PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana * gotovini Abb. costale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 246 (9248)
TRST. četrtek. 23. oktobra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO ČETRTKOVEM OKVIRNEM DOGOVORU
SPORAZUM MED VLADO IN SINDIKATI 0 POKOJNINAH JAVNIH USLUŽBENCEV
Pač pa je federacija C Gl L. CISL, UIL izrazila nezadovoljstvo zaradi poteka pogajanj o telefonskih tarifah -Potrjena jutrišnja stavka avtonomnih sindikatov javnih uslužbencev
RIM, 22. — Včerajšnja pogajanja med vlado in sindikati so bila uspešna glede vprašanja pokojnin državnih uslužbencev, saj je bil o tem problemu dosežen popoln sporazum, medtem ko so se zaključila brez zadovoljivih rezultatov glede vprašanja telefonskih tarif. Jutri bodo v palači Vidoni, sedežu ministrstva za reformo javne uprave, Pogajanja med vlado in sindikati o problemih uslužbencev državnih monopolov, pojutrišnjem pa bodo v palači Chigi pogajanja o uslužbencih poštnotelefonske uprave.
Vsebino sinočnjega sporazuma o
pokojninah javnih uslužbencev je danes objavilo ministrstvo za reformo javne uprave. Sporazum Predvideva prevrednotenje pokojnin, ki so bile izplačane pred 1. januarjem 1973, in sicer v treh fazah. 1. januarja prihodnjega leta bodo te pokojnine zvišali za devet odstotkov, za drugih devet odstot-Rov pa jih bodo povišali s 1. januarjem 1977. 1. januarja 1978 pa se bodo neposredne pokojnine povišale še za 18.000 lir, neposredne Pa za 9.000.
Osnovna točka sporazuma zadeva
povezavo pokojnin z dinamiko plač, ki bo stopila v veljavo 1. januarja prihodnjega leta. Vlada in sindikati se bodo dogovoriti o določitvi posebnega indeksa za avtomatsko prevrednotenje pokojnin, za sedaj pa bo veljal indeks za zasebni sektor. Končno sporazum predvideva odpravo preživnin, ki jih bodo nadomestili s socialnimi pokojninami INPS ter razširitev pokojninske osnove.
Sindikati so pozitivno ocenili sinočnji sporazum, ki da pomeni — kot je rečeno v sindikalni noti — pridobitev za celotno sindikalno gibanje v smeri posplošenja mehanizmov po-
tMiiiuiiinu,,,,,,ud,,nnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiuiiifniiiiiiiiiiiiuimimifimiiiiimiuuiimiiiiimHii
MISOVCI IN LIBERALCI OSAMLJENI
Poslanci m senatorji ne bodo razpravljali o Leonejevi poslanici
Tako so včeraj sklenili na Montecitoriu in v palači Madama z glasovi strank od KO do KPI
RIM, 22. — Parlament ne bo razpravljal o poslanici predsednika republike Leoneja. Tako sta danes sklenili obe zbornici, potem ko se ha sestankih načelnikov skupin poslanske zbornice in senata niso mogli dogovoriti o tem, ali je razprava o predsednikovi poslanici umetna, ali ne.
Tako na Montecitoriu kot v palači Madama so se za razpravo zavzeli predvsem misovci, katerim so s6 pridružili tudi liberalci v upanju, da bi diskusija v parlamentu ?e bolj jasno pokazala na razlike, ki obstajajo med strankami vladne koalicije. Toda neofašisti in liberal-^ so ostali osamljeni. Značilno je, da je v razpravi pred glasovanjem v poslanski zbornici en sam posla-dec. republikanec Marami, govoril tudi v imenu demokristjanov, socia-Ustov, socialdemokratov, komunistov ln Predstavnikov neodvisne levice.
Mammi je v svojem posegu opo-zorii na škodljivost neumestnih po-temik ter trdil, da bi parlamentarca razprava ničesar ne mogla dodati pomenu in vsebini Leonejeve Poslanice. Dejal je tudi, da niti Prejšnjim predsednikovim poslani-cam ni sledila parlamentarna razprava, ter poudaril, da je podpis “Unistrskega predsednika Mora pod r^eonejevo poslanico samo formalnega značaja in da je zato neumestno, a bi pripisovali vladi odgovornost j?, vsebino poslanice. Mammi je za-fdjučil, da morajo vse skupine in
tudi
posamezni parlamentarci raz-
^usliti o predsednikovi poslanici, ki Pa ne more biti predmet debate in e ®anj glasovanja.
,Na današnji seji je poslanska ddrmea izvolila tudi novega podpredsednika zbornice namesto posl. f accagninija, ki je odstopil s te unkcije, ko je bil imenovan za poučnega tajnika KD. Na njegovo esto je bU izvoljen demokristjan scar Luigi Scalfaro.
Predlogi KPI za premagovanje gospodarske krize
22. — Na tiskovni konferen-v Rimu so danes orisali predloge ^sevanje gospodarske krize, ki n il'M.0. komunistični parlamentarci eciiožili vladi med razpravo o dr-vnem proračunu v obeh zbornicah, a tiskovni konferenci so bili navzo-predsednik senatne skupine Per-j ^Podpredsednikoma Colaiannijem YMorijem, predsednik senatne rVy.Pme Natta s podpredsednikom Di bom ter podpredsednik komisije JO, Pr°račun posl. zbornice Raucci. uri tnu.n*sRčui predlogi postavljajo po-]n*Ku na Pairabi po takojšnjih na-oah v strogo določenih sektorjih v. P° istočasnem sproženju vrste gramov za restrukturacijo proizvajalnega aparata.
Glede slednjega problema so ko-mnenja, da je treba dati nit™08*' Področjem energije, zooteh-; e’ Prevozov, tekstilne industrije . Juga. Za te sektorje že obstaja žii 0snutki programov, ki lahko slu-Da t izhodišče. Take programe a Je treba pripraviti tudi za me-
hansko industrijo, za kemijo in e-lektroniko.
Glede investicij KPI predlaga takojšnje posege, ki naj pozitivno vplivajo na popraševanje, in to predvsem na področjih gradbeništva in namakanja. Vsote, ki bi jih dali v ta namen, pa bi morale biti na razpolago deželam in krajevnim ustanovam, brez stalnega vmešavanja ministrstev, ki povzroča samo zavlačevanje. Glede financiranja programov za restrukturacijo proizvajalnega aparata pa je KPI mnenja, da to ne sme biti samo naloga države, ampak da se je treba poslu-žiti tudi kreditiranja, pri čemer pa je treba tudi poseči v italijanski bančni sistem, ki danes nikakor ne favorizira programov za investicije.
Po mnenju KPI bi taki programi, skupaj s posegi za krepitev popraše1 vanja, omogočili v kratkem roku razširitev mladinskega zaposlovanja in zaposlovanja na Jugu. Treba je tudi omogočiti premičnost delovne šile, kajti razširitev zaposlovanja ni mogoče uresničiti v okviru sedanje strukture.
vezave pokojnin s plačami, ki je tudi izraz enotnosti med upokojenci in aktivnimi delavci. Nota sicer dodaja, da sporazum ne rešuje vseh problemov javnih upokojencev, ki izhajajo predvsem iz neenakega trat-maja v javni upravi, da pa ga je treba pozitivno oceniti tudi v luči zaželenega postopnega poenotenja vseh pokojninskih sistemov.
Povsem drugačna pa je ocena, ki jo federacija CGIL, CISL in UIL daje o včerajšnjem srečanju z vlado o problemih telefonskih tarif. Federacija izraža nezadovoljstvo zaradi rezultatov srečanja, čeprav pozitivno ocenjuje obvezo vlade, da odpre razpravo o kriterijih, ki naj jih upošteva politika tarif javnih uslug. Vlada in sindikati so se dogovorili za novo srečanje proti koncu meseca, na katerem naj bi razpravljali o problemih v zvezi z investicijami in zaposlovanjem, medtem ko se je glede telefonskih tarif vlada obvezala, da odpravi «zajamčeni minimum» 200 enot, ki jih morajo sedaj plačevati tudi tisti porabniki, ki ne dosežejo tega števila. Prav tako je pozitivna obveza vlade, da omogoči izplačilo stroškov za namestitev novih telefonov v obrokih v roku treh let. Pač pa sindikati zavračajo predlog vlade, da bi zvišali naročnine ali zmanjšali investicije, da bi kompenzirali manjše prejemke telefonskega podjetja. Sindikati tudi obžalujejo, da vlada ni privolila v zahtevo po retroaktivnosti novih tarif.
Avtonomni sindikati javnih uslužbencev so danes na tiskovni konferenci potrdili petkovo 24 - urno stavko v znak protesta proti politiki vlade, ki je praktično izključila avtonomne sindikate s pogajanj o javnih uslužbencih. Avtonomni sindikati obtožujejo vlado, da preveč popušča zveznim sindikatom, ter zavračajo napovedane poviške za železničarje in uslužbence poštne uprave ter državnih monopolov, češ da bodo še povečali obstoječa nesorazmerja,
Na sindikalnem področju beležimo danes tudi začetek zasedanja glavnega sveta v Aricci. Uvodno poročilo je imel pomočnik tajnika Piero Boni, ki je med drugim dejal, da si sindikati nikakor ne prizadevajo, da bi povzročili vladno krizo. Država v tem trenutku ne potrebuje politične krize, pač pa je treba postopno ustvariti pogoje za premagovanje hude gospodarske krize. Boni je tudi dejal, da je dialog z vlado sedaj v delikatni in težavni fazi in da je zaradi zaostrovanja krize potreben preokret v smernicah gospodarske politike, ki ga pa ni zaznati v predlogih vlade sindikatom. V svojem uvodnem poročilu se je Boni dotaknil tudi poslanice predsednika republike Leoneja ter v tej zvezi potrdil nasprotovanje CGIL vsakršnemu omejevanju pravice do stavke.
Danes seja tajništva PSI
RIM, 22, — Jutri popoldne se bo sestalo tajništvo PSI, ki bo razpravljalo predvsem o problemih v zvezi z bodočim vsedržavnim kongresom stranke. Govor pa bo tudi o trenutnih političnih problemih ter o odnosih socialistov do vlade, kot so danes v pogovoru s časnikarji poudarili številni predstavniki PSI. Tako je predsednik Lombardijeve struje Signorile dejal, da so socialisti proti odprtju «krize v temi», da pa je treba preveriti akcijo vlade. član avtonomistične struje Formica pa je dejal, da bi morali krizo odpreti samo v trenutku, ko bi ugotovili, da vlada ni več sposobna delovati. Ko pa bi vlada bila sposobna uspešno speljati dialog s sindikati, potem bi bilo treba njeno akcijo podpreti.
MOSKVA, 22. — Madžarski premier Gyorgy Lazar, ki je trenutno na obisku v Moskvi, se je danes sestal z generalnim tajnikom sovjetske partije Leonidom Brežnje-vom. Pred tem je imel Lazar še nekaj pogovorov z Aleksejem Kosi-ginom in Nikolajem Podgornim. Po mnenju političnih opazovalcev v Moskvi naj bi bil poglavitni namen La-zarovega potovanja v SZ seznaniti se s sovjetskimi voditelji, saj je Lazar prevzel funkcijo predsednika vlade prejšnjega maja, ko je nadomestil Jeoeja Focka. Predsednik madžarske vlade se bo vrnil v domovino v petek.
Krvav spopadpri Massi Carrari
'Lije policijski agenti so včeraj zjutraj izgubili življenje v srditem oboroženem spopadu z roparjema, ki sta se skrivala v osamljeni in na pol dograjeni hiši pri Massi Carr ari. Spopad je bil tragičen epilog širokopotezne akcije, ki jo je toskanska kriminalistična policija začela, da bi onesposobila zločinsko tolpo, ki je v nekaj mesecih oropala dolgo vrsto bank. Bandita, ki sta očitno pričakovala «obisk» policije, sta vžgala po agentih, komaj so stopili v hišo. Na sliki: na pol dograjena hiša, ki je bila prizorišče krvavega spopada. Poročilo na zadnji strani.	(Telefoto ANSA)
jiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiifiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
POPOLNOMA RAZLIČNA STALIŠČA ZDA IN PEKINGA 0 SVETOVNIH VPRAŠANJIH
Zaključek Kisshtgerjevega obiska na Kitajskem brez vidnih uspehov
Še niso sporočili datuma Fordovega potovanja na Daljni vzhod ■ Ponovne ostre obtožbe sovjetskega tiska proti kitajskim voditeljem
PEKING, 22. — Z današnjimi a-meriško-kitajskimi pogovori se je zaključil obisk ameriškega zunanjega ministra Kissingerja v Pekingu. Obe strani sta ugotovili, da je njurvj stališče o mednarodnem političnem položaju bistveno različno, kljub temu pa sta poudarili željo, da bi se ameriško-kitajski odnosi utrdili na podlagi načel šanghajskega sporočila.
Ameriški državni tajnik Henry Kissinger je izjavil, da je zadovoljen z obiskom ter poudaril, da so Kitajska in Združene države prekinile dolgo osamljenost ter da so pripravljene utrditi dvostranske odnose. Iz njegovih besed jasno iz-naja, da se stališča Kissingerja in njegovih kitajskih sogovornikov glede politike popuščanja napetosti niso niti za las zbližala v teku zadnjih štirih dni pogovorov. Kar zadeva obisk predsednika Forda je šef ameriške diplomacije izjavil, da se priprave ugodno nadaljujejo in da bo Fordov obisk prispeval k okrepitvi ameriško-kitajskih odnosov.
Kitajski zunanji minister Čao Kuan-hua je dal zelo kratko izjavo, v kateri pa snloh ni omenil
Henry Kissinger si je v spremstvu žene Nancy ogledal pekinški muzej likovne umetnosti, v katerem so razstavljena dela najslavnejših kitajskih slikarjev.
Varnostni
Intenzivna pogajanja med vlado in sindikati so privedla do sporazuma glede pokojnin državnih uslužbencev, medtem ko niso rodila konkretnih rezultatov glede telefonskih tarif. Temu vprašanju bo vsekakor posvečeno še eno srečanje, ki bo na sporedu še pred koncem oktobra. Vlada in sindikati se bodo danes lotili vprašanja uslužbencev državnih monopolov, jutri pa bodo na vrsti problemi uslužbencev poštne u-prave. Za jutri je bila medtem potrjena 24-urna splošna stavka javnih uslužbencev, ki so jo o-klicali avtonomni sindikati, da bi na ta način protestirali, ker so bili izključeni s sedanjih pogajanj med vlado in federacijo CGIL, CISL in UIL.
Ameriški zunanji minister Henry Kissinger je zaključil svoj obisk v Kitajski, ne da bi, po mnenju polijxnih opazovalcev, dosegel vidnih usoehov. Stališče Američanov in Kitajcev do velikih sve-
tovnih vprašanj se med zadnjimi pogovori ni niti za las zbližalo. Še zlasti odprto je ostalo vprašanje kitajske ocene odnosov med ZDA in SZ, ki so bili deležni ostrih kritik s kitajske strani. Poglavitni cilj Kissingerjevega potovanja v Peking pa je bila vsekakor priprava Fordovega obiska v Kitajski, S tem v zvezi pa niso niti z ameriške niti s kitajske strani omenili ničesar.
Na Sinajskem polotoku so E-gipčani in Izraelci začeli izvajati določila drugega sporazuma o razmiku. Na področju, ki ga nadzorujejo sile OZN se je sestala mešana kdmis ja Egipčanov in Izraelcev, ki bo ukrepala glede izvajanja določil. Seji je pred-
sedoval gen. Silasvuo. svet OZN je sprejel okviren sklep glede podaljšanja mandatne dobe nadzorstva oboroženih sil OZN na Sinajskem polotoku za eno leto. V prihodnjem bodo Izraelci izročili petrolejske vrelce pri Abu Rodeisu italijanskemu podjetju ENI, nakar se bodo umaknili s področja.
Drevi se bodo v Gorici ponovno sestali predstavniki enotnega šolskega odbora. Sindikata slovenske šole, enotnega dijaškega or' ora in predsedniki zavodskih svetov, da preučijo vprašanja v zvezi s sobotno stavko, ki so jo slovenski šolniki na Goriškem oklicali zaradi ukinitve četrtega razreda strokovne šole v Gorici in zaradi neurejenega položaja
obiska ameriškega predsednika Ge-ralda Forda. Dejal je, da so bili ameriško-kitajski pogovori o mednarodnem političnem položaju ter o mednarodnih vprašanjih obojestranskega interesa zelo odkriti. Pogovori so omogočili tako Kitajcem, kot Američanom, da so si ustvarili jasno sliko o stališču druge strani.
Tudi Čao Kuan-hua je ugotovil, da sta obe strani potrdili načela, ki izhajajo iz šanghajskega sporočila in ki bodo tudi v bodoče vodila razvoj kitajsko-ameriških odnosov.
Kissinger, ki se je včeraj sestal in dalj časa pogovarjal s predsednikom Maocetungom, (ki je kot smo poročali ostro kritiziral ameriško politiko do Sovjetske zveze) je dodal, da so pogovori s podpredsednikom vlade Teng Hsiao-pingom in z zunanjim ministrom Čao Kuan huo ter z drugimi kitajskimi voditelji prispevali k popolni in koristni proučitvi mnogih vprašanj skupnega interesa.
Doslej še niso sporočili, če bodo ob zaključku obiska ameriškega deževnega tajnika v Kitajski objavili skupni komunike, katerega glavna značilnost bi vsekakor morala biti določitev datuma Fordovega obiska. Kissinger se je popoldne še zadnjič sestal z ministrskim podpredsednikom Teng Hsiao-pingom in z zunanjim ministrom čao Kuan-huo, a-meriška delegacija pa bo jutri odpotovala iz Pekinga v Tokio.
Medtem ko je ameriški' državni tajnik na obisku v Kitajski, beležijo v Moskvi zaostritev sovjetskih kritik na račun Kitajske in Maocetunga. Sovjetska tiskovna agencija TASS in sov. jetski dnevniki skoraj vsak dan objavljajo zelo ostre komentarje, v katerih obtožujejo kitajske voditelje, da si prizadevajo, da bi bojkotirali proces mednarodnega popuščanja napetosti ter da skušajo povzročiti novo svetovno vojno. Kitajski voditelji naj bi iskali zavezništva pri najbolj reakcionarnih zahodnih političnih silah, da bi ustvarili enotno protisovjetsko fronto. V svojem današnjem komentarju obtožuje tiskovna agencija TASS kitajske voditelje, da so svojo sovražno dejavnost do Sovjetske zveze še zaostrili. Navodila za protisovjetsko kampanjo naj bi dal sam Maocetung. TASS utemeljuje svoje obtožbe z ugotovitvijo, češ da pri kitajskih voditeljih prevladujeta trenutno živčnost in nezadovoljstvo, ker so ekspanzio-nistični in šovinistični cilji Pekinga, ki bi si hotel zagotoviti hegemonijo v Aziji in se uveljaviti v svetu, v bistvu propadli in niso dosegli rezultatov, ki jih je skupina kitajskih voditeljev pričakovala. S tem v zvezi omenja sovjetska tiskovna agencija, da je popolnoma spodletel kitajski poskus, da bi preprečili pozitiven zaključek evropske konference o varnosti in sodelovanju za uresničitev rednega mednarodnega sodelovanja med državami z različnimi družbenimi sistemi. Poleg tega je spodletel tudi mačistični poskus, da bi izpodkopali enotnost socialističnih skupnosti ter da bi ustvarili vzdušje nezaupanja v sovjetsko miroljubno politiko do držav tretjega sveta.
TASS v nadaljevanju svojega komentarja ugotavlja, da je, kljub pro-
slovenske šole v Italiji. Sindikat j pagandističnim parolam kitajskih vo-slovenske šole v Trstu bo v znak ! diteljev, sedanja mačistična notranja solidarnosti z goriškimi kolegi u- politika propadla, saj baje ne
Seveda pa Kitajci nikakor niso o-stali dolžni in ob Kissingerjevem obisku v Kitajski piše «Ljudski dnevnik», da so Sovjeti že prekosili Američane v oboroževalni tekmi, čeprav zatrjujejo «sovjetski revizionisti», da so njihovi vojaški izdatki sarm» četrtina ameriških.
Seja predsedstva SFRJ
BEOGRAD, 22. — Danes je bila seja predsedstva Jugoslavije, ki jo je vodil podpredsednik dr. Vladimir Bakaric, na njej pa so sodelovali tudi drugi najvišji funkcionarji Jugoslavije. V sporočilu za tisk, ki ga objavlja agencija Tanjug, je rečeno, da je predsedstvo obravnavalo poročilo predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča o o-biskih v Demokratični republiki Vietnam, Ljudski republiki Koreji in pogovorih, ki jih je Bijedič vodil v Sri Lanki, Indiji, Singapuru in Iranu. Predsedstvo je proučilo tudi poročilo podpredsednika zveznega izvršnega sveta in zveznega tajnika za zunanje zadeve Miloša Minica o obisku na Portugalskem
Sovjetska sonda mehko pristala na Veneri
MOSKVA, 22. — Venera ima od danes svoj prvi umetni satelit. Od 5. ure kroži namreč o-krog planeta sovjetska avtomatska postaja venus 9, ki je bila izstreljena 8. junija. Skoraj istočasno je na planetu mehko pristal posebni modul, ki se je ločil od matične postaje pred dvema dnevoma.
Sovjetska časopisna agencija TASS je sporočila, da je modul mehko pristal na planetu okrog 7. ure. Merilne naprave modula so med pristajanjem zbirale podatke o Venerini atmosferi, intenzivnosti osvetlitve ter končno o kemijskih in fizičnih lastnostih tal. Agencija je nadalje sporočila, da je modul oddal kratek posnetek kraja, kjer je pristal. Modul je prenehal z oddajanjem 53 minut po pristanku.
Nadaljnje podatke o planetu bodo odslej zbirale merilne naprave avtomatske postaje, ki kroži okrog Venere po zelo splo-ščenem eliptičnem tiru. Glavne meritve bodo zadevale kemijsko sestavo atmosfero, strukturo oblakov, jakost magnetnega polja in značilnost plazine, kjer je sončni veter najjačji.
Medtem avtomatska postaja venus 10 nadaljuje svoj polet proti Veneri, od katere je oddaljena še 84 milijonov kilometrov. Na cilj bo prispela predvidoma 9. oktobra.
Pogovori o sodelovanju med Turčijo in Jugoslavijo
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 22. — Turška parlamentarna delegacija, ki jo vodi Kerna! Given, si je med uradnim obiskom v Jugoslaviji, kjer se mudi na vabilo skupščine SFRJ, Danes ogledala Industrijo strojev in traktorjev v Novem Beogradu in institut za koruzo v Zemunu - Polju. Popoldne so se turški parlamentarni predstavniki pogovarjali v zveznem tajništvu za zunanje zadeve v Beogradu, zvečer pa so odpotovali na enodnevni obisk v republiko Slovenijo. Kot je predvideno, se bodo v Ljubljani sešli s predsednikom republiške skupščine dr. Marijanom Brecljem.
Tanjug poroča iz Ankare, da je turški premier Demirei včeraj sprejel delegacijo Socialistične zveze Jugoslavije, ki jo na obisku v Turčiji vodi predsednik republiške konference SZDL Slovenije in član predsedstva zvezne konference Mitja Ribičič. Po tem srečanju in po pogovorih jugoslovanske delegacije s predsednikom turške republikanske ljudske stranke Ecevitom v Ankari poudarjajo, da so se v pogovorih navzeli za vzpostavitev tesnejših stikov. V pogovorih z zastopniki SZDL Jugoslavije je Ecevit naglasil, da je napočil čas, ko morata državi ooglobiti dvostranske odnose, poudaril pa je tudi, da je Jugoslavija pomemben element ravnovesja sil na Balkanu L v Sredozemlju. Mitja Ribičič pa je v pogovorih pojasnil, da je namen sedanjega obiska delegacije Socialistične zveze Jugoslavije poglobiti sodelovanje med to najmnožičnejšo jugoslovansko politično organizacijo in turško republikansko ljudsko stranko, je pa tudi izraz prizadevanj za tesnejše sodelovanje med državama.
