhu lista, (lako) Primorski dnevnik-torek, 8. julija 2014 ALI STE VEDELI... ...da je Italija pred šestdesetimi leti (točneje 26. oktobra 1954) spet prevzela upravo nad Trstom in cono A. Povratek Italije v Trst je na Trgu Unita pozdravila ogromna množica italijanskega prebivalstva mesta, medtem ko je velika večina Slovencev v Italiji, sprejela ta dogodek mlačno, če ne že z velikim razočaranjem. Naš dnevnik je v svojem uvodniku med drugim takole zapisal: »Med nami ne sme biti malodušja. Nasprotno -z zadovoljstvom beležimo, da se sedanja Italija obvezuje, da nam bo vsaj delno povrnila škodo, ki jo je napravil fašizem. Z onim zaupanjem in vero v bodočnost, ki nas je vedno krepila v najhujših časih, beležimo vse izjave italijanskih državnikov, o njihovih dobrih namenih in čakamo, da bodo čim prej postale dejstva na poti k pomirjenju. Ljudstvo, ki je dalo vse na žrtvenik borbe in zmage demokratičnih sil v svetu, tako v času narodnoosvobodilne borbe, kot tudi med prejšnjim odporom proti fašističnemu nasilju, ki je bilo že v tem času povezano z demokratičnimi silami v Italiji, upravičeno pričakuje svoje življenjske pravice...« Odveč je, da pristavimo, da smo na obljube morali čakati vsa ta leta in vseh pravic še nismo dočakali. REBUS (7,4,6,6) *s (H.W.) REBUS (5,9,8) *6 (h.W.) * \ Agencija AURORA Še ste v času, da si provoščite počitnice v prijetnih slovenskih termah, bivanja za 3,4 ali pa 7 noči. Želite rajši na sprehode v Kranjsko goro, ali na vedno očarljiv Bled, ali mogoče rajši na morje, Krk, Cres ali Lošinj? Bi potovali s svojim avtomobilom ali pa vas odpeljemo z našim prevozom? Pokličite nas, dobili bomo primerno rešitev Pridružite se nam in uživajte na naših izletih: S splavom po Savi 27.7. Na Višarje 3.8. Bled in Vintgar 10.8. Tura po Slovaški 12. - 17.8. Dunaj in Mayerling 14. - 17.8. Plitviška jezera 15. - 16.8. Jezero Como 15. - 17.8. Kamnik in Kamniška Bistrica 15.8. Praznik medu na Koroškem 16.8. Budimpešta, praznik sv. Štefana 18. - 21.8. Škotska in otok Skye 25.8. - 1.9. Severna Sardinija 26. - 31.8. Praznik vina na Maderi 31.8. - 7.9. Potovalna agencija AURORA, Ul. Milano 20, Trst Tel. 040 631300 www.auroraviaggi.com ...da je bila pred štiridesetimi leti po zločinskem fašističnem atentatu na slovensko šolo pri Sv. Ivanu v Trstu (28. aprila 1974) mogočna manifestacija po tržaških mestnih ulicah. Protestov se je udeležila več kot desettisočglava množica. Atentat je sodil v strategijo napetosti, ki so jo fašisti podpihovali, da bi zrušili demokratičnost italijanske države. Slovenska šola v Ul. Caravaggio je bila že prej tarča atentata, ki pa je spodletel. Leta 1974 pa je podtaknjena bomba eksplodirala in sama sreča je bila, da tedaj v prostorih šolske stavbe ni bilo dijakov ali košarkarjev, ki so v telovadnici trenirali. Nasprotno bi lahko prišlo do prave krvave katastrofe. ...da sta pred dvajsetimi leti (1994) v dveh atentatih med opravljenjem svoje poklicne dolžnosti izgubila življenje Saša Ota (slika levo) in Miran Hrovatin (slika desno). 29. januarja so v atentatu v Mostarju umrli dopisnik in operaterja RAI Marco Lucchetta, Dario D'Angelo in Saša Ota. Vest o tragični smrti treh uslužbencev RAI je močno odjeknila po vseh Italiji, še posebno pa v naši deželi. Minila sta le dva meseca po tisti tragediji, ko sta bila 21. marca v zločinskem atentatu v Somaliji ubita še dva časnikarja, Miran Hrovatin in llaria Alpi. Tako Saša kot Miran sta bila v naši skupnosti poznana in cenjena. Primorski dnevnik -torek, 8. julija 2014 ZA NAJMLAJŠE ZAČETNICE *19 u Č A s E L E K A D A V R A K R K 1 R K A O G A V siva polja izpiši prvo črko besede risbic, kijih je narisala naša sodelavka Helena. Če boš pravilno izpisal vse črke, boš dobil ime in priimek najboljšega strelca košarkarske ekipe Jadrana, kije letos napredovala v državno B ligo. Terme Zreče il ».KP/rtbvO 2024 POLETNA OSVEŽITEV V TOPLICAH VKLJUČENO. ■ >h. m pcnimn |r.i|lrk m vi ifna i\l jamop -:tnf-. »■ nrarruicnn topiinir- * I -n.-ilrn-i * uiur.ro Aenabto po progrtnu * ■.v !»wrki tU ¡I* vCalu brani il * vsi a p v ^jurtivji^l inlDp dnevna ufoslr ho > upariba kotulne^a plra.i (babri Alrjj Uu] ■ ufftmt urni ob jv>jh littrtrk, pct#k. ■ : 1i?r rs mcc 0ÛÛ_ Lomastenje »To je prava katastrofa,« je brazilski selektor Luiz Felipe Scolari komentiral vest, da zaradi poškodbe napadalca Neymara na tem svetovnem prvenstvu ne bo več na igrišču. Kako se čustveno odzivajo Juž-noameričani, je z anekdoto lepo prikazal poročevalec Andrej Miljko-vic.Za včerajšnjo izdajo dnevnika Ekipa 24 je opisal, kako ga je neznanec nagovoril v dvigalu. Tu je po- menljiv izsek poročila: »'Neymar nao joga mais,' je prišlo iz njega in brado je žalostno povesil na prsi. 'Neymar ne bo igral več,' je dejal s solzami v očeh, kot bi najboljšemu prijatelju povedal o - bog ne daj - o smrti svoje žene ali o tem, da jim je - ponovno bog ne daj - do tal pogorela družinska hiša.« Kako čustveni so Južnoameri-čani, je razvidno tudi iz opravičila, ki ga je v javnost poslal kolumbijski nogometaš Juan Zuniga, potem ko je poškodoval brazilskega tekmeca. Opravičil se je, da je šlo za običajen nalet in dodal: »Samo branil sem svojo državo.« A tudi Evropejci očitno radi poveličujejo. Nizozemski selektor Louis van Gaal je o svoji reprezentanci dejal: »Ni najboljšega posameznika, zame je vsa ekipa herojska!« Pri nas pa z besedami ne lomastimo. Uporabljamo jih s pravim občutkom za mero. Predvsem v medstrankarskih soočenjih in pismih uredništvu. (PV) mislim, da smo med najboljšimi,» poudarja nizozemski selektor. Prvi polfinale bo danes v Belo Ho-rizonteju, ko se bosta šele drugič na svetovnih prvenstvih med seboj «udarili» Brazilija in Nemčija (Brazilci so edini prejšnji medsebojni dvoboj dobili z 2:0, in sicer v finalu SP 2002). Brazilci bodo brez poškodovanega Neymarja in kaznovanega kapetana Thiaga Silve. Posebej boleča bo odsotnost Neymarja, a v brazilskem taboru imajo menjave tudi zanj, med tistimi, ki imata največ možnosti za Neymarjevo mesto, sta Willian in Bernard. «Žalosti nas izguba Neymarja, a hkrati nam to daje še večjo motivacijo za uresničitev sanj, torej priti v finale in osvojiti naslov prva-ka,» pravi Willian. Nemški selektor Joachim Low nima težav s poškodovanimi igralci, kljub temu pa se raje ne postavlja v vlogo favorita. «Brazilija brez Neymarja je bolj zahteven tekmec kot z njim. Rad bi, da bi Neymar igral,» je povedal Low in s tem namignil na večjo nepredvidljivost brazilske vrste, ko v njej ni številke 10. Bastian Schweinsteiger dodaja: «Večina misli, da so vsi Brazilci 'čarovniki'. Toda igra Brazilije se je spremenila in je drugačna kot v preteklosti. Robustnost je prav gotovo del njihove igre in tudi na to se moramo pripraviti.» Jutrišnji polfinale bo v Sao Paulu, ta bo prav tako privlačen, ne nazadnje je Nizozemska finalist SP 2010, Argentina pa ima v svojih vrstah Messija. Selektor Argentine Alejandro Sabella bo moral zaigrati brez poškodovanega Angela di Marie, ki je bil ob Messiju doslej najboljši igralec «gavčev», van Gaal pa je na treningih spet pozdravil čvrstega vezista Ni-gela de Jonga, ki so mu pred tem zaradi poškodbe dimelj že napovedali predčasen konec prvenstva. Nogometaša Milana sicer ne gre pričakovati na jutrišnji tekmi, zato pa bo na njej pomembno vlogo igral Arjen Robben, po mnenju mnogih najboljši posameznik dosedanjega dela mundiala. Kot zanimivost velja dodati, da imata na stavnicah rahlo prednost Nemčija in Argentina. SODNIKI Bo Webb nasledil samega sebe? RIO DE JANEIRO - Mednarodna nogometna zveza Fifa je določila seznam 15 sodniških kandidatov, med katerimi bo izbirala za sojenje velikega finala mundia-la 13. julija na stadionu Maracana v Rio de Janeiru. Fifa poudarja, da se tokrat ne bo ozirala na regijske kvote, temveč bo pri imenovanju prevladala kakovost sodnikov. Ne glede na to, kdo se bo zato uvrstil v finale, ima angleški sodnik Howard Webb po mnenju mnogih priložnost, da v nedeljo odsodi še svoj drugi zaporedni finale svetovnega prvenstva. Webb, ki je delil pravico že na finalni tekmi turnirja v Južnoafriški republiki pred štirimi leti med Španijo in Nizozemsko, je takrat igralcem razdelil 12 kazni in enega po drugem prekršku predčasno poslal z igrišča. Zdaj je eden od šesterice evropskih sodnikov, ki kandidirajo za sojenje finala SP. Poleg njega so na seznamu od Evropejcev še Turek Cakir, Šved Eriksson, Portugalec Proenca, Italijan Riz-zoli in Španec Velasco, ki je bil sodnik nekaznovanih prekrškov polnega četrtfinala med Brazilijo in Kolumbijo. Ko je junak vratar Četrtfinalni obračun med Nizozemsko in Kostariko je poskrbel za neobičajen razplet. Ne zaradi končnega rezultata, saj so po enajstmetrovkah slavili favorizirani Nizozemci, temveč zaradi poteze trenerja Louisa Van Gaa-la, ki je tik pred iztekom drugega podaljška poslal na igrišče drugega vratarja Tima Krula, ki ima v karieri boljše razmerje ubranjenih kazenskih strelov (razmerje je sicer bilo pred tekmo 10% oz. 2 ubra-njeni enajstmetrovki na 20) od standardnega vratarja Jasperja Cillessena. Poteza sploh ni bila naključna, saj je trener Nizozemske počakal do zadnjega trenutka, preden je izkoristil tretjo menjavo. Van Gaal je po tekmi pojasnil, da je Krul vedel, da bo on prišel v po-štev v primeru izenačenja, saj je višji kot Cillessen (193cm proti 188cm). Standardnega vratarja pa o zamenjavi niso obvestili, saj trener »ni želel uničiti pripravljenosti in zbranosti med tekmo«. Ni pa prvič, ko vratar, ki je »izvedenec« za enajstmetrovke, sedi na klopi, igra pa vratar, ki je boljši v preostalih elementih. Italijanski navijači so bili na EP leta 2000 »a posteriori« skorajda srečni, da se je takrat poškodoval Buffon. Najboljši italijanski vratar ni nikoli slovel po tem, da je odličen brani-telj enajstmetrovk, na EP pa ga je zaradi poškodbe zamenjal Francesco Toldo, ki je, ravno proti Nizozemski, ubranil enega izmed dveh kazenskih strelov v regularnem delu srečanja (Nizozemska je zgrešila dvakrat), postal pa je junak, ko so Nizozemci zapravili kar tri od