V. B.
Pobratenje med mestoma Kragujevcem in Carraro
KRAGUJEVAC, 22. - Tukaj so danes slovesno podpisali listino o prijateljstvu in sodelovanju med Kragujevcem in italijanskim mestom Carraro. Dokument, ki sta ga podpisala predsednik skupščine občine Kragujevac Borivoje Petrovič in župan Carrare Sauro Tale Mura, da bosta mesti pospeševali napredek sodelovanja na vseh področjih družbene dejavnosti in ustvarjalnosti, da bosta prispevali k utrjevanju prijateljstva jugoslovanskih in italijanskega naroda in da bosta trajno varovali tradicionalne občutke boja proti fašizmu. V priložnostnem govoru ob podpisu listine je tajnik občinskega komiteja zveze komunistov Kragujevca Djordje Kostič poudaril, da je podlaga sodelovanja med mestoma bsj proti fašizmu, saj je bila Carrara med drugo svetovno vojno žarišče odpora proti največjemu sovražniku človeštva in napredka. Tajnik mestne partijske organizacije je izrazil tudi zadovoljstvo, ker je do podpisa listine prišlo v času politično zelo pomembnih in daljnosežnih dogovorov med italijansko in jugoslovansko vlado o sporazumnem reševanju obmejnih vprašanj. Po besedah Carrare je nedavni sporazum jugoslovanske in italijanske vlade pozdravil ves italijanski narod kot veliko možnost za medsebojno spoštovanje in prijateljstvo narodov dveh držav.
IIIIHIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllllllllllininillllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllillll
PORTUGALSKI PREDSEDNIK OBISKAL PAPEŽA PAVLA VI.
Odnosi med Stalijo in Portugalsko v ospredju pogovorov Leone-Gomes
Costa Comes bo danes prispe! na uradni obisk v Jugoslavijo
prizoril ;sti dan enourno stavko na vseh srednjih šolah s tržaškega področja.
zagotoviti Kitajski normalen razvoj ter rešiti hude družbene in gospodarske probleme.
RIM, 22. — Portugalskega predsednika Costa Gomesa, ki je danes prispel v Rim na svojem potovanju v Jugoslavijo, sta sprejela italijanski predsednik Leone in predsednik italijanske vlade Moro. Pogovor med Costa Gomesom in Leonejem se je začel ob 17. uri, nakar je bila na vrsti širša seja ob navzočnosti obeh zunanjih ministrov Mela Antunesa in Mariana Rumorja. Zjutraj, takoj po svojem prihodu v Rim, je Costa Comes odšel v Vatikan, kjer ga je sprejel papež Pavel VI.
V pogovoru z Leonejem je portugalski predsednik orisal razvoj revolucije od 25. aprila do danes ter poudaril, da je revolucija zaključila dolgo obdobje diktature ter odprla pot ponovni vzpostavitvi pluralistične demokracije. Portugalska pripisuje velik pomen solidarnosti zahodne Evrope, Costa Comes pa je s tem v zvezi izrazil svoje zadovoljstvo ob zadnjih sklepih EGS v prid lizbonski vladi. Portugalski predsednik je poudaril vlogo Italije, ko je EGS sklepala o pomoči Portugalski.
Costa Gomes in Leone sta proučila potem dvostranske odnose še zlasti na gospodarskem področju in z italijanske strani so izrazili pripravljenost, da te odnose še okrepijo. Ob koncu so izmenjali nekaj misli o splošnih vprašanjih, ki zanimajo države tretjega sveta, o procesu dekolonizacije ter o pravični porazdelitvi gospodarskih zmožnosti.
j potem ko je vlada admirala Azeve-da odstavila štiri civilne guvernerje, člane skrajno levičarskega gibanja MDP. Proti temu ukrepu so komunisti in nekatere levičarske skupine ostro protestirali. Civilne guvernerje 'Lizbone, Fara, Castela Branca in Brage so odstavili s sklepom notranjega ministra, ne da bi dali kakršnega koli pojasnila. Generalni tajnik portugalske komunistične partije Cunhal je izjavil, da odločitev notranjega ministra ne bo prispevala k razjasnitvi političnega položaja.
Portugalski predsednik Francisco Da Costa Gomes
Predsednik Leone je izrazil željo, da bi mlada portugalska demokracija, ki se je rodila iz protifašističnega boja, utrdila svoje ustanove ter prispevala svoj delež k prizadevanjem vsega sveta za popuščanje napetosti, mir in napredek.
Portugalski predsednik je nato i-mel še enourni pogovor s predsednikom vlade Morom, ki sta se ga udeležila med drugimi tudi zunanja ministra Antunes in Rumor.
Zjutraj je Costa Gomes sprejel papež Pavel VI., ki se je zadržal s portugalskim predsednikom v enournem pogovoru. Po neuradnih vesteh, naj bi pogovor potekal o sedanjem položaju na Portugalskem in v Angoli.
Politični položaj na Portugalskem se je danes spet nekoliko zaostril,
Franco naj bi premostil krizo
MADRID, 22. — Kaže, da se je zdravstveno stanje španskega diktatorja Franca v teku današnjega dne nekoliko izboljšalo. Poročilo zdravnikov trdi, da bolezen poteka kot so predvidevali in da organizem 82-letnega generala pozitivno reagira na zdravljenje.
Ves španski tisk skuša nekoliko minimizirati Francovo bolezen, čeprav je v poročilih o dogodku, ki je včeraj razburil vso svetovno javnost prisotna prikrita kritika, ker so frankistične oblasti skušale zamolčati resnost položaja. Tisk ostro kritizira tudi dejstvo, da do danes sploh niso objavili uradnega sporočila o Francovem zdravstvenem stanju.
TRŽAŠKI DNEVNIK
ZA RAZŠIRITEV SOBEIOVMM PRI UPRAVI DEŽELE
Deželni tajniki laičnih strank se sestanejo danes ob 19. uri
Socialisti ponovno zahtevajo pozitiven odgovor na zahtevo o rabi slovenščine v izvoljenih svetih
dnevnem redu je razprava o proračunu za leto 1976 in o delovanju komisij. Pol ure {)rej se bo sestala rajonska konzulta za Sv. Jakob, ki bo razpravljala o proračunu za prihodnje leto in o načrtih za bodoče delo.
Na sedežu deželnega komiteja PSI se bodo drevi ob 19. uri sestali tajniki strank ustavnega loka z izjemo KD, ki je vabilo socialistov na ta razgovor zavrnila. Na vabilo pa so pozitivno odgovorile vse stranke in torej PLI, PRI, PSDI, KPI, Slovenska skupnost in Furlansko gibanje, katerih svetovalci so zastopani v deželnem svetu. Zaradi stališča KD, ki vztraja na zavračanju razširitve politične večine in s tem v bistvu na starem konceptu antikomunizma, pa čeprav ga z besedami zanika, so se politični odnosi zaostrili, tako da se vedno bolj odločno govori o krizi deželne uprave in po vzorcu te krize tudi o krizi ostalih krajevnih uprav, v katerih še obstaja tradicionalna večina leve sredine, pa čeprav je nihče več tako ne naziva.
Zato je tudi razumljiva
krajevnega vodstva PSI, ki je pova- j lijonov lir med občinske uprave v bilo vse stranke ustavnega loka na : naši deželi. Pr;?.pevki, ki se nanaša-razgovor in torej tudi demokristjane j jo na šolsko leto 1975-76, so name-in komuniste. Socialisti pravijo, da j njeni nakupu učbenikov za dijake se na občinski ravni stvari ne rešu- j nižjih slednjih šol in za šolske knji-jejo zaradi reakcionarnih teženj, ki ! žnice in za priznanje podpor po 40 obstajajo v okviru odbora in ker se , tisoč kr manj premožnim dijakom, noče upoštevati globokega pomena 15. j ki ob sku ejo višje srednje šole. junija.	! Od skupne vsote 754 milijonov lir
Prav v sedanjem položaju pa ie | so podelili občinam v tržaški po-
754 milijonov lir za podpore dijakom in nakup učbenikov
Deželna uprava je začela izvajati zakon štev. 62, ki je bil odobren avgusta letos in ki predvideva vrsto ukrepov v podporo šolam in šolarjem. Na predlog odbornika za j šolstvo Volpeja je deželni odbor o-pobuda ; d obril razdelitev prispevka 754 mi-
treba odgovoriti na zahteve prebivalstva in morajo krajevne uprave igrati važno vlogo pri reševanju bistvenih perečih vprašanj, med katera navajajo na prvem mestu raven zaposlitve. Zato pa je treba napeti vse sile za uresničitev vseh velikih infrastruktur, ki so potrebne za tržaški gospodarski razvoj. Občina in pokrajina ne moreta biti nevtralni opazovalki jesenskih sindikalnih bojev in morajo biti krajevne upraye pobudnice razprav in obravnave vseh perečih vprašanj.
Končno navaja socialistična stranka vrsto konkretnih vprašanj, ki spadajo v neposredno pristojnost tržaške občine in med njimi ureditev prometne službe, zdravstveni konzorcij, EZIT, predvidene conske načrte za gradnjo stanovanj in predvsem poživitev ljudskih gradenj. Med važnimi vprašanji je navedena tudi direktna izvolitev članov rajonskih konzult.
V	posebnem odstavku je rečeno, da je važna ponovitev pobud krajevnih uprav za zaščito slovenske narodnostne skupnosti in še zlasti avtonomna volja občinskega in pokrajinskega sveta, da se pozitivno odgovori na zahtevo o rabi slovenščine v občinskem in pokrajinskem svetu, kar je zahtevala tudi socialistična stranka.
Pokrajinski odbor PSI je mnenja, da teh vprašanj sedanja večina ni sposobna rešiti zaradi njenih notranjih nasprotij in ker gre za nekatera ključna vprašanja. Zato je treba razširiti osnovo sodelovanja.
V	zaključku pokrajinski odbor PSI vabi vse tajnike strank ustavnega loka na sestanek, na katerem naj se govori o političnem programu in o razširitvi sodelovanja pri upravljanju krajevnih ustanov.
Na včerajšnji seji občinskega odbora pa je župan Spaccini sporočil, da bo nadzoroval tudi odborništvo za javna dela, ker je socialistična stranka sporočila, da za sedaj ne namerava izpopolniti svojega sodelovanja v odboru. Nato sta prevzela odborništvo za javne industrijske storitve Orlando in. za ekonomat Fragiacomo. župan je prebral dolgo pismo, ki ga je poslal Gargano, ki je uradno sporočil ostavko, o kateri bo občinski svet sklepal na jutrišnji seji. Na njegovo mesto bo prišel svetovalec Cum-bat, ker je prvi izvoljeni Mauro že sporočil, da ne namerava prevzeti mesta občinskega svetovalca.
v tržaški
krajini 77 milijonov lir, občinam v
goriški pokrajini pa 109 milijonov lir. Občine so namreč zadolžene, da razdelijo nakazane vsote dijakom oziroma šolskim zavodom.
Deželno odposlanstvo na konferenci o gradbeništvu
Vsedržavne konference o gradbeništvu, ki bo jutri v Rimu na pobudo sindikalne zveze CGIL - CISL -UIL, se bo udeležilo tudi odposlanstvo deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine. Odposlanstvo bodo sestavljali člani stalne posvetovalne komisije za javna dela in urbanistiko Specogna (KD), Rosari (KPI) in P. S. Bartoli (PRI).
Jutri bo v Rimu vsedržavna manifestacija gradbincev. Računajo, da bo v prestolnici demonstriralo dvesto tisoč delavcev, med katerimi jih je tisoč iz naše dežele. V Rim bodo odpotovali drevi s posebnim vlakom. Demonstracijo prirejajo sindikati v obrambo zaposlenosti, ki je posebno
Obvestilo Sindikata slovenske šole
Sindikat slovenske šole v Trstu oklicuje za soboto, 25. oktobra, enourno stavko — prvo uro — na vseh srednjih šolah (nižjih in višjih), da bi podprli goriško šolsko osebje, ki oklicuje za isti dan celodnevno stavko zaradi ukinitve četrtega razreda strokovne trgovske šole v Gorici.
Sindikat vabi vse šolsko osebje, naj pride na šolo drugo Uro in dosledno podpre upravičene zahteve go-riških kolegov.
Opozorilo za profesorje
Opozarjamo profesorje, ki obiskujejo tečaj za redni profesorski izpit, da bo iz tehničnih razlogov naslednje predavanje profesorja Egi-dija Košute šele 10. novembra.
Predavanja profesorja Strmičnika iz Ljubljane bo kot napovedano jutri, v petek, 24. t.m., ob 17. uri.
Ugodnejši pogoji za obrtniške kredite
Na pobudo deželnega odbornika za obrtništvo Maura so se včeraj na sedežu deželnega odbora sestali zastopniki bančnih zavodov iz naše dežele, ki se ukvarjajo s kreditiranjem obrtniških dejavnosti. Ob koncu daljše razprave so se predstavniki denarnih zavodov dogovorili, da bodo znižali za eno točko obrestno mero na posojila za obrtnike. Pri kratkoročnih kreditih se bo tako obrestna mera znižala z 12 na 11 odst., pri srednjeročnih pa s 13 na 12 odst.
v gradbenem sektorju zelo ogrožena.
ACEGAT PRIPRAVLJA VRSTO SPREMEMB V JAVNIH PREVOZIH
Preureditev avtobusnih prog na zahodnokraškem področju
Gre za proge, ki jih je občinsko podjetje prevzelo od podjetja La Carsica - Pogostnejše zveze in nižje cene glavni značilnosli novih ukrepov
V kratkem bo stopila v veljavo brežino pa 5 minut čez polnoč. Ti vrsta ukrepov, s katerimi namera- vozni redi bodo v veljavi samo ob va podjetje ACEGAT preurediti pro- j delavnikih, medtem ko bo ob nege, ki jih je pred poldrugim letom : deljah in praznikih še vedno veljal prevzelo od podjetja La Carsica, dosedanji vozni red na vseh progah P/D.
Zanimive so tudi zveze z drugimi
• Drevi ob 29.30 se sestane rajonska konzulta za Kjadin - Rocol. Na
Gre v bistvu za precej formalne ukrepe, ki pa bodo vplivali na stanje prevozov na zahodnem Krasu. Ukrepi naj bi začeli veljati s 4. novembrom, datum pa ni še dokončen, saj bo treba opraviti še marsikatero potrebno formalnost, preden jih lahko dokončno uvedejo. O tem vprašanju nam je nudil podatke podravnatelj prometnega odseka ACEGAT Merson. Ločiti moramo dve vrsti ukrepov: tiste, ki zadevajo izključno preuredTev prog in one, ki predvidevajo tudi spremembe cene vozovnic z uvedbo avtomatov na vseh avtobusih.
Kar zadeva proge, so nedvomno že mnogi naši čitatelji opazili nove table na postajah zahodnokraške-ga področja. Progo P/D bodo pre-ured li v pet prog s številkami 42, 43, 44, 45 in 46.
Ogrodje sistema bosta progi 42 in 44. Avtobusi na progi 42 bodo vozili na relaciji Trst - Prosek - Naselje S. Nazario, z nekaterimi podaljški do svetišča na Vejni. Avtobusi št. 44 pa bodo vozili na progi Trst ■ Prosek - Križ - Nabrežina s podaljškom do zdravilišča pri na-brežinski postaji. Nabrežina bo povezana s Trstom 35 krat; dnevno, Prosek pa nad 60-krat. Gre torej za delno dopolnilo sedanjega voznega reda. Omenimo naj še, da bo prvi odhod iz Nabrežine ob 5.43, zadnji pa ob 23.20; prvi odhod s Proseka ob 5.30, zadnji ob 23.39; prvi odhod iz Trsta na Prosek ob 5.55. v Nabrežino ob 6.20, zadnji odhod iz Trsta na Prosek in Na-
llllllllllllliniUlIUlllllUIIIIlIUMllllllIlHIIUllllllllliMlU'
iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiivniil
V ZNAK SOLIDARNOSTI
Dveurna stavka kovinarjev in zborovanje pred SAIFAC
Kriza «po kapljicah»: CIRCI napoveduje odpust 10 delavcev
Tržaški kovinarji bodo danes z dvema urama stavke izrazili solidarnost svojim delovnim tovarišem v že mesec dni zasedeni tovarni kovinskih vrat SAIFAC v industrijski coni. S stavko, ki bo trajala od 10. do 12. ure, nameravajo delavci opozoriti tržaške industrijce, politična predstavništva in javno , mnenje na hude nerešene probleme tržaškega gospodarstva in na dejstvo, da niso podcenjevali in ne podcenjujejo politike «odpustov po kapljicah», zaradi katere je v e-nem letu število brezposelnih na-rastlo za dva tisoč.
Delavci kovinarske stroke bodo prekrižali roke ob desetih .nakar se bodo v sprevodih skozi industrijsko cono v žavljah odpravili pred tovarno SAIFAC. Tu bo sindikalno zborovanje, na katerem bo v imenu sindikalne zveze kovinarjev' CGIL CISL - UIL spregovoril sindikalist Di Turo, zatem pa zastopnik zasedene tovarne Carlo Roman.
Kot nov dokaz o nevarnosti politike «odpuščanja po kapljicah» prihaja vest, da je podjetje CIPCI. ki opravlja vzdrževalna dela v ža-veljski čistilnici petroleja, sklenilo odpustiti deset delavcev.
Priletna ženska padla na peč
Včeraj popoldne so sprejeli na dermatološki oddelek tržaške bolnišnice s prognozo okrevanja v 60 dneh 78-letno Paimiro Bruni por. D’Andrea zaradi opeklin druge stopnje na levi
strani prsi. Njena soseda, ki jo je spremila v bolnišnico, je izjavila, da je Brunijeva v ponedeljek zvečer padla v svojem stanovanju v Ul. Risorta 10 na peč.
Nobenega sledu za ukradenimi «mini»
Nobenega sledu ni za štirimi avtomobili vrste mini, ki so jih neznanci ukradli predsinočnjim. Policija je vso noč krožila po mestu v upanju, da bo izsledila kako ukradeno vezilo, a vse iskanje je bilo brezuspešno, če izvzamemo dejstvo, da je obhodnica, ki jo je vodil podčastnik Steffè, izsledila neki fiat 500, ki so ga neznani tatovi ukradli pred nekaj dnevi.
Mlad Jugoslovan žrtev pobalinskega napada
Osemindvajsetletni jugoslovanski državljan Davoj Sukič z Reke je bil včeraj zjutraj žrtev grobega napada. Ko se je sprehajal pri Sv. Justu, se je ob njem ustavil avto. iz katerega so skočili trije mladeniči in mu grozili z železnimi palicami. Sukič je nekajkrat zaklical na pomoč in njegovi klici so zlikovce tako prestrašili, da so se nemudoma oddaljili
Kasneje je Sukič prijavil zadevo tržaški kvesturi in opisal napadalce, navidezno stare kakih 30 let. ter sporočil evidenčno tablico njihovega avtomobila. Na osnovi teh podatkov je policija ugotovila istovetnost dveh napadalcev in baje dva že prijela,
kraškimi vasmi. Predvsem je treba povedati, da Šempolaj ne bo več direktno povezan s Trstom, razen z enim jutranjim avtobusom na progi 44. Potniki iz te vasi bodo morali torej prestopiti v Nabrežini. Krožno progo po devinsko-nabrežin-ski občini bodo vzdrževali avtobusi štev. 43. Sestava voznega reda za to piogo je bila zelo težavna in pri njeni rešitvi šo bistveno pripomogli številni sestanki z lažnimi dejavniki v devinsko-nabrežinski občini in seveda z domačo občinsko upravo. Dejstvo, da so vasi te občine zelo razpršene in da je bilo pri sestavljanju voznega reda treba upoštevati predvsem zahteve šole in delavcev štivanske papirnice, je precej otežkočilo sestavo takega voznega reda, ki bi ustrezal vsem. Obenem pa je bila tu še huda zapreka, ki jo predstavlja pomanjkanje finančnega kritja, kajti že za izpeljavo dogovorjenega voznega reda predvidevajo 15 milijonov letnega primanjkljaja, ki jih bo moral pač nekdo kriti. Avtobusi bodo vozili skozi vse vasi devinsko-na-brežinske občine razen Medje vasi in Slivnega, dokončen vezni red bomo pa še objavili.
Avtobusi na progi 45 bodo vozili v repentabrsko občino. Prvi odhod iz Velikega Repna bo cb 6.45, zadnji ob 19.52. Prvi odhod iz Trsta oh 6.40, zadnji pa ob 19.10. Avtobusi bodo vozili na progi Trst - Prosek - Briščiki - Opčine - Fernetiči (samo enkrat dnevno, za šolooovez-ne otroke), Repentabor - Col (križišče) - Veliki Repen. Večina avtobusov pa ne bo vozila iz Trsta ampak s Proseka, kjer bodo poskrbeli za ustrezno zvezo.
Podobno bo delovala proga 46, ki bo povezovala mesto z zgoniško občino. Avtobusi bodo vozili iz Trsta čez Prosek v Gabrovico, Zgonik, Repnič (trikrat dnevno), Salež in Sa-matorco. Prvi odhod iz Saleža ob 5.50, iz Samatorce ob 6.40, iz Trsta ob 7.35; zadnji odhod iz Trsta ob 20.00, iz Samatorce ob 20.50.
Večje spremembe napoveduje A CEGAT glede cen vozovnic, vendar pa mora tržaška občina sprejeti u-strezni predlog, sicer ga ACEGAT ne more vpeljati. Gre za avtomatizacijo izdajanja vozovnic, kar bo o~ benem predstavljalo tudi znatno pocenitev. Proge bodo razdelili na več odsekov. Prvi odsek bo relacija Trst — stara mitnica na Furlanski cesti, drugi odsek bo dosegel in ponekod presegel meje tržaške občine, tretji odsek pa bo segal izključno v okoliške občine. Nekaj primerov cen: Trst - Prosek, Trst - Križ, Trst - Gabrovka, Trst - Briščiki 100 lir; Trst -Nabrežina, Trst - Zgonik, Trst Repentabor (in druge vasi zgoniške in repentabrske občine) 150 lir. Niso še dokončno določene cene vozovnic proge štev. 43.
V zvezi s temi spremembami je ACEGAT napovedal še dve manjši spremembi. Zaradi velikega števila avtobusov, ki bodo vsak dan vozili na relaciji Trst - Prosek (proge 42, 44, 45 in 46, skupno 70 avtobusov dnevno v vsako smer) namerava AC EGAT preusmeriti progo 26, ki vozi do Rumene hiše, na Trg Bonomea. Tudi prebivalci spodnjega dela Furlanske ceste naj bi se torej posluževali «proseških» prog, medtem ko bi s preusmeritvijo avtobusov na Trg Bonomea razbremenili progo štev. 38, na kateri naj bi torej vozil avtobus manj. Kot je znano, so prebivalci Barkovelj že protestirali pro-
Furlanske ceste že prenatrpani. Vsekakor pa bo treba to vprašanje še preučiti.
750 milijonov lir za razvoj živinoreje
Na zadnji seji je deželni odbor na predlog pristojnega odbornika Del Gobba sprejel sklep o izplačilu 750 milijonov Ur po zakonu štev. 57 iz letošnjega lete za izredne posege v prid živinoreji v Furlaniji - Julijski krajini. Finančna sredstva bodo uporabili za uresničitev raznih načrtov, ki so jih izdelali deželno odborništvo za kmetijstvo in trgovinske zbornice (po vsedržavnem zakonu štev. 1366 iz leta 1929). Dežela bo praktično povečala prispevke pokrajinskim združenjem živinorejcev, zlasti kar zadeva izboljšanje plemen, deželnim središčem za umetno oplojevanje in drugim ustanovam, ki se ukvarjajo s temi vprašanji. Končno bodo iz teh sredstev podeljevali prispevke organizatorjem raznih živinskih sejmov in razstav v Furlaniji - Julijski krajini.