štirih enajstmetrovk zaključne loterije. Nato je bila Italija poražena v velikem finalu, ko je v 103. minuti zadel Trezeguet. Ko bi Italijani le iztržili enajstmetrovke, bi morda imela tekma drugačen epilog, Toldu pa bi že zgradili kip. Morda bo tako slavo dočakal Krul. (av) NAŠI O MUNDIALU Med napadalci naših društev je 23-letni Dolinčan Jar Martini v zadnjih sezonah posebno izstopal. Po izkušnji pri Krasu in Vesni je v pretekli sezoni z Bregom za las zgrešil napredovanje v promocijsko ligo. Večkrat se znajdeš tudi v razmerah, kjer lahko branilec ostro poseže nad tabo. Kako bi komentiral prekršek Zunige nad Neymarjem? Ni bilo najbolj športno dejanje. Zelo mi je žal za brazilskega zvezdnika, upam pa, da ga poškodba ne bo bremenila v nadaljevanju kariere. Kateri napadalec pa se je najbolj izkazal? Odlično je igral Kolumbijec James Rodriguez, s katerim so po tekmi Brazilci ravnali izredno športno. Tako Neymar kot James Rodriguez sta ti zelo blizu po letih. Čeprav si ti tvoje začetne uspehe doživljal v različnem v nogometnem okolju, kako je s tremo pri mladih nogometaših? Trema je prisotna tudi pri starejših nogometaših. Kot mlad igralec nekatere nastope doživljaš še z višjim pritiskom, predvsem, ko moraš vstopiti na igrišče proti koncu srečanja. Finalni par bo ... Želel bi si, da zmaga Nizozem- ska, za katero sem vedno simpatiziral. Kdo pa bo najboljši strelec prvenstva? Nemec Müller ima dobre možnosti. Največje razočaranje prvenstva? Španija. S tako tako izkušenim moštvom ne smeš zatajiti. Kako bi ocenil nastop sodnikov na tem SP? Napak je bilo veliko, vendar sodnika na takem prvenstvu lahko pogojujeta tudi vzdušje in polne tribune. Boš tudi v naslednji sezoni nogometaš Brega? Skoraj gotovo ostajam pri Bregu. Katera so perspektivna imena zamejskega nogometa? Vesnina igralca Erik Rebula in Albert Kerpan. (mar) 18 Torek, 8. julija 2014 ŠPORT / JADRANJE - V Sesljanu deželne kvalifikacije za nastop na državnem prvenstvu optimistov Več mladih gre na DP Pet junioresov in sedem kadetov Sirene in Čupe konec avgusta v Neaplju - Dvodnevna regata v organizaciji Pietas Julia Dvanajst jadralcev Čupe in Sirene bo med koncem avgusta in začetkom septembra nastopilo na državnem prvenstvu otroškega razreda optimist. Med junioresi so si pravico do nastopa prisvojili jadralci Čupe Giorgia Si-nigoi, Alessandro Deluisa in Giulio Michelus ter Sirenini optimisti Tinej Sterni in Sara Zuppin. Od kadetov letnika 2003 so se na državno fazo (Pokal Presidente) uvrstili Jan Pernarčič, Caterina Sedmak (oba Čupa) in Jan Zuppin (Sirena), med kateri 2004 (Pokal Kadetov) Čupina optimista Saša Pahor in Mia Sveva Jankovič, med najmlajšimi kadeti letnika 2005 pa sta se na državno fazo (Pokal Primavela) uvrstila Elisa Sedmak (Čupa) in Kristian Dal Borgo (Sirena). Jadralci so si nastop na državnem prven- stvu priborili na regati za memorial Moccia v sesljanskem zalivu. Dvodnevna regata v organizaciji sesljanskega kluba Pietas Julia je bila tudi edina kvalifikacijska preizkušnja za mlade jadralce, saj je prva deželna selekcija odpadla zaradi brezvetrja. Tudi tokrat pa jadralci niso imeli lahke naloge, saj so oba dneva - v soboto in nedeljo - jadrali v zelo rahlem vetriču. Junioresi so dokončali štiri regate, kadeti pa tri. Na državnem prvenstvu, ki bo letos v Neaplju, bo nastopilo 120 jadralcev vsake starostne kategorije. Iz Furlanije Julijske krajine (XIII cona) se je na državno fazo uvrstilo 12 junioresov, 12 kadetov letnika 2003 in po 14 kadetov letnika 2004 in 2005. Ekipa iz FJK bo tudi najštevilnejša, saj ima FJK največje število mladih jadralcev v Italiji in zato tudi največje število razpoložljivih mest. V razvrstitvi jadralcev iz naše dežele so jadralci Čupe in Sirene osvojili tudi stopničke. Sinigojeva (Čupa) je bila med 67 junioresi absolutno druga, Sterni (Sirena) 3. Med 35 kadeti 2003 je bil med tekmovalci iz naše dežele najboljši Jan Pernarčič (Čupa), tretje mesto je zasedla Gaja Pela' (Duino in se prav tako uvrstila na DP). Nastopili so še, a se na državno fazo niso uvrstili: Nina Bene-detti, Elena Lo Cascio, Francesco Alegretti, Saša Pahor, Elisa Sedmak, Mia Jankovič (vsi Čupa), Leo in Dario Fi-lipovič Grčič, Leonardo Glavina, Peter Marzo Magno, Elisa Manzin, Petra Gregori, Marko Sancin, Štefan Njem-čevič, Rene Popovič. ŠAH - Državno prvenstvo Zadovoljiv nastop na Trbižu Najvišjo uvrstitev je dosegla Lejla Juretič, glede na število osvojenih točk pa je bil najboljši Saša Kobal FORMULA 1 pise Albert Voncina O zmagovalcu letošnjega svetovnega prvenstva bo verjetno odločala sreča, oziroma zanesljivost enega ali drugega Mercedesa. Potem ko jo je dirkal-nik dvakrat zagodel Lewisu Hamiltonu, je tokrat sreča obrnila hrbet njegovemu moštvenemu tekmecu Nicu Rosbergu, ki je moral dirko predčasno zaključiti zaradi okvare menjalnika, tako da je Britanec slavil na domačih tleh in osvojil Veliko Nagrado Velike Britanije. Po številu zmag se je tako izenačil z Jackiem Stewartom, le štiri zmage pa ga ločujejo od najuspešnejšega Britanca vseh časov, in sicer Nigela Mansella, ki je v karieri na najvišjih stopničkah stal enaintrideset krat. Zdaj ima Nico le 4 točke prednosti v skupnem seštevku, tako da se na prihodnjih dirkah obeta zelo zanimiva bitka, v upanju, da bo sreča enakomerno porazdeljena med dirkačema. Marsikdo že sumi, da bi nemški Mercedes raje pomagal nemškemu dirkaču pri osvojitvi naslova. Za zelo napet dvoboj pa sta v nedeljo poskrbela Fernando Alonso in Sebastian Vettel, ki sta gledalce zabavala celih petnajst krogov, tri kroge pred koncem pa je štirikratnemu svetovnemu prvaku le uspelo prehiteti Španca. Škoda, da sta tako bitko uprizorila le za končno peto mesto, ko bi si dirkača takega kova zaslužila vsaj boj za stopničke. Presenetljivo pa je tudi, kako sta se oba ves čas po radiu pritoževala zaradi domnevnega napačnega ravnanja nasprotnika, in vse to pri več kot 300km/h. Vsekakor je Fernando Alonso pokazal določen napredek Ferarrija v primerjavi s prejšnjimi dirkami, medtem ko je bil Kimi Raik-konen žrtev hude nasreče v prvem krogu, sicer brez hujših posledic. Ponovno je pozitivno presenetil Valtteri Bottas, ki je v Avstriji prvič stopil na stopničke, tokrat pa je dirko zaključil na drugem mestu, potem ko je štartal s sedemnajstega položaja. Na tretje mesto se je uvrstil Red Bullov Daniel Ricciardo, ki absolutno vodi v notranjih dvobojih s Se-bastianom Vettlom: 6:3 v kvalifikacijah, 8:1 na dirkah. Tudi zaradi tega se verjetno Vettel izživlja nad »preagresiv-nim« stilom vožnje Fernanda Alonsa v bitki za peto mesto. Naši šahisti na Trbižu juretic Na Trbižu se je v soboto zaključilo mladinsko šahovsko prvenstvo za posameznike, na katerem je nastopilo kar dvanajst zamejskih šahistov. Končni dosežek je zadovoljiv, čeprav ni nihče dosegel vrhunskega rezultata. Upoštevati moramo, da je bil nivo na zelo visoki ravni, saj je bil prisoten celo en FIDE mojster (Luca Moroni v kategoriji U 14!) in devet mojstrskih kandidatov, poleg številnih prvo, drugo in tretjekate-gornikov. Najboljšo uvrstitev je dosegla ru-tinirana Lejla Juretič v ženski kategoriji under 14, kjer je v konkurenci 35 tekmovalk pristala na 9. mestu (5,5 točk). Upoštevajoč, da bo še eno leto igrala v isti kategoriji, je rezultat dober. Glede na število doseženih točk se je najbolje odrezal Saša Kobal v moški kategoriji U14. V devetih tekmah je zbral 6 točk (pet zmag, dva remija in dva poraza) in dokazala, da se počasi, a vztrajno prebija v sam državni vrh. V isti kategoriji je na 129 nastopajočih Jaro Brecelj bil zelo dober 31. (5,5 točk), Boštjan Petaros 77. (4 točke), leto mlajši Se-bastjan Pieri pa s kar semiimi remiji (3,5 točke) pa 96. Dober izid so dosegli tudi tisti, ki so prvič nastopili na zagtevnejšem turnirju: v kategoriji Under 8 je Matija Brischich zbral 5 točk ( 16. na 48 tekmovalcev, v ženski kategoriji Under 10 pa Martina Gruden (14. mesto na 27, 4,5 točk) in Jasna Brecelj (2 točki, 25.mesto). Emma Beraldo je v ženski kategoriji U12 začela dobro, a nato popustila in na koncu zbrala le 2,5 točk (48. mesto na 51). V kategoriji Under 16 so bili nazadnje med moškimi Elia Riccobon (4 točke) in Matej Gruden (3,5 točk) 69. oz. 72 na 90 tekmovalcev, v ženski konkurenci pa Mojca Petaros (4,5 točke) pa 13. na 17 nastopajočih. Od drugih tržakih igralcev je Fi-lippo Camana dosegel dobro 32, mesto v kategoriji U16 (5 točk), Giovanni Marchesich 35. v kategoriji U10 (5 točk), Antonio Murano pa 91. v kategoriji U14 (3,5 točk). Marko Oblak Kakovostno in izenačeno Šestjanst ekip je v soboto in nedeljo merilo moči na petem turnirju 3 proti 3 v organizaciji Openskega mladinskega krožka. Po sobotnem kvalifikacijskem delu so se ekipe pomerile še v finalnih obračunih. V finale sta se uvrstili ekipi Klitox in Buba Gamberi. Boljši so bili mladinci Aleksander Daneu, Ivo Ušaj, Samuel Zidarič in Martin Ridolfi - tudi najboljši igralec turnirja (na fotografiji Mitje Cernica), ki so s 7:6 premagali ekipo Buba Gamberi (Marko Gantar, Martina Gantar, Erik Hrovatin, Gregor Regent, Luca Starc). Ob turnirju je steklo tudi tekmovanje v metu za tri točke, kjer je zmagal Grega Kovšca iz Ajdovščine, zadel je 7 na 10. Igro K.O., ki je bila dvakrat ponovljena, pa sta zmagala Daniel Batich in Jana Croselli. Tudi letošnji turnir na odprtem igrišču Prosvetnega doma je privabil veliko navdušencev in navdušenk (tudi iz Slovenije), ki so potregli s kakovostno igro. Nekatere ekipe so nastopile v mešani postavi, druge pa so bile moške. Ekipe so igrale v spremljavi glasbe, ki sta jo predvajala, v soboto Bokja, ki je bil tudi napovedovalec, v nedeljo pa dj Michael. Bogata fotogalerija na naši facebook strani primorski_sport. KOLESARSTVO - Tour Kittel dobil že dve etapi, vodi pa Nibali LONDON - Marcel Kittel (Giant-Shi-mano) je po ciljnem sprintu dobil tretjo etapo kolesarske dirke po Franciji, 155 km od Cambridgea do Buckinghamske palače v Londonu. To je bila za 26-letnega Nemca še druga etapna zmaga na letošnjem Tou-ru, ki se po včerajšnji etapi seli čez Rokav-ski