Včeraj popoldne so sprejeli na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice 54-letnega Danteja Schera iz Milj, Ul. S. Barbara 63. Scher je upravljal svoj fiat 123 TS 136484, v smeri proti Miljam, ko je v bližini ladjedelnice Felszegy iz še nepojasnjenih razlogov trčil v nasproti vozeči avtobus proge št. 20. Z rešilnim avtom Rdečega križa so ga prepeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 60 dni zaradi zloma leve stegnenice in ran po rokah in obrazu.
DREVI V OBČINSKI TELOVADNICI
Miljsko častno meščanstvo za It. Albertija in M. T. Leon
Govoril bo župan Millo - Podelitev diplom domačim španskim borcem
Danes bodo Milje, mesto s staro protifašistično tradicijo, podelile častno meščanstvo dvema izmed najuglednejših španskih antifašistov v izgnanstvu, umetnikoma Rafaelu Albertiju in njegovi tovarišici, pisateljici Mariji Tereziji Leon. Poleg tega bodo Milje počastile, s posebnimi diplomami, svoje španske borce.
Geslo tega dne, ki se vključuje kot višek zaporedja kulturnih in drugih manifestacij v okvir «tedna boja proti frankističnemu režimu», je stih: «... rasti, cvet svobodne Španije».
Po srečanju, ki ga bosta Rafael Alberti in Marija Terezija Leon i mela z občinskim svetom, bo v miljski občinski telovadnici javno zborovanje. Začelo se bo ob 20. uri, ko bo najprej spregovoril župan Gastone Millo, za njim pa nova častna meščana Milj.
Pred tem so v Miljah že odprli razstavo osemdesetih tržaških slikarjev, ki so svoja dela odstopili kot moralno in tudi materialno pomoč boju španskega ljudstva za svobodo.
Naj na koncu še poudarimo, da sta Rafael Alberti in njegova tovarišica že izjavila, kako se čutita počaščena ob tem priznanju, saj ju spominja na Albertijevo rojstno mesto, prav tako ribiški trg, ki ga ne vidita že celih 40 let. Rafael Alberti in Marija Terezija Leon sta namreč zapustila Španijo med zadnjimi, ko je Franco s svojimi legionarji že vkorakal v Madrid in obkolil tamkajšnje letališče. Tedaj sta u-metr.ika z zadnjim letalom zapustila svojo domovino, se dalj časa mudila v Argentini in zadnje desetletje v Rimu, od koder živo spremljata dogajanje v Španiji, kamor se strastno želita vrniti ob osvoboditvi izpod fašistične tiranije. V boju proti fašistični zaroti nista Alberti in Leonova sodelovala samo s pisano besedo, temveč tudi z orožjem v rokah, saj sta bila med branilci Madrida v vrstah republikanske vojske. Tudi zato bosta drevi v Miljah sredi domačih španskih borcev.
Solidarnostni odbor za zaprtega vojaka
Na sedežu delavske zbornice v Trstu je bila sinoči tiskovna konferenca, med katero so javnost seznanili s primerom vojaka Livia Siccuranze, ki je zaprt v vojaškem zaporu v Peschieri pri jezeru Garda, ker je skupaj z enajstimi tovariši odklonil neužitno hrano v vojašnici pri Banih. Ustanovljen je bil obrambni kolegij, v katerem je tudi odvetnik Battello iz Gorice. Slednji je orisal primer in začrtal osnovne smernice obrambe, ki bo slonela na načelu demokratizacije vojaške službe ter odklanjanju preganjanja vojakov samo zato, ker so demokrati. Siccuranza je namreč sodeloval na neki okrogli mizi festivala tiska KPI. S tem v zvezi je na predlog predstavnika krajevne sekcije KPI prof. Monfalcona bil ustanovljen solidarnostni odbor. Podrobneje bomo o tem še poročali.
• S posebnim odlokom je tržaški župan odredil spremembo pravila o enosmernem prometu po Ul. S. Er-macora v Rojanu. Po novem se bo promet po omenjeni ulici odvijal enosmerno s Trga tra i Rivi proti Trgu Petazzi.
Razstava mladinskih knjig domačih piscev
Drevi ob 19. uri bodo v dvorani v Ul. Rosario odprli razstavo mladinskih knjig, ki so jih napisali av-
Hiiiiiiniiiiiniiiiiiiii milili min» illuni n iiiiiiiiriniin!»iiiiiii»«immiiiiinniiiiiiiiiimiiiiiiiiiinuxiiiiiiiiiiii)
V NOČI MED TORKOM IN SREDO
Tatovi so ponovno kradli v tobakarni v Ul. Rossetti
Odnesli so za 400.000 lir cigaret, razglednic in bonbonov
Majhna tobakarna v Ul. Rossetti 87 je očitno zelo vabljiva za tatove, saj so jo v zadnjem času večkrat obiskali. Lastnica Fabietti Ameba por. Renje iz Ul. Settefontane 49 in njena pomočnica, Liana De Colo por. Mircetta, sta bili včeraj zjutraj kaj neprijetno presenečeni, ko sta ugotovili, da so tatovi zopet okradb prodajalno.
Tatovi so delo opravili brez posebne fantazije, saj so se poslužili iste tehnike kot pri prejšnji tatvini. Splezali so na streho hišice in naredili luknjo točno na istem mestu kot zadnjič. Kos železobetonske strehe so vrgli v notranjost trgovinice, nato pa so se spustili v to-bakamo in pokradli vse, kar so mogli. Pri tem opravilu so si svetili s svečo, ki so jo kasneje pustili na tleh. Nato so se s plenom nemoteno oddaljili in nihče ni opazil nič sumljivega vse do jutra, ko je lastnica odprla tobakamo.
Po bežnem inventarju plena je bilo moč ugotoviti, da znaša skupna vrednost ukradenega blaga nekaj nad 400.000 lir. Neznanci so namreč odnesli kakih 15 kg cigaret, 240 zavojčkov bonbonov, 80 razglednic in za nameček še za približno 4.000 lir drobiža.
Jugoslovanski organi izročili tatova italijanski policiji
Mlada milanska tatova sta končno prišla v roke pravice. Pred več
ti tentu predlogu, kajti avtobusi ; kot enim mesecem sta 18-letni Giu-proseških prog pridejo na spodnji del ! seppe Seccamani in 21-letni France-
sco di Canio iz Milana v rodnem mestu ukradla avto in izginila neznano kam. šele pred nekaj dnevi ju je jugoslovanska pobcija prijela v. Beogradu in ju po daljšem zasliševanju pospremila na italijansko mejo ter ju včeraj dopoldne na mejnem prehodu pri Fernetičih izročila italijanskim oblastem. Mladeniča so prepeljali na tržaško kvesturo.
Avto sinoči podrl pešca
v Miramarskem drevoredu
Sinoči se je v Barkovljah pripetila prometna nesreča, pri kateri je bil hudo ranjen 54-letni Elio Baruch iz Trsta, Trg S. Giovanni 6. Baruch je v Miramarskem drevoredu v bližini restavracije Marinella nenadoma in neprevidno stopil na cesto med dvema avtomobiloma. Prav v tistem trenutku je privozil iz Trsta 63-letni Alojz Markovič iz Sesljana 57 s svojo simco, ki je pešca v zadnjem trenutku zagledal pred seboj in ni mogel preprečiti trčenja. Barucha so sprejeli na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice, kjer se bo moral zaradi zloma leve noge, pretresa možganov in ran po obrazu zdraviti 90 dni.
ROD MODREGA VALA TRST - GORICA
Taborniki obveščajo, da bo v nedeljo, dne 26. t.m., v Dijaš kem domu v Trstu ob 9.30.
redni občni zbor
torji iz Furlanije - Julijske krajine. Razstavo prirejajo Ljudska knjižnica, Mestna knjižnica, knjižnica tržaškega seminarja in «Ora del Rac conto». Gre za izbor okrog 200 del, objavljenih v zadnjih sto letih, med temi kakih trideset romanov tržaškega pisatelja U. Mionija, ki je umrl pred 40 leti. Uvodno besedo bo spregovoril prof. C. Desinan s tržaške univerze.
9 Jutri zvečer ob 20. uri bo v krožku «Che Guevara» (Ul. Madonnina 19) predavanje z naslovom «Italo Sve-vo in Europa». Predaval bo prof. G. Vigorelli.
Trikotno smanjc frizerjev treh sosednjih dežel
V nedeljo bo v našem mestu prvo «trikotno srečanje» moških in ženskih frizerjev sosednih dežel, točneje iz Maribora, Gradca in Trsta. Srečanje z natečajem in mimohodom modelov prirejata, strokovno frizersko združenje in obrtniško združenje pod pokroviteljstvom pristojne deželne ustanove ESA. Natečaj za moške in ženske (večerne in dnevne) frizure bo v popoldanskih urah (od 15. do 18. ure) v «carinski dvorani» pomorske postaje.
BALETNA ŠOLA SSG V TRSTU
Stalno slovensko gledališke vabi k vpisu v baletno šolo za sezono 1975-76. Po uspešnem zaključku lanske baletne vzgoje, nadaljujemo tudi letos to vabljivo zvrst vzgoje naših otrok. Letos smo pritegnili k vodstvu prvega plesalca Opere in Baleta iz Ljubljane, koreografa in baletnega pedagoga, Janeza Mejača. Z njim bo sodelovala Nada Križ-mančičeva, ki je že lani uspešno zastavila delo v naši baletni šoli.
V baletno šolo sprejemajo, poleg lanskoletnih učencev, kandidatke in kandidate od 6. leta starosti dalje.
Pouk se bo pričel v novembru.
Vpisovanje bo do 31. oktobra na upravi SSG v Kulturnem domu ob delavnikih od 8. do 14. ure.
Prosvetno društvo «France Prešeren» iz Boljunca priredi v nedeljo, 26. t.m., avtobusni izlet v Belo Krajino z ogledom Metlike, Črnomlja in Vinice (nastop pevskega zbora). Vpisovanje pri Lauri v mlekarni.
Razstave
V	umetnostni galeriji Tribbio so odprli razstavo najnovejših del tržaškega slikarja G. MILIE. Razstava, ki obsega okrog 30 olj in grafik, bo trajala do vključno 30. oktobra.
Marjan Kravos je v galeriji «Corsia Stadion» v Ul. Battisti 14 razstavil dober ducat svojih grafičnih listov, ki bodo občinstvu na ogled še danes, vendar pa po urniku galerije, ki je odprta za občinstvo le ob delavnikih in to od 17. do 20 ure.
V	galeriji «Cartesius» je odprl razstavo svojih del turinski grafik FRANCESCO CASORATI, ki bo v Trstu razstavljal do 3. novembra.
V	umetnostni galeriji «Sant’ Elena» v Ul. degli Artisti št. 2 razstavlja tržaški slikar dr. OTTONE GRISELLI.
Danes, 23. oktobra, bodo v miljski galeriji «II Mandracchio» odprli razstavo španskega slikarja RAFAELA ALBERTIJA. Razstava bo trajala do 1. novembra.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 23. oktobra SEVERIN
Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 17.7 — Dolžina dneva 10.36 — Luna vzide ob 19.3 in zatone ob 9.38.
Jutri, PETEK, 24. oktobra RAFAEL, ELKO
VREME včeraj: ' Naj višja dnevna temperatura 17,2, najnižja 10,9, ob 19. uri 13,6 stopinje, zračni tlak 1025,2 narašča, brezvetrje, nebo 3/10 poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 22. oktobra se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI so: 82-letni Giovanni Pa-van, 46-Ietni Nicola Di Lemia, 62-letni Vladimiro lez, 73-letna Luigia Batt por. Schillani, 89-letna Maria Cerovaz vd. Mameli, 72-letna Margherita Depiero, 71-letna Lucia Pa-nìch por. Corvi, 49-letni Romano Paoletti, 55-letni Enrico Clari, 82-letna Valeria Zennaro por. Zenna-ro, 79-letni Giuliano Cascar, 66-let-ni Luciano Bremini.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure)
Godina - Patuna, Campo S. Giacomo 1; Grigolon, Alla Minerva, Trg Giotti 1; Ai Due Mori, Trg Unità d’Italia 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30)
Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro - Neri, Ul. Dante 7.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec:	tel. 228 124; Bazovica:
tel. 226-165; Opčine:	tel. 211-001;
Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje; tel. 271-124.
GLASBENA MATICA - TESI
KONCERTNI ABONMA
Sezona 1975-76
Kulturni dom v Trstu
25. 10. 1175: ORKESTER GLASBENE MATICE, dirigent Oskar Kjuder, solistka Nora Jankovič - mezzosopran — 7. 11. 1975: AKADEMSKI PEVSKI ZBOR BRANKO KRSMANOVIČ iz Beograda, dirigent Bogdan Babič - 26. 11. 1975: TRIO LORENZ 12. 12. 1975: SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent Anton Kolar, sobstka Dubravka Tomšič -klavir - 10. 1. 1976: ZAGREBŠKI SOLISTI — 13. 2. 1976: VALTER DEŠPALJ - violončelo, Ivo Maček - klavrn — 12. 3. 1976: ORKE7TER GLASBENE MATICE, dirigent Oskar Kjuder, solist Mibn Pogačnik - violina — 26. 3. 1976: ACI BERTONCELJ, klavirski recital — 25. 4. 1976: SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER, MLADINSKI PEVSKI ZBOR IZ MARIBORA, SLOVENSKI OKTET, OKTET GALLUS, dirigent Anton Nanut
Cenjeno občinstvo opozarjamo, da bo zbor Branko Krsmanovič nastopil 7. in ne 8. novembra kakor prvotno javljeno.
Cene abonmajev:
Parter redni	10.000 lir	Balkon redni	8.000 lir
Parter znižani	8.000 lir	Balkon znižani	6.000 Ur
Mladinski in invalidski 3.000 lir
Vpis abonmajev v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29 — tel. 418-605; od 16. t.m. dalje v Tržaški knjigarni od 15.30 do 19.30.
Gledališča
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE
V	TRSTU - Kulturni dom
V	nedeljo, 26. t.m. ob 16. uri za abonma RED G - okoliški in v četrtek, 30. t.m. ob 20.30 za abonma RED E - mlaflinski v četrtek drama iz življenja beračev v dveh delih A. Leskovca «DVA BREGOVA».
STALNO SLOVENSKO GLEDALIš ČE V TRSTU gostuje . v petek, 24. t.m. ob 19.30 v MARIBORU (Borštnikovo srečanje) s predstavo A. Leskovca «DVA BREGOVA».
ROSSETTI
V	okviru «gledaliških srečanj» bo v mali dvorani gledališča v soboto, 25. t.m , ob 18. uri pod pokroviteljstvom Stalnega gledališča za Furlanijo - Julijsko krajino pogovor - recital «Dagli Zanni a Sior Todero attraverso Pantalone». Nastopila bosta Nico Pepe in Ada Prato.
GLASBENA MATIČA - TRST Sezona 1975-76 Prvi abonmajski koncert
V soboto, 25. oktobra, ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu
ORKESTER
GLASBENE
MATICE
Dirigent:
Oskar Kjuder Solist:
Nora Jankovič, mezzosopran
Spored:
W. Gluck - Simfonija v G-duru
M. de Falla - Siete canciones popnlares espanolas G. Martucci - La canzone dei ricordi
Rezervacija in prodaja vstopnic in abonmajev v pisarni Glasbene matice tUl. R. Manna 29 - tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Razna obvestila
PD Kraški dom - Repentabor vabi občane, ki jih zanima balincanje. da se udeležijo sestanka, ki bo jutri, 24. t.m., ob 20. uri v dvorani občinske kopalnice v Repnu. Razpravljalo se bo o ureditvi 2 balinarskih stez in prostora, ki jih obkroža.
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	680.—
Funt šterling	1409,-
švicarski Irank	256,40
Francoski frank	155,-
Nemška marka	263,80
Avstrijski šiling	37,20
Dinar: debeli	34,-
drobni	34.-
Ariston 16.00 «Calore». Barvni film. Joe Dallesandro, Sylvia Miles. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 15.30 «Una romantica donna inglese». Glenda Jackson, Helmut Berger, Michael Caine.
F’enice 16.00 «A tutte le auto della polizia». Barvni film. Igrata E. M. Salerno, G. Ferzetti. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 15.30 «Prigioniero della seconda strada». Barvni film. Igrata: Jack Lemmon in Anne Ban-croft.
Nazionale 15.30 «Fra Diavolo». Igrata Stanilo in Olio.
Eden 16.00 «L importante è amare». Barvni film. Prepovedan mladini poa 18. letom. Igrata Romy Schnei-der in Fabio Testi.
Ritz 16.00 «Due cuori, una cappella». Barvni film. Renato Pozzetto, Agostina Beili. Aldo Macaone.
Aurora 16.30 «Non toccate le vecchiette». Barvni zabavni film.
Capito! 16.30 «Fantozzi». Paolo Villaggio. Barvni film.
Cristallo 16.30 «L'insegnante». Barvni film, v katerem igra Edwige Fe-nech. Prepovedan mladini
Moderno 16.30 «Pippo, Pluto e Paperino alla riscossa». Walt Disneye-va risanka v barvah.
Filodrammatico 16.30—22.00 «Ondata di piacere». Silvia Dionisio. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «I figli di Bruce Lee». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Impero 16.30- «Tutta una vita». M. Keller. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «L ambizioso». Joe Dallesandro, Stefania Casini.
Astra 16.30 «Troppo rischio per un uomo solo». Giuliano Gemma. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom..
Abbazia 16.00 «La collera del vento». Terence Hill in M. G. Buccella. Barrai film.
Radio 16.00—22.00 «Valdez il mezzosangue». Charles Bronson. Barrai film.
Volta - Milje 17.00 «007 dalla Russia con amore». Sean Connery. Barrai film.
Mali oglasi
127 ’71, ’73, 500L ’71, 124 sport ’72, 124S plin ’70, 850 coupé ’68, escori 1100 ’72, mini '70, '72, 128 fam. '72. 'simea ’72, 1100, 1750 ’70, 500 fam. ’69. Na ogled pn AUTOSALONE TRIESTE, Ul. Giulia 10.
NUJNO iščemo resno in pošteno natakarico ali pomočnico za stalno zaposlitev: gostilna Pri studencu. Dolina pri Trstu, tel. 228-116.
FRIZERKO išče nujno Stalno slovensko gledališče. Telefonirati v uradnih urah 734-265.
Prispevki
MENJALNICA
vseh tujih valut
V	spomin na ljubega Emila Kalca daruje družina 10.000 lir za Zvezo borcev NOB iz Trebč, 10.000 lir za pevski zbor Primorec in 10.000 lir za športno društvo Primorec.
V	spomin na dragega nonota E-mila Kalca darujejo vnuki Marko, Elena, Giuliano, Tatjana in Tamara 10.000 lir za poimenovanje šole v. Trebčah.
Namesto cvetja na grob Josipa Sancina daruje Bernard Slavec 5.000 lir za časopis Delo.
Sporočamo žalostno vest, da nas je dne 21. oktobra za vedno zapustila naša draga žena, mama in nona
AMALIJA ZLOBEC por. ŠINIGOJ
Pogreb bo danes, 23. oktobra ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerkev.
žalujoči: mož Pepi, sinova Pepi in Emil z družinama, vnuka Gabrijel in Nikoleia ter drugo sorodstvo.
Trst, Opčine, Orlek, Sežana, Koper, Izola, Postojna, 23.. oktobra 1975
Bled,
i	ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovab in spremili na zadnji poti našega dragega
EMILA KALCA
Posebna zahvala častitemu gospodu župniku Rozmanu za ganljive besede, Zvezi borcev NOB iz Trebč, dr. Starcu, primariju, zdravnikom in osebju Zavoda za medicino dela, osebju lekarne na Opčinah, dr. Adrijani Černigoj, sorodnikom in prijateljem, darovalcem cvetja, sosedom in vaščanom.
Žalujoča družina
Trebče, 23. oktobra 1975
ZARADI SKRAJNO NEUSTREZNIH PROSTOROV
Tudi v Bazovici je položaj otroškega vrtca nevzdržen
Starši zahtevajo srečanje z županom
Splošno nezadovoljstvo zaradi nevzdržnega položaja, v katerem životarijo številni otroški vrtci ustanove ONAIRC na Tržaškem, se iz dneva v dan stopnjuje in k temu v prvi vrsti pripomore zadržanje pristojnih o-blasti in organov, ki z največjo počasnostjo rešujejo številne probleme, če jih sploh rešujejo. In to prav gotovo niso problemi, ki bi nastali včeraj. Združenja staršev in tudi vzgojno osebje vztrajno opozarjajo nanje že leta in leta. Številni posegi in zahteve pa niso in niso zalegli.
Novo šolsko leto je spet odprlo staro rano, ki se čedalje bolj širi. Na-rastlo je namreč število vpisanih, kar je občutno obtežilo že staro bolezen — kronično pomanjkanje ustreznih prostorov. Primerov, ki nazorno govorijo o teh težavah, je veliko. Največ prahu je dvignilo vprašanje slovenskega otroškega vrtca na Opči-nah, kjer so morali zaradi visokega vpisa otrok na eni strani in pomanjkanja prostorov na drugi, prikrajša-
ti kar 15 otrok za najosnovnejšo vzgojo.
Nič manj pereč in po svoji simpto-matičnosti nič manj značilen ni problem v Bazovici. Otroški vrtec gosti župnijski Slomškov dom. Dal je na razpolago prostore v prvem nadstropju. Poleg tega, da morajo otroci opraviti vrsto stopnic, ki so lahko zanje tudi nevarne, so prostori tako tesni, da se v njih komaj premikajo. Samo slovenska sekcija o-troškega vrtca šteje 32 otrok, prostor, v katerem se otroci igrajo, rišejo, kosijo, itd. pa meri 7,37 m v dolžino 4,36 m v širino. Italijanska sekcija, v kateri je 15 otrok, je seveda še bolj na tesnem. Vse skupaj povezuje ozek hodnik in skupaj si delijo prav tako tesne higienske prostore. Če dodamo še dve učni moči in dve pomožni moči, pomeni, da živi v teh tesnih prostorih skupno 51 ljudi in da pride na vsako osebo le bornega pol kvadratnega metra prostora.
dobo 1975-80, o ustanovitvi dveh novih službenih mest, o izvolitvi predstavnikov občinskega sveta v komisijo za dodelitev stanovanj ustanove IACP, v upravni svet dolinskega šolskega patronata, v glavno skupščino živinozdravniškega konzorcija Milje -Dolina in v glavno skupščino konzorcija za promet. Nadalje se bo razpravljalo o obračunu lanskega finančnega leta, o oddaji v najem srenj-skega zemljišča zadrugi «Dolga Krona», o dodelitvi podpor prosvetnim
^■iiiHiiiiimniiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiuiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiii
OD VČERAJ DO NEDELJE V NAŠEM MESTU
Začetek kongresa Združenja bolnišniških asistentov
Pozdrav župana Spaccinija in deželnega odbornika Tripunija - Poročilo tajnika Združenja prof. Pacija
Zdravstvena politika, strokovna | lijo in Jugoslavijo. Na dnevnem redu Priprava zdravnikov in zdravstvenih j so še točke o upravno-političnem pro-operaterjev, njihovo vključevanje v j gramu občinske uprave za mandatno novo zdravstveno službo, organizacijski posegi, vprašanje zdravstvene reforme in drugi problemi bodo Predmet razprave na X. vsedržavnem kongresu Združenja bolnišniških zdravnikov pomočnikov in asistentov, ki se je pričel včeraj v Trstu in ki se bo zaključil v nedeljo, 26. oktobra. Kongres, ki se ga udeležuje 170 delegatov v predstavništvu 17 tisoč včlanjenih zdravnikov asistentov, je začel vsedržavni tajnik Združenja prof. Paci, ki je označil ta kongres za nekakšno prelomnico v luči bližnje zdravstvene reforme.
Včerajšnje otvoritvene slovesnosti sta se med drugimi udeležila tudi tržaški župan Spaccini in deželni odbornik za zdravstvo Tripani, ki sta pozdravila vse delegate ter Poudarila pomen zasedanja. Na kon-Sresu sta prisotna tudi parlamentarca Morini (KD) in Scarpa (KPI), za soboto pa pričakujejo prisotnost državnih podtajnikov za zdravstvo Foschija in za javna dela Del Nera,
Predsednikov komisij za zdravstvo jn higieno pri poslanski zbornici jo senatu ter predstavnikov sindikalne zveze.
V svojem uvodnem poročilu je Prof. Paci najprej poudaril, da je nemogoče reševati bolnišniške probleme izven globalnega okvira ita-.'janskega zdravstvenega sistema Jb da je treba sedanjemu položaju Predložiti v alternativo nov koncept dravnika in zdravstvenih struktur, otem ko je omenil zadnje zako-bodajne posege na zdravstvenem Področju, je prof. Paci dejal, da so se ugodnosti in izboljšave, ki jih 1 Posegi vnašajo v bolnišniški in Plošn,; zdravstveni sistem, brez u-mka, če jim ne sledi širša re-rrna. Med glavnimi problemi, ki Pretresajo zdravstveno strukturo, je »vedel pomanjkanje sodelovanja
razrdmi sektorji zdravstva, med P sarneznimi bolnišnicami in pod-cli (sever in jug) ter pomanjka-Je načrtovanja na deželni ravni.
Posledice vsega tega so očitne. Ob uri kosila, se učilnica spremeni v jedilnico in otroci morajo na kosilo čakati na hodniku. Skratka, otroci se iz vrtca vračajo izčrpani, utrujeni in sitni, pravijo starši, ki so sicer že zahtevali pri ustanovi ON AIRC in občinski upravi, naj rešita to vprašanje. Odgovora, kot je že preizkušena praksa, ni bilo.
Vprašanje bazovskega otroškega vrtca je z novim šolskim letom spet skočilo z vso silo na dan. V ta namen je bilo predsinočnjim v Bazoviškem domu srečanje staršev in drugega prebivalstva s predstavniki krajevne konzulte za vzhodni Kras. Srečanje je priredilo domače prosvetno društvo «Lipa», ki poleg svoje kulturne dejavnosti pobliže spremlja tudi druge občutene probleme v vasi.
Poleg nekaterih svetovalcev konzulte s predsednikom šolske komisije Vrabcem na čelu, so se srečanja udeležili tudi občinski svetovalec Wilhelm, tajnik SPZ Kalc in predstavnik občinskega odbora staršev ONAIRC Stopar. Problem je najprej orisal predsednik PD «Lipa» Darko Metlika, podrobneje pa je o položaju vrtca poročala predstavnica združenja staršev Majda čač. Ta oris so dopolnili še drugi predstavniki staršev, v razpravo pa so posegli tudi predsednik šolske komisije konzulte, ki je zagotovil posredovanje konzulte za rešitev vprašanja, svetovalec Wilhelm, ki je orisal splošen položaj šolstva in otroških vrtcev posebej na podeželju ter poudaril potrebo po izvajanju večjega pritiska na občinske oblasti za dosego rezultatov, in drugi.
Iz razprave, ki je v prvi vrsti potrdila splošno zahtevo po gradnji novega poslopja, je izšlo tudi nekaj predlogov za takojšnjo in začasno rešitev vprašanja. V Bazovici sta dve javni poslopji, v katerih bi oblasti lahko uredile začasne prostore za slovenski in italijanski otroški vrtec. Eno je na pol prazno občinsko poslopje ob cesti, ki vodi proti Lokvi, drugo pa je tudi na pol prazno poslopje gozdnih čuvajev na kraju vasi, ob cesti, ki vodi proti mestu.
Glavni sklep predsinočnjega sre-
OB SOBOTNI PREKINITVI POUKA Nfl SLOVENSKIH ŠOLAH
j V vsem povojnem času so oblasti v Sorici zanemarjale vprašanja siovenskega šolstva
Kako utemelpjejo svojo odločitev nekateri izmed pobudnikov stavke - Poslopja so stara tudi do SO let - Skrb za šolo prepustiti samostojnemu šolskemu okraju
društvom in godbam na pihala ter .	. ■	. -	-
•	«•— ■* te“ "» SSRJe 4.i&d
škim županom Spaccinijem, odbornico za šolstvo in slovenskima odbornikoma. V ta namen so že sestavili delegacijo, v kateri bodo poleg predstavnikov staršev tudi predstavniki
• Predsednik deželnega odbora Co-melli in predsednik deželnega sveta Pittoni sta včeraj sprejelà na vljudnostnem obisku novega načelnika tržaških karabinjerjev polk. F. Forcello.
, vaških organizacij.
uiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiHiuumiiiuiiiHMiuuiiiiimiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiniiiiiiiimmiiiiiiiil
Danes občinskega
v Dolini seja sveta
..revi °b 18.30 se bo sestal dolinski svet na redni seji. V ponede-kj v So se že sestali načelniki skupin, so med drugim pripravili resolu-CIJ0 glede
S SESTANKA Z DR. CIANOM
Prihodnje leto 2. deželna
konferenca o izseljenstvu
Letni prispevek za izseljenske organizacije povišan na 30 milijonov lir
V torek so se na deželnem odbor-ništvu za delo sestali z direktorjem dr. Rolandom Članom predstavniki emigrantskih organizacij iz dežele (ALEE, AGLI - ERAPLE, Zveza slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije, Ente Friuli nel mondo, Pal Friul in Associazione emigranti giuliani). Zvezo beneških izseljencev je predstavljal njen organizacijski tajnik Ado Cont.
Dr. Gian je predstavnike emigrantov seznanil z novimi pobudami deželnega odborništva v prid emigrantom. Tako je povedal, da bi morala biti druga deželna konferenca o izseljenstvu, ki jo predstavniki emigrantov zahtevajo že več let (v bistvu so te zahteve postavljali na vsakem zasedanju deželne konzulte o emigraciji), v teku leta 1976. Namesto konzulte o emigraciji, ki je zapadla, pa deželna uprava predlaga, naj bi emigrantska društva imela svoje predstavnike v deželni komisiji, kjer bi interese emigrantov ščitil tudi pred-
stavnik sindikalne zveze CGIL -CISL - UIL. Posebno pozornost so posvetili tudi spremembam in 'dopolnilom deželnega zakona št. 24, glede katerih so predstavniki emigrantov zahtevali, naj se deželna uprava z njimi posvetuje in upošteva mnenje emigrantov. Predlagali so tudi, naj bi na sedežu vseh občin izobesili plakat z naslovi vseh emigrantskih organizacij, na katere se lahko emigrantje ob povratku domov obrnejo, če naletijo na občinah na kakršnekoli težave.
Končno so bili predstavniki emigrantov obveščeni o povišku deželnega prispevka njihovim organizacijam. Do sedaj so namreč prejemale vse organizacije 20 milijonov lir letno, po povišku pa si bodo razdelile 30 milijonov.
Ob koncu naj še povemo, da je dr. Clan obljubil Adu Contu svojo prisotnost na kongresu Zveze beneških izseljencev, ki bo L novembra v Taminesu v Belgiji.
Ž. G.
ureditve meje med Ita-
11,11,1......m......
Novembra v Gročani odkritje spomenika

ri^,akar «mo že poročali v našem ki-nu111^11’ *50^° v Gročani v v 'Mrvo postavili spomenik padlim
novembra. Slt>VeSn° odkritje 130 9’ domači možje in fantje so že dalj
■ ' ■ : ■ vi :	/■.	'	.
m!
.. Siliš:
' ................................................................... : '
?
Vr
JP Hi, s
časa prostovoljno na delu. Pred kratkim so na posebnem sestanku obravnavali vsa vprašanja v zvezi s postavitvijo spomenika. Med drugim so sklenili, da bodo prgstovoljno popravili in uredili vse ceste v vasi.
Glavni trg, kjer bo stal spomenik, je dala občinska uprava asfaltirati in ustrezna dela dobro napredujejo. Na sliki župan E. Švab z nekaterimi odborniki in osebjem tehničnega u-rada med ogledom trga.
Drevi ob 20. uri se ponovno sestanejo predstavniki enotnega šolskega odbora, Sindikata slovenske šole, enotnega dijaškega odbora ter predsedniki zavodskih svetov, da preučijo dosedanjo akcijo za sobotno prekinitev pouka na šolah. Kakor smo izvedeli, pripravljajo izid lepaka, v katerem bodo opredelili svoje stališče do vrste vprašanj šolskega značaja in tudi utemeljili svoje ravnanje.
Za kaj gre pri sedanji stavki: to smo hoteli izvedeti tudi od nekaterih akterjev v tem dogajanju, ter smo jih zato zaprosili, da nam vsakdo s svojega gledišča pojasni vzroke za tako široko in lahko bi rekli tudi občuteno odločitev, tako v vrstah šolnikov kakor tudi v vrstah staršev.
Predsednik Sindikata slovenskih šolnikov v Gorici ravnatelj Albin Sirk je uvodoma dejal, da se je sindikat odločil za stavko zaradi številnih vprašanj v slovenskem šolstvu, ki so se nabirala od povojnih let do danes. Celo ureditev stale- j ža profesorjev se je vleklo cela Ì desetletja ter ni zadostoval niti za- j kon za slovenske šole, ampak je i bila zadeva rešena s posebnimi ha- j bilitacijami ter vključitvijo v stalež j na podlagi vsedržavnega zakona.
Kar zadeva strokovno šolstvo, slo-1 venska javnost ne more sprejemati l ukinitve nadaljevalnega tečaja na trgovskem zavodu ter njegove obnovitve na zasebni podlagi s finansiranjem krajevnih ustanov. V zvezi s stanjem zgradb, v katerih se v mestu vrši osnovnošolski in srednješolski pouk, pa je ravnatelj Sirk dejal, da smo veliko na slabšem kot pred 30 leti, kajti v tem času zgradb niso popravljali in so postale še bolj neprikladne. Gradnja šolskih poslopij v severnem in južnem predelu se ne premakne z mrtve točke, pa čeprav je, denimo, postopek za pričetek gradnje šol, za katere je izdelal načrte inž. Adolf Močnik, v zaključni fazi in bi bilo potrebno le nekaj več politične volje za pričetek del. «Vsi, ki se u-kvarjamo s šolo — je dejal ravnatelj Sirk — se zavedamo psiholoških razlogov, ki ob sedanjem stanju šol pogojujejo vpis v slovenske šole in tudi didaktične uspehe. Sindikat je v seznam zahtev vključil tudi vprašanje doklade za uporabo dveh jezikov na šolah in za uvedbo slovenščine v šolske urade. Pričakujemo, da bodo v okviru globalne zaščite priznana izvršilni oblasti pravna sredstva za priznanje enakopravnosti slovenskega jezika tudi v šolski upravi.
Prepričani smo, da bodo tako šolniki kakor tudi starši razumeli utemeljenost naše odločitve in da nas bodo na primeren način podprli tudi naši kolegi v Trstu,» je ob koncu dejal ravnatelj Sirk.
V zvezi s prekinitvijo pouka se kot eden izmed tehtnih razlogov navaja prav dotrajanost šolskih zgradb. Starosta slovenskih šolnikov Hum-bert Močnik nam je povedal nekaj zanimivih podatkov o teh šolah, kdo jih je gradil in kdaj.
«Anton Gregorčič je še pred koncem prejšnjega stoletja ustanovil društvo Šolski dom, da bi si Slovenci zgradili tiste šole, ki jih od oblasti niso mogli dobiti. Leta 1896 je kupil svet v Ul. Croce, že dve leti kasneje (1898. leta) pa je bila zgrajena za tiste čase ena najsodobnejših šolskih zgradb v mestu, kjer so odprli deško in dekliško osnovno šolo. Leta 1908 je bil v UL Randac-cio zgrajen najprej Mali dom, dve leti kasneje pa še Novi dom. Obe zgradbi sta služili kot pripravljalnica za gimnazijo in učiteljišče in tudi za slovensko gimnazijo, ki je bila odprta 1910. leta in je bil v njej kot tudi na vseh ostalih šolah pouk do 1915. leta, ko je vojna preprečila pouk. Hkrati je v Ul. Favetti potekala akcija za gradnjo Gregorčičevega doma, to je zgradbe, v kateri je sedaj učiteljišče. Po prvi vojni so izmed vseh teh šol bili odprti samo trije razredi osnovne šole in še te so 1926. leta fašisti ukinili, tako da so se slovenske srednje šole ponovno odprle po približno tridesetih letih in od osvoboditve sem delujejo 30 let. še posebej moram poudariti, da so bile vse te zgradbe v mestu zgrajene s samoprispevkom slovenskega življa v Gorici ter njeni bližnji in daljni okolici in da je bil pouk na njih najprej zasebnega značaja, okoli leta 1910 pa so jih izenačili z državnimi».
Predsednik zavodskega sveta nižje srednje šole «Ivan Trinko» Edmund Košuta pa nam je rekel, da noben oče in nobena mati ne moreta biti zadovoljna s tem, da njihovi otroci že 30 let zahajajo v stara šolska poslopja, v zvezi s katerimi je morala, zaradi nekaterih pomanjkljivosti, posredovati celo sodna oblast. Nič čudnega ne bi bilo, če bi se otroci, ki obiskujejo hladne in neprebeljene ter povrh še stare zgradbe, čutili zapostavljene v primerjavi z otroki večinskega naroda in je zato bolj kot upravičena želja, da bi začela pristojna oblast te pomanjkljivosti odpravljati
Kar pa zadeva politiko zavodskega sveta, obstaja obveza, da bodo v prvi fazi skušali doseči popravi-
lo vsaj najnujnejšega, potem pa se bodo trudili, da se tudi za južni šolski center zgradi nov šolski objekt. V zvezi s pobudniki stavke je Edmund Košuta dejal, da je k nastanku šolskega odbora pripomoglo prav kritično stanje v slovenskem šolstvu in da bodo poglavitni problemi nanizani tudi v lepaku, ki ga bodo danes nalepili po oglasnih deskah. Na prvem mestu bo vprašanje trgovske šole, za njim pa bodo nanizali še vse ostale zahteve, kot so: popravilo srednje šole, zagotovitev telovadnice, gradnja dveh mestnih šolskih središč ter ustanovitev samostojnega šolskega okraja, v okviru katerega bi slovenska narodnostna skupnost skrbela za pravilen razvoj svojega šolstva.
Nezadovoljstvo, ki se kaže v slovenskih šolskih vrstah, je naletelo na ugoden odmev tudi med italijansko šolsko mladino ter se prav te
dni predstavniki slovenskega enotnega dijaškega odbora pogovarjajo s predstavniki italijanskega med-šolskega odbora «interscolastico», da bi tudi italijanski dijaki s prekinitvijo pouka opozorili javnost na dogajanje v slovenskem šolskem življenju ter na takšen način tudi pri oblasteh podprli zahteve profesorjev, staršev in dijakov.
Mladi komunisti proti odločitvi šolskega ministra
V zvezi z odločitvijo šolskega ministra Malfattija glede ukinitve četrtega in petega razreda slovenske trgovske šole v Gorici, je mladinska federacija italijanske komunistične stranke izdala tiskovno poročilo, v
katerem izraža solidarnost prizadetim dijakom ter celotni slovenski narodnostni skupnosti, kateri je odločitev šolskega ministra zadala velik udarec na šolskem področju.
Mladi italijanski komunisti ugotavljajo, kako je neutemeljena odločitev šolskega ministra, ki je za slovensko šolo rabil enaka merila kot za večinsko, pri čemer ni upošteval specifične potrebe manjšine. Zaradi birokratske zaprtosti ministra Malfattija, je nadalje rečeno v tiskovnem poročilu, so slovenskim dijakom, ki obiskujejo trg. šolo, preprečili celovito šolanje na gospodarskem področju, ki je izredno pomembno za tukajšnjo gospodarstvo, saj slovenska trgovska šola pripravlja sposobne kadre trgovskih operaterjev. Poleg tega pomeni ukinitev 4. in 5. razreda trgovske šole grobo kršitev načel, ki so zagotovljena članom manjšinskega naroda.
iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiia
Večer slovenskih plesov in pesmi
MLADINSKI KROŽEK GORICA
sklicuje za jutri, 24. t.m., ob 20.30 v prostorih Gregorčičevega kluba na Verdijevem korzu 13
4. REDNI OBČNI ZBOR
Vabljeni!
Pred nekaj dnevi smo vam napovedali večer slovenskih plesov in pesmi, katerega se boste lahko u-deležili v soboto v telovadnici v Dolini Koma. Omenili smo že, da bodo nastopile samo zamejske skupine, to so naša jolklorna skupina iz Sovodenj, tržaška jolklorna skupina «Stu ledi» in narodno - zabavni ansambel «Lojze Hlede» iz štever-jana.
Danes bi radi posvetili nekaj besed tržaški folklorni skupini «Stu ledi» iz Trsta (na sliki), ki našemu goriškemu občinstvu ni popolnoma neznana, saj je že večkrat nastopala po naših vaseh, tako na primer v Števerjanu, na Oslavju in še kje.
Ta skupina deluje skoraj tri leta. V začetku je bilo delovanje težavno, saj je bilo plesalcev bolj malo, pojavljala pa so se tudi vprašanja v zvezi z vaditeljem in z muzikanti. No, ko so bila ta začetna vprašanja rešena, je delovanje steklo brez prevelikih težav. Tako si je skupina pripravila splet tržaških plesov in pesmi, ki vam ga bo seveda predstavila v soboto zvečer. Poleg tega vam bo predstavila tudi istrske plese, ki so tržaškim sorodni po nošah in delno tudi po stilu. Te plese in pesmi je skupini posredovala gospa Tončka Maroltova, pomagal pa je prof. Mirko Ramovž.
Iz svojega repertoarja je tržaška folklorna skupina «Stu ledi» za sobotni večer izbrala še prešerne in vesele gorenjske plese, ki predstavljajo eno največjih bogastev v slovenski folklori. Pripravila pa je tudi presenečenje za goričke gledalce in se bo prvič pojavila pred občinstvom s srbskimi plesi, ki jih je skupina komaj naštudirala s pomočjo koreografa Dušana Kovačeviča.
Resolucija za obnovitev zakona o prosti coni
Prejšnji teden se je na izredni seji sestal sovodenj ski občinski svet, da bi ocenil sedanji položaj glede proste cone. Ob zaključku sestanka je občinski svet izglasoval resolucijo, ki jo je poslal predsednikoma senata in poslanske zbornice, ministrskemu predsedniku, načelnikom političnih skupin obeh domov, tukajšnjih parlamentarcem, goriškemu prefektu, predsedniku pokrajine, goriškemu županu ter predsedniku trgovinske zbornice. Tekst resolucije je naslednji:
«Občinski svet v Sovodnjah, zbran na izredni seji dne 16. oktobra, zaskrbljen, da dva meseca pred zapadom zakona o prosti coni, ki je bil v zadnjih dveh mesecih dvakrat podaljšan, vlada ni še izpolnila obveznosti, da predstavi zakonski osnutek za obnovitev zakona;
ko ugotavlja,, da tak položaj negativno vpliva na krajevno gospodarstvo, soglasno zahteva, da se veljavnost zakona o prosti coni podaljša in obnovi, upoštevajoč naslednje točke: 1) zakon naj se podaljša in obnovi vsaj za 15 let, da se tako premosti značaj začasnosti javnih posegov, ki trenutno omejujejo gospodarske pobude; 2) ustanovi naj se podoben sklad, namenjen finansiranju socialno-gospodar-skih načrtov za razvoj goriške pokrajine, tako da se ugodnosti razši-
rijo na celotno skupnost; ,3) sprejmejo naj se ukrepi, da še ugod1 nosti prilagodijo razmeram, z možnostjo letne revizije' bodisi količine kot vrste kontingentov, rie da bi se pri tem spremenila globalna obveznost države; 4) zaupa naj se uprava olajševalnih sredstev krajevnim ustanovam s sodelovanjem trgovinske zbornice; 5) pokrajinski odbor za cene naj določa cene blaga, ki je namenjeno javni uporabi.
BO-letnica šaliovskega društva iz Tolmina
Nedvomno najstarejše šahovsko društvo v tem delu naše domovine je v Tolminu — saj so pričeli marljivi šahisti v Tolminu z organiziranim delom 10. oktobra 1945. Ta lep jubilej so proslavili v soboto, 11. oktobra in povabili še živeče prve člane in pobudnike šahovskega dela: prof. Stanka Zadneka, prof. Marjana Urbančiča, V. Božiča in še vedno aktivnega Jožka Tomija. Predsednik društva Albin Baloh je pozdravil vse navzoče, še posebej pa Franca Bizjaka, podpredsednika Primorske šahovske zveze, kot tudi Tullia Breganta, ki se je odzval vabilu kot predsednik šahovske federacije Furlanije - Julijske krajine, ki redno vzdržuje šahovsko - športne stike s primorskimi šahovskimi društvi.
Prijetno proslavo je poživela tudi šahovska simultanka, ki jo je odigral naš najstarejši slovenski šahovski velemojster Vasja Pirc, s 30 tol-
minskimi šahisti. Pp simiiltanki, ki se je končala s 15 dobljenimi, 11 remiji in tremi izgubljenimi partijami za Pirca, šo še'tolminski šahisti še dobro uro pogovarjali o šahu in drugih zanimivih vprašanjih, ki jih danes kraljevska igra nudi vsem, ki se z njo bavijo.	B. F.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TEST SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
ANTON LESKOVEC
DVA BREGOVA
Drama iz življenja beračev — v dveh delih
Po dramaturški redakciji M. Beline priredil J. Babič
Besedilo pesmi:	Miroslav Košuta
Scena:	Demetrij Cej
Kostumi:	Marija Vidauova
Glasba:	Aleksander Vodopivec
Lektor:	Majda Križajeva
Režija:	JOŽE BABIČ
V torek,	28. oktobra, ob 20.30 v
gledališču	«G. Verdi» v GORICI
	(Goriški abonma)
Kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 «Ultime grida dalla savana». Barvni dokumentarni film.
CORSO 17.15—22.00 «Mandingo». G. Meson in S. Georg. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 16.15—22.00 «Per favore non mordermi sul collo». S. Tate. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE 17.00-21.30 «Vivere peri-colosamente». A. Wint in C. Wa-ters. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
VITTORIA 17.00—22.00 «Schiave nell’isola del piacere. S. Jeanine in D. Drube. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR 16.00-22.00 «H cavaliere Costante Nicosia demoniaco, ovvero Dracula in Brianza». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «L’esorciccio». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Dekle, ki sem jo ubil», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Pozejdonova avantura», ameriški barvni film ob 18.00 in
20.00.
DESKLE «Rdeči gusar», ameriški barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in jutri ponoči je dežurna lekarna Sant’Antonio, Ulica Romana, tel. 40-497.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 24-43.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
razpisuje
ABONMA ZA GORICO
ra jubilejno s;zs.no 1975 - 1976
Vse predstave v abonmaju bodo v gledališču Verdi. Stalno slovensko gledališče organizira sezono v Gorici skupaj s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve (E.M.A.C.). Vpisovanje abonentov do 25, oktobra na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Malta 2, tel. 2495. ter v Katoliškem domu, Drevored XX. septembra 85, tel. 81120. Abonenti se vpisujejo tud: na sedežu prosvetnih društev.
CE"E ABONMAJEV ZA SEDEM PREDSTAV
Pni sedeži (parter in balkon) 10.000 lir Drugi sedeži (parter in balkon) 7 000 lir
Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupen obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 4.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane nrav tako 4.000 lir.
Prosimo abonente, ki so potrdili sedeže za letošnjo sezono, da dvignejo abonmajske izkaznice na sedežu SPZ. Ulica Malta 2.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini 1111111111111111111(111111,111111,11111,111 n mn
UCOTOVmV OB PREGLEDU STATISTIČNIH PODATKOV
Turistična sezona na Goriškem se v tem letu srečno izteka
Letos za zabeležili 165.476 prihodov tujih in italijanskih turistov za J milijon 703.350 prenočitev
Turistična sezona v goriški pokrajini se uspešno izteka. K temu so v precejšnji meri pripomogli lepi sep-tenibrski dnevi, Id so v naša turistična središča privabili veliko tujih in italijanskih turistov. Kljub splošni gospodarski krizi, ki je zajela domala vse evropske države in ki je odločilno vplivala tudi na turistično gospodarstvo, smo na Goriškem in še posebno v Gradežu zabeležili letos iste število turistov, kot v prejšnjih letih. Zadovoljivo je dejstvo, da so letos zabeležili rahel porast prenočitev (0,7 odstotka) v primeri s turistično sezono lanskega leta. Druga ugotovitev, ki jo lahko zabeležimo ob prebiranju statističnih podatkov pokrajinske turistične ustanove, je. da je večji del turistov letos skrajšalo počitnice od 'običajnih 15—20 na 10 dni. Krajevni turistični operaterji pa so tudi v letošnji sezoni, ki se izteka, pripravili za goste nešteto športnih, kulturnih in rekreacijskih prireditev,
ki so ovrednotile naša turistična središča. Pri tem ne gre pozabiti tudi na izredno ugodno zemljepisno lego goriške pokrajine ter na uspeh, ki ga je letos doživela krajevna gastronomija.
V letošnji turistični sezoni (podatki se nanašajo na čas do konca septembra) so na Goriškem zabeležili 165.476 prihodov turistov, kar znaša v primeri z istim obdobjem lanskega leta 5.158 prihodov, to je 3,2 odstotka več. Prenočitev je bilo letos 1 milijon 703.350 (11.591 več kot lani). Tujcev je bilo 60.076, kar znaša 9,5 odstotka več, prenočitev tujih turistov pa je bilo 545.229, s padcem za 1.8 odstotka. Italijanskih turistov je bilo 105.391 (0,1 odstotka manj), prenočitev pa je bilo 1 milijon 158.121 (1,9 odstotka več). V samem Gradežu so zabeležili 107.748 prihodov (3,8 odstotka več kot lansko leto) za 1 milijon 385.992 prenočitev (0,7 odstotka več).
Ekipa beograjske televizije v Gorici
Ekipa beograjske televizije je sredo pripravila intervju z goriški) županom De Simonejem, ki je pi udaril pomembno vlogo mesta ki povezovalca med dvema sosednim narodoma. Župan je dejal, da je b lo v tej smeri veliko storjenega te da bodo v bodoče okrepili sodelovi nje z Novo Gorico z raznimi kultu: nimi, mladinskimi in športnimi pr reditvami. Omenil je tudi velik p< men, ki ga bo za obe mesti im< lo odprtje mednarodnega obmejneg prehoda Štandrež — Vrtojba ter tem v zvezi odpiranje novih možn( sti sodelovanja na gospodarskei področju.
BEOGRAJSKA UNIVERZA STARA 70 LET
Doslej je na univerzi diplomiralo 110 tisoč slušateljev.
Sedaj šteje univerza 80.000 slušateljev in 4500 profesorjev.
Beograjska univerza prav gotovo ne spada med stare univerze. In vendar je njena zgodovina lepa in bogata. Stara beograjska Velika škola je prerasla v univerzo leta 1905 in zato slavi beograjska univerza letos svojo 70-letnico. Seveda sta bila nastanek in razvoj beograjske univerze težavna in je i-meia v začetku le pravno, filozofsko in tehnično fakulteto, na katerih je študiralo le nekaj sto visokošolcev. Sicer pa je tedaj veliko srbskih študentov odhajalo na tolanje v Francijo ali drugam po svetu in so ostajali doma, na domači univerzi le tisti, ki niso imeli sredstev, ki niso dobili štipendije ali niso: imeli poguma odpraviti se na šolanje v svet, kar je bilo vedno povezano tudi s precejšnjimi materialnimi odpovedmi. In vendar se je beograjska univerza razvijala in prerasla v pomembno univerzo, le da je njen nagel razvoj prva svetovno vojna krepko prizadela. Po prvi svetovni vojni se je univerza krepkeje razvijala in začenjala dobivati nove in nove fakultete, pa čeprav se je hkrati vedno borila s finančnimi težavami, kajti beograjska univerza je postajala že univerza ne le za Srbijo, pač pa tudi za Črno goro, Bosno in Hercegovino, Makedonijo in druga zemljepisna področja. Res je, da je bila beograjska univerza v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi univerzami privilegirana, ker je bila sicer v finančnih težavah, vendar pa ne v tolikšnih kot so bile druge univerze, toda to še ni bilo dovolj. Bila je dosledno s tem na tesnem s prostori, saj je bilo zadnje leto pred drugo svetovno vojno na beograjski univerzi vpisanih rednih in izrednih študentov nič manj kot 13 tisoč, kar je bilo za tedanje razmere zelo veliko.
Sledil je štiriletni premor med drugo svetovno vojno, ko je tudi beograjska univerza utrpela velikansko uničenje, saj je bilo poškodovanih več univerzitetnih poslopij, da ne govorimo o klinikah in drugih objektih, nad polovico slušateljev univerze pa je ubralo pot partizanske borbe. Sicer pa se je beograjska univerza takoj po osvoboditvi, že 1945, nekako opomogla in je štela 11 tisoč slušar teljev, 400 rednih univerzitetnih profesorjev in 250 asistentov.
Osvoboditev pa je beograjski univerzi odprla vrata v nagel razvoj, ki jo je privedel med največje in tudi najpomembnejše visoke šole v Evropi. Beograjska univerza šteje sedaj 23 fakultet in pet institutov, ki jih obiskuje 80 tisoč slušateljev, katerim predava 4.500 univerzitetnih profesorjev, docentov in asistentov. To so številke, ki impresionirajo, pa čeprav tudi sedanje stanje ni brez temnih potez, kajti če se je beograjska univerza že pred vojno otepala s težavami zaradi pomanjkanja prostora, ni na boljšem danes, kajti primanjkuje ji predavalnic, primanjkuje ji laboratorijskih prostorov in prostora nasploh tudi za študentovske domove, menze in ostale stranske ustanove, ki so povezane z modernim šolstvom.
Kaj pa rezultati 70 let?
V 70 letih je na beograjski univerzi, kljub dvema daljšima prekinitvama zaradi prve in druge vojne, diplomiralo 110 tisoč slušateljev, kar je vsekakor lepo število, pa čeprav ne idealno v razmerju s številom slušateljev, ki so se zvrstili v tem času na vseh fakultetah beograjske univerze. Glede tega je treba dodati še negativno plat, da se je namreč študijska doba na bograjski univerzi močno podaljšala, ker traja obilnih sedem let. Vrhu tega so zabeležili na univerzi močan osip,
In vendar so v vodstvu univerze z rezultati zadovoljni, kajti k že o-menjenim 110 tisočem diplom, ki so jih rektorji univerze in dekani vseh fakultet doslej podpisali tolike-rim diplomiranim slušateljem, je treba dodati še nekaj izredno pozitivnih podatkov: doslej je na beograjski u-niverzi doseglo najvišnji akademski naslov doktorja znanosti že tri tisoč diplomirancev beograjske univerze, deset tisoč diplomirancev pa je doseglo stopnjo magistrov. To pa je zelo veliko, posebno zato, ker so višja usposabljanja, postdiplomski študiji v veljavi praktično le po drugi svetovni vojni.
V' istem času je beograjska univerza objavila že petdeset tisoč znanstvenih del, ki so-plod univerzitetnih profesorjev in docentov beograjske univerze, če k temu dodamo še diplomska dela nekaterih strok diplomantov beograjske univerze, bi se to število še močno povečalo. Skratka beograjska univerza slavi svojo 70-letnico s pozitivnim obračunom, pa čeprav se hkrati ne more do kraja razmahniti zaradi že omenjenih finančnih težav, predvsem še zaradi prostorske tesnobe, saj bi za sedanje število slušateljev in učnega kadra potrebovala najmanj trikrat več prostora.
KONSTANTIN BI SE RAD VRNIL
ATENE, 22. — Bivši grški kralj Konstantin bi se rad vrnil v Grčijo, seveda najraje kot kralj, če bi to ne šlo, pa kot preprost državljan. Tako piše list «Rodi», ki trdi, da bi ta vrnitev niti ne bila neka daljna vrnitev, pač pa skorajšnji dogodek. Da bi se Konstantin rad vrnil ne prestol, je razumljivo, manj razumljiva je želja, da bi se vmii tudi kot preprost državljan. Toda list govori tudi o tem, da se sgupina poslancev v Atenah pripravlja na to, da v parlamentu sproži vprašanje ponovnega referenduma, ki naj ovrže veljavnost referenduma iz lanskega decembra, ko so se Grki opredelili za republiko.
NA ULMSKIH PLATNIH
L. Bunuel - A. Harvey:
«INTOLLERANZA»
'■mm -1HQPSHM H
Ko je bil pred nedavnim makedonski pevski zbor «Kočo Racin» na prireditvi Seghizzi v Gorici, je po koncertu v Nabrežini obiskal tudi Dolino in se poklonil spominu padlih. Na sliki makedonski gostje pred dolinskim spomenikom
Distribucijo- Italnoleggio je izvedla zanimivo operacijo: povezala je dva srednjemetražna filma v en sam spektakel, ki ga širi z naslovom «Intolleranza». Poskus je zanimiv, ker omogoča distribucijo dveh doslej nepoznanih, že nekaj let starih del ne sme pa gledalca spraviti v zmoto in mu vsiliti misel, da je med dvema filmoma kaka zveza. Skupni naslov sam je v tem oziru prav malo zadet. Filma bomo zato ocenili posebej.
Luisa Buhuela delo «Simon del deserto» (Simon del desierto, 1965, igrata Claudio Brook in Silvia Pimi), mehiška proizvodnja, je med mjbolj presunljivimi režiserjevimi deli, kolikor je mogoče med njimi vzpostaviti kako lestvico, kajti skoraj vedno se mm zdijo njegovi filmi mojstrovine.
Motivi filma so seveda podobni ostalim režiserjevim. Bralca pa spodbujamo predvsem k občudovanju filmske izkušnje, ki jo Bu-
IIMIIIlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllinillM|l|H|||||IliniMll||U|||||||l|l|l|l|||||l||||||H|||||||||||||||||||i|||||||||||||||||||I,||„MM,|||||„||||||||1|||I|||||||MI|||1||||||||)|||||||||M|||||||||t||)|||in||||||||I|||I||||)||||||||||)||||||||||||||||||||||
ZEMLJEPISNO PODROČJE Z ZELO MEŠANIM PREBIVALSTVOM
Zelo hiter razvoj Makedonije v tridesetih povojnih letih
Nekdanja zaostalost se kaže v številkah - Možnosti poljedelstva - Stanje v šolstvu nekoč in danes - Skopje si še vedno celi rane - Zavzetost Makedoncev za brate čez mejo
Makedonsko subtropsko podnebje za nekatere kulture omogoča dvojno žetev. Nasploh ima ta kos Jugoslavije vse možnosti, da se razvije v največji jugoslovanski prehrambni vrt, ki bo presežek izvažal tudi na tuje. To je toliko bolj pomembno, ker je na svetovnem trgu, zlasti pa v deželah v razvoju, hrana čedalje bolj iskano blago.
Makedonija bo n. pr. letos pokrila vse jugoslovanske potrebe po rižu. Zelo važni so posevki industrijskih rastlin — tobak, mak, sezam, oreški (pistači) so sicer makedonski tradicionalni pridelki, a Makedonci so jih s sodobno poljedelsko tehniko spremenili v iskane surovine za kemično, farmacevtsko, tekstilno in prehrambno industrijo.
Izvedbo novih in moderniziranih projektov v poljedelstvo bo v prihodnje podprla tudi finančna pomoč Mednarodne banke za razVčj in obnovo. Med drugim je nedavno odobrila več milijonov dolarjev za pospeševanje ovčereje. Po kvalitetni makedonski volni, ki je znana kot dobro trgovsko blago že več tisočletij, je namreč veliko povpraševanje na jugoslovanskem trgu in v tujini.
Značilne za makedonske razmere vasi so razne oblike samoupravljanja, krepitev zadružništva in
nenehno izobraževanje. Posebej pa si od samoupravljanja Makedonci obetajo učinkovitejši družbeni in ekonomski razmah na podeželju. Od tega si obetajo tudi največ rešitev za probleme z delovno silo. Makedonska proizvodnja za zdaj še ne more absorbirati vse delovne sile, ki je na razpolago, zato del prebivalstva odhaja na delo v druge jugoslovanske republike ali pa v druge, evrop ske države. Zdaj usmerjajo razvoj na podeželju tako, da bo v prihodnje odtekanja delovnih rok čedalje manj.
Skopje je danes .cvetoče mesto. Še i ■'so povsem zaceljene rane, ki jih je v ustvarjalni polet mlade makedonske republike pred 12 leti zasekal tragični potres, a mednarodna solidarnost je z izdatno pomočjo po traumatičnem dogodku omogočila, dr je Skopje znova zaživelo. V, mestu zdaj živi okoli pol milijona prebivalcev (vseh Makedoncev je blizu 1.700.000), Makedonija je po štčvilu rojstev med prvimi v Jugoslaviji, v tern smislu pa sodi tudi med evropske rekorderje.
Večino prebivalcev v Skopju preživlja industrija, med drugim železarska, kemična, lesna, metalna, tobačna, usnjarska, oblačilna.,
Skopje ob vsakem koraku razodeva ves skokoviti razvoj, ki
iiiiiiiiiiiiiitmiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMtimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Karen «živ mrlič» bo še dolgo trpela
Nesrečna Karen Anne še ko je bila zdrava
Tragedija Karen Anne Quinlan se bo verjetno nadaljevala. Zdravniki so izjavili, da tudi če jim sodišče naloži nalogo, da jo rešijo, ne bodo odklopili umetnih pljuč in jo bodo še dalje umetno hranili. Pa ne le to, tudi v primeru, če bi se sodišče v New Jerseyu zares odločilo za takšno rešitev, se bo sodni potek nadaljeval pred višjim in nato vrhovnim sodiščem. Kaže, da državni aparat nima kdove koliko posluha za trpljenje človeka. Sicer pa si oglejmo, za kaj gre.
Tragedija Karen Anne Quinlan se je začela sredi aprila. Na predvečer svoje nesreče, 14. aprila, je bila 21-letna Karen Anne na nekem plesu. Ko se je vrnila domov, je legla. Njena kolegica pa se je sredi noči prebudila v nekakšni slutnji, da se je zgodila nesreča. In ko je pogledala na sosedno posteljo, je videla tam svojo prijateljico Karen Anne - mrtvo. Poklicala je rešilni avtomobil in nesrečno dekle so odpeljali v bolnišnico St. Clare's Hospital v Den-villu. Tu pa so zdravniki ugotovili, da dekle ni mrtvo, pač pa da je v komi. Ugotavljali so, zakaj naj bi bila v takšnem stanju in prva teza je bila, da naj bi se bilo dekle napilo in naj bi hkrati zaužilo večjo količino pomirjevalnih praškov. Analiza pa je povedala, da
temu ni tako. Dekle se od tedaj, torej od 15. aprila, ni več prebudilo. Še več, Karen Anne se je zvila v klopčič in leži v položaju, kot ga ima še nerojen otrok v materi. Le najbolj občutljivi aparati registrirajo njeno bitje srca, encefalograf pa beleži le ravno črto, iz česar se sklepa, da možgani ne delajo več. Pri tem pa je tu prvo protislovje, da namreč nesrečno dekle še vendar reagira na bolečino in svetlobo.
Zdravniki bolnišnice St. Clare's so poskusili vse, da bi jo rešili. Dekle pa leži praktično mrtvo. Hranijo jo na umeten način in vsa medicinska znanost je odpovedala. Onega nesrečnega dne pred obilnimi šestimi meseci je Karen Anne tehtala 55 kilogramov, sedaj jih tehta kvečjemu 30. Vsa nega in umetno hranjenje ne zaležeta. Dekle še naprej hira.
Njena starša Joseph in Julia Quinlan sta preprosta človeka. V mladih letih več let po poroki nista imela otrok. Zato sta Karen Anne prisvojila, ko ji je bilo štiri mesece. Pozneje pa sta se jima rodila dva otroka. Toda Karen Anne je ostala zanju kot bi bila njun pravi otrok. Tragedija njune «prve» hčerke ju je tako prizadela, da sta sedaj bila pripravljena tudi na največjo žrtev, ker je nočeta več gledati v takšnem stanju. Toda pravni predpisi so glede tega neizprosni in čudni:
Dekle je že polnoletno in more po veljavnem zakonu le samo odločati o svoji usodi. Res je, da se danes že ne more govoriti o tem, da bi živ mrlič, sam odločal o sebi. Toda v trenutku, ko je Karen Anne zbolela, je bila pri vseh svojih umskih močeh, bila je povsem zdrava In od tedaj dalje velja vedno isti zakon, da starša ne moreta odločati o njenem življenju oziroma smrti in bi zato o dekletu lahko odločalo le sodišče, na katerega sta se nesrečna starša tudi obrnila. Ker živi dekle v umetnih pljučih in se umetno hrani, je dovolj odklopiti umetna pljuča in dekle bi zares umrlo...
Obstajata pa dve tezi o smrti:
(Nadaljevanje na 6. strani)
ga je ta dei zaostale stare Jugoslavije začel doživljati po osvoboditvi. Tik pred zadnjo vojno je bilo v Makedoniji komaj 2.000 industrijskih delavcev, danes jih je
300.000.
Makedonski jezik in knjiga sta bila pod tujimi gospodarji nezaželena. Pred 30 leti sta bili še dve trenini vseh Makedoncev brez šolske izobrazbe, komaj polovica pa jih je znala brati in pisati. To dejstvo je bilo med drugim zelo zgovorno spričevalo za tuje oblastnike, med njimi tudi za izkoriščevalski kapitalistični sistem stare Jugoslavije, — vsi so namreč ekonomsko zaostalost izkoriščali tudi kot orodje za nacionalni pritisk.
V	preteklih 30 letih je Makedonija vlagala polovico vseh investicij v industrijo. Toda, številke ne morejo nikoli obrazložiti napora, s katerim je makedonsko ljudstvo ustvarilo novo, razvitejšo; domovino. Ne gre namreč samo za rude, ki jih je treba potegniti iz zemlje, predelati v topilnicah in tovarnah, pač pa tudi za stanovanja, ceste, železnice, energijo in za vso kulturno socialno strukturo.
V	okviru Makedonije živi več nacionalnosti in etničnih skupin. Vse uživajo narodnostne pravice, ki jih zagotavlja ustava. Najbolj številna narodnost so Albanci, slede jim Turki in Romi.
Pred 2. svetovno vojno v Makedoniji ni bilo šol z makedonskim, albanskim in turškim jezikom, ti jeziki pa so bili tudi izključeni iz javnega življenja. Danes osnovno šolo v materinščini obiskuje 60.000 učencev albanske narodnosti in 5.600 učencev turške narodnosti. Srednje šole v albanskem jeziku je lani obiskovalo blizu 4.500 učencev albanske narodnosti in nekaj več kot 900 Turkov. Na višjih in visokih šolah je študiralo blizu 2.500 Albancev in Turkov, med njimi 200 žensk.
V	središču Skopja že dvajset let deluje Gledališče za narodnosti z rednimi predstavami v sezoni. Med drugim je to gledališče arhitektonsko nenavadno lepa in prostorna stavba, vsa obložena z marmorjem. V večini občin, kjer žive te narodnosti, obstajajo kulturni domovi, kjer delujejo knjižnice, razne sekcije kulturno - u-metniškega udejstvovanja — vse v albanskem in turškem jeziku.
Nacionalnosti izdajata svoja glasila, v občinah z mešanim prebivalstvom pa izhajajo glasila v makedonščini, albanščini in v turškem jeziku. Radijska in TV postaja Skopje oddajata redni program tudi v albanskem in turškem jeziku, lokalne radijske postaje — Tetovo, Gostivar, Ricevo, Struga, Resen in Kumano-vo, — oddajajo po več ur na dan v albanskem, oz. turškem jeziku, Radio Tetovo pa tudi v jeziku Romov.
Posebno skrb za nacionalnosti in etnične skupine v Makedoniji ima komisija za mednacionalne in medrepubliške odnose pri Republiški konferenci Socialistične zveze Makedonije. Med drugim se je angažirala tudi v delu. Mednarodne konference za nacionalne manjšine leta 1974 v Trstu in je bila gostitelj mednarodnega seminarja organizacije Združenih narodov, posvečenem problematiki nacionalnih in etničnih manjšin istega leta v Ohridu.
Velika pozornost republike velja tako politični in ekonomski e-nakopravnosti nacionalnosti in etničnih skupin. V slabo razvite kraje, kjer žive Turki in Albanci, je bilo v zadnjih 4 letih vloženo za poldrugo milijardo dinarjev finančnih sredstev, krediti pa so imeli dosti bolj ugodne pogoje kot pa bančni krediti za druga makedonska območja. S tem denarjem so modernizirali cestno omrežje, kreditirali rudarsko raziskovalna dela, služil jim je za investicijsko tehnično dokumentacijo novih objektov, za šolanje kadrov, za gradnjo vodo-
vodov, ambulant, za elektrifikacijo vasi, za šole.
To je seveda le skromen izsek iz stvarnosti Makedonije glede položaja narodnosti in etničnih skupin. Vsekakor pa, kot Makedonija ravna s svojimi manjšinami, bi želela, da ravnajo sosedne države z Makedonci, ki so — odrezani z mejami, ostali zunaj svoje domovine.
Vančo Apostolski, član predsedstva CK Zveze komunistov Makedonije, je za TV studio Koper izjavil naslednje:
«Sosednje meje z Bolgarijo, Grčijo in Albanijo — čeprav bi nè mogli trditi, da so povsem zaprte, vendarle i.e dajejo možnosti za normalno kroženje prebivalstva. Tako na meji z vsemi temi tremi sosedi obstoje velike ba-riere. zlasti v vizumskem in pa-soškem režimu, to pa preprečuje večje komunikacije prebivalstva v teh področjih,, mi še pa, nasprotno, vedno zavzemamo zanje.
«Kot veste, je eden izmed vzrokov prisotnost makedonske manjšine v Bolgariji, Grčiji in Albaniji. Tu Makedonci nimajo nobenih nacionalnih pravic. V vsakem primeru smo prepričani, da bi bile odprte meje in pa široko sodelovanje z vsemi sosednimi državami v trajnem interesu za vse narode, ki žive na tem območju — v interesu jugoslovanskih narodov, pa tudi za grški, bolgarski in albanski narod. Globoko pa smo prepričani, da bi bilo to tudi v interesu miru in miroljubnega sodelovanja v svetu. Upamo, da bi lahko z realističnim pristopom v reševanju tega problema glede na stvarnost na tem področju in s tem — razumljivo — tudi s priznavanjem nacionalnih pravic makedonskih nacionalnih manjšin, u-stvarili ozračje zaupanja, prijateljstva in sodelovanja, ki j. tako zelo potrebno za to področje.»
M. F.
nuel zgradi in ki mm (npr. v prehodu k zaključku v modernem svetu) posreduje čisto ustvarjalen poseg v časovno-krajevne odnose.
«Il treno fantasma» (Dutchman, 1966), film Angleža Anthonyja Bar-veya, pa se nam zdi precej prece-njevano delo. Posneto je po komediji črnca Le Boia Jonesa, ki je morda zanimiva, a je v filmski verziji prerzrazito metaforična. Res dobra je interpretacija Shir-ley Knight.
John Frankenheimer:
«French Connection II»
Pred kakim letom smo na platnih gledali ameriški film V/illia-ma Friedkina «French Connection» (Il braccio violento della legge), ki je bil po našem mnenju med najbolj zanimivimi poskusi novega ameriškega filma da po principu klasičnega ameriškega filma dosledno izpelje predpostavke filma in njegovega žanra, da torej ne poskusi nikake «humanizacije» oblik a da iz njihove «konvencionalnosti» zgradi delo, ki nam lahko posreduje tudi «nekaj več» Friedkinu je po našem mnenju treba priznati to doslednost, ki je morda zgodovinsko omejena, a je vsekakor nekaj zelo redkega v današnjem ameriškem filmu. To ve Ija tudi za drug režiserjev film. «L’esorcista», za katerega smo po ponovnem gledanju spremenili sprva negativno mnenje.
John Frankenheimer pa je režiser povsem, obratnega tipa, eden izmed «humcnizaiorjev» ameriških filmskih oblik v 60. letih. Zato mu ni bilo preveč orimerno nadaljevanje prejšnjega filma. «French Connection II» (Il braccia violen to della legge n. 2. 1975. igrata še vedno Gene Ha ck man in Fernando Rey) bi bla lahko zanimiva nadaljevanka idealnega «seriala», ko ne bi bil konec, kakršen je, predvsem pa, ko bi bila režija bolj primerna.
Norman Jeivison:
«Roilerball»
Tudi Norman Jeivison je režiser, ki ga mika popolna artifi-cialnost. Ne zna pa je dosledno sprejeti (ne glede na to. da mu tudi manjka potrebna domišljija), obratno, vsiljuje vam povsem stereotipno «humanizacijo».
«Roilerball» (Roilerball, 1975. igrata Jameir"Caarl\ John Rouse-man) je zato nemogoč znanstvenofantastični film. v katerem je metafora bolj vsiljiva- in konvencionalna koi v kakem pro.xigandnem delu.
Bob Fosse:
«Lennv»
Boba Fossea, ki je bil iaralec in plesalec prej kot režiser, očitno zanima svet spektakla, kot je že pričal predvsem njegov prejšnji film «Cabaret», zal pa Fosse ne poskusi razumeti globljega pomena gledališča in igre. dovoli so mu površni paraleli med njima in «humanimi» dogaianji
Medtem ko so nas v «Cabaret» še očarali glasbeni prizori, se nam zdi nov film «Lenny» (Lenny, 1974, igrata Dusiin Hoffman in Valerle Ferrine) zelo površen v «jasno» v prvih minutah filma, interpretaciji gledališke dejavnosti Lennya Brucea.
S. G.
iiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiMiiiiHiiTmiiiimiiiiiiiiiiiimmimiuiiiiHiiiimiiiiiiiiM
Hlavaly v Krškem
Od 17. pa do 31. t.m. bo v galeriji v Krškem razstavljal svoje akvarele naš tržaški slikar dr. Robert Hlavaty, za katerega je Lado Smrekar v predstavitvenem katalogu med drugim zapisal:
«Globina in tišina briškega samotarja, nežnost njegove ljubezenske pesmi, v kateri poveličuje ljubezen do ženske — matere — zemlje, ki ga je rodila, zakaj pesmi in tišine mirnega kraškega o-zračja je v Hlavatyjevih akvarelih največ! Slovenska obala, slovenska duša, slovenski zanos in ponos in ljubezen, predvsem pa vztrajanje, pa Kette, Kosovel in Gradnik, zakaj vsi trije so bili zaljubljeni v prav to lepoto, v prav to in prav tako lepoto, kot je razkošna mavrica neštetih barv in odtenkov v mojstrovinah u-metnika, ki je iskal in čakal trenutek na preži, ko bi lahko ljubeče ujel eno samo srečanje poljubljajočega sončnega žarka nad njegovo krajino, za katero se je tako živo zavzemal kot predsednik SPZ tamkajšnjih Slovencev in njihov poet v akvarelih, tej nežni in na videz tako lahki tehniki, ki pa ima kljub «lahkoti» najmanj mojstrov med našimi in tujimi slikarji».
«Izpovednost v akvarelih je neposredna, barvne lehe so kakor dih, ki ga ni mogoče popraviti, ker v trenutku, ko skušaš kaj odvzeti ali dodati, že pokvariš vso tisto čudovito neposrednost, ki jo akvarel sam po sebi ima. Taka je morda samo še risba, ki pokaže ali si ali nisi! In tak je akvarel, ki neizprosno zahteva disciplino, zbranost, neposrednost avtorjevo! Pri Hlavatyju najdemo vsega tega dovolj.»
Fotografska v Sesljanu
Turistična ustanova za devinsko - nabrežinsko obalno področje je za konec letošnje sezone pripravila zanimivo in bogato razstavo, vendar pa tokrat ne razstavo del likovnikov, pač pa razstavo del fotografov. V dvoranici sedeža v Sesljanu so pred dvema dnevoma odprli razstavo, ki bo trajala do 8. novembra in dali na ogled veliko umetniških fotografskih posnetkov, ki dokazujejo, kako more fotograf, ki ima smisel za umetnost, s svojo kamero videti tudi to, česar množica ne opazi, ali vsaj ne vidi tako, kot to opazi on. Ne bomo se spuščali v ocenjevanje teh fotografij, še manj v tehniko.
Pravzaprav gre za kolektivno razstavo večjega števila fotografov, med katerimi so tudi takšni, ki so jim njihove umetniške sposobnosti priznali že na mnogih razstavah in natečajih. V glavnem gre za črnobelo fotografijo, kajti le dva fotografa sta se predstavila z barvno in sicer Bruno Pelliciari in Libero Radin. Pelli-ciari se je preizkusil tudi v nekaterih fotografskih tehnikah, ki gredo že mimo ali preko običajne fotografije.
V črnobeli fotografiji pa so se predstavili Vittorio Buzzi, Roberto Ghersina, Piero Segon, Carmen Crepa, Tullio Stravisi, ki ima na voljo kar dva velika panoja, nadalje so tu mojstrske fotografije Umberta Vittoria, Bruna Degras-sija, Silvana Di Beaca, Sergia Zaccarina in Ermanna Comarja. Razstava, kot smo rekli, bo trajala do 8. novembra in zasluži obisk, posebno tistih, ki jim je fotokamera sredstvo za prijetno kulturno izživljanje.
ČETRTEK, 23. OKTOBRA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: Jazz v Italiji
12.55	Sever kliče Jug, Jug kliče Sever 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše: Kaj je pod klobukom?
17.45	Program za mladino Prigode pustolovca Simbada
18.00	Leta 2025: Kakšna bo bodočnost?
Podobe in mnenja o nekaterih videzih vsakdanjega življenja čez petdeset let
18.45	Poljudna znanost: Prigode z Julesom Vernom
Italijanske kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Sindikalna tribuna: Srečanje med tiskom in predstavniki In-tersinda
21.10	Politična tribuna: Srečanje med tiskom in predstavniki PDUP
21.40	Šest žena Henrika VRL: KATHERINA PARR
Henrik VIII. je krepko v letih in boleha. Zato mu prija samota. Toda kljub temu se kmalu naveže na Katherino Parr, ki je že dvakrat ovdovela in pri dveh porokah ostala brez otrok. Politične »azmere v deželi oziroma na dvoru so precej napete, po sebno ker so se medtem vpli vni krogi razcepili na dve nasprotujoči si strani. Na eni strani je nadškof Cranmer, ki je za poroko. Na drugi strani pa je katoliška stranka s škofom Gardiner-jem na čelu, ki bi rada, da bi Henrika VIII. nasledila na prestolu princesa Mary, hčerka Ane Bolene,
23.00	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.45 JPORTNI DNEVNIK
19.00	Atlas: CELEUSTA
Celeusta je naslov dokumentarca, ki ga je pripravil Sergio Croci in je dejansko ime gumastega čolna, s katerim so Croci in dva njegova tovariša prepluli Pacifik od perujskih obal do o tokov Tuamotu. Dokumentarec hoče porušiti mit o samotnih pomorščakih, ker da je razmeroma lahko prepluti Pacifik tudi z razmeroma majhnim plovilom
20.00	Nacionalni parki: ACADIA IN YOSEMITE Dokumentarec o nacionalnih parkih je pripravil Giordano Re possi
20.30	DNEVNIK
21.00	PRED MICHELANGELOM: GIACOMO MANZU’ IN «DAVID» Na vrsti je peto nadaljevanje pod gornjim naslovom. Sloviti italijanski kipar Giacomo Manzù, za katerega menijo, da je največji italijanski kipar naše dobe, bo ob 500-letnici rojstva velikega umetnika spregovoril o «Davidu», ki ga nahajamo v florentinskem Museo dell’Accademia. Michelangelu je Davida naročilo florentinsko tedanje plemstvo, ki je imelo mesto v ro kah. Michelangelo se je lotil napornega dela 1501. leta
21.15	90 let v verzih in prozi Srečanje z Marinom Morettijem
21.50 VARIETEJSKI PROGRAM
Nastopajo Minnie Minoprio, kvartet Cetra ter črnski baletni ansambel «Lowe Machine»
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 10.00 in 14.10 TV ŠOLA
Japonska, Delegatski sistem. Nevidne verige. Nemščina, Partizansko gledališče. Učenci pred kamero, Francoščina, Risanka
17.30	DEVET LET SKOMIN — 3. del potopisne oddaje
Po skrivnostni poti je krenila odprava skozi sotesko Čar Ču v nov svet. V vasi Ghunza se alpinisti srečajo s Tibetanci, ki teritorialno sicer pripadajo Nepalu, živijo pa kot njihovi sosedje. Pojarijo se tako opevani jaki. Večina nosačev se zamenja. Pretežni del tovorov roma dalje na hrbtih jakov in zob-kijev. Na poti presekajo mogočno verigo Himalaje. Iz dneva v dan pridobivajo na višini. Končno prispejo do baze, kjer bo io nekaj dni
18.00	Obzornik
18.20	-Mikrobi in ljudje: AFERA S TUBERKULINOM
19.10	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.05 Minuto prepozno — iz serije detektivke «110 Policija»
21.20	Kam in kako na oddih
21.30	Monitor: GRAND HOTEL
Skupina ljubljanske TV hoče z današnjo oddajo prikazati ho telsko življenje s strani, ki ga gosti nikoli ne opazijo, namreč s perspektive kuharja, natakarja, sobarice, vrtnarja in tudi hišnega varnostnega organa.
22.00	DNEVNIK
22.10	Evropsko prvenstvo v odbojki
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.55	Otroški kotiček — risanke
20.15	DNEVNIK
20.30	KAVKAŠKA JETNICA — celovečerni film 22.00 Ordav Petleski — dokumentarna oddaja
22.30	Evropsko prvenstvo v odbojki — prenos iz Beograda
TRST A
7.15. 8.15, 13.15, 14.15, 2015 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Slovenska ljudska pesem; 19.25 Pravljice in pesmi;
20.00	Šport, 20.35 Vinko Cuderman: «Igra o grešnem puntarju»; 21.50 Glasba v razvedrilo.
• KOPER
6.30. 7.30, 12.30, 14.30, 17 30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7 40 Jutranja glasba; 9.00 Folk glasba; 9.15 Glasbena galerija; 10.10 Oddaja za otroke; 10.35 Prisluhnimo jim skupaj; 12.00, 12.45 in 13.35 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 14.15 Plošči sledi plošča; 14.35 Mi in naši otroci 14.45 «La vera Romagna»; 15.00 Poje Krunosiav Slabinac; 15.50 Poskočne; 16.45 Skladbe velikih mojstrov; 17.00 Mladinski klub; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Izložba hitov; 19 00 Prenos RL; 19.30 Lahka glasba;
20.00	Glasba in zvok; 21.35 Simfonični koncert; 22.35 Jazz.
NACIONALNI PROGRAM
7.00.	8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila: 6.30 Jutranja glasba;
8.30	Jutranje popevke; 9.00 Vi
in jaz; 10.00 Posebna reportaža;
11.30	Dragi zvok; 12.10 Četrti program; 13.00 Četrtkov tednik; 15.30 Plošče za mladino- 16.30 Pisatelji in šport; 17.05 Radijska priredba: 17.25 Komorna 'n simfonična glasba; 19.30 Mojstri jazza; 20.20 Ponovno na sporedu: 21.15 Sindikalna tribuna; 21.45 Politična tribuna; 22.15 Slovstvena in umetnostna zgodovina Bengalije; 22.45 Poje Shirley Bassey.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 15 00;
19.00	Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja;
9.05	Potresi in protipotresna varnost; 9.35 Slov. zborovska glasba, 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem,.
11.05	Uganite, pa vam zaigramo: 12.10 Predstavljamo vam; Kmetijski nasveti: 12.40 S pihm nimi godbami; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Med šolo, družino m delom; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Je' zikovni pogovori: prof. Bogo Jakopič ; 17.00 Aktualnosti; 17-2° ^ domačega opernega arhiva: 18. Naš gost; 18.20 Iz kasetne produkcije; 18.35 Melodije; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Domače Pe-s:®'
21.00	Literarni večer; 21-40 Lepe melodije; 22.20 Slov. komorna glasba; 23.05 K. Kusenberg: sveženj ključev; 23.15 Paleta po?6
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dober navdih, ki ne bo pomagal le vam, ampak tudi vašim sodelavcem. Egoizem vas ne bo pripeljal daleč.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Veliko dinamike bo treba in delo bo šlo od rok. Ko odločate o čustvenih zadevah, dobro premislite.
DVOJČKA (od 21.5. do 22,6.) Pokvarili boste posel, ki je bil dobro vpeljan. V družini majhna napetost, ki pa bo kmalu mimo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Napredujete. toda vprašanje je, če bo ta napredek stalen. Razumevanje v družini in z ljubljeno osebo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Slabo ste izbrali sodelavce, ki bi znali pokvariti vaše vpeljane posle. Razčistili boste neko družinsko zadevo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Predstojniki vas bodo ošteli, ker ste ga nekoliko polomili. Več po-
tnosti v čustvenih odnosih- . ) EHTNICA (od 23.9. do 23-^/ ca sprememba v jutranji bi znala močno vplivati na le. Prijetno počutje. «i )
KORPIJON (od 24.10. do 22-^
z oklevanja se lotite	z.
lov ali prevzemite nove .. v_ ti. Pridobitev novih P™,« i2 ) TRELEC (od 23.11. do j^a morate na pot, bodite .	-te.
vidni in se prej organiziraj! čne ure z drago osebo. , « iOZOROG (od 21.12. do 20^
>ro se boste počutili R ^jte bo šlo delo od rok.
potrpežljivi z mlajšimi- . ge 3DNAR (od 21.1. do p-f-' ga :te dokončati delo, ki - ^aV;_ aj začeli, boste mor^anje.
rokave. Prijetno sreč ^ [BI (od 20.2. do 20.3.) .Ionl, ; si utvar nad nekim n ^
e bo prav dobro jakljutn-in vvHnšin v dmŽifll»
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23	76 14 70
Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir. celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 5	23- oktobra 1975
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» .DZS - 61000 LJubiJan*
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno«
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri
oglasnem oddelku ali upravL Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.l.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
^ ^ ZTT - Trst
ODBOJKA
NA EVROPSKEM PRVENSTVU V BEOGRADU
izredno pomembna zmaga Jugoslavije nad Romunijo
Senzacionalen poraz Italije proti Nizozemski - Tudi pri dekletih zmaga Jugoslovank in neuspeh Italijank
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Točno ob 17. Uri se je v glavnem mestu Jugoslavije pričela svečana otvoritev 9. evropskega odbojkarskega prvenstva. V dvorano «Pionir» so najprej prikorakali gojenci vojaške akademije in nato za njimi vseh 24 reprezentanc moške in ženske konkurence iz 13 evropskih držav. Potem ko so spustili s srednjega balkona istočasno jugoslovansko in v Beogradu tudi prvič zastavo odbojkarske konfederacije, je najprej spregovoril predsednik organizacijskega odbora inž. Stojan Jaraz, potem še predsednik mednarodne odbojkarske zveze Pavie Libol in na koncu še predsednik častnega odbora Dušan Petrovič.
Dopoldan sta se pričela tolažilna turnirja v obeh konkurencah. Pri ženskah je Italija nepričakovano izgubila z Nizozemsko, kar predstavlja veliko presenečenje. Varovanke trenerja Bellagambija so se enakovredno kosale z nasprotnicami v prvem nizu, drugega so prepričljivo osvojile, toda nadaljevanje je bilo slabo in poraz jè bil neizbežen.
Še slabše je bilo z moškimi v hali «Pionir». Italijanski igralci so danes naleteli na slab dan in Nizozemska je osvojila dve senzacionalni točki. Zmaga odbojkarjev iz domovine tulipanov pa je glede na prikazano igro povsem zaslužena.
Jugoslovanke pri Belgiji niso natotele na enakovredne nasprotnice in So jih odpravile po treh nizih.
Po svečani otvoritvi se je pričeto v dvorani Pionir prva tekma velikega finala med Jugoslavijo in Ro-munijo. Po izredno ogorčenem in e-uakovrednem boju so «plavi» osvo-im dve dragoceni točki, ki jim odpirajo lepe perspektive za velik u-sPeh v tem prvenstvu.
Izidi:
ŽENSKE Tolažilna skupina
Romunija - Zahodna Nemčija	3:0
T (15:4, 15:6, 15:9)
Jugoslavija - Belgija	3:0
(15:13, 15:9, 15:10)
Nizozemska - Italija	3:1
(16:14, 4:15, 15:5, 15:10)
Se zadnji izid: Madžarska je premagala Češkoslovaško s 3:1.
, MOŠKI
madžarska - Francija	2:3
(9:15, 8:15, 16:14, 15:12, 14:16) (Zmaga Francije predstavlja tudi veliko presenečenje).
Belgija - Vzhodna Nemčija	0:3
(13:15, 3:15, 6:15)
t
Italija - Nizozemska	0:3
(14:16, 7:15, 8:15)
Jugoslavija - Romunija	3:2
(11:15, 15:10, 15:13, 8:15, 15:9) Kasno zvečer se je pričela tekma, ki bo po vsej verjetnosti odločala o letošnjem evropskem prvaku, med Sovjetsko zvezo in Poljsko.
G. Furlanič
NOGOMET
EVROPSKE POKALNE TEKME
Sinoči so odigrali vrsto evropskih pokalnih tekem. Nekaj izidov:
Pokal prvakov
Dinamo Kijev - Akranes	3:0
Hajduk - Molenbeek	4:0
Eindhoven - Ruch Chirzow	3:1
Borussia - Juventus	2:0
Pokal pokalov
Graz - Haladas Vasutas	2:0
Ararat Erevan - West Ham United	1:1
Boavista - Celtic Glasgow	0:0
Pokal UEFA
Inter Bratislava - AEK Atene	2:0
Athlone - Milan	0:0
Slask Wroclaw - Antwerpen	1:1
Carl Zeiss Jena - Stal Mielec	1:0
Spartak Moskva - Kòln	2:0
Honved - Dynamo Dresden	2:2
Oester - Roma	1:0
KOŠARKA
SINOČI V GORICI
Patriarca zmagala s stolico
Patriarca — FAG 106:68 (43:40)
FAG NEAPELJ: Errico 11, Cioffi 6, Scodavolpc 11, La Vorgia 2, Romano 6, L. Ahate 2, Fucile 6, Musetti 13, Kenney 11, M. Abate 0.
PATRIARCA: Savio 8, Furlan 18, Marušič 3, Soro 12, Garrett 29, Ar-tezzi 16, Fortunato 18, Flebus 0, Cortinovis 2, Bruni 0.
SODNIKA: Gianoh ' ih Chiaranda iz Benetk.	... ,,,	,,,
GLEDALCEV: 2.000.	.
Patriarca sì je v izrednem drugem polčasu zagotovila sinoči v Gorici zmago nad ekipo FAG iz Neaplja. Tekma se je pričela v znamenju slabe igre na obeh straneh. V prvem polčasu sta si bili ekipi ena-
kovredni in le proti koncu so Goričani utegnili izbojevati rahlo prednost.
V	drugem delu igre je kazalo, da bodo zadnje minute odločale o zmagi. Pa ni bilo tako! Patriarca je igrala izredno, kot še nikoli doslej in je na vsej črti nadigrala Neapelj-čane, ki so morali kloniti bolj močnemu nasprotniku.
* * *
V	Mestrah je Duco premagal Pallacanestro Trieste s 101:75.
V SEZONI 1976-77
Cortina bi rada SP
CORTINA D’AMPEZZO, 22. — Znani italijanski letoviški kraj Cortina d’Ampezzo bo prosil za organizacijo svetovnega smučarskega prvenstva leta 1976. O podelitvi organizacije tega prvenstva bodo razpravljali v petek in soboto v Baslu, na zasedanju mednarodne smučarske zveze.
KOŠARKA
TEDENSKI PREGLED

Openski Polet je odigral svojo letos najboljšo tekmo
Borovci pa so med mladinci doživeli visok poraz
MLADINCI
Bor je v tekmi proti ekipi Palla-canestro Trieste doživel visok poraz. Tržačani so tako zopet dokazali, da merijo na uvrstitev v finale. Igra «plavih» ni bila slaba, če pomislimo, da nista nastopila dva ključna igralca, kot sta Sancin in Ražem.
Naš drugi zastopnik v tem prvenstvu, openski Polet, je odigral proti Scogliettu svojo letošnjo najboljšo tekmo. Potem ko so Openci v prvem delu tekme izgubljali, so v drugem polčasu z borbenostjo in trdno voljo do zmage gladko odpravili nasprotnike s kar 22 točkami razlike.
V vseh ostalih tekmah ni prišlo do presenečenj, ker so vsi glavni favoriti zmagali s precejšnjo prednostjo.
IZIDI 1. KOLA
Pali. Trieste — Bor	84:66
Polet — Scoglietto	87:65
SABA — Don Bosco	71:62
Inter 1904 — Servolana	83:37
Italsider — Juventus	92:52
.LESTVICA
Inter 1904, Italsider, Polet, Pali.
iiMiiiiiiimmiuiimiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiuiiiiHiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiHtiiitm


ZA VETERANE
V nedeljo dirka za 3. pokal Adrie
Proga (v dolinski občini) bo merila 60 km
Kolesarski klub Adria iz Lonjer-ja bo v nedeljo priredil zadnjo, zaključno dirko veteranov za 2. trofejo veteranov. Dirka, katere u-radni naziv je «3. pokal Adrie», se bo odvijal na 60 kilometrov dolgi krožni progi v dolinski občini. Po startu pred dolinskim županstvom se bodo tržaški tekmovalci, ki e-dini nastopajo na tem tekmovanju, podali na krožno pot Dolina - Domjo - tovarna GMtvriSolina, ki jo bodo prevozili desetkrat, nakar bodo naskočili 1.200! «>etfoy dolg lažji vzpon, ki jih bo izpred. dolinskega županstva privedel po cesti proti Pre-benegu do občinske pralnice, kjer bo končni cilj.
Prireditelj je izbral to progo zato, ker je precej lahka in primerna
Mladinska nogometna enajsterica trebenskega Primorca
zato za tako pozno obdobje, ki pade prav na konec tekmovalne sezone.
Nedeljsko tekmovanje bo poleg tega tudi odločilno za dodelitev naslova letošnjega zmagovalca te «e-tapne» dirke ,saj sta trenutno na prvem mestu dva kolesarja z e-nakim številom točk. R. Pečar.
VSEAMERIŠKE IGRE
mt lilM/MÉlìW • '	.	J V •
Kanadski nogometaši
WIBVUWO b -.	”
iz protesta “odstopili
CIUDAD MEXICO, 22. - Kanada je v ospredju v devetem dnevu vse-ameriških iger, a ne zaradi osvojenih kolajn ali prestižnih rezultatov.
Nogometaši reprezentance Kanade so iz protesta odstopili iz iger. Predstavnik kanadske nogometne reprezentance je Izjavil, da se ne strinja z disciplinsko komisijo teh iger, ki je izključila kar pet kanadskih reprezentantov. Po njegovem mnenju je bila ta kazen preostra. Trenutno pa je Kanada ostala le z dvanajstimi nogometaši od katerih sta kar dva vratarja. To se pravi, da je ostala Kanada brez rezervnih igralcev.
Kanada pa tudi v plavanju ni i-mela sreče. Joan Wenzel je namreč na 800 m prosto osvojila bronasto kolajno. Pred finalom je vzela tableto proti prehladu. Komisija za «proti dopingu» pa jo je, kljub vsem prepričanjem, izključila in ji seveda odvzela bron, ki so ga nato dodelili Američanki Hallovi.
V plavanju se nadaljuje premoč ZDA, ki so v vseh šestih finalih na sporedu osvojile zlato in srebrno kolajno. Za veliko presenečenje pa je poskrbel domačin Gustavo Lozano, ki je na 200 m prsno osvojil bron, tako da se je moral Američan Rich Boan zadovoljiti s četrtim mestom.
Doslej so Američani zbrali 164 kolajn (74 zlatih, 57 srebrnih in 33 bronastih). Na drugem mestu je še vedno Kuba, ki je tudi na teh igrah j pokazala izreden napredek v vseh ’ športih.
Trieste in SABA 2; Don Bosco, Bor, Scoglietto, Juventus in Servolana 0.
PRIHODNJE KOLO (26.10.) Servolana — Polet (ob 11.00 v Skednju), SABA — Bor (ob 10.30 na Greti), Pali. Trieste — Inter 1904, Italsider — Don Bosco, Scoglietto — Juventus.
NAJBOLJŠI STRELCI BOR: Klobas 19, Vatovec in Žerjal 14, Košuta 11, Luksa 6, Perko 2.
POLET: Edi Sosič 36, Taučer 18, Danev 13, Vitez 11, Loris Tavčar 9.
PROSTI METI: BOR 7 na 8, POLET 7 na 10.
Tudi letos bomo v našem komentarju posredovali ocene trenerjev za posamezne igralce, ki so se izkaza-U v nedeljskih tekmah.
OCENE
BOR: Košuta 2, Klobas 1. POLET: Edi Sosič 2, Danev 1.
«POMLAD»
A skupina
žreb je bil letos Kontovelcem vse prej kot naklonjen. V nedeljo so se na domačem igrišču spoprijeli z močno peterko Pali. Trieste in po razburljivem in ogorčenem srečanju so morali kloniti višjim nasprotnikom.
IZIDI 1. KOLA
Pali. Trieste — Kontovel 66:59 POM — Servolana	90:81
Inter Milje — Don Bosco 77:41 LESTVICA
Pali. Trieste, Inter Milje in Pom Tržič 2; Kontovel, Servolana in Don Bosco 0.
PRIHODNJE KOLO (26.10.) Servolana — Kontovel (ob 9.30 v Skednju), Pali. Trieste — Inter Milje, Don Bosco — POM Tržič.
NAJBOLJŠI STRELCI KONTOVEL: čuk 18, Ivo Starc in Ban 14, Klavdij Starc 7, Perini 4, Nabergoj 2.
PROSTI METI: Kontovel 3 na 14.
OCENE
KONTOVEL: Ivo Starc 2, Perini 1.
B skupina
Tudi borovci so morali prepustiti Flaminiu ves izkupiček. Trener Bora Renato Štokelj nam je o srečanju dejal sledeče: «Zadovoljivo ocenjujem nastop svojih fantov, ker so se skozi vso tekmo požrtvovalno borili. Zmaga domačinov pa je bila zaslužena, saj so ponujene priložnosti dobro'1 izkoristili. Tudi tokrat se je pojavila naša stara hiba, napad proti coni, ki jo bomo skušali čim-prej odpraviti.»
IZIDI 1. KOLA
Flaminio — Bor p.p.	76:71
Italsider — Libertas	62:33
Ricreatori — Italcantieri 62:61 LESTVICA
Italsider, Flaminio in Ricreatori 2; Bor, Italcantieri in Libertas 0.
PRIHODNJE KOLO (26.10.)
Bor — Italsider (25.10. ob 18.00 v Ulici Caravaggio), Italcantieri — Flaminio, Libertas — Ricreatori.
NAJBOLJŠI STRELCI BOR: Udovič 27, Race 18, Furlan 14, Trevisan, Fabij Mazzucca in Dovgan 4.
PROSTI METI: Bor 3 na 12. OCENE: Race 2, Udovič 1.
NARAŠČAJNIKI
A skupina
V prvem letošnjem slovenskem derbiju je Polet na domačih tleh visoko odpravil Kontovel. Pri gostih se je poznala odsotnost Klavdija Starca, ki je nastopal v prvenstvu «pomlad».
IZIDI 1. KOLA
Polet — Kontovel	60:43
Ricreatori — Don Bosco 64:60 Ferroviario — Inter 1904 57:36 LESTVICA
Polet, Ricreatori in Don Bosco 2; Kontovel, Don Bosco in Inter 1904 0.
PRIHODNJE KOLO (26.10.) Kontovel — Ricreatori (25.10.) na Kontovelu ob 17.00, Ferroviario — Polet (ob 11.00 v Miramarskem drevoredu), Don Bosco — Inter 1904, PROSTI METI: Kontovel 1 na 14, Polet 11 na 22.
OCENE
POLET: Grgič 2, Valter Sosič 1. KONTOVEL: Bukavec 2. Prašelj 1.
B skupina
V soboto mladi borovci niso odigrali težko pričakovanega srečanja z ekipo Flaminia, zaradi odsotnosti sodnikov; Pali. Trieste pa je v drugem srečanju premagal brez težav Servolano.
IZIDI 1. KOLA
Bor — Flaminio	n.o.
Pali. Trieste — Servolana 79:36
Počival: Libertas TS.
PRIHODNJE KOLO (26.10.)
Bor — Libertas (ob 11.00 v Ulici Caravaggio), Flaminio — Servolana
Počitek: Pali. Trieste.
edko
NOGOMET
VARŠAVA, 22. — Za mednarodno nogometno tekmo Poljska — Itabja vlada v poljski prestolnici tako zanimanje, da so prejeli organizatorji doslej že 300.000 prošenj za vstopnice.
Stadion, ki bo gostil to tekmo, l lahko na svojih tribunah sprejme le
68.000	gledalcev. Da bo razprodan, torej ni dvoma.	1
Vratar proseškega Primorja boksa žogo pred svojimi vrati med nogometno tekmo mladinskega prvenstva proti D' miu
iiiiiiti iimm mili iiiii umni im lili im mimiiiikimiiiiiiiiiimiiriiiimiiiiiii>***iiiim m ii iiiiiiiim umili iiiiiiiitifniiiiiiiiiiiimii n iiiiiim (■ mì iiiiiimiiiMiiiiintiiiii
NOGOMET
TEDENSKI KOMENTAR 3. AL
Na Goriškem med našimi ekipami zmagala !e enajsterica Juventine
Na Tržaškem Breg in Primorec na vrhu lestvice
Prvo kolo 3. amaterske nogometne lige na Goriškem se je dokaj slabo izteklo za dve od treh slovenskih predstavnic. V derbiju je ekipa iz Sovodenj klonila s tesnim izidom štandreški Juventini, ki si je zmagoviti gol zagotovila s srednjim napadalcem Monticom. Srečanje je pokazalo določene pomanjkljivosti pri obeh ekipah, slab napad pri Sovodenjcih, slabo sredino igrišča pri Štandrežcih. 0lJ opomoa ! f
Za doberdobsko Mladost pa se je prvenstvo začelo želo slabo, saj je pred domačim’'oftčfnštVom klonila Ederi.
,V nedeljo bo samo Juventina igrala pred domačim občinstvom, in sicer s tržiškim Falcom, ki je v prvi tekmi doma klonil Staranzanu. Juevntina bo torej imela priložnost, da si zagotovi celoten izkupiček in s tem prvo mesto na lestvici. To namreč spada v program štandre-škega društva, ki namerava letos spet prestopiti v višjo ligo. Srečanje se bo pričelo ob 14.30 v štan-drežu.
Sovodnje bodo v nedeljo gostovale v Tržiču, kjer se bodo srečale z Romano, ki je v prvem kolu počivala. Remi bi bil za slovenske predstavnike dober rezultat. Tudi to srečanje se bo pričelo ob 14.30.
V Štarancanu bo ob 14.30 tekma med Staranzanom in Mladostjo. Kraševci imajo v tem srečanju dokaj malo upanja na zmago, saj je domača ekipa med najboljšimi v prvenstvu.
REZULTATI 1. KOLA:
Falco — Staranzano	0:1
Mladost —	Edera	2:4
Fossalon —	Poggio	0:2
Vermegliano — B. Fasulli 2:0 Sovodnje —	Juventina	0:1
LESTVICA: Juventina, Staranzano, Edera, Poggio, Vermegliano 2 točki; Falco, Mladost, Fossalon, Borgo Fasulli. Sovodnje brez točk.
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Juventina — Falco Staranzano — Mladost Edera — Fossalon Poggio — Vermegliano
Romana — Sovodnje (počiva Borgo Fasulli)
P. R.
V prvem kolu 3. amaterske lige (skupina P, kjer igra vseh pet naših enajsteric) ni prišlo do presenetljivih izidov. Dobro so startali Brežani, ki so nasuli Don Boscu kar štiri gole, medtem ko se je Primorec moral proti Ginnastici zadovoljiti le s pičlo zmago. Nekoliko je razočaral Union, ki ni proti Samp-vitu iztržil več od pičle točke. Kras pa je proti solidnemu Domiu zadržal poràz v častnih mejah.
IZIDI 1. KOLA
Ginnastica - Primorec	0:1
Union - Sampvito	1:1
Kras - Domio	0:1
Breg - Don Bosco	4:0
GMT - S. Andrea	1:0
LESTVICA
Breg, Primorec, GMT in Donro 2, Union in Sampvito 1, Kras. Ginnastica, S. Andrea, Gaja in Don Bosco 0.
PRIHODNJE KOLO 26. 10. 75
S. Andrea - Gaja
Don Bosco - GMT
Domio - Breg
Sampvito - Kras
Primorec - Union
KOŠARKA
V PRIJATELJSKI TEKMI
Napredek obeh ekip
BOR — BREG 73:70 (29:50)
BOR: Škerl 9, Gej, Švara 12, Raseni 6 (k), Lokar, Kerpan 29, Devetak, Gerdol, Stavar 7, Curri, Husu, Pečar 10, Savi, Roic, Turk, Čepar.
BREG: Labiani 1, Barut 8, Slavec B. 24, Meneghetti 4, Žerjal 2, Korošec 4, Štrajn 4, Čok D., Cor-batti 2, Slavec R., Riccobon, Starec 2, Pertot I. 5, Pertot R. 14.
P. M.: Bor 7 na 20; Breg 2 na 4.
SODNIKA: Marassi in Perco
To je bila druga tekma letošnje sezone za obe ekipi Prvo so odigrali v Dolini pred prtoližno mesecem dni. Nedvomno se je opa-
zilo precej napredka pri obeh e-kipah.
Tekma je imela dve različni lici: v prvem polčasu je bil na vsej ravni boljši Breg, ki si je pridobil 21 točk prednosti. Toda v drugi polovici tekme se je Bor prebudil in se počasi približal nasprotniku, ki je popustil v obrambi in to predvsem pod košem. Minuto pred koncem so borovci nasprotnika dobitek in v dramatičnem finalu zmagah.
Med Brezam je treba predvsem nrneniti B. Slavca, R. Pertota m visokega . centra Barata, ai se je izredno poboljšal.
V Borovih vrste li so bili vredni Doira.c Škerl in Švara (zeli. bojevita), Kerpan (ki si je pruvojil lep izkupiček točk), Raseni ( ki je i-gral zelo preudarno) in Stava*’
tp
DANES IN JUTRI
Zanimiv turnir na Kontovelu
V okviru proslav 75-letnice ustanovitve Gospodarskega društva na Kontovelu bo danes na Kontovelu zanimiv košarkarski turnir za letnike 1960 in mlajše, ki se ga bodo udeležile ekipe Fructala iz Ajdovščine, Bora, Poleta in seveda Kon-tovela.
Turnir bo tudi topa priložnost za naše peterke, ki so prav v nedeljo startale v raznih prvenstvih, da preverijo trenutno formo. Obenem pa bodo naša društva lahko vzpostavila stike tudi v mladinskih kategorijah z ajdovskim Fructalom.
Danes bosta na sporedu izločilni tekmi, jutri pa finalni tekmi.
SPORED Danes, 23. 10
18.00	Fructal - Bor
19.30	Kontovel - Polet Jutri, 24. 10.
18.00	Finale za 3. mesto
.19.30 Finale za 4. mesto
21.00	Nagrajevanja
Vse tekme bodo na odprtem igrišču ŠD Kontovel.

I, !
I Maj v deželi Sovjetov
I«
ONKRAJ KAVKAZA ‘

MOSKVA - TBILISI
Cetr»ek, 8. maja
Ob enajstih dopoldne sem s svojim spremljevalcem Odarjem Maharadzejem ponovno zagledal kontrolni stolp Ž 11}0^erno poslopje moskovskega letališča Domodejevo. ka l? Pr^0<^u na letališče sem takoj spoznal, kakšna veli-nska razlika je, če si v Sovjetski zvezi uradni gost ali sa nav?c^en turist, da ne govorim o svojih prejšnjih po-Za^Jezn'h službenih potovanjih v to deželo, ki so po svoje tak etena. ™ tudi včasih težavna, vendar pa imajo prav ° svoj čar in privlačnost — da potuješ namreč sam samo tako najlažje tudi doživiš sovjetski vsakdan.
Pot SVa namree prispela na letališče mi sploh ni bilo t tebno oditi v posebno čakalnico Inturista za tujce, Ua T60 À.6. naša volga zavila kar proti vzhodni zatvornici bre?6^^6’ Čuvaj v čuvajnici je zatvornico lepo dvignil grez besed, očitno je poznal po avtomobilski tablici, da stil vJa^no vozilo in nas s prijaznim nasmehom spu-^ust ^aPe^ab smo na letališčni asfalt, se za hip tavih ob nekem parkiranem potniškem letalu, moj
spremljevalec je vprašal stevardeso, ki je bila slučajno ob letalu, kje je letalo za Tbilisi in po posebej zarisanih, rumeno obrobljenih, precej vijugastih poteh, smo se odpeljali nasproti potniškemu letalu Tu-134 A, ki je bilo parkirano nekje ob letališki ograji, kar precej daleč proč od letališkega poslopja.
Šofer naju je zapeljal prav do premičnih stopnic, ki so vodile v letalo in izstopila sva. Nodar je stevardesi, ki se je nekaj pogovarjala s pilotom, pokazal mojo letalsko vozno karto, povedal, da sem član partijske delegacije, ki potuje v Tbilisi in zadeva je bila v hipu, brez sleherne birokratske in kake druge procedure, opravljena. Z nasmehom me je stevardesa popeljala po stopnicah v letalo, še poprej pa sem se prisrčno poslovil od svojega spremljevalca, prijaznega in uslužnega Nodarja Maha-radzeja.
V	letalu še ni bilo nikogar in stevardesa mi je od-kazala najboljši sedež poleg okna, tik za pilotsko kabino.
V	letalu je še vladala tišina, pogledal sem na uro in nekaj minut je manjkalo do pol dvanajstih, ob dvanajstih pa naj bi odleteli po voznem redu proti Tbilisiju, na pot, dolgo dobrih tisoč dvesto kilometrov. Ob pogledu na uro sem se spomnil sina, ki je nekako «prisilno» ostal sam v Moskvi in je moral biti ob tem času tudi že na drugem moskovskem letališču šeremetjevo in najbrž je prav tako čakal na odhod letala kot jaz. Malce me je skrbelo, kako se bo moj štirinajstletni fant sam znašel, vendar me je kaj kmalu pomirilo spoznanje, da je končno moj sin že v nekem smislu odrasel fant, ki smo ga že doslej vzgajali zelo v smislu samostojnosti in tako se nisem preveč bal, da bi se ne znašel. Sicer pa je bil v skupini slovenskih turistov, ki so imeli svoje letalo, letalo Aviogenexa, oziroma Yugotoura in dodatno me je tolažila še misel, da bo njegovo letalo odletelo
naravnost iz Moskve v Ljubljano in ni vrag, da bi se kje izgubil ali kaj podobnega.
Nisem se še dodobra otresel teh, priznam malce zaskrbljujočih razmišljanj, ko je bilo zunaj letala zaslišati trušč in ropotanje avtobusnega motorja. Po stopnicah so začeli štorkljati potniki in se drenjati skozi razmeroma majhno odprtino vhoda v letalo in zasedati svoja, na voznih listkih natančno označena mesta. Kmalu se je letalo napolnilo do zadnjega sedeža in tudi piloti ter stevardese so začeli zasedati svoja mesta. Natanko ob dvanajstih so zaropotali reaktivni motorji in po nekaj minutah smo bili že v zraku.
Napeto sem ves čas vožnje strmel skozi okroglo okno, da bi čim več videl saj sem po dolgem času spet letel podnevi. Vreme je bilo še razmeroma lepo in spodaj pod nami je hitela neskončna ruska, oziroma ukrajinska ravnina. Čez	kake dobre	pol ure	smo	zagledali pod seboj
vijugast sinji trak velike reke, bil je Don, tihi in daljni, čisto majčkeni Don, kmalu zatem pa smo bili že nad Azovskim	morjem, ki	se tod	globoko zajeda kot veli-
kanski zaliv Črnega morja v celino. Po preletu Azovskega morja se je ravnina spodaj začela gubati in prikazali so se prvi obronki visokega Kavkaza, mejnega pogorja med Evropo in Azijo. Na tihem sem upal, da bom vsaj z višine videl to prelepo pogorje, o katerem sem tolikanj bral in slišal, vendar je žal letalo takrat začelo ubirati svojo pot nad oblaki in meglicami spodaj, ki so se kasneje popolnoma zgostile v pravo megleno morje pod nami in tako v bistvu nisem imel od Kavkaza prav nič. Pač, sredi tega meglenega in oblačnega morja se je ponosno in drzno	dvigal kvišku	več kot	pet	tisoč metrov visoki,
zasneženi	vrh Kazbeka	kot nema in	veličastna priča, da
letimo visoko nad Kavkazom, nad veliko gorsko pregrajo med Evropo in Azijo, med Rusijo in Gruzijo.
čeprav je moja navada, da se vedno pred obiskom neznanega tujega kraja in dežele skušam že doma malo seznaniti z zgodovino, kulturo in sploh splošnimi podatki o deželi, ki jo nameravam obiskati, me vedno predstave in zamišljene podobe o njej vedno razočarajo in to v dobrem smislu. V resnici je namreč vse precej drugače, barvitejše in presenetljivo kot pa fantazijska podoba, ki si jo ustvariš na podlagi knjig, slik in pripovedovanj. To sem najbolje občutil že v sovjetski Srednji Aziji in natanko tako se mi je pripetilo tudi v Gruziji.
Tako sem nad Kavkazom, oziroma bolje, nad z oblaki skritim in skrivnostnim Kavkazom, obnavljal podatke in spoznanje o deželi, v katero bom prispel čez kake pol ure poleta. Vedel sem, da leži Gruzinska sovjetska socialistična republika na zahodnem delu kavkaške zemeljske ožine, na stiku dveh celin — Evrope in Azije, kjer so se v teku mnogih stoletij križale zelo pomembne vojaško trgovske poti. Na severu meji Gruzija na rusko federacijo, na jugovzhodu z Azarbajdžansko SSR, na jugu pa z Armensko SSR in Turčijo. Na vzhodu njeno ozemlje o-plakuje črno morje.
Gruzija obsega površino 69.700 kvadratnih kilometrov, kar znaša nekoliko manj kot ena tristotinka celotne površine Sovjetske zveze. Toda zavoljo raznovrstnosti svo-jih naravnih pogojev in bogastva njenih neder je podobna velikim deželam. Zato pravijo, da je tu mogoče občutiti nešteto vtisov, ki jih lahko doživi samo človek v stiku z naravo. Gruzinski pejsaži so polni nasprotij. (O tem sem se sam dodobra prepričal kasneje). Zdi se, kot da so se tu zlili skupaj živ pisni kotički številnih predelov zemeljske krogle. Bujno rastlinstvo črnomorskih subtropov je v tesni soseščini z večnim snegom in visokogorskimi ledeniki. (Tu sem se spomnil na našo Slovenijo, ki je v tem nedvomno podobna Gruziji).	(Nadaljevanje sledi)
V OSAMLJENI IN NAPOL DOGRAJENI HIŠI PRI MASSI CARRARI
Trije policijski agenti izgubili življenje v oboroženem spopadu z drznima roparjema
Policija je obkolila poslopje ob prvem svitu - Roparja sta se vdala po srditem spopadu - Štirje agenti, od katerih je eden v smrtni nevarnosti, so bili ranjeni - Sožalje predsednika Leoneja - Solidarnostna stavka delavcev
t OD DANES
TEDEN POTROŠNIKA
BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM
VIAREGGIO, 22. — Trije agenti javne varnosti so padli davi ob prvem svitu v spopadu z dvema roparjema pri naselju Querceta blizu letovišča Forte dei Marmi. V spopadu so bili ranjeni še štirje agenti in oba roparja. Žrtve krvoločnega izpada so 30-letni podčastnik Giovanni Mussi, 54-letni apuntat Giuseppe Lombardi in 47-letni apuntat Armando Semiar.o, 59 - letni podčastnik Giovambattista Crisci pa je bil hudo ranjen in se v bolnišnici bori s smrtjo.
Prizorišče srditega spopada, ki se je zaključil z aretacijo obeh banditov, 28-letnega Massima Battinija in njegovega 20-letnega prijatelja Giuseppa Federigija, je bila na pol dograjena hiša sredi gozda v kraju «Lago di Querceta». Ime izvira iz na pol močvirnatega jezera, ki je bilo že zdavnaj zasuto. Akcija, ki se je zaključila s tragičnim spopadom, bi morala zavreti roparsko dejavnost v okolici Lucce. Po dolgih preiskavah je oddelek kriminalistične policije za Toskano prišel do zaključka, da drzni roparski tolpi, ki je v nekaj dneh oropala številne banke in poštne urade, načeluje Massimo Battini, nevaren zločinec, ki je pred nedavnim pobegnil iz zapora in ki je obtožen ropov, tatvin, poskusa umora in vrste manjših prekrškov. Od tod sklep, da se s širokopotezno akcijo onesposobi zločinsko tolpo.
Po načrtu, ki so ga skupno izdelali funkcionarji kvestur Livorna, Lucce, Pize, Masse Carrare in La Spezie bi morali agenti pregledati danes 21 stanovanj raznih ljudi, ki so že nekajkrat imeli opravka s pravico. Najtežjo nalogo, pregled stanovanja Giuseppa Federigija — kjer so preiskovalci sumili, da se skriva Battini — so zaupali podkve-Storju in načelniku letečega oddelka iz La Spezie dr. Veneziu, ki je jelo izkušen v tovrstnih posegih, fodkvestor je z dvajsetimi agenti tbkolil na pol dograjeno hišico, ki jo je družina Fedefigi zgradila na •samljeni trati sreči gozda. Skupno S podčastnikoma Criscijem in Mus-sijem ter apuntatoma Lombardijem in Semianom se je nato odpravil proti hiši. Večkrat je zakričal: «Policija, opravljamo preiskavo. Če je kdo v hiši, naj pride ven.» Ker se pozivu ni odzval nihče, so policisti stopili v dnevno sobo, kjer je dr. Venezia ponovil svoj poziv. Tedaj je izza steklenih vrat zaregljalo avtomatsko orožje. Lombardi, Semiano in Mussi so se zgrudili na tla v mlaki krvi, medtem ko se je pod-kvestorju posrečilo pobegniti na prosto. Podčastnika Criscija, ki ni bil tako hiter, sta bandita pokosila z drugim rafalom.
Battini in Federigi sta skušala pobegniti v gozd, a dr. Venezia jima je zapiral poi. Po nekajminutnem obstreljevanj" sta bandita tvegala vse za vse, a sta se znašla pred naperjenimi brzostrelkami a-gentov, ki so čakali v zasedi v gozdu. V spopadu sta bila bandita lažje ranjena. Kaže, da je eden od dveh pred naperjenim orožjem celo prosil za milost.
Vtem ko so nekateri agenti vklepali roparja, so ostali pomagali ranjenim kolegom. Najhuje, ranjenega Criscija so z rešilcem nemudoma odpeljali v bolnišnico, za podčastnika Mussija ter apuntata Lombardija in Semiana pa je bila vsakršna pomoč zaman.
V hiši so bili skupno s Federigi-jem in Battinijem še mati Giuseppa Federigija Maria Luisa Tognarelli, njegova 17-letna sestra Antonella in štirje mlajši bratje. Ženski so preiskovalci aretirali in ju obtožili, da sta pomagali banditoma. V stanovanju so preiskovalci našli eno brzostrelko, nekaj samokresov in vrečo nabojev. Vse kaže, da sta roparja dobro vedela, da so jima policisti za petami in sta zato organizirala pravo stražo, pri kateri naj bi sodelovali tudi štirje otroci. To naj bi tudi pojasnjevalo, zakaj sta lahko pravočasno pripravila zasedo a-gentom.
Ko se je po Massi Carrari razširila vest o tragičnem spopadu je razjarjena množica obkolila komisariat, kjer sta bila bandita na zasliševanju. Zato so ju po kratkem presledku odpeljali v klinični center krajevne kaznilnice, kjer sta na varnem. Ubiti agenti so bili namreč dobro znani v Viareggiu in okolici zaradi svoje vestnosti in človeškega pristopa do problemov, s katerimi so se vsak dan soočali. Vsi so bili tudi nekajkrat odlikovani zaradi hrabrosti, s katero so opravljali svojo dolžnost. Podčastnik Mussi, ki je bil star 30 let zapušča ženo in sina, 54-letni aountat Lombardi ženo in dva sinova, 47-letni apun-zut Semiano pa ženo in tri otroke.
Krvoločni izpad je že popoldne odjeknil v parlamentu, kjer je minister za notranje zadeve Gui poročal o tragičnem spopadu. Po kratki obnovi dogodkov, je minister poudaril, |
odličja, s katerimi so bili odlikovani padli agenti in izrazil upanje, da bo parlament v najkrajšem času odobril zakonski osnutek, ki predvideva izdatno pomoč družinam policijskih agentov in karabinjerjev, ki padejo med izvrševanjem svoje dolžnosti.
Predsednik države Giovanni Leone je v zvezi s krvavim spopadom pri Forte dei Marmi poslal notranjemu ministru sožalno brzojavko. «Zločinski izpad — piše Leone — vzbuja v vseh državljanih odločno obsodbo nasilja in obenem znova odpira vprašanje skokovitega naraščanja kriminala. Ta nov zločin naj bo v opomin vsem, da bo vsakdo po svoji moči pripomogel k boju proti kriminalu. Prosim vas, da svojcem padlih izrazite moje globoko sožalje, ranjencem pa želim, da bi čimprej okrevali.» Sožalne brzojavke so poslali tajniki vseh političnih strank, sindikalna federacija pa je sklenila, da bo počastila spomin padlih agentov s polurno stavko. Poleg tega se bo uradna dele-
gacija sindikatov udeležila pogrebne svečanosti.
Od začetka leta je v izpolnjevanju svoje dolžnosti padlo skupno 33 policijskih agentov in karabinjerjev, kar je pet več kot lani. Od teh je osem padlo v spopadu s kriminalci, trije v spopadu s političnimi zločinci, 15 jih je umrlo v prometnih nesrečah ali med zasledovanjem zločincev, sedem pa v drugačnih o-koliščinah. Od leta 1970 pa je skupno umrlo v izpolnjevanju svoje dolžnosti 196 agentov in karabinjerjev. Najbolj krvavo je bilo leto 1972, ko je padlo 39 mož.
Na Dunaju ubit turški veleposlanik
DUNAJ, 22. — Skupina treh teroristov je danes okrog poldne vlomila v turško veleposlaništvo na Dunaju in ubila veleposlanika Da-nisa Tunagila. Takoj po umoru so teroristi pobegnili z avtomobilom, ki
je bil parkiran pred diplomatskim predstavništvom. Vzrok atentata ni znan kot tudi ni znano kateri organizaciji pripadajo teroristi.
Nekaj ur po zločinu je avstrijska policija priprla štiri moške, ki so bili v črnem mercedesu z zahodno-nemško evidenčno tablico. Kaže, da je avto podoben tistemu, s katerim so pobegnili teroristi.
Ugrabljen funkcionar podjetja Ansaldo
ARENZANO (Genova), 22. — Danes zvečer so neznanci ugrabili Vincenza Casabono, ki je šef personalnega oddelka podjetja «AMN». To podjetje se je porodilo pred letom dni iz pre-osnove podjetja «Ansaldo meccanico nucleare», ki se ukvarja z načrtovanjem.
Ugibanja o ugrabitvi so nešteta, čeprav skoraj brez vsakršne podlage. Vincenzo Casabona, ki je sicer bratranec demokristjanskega poslanca
iiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRVA SEJA MEŠANE KOMISIJE POD PREDSEDSTVOM GENERALA SILASVUA
Na Sinajskem polotoka prva faza razmika med Egipčani in Izraelci
Izročitev petrolejskih ležišč pri Ras Sudaru in Abu Rodeisu - Ljbijci podpirajo Egipt
TEL AVIV, 22. — Danes so se prvič sestali na Sinajskem polotoku znotraj področja, ki ga nadzorujejo oborožene sile OZN, egiptovski in izraelski častniki, ki jim je po verjena naloga, da obravnavajo vsa vprašanja v zvezi s praktičnim izvajanjem sporazuma o razmiku, ki je bil sklenjen med Egiptom in I-zraelom v začetku prejšnjega meseca. Sestanek je potekel v popolni tajnosti ter se je začel okoli 16.. ure (po krajevnem času) popoldne. Na srečanju ni bil navzoč noben časnikar.
Sestanek je bil blizu položaja št. 512 sil OZN na cesti, ki pelje od El Qantare do Baluze. Predsedoval je poveljnik oboroženih sil OZN na Bližnjem vzhodu gen. Siilasvuo. U-deležila sta se ga” izraelski-general Herzl Safir ter Egipčan Taha El-Magdub. Doslej ni bil še sporočep noben datum za prihodnjo sejo mešane komisije. Ta se bo verjetno sestala šele sredi novembra, ko bo prišlo do izvajanja prvega dela že sprejetega sporazuma, torej do prvega umika izraelskih sil na Sinajskem polotoku. Komisija bo delovala ves čas trajanja sporazuma samega, torej do trenutka, ko bo ta
CARY GRANT IN 2GBNA PROTEZA
Če mislite, da ima filmski zvezdnik Cary Grant zobno protezo se bridko motite in bi zaradi vašega «nedopustnega podtikanja» imeli lahko opravka kar s sodiščem. Znani igralec je namreč poudaril, da nima proteze in je pripravljen dokazati pristnost svojih zob tudi pred sodiščem.
Polemika okrog Grantovih zob se je vnela pred nedavnim, ko so nekateri časnikarji zapisali, da je znani igralčev nasmeh, skorajda «tovarniški pečat», lažen, ker ima Grant protezo. Zvezdnik, ki nosi na plečih težko breme 74 pomladi, se je ob takem podtikanju močno razsrdil in zažugal, da bo pristnost svojih zob in znamenitega nasmeška branil tudi pred sodiščem.
Filmski igralec je obenem tudi ostro zavrnil izjave, ki naj bi mu jih podtaknili časnikarji, češ da ni bil dovolj ljubezniv s svojimi dosedanjimi petimi soprogami, da o ljubimkah sploh ne govorimo.
V času, ko gospodarska kriza pesti skoraj ves svet in ko se velika večina ljudi ubada s tem, kako bo zadostila najosnovnejšim potrebam, nas Granlova izjava spominja, da svet res ni za vse tista dolina solza kot nam jo prikazuje dnevno časopisje. Res razveseljivo je vedeti, da s! lahko kdo privošči, da trati čas in denar za dokazovanje pristnosti svojih zob.
sporazum zamenjal neki drug. Na svojih periodičnih sejah bo vojaška komisija obravnavala vsak problem, ki bi se pojavil v zvezi z izvajanjem . obvez, ki sta jih sprejeli obe stranki, da prvi izsledki preiskave kažejo, I Praktično izvajanje sporazuma se
da zločin ni imel političnega ozadja. (Pred mesecem dni je bila nam-mreč v okolici Masse Carrare aretirana brigadistka Paola Besuschio.
je začelo že 10. oktobra, ko so izročili petrolejska ležišča pri Ras Sudaru (42 km južno od Sueškega prekopa) ameriških tehnikom
Ker so si pripadniki samozvanih | družbe Mobil Oil, ki je upravljala rdečih brigad lastili očetovstvo mar- ta ležišča pod egiptovsko upravo sikaterega roparskega izpada, so ! do leta 1967. Področje Ras Sudar bo-preiskovalci sumili, da so se BR | do Izraelci evakuirali do 15. novem-povezale z navadnimi kriminalci.) ! bra ter bo potem tam nameščena Gui je tudi poudaril, da je odredil egiptovska civilna uprava hitro in strogo preiskavo, katere Nadaljnja faza izvajanja sporazu-cilj je ugotoviti, če so policijski ' ma se bo začela 24. novembra, ko
funkcionarji spoštovali vsa varnostna pravila in če se pri načrtovanju akcije niso prenaglili. Naloga preiskovalcev bo tudi ugotoviti, v kakšni meri je prisotnost žensk in otrok ovirala agente.
Ob koncu svojega posega je no-
ozemlja, ki so predvidena v sporazumu, vštevši tudi področje dveh strateškim sedel Mitla in Gidi.
Iz New Yorka sporočajo, da je glasnik OZN uradno potrdil, da so se člani varnostnega sveta sestali in tudi dosegli sporazum glede vsebine resolucije, s katero se podaljša mandat oboroženih sil OZN na Sinajskem polotoku za eno leto. Prejšnji mandat poteče pojutrišnjem. Varnostni svet bi se ponovno moral sestati že danes zvečer, toda seja v tej zvezi je bila odložena na jutri, ker se je moral ukvarjati s proble-nom španske Sahare. Svet bo torej j šele jutri formalno odobril že sprejeto resolucijo
Medtem se je zvedelo, da bo ladja s tovorom, ki je namenjen v Izrael, žaphila''' v^Vode Sueškega prekopa šele čez deset dni. Kot je znano, je Egipt sprejel izraelsko zahtevo, da skozi Sueški prekop lahko peljejo ladje pod tujo zastavo, ki prevažajo blago za Izrael. Danes se je zvedelo, da je za odložitev potovanja te prve ladje zaprosil Egipt in da je izraelska vlada pristala na to zahtevo.
Odnosi med Egiptom in Sirijo so se v zvezi s sinajskim razmikom ponovno zaostrili. Sedaj je v teku v Kairu seja konfederalne skupščine Združene arabske republike, ki ima v svojih vrstah egiptovske, sirske in libijske poslance. Sirci so zahtevali, naj skupščina ponovno preuči drugi sporazum o razmiku, ki ga je podpisal Egipt. Zahtevo pa sta odbila Egipt in tudi Libija. Ni znano, zakaj so se libijski predstavniki odločili, da v tem trenutku podprejo Egipt ter tako izolirajo Sirijo. Polemika je seveda na višku. Egiptovski časopisi napadajo z vso o-strino sedanjega predsednika konfederalne skupščine Sirca El Kati-ba, ki je izjavil, da drugi sporazum o razmiku na Sinaju pomeni pravzaprav, da se je Egipt dokončno prodal ameriškemu imperializmu.
Iz Bejruta sporočajo, da se je stanje v mestu nekoliko pomirilo po zadnjih bojih, ki so zahtevali vsaj osem mrtvih in kakih 20 ranjenih. Zgodilo pa se je, da je neka doslej še neidentificirana skupina gverilcev ugrabila dva Amerikanca, ki sta delala v tiskarni ameriške ustanove «United States Information Agency». Gre za 44-letnega ravnatelja tiskarne Charlesa Calla-gherja ter njegovega 65-letnega namestnika Williama \ kesa. Ameriška funkcionarja so ugrabili, ko sta se peljala na delo. Skupaj z. njima sta bili tudi dve libanonski tipkarici, ki pa so ju ugrabitelji pustili, da gresta naprej.
metnih pljuč. Vlogo «druge plati» je prevzel odvetnik Cobern. Ta zagovarja drugo teorijo, po kateri je Karen Anne živa in jo je treba rešiti. Povedali pa smo že, da so zdravniki bolnišnice St. Clare’s že odpovedali «pokorščino» sodišču, ki bi odločilo, da naj se u-metna pljuča odklopijo. Pa tudi odvetnik Cobem, če bi porota in sodnik odločili drugače, bi ne dovolil «umora» in bi se pritožil višjemu sodišču. Zato ponavljamo, da čaka, verjetno, nesrečno Karen Arme in njene starše še dolgo trpljenje.
To zavlačevanie tragedije pa ima vendarle določeno razlago. Medicina, kot vemo. dela čudeže, pa tudi tava v mraku. Primer Karen Anne je eden najbolj drastičnih primerov. Ta primer pa potrjuje še primer iz Texasa: od tam je prišia, pred dnevi vest, da se je «vrnil v življenje» človek, ki je bil osem let v komi. podobno kot Karen Anne. In ne le, da se je le prebudil, zdravniki pravijo, da je sposoben za normalno življenje in mu torej kljub temu, da je bil toliko časa v komi, možgani niso odpovedali.
Carla Russa, predsednika komisije za zunanje zadeve poslanske zbornice, ni baje vpisan v nobeno stranko. Edina njegova strast je ribolov.
Omeniti je še treba, da je brat Ca-sabonove žene poročil Miriam Petac-ci, sestro znane Mussolinijeve ljubice.
Casabono so ugrabili pred domačo hišo, kamor se je vračal skupaj s svojim 15-letnim sinom.
Represija v Čilu
CIUDAD MEXICO, 22. — Generalni tajnik mednarodne zveze svobodnih sindikatov Otto Kersten je sporočil, da je posebna komisija, ki jr pred nekaj dnevi obiskala Čile poročala o svojih ugotovitvah. Med svojim bivanjem v Santiagu (skupno devet ur) so se sindikalisti sestali s kardinalom Raulom Silvo in s člani odbora za mir in razvoj Čila. Ugotovili naj bi, da je samo v Santiagu okrog 5.500 političnih jetnikov, 900 ljudi pa naj bi izginilo.
Sindikalisti so imeli pred odhodom znatne nevšečnosti s čilsko policijo, ki jih je dalj časa zasliševala in jim zaplenila zapiske, ki pa naj ne bi ogrožali varnosti čilskih odpornikov.
Čilsko odporniško gibanje MIR pa je medtem sporočilo, da je bil v sredo ubit voditelj Dagoberto Perez. Njega in druge pripadnike gibanja je policija obkolila v neki kmečki hiši nedaleč od prestolnice. Kaže, da sta bila v spopadu z odporniki ubita tudi dva policista.
ATENE, 22. - Na atenskem prizivnem sodišču se nadaljuje proces proti veljakom grškega fašističnega režima, ki so obtoženi pokola študentov na atenskem vseučilišču. Danes je pred sodniki pričal 25-let-ni študent Teodor Kaloudis,
Pričakovanje za proglasitev Noklovega nagrajenca za literaturo
STOCKHOLM, 22. - V švedski prestolnici nestrpno pričakujejo u-radno sporočilo, kdo je letošnji Nobelov nagrajenec za literaturo. Kljub številnim neosnovanim in protislovnim vestem, ki se širijo! "kaže, da bo zadolžena komisija jutri do 13. ure zbrala letošnjega nagrajenca med štirimi kandidati in sicer Italijanom Eugeniom Montale jem, A-meričanom Saulom Bellowom, Argentincem Jorgeom Luisom Borgesom in Angležem Grahamom Greenom. Slednji naj bi imel med štirimi najmanjše možnosti za izvolitev.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHmiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiii
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA AIDLCM
Položaj jezikovnih manjšin se v ničemer ni izboljšal
Zaskrbljenost za koroške in beneške Slovence, ki so kot jezikovna skupnost še vedno zelo ogroženi
LATINA, 22. — Danes popoldne so sodniki ooravili pregled vile v kraju San Felice del Circeo, kjer so fašistični nasilneži ubili v noči med 29. in 30. septembrom Rosario Lopez ter ranili njeno prijateljico Donatello Colasanti. Na današnjem o-gledu so bili navzoči Colasantijeva in zastopniki obtožencev in prizadetih strank.
«Živi mrlič»
(Nadaljevanje s 4. strani)
Nekateri namreč trdijo, da je dekle že sedaj mrtvo. Človek je po tej tezi mrtev tedaj, če so mrtvi njegovi možgani. Encefalograf beleži ravno črto, to se pravi, da so možgani Karen Anne mrtvi. Potemtakem je Karen Anne mrtva. Druga teza pa pravi, da je človek mrtev, ko se preneha bitje srca. Pri Karen Anne pa srce še bije, pa čeprav to bitje registrira le najbolj občutljiv aparat. Kdo ima prav?
Rekli smo. da sta starša Quin-
tranji minister na kratko navedel bodo morali Izraelci evakuirati vsa
bodo izročili petrolejska	ležišča pri
Abu Rodeisu tehnikom	italijanske I
družbe ENI, ki jih je	upravljala j	lan	preprosta	Američana, ki	si
do leta 1967. Tudi tu se	bodo izra- '	ne	moreta	privoščiti	velikih stro-
elski vojaki umaknili ter prepustih' škov. Njima se je ponudi' kot njun civilno upravo Egipčanom 22. februarja prihodnjega leta
Izvršni odbor mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur AIDLCM je na redni seji 9. in 10. septembra v Lyonu razpravljal o položaju jezikovnc-kultur-nih manjšin in ugotovil, da se od kongresa združenja v Ustaritzen (julija 1974) stanje ni izboljšalo, nasprotno ponekod se je celo poslabšalo. Prav zaradi tega je odbor, ko se je seznanil s poročili o položaju različnih narodnostnih skupnosti, sklenil, da sestavi izjavo za tisk.
Dokument, ' ki obravnava položaj najbolj ogroženih jezikovno kulturnih skupnosti, se glasi.
A)	Položaj v Franciji: kljub prizadevanju AIDLCM se položaj v Franciji ni spremenil, čeprav so se francoske oblasti že pred časom obvezale, da bodo nekaj storile. Zato združenje odločno podpira javno izjavo «Bretonskih kulturnih gibanj» in številne posege «Društva za zaščito in razvoj jezikov na Francoskem» v upanju, da bodo o-blasti končno začele izpolnjevati svoje dolžnosti glede spoštovanja kulturnih pravic jezikovnih manjšin.
Po drugi strani pa dogodki na Korziki — čeprav AIDLCM obsoja vsakršno nasilje in prelivanje krvi — zelo zgovorno pričajo o napetosti, ki jo povzroči nepoznanje in nepriznavanje kulturnih pravic manjšin. Zato združenje potrjuje vsem kor-ziškim kulturnim organizacijam, posebno tistim, ki so njegove članice, svojo solidarnost in pomoč pri njihovem kulturnem boju, ki naj bo miren, hkrati pa odločen in vztrajen, da bo moral Pariz priznati Korzičanom njihove kulturne pravice.
B)	Severna in Južna Baski ja: Al DLCM iskreno sočustvuje s tragedijo, ki jo doživlja baskovski narod. Ker je na severu deležna nerazumevanja in nestrpnosti od strani hudo centralističnega sistema, na jugu pa nasilnega napada, preživlja baskovska manjšina eno najhujših in najbolj (
vladi ustavita stopnjujoče se nasilje in naj s pogajanjem pristopita k reševanju baskovskih vprašanj. Združenje se pridružuje svetovnemu javnemu mnenju v zahtevi, naj se odpravijo uboji in smrtne obsodbe.
C) V Iraku: Izvršni odbor z zadovoljstvom ugotavlja, da se iraška vlada čuti vezano na sporazum iz dne 11. marca 1970 in na zakon o kurdski avtonomiji, ki ga je pripravila leta 1974. Vse kaže, da se položaj v treh pokrajinah z avtonomno u-stavo zadovoljujoče razvija zlasti kar zadeva kurdsko kulturo ter gospodarski in socialni položaj. Pozitivne u-gotovilve pa ne morejo zakriti dejstva, da je bil zakon o kurdski avtonomiji izdan z enostranskim odlokom vlade, ki je samovoljno odcepila približno četrtino ozemlja, ki je tako zemljepisno in po izročilu kurdsko. AIDLCM hkrati opozarja, da v avtonomnih pokrajinah, kjer so Kurdi v večini zavlačujejo s poučevanjem kurdščine in da vlada ne šteje med Kurde nemuslimanske Kurde. K temu gre še dodati izseljevanje kurdskega in arabskega prebivalstva iz nekaterih okrajev v neavtonomnih deželah, kar je, ne glede na razloge, s ka terimi oblast izseljevanje opravičuje, huda kršitev pravic zainteresiranega prebivalstva.
Č) V Avstriji: AIDLCM zelo pazljivo spremlja položaj koroških Slovencev, ki je še zmeraj zaskrbljujoč. Združenje je v tesnem stiku z najvišjimi predstavniki te dežele za dosego kulturnih pravic Slovencev, hkrati pa predlaga, da bi sporazumno z oblastmi poslala na Koroško svojo komisijo.
D) V Italiji: Od kongresa v Usta: ritzu ni nobene spremembe glede jezikovnih manjšin. V hudi nevarnosti so posebno' tiste manjšine, ki niso priznane kot take, na primer Slovenci v videmski pokrajini, ki niso priznani kot manjšina, medtem ko so trza ški in goriški Slovenci. AIDLCM je marca in aprila 1975 poslalo preiskovalno komisijo v Kalabrijo, njeno žalostnih dob svoje zgodovine. AIDL ! poročilo pa bo združenje poslalo ita-
pravni zastopnik na sodišču mlad odvetnik, Armstrong, ki zagovarja rešitev dekleta, torej odklopitev u- CM nujno zahteva, naj zainteresirani lijanski vladi.
pristno olivno olje
Itaicoop 1 I stek. lir
1650
testenine iz trde pšenice
QUADRUVIUM
500 gr lir
180
semensko olje Sol d Oro
5-litrska posoda
2500
jajčne testenine «nidi d’oro»' Buitoni
250 gr lir
250
moka «00» tip oro Coop
tortellini market Giordani
1 kg lir
210
250 gr lir
330
prepečenec Sol d’Oro 72 kosov
piškoti Petit Maggiora družinski format
500 gr lir
370
600 gr lir
400
piškoti Nipiol Buitoni
180 gr lir
310
marmelada itaicoop marelice, breskve in češnje
350 gr lir
280
paradižnikov koncentrat Sol d’Oro
tuba 140 gr lir
170
grah
srednji A.R.P.
400 gr lir
165
fižol Borlotti itaicoop
sir Fontal
420 gr lir
160
10 d kg lir
199
fižol Spagna So! d’Oro
margarina itaicoop
400 gr lir
190
200 gr lir
185
furlanski «cotechino» S. Gressani
salama
400 gr
filzetta sb frigopor
10 d kg lir
98
10 d kg lir
198
mortadela tip oro Bellentani
400/500 gr 10 dkg lir
139
krema globoko zmrznjena Mousse Findus vanilja - čokolada, jagoda - vanilja, crem caramel, pomaranča - limona, lešniki 2 kozarca
mineralna voda Recoaro (peneča se)
130 gr lir
250
11 lir
stek.
95
-j- stek.
Orahsoda in Lemonsoda
družinski format
svetlo pivo itaicoop
72 cl lir
65 cl stek. lir
195
150
+ stek.
žganje Sanley 40°
75 cl stek.
vino Merlot in locai zadružne kleti iz Cervignana	050.
1 1 stek. ^fj lir	iOw + stek- lak za lase Coop	pralni prašek italmatic f,k9 2490
veliki format	mehčalec maxi Coop
milo Ely veliki format	°r° 9' 300
rgr 135	detergent Perlon maxi Coop
vložki Ely Lady irom- 270	r9r 360 detergent Puli-Pav maxi Coon
detergent za posodo z limono maxi Coop	1 > 1	/\ 1	V*/ V«/ r9' 140
r9' 240	detergent Vim C!orex standardni format
detergent za steklo maxi Coop	rar 220
rgr 240	detergent Vim liquido srednji format
svinjski hrbet brez kosti	lir	340
» 2380 svinjsko bedro	mehčalec Vernel lr 160
brez kosti, nemastno	piščančje prsi
? 2650	s? 1180
jabolka delizia stark in Goid	rdeči radič
i;? 190	ii? 420

suporcoop
COOPERATIVE OPERAIE
DELAVSKE ZADRUGE