preliv v Francijo. Italijan Vincenzo Ni-bali je zadržal rumeno majico vodilnega, ki si jo je prislužil z lepo akcijo v zadnjih kilometrih nedeljske etape. Pred Slovakom Saganom in drugimi ima 2 sekunde prednosti. Umrl Di Stefano MADRID - Legendarni nogometaš Alfredo di Stefano, ki je v soboto utrpel srčni infarkt, je včeraj v 89. letu starosti umrl v Madridu. Argentinec je v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja (1953 -1964) igral za Real Madrid in mu pomagal do petih zaporednih naslovov evropskega prvaka, dvakrat pa je bil izbran za najboljšega nogometaša na svetu (leta 1957 in 1959). Dokovic drugič WIMBLEDON - Srb Novak Doko-vič je v velikem finalu prestižnega turnirja v Wimbledonu je prvi nosilec s 6:7 (7), 6:4, 7:6 (4), 5:7 in 6:4 premagal sedemkratnega zmagovalca in četrtopostavljenega Švicarja Rogerja Federerja. Za Dokoviča je to druga zmaga v Wimbledonu, prvič je slavil leta 2011. LIZBONA- Nadarjeni slovenski nogometni vratar Benfice Jan Oblak je je bil na Portugalskem izbran za najboljšega vratarja lige. Trije za OI LOZANA - Kazahstanski Almaty, norveški Oslo in kitajski Peking so kandidati za izvedbo zimskih olimpijskih iger leta 2022. Ukrajinski Lvov je prejšnji teden zaradi političnih razmer v državi odstopil od kandidature in napovedal, da naj bi se potegoval za OI leta 2026. München, Krakov, Stockholm in švicarska regija Graubünden so se že pred tem odrekli kandidaturi. Italija na 1. mestu Kvalifikacijski del svetovne odbojkarske lige je Italija v svoji skupini končala na 1. mestu. Finale bo od 16. do 20. julija v Firencah, poleg Italije bodo nastopile re-prerzentance Irana, Rusije, ZDA, Brazilije in zmagovalec tolažilnefa final four (Belgija, Avstralija, Franicja in Nizozemska). 6. LACHI-LAH Turnir s socialnim nabojem Po medsebojnih srečanjih osmih nogometnih ekip v dveh ločenih skupinah je v finalu 6. Memoriala Matej Lac-hi Lah slavila ekipa z Gorjanskega, ki je tesno premagala opensko moštvo Brun-dula z 1:0. Gol je padel v prvem polčasu, takoj zatem, ko je sodnik izključil člana openske ekipe. Kljub številčni premoči je Gorjansko zapravili številne priložnosti, saj bil lahko zmagali z višjo razliko golov. V srečanju za 3. mesto so Plavi premagali ekipo Real Kras s 4:2, medtem ko je v finalu za 5. mesto ekipa Kosovel premagala Križ prav tako s 4:2, 7. mesto pa je osvojila ekipa Kontovel/Jadran, ki je s teniškim 6:2 slavila proti Bazovici. Finalnim srečanjem je ob kioskih in spremljanju dogajanja v Braziliji sledilo Pred finalom za 1. mesto fotodamjan še nagrajevanje, kjer je prisotne pozdravil Matejev brat Ivo. Predstavil je socialno plat turnirja, in sicer delovanje Sklada Matej Lachi Lah Onlus, ki ima po statutu in ob podpori kulturnih, družbenih ter športnih pobud, kot prvi in najvažnejši cilj razvoj in zaščito otrok. Od poletja 2008 pomaga dobrodelnim organizacijam tako na lokalni kot na mednarodni ravni. Z organizacijo Ac-tionAid je sklad sklenil tesnejše delovanje in na daljavo osvojili skupno pet, tre- nutno pa tri različne otroke. V zadnjem letu je sklad povečal dejavnost in sodelovanja na lokalnem nivoju. Decembra lani so z OŠ Alberta Sirka iz Križa priredili dobrodelni sejem, z nabranim denarjem pa so na daljavo posvojili otroka. V božičnem in velikonočnem času so obenem kupili hrano za menzo revnih na Montuzzi. (mar) Fotogalerija na naši facebook strani primorski_sport / RADIO IN TV SPORED Torek, B. julija 2014 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina Estate - II caffe di Raiuno 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 9.35 UnoMattina Estate -Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sa-pore di Sole 11.30 Serija: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 15.00 Nad.: Un medico in famiglia 16.50 Dnevnik in vreme 17.15 Estate in di-retta 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Diario Mondiale 21.15 Belo Horizonte (Brazilija): polfinale 0.05 Not-ti Mondiali 2014 Rai Due Rai Tre canza di Emma e Daniel 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cuo-re ribelle 14.45 Talk show: Uomini e donne e poi 16.10 Nad.: Le tre rose di Eva 17.00 Film: Inga Lindstrom - Gli orsi di Mariafred 19.00 Nad.: Il segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Pape-rissima Sprint 21.10 Film: Lezioni di cioc-colato (kom.) 23.30 Nad.: I Tudors O Italia 1 6.15 Nan.: Friends 6.45 Nad.: Hercules 7.40 Nad.: Xena, principessa guerriera 8.35 Serija: A-Team 9.40 Dok.: Deadly 60 10.50 Dok.: Natural born hunters 11.25 Dok.: Storm city 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Futurama 14.55 Nad.: Nikita 16.40 Nad.: The O.C. 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 6.25 Nan.: La strada per la felicita 6.55 Risanke 7.40 Nad.: Revenge 8.20 Nad.: Le so-relle McLeod 9.45 Nad.: Pasión Prohibida 10.30 Vreme, sledi Dnevnik - Tg2 Insieme 11.20 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.0018.15 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 15.30 Nad.: Army wives - Conflitti del cuore 17.00 Šport: Dribbling 17.50 Športna rubrika 18.45 Serija: Il commissario Rex 20.30 23.40 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 22.55 Nad.: The Good Wife 23.55 Resn. show: Pechino Express - Obiettivo Bangkok 21.10 Film: Quel pazzo venerdi (kom., i. Lindsay Lohan) 23.10 Film: The Ramen Girl (kom., i. B. Murphy) 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Re-gione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora, sledi Rai Parlamento Spazio-libero 10.10 Film: Mio figlio professore 12.00 Dnevnik in rubrike 12.15 Serija: La signora del West 13.05 Kilimangiaro Album 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione Piazza Af-fari 15.00 Kolesarstvo: Tour de France 15.50 Film: Per amore di Vera 17.15 18.00 Dok.: Geo 17.30 Tour Replay 18.55 22.50 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Serija: Ai confini della realta 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nad.: Mr. Selfridge 23.50 Report Cult u Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 16.35 Nad.: Zorro 7.20 Nad.: Miami Vice 8.15 Nad.: Distretto di polizia 10.45 Rubrika: Ri-cette all'italiana 11.30 18.50 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Nad.: My Life 16.45 Film: Zorro il cavaliere della vendetta 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 21.15 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il Segreto 23.00 Film: Gli abbracci spezzati (dram.) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Film: Avventurosa va- NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (6. julija 2014) Vodoravno: Gospa Bovary, Ast, esteti-cizem, rta, nervoza, in, Otis, Ebo, M. E., ileks, N. T., rips, Tomasetig, A. C., ot, senator, Flaubert, TNT, Esk, gi, Rina, Sender, Portugalec, ataka, Oeno, Antisana, A. I., Ato, AVNOJ, da, G. T., čir, total, lat, agora, ikebana, Italija, leni-vec, Salammbo, Isar, or, Sena, agonija, strn; na sliki: Gustave Flaubert; njegovi deli: Gospa Bovary, Salammbo. La 7 LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 In Onda (pon.) 13.30 0.30 Dnevnik 14.20 Kronika 14.40 Serija: Star-sky & Hutch 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda 21.10 Film: Iron Road (dram.) ^ Tele 4 Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik Televizije Maribor 6.30 Primorska kronika 7.15 10.40, 21.30 Žarišče 7.50 12.00, 17.50, 21.45 Kronika 9.35 Tedenski napovednik 11.00 Poročila 11.10 Tednik 13.30 Prvi dnevnik 15.00 Svet v besedi in sliki 17.55 Ko bom velik, bom poslane' 18.00 Eu taksi 18.30 Volitve 2014 - prestavitev liste 19.00 Dnevnik 19.35 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 20.30 22.30 Na tretjem... 22.15 Danes Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Najlepše besede 15.00 Slowind 15.30 Nautilus 16.00 Sredozemlje 16.30 Čarobna Benečija 17.00 Artevisione 17.30 Ciak Junior 18.00 Mikser 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Avtomobilizem 21.15 Vrt sanj 22.15 Biker explorer 22.45 K2 23.15 Eno življenje, ena zgodba Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 19.00 ŠKL 9.45 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Besede miru 18.00 Žogarija 18.30 Drugačne zvezde 20.00 Na Postojnskem 20.30 Trenutki s pihalnim orkestrom 20.50 Med nami 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.00 Risanke in otroške serije 8.55 9.55, 11.05, 12.15 TV prodaja 9.10 13.25 Nad.: Beverly Hills 90210 10.10 16.00 Nad.: Želim te ljubiti 11.20 16.55 Nad.: Sila 12.30 18.00 Nad.: Vrtinec življenja 14.15 Serija: Sanjska ženska 15.10 22.00 Nad.: Precej legalno 18.55 24UR - vreme 19.00 21.40 24UR - novice 20.00 Preverjeno 20.45 Serija: Trdoglavci 22.50 Nad.: Maščevanje 23.40 Nad.: Zaščitnik Kanal A 6.00 7.00 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Italia da scoprire 8.3017.30 Deželni dnevnik 12.40 Aktualno: Salus Tv 13.20 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Trieste in di-retta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Qui studio a voi stadio 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Furia bianca (dram.) iT Slovenija 1 6.50 Poletna scena 7.15 Odmevi 8.0015.50 Otroški program: OP! 9.45 Zgodbe iz školjke 10.35 Odd.: Kje s'pa ti doma? 12.15 Ples: Tristan in Izolda 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio city 14.30 Obzorja duha 15.15 Mostovi - Hidak 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 23.00 Poletna scena 17.45 Dok. odd.: Vsi vozovi Janka Samse 18.10 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.40 Risanke 18.55 22.45 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Pesem ptic trnovk 20.55 Dok. odd.: Svet stav 22.00 Odmevi 22.30 Volitve 2014 - predstavitev liste 23.25 Serija: Pričevalci (t Slovenija 2 7.00 8.10 Zabavni kanal 14.05 19.05, 0.15 Točka 15.00 Kolesarstvo: dirka po Franciji, vključitev v prenos 18.10 Mostovi - Hi-dak 18.40 Sam Sebastian: Šesti čut, pon. 19.50 Žrebanje Astra 19.55 Portret: Branko, življenje v teku 20.45 Nogomet: SP 2014 21.50 SP 2014, polfinale, 1. tekma, prenos iz Belo Horizonteja 6.45 18.45 Volan 7.20 10.55 Serija: Igrače za velike 7.55 19.25 Serija: Frendi iz službe 8.20 16.35 Serija: Dva moža in pol 8.45 13.00 Risanke 10.00 17.05 Tv Dober dan 11.30 Serija: Srečni klic 12.3013.15 Tv prodaja 13.30 Serija: Faktor strahu Južna Afrika 14.30 Film: Vsak začetek je težak 18.00 19.55 Svet 20.05 Film: Prekrokana noč (kom.) 21.55 Film: Maščevanje marincev 23.40 Film: Ameriški marinci 2 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.15 Koledar; 7.25, 8.10 Prva izmena; 8.00 Krajevna kronika; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Zdrava leta; 12.00 Jezikovni kotiček; 12.15 Šak šak je delala; 12.45 O jogo bonito - Bruno Križman; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Marguerite Duras: Ljubimec - 6. nad., sledi Music box; 18.00 Vabilo na koncert, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Slovenija v žepu; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.11 Enajst na enajst; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Poletni utrip kulture; 21.00 Glasbena promenada; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, IRIS Torek, S. julija Iris, ob 21. uri VREDNO OGLEDA I tre giorni del condor ZDA 1975 Režija: Sidney Pollack Igrata: Robert Redford Faye Duna-way in Cliff Robertson V vlogi, ki ga je zapisala legendi, je Robert Redford agent Cie, popolnoma prevzet od nadvse zanimive službe. Joe Turner ima namreč čudovito delo. Tako je vsaj prepričan, saj mora poklicno prebirati in analizirati kri-minalke. Toda literarno - zgodovinska družba, pri kateri je zaposlen, je v resnici le tajna krinka pod katero deluje Cia. In ko se Joe nekega lepega dne vrne po krajši pavzi v urad, ugotovi, da je nekdo pobil vse njegove sodelavce. Edini, ki je preživel okrutni smrti je Kondor. In prav s pomočjo ženske roke, predvsem pa intuicije, bo Joe Turner uspel razvozlati zagonetko in razumel zakaj je prišlo do pokola. 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle de-gli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Ballan-do con Casadei; 9.00 Oggi che giorno e?; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35 Sonoricamente Pu-glia; 11.00, 21.00 Note d'amare; 11.35 Cafe Brasil - Speciale mondiali di calcio; 12.00 An-ticipazioni GR; 12.15 Pesem tedna; 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Glasbena lestvica; 13.35 Ora musica; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.00 La via Francigena; 16.00 E... state freschi; 20.00 Next/La rosa dei venti/I ma-gnifici 22/Detto tra noi in musica; La musica scelta di radio; 21.30 Play music like; 22.00 La via Francigena (pon.); 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kronika; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Medigra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Zborovska glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Torek, 8. julija 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Močna in hladna atlantska fronta bo deželo dosegla med ponedeljkom in torkom, naslednja pa v torek zvečer. Nastalo bo območje nizkega zračnega pritiska, ki bo na severu Italije ohranilo lepo vreme naslednjih nekaj dni. 1020 Povsod po deželi bo oblačno z močnimi nevihtami in obilnimi padavinami. Ob morju bo pihal zmeren južni veter. Najvišje temperature se bodo spustile. Spremenljivo do pretežno oblačno bo s krajevnimi plohami in nevihtami. Pogostejše bodo v zahodni Sloveniji. Še bo pihal jugozahodni veter, ob morju pa bo pihal jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, najvišje dnevne od 22 do 28 stopinj C. Zjutraj bo oblačno. Še bo nekaj padavin, ploh in neviht. Popoldan bo spremenljivo z razjasnitvami. Ob morju bo pihal burin. Jutri bo spremenljivo oblačno s krajevnimi padavinami, deloma plohami. V četrtek bo pretežno oblačno, občasno bo deževalo. Razmeroma sveže bo. n zapo- 1957 - Še tretji dan zapored huda vročina, marsikje se je spet segrelo nad 35 °C. Na Bizeljskem so izmerili g 37,9 °C, v Črnomlju 37,8 °C, v Mariboru 37,5 < °C, na Slapu pri Vipavi 36,4 °C, v Ljubljani 35,6 °C in v Kranjski Gori 32,4 °C. Danes: ob 1.05 najnižje -38 cm, ob 7.35 najvišje 11 cm, ob 12.03 najnižje -8 cm, 0 ob 18.13 najvišje 43 cm. 1 Jutri: ob 1.44 najnižje -48 cm, ob 8.17 najvišje 19 cm, ob 13.08 najnižje -11 cm, ob 19.07 najvišje 48 cm. Morje je skoraj mirno, temperatura morja 23,4 stopinje C. ¡o 500 m...........25 1000 m...........21 1500 m...........17 2000 m...........11 2500 m............9 2864 m............7 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 9, v gorah 10. Za grozdje odšteli več kot 5000 dolarjev TOKIO - Nekateri mladoporočenci na Japonskem si bodo lahko na svatbi privoščili prav poseben užitek - grozdje, za katero je bilo treba odšteti rekordnih 5400 dolarjev. Za ta denar je namreč lastnik neke poročne dvorane kupil okoli 30 jagod grozdja sorte Ruby Roman. Dražba je potekala na prvi dan sezone prodaje omenjenega grozdja v prefekturi Išikava, grozdje pa je doseglo ceno 550.000 jenov. V letošnji sezoni naj bi bilo sicer v omenjeni pokrajini naprodaj le okoli 16.000 rdečih grozdnih jagod omenjene sorte. V Išikavi so grozdje Ruby Roman začeli prodajati leta 2008. Takrat so bile prve jagode prodane za okoli 100.000 jenov. Na Japonskem je sadje najvišje kakovosti pogosto zelo zaželeno darilo. (STA) Na Kreti blizu umetnega jezu ugledali 2 metra dolgega krokodila ATENE - Na grškem turističnem otoku Kreta so ugledali dva metra dolgega krokodila, zaradi česar so lokalne oblasti v polni pripravljenosti. Krokodila so opazili blizu nekega umetnega jezu, ker pa ta žival na Kreti tako kot drugod v Evropi ne domuje, domnevajo da ga je tam zapustil naveličan lastnik. Krokodila je prva ugledala ekipa gasilcev, ko je bila na patrulji blizu Rethimona na severu otoka. Na Kreti pričakujejo dva strokovnjaka za plazilce, ki naj bi žival pomagala ujeti. Policija obenem načrtuje postavitev ograje okoli jezu, da bi tako zaščitili prebivalstvo v bližini. (STA) ŽIVALI - Raziskovalci s škotske Univerze St. Andrews Znanstveniki razvozlali znakovno govorico šimpanzov ŠPANIJA - V okviru tradicionalnega festivala V Pamploni že prvi dan poškodbe v teku pred biki WASHINGTON - Nova raziskava je ugotovila, da šim-panzi uporabljajo roke za izražanje ukazov, kot so "sledi mi", "vzemi" ali "nehaj". Z novo študijo, objavljeno v ameriški znanstveni reviji Current Biology, so znanstveniki ustvarili prvi slovar govorice šimpanzov, ki razsvetljuje, kako te opice med seboj komunicirajo. Že pred tem so raziskave razkrile, da šimpanzi uporabljajo kretnje rok za komuniciranje, najnovejša raziskava pa se je ubadala s pomenom te znakovne govorice. Raziskovalci s škotske Univerze St. Andrews so dekodirali 66 kretenj, ki se lahko uporabljajo ločeno ali pa skupaj sestavljajo bolj kompleksno sporočilo. Še posebej presenetljivo pa je, da je pomen posameznih kretenj ostajal enak, ne glede na opico, ki jih je uporabila. Znanstveniki so preučili več kot 4500 kretenj v okviru 3400 interakcij med šimpanzi, ki so jih preučevali v Ugandi med letoma 2007 in 2009. Iz tega so med drugim ugotovili, da če šimpanzinja svojemu mladiču pokaže podplat noge, to pomeni, da naj spleza nanjo. Dotik roke drugega pomeni "popraskaj me", žvečenje listja pa je poziv k "spolni pozornosti". (STA) Dekodirali so 66 kretenj, ki se lahko uporabljajo ločeno ali pa skupaj sestavljajo bolj kompleksno sporočilo Znanstveniki odkrili zdravilo proti staranju - za cvetje TOKIO - Japonski znanstveniki trdijo, da so našli način, kako upočasniti proces staranja pri cvetlicah, in to kar za polovico. Odkrili so namreč gen, ki naj bi bil odgovoren za kratko življenje v japonskih sortah cvetlic iz družine slakovk. Med slavkovkami je sicer več sto vrst cvetočih rastlin, katerih cvetovi se ponavadi razcvetijo zjutraj, do sončnega zahoda pa jih več ni. Z odkritjem gena, imenovanega Ephemerall, in njegovim zatiranjem pa se je življenjska doba vsake cvetlice skoraj podvojila, je povedal Keniči Šibuja, eden od vodilnih raziskovalcev v študiji japonske organizacije za kmetijske raziskave in raziskave hrane. "Nemodificirane cvetlice začnejo veneti 13 ur po odprtju cvetov. Cvetlice, ki so bile genetsko modificirane, pa cvetijo po 24 ur," je povedal Šibuja in dodal, da so prišli do sklepa, da je gen Ephemerall povezan s staranjem cvetov. Šibuja je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da bi lahko njihovo odkritje vodilo v razvoj metod za podaljševanje obstoja šopkov. "Bilo bi nerealistično spreminjati gene vseh vrst cvetlic, a lahko poskušamo odkriti druge načine zatiranja ciljnega gena, na primer, da cvetlice absorbirajo raztopino, ki bi preprečila, da gen postane aktiven," je še povedal Šibuja. (STA) PAMPLONA - V španski Pamploni je včeraj v okviru tradicionalnega festivala v čast zaščitniku mesta, svetemu Fermi-nu, potekal prvi tek pred biki in nekaj nesrečnih udeležencev je že utrpelo poškodbe. Eden izmed bikov je 52-letnega Španca zabodel v dimlje, a naj poškodbe ne bi bile hujše. V bolnišnico so odpeljali še štiri ljudi, 37 pa oskrbeli na prizorišču. Na tek se je podalo več tisoč pogumnežev, ki jih je po ulicah mesta preganjalo pet poltonskih bikov in šest volov. V teku, ki se za živali konča s smrtjo v areni, bi sicer moralo sodelovati šest bikov, a je eden v nedeljo utrpel poškodbo noge. Živali, ki so jih v tek pognali z ognjemetov, so 848,6 metra dolgo pot pretekle v zgolj dveh minutah in 25 sekundah. Udeležence teka je glede na njihove izjave ta hitrost presenetila, a so bili po adrenalinskem dogodku vseeno zadovoljni. "Bilo me je strah, a bilo je odlično," je dejal 25-letni Španec, ki se je teka udeležil prvič. Festival v Pamploni je svetovno slavo dosegel z romanom Sonce vzhaja in zahaja iz leta 1926 Ernesta Hemingwaya. Lani so med festivalom hospitalizirali 50 ljudi, vključno z Avstralko, ki jo je bik nabodel. Poleg tega so nekaj 100 ljudi reševalci zaradi manjših poškodb obravnavali ob robu prizorišča. (